Važoo sadjerejcera in liinetovalcein. Vsak sadjerejec in kmetovalec naj gleda na to, da se pridela, lepo fino blago. Dostikrat malo pa izvrstnega blaga vee vrže, kakor obilica blaga, katero pa ni dobrega plemena ali dobre zvrsti (dobre sorte) ali pa če je tudi dobre zvrsti, pa je na slab način obdelaiio, s premalo paznostjo spravljeno ali shranjeno. Pri prodaji je to velike važnosti. Letos so i-ešplje — hvala Bogu — dobro obrodile. Mnogo tega sadu sadjerejci posuše in na prodaj prineso. Pa kako tu nekateri postopajo ? Vse eno jim je, naj češplje dobro in lepo posuše, jiH na suhem kraji shranijo ali kjer koli ali kakor koli bodi. Oni gledajo le na to, da dosti blaga na prodaj prineso. To pa povsem ni prav. Nekateri češplje in slive še zmiraj snše po starem načinu v pečnicah in frnjačah, kakor je delal njih praded. Tako posušeno sadje ima duh po dimu in ce je dmgače še tako lepo in žlahtno, se v trgovini po 5 fl. pri 100 kilo slabeje proda. Naj bi si sadjerejci, ki sadje suše bodi si že za dom ali za prodaj, napravili peoi sušilnice. da dim do češplje ne pride — ena velja 10 do 30 gld. Za tako posušene češplje, ki so lepo posušene in nimajo duha po dimu, potegnete blizo še enkrat toliko denarja, kakorzaone, ki imajo duh po dimu. Še nekaj. Pšenica v ceni pada, to marsikoga prisili, da premišljivje, kaj bi že sejal na svoje njive da bi mu več vrglo. Tu vam svetujem, sejte mesto pšenice ječmen (Braugerste), kateri se pri preprivljanji piva potrebuje, in ima v kupčiji blizo toliko ceno, kakor pšenica. Ta ječmen pa ima to dobro lastnost, da obrodi veliko bolje, kakor pšenica. Kjer pšenica dobro obrodi, tam se da 2— Skrat toliko pridelati tega ječmena. Pivovarji slovaški in avstrijski ječmen prav dobro obrajtajo in ga drago plačujejo. Pri pribodnji setvi poskusite s tem ječmenom! Naroden trgovec.