Parne in neparne omejitve
Dva meseca poatnlh avtomobilsklh dni sta nam prlnesla že marslkatero izkušnjo v naš parnl all ne-parni vsakdan. Če govorlmo takole Iz oaebne izkuš-nje, Ja LJubljana v parnlh In naparnlh dneh, še zlastl pa vlkendlh, daleč od avojaga slovesa, kl Jl napove-duje prometnl Infarkt In še člsto osebna ugotovltev, bolj občutek kot ugotovltev, tudi v nepostnlh dneh se nam zdl, da je manj prometa kot sicer In ae počasi le navajamo na uporabo Javnlh prevoznlh sredstev.
To so bile takole osebne ugotovitve. So pa tudi druge, podprte s številkami, ki neka-ko potrjujejo osebne izkušnje. V kratki telefonski anketi smo poklicali nekaj najbolj pristojnih mest in dobili od-govor o parnih in neparnih dneh in vikendih in proble-mih v zvezi s tem. Pa prični-mo s taksisti, seveda rumenč-ki, ki vozijo pod okriljem ljub-ljanskega Viatorja.
Janez Prelec, šef prometno-komercialne službe tozd Taksi: »Pri nas se poznajo parni in neparni dnevi med tednom. In še to zlasti ob ko-nicah, torej od 5-7 jutranje in popoldanske 14-16 ure. Naj-več kličejo takrat občani zara-di prevoza otrok v vrtce. Ker nam primanjkuje voznikov, pripravljamo nov razpored vo-ženj, prav zaradi teh konic v siceršnjem     avtomobilskem
postu. Pozvali smo tudi vse naše voznike, naj prevzamejo dodatno delo v teh konicah. Poseben problem je v teh ko-nicah tudi relativno dolga ča-kalna doba na taksi, ko pa pri-de, je stranka marsikdaj že odšla, tako da nas pestijo še te »prazne vožnje«.
Potrebovali bi precej novih voznikov, pa jih ni. Voznik pri nas mora imeti B kategorijo, tri leta izkušenj, torej vozni-škega staža, osebni dohodek pa je lani pri nas v poprečju znašal 6400 dinarjev. Odvisen je predvsem od prometa, ki ga opravi vsak voznik posebej.«
Marjan Ječnik, direktor tozda Avtobusna postaja: »Razlika med avtomobilskimi postnimi in nepostnimi dnevi ]'e velika. Zlasti v vikendih. Na progah, ki potekajo vzpo-redno z železnico, se v takih dneh poveča promet za 10 do
12 odstotkov, na ostalih pa še precej več. Zanimivo je, da nam je postni vikend pokazal, da Ljubljančani hodijo na izlete v krogu kakih 30 km v okolico Ljubljane. Ti avtobusi so bili v prvih vikendih prak-tično polni.
Seveda nas ob takem pove-čanju prometa najbolj pesti stalno odlašanje pričetka iz-gradnje nove avtobusne po-staje, saj na tej naši komajda zmoremo običajen promet, kaj šele navale ob postnih dneh.«
Anton Miklič, šef ljubljan-ske železniške postaje: »Par-ne in neparne omejitve se na železnici zaenkrat najbolj po-znajo med tednom, ko sč ham bistveno poveča promet na delavskih vlakih. Da bi pre-prečili zamude teh vlakov, smo ,prekršili' lahko bi rekli stoletne tradicije, in imajo ti delavski vlaki prednost pred vsemi ostalimi ekspresnimi in brzimi vlaki.
Ne pozna pa se postni vi-kend. Nekako je potniški pro-met v Času vikenda enateti-stim neomejenim vikendom. Morda ljudje še premalo vedo o naših številnih vlakih, ki jih prav tako pripeljejo v prijetno bližnjo in širšo okolico Ljub-ljane na izlet. Menim, da se bo to spremenilo v naslednjih postnih vikendih.«
Stane Savič, predsednik ljubljanskega mestnega ko-miteja za promet in zveze: »Izkušnje parnih in neparnih omejitev kažejo, da so Ljub-ljančani te ukrepe sprejeli z velikim razumevanjem. Me-nim, da so se v ljubljanskih okoliščinah dobro obnesli. Seveda pa je komite skupaj z ljubljanskim izvršnim svetom pripravil celo vrsto dodatnih ukrepov. Tako je komite predlagal, da se striktno nad-zoruje pomen in uporaba ru-menih pasov v konicah in se
rumeni pasovi za vozila javne-ga prometa še razširijo. Poleg tega bomo na obrobjih Ljub-ljane pripravili parkirne pro-store, od koder bodo vzpo-stavljene zveze s Centrom. Zavzemamo se tudi za razširi-tev prometa prostih površin v ljubljanskem Centru.
Poleg teh ukrepov so pre-dvideni še drugi. Tako naj ne bi vozila v času konic vozila komunalnega podjetja, omeji-li bi v tem času tudi vožnjo avtomobilov z oznako L, torej avto šole, s čimer bi dosegli večjo propustnost prometa.
,Na zvezi' smo s sindika-tom, predlagamo, da se po-speši uvedba drsečega delov-nega časa, kar bi seveda omo-gočilo bolj kulturen prevoz občanov, saj bi se prometne konice vsaj malo ,otopile'. Isti predlog bomo posredovali šo-lam, ki jih v ljubljanskem Centru ni ravno malo. Vse skupaj bo pozitivno vplivalo na razpored prometa na ljub-ljanskih cestah in ulicah.
Precejšenj del prizadevanj bosta seveda odnesla mestni avtobusni promet in železni-ca. Prvi na področju potniške-ga prometa, drugi pa poleg potniškega predvsem na po-
dročju tovornega prometa. Predvsem bo treba uskladiti vozne rede s potrebami zdru-ženega dela, združeno delo pa se bo moralo prilagoditi de-lovnemu času prevoznika, zlasti železnice.
Večina teh ukrepov seveda ni posledica ukrepov za ome-jitev porabe goriva, ampak smo jih pripravljali samostoj-no. Parne in neparne omejitve bodo seveda bistveno pospe-šile te ukrepe, vse skupaj pa bo nedvomno omogočilo bolj smotrno izrabo preobreme-njenih ljubljanskih cestnih površin.«
Franc Gaber, direktor toz-da za promet Ljubljana Mo-ste (železnica): »V zadnjih te-dnih skokovito narašča tovor-ni promet na naši postaji. Ta-ko hitro, da komaj še zmore-mo, včasih z zamudami, raz-poslati vse blago po Ljubljani. Zlasti se povečuje kosovni promet po sistemu ,Nočni skok', pa tudi vagonskih po-šiljk je vedno več. Trenutno nas najbolj pesti pomanjkanje delavcev v .skladiščih, §mo sredi akcije za izpopolnitev prostih delovnih mest, vedno bolj pa tudi čutimo pomanj-kanje skladiščnega prostora in tirnih kapacitet. Tega pa, kljub odobrenim načrtom in sredstvom, ne moremo nare-diti čez noč.«
Marko Pirjevec