Zavistni Iranko v tfriavl SHS. 261, fte*. j? Uiibllani, w petek 12. novembra 1§20. UT Potamema Slav. 1 krono. Leto IV. iaiMn-tHMtiai.iuuJi CC.v' lifeela sresen nedeBJ in trsiniHe« vsak cfan ob 10. uri «l©gie5d«e. Uredništvo sc v Ljubljani, Frančiškanska utica St. 0/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frank irati in pod* pisati, steci se jib ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pji večjem naročilu poocei. šsiesii© iusosCov. sodfalno - aemekratlin« stranke Tetetoftska št. 313. .Naročnina: Po posti ati K dostavljanjem na dom za ceio .ci« K 24D, za pol leta K 120, sa o«!rt eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo oelo leto K 312, za oetslo tujino »n Ameiifca K 330. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ,e v Ltubljanl Frančiškanska ulica M.6'L, Učiteljska tiskarna. M Kapitulacija naše buržuazije. Y (Vesti Ldu.) S. Margherita, 11. Agenzia Stefani Javlja: Jugoslovansko odposlanstvo je priobčilo vest, po kateri je priznalo italijanske predloge kot pravične. Jugoslavija je izjavila, da se strinja s priključitvijo Snežnika Italiji tu s teritorijalno pripadnostjo neodvisne države Reke z Italijo ter italijansko suvereniteto nad otoki Crez, Lastova in Lošin, kakor tudi nad Zadrom. Ako se ti predlogi sprejmejo, bo to vstvarilo trdno in trajno podlago prijateljskega sporazuma z Jugoslavijo. Pomirljiv duh odposlanstev obeh držav zagotavlja v bodočnosti mir Srednje Evrope in balkanskih držav. S. Margherita, 10. Včeraj ob šestnajstih se je zbrala jugoslovanska delegacija in se posvetovala vso noč in danes v sredo dopoldne. Italijanski delegati so izročili svoj odgovor danes dopoldne ob devetih. Italija pristaja na rektifikacijo mej. Na severu nam prepušča Italija Idrijo in Logatec s 7000 dušami. Nadalje zahteva Italija teritorialno zvezo z reško državo in suvereniteto nad Zadrom. Ob enajstih dopoldne je posetil naš rimski poslanik Antonijev'č grofa Sforzo. Ob dvanajstih je dr. Trumbič posetil grofa Sforzo in nato se je nadajevala seja delegacije. Končno Je naša delegacija sprejela italijanske zahteve. Pristala je na to, da dobi Malija kopno zvezo z Reko, ki postane svobodna država. Pristali so tudi na to, da dobi Italija suvereniteto nad Zadrom, Jugoslavija dobi otok Vis Jn vse otoke razen Cresa, Lošinja in Lastova. Ob sedemnajstih se sestaneta naša in itaEjariska dejegacija k seji, da se sporazum da na zapisnik. Tabo Je sporazum v slavnem dosežen. Zagreb, 11. »Večeri* poroča iz S. Margherite: Ministrski predsednik Oiolitti je došel danes semkaj, da podpiše dogovorjeni sporazum med 1 a-Bjo to Jugoslavijo, ki je bil v glavnih potezah sprejet. Za nadaljnja splošna , pogajanja bo od obeh strani določena posebna delegacija, ki bo izdelala sod robne pogoje sporazuma. Kdo bo od jugoslovanske strani imenovan y to delegacijo, Se nt določeno. Potek pogaiant. Odločitev. LIKJ Belerad. 10. Ako tudi se iz Rapalla čtrieio glasovi. ki niso do-Volinl. kakor sp »e pričakovalo na prvi mah. vendar k* no zadnfch vesteh unati. da bo nrišlo do nekega sporazuma. V nasprotnem Primeru bt nastalo strašno stanic. ki ne M spravilo v neugodno stante ne samo obeh otmalaločih «e strank, tem* ve? H streslo tudi vso Evropo In naše ameriške oriiateite Beteralska »Tribuna« nravi konteutVpfč t« v o* ati da bf menda v takem orimern v na Ikra »cm roku nrišlo do kakršne* inp lntervencHe 1JDU Belerhd 10. »Pravda« Diše o oovalaniih v S. Marvheriti: Prav dobro nam k* znano, kai hoče itali-tensko časoniste s svnjhp držaniem prot! Dopaianiem in kakšne narjene Imate oni ki obiavltate »poluradna poročila«. Mi smo nokazal? pred hali) in nred Evrono naiholišo volio. d» mirnim ontem rešimo iadranski socr ako tudi s nopoJem Ja donri-ltesemo velike žrtve. Posrečilo se nam le ustvariti v našem narodu razoolr.ženie za Donustlivost do mele do katere sp more iti. ne da bi se vrvlo nod nove ono Var 'e nai-sveteJše. t. i. glavni živlienski interesi Kat na te Italiia storila v tet smeri? Nič! l.DU Belerad. 10. Posebni poročevalec P»ravde« Diše iz S. Marehe-rite: Ponedeliek te bil prvi dan do-gaiani. ki so se vršila od 10. do 12. in od 15. In nol do 19. Pri seii so bili samo Pooblaščeni delegati brez ekspertov. Vodita se ie nebvezna d;s'a in na katero le naša delenaciia vsled sile razmer morala kristati. ie rešitev v smislu italijanskega kapitalističnega imnerializma. Italiia te revna dežela, brez tolikih lastnih dohodkov in virov oremoženia da bi morda nrebraniti svole prebivalstvo Zato si mora iskati oridobitve-nih možnosti drugod NainreHe vrela svo?e oči na kolonite v Afriki. Ker le na e strani. . . ItalEa ie Dred voino svolo industrijo orav Jeno razvila, lndustriio le moral« razviti zato. da le dala svoifm vladnim revežem kruha, Italijanska hdustriia ie uvažala sicer vse za industrho ootrebne surovine o.1 drn^ofJ. nremoi? iz Nemčite. les iz Avstrile. nolfabrikate iz zaDadno-evronskih držav, toda nizke delavske nlače so itahianski industriii vendarle omosročevak uvoden razvoi. Danes ie stvar drugačna. Surovine m redke !u draee In treba te poiskati novih virov dohodkov. Italiia >e dedaia že pred svetovno volno na Balkan. Gledala ie bo-pate šume v Bosni in na ogromno agrikulturo v Srbiii. Tam so tisti zakladi surovin, katere Italiia tako želmo nrtčokiife. Tam lih ie naiveč in naiceneiši so. Zato stremi »talna za tern. da Dride do kolikor mopoče uvodn h zvez z Balkanom. Laška kabuilacKa ie ta: Ce dobimo mi na vzhodni obali iadranskeea mor>a svoia odo-rišča v Dalmaciii. v Albaniii ali Da v Trstu notem bomo imeli v svollh rokah na^rafšo trvovsko not od laških industrijskih središč na Balkan m za industriio ootrebne surovine bodo nrihalale no naikraiši noti z Balkana k nam v Italite. Tako si bomo zagotovili nad Balkanom svolo industrijsko hevemonilo in vreli vsako konkurenco. Prvi del te «a!kulacUe ie danes 73 Italilo »životvorien: Svofa trvov-ska onorišča na vzhodni iadranski obali te Itabia danes dobda VfH’io vprašanje rw fc- kako ho * družin delom laškena načrta! Danes se Audi Balkan zaveda svoje vosDodarske neodvisnosti in velikeva nomena lastne industrije. Trgovska nota mect Beovradont in zaoadno Evropo so ze daaes mnoso boj* vladka Kakor skok nreko Adrite! Lresničenie drueeea dela !fal:1anske kalkulacije ie torei zelo nroblemaiično in to te kar nas v?ai nekoliko tolaži. Začasni sporazum z ItalHo Je Da resen onomie na naše stranke da se z-ično nekoliko ho?! brbrati 7» no-tranlo konsolidacilo države. Danes Štpiemo že skorai dve leti no uie-tKnieniu iu na5a notrania ureditev stoii še zelo na tisti točki, kjer smo sinil ob začetku. Naša notrania razkošnost iu razdranannst nam le škodovala naivec. To te treba z resnobo uvideti in — nriznati. Ko bi se bili mi vr^b z vso silo na nctrante ureditev države In oredvsom na nredUev urravc že od vspoo začetka bi si bil' obranili tudi naklonle-1!0ct velikih sil ki ie v oočet!i programe, ki se še ni uisno od-ločia /a obliko državne ureditve, ki ie vladala na Krfu 16 mes brez skupščine in zahtevala globalno svoto na račun hudeeta: ki se ni oprala solunskega procesa krf.ske šninuaže. krvavega študentskega mitinea. šanovičeve in Gluščeve zadeve, fal-sificiraneva kvoruma, ki uvala »ukaz zakone« in izvršuie zakonodamo vtest brez nar1amen*a: ki očivldno Inži nrpfj volitvami in rdločitviio naroda: ki nusti da invalidi prosjačite med tem Wo nieni prvaki šteieJo milirone. Demokratska zaiednica te klteh tem ža'ostmm in neovrženim deistvom sklenila sr»oraz"m z radikalno stranko, ona orestooa svoie c!b'e., ubiia vero v svobodno misel ir. bodočnost.« »Kai bi rekpl Skerlič kn bi videl svnte priiateUe danes v »obstrukciii«. iutri v »koalic"i«. Danes vniieio na vsa usta. da ie ta in ta »ornazan od oooolne nerednostl« in ponižan kot žival«, da bi nam ziutrai zatrjevali kako le to edini človek, c katerim sc more delali Danes iziavliaki. da ie radikalna stranka »breznečelrta masa Vud « da bi ziutrai soretei nortfelie nod predsedstvom enega iz tc množice...« »Alj fe navadna slučajnost ali skraJna zmeda, da te v usodnih časih. katere Dreživliam«. g. Milenko Vesrtič glavna figura krmar državne ladie? S kralievim kumstvom le Dosti) dekan radikalne diolomacre dosmrini minister v Parizu. Storil « nerooi nepoštenosti, vsled katerih te že zdavnel izgubil tla v vsaki deželi kier se tivažute državni uvled fn narodtio dosto;ansivo. Prvakom Demokratske zaiednice ie to dobro znano. Danes g. Vesnič kot predsednik vladp razdeliuie svmim včerai-šnMm zasmehovatcem ooslovna mesta resortnih ministrov.« »Kam vodi tako tolmačeme politike? Kie so principi in politična noši cnost Mar to "e vodi k razočara-nhi Hudi in idei. uničevanju avne morate?« Potem govori o nonižaniu in prestopkih Demokratske za ednice. Prestopke na\a!a naslednte: »atentat na komunistično občinsko uora-vo vsted prazne formalnosti: osvoii-tev nazorov radikalne stranke n re-šeniu ustavnega vorašjmia. Odreči konstituant? suverenost pomeni vzeti narodu oravico. da sam stvori ustavo svnii državi, novaziti Krfsko deklaraciso in Ženevski nakt. žrtvovati resnični princip prave demokrate ki imnerativ.no zahteva cta zfivisl državna oblika od volie naroda.« žgoraf smo navedli samo nesaf odstavkov kritike o demokratski stranki katero ic izrekel '* vek ki pripada buržuaznemu društvu, a ki ni strank ar. temveč znanstvenik, Trida niegova kritika obseva snmo politično stran ekonoms.ke niti ne omenia. To ie fazumli vo Komur oa ie znano, kai sn povnrili naši demokrati 1918 1. kako sveto so stavili v svoi strankin program zahtevo no osemurnem delavniku katerega so si do uresničenju svojih’ češ to ie na?? zasluga, delavno Hndstvo. mi ' smo tvn-ii nravi zagovorniki za hrbtom so se i-m smelali kot klerikalci Kohkokrat smo mi trdili da 'e vlada izdala naredbo in zakm d osemurnem delavniku iz strahu nred jugoslovanskim delavstv m a ne in iiticlint»vo demokratov. Oni so seveda to zavračal’ Sedal ko love kaline, pa Dravilo. di' sn v to bili uri- KBS^UniKZtl silieni in co uvedli za »malo« obrt deveturni delavnik. Tu vidite zahrbtne-?e. kapitaliste. To so varalice ljudstva žnnvderii resnice. ?koda ie nadalinih besed in naštevam kdor ima oči nai iznrevidt in nai so ne pusti še dalie vleči od »narodneva blaera«. Tudi naša inteligenca hi laliko bila toliko razsodna. . Vsakdo ki ie razsoden, mora uvideti. da ie not sociialno dnrtokraclle ki ne ovira naravnega razvola ne na političnem, ne eosnodarskem do-liu, edino nrava. Ona stremi za neprestanim izboliševanlem človeške družbe tako cosondarsko. kulturno in politično. Kijr se upira razvoiu. ta ie reakci:onarec. Da nai bo nazad-• nktk ali nrevratnež. Konvencija med Čehcslovaško in Jugoslavijo. Trdno odločena, da se zavotovi mir dosežen s ceno toliko žrtev v Tria-nonu dne 4. iuniia 1920 med zavezniškimi in pridruženim državami ter Madžarsko, sta Nievovo Veličanstvo krali ^rbov Hrvatov in Slovencev in predsednik češkoslovaške republike sklenila defenzivno konvenciio. V ta namen sta imenovala svoic pooblaščene deleeafe in sicer krali Srbov. Hrvatov in Slovencev cosnoda M nnčila N nčlča. dnktoria orava svoieva mimstra za trvovino in industrijo predsednik češkoslovaške republike na trosimda Edvarda Beneša svoieva ministra za 7mmnie stvari ki sta sp no predhodni izmeniavi svoiih pooblastil, katera so bila nonolnoma v redu. dovovorila n tem kar trh dnvovnr aiočih se strank, se obvezme druva stranka, da prihiti na pomoč napadeni stran- ki na način, kakor le določen v členu 2 te konvencije. 2.) Strokovna oblastva kralicvine SHS in češko-slovaške republike bodo sporazumno določ la Potrebno za izvršitev te konvenciie 3.) Nobena izmed doeo-var!aiočih se strank ne bo moela skleniti sporazuma s kako druvo silo hrez predhodnega ob veščema druve stranke. 4 1 Ta konvenciia bo vetiala dve leti od dne izmeniave ratifikacii Oh koncu teva roka bo vsaki stranki, nmsto odpovedati to konvenciio ki na bo ostala v veliavl še f» mesecev od dne odpovedi 5,1 Ta konvenciia se bo ratif cirala z tzmeniavo dokumentov v Beovradu v čim kraišem roku V oovesiln označena pooblaščenca, sta se podpirala in smvila svni pečat Izdano, v Peovradu v dveh, izvodih 14. av-m ista 19,20, Levi oodois: Edvard Beneš. s. r.. desni oodois: doktor Nančič. s. r. LDU. Politične vesti. + Na shodu »Gosposvetskega Zvona« je bita dtie 9. novembra 1920 sklenjena« ha slednja resolucija: Plebiscita na Koroškem Izvršenega s sleparijami in s protislovjem s st germainsko pogodbo slovensko ljudstvo ne prizna. Zahtevamo, da nam vrhov < ni svet prisodi stovenski del Koroške, ki bo naiiača obramba proti germanski eks-pattzivnosti proti jugu. Zahtevamo od osrednje vlade, da z vso avtoriteto in odtoč-no»tio zastopa naše pravične nacijonalne zahteve glede koroškega in jadranskega vprašanja pri vrhovnem svetu, oziroma , pri zaveznih velesilah nemudoma zaščiti manjšinske pravice neodrešenih bratov. De ielna vlada se poveri, da predloži te naše ponovne zahteve In težnje na merodajno mesto. Poživlja se vse jugoslovansko časopisje brez razlike, da nas z nepretrgano In dosledno vztrajnost}« podpira, sezna nia javnost in razkrinkava zločin, ki se Je avršil nad našim narodom, ter bodri neprenehoma na delo za osvoboditev neod rešenih bratov ter Širi in budi narodno zavest. Solitskl »Novi Mst« prinaša vest. da ie zemlkiradniška stranka sklenila samostolnn nastnniti ori volitvah v konstiiuanto. Nosilec tiiene liste bo dr. Ante Trumbič. Trmnbič le obenem tudi nosilec liste drncih Štirih dalmatinskih strank: demtv kraške nttčkp. težaške in neodvisne. + Avstrijska socljalna demokracija h« Internacltonala. Na strankinem zboru av strHske socijalne demokracije dne 7. i. m. so sklenili, da avstrijska socijalna demokracija ne pripada več drugi tnternael-jonali, niti ne vstopi v tretjo moskovsko Jntemacijonalo Strankin zbor je obstal na stališču strankinega zbora i2 L 1919, ki pravi, da niti poizkusi iz Bruslja nit: oni Iz Moskve ne dajo upanja, da bi došio do združenja proletarcev vseh dežel. Vsled tega strankin zbor pozdravlja povabilo neodvisne sociialistične stranke Nemčije, švicarske socijalne demokracije In angleške Inaepend. Labour Part h konferenci, kate rese naj.bi ptjeležile vse socijalstične stranke, ki ne pripadajo niti drugi, nui^j tretji internacijonalt. Avstrijska socijama demokracija se bo te konference udeležila ,ln želi, da hi se ta konferenca vršila na Dunaju. Avstrijska socijalna demokracjia ne pričakuje od te konference, da bi ustanovila novo, četrto internacijonulo, tem več, da se posvetuje o potih in sredstvih, po katerih metodah bi bila mogoča vzpostavitev svetovne e v zgodovini unesel še vsak tak radikalizem 1 tl vala, pravimo, ker so pred dur-inl volitve v konstituanto, ker komunisti, ki jih bo tudi v Srbiji kmalu veter vzel (Lapčevič, Topaiovič!), ne bi mogli v son-stituanti ničesar storiti, ker so za diktatur ro, in bi bil totei vsak delavčev glas za komuniste za delavstvo izgubljen — v korist buržoazije, Konstituanta bo trajala gotovo naimanj dve leti in komunizma do takrat rtiorda že ne bo več in vsak glas, oddan 28. no\ cmhra koniu«,stičnl stranki, bi bil torej zastonj In v strar vržen. To-plo priporočamo delavstvu, naj sl to vse resno premisli in videlo bo, da imamo prav, če rečemo, da je komunistični glas v stran vržen glas in s n le meščan . kim strankam v korist! Stran z razkolom med delavstvom! Naj živi zedinjenje slovenskega delavstva! Dovoli Je to delavstvo že pretrpelo vsled komunističnega razkola! Delavci volite soci!ab’o deti kracijo! + Zedinjene države odklonile blokado sovjetske Rusije. Kakor poroča »Matin« ir LISTEK. MU! J Francosko spisal (lasten Lerouic. (Dalie.) Oa. Mathicuieva te strenetala z fezno rudovednostin Je nopledala mladega rererteria. Kal si uoa reči? Ka< hoče reči? — Closna * ima elecantno noco. dolpn. skoraj preveliko za žensko. To le če izvzamemo tšonoe Drstov. morilčeva nnea... Občmstvo se ie ztranilo. Roulc-hhillp zamahne z roko vse le zopet mirno. I ahko hi rekli, da sedal on vodi raznravo. — Takoi moram izfaviti. Dravi, da nima to nobenega Domena, novem le da bi to tiralo policista ki išče samo zunaniih znakov ter ne unešteva tudi vseh okolnostl naravnost v nravno zmoto! Tudi sf. Robert Darzac ima morilčeve stopi-nie. morilec oa le ni! Novo mrmranje med občinstvom. Predsednilt voraša tro. Mathi-eulevo: — Ali se le srlede vas res vse tako dovndilo trnsna? — Da. posnod predsednik, odso-vori ona:-človek bi mislil, da ie šel za nama. -- flosna. vi ste torel videli bežati morilcu do ovala desneva vrai-skeva krila? — Da. kakor sem tudi videla minuto nnzneie. kako so odnesli čuvajevo triitilo. — In kal se le zvodilo z morilcem? Sami ste ostali faktat na dvorišču. nonolnoma naravno bi bilo če bi va zapledali... Ni vedel da ste na dvorišču orišel ie zani trenutek, da oobevne ... — Prav ničesar nisem zanazila. posnod predsednik, zastoka e a Mathicuieva. Noč se le r^vno takrat oonninoma stemnila. — Torel nam bo v. Rouietabille razložil kako ie nobevnil morilec z dvorišč«, nravi predsednik. Gotovo! odvrne takoi mladi reoorter tako prepričevalno da se $g nredsccnik ni tno^el ubraniti smehliaia. Rouietabille povzame besedo: — Ncmocoče ie bilo. da bi ušel morilec iz kota kamor smo ea vsi videb bežati no navadnem^ notu in to ne da bi sra mi zapazili! Oe ea ne Washingtona, Je naznanit državni tajnik Coiby, da so Zedinjene države končnove-ljavno odklonile, udeleževati se blokade pristanišč sovjetske Rusije v Črnem morju ob Stranj Anglije in Francije, ker Zedinjene države niso v vojnem stanju s sovjetsko Rusijo. Telegrami. PROSLAVA 50I.ETNICE FRANCOSKE REPUBLIKE. Pariz. 11. Današnii dan se ie slovesno praznoval kot 50letnica pro-vlnvltve republike ter obletnice nre-niria. Središče svečanosti ie tvorila poklonitev manom Gambette in smrtnim ostankom nenoznaneca vo-ip.ka. V Pantheonu ie ime! predsednik Milk-ranri pred mnogoštevilnim občinstvom slavnostni oovor v katerem se ie soomin:al bitke ob Marci in nonosneca francoskega liud-stva Omemal ie. da se ie zopet začelo delo in da so k starim dolžno-s‘'m orišle «e nove Kar le porušenega. se mora zoret /prad'ti. Kar bi mnvlo državi škodovati se mora odvračati. - Nato se ie razvil sprevod o katerem so nosili relikviie Gambetta in nenoznaneva. volana. Sprevod ie še! no naivažneiših ce-s'ah med eostim šnabriem občinstva ki ie metalo na nnzemeliske opanke cvetice. PH slavoloku Mer se »e vršila svečana anotheosa. so se slovesnosti končale. ZOPER OBOROŽEVANIE. Berlin 11. »Svenska Mnrcenbla-det« noroča da so vlade vseh treh nordilsVih držav izročite zvezi narodov nredlov o likreoih clede omejitve oboroževama. ^ ZAPRTJE ZEDINJENIH DRŽAV. LDU. Berlin, lt. »United Press« Javlja Iz Washlngtbna: Na kongresu priseljeniškega odbora, ki se bo vršil v decembru, bo predložen zakonski načrt ki bo zapiral Zedinjene države za več lel vsakršnemu priseljevanju. RAZNE VESTL LDU. Budimpešta, 11. Svet poslariiške konference ie poslal madžarski vlad« nastopno spomenico: Svet poslaniške konference je podvze! pri vladah sosednih držav Madžarske primerne korake, da . se bodo čuvale nacionalne ln verske maniš'-tie, kf so pogodbeno priznane. LDU. Budimpešta, II. Današnji vladi ni: list priobčuje odlok osrednjega sodišča 'v Budimpešti, po katerem se zapleni k«n trikoretno tmetje madžarskega narodnega sveta v znesku 1.500 700 kron, LDU. Berlin, 10. Magistrat Je pozval delavce in nameščence mestne eleklrarnl-ce, da se vrnejo najkasneje do črtrrka ob 14 na delo, sicer bi bil! takoj odpuščeni. — Dne 11. so začeli delavci mestne plinarne zopet z delopi. . LDU. Varšava, 11. »Journal de Po-logne« poroča Iz dobro Informiranih krogov, da se nahajajo boljševlške čete v moči do 40.000 mož med Zitomirom ln Per-tičevom. LDU. Varšava, U. Sovjetski delegati v Rigl so naznanili poljski vladi, da se sovjetska vlada strinja s tem, da se takoi započno pogajanja glede repatriacije vojnih ujetnikov, talcev ln beguncev. Poliskl zastopniki so si jako! preskrbeli potrebna pooblastila In so se napotili ^ oddelkom Rdečega Križa v Rigo. ©rganfiaeliskl vestnik. Iz strok, organizacij#. Protestni shod sklicuje za danes ob pol 7. uri zvečer v društvenem prostora osrednje društvo oblačilne stroke. Oropati nas hočejo osemurnega delavnika. Da odločno protestiramo ter preprečimo to nakano nenasitnih kapitalistov, je dolžnost vseh krojačev, šivilj in modistk, da se shoda polnoštevilno udeleže. — Odbor. Vestnik Svobode. Dramatični odsek Svobode uprizori v nedelio, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v Travnovi dvorani veseloigro Cigani. Spisal J. Dolinar. Vstopnice se dobe v prodajalni konsumnega društva na Glincah in V Rožni dolini. Mladini pod 14. letom vstop ni dovoljen. I. redni občni zbor S. K. Svobode se danes ne bo vršil, ker je iz važnih razlogov odložen na pozneje. Svoboda v Celju. Ustanovil se je tam-buraški odsek. Člani, ki imajo veselje do godbe, naj' se zglasijo pri s Joško Mar v Vodnikovi ulici 1 J. Društvene ves^I« Splošna organizacija vojnih vdov ln sl.’ rot za Slovenijo, priredi svojo prvo veliko veselico v soboto dne 13. novembra 1920 v hotelu Union ob 7. zvečer, ter vljudno vabi za obilni obisk te dobrodelne ptire>, ditve. Na sporedu je petje in ples, nakar se obeta obilne zabave. Obvezni polletni tečaj na državni pod-kovskl šoli v Ljubljani se prične dne t Januarja 1921. Za vstop v tečaj je viožltt na vodstvo državne podkovske <.>te v LiubPani do 10. decembra t. t. prošnjo 'er ji priložiti: I. rojstni in krstni list: 2. domovinski list: 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo; 5. ubožni list, in 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovsk! šoli ie brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imaio prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg pod-kovstva se poučuje ogledovanje klavne ž!» ‘ vine in mesa. Brezplača oddaja stenskib voznih redov. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani, je poslal vsem državnim uradom nove stenske vozne rede, katerih naslovi so mu bili znani, . ker prihalalo dnevno od posatne/nih uradov pismene prošme zn dostavo novih voznih redov. Inšpektorat ni v stanu vsem ugoditi. Zato pozivltama tem potom vse državne urade, zavode, kakor tudi privatne dobrodelne zavode itd., k: že niso v posesti novih voznih redov, da tih lahko dobe brezplačno pri Inšpektoratu, Licej soba 24, s pripombo, da se išb ne pošiliajo po pošti, ampak mora vsakdo poslati sam ponje. Tedenski Izkaz. V tednu od 31. oktobra do b. novembra se je porodilo v mestni občini ljubljanski 27 otrok (3 mrtvo-rojenci), umrlo pa ie 20 oseb (med njimi 11 tujcev), ln sicer za tifuzom 1; za grižo 1 tulec, ža ietiko 2 domačina, radf nezgod® 2 osebi, za različnimi boleznimi 14. V zavodih ie umrlo 14 oseb Obolel je za Škrlatico 1 domačin, za tifuzom 1 vojak In z# grižo 2 tuica pa 2 domačina. NAJNOVFISE BROŠURE: A bdi* us- NaAa eosoodarska In socL lalfta vpraianJa Cena 4 K Eno 'eto v Narodnem nredstavnBtvit v Behrradu. Cena b K . tyaislet 'e privlekel Rouietabille svoio ženno urn iz telovnika in ko ie mirno nooJpfijd na uro. te rekel. — Gospod Predsednik, lahko me 0 tem Še iznrašmeie tri ure in n°h ne morem vam teva povedati pred polsedmo uro! Tokrat ni bilo mrmranie ne ne-zadovoHno ne sovražno. Rastlo te /atioanie v Rouletab lla. Kratkočasil ii!i ie cačin. kako ie določil ored* sednikti uro kakor določimo uro svoiernti nrLateliu. Predsednik ni vedel, ali nai se nad tem porednežem iezi ali nai se mu smele* odločil sp ie zn to. za kar so se odločili vsi drusri. Rouietabille »r vse očaral, in tudi predsednik le • Kontai zakrival svoio dobro volio. Sledniič Je na tudi tako točno označi V1OV0 ve. Mathieuieve do tei aferi. raziQs«ll vse niene korake taKO da mu ie bil u. Rocoux res hvaležen. — Dobro torei. eospod Rouleia-bile. nravi, kakor hočete! Ali da vas ne vidim nred nolsedmo uro! Rouietabille se le poklonil ored-sednfitu ter odšel oroti dvorani za uriče. Niesovo oko rne ie iskalo. Ni me 73^'edal Prav nočasi sem se oprostil iz ?neče ter odšel iz porotne, dvorane ob istem času z Roui?tabil-lont Prifateli me ie snrelel prisrčno. Bil ie vesel in ztrovoren. Stiskal mi ie roki z zmagovitim navdušeniem. Rečem mu: — Ne boni vas vnrašal. draei oriiateli. no kai ste šli v Ameriko. Naibrže bi mi odvovorili. kakor predsedniku da ne morete odgovoriti nred oolsedmo nro... — - Ne. Hubi Sainclair. ne. liubi Sainclair! Takoi vam hočem povedati 00 kai sem šel v Ameriko, vi ste moi priiateli: šel sem iskat hne druv«» morilčeve polovice! -- Res res. ime druire morilčeve polovice... -- Gotovo. Ko sva zapustila OJandier sem poznal obe morilčevi polovici in inir ene izmed teh nolo« vi,c. Ime drnve polovice sem sel iskat v Ameriko... Vstopila sva ravno v dvorano za priče. Vsi so prihiteli pozdravit Roiiletabilla: tudi rcnorter ie no* zAravHal v 8tev. 26f. Dnevna kronika. Demonstracijo v Ljubljani. Včeraj po* poldne so dospele prve vesti o »spora-Eumue med Italijo in Jugoslavijo. Posamezni listi so priredili posebne izdaje. Ti Ilovica se ie bliskovito Sirila po Ljubljani In kakor je bilo pričakovati, so se priredile po mestu na nekaterih krajih hrupne demonstracije, katerih so se udeležili posebno‘dijaki. Demonstranti so zahteval*, da se zapro vsi javni lokali v znak žalosti. Lastniki lokalov so te tudi zaprli. Gospodarstvo * narodovim blagom. Kdor gre v dopoldanskih urah po Dunal-ski ali Gosposvetski cesti, bo lahko Imjl Priliko videti, kako vlačijo po mestu okostia uničenih tovornih avtomobilov. Avtomobili so celi dve leti stali na dvorišču bivše predilnice v Kolodvorski ulici, a lih sedaj morajo odstraniti vsled zidanja novih zgradb Jadranske banke na tem prostoru Od nekaterih avtomobilov ie samo še zarjavelo železno ogrodje, brez koles, ali imajo še nekaj drugih deiov. Glavno gospodarstvo nad tem narodnim blagom ie vodil dobro znani »strokovnjak« ln pametna glavica polkovnik Vašlč. Akt> bi se takojs po končani vojni ali vsaj začetkom !01': ,eta >ih kedo usmiNl ta Pustil popraviti. Toda nič. Popolnoma so gospodje prepustili te vložene milijone usodi in lih Se tudi vrag vzel. Kjer ima vojaštvo svoie roke vmes, čez tisto lahko amirom napravimo, križ. — V Angleški le za časa vojne nastal velik škandal, ker je vojna uprav: oKazala< zbrati vse vojne avtomobile, pdre^ne Poprave, na prostoru ne daleč od fci,lčl. kovači, stavb, ta stroj, ključavničarji, krojači, kivije, peki, mlinarji, mesarji, mehaniki, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, mizarji, sluge, vratarji, služkinj, kuharice, postrežnice, vajenci, vajenke. Itd. V delo' se sprejmejo: hlapci, polj. delavci ta dekle, pohištv. mizarji, mizarji za mešano delo, zidarji, tesaril, usnjar«, tfcrrt-l. koiitiovodie. korespondenti. drvarji, vzgojiteljice. kuharice, sfužklnie, sobarice, lika-rice, perice, šivilie, vaiericl. vajenke itd. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom proda'-) usula v pondeljtk dne 15 .novembra ob 3. url popoldne. Hrenova ulica 4. k Tejak karambot le Ni v tortfc 'pred glavno pošto. Neki vojaški šofer ie s tovornim avtomobilom zadel v voz tevoš-čeka pred glavno pošto ter mu voz zelo poškodoval lzvošček ima 20.000 K škode. Nagajiva mladina. Dva trgovska vajenca — nagajive* sta sl dovolila zelo neumestno šal«. Izza grmovja na poti v Rožno dolino sta s krikom in vikom planila nad 15 letno deklico' Angelo V. ter lo močno prestrašila. Vsled prestrašen ja le začasno Izgubila — besedo. Nagajivca sta naznanjena sodišču. Policijski pogon. Policija je včerat zlutrai priredila pogon po šupah Mestnega loga. Zasačila je dva brezposelna moška ter ju Izročila sodiSču zaradi — postopanja. Zvita beračica. Okoli strank je hod>'a zvita beračica Lojzlka Smode, tena pre-kunca stare obleke. Strankam je ganljivo pripovedovala: »Sedem malih otrok imam. Moža pa na »parah!«... Lojzlka otrok nima. Odvedli so io v zapor; kmalu nato je tudi mo* od mrtvih vstal ta prišel po ženo na policilo. Obema so dali .potni list« v domovno občino. Tatvina * Mladiki Veri Vrtačnikovi dijakinji VI. gim. razreda je bil v poslopta Mladike med podukom ukraden damski površnik, vreden 5000 K. Tatvin« manometra. V kurilnici Južne železnice ie bil vzet nov manometer. Minister za agrarno reformo je podpisal naredbo, s katero se Medjimurje in Baranja prklellta zagrebškemu agrarnemu ravnatel!srvu. Ministrstvo prosvete je odredilo revizijo učnih knjig za ljudske šole v Bosni ta Hercegovini. Revizija se tiče samo zemljepisa in zgodovine. Liudska vseiičliiščna predavanja v Zagrebu. V Zagrebu so vseučlliščni profesorji sklenili, da bodo letošnji zimski semester prirejali ljudska vseučiliščna predavanja. Predavali bodo v poljudnem prednašanju o najrazličnejših temih iz znanstva, politike in gospodarstva. Preda vanja prlčno z dnem 15. t. m. Dar Dubrovniku. Dalmatinski izseljen cl, ki žive v Južni Ameriki, so darovali mestu Dubrovniku vsoto poldrug milijon | kron s pripombo, naj se uporabi ta denar za zgradbo otroškega zavetišča in obrtnih šol v Dubrovniku. Tudi so obljubili izseljenci, da bodo pomagali Je nadalje, posebno, če bo dubrovniška občina hotela graditi sirotišnice za otroke. Po svetu. — Dunajski župan odstopi >Wiener Allgemeine Zeitung« javlja, da bo postal dunajski župan tiajbrže Seltz. Reumanh bo najbrže odstopil. — Pri volitvah železniških svetov na čsl. železnicah je bilo izvoljenih 451 soci-jalnih demokratičnih kandidatov (Unija 364, Jednota 292, Verband nem. soc dem. 87 kandidatov). — Brezposelnost v Franciji raste. Ste-* vilo bre/.poseinih znaša že 125.000. V usnjarskih tovarnah so ustavili delo. ker konsumenti nočejo plačevati 90—100 frankov za par čevljev. Oblačilna industrita ima 40 procent, brezposelnega delavstva. — Grozen zločin francoske vlade nad ruskimi ujetniki »Clarte« piše na podlagi poročil Iz Bolgarske, da je bilo 40 ruskih ujetnikov, ki so se imeli odpeljati iz Varne v Odeso na brzoparniku »Hristo Bo-tev«, z izrečnim, tajnim dovoljenjem francoske v'ade izročenih v Sebastopolu generalu VVranglu, kateri jih Je dal 32 ustreliti. Ostalih osem se nahaja v sebasto-polskih tečab in čaka svoje nadaljne usode. Tako je bila od strani »civilizatorjev« izvršena pogodba z ruskimi »barbari« Danes jih izročajo njih žrtve Javnemu pro-kletstvu. To je pravica vs^h. ki ne morejo več govoriti, dasi podobna zverinstva ne bodo tiikoli motila pokoja In uspavane vesti g. Milleranda. Sedaj že lahko .spet zaspi na svojih dveh uščsih. krikov svojih žrtev ne bo več slišal ln čast Francije le bila še enkrat rešena. — Ukrajinski ljudski kotnlssir m dela Glebov je posetil na svojem povratku s kongresa bolgarskih strokovnih organizacij v Zofiji za par dni tudi Belgrad. — Georgijcl in Turki se bodo naSbrže udarili, ker niso prvi niti odgovorili na turški ultimat glede Izpraznitve ^ mesta Ardogono. V Batumu so Georgijcl zbrali precejšme število oboroženih čet. — Korejske čete, dobro organizirane, se pomikaio vzdolž reke Jalu. Iz Vladivostoka so pričeli Japonci pošiljati svoje voje v Mandžurijo. _ . . — VVilsun noče pomilostiti s. Debsa. Socialistične organizacije v Ameriki so e večkrat zahtevale od oblasti da ispus e Iz zapora socialističnega mučenika Evgena Oebsa. Na eno izmed zadnjih interpelacij, ie »veliki« demokrat e. Woodrow Wilson odgovoril, da n j voljan pokazati v tem slučaju nikakršne »m'iosti«, kar bi i>o naše pomedlo: pravičnosti. — Kitajska ta sovjeti. Moskovska brzojavka poroča, da ie Kitajska odposlala diplomatsko . misijo v Rusljf z namenom, da se urlČno uradna pobijanja. Sodrugl t Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Kulturni vernik. Dva koncerta. Kogojev koncert, diši |e bil naznanjen s toliko reklamo, da ie bila že' nedostoina (vem pa, da se skladatelj sam ž njo ni strinial). vendar ni Imel tistega uspeha, ki bi ga bil vreden. O Kogoju kot kritiku utegne imeti vsakdo svo-Je mnenje, o skladatelju pa velja zame le eno- on je umetnik In umetnik z novimi perspektivami, «to zasluži pozornost, k' mu jo naša iavnost ni izkazala. Njegovo glasbo bi o/.načil morda naibolie z bese-dami svoiesa priiatelja (nič ne de. če se aa muziko »ne razume«): »Kogoj je kakor tisti slikarji, ki sestavijo sliko Iz samlb barvnih plasti in nllans: v vsaki potezi je Izražena samostojna misel, podlago In enotnost vsega dela pa tvori notranje razpoloženje.« Zal. da si nismo mogli ustvariti popolne sedaniega Ko- goja ker ie eden Izmed sodelavcev v zadnjem trenotku odpovedal, tako, da se naiboljše klavirsko delo (Fuga) ni mogto proizvajati. Več o tem večeru mi m dano govoriti — Konc®1-* Thlerrj . Jeraj * Brezovšek nam v primeri s preišt.Jim ni prinesel ničesar novega. Po mojem mnenju tudi umetniško bi) med prvovrstnimi. Manika mu predvsem topline v pred-našaniu in - intonacije. V celoti pa Je igral res bolje, kot sem pričakoval Gdč. Thierrvieva je zapela par enostavnih pesmi. O nje glasu ne bom govorH; kakor ie ogromen in lep« mu ne mai,'ka napak, ki izvirajo morda iz nepopolne šole. Oosp. Brezovšek ie bil diskreten spremljevalec. Klavirski koncert Antona Trosta. Ob pril'ki koncerta klavirskega virtuoza An tona Trosta, ki se vrSi dne 14. t m. v »Unionu« nekal podatkov iz žlvljenis umetnikovega: Leta 1908. je dovršil v Ljubljani gimnazijo In Solo- »Glasbene Matice« kier je prihodnje leto nadomestova! prof.’ Proha/ko, ki le bil takrat poklic m na konzervatorij v Pfa80. Leta 1912., ko ie dovršil z odličnim uspehom in državno diplomo dunajsko akademijo, se ie vrnil Trost v Ljubljano In poučeval dve leti na šoli -Glasbene Matice«. Leta 1914. je naJ virtuoz napravi) z violinskim mojstrom Zlatko Balokovičem skupno turnejo v Egipt Po Izbruhu svetovne vojne se le preselil mojster Trost na Dunaj, kjer si ie pridobil z več koncerti mnogo slave. Predprodaja vstopnic, pri Anončni ekspe dicijl Al. Matelič, Kongresni trg 3/1., telefon 174. Gospodarstvo. — Položaj Narodne bank« držav« SHS. Po poročilu Ivo Belina v »Novi« Evropi« posnemamo naslednje podatke: Prva bilanca Narodne banke je bila objavljena dne 1. februarja t. 1., a druga 30. septembra, torej po osmih mesecih. S'tj-acija je bila ob tem času menjajoča. Medtem ko je znašala vsota krožečih novča-nic dne 1. februarja okroglo 711 milijonov dinarjev, je bilo dne 30. septembra t. 1. v prometu 2.814.319 175 dinarjev ali okroglo 2103 milijona novčanic več. Kajpada odpade od te vsote 1.189,657.000 dinariev na kronske novčanice, ki so se ob tem času zamenjale, tako da znaša dojstveni višek 913 milijonov dinarjev Na ta način indirektno izvemo, da je bilo pri zamenjavi novca potegnjenih iz prometa 4760 milijonov kron Višek novčanic je nastal vsled najetja državnega posojila. Medtem ko le znašal dolg države pri Narodni banki I. februarja >iamo f)50 milijonov, je zrasel *a dolg do 30. septembra t L na dve miM-jardi 790 milijonov. Faktični dolg je znašal pravzaprav le za okrog!« 950 milijonov več, kot februarja. Sedaj nam ie torej jasno, kje leži vzrok naše finančne mize-rlje in zakaj se ne more naša novčanica popraviti. Zaloga zlata in srebra se ni 'od februarja prav nič spremenila, ln sicer žnaša zaloga zlata 63 .milijonov dinarjev, tn srebra 15 milijonov. V bilanci ie tudi siavek 2158,000.000 kot državna zastava (gozdi, rude) za Izdane novčanice. Zdi se nam, da v praksi ni ta zastava prav n'č upllvaia na jugoslovansko valuto. — Razvoj naše finaricijclno gospodarske sltuaclle 1 zavisl od te?a. da vzpostavi minister za finance ravnotežje v proračunu, da neha potem apelirati na trezor (zakladnico) Narodne banke.’ Toda dokler bo naša vlada polagala glavno pažnjo militarizmu in žrtvovala milijarde zanj, ne smemo tega pričakovati. Ker je pa finančni min's'er b'l v škripcih, je uveljavil nesmiselne in usodne davke. Zatorej, delavci in Shvencl. volite 28. novembra šocijalnodemokratif-no. ki se edino bori prot! militarizmu in za dvlgnjenie ljudstva na višjo kulturno stopnjo potom splošne Izobrazbe. Izobraževanje naroda ie veliko cenejše in milijon krat koristnejše ko militarizem, kl pomenja za narod smrt. — Betonsko železo. — Urad za po speševanje obrti ima v zalog! nekaj vagonov betonskega železa po nizkih cenah Interesenti obrmikl naj se obrnejo direktno na omenjeni urad, Ounaiska cesta It 22 — SlaJkorna pe?a v Posavju Nekateri kmetje v P.isa^iu s-., že ieios sadili sladkorno pcsol Iz ra/ličnlfi kralev se ie postalo nekaj pesnih glav državnemu kmetijsko kemijskemu zavodu y Ljubljani na preizkušnjo na sladkor. Preizkušnja ie pokazala kljub temu, da pesno seme ni.bilo prvovrstno, ta kljub temu, da se peša ni povsem praVilno obdelovala — ter le vsled preplitkega sajenja večinoma preveč Iz zemlie izrasla — prav silalne vspehe: Pe sa Iz Senuš pri Krškem )e poka/aia 16%, Iz Leskovca pri Krškem 15.«)%, Iz St. Lenarta v brežiškem okraju 16.30%, Iz Do bove 17 50%, Iz Srebrnič pri Novem mestu 16.70%, it Dol. vasi v brežiškem okra ju 18 40% In h Vel. Doline in Čateža v kostanjevlškem okraiu 17.00%. Pripomniti da ima bosanska pesa največ 143% odstotkov sladkorja. S to preizkušnjo se ia pokazalo, da je posavska zemlja za kul« turo sladkorne pese pripravna, ko se po drugih deželah niti z boijšim semenom Ut z bolišim obdelovanjem pese ne dosežeta isti odstotki sladkorja, kakor so se dosegli pri posavski pesi prvo leto. Z zboljšanlertt semena in s pravilnim obdelovanjem pese, dosegli se bodo v Posavju še višji slai-kornl odstotki v pesi. 12 opisi. Oolotnica na Pohorki. V bližini našega kraia ima večii kaipinilom ernmta avstrijski knez Sdisvarzen-bertr Iilasro oi!da'a baie v BeleraJ ;m zel«) visoki ceni. svoiim delavcem na nlačuie na uro reci in heri 3 do 4 K: torei naivišii zaslužek ob osemurnem delu «32! K plača ki danes koma« zadostuje za suhi kruh. To seveda sme storiti samo ivHi svetlost eosond knez Duvuliuieino si staviti vorašanie na slavno deželno vlado 7n Sloveniio ali nima tno-C'< da take inozemske knež e izkoriščevalce nafceea revnega slovenskega delavstva orenreČi ter oiiav-ke ra/lasti in izžene .»»reko mei«;. — Poziv!:;inio dež. vlado, ooverieni-stvo za socialno skrbsivo v l.iubia-ni da nri tem nodietiu razmere nte-išie ter tem knezovim nriefaivia^am donove katera dnevna mezda nat veliki kot eksistenčni minimum za to teSkn in nevarno delo. Delavcem, oa sveiuicmo. da se nonrimeio n.ift srrokr«v’nc orpanb.aciie. ker le ih»-tom iste si bodete trnini nriboril' nri-. r;»nie nlače. Torei delavci W>n-dischvrfif.zovih kamnolomov, zdramite se! Ko preditate „Naprei“, ga od* dajte Vf šlm priiatehem ’ Beguncem iz zasedenega ozemlja, (le. nerami civilni kom ^arijut v 1'rstu je razglasil, da je vojnim beguncem dovoljen po. vratek tudi v one občine Julijske Benečija, v katere ie bH do sedaj povratek zaptaiuen, Pegunci imajo prosto vožnjo do 3t. Je-cembra I02U. Izpluča se jim enkratna izredno podporo v aiesku podpore za dv* meseca Po l. ianuatju l*>2l ne aobijo proste vožnje, pa tudi ne begunske podpore. Izvanredne ubožne podpure bodo dobivali samo oni beguncL ki so se pavrnili na svij .doni in se nahajalo v taki revščini, da tliv-h(>c'ki ali delavski zaslužek posatneznih družinskih članov ne zadostuje *a najiiuj. nejše živllenske potrebe. S tekočim letom preneha torej ugodnost proste vožnje In tudi vsalta begunska podpora v zasedenem ozemlju. Begunci, ki mislijo povrniti se v svojo ožio domovino, naj se čimprejc zglasijo pri okrajnem glavarstvu, kl Hm. izda koleka m prismjMne prosto prepustnico ta nakaznico za prosto vožnjo. Vožnia ie brezplačna ša do konca tekočega leta. b Ljubljane odide zadnji transport dna 20. decembra 1920 Volilni boj v Slovenili. Volilni boj se je začel. Od vseh strani prttiskaio stranke na volilce. Kar čuti se, kako postala ta pritisk vsak dan hujši Nekateri hvalijo svojo stranko, nekateri vero, drugi zopet smešijo ta očitalo strankam ta osebam to In ono. Za nas socijalne demokrate ie ta boj nebistven, ker pač vsi vemo. da ie naš program najpopolnel-ši In da ta najjasneje očrta delo in naloge parlamentarca, ki hoče res koristiti narodu, ljudstvu, ne pa posameznim klikam, kapitalistom in raznim klerikalcem. Da le cerkev politična tribuna, ki ima namen najboli škodovati ljudstvu v obrambo klerikalizma. Naša naloga je, da se podamo povsod na volilno agitacijo, da povsod razširjamo poznanje našega programa ta se vneto zavzamemo za kandidate^ ki bodo v parlamentu zastopali naš program. Proti vsem protisoclialističnim strankam mora Iti naš boj, proti klerikalcem, liberalcem, narodnim socljalistom, samostojni kmetski stranki in komunistom, ki h"če'o še v prvi vrsti škodovati delavstvu, ga ogoljufati pri volitvah ta pozneje. Le z najvztrajnejšim delom more delavstvo popraviti to, kar so mu komunisti že doslej škodovali Boi za volilno Skrinjico, V bel! justlč-nl palači, v sobi predsednika deželnega sodišča se je včeraj ob zelo zgodnjih me-glcmojutranjih urah pričela nepoštena tekma za — prvenstvo. Meščanske stranke J* so tekmovale med seboj z vso marljivostjo. Tekmovale so in se teple za — ; »prvo volilno Skrinjico«. Pravijo, da so nekateri gospodie s kandidatskimi akt! H navsozgodaj korakali pred justično palačo ter tiho In zmrzujoč čakali, kedaj Hm nebeški vratar, sluga Prohinar, odpre velika vrata... ln potem v drugem nad-stroipju?,,. Nestrpnost, nervoznost!... Gospodje, vajeni že do osmih lepo ležati v toplih pernicah, so tekali po mrzle« hodniku semintia, vedno željno zroč. kedaj pride uradnoresni gospod predsednik ,, Ura ie devet... Gospod predsednik prihaja... Gospodje meščanskih strank sa postavijo v bojno lalango. Oorje ti, presodni če! ... Začel se le nato uradni a^t, Ker so bili enkrat gospodje JDS boli marljivi v skakanju iz mehkih In toplih perm«, so sl v tekmovanju priborili -r prvo volilno Skrinjico. Humoristi pa so pristav« bali: »Orlovonosl gospod dr. Žerjav ima — prvi uspeh!« Poparjena, jezna in ogorčena pa ie bila velika SLS. Izgubila ta . prvo — škatljico. Druge stranke so teko*« dneva vložile svoje kandidatne liste. »Nese se« se tolaži, »da je v sredi - najboUe«, res plavati med Izmozganim delavstvom In kapitalizmom le lepa, čedna plavalna tekma. Kakor čujemo, so se tud! .komunisti« borili za prvo škatljico in so hotcil že prejšnje popoldne vložiti svoie kand!., date — v arhiv deželnega sodišča. Radeče pri Zidanem mostu. V nedelio se je vršil pri nas volilni shod J. S D. S* na katerem Je poroča! sodr. K. Bajt. kl Je v Jedrnatih besedah razvil soc. dem. volilni program za bližajoče, se volitve in »c , obrazložil delo, ki čaka ustavotvorno skupščino. Kmetje in deiavci so burno pritrjevali govorniku in sklenili, da bodo nov. oddali vs! svoje glasove soc. demo« kratom. Tudi komunisti so poslali svojega govornika na shod, ki se je pa pri prvih besedah ustavil ker ni vedel več svotart govora kl se ga je bil naučil; samo to i» vedel, da zahtevalo sovj. republiko. Sodr< Bajt mu le takoj povedal, da on niti ne vo, kaj je komunizem ln kaj sovj, republika, na kar se je mož umaknil. K debati so sa oglasili sodr. Meznarič, Ahačič ln dr naj kar je sodr, Pičinhi z ,vzpodbudjeVabtenl govorom zaključil lepo uspeli shod. „Uledinlevaliiatt seja komunistov In soc. deni. »levice« v Mariboru. (Prizor iz sedaniih časov.) V ckstra-sobi gostilne ori ^rdc-Cem Ježu« v Mariboru ie sedelo oei pnSDodov in sicer študent Klemen” ŽIČ, slavni sovletski komisar za Sloveniio v lJuhl*ani. doktor LenseS kral:evski komisar ut kralieve cie-jžcln? vlade v Llcbliani. mladi ifle- j bcc. bivši sovjetski 'Komisar v Tr- j ‘bovUah. bivši bplniškoblapainiški I komisar, nrofesor Ivan Favai in biv-hi c. kr. poročni'« To?p Gmamer. Nemirno so se ozirali oroti vratom .., — Al’ e a dote o ni — vzdihnil te komisar Klemenčič. sPoirniienie. posnodie* — osTa-siJ se ie Drof. 1. Favai. — Pride: se ie že kie zamudil Ve da ie vazno.« In zonet ie vse tako le nemirni no^ledi Droti vratom. Tone Omamer se niračno drži. Vidi se da ffa tezi ta svečani mir. Kar se z vso naglico odnm vra> to in Nachtfralt Vi orisnniha v sono — Rntšchiildisren. flenossen — zamudil sem se — Servus. Habe-diere ilerr Kkjnenčič!... In že ie se<>eJ oolee Toneta Omaineria ki se ie malo odmaknil. KjraFevf komisar dr. Lemež se Vi5d;i?ne: — Sodrusri! V imenu komuni-stične stranke .lueoslaviie vas 'oo-zdravliam. Vel ka k naša naloea. Dosedat torenko strniene vrste mariborskega in štajerskega nroletari- lata moramo razbiti. Ker smo dnslel kot komunisti številno preslabi. In s.s .m o s komnnistlčniirf Imenom ne kaže usneha — sai veste, da ie zlasti Maribtfr oreblizii Avstrlie, kier ?c delavstvo ns celi črti odklonilo Komuniste — salo ie notreba. da se ra^rovorimo kako nanravinio združitev med nami komunisti in med onimi, ki na zunai radi več vzrokov ne morete biti komunisti v sren na vesi e da ima naša stranka dosti de-naris* — predvsem — hr-čem reči dosti nrivlačne sile v vsakem oztru. »Bravo! Bravo!« vzkliknda sta hkratu Tone Omainer in Nachticall. — Sodruei! Poidimo na delo in recimo v oboino zadovolinost našo težko nalogo. Vstal »e Nacbtieall: Meine Herren Oenossen! Dle Marburger Proletariat srriisst sie alle mitemand. Hočem reči — iest Nacbtieall vas vse nozdravliam ‘n novem, da le doktor Lemež fain govoril. Ansgesorochen.« Prof. Ivan Favai ie Naelittealla nogledal z vsem resnektom ter se ozrl nanram Klemenčiču: češ. to ie na£e gore list. Nastala ie tišina... Tone Omainer le zakaSlial in iz-oregovoril: - Tovariši! Pozdravljam misel, ki ie moia misel. Jaz samo tako im-slim. kakor mislim. Sem nasprotnik socnalnatriotov kar... ker — orav-zanrav Iz več razlogov. Iz stvarnih in "n osebnih. Iz orvih zato. Ver sem v službi soeialnatriotov — tore? s^m nrotl nnm kot moiim delodajalcem. ?z drugih, osebnih na zato keT se vndla socitalnatrintov niše tudi za Toneta, namreč mislim Toneta Kristana — Dotem se tudi davni tainik soeialnatriotov imenuje Zvonimir kar ie pravzaprav tudi Tone — ne raz. mislim, da tam kier sem iaz Tone Omainer, ne more biti noben drug Tone. Ivan Milan. Pepe — tn so lahko Nisem nasprotnik ne Nachtipalla. ne Petriča ker sta Pe-neta. na tudi drugih Jožetov ne — alt Tone mi ie odveč... Sal veste: kakor Juli! Cezar: rale prvi v zad-rs-i stranki kot drugi v Rimu. Ta'Ko le in nič drugače... — • Mali Hlebec iz Trbovelj ie kar usta odnrl in se začudil. *To le pa duhovito!« Komisar Klemenčič »e s svinčnikom potrkal na čašo in izoreoovoril: — V imenu tretie Internacionale. V imenu Zinovieva in niegovih 23 točk Konstatiram. da smo rešili na-§;> nalogo Ur-am da le proletartiat zelene Staierske ziedin en. Samo aP?tator»ev bo treba. Z# denar poskrbi boliševiški konzulat. V tem oziru nič brige.. 2To ie hauntsohen« — vzklikne ves navdušen NaebtiPall. Tono Omainer ga hvaležno oogleda... Kleme«^lč r.a nadaliuie. — Agitatorev treba. Delo nrotl snciialoatriiotom ni tako lahko, ker so zavedni delavci Ti ne prečki na lim Bartulovičem. Žorcom. Makucem ali Perdanom. Ti so samo za tiste, ki nič ne mislik). Na Štajerskem ?e vse drugače. — vr Oenosse Klemenčič — se oglasi Nachtigall — kar ohne Sorten bodite. V Brunndorfu. kier sem iest. imamo še vse apjtatorie. ki so takrat delali za Wastiana. da je propadel sociialdem. Resel. v Jib no- znam. ker sem bil z niimi. Sa;;io če ie dosti: nlnk. nlnk... Oeld regjert die Weif. Herr Oenosse,..* Prof, Ivan Favai !e z izrazom velikega občudovania zr) v Nadrli-palla in globoko ie zavzdihnil Tone Omainer pa ie grizel snodnio listnico. Klem-enčič te nadalieval: — Prav! To bo vaša stvar in naša stvar. -'Da. da — getrennt marschte-ren. vereeat sr.hlasre!« vzoliknil ie Tune Omainer in se zmagoslavno ozrl okrog. Mali Hlebec sa ie spoštljivo pogledal Vstal le Ivan Favai. — Pravaaprav nisem politik, sem samo to kar sem. Sem na to. kar vi hočete, ali na to kar drugi hočeio. Bi de al da sem to na čem ono 'm io in ono... Sem za disciplino Pravzaprav na kakor hočete. Imam preče’ vnliva sem ori stanovanjskem uradu in vi veste, da to ni kars?bodi. Jaz se strinjam in ne oponiram. Sem ra ro ker le tako — Krallevski komisar dr. Lemež »e vstal in reke): ■»ZaVMučniem važno konferenco. Uiedinienie ie izvršeno. Manifest snišemo in podpišemo tiste, ki so za to.« Nachtigall zakliče: iFinverstanden! Hoch die Dih* tatur...« Tudi Hlebca iz Trboveli te hotel zaklicati neka*. na mu *e «rlas zaostal v ffrla Vzdihnil le samo: »Ah. to le leno. samo. če bi bila Se Feai zraven...« Iz.lava. Poziv e. komunistom! V »Rdečem Praporu«- z dne 27. oktobra t. J. se nahaia poročilo o obravnavi radi dogodkov, ki so se vrš Ji ob casu železničarske stavke v Trbovliah. ki se ie vršila dne 23. oktobra pred eeliskim senatnim sodiščem tudi odstavek ki zadene moio osebo, nravi namreč, da se ie nri obravnavi razkrinkal znani hui-skač Bait. ki ie bil ovaduh itd. Pozivam vas p? komunisti da mi dokažete. kdai sem huiskal in ovaial koga. ako ne storite teca. ste navadni lažtvivci in obrekovalci. Da. pikici ako bi bil hotel ovaiati iti razkriti vaše takratne namene bi bila iavnost marskai izvedela o vaši lumparski politiki, ki sje >o uuaniali takrat v revinih, da sem na oreore-čil vaše nakane, zanebati delavstvo v nepremišljena deiania si na šte-lem v čast ker sem s tem storil več dobrepa delavstvu, kot vi vse svoie Živbenie. Torai. nikiči. ven z besedo in po-ve;te. kar veste potem nai onAeta-rl*at sodi kdo ie huiskač t in zane-hlvec delavstva. Nisem nutel razkrivati tega iavnosti t<>da. ker vi hočete, evo me. bonu> videli kdo bo usnel. Jaz se ne boiim ker sem vedno delal le to. kar *e bilo v korist nroletariiatit. da du nisem v vsem vsnel ste ng bili ^ '> » 8J. Cm« II, a n. Maribor. 23. Litija. 24. St l^ovrene na Poh. Se podrobnejža pojasnila podajalo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarn« Konsumnepa druitva za Slovenijo, ki je v Ljubija m, Spod. SlSka« Kolodvorska cesta 208. Puma naj se pošilja pod naslovom: lful»lf*ita» poitni predal 13. Društvo in:a na mpolago pcilne poicinke^s katerimi zamorejo vlož-niki Cfenarre pciUi&tve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! ^ Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! 1. V Spodnji Siiki v Ljubi)»ni. 2. Ni Glineah pri L obljani. 3. V Ljubljani, Bohorižev« ul, 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski naaip 9 Holna dolina (oM. Vli). 7. V T« i£u na Guren.skem. a N« Savi (obi; Jesenice) Gev. 9. Na Jesenicah (pri Ferjuin). 10. Koroška Bela-Javornlk. U. Borovnica. 12. Radovljica 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Kiile t ri Tržieo. 28. Sv. Ana pri Trfifu. 89- Gorje pri Biedu. 80. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. Sl. Ruše nad Mariborom. 33. Pliberk, Koro&ko. 34 RogaMca Slatina. 8$. Radeie-Zidanmost. 36. Poljfsne. Naročajte ^NAPREJ Tisk *U6»t*Us*9 Uskaroe« v LksbttenL