'IIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIll
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AtttPrirait ififlttt?"	NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 24
CLEVELAND. OHIO, MONDAY FEBRUARY 28th 1921
LETO XXIV — VOL. XXIV.
=3=
Harding za veliko mornarico.
Washington, 26. febr. Novi predsednik Warren G. Harding je za veliko in uspe šno vojno mornarico Zjed. držav. To se jasno doznava iz nekega pisma, ki ga je novi predsednik pisal nekemu senatorju. Senatna zbornica se te dni posvetuje koliko naj Zjedinjene države potrošijo za vojno mornarico, in v senatu je več senatorjev, ki si prizadevajo, da Amerika začne z razoroževanjem tudi pri mornarici. Toda pismo novega predsednika je povzročilo, da so nasprotniki velike mornarice potihnili. Govori se, da bo posledica Har-dingovega pisma ta, da bo senat dovolil sto milijonov dolarjev več za vojno mornarico kot ie prvotno nameraval. Posgnska zbornica je dovolila mornarico v letu 1921 svoto $395.000.000, toda v senatu je ta predlog naletel na odpor, ker nekateri senatorji so hoteli to svoto znižati, dočim so si drugi prizadevali, da jo povišajo. Kot stvar sedaj stoji, je princip novega predsednika, da morajo Zjedinjene države imeti močno mornarico, in ker je večina v senatu republikanska, bo skoro ugodila novemu predsedniku ter dovolila skoro $500.000.000 za vojno mor narico.
—	Policija je v soboto naredila velik lov na vino. To pot so obiskali prostore Fran ka Golinski, na 2000 Lakeside ave. Dobili so pri njem nekaj žganja, in ko so prostore potem natančneje pregledali, so dobili v kleti 17 polnih sodov vina in deset deloma napolnjenih. Poklicali so dva velika trucka, ki sta speljala vino na policijsko postajo.
—	Ljudje, ki hočejo seliti vino iz enega stanovanja v druzega, morajo dokazati, oziroma povedati na prošnji, da je to vino bilo njih last pred t. julijem 1919. Sicer se ne dobi permit za selitev.
—■ Člane dr. Edinost se opozarja, da se vrši v sredo zvečer ob 8. vaja in sestanek članov radu umrlega sobrata A. Zaviršek. Sestanek je v S. N. Domu.
—	Kvak! Kvakvakvakkvak! Kvak! Kvaaaaaak! Potem pa
i'e bilo zopet vse mirno. John
ievicki, ki stanuje na 3751 E. 97th St. se je prebudil ob polnoči, ko je slišal kvaka-nje» In njegovi borderji z njim. Hitel je v hlev, zadaj za hišo, kjer je imel gosjaka in gosko ter šest mladičev, ki so pred par dnevi zagledali luč sveta. "Bebičkiv so bili še v hlevu, toda gosjaka in goske nikjer. Revicki in njegovi borderji so postali detek tivi. Stikali so celo noč v o-kolici, dokler niso prišla v o-zadje dvorišča neke Mrs. Ane Walsh, kjer so dobili — peresa gosjaka in goske. Mesa pa nikjer. Dali so aretirati dotično žensko, toda ker je dokazala, da je bolna, jo je sodnik Howells oprostil. Na vprašanje sodnika, zakaj je dotično ženo tožil na $60 odškodnine radi dveh ukradenih gosi je Revicki dejal: Kaj gosi in gosjak! Doma imam' šest "bebičkov", kdo iih bo redili Pocrkali bodo, ker nimajo matere in očeta! Kvaaaaaaaak!
—	Starišem Urbančič je umrl sinek Mihael star 5 let. Umrl je za vratico. Naše iskreno sožalje starišem.
Mandski morilec v Jugoslaviji.
Dne 30. sept. lanskega leta so našli v nekem grmovju skrito na 'farmi Štefana Ne-deljko dvoje mrtvih trujel, katere so pozneje spoznali kot trupla Antona Genofta in George Iodorosa, ki sta bila oba uposljena na Nedelj-kovi farmi kot hlapca. Ravno ob istem času je žena Štefana Nedeljkota naznanila policiji, da je njen mož pred dvema dnevoma zginil z doma in odpeljal svoje otroke. Žena je obtožila pri policiji svojega moža umora obeh farmarskih podočnikov. Reka je, da ko je njen mož ubil oba pomočnika, je vzel oba otroka, zaprl njo v hlev in ji grozil s smrtjo, če kaj izda. Pogrešane otroke so kone-čno dobili v Akronu, pri sestri Nedeljkota. Detektivi so bili Nodeljkotu takoj za petami, toda odšel je par ur pred dohodom policije v Akron. Sedaj pa se je vrnil iz Črne, Jugoslavija, neki sosed Nedeljkota, ki se je javil pri državnem pravniku in mu naznanil, da dofični morilec Nedeljko biva v Jugoslaviji in dela kot grocerijski pomočnik pri svojem bratu. Tu se je javno bahal kako je pobegnil iz Zjed. držav preko Canade. Državni pravnik je takoj sporočil v Washington na državni oddelek vlade, pod kakimi pogoji morejo Zjed. države zahtevati izročitev Nedeljkota ameriškim oblastem. Michael Cerrezin, Jugoslovanski konzularni a-gent v Clevelandu, se je izjavil, da bo Nedeljko skoro gotovo izročen od jugoslovanskih oblastij ameriškim oblastem, da bo v Clevelandu sojen radi dvojnega umora. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito.
—	V petek blizu polnoči je umrl splošno znani rojak An ton Zaviršek, ki je imel do-ga leta gostilno na St. Clair ave. blizu 33. ceste. Padel je stopnjicah tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Odpeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati, in je kmalu potem zdih-nil svojo dušo. Ranjki je bil doma z Višnje gore, rojen leta 1875. Bil je član dništev Edinost, sv. Jožefa in Moose Club. V Clevelandu je bil splošno znan po svoji gostoljubnosti, prijaznosti in veseli nbravi. Mnogim je poma gal vselej, kadar jih je videl v zadregi, poznan je bil dobro tudi v ameriških krogih. Novica o njegovi nenadni smrti je globoko potrla vse. Tu zapušča ženo, brata in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek, 4. marca, kot se nam naznanja, in sicer iz cerkve sv. yida. Naj počiva v miru!
—	V New Yorku je 22 velikih oceanskih parnikov, ki ne morejo iz pristanišča, ker jih .vlada zadržuje. V pristanišču skoro ni prostora za nove parnike.
—	Gasolinsko postajo na St. Clair ave. in 72. cesti so iz ropali pretekli teden. Lep Cadillac avtomobil, v katerem je bil neki moški in ena ženska se je pripeljal pred postajo. Moški je potegnil kapo preko čela in z revolver jem prisilil prodajalca gaso-lina, da mu je izročil $60, nakar je skočil v avtomobil in je ženska urno odpeljala. Poroča se še iz drugih krajev mesta, da so zadnje Čase ženske začele igrati ulogo pri ropih. *
Cestna zeleznica v pasivnem stanju
Nekaj je korenito napačnega pri naši cestni železnici. Problem cestne železnice v Clevelandu tr^ja od leta 1905, ko je žujtan Johnson začel boj proti kompaniji cestne železnice, z namenom da zniža vožnjo na 3 cente. Vzelo je več let, predno se je to posrečilo. Potem je ostalo pri trieentni vožnji, in zveži-ni sodnik Taylor je naredil kontrakt med mestom in kompanijo, glasom katerega ima mesto kontrolo nad financami kompanije. Ustanovil se je posebsn fond, tako-zvani "interesni fond", ki naj bi bil barometer za voznino. Ako je v tem fondu $700.000 ali več, tedaj se zniža voznina, ako je pa manj kot $300.000, tedaj se voznina zviša. Ta fond je lepo uspeval, do lanskega leta, ko je začel dosledno padati. Danes ni v tem fon<iu nobenega denarja več, pač pa deficit $4000. Kontrakt med mestom in kompanijo je, da če denarja zmanjka v tem fondu je, da se naredi nov kontrakt. To pa pomeni, da se bo vozni na v Clevelandu skoro gotovo zvišali na 7 ali celo 8 centov. Kar je najbolj čudno pri tem je to: Tekom vojne, ko je bilo vse tako drago, posebno železniški materijal, se vožnja ni zvišala, sedaj pa ko so delavci cenejši, materijal cenejši, pa kompaniji neprestano primanjkuje denarja, dasi je tudi voznina višja kot je bila kdaj prej. Mestu ne preostaja sedaj dni zeea kot: dovoliti kompaniji višjo voznino ali pa dovoliti, da se vzame skoro ena petina kar iz prometa. In kaj to pomeni, vsakdo ve, ki se danes vozi, ko je precej kar v prometu, pa so ob vsakem času natrpane kot škatlje s sardinami. Ukinjen je službe ne bi bil profit ne mestu ne kompaniji. Zvišana voznina tudi ne pomeni boljših financ za kompanijo. Dokazano je, da če se voznina zviša, je toliko manj oseb, ki se vozijo, kajti tisoče ljudi je, ki raje hodijo kot bi plačali visoko voznino. Tudi to ne bo rešilo vprašanja. Znižanje plač sprevodnikom in motormanom? Ako se to zgodi, bo štrajk, zguba za kompanijo? Treba bo So-lomona pri elevelandski cestni železnici, da jo potegne iz blata, da prihrani ljudem denar in vrne nekdajno dobro postrežbo kot smo bili vajeni. Ali bo mestna vlada v tem oziru kaj storila? Dolžnost državljanov je, da to zasledujejo.
•
—	V soboto nas je obiskal v uredništvu Don Niko Gr-škovič, stari prijatelj in znanec, katerega že dolgo nismo videli v Clevelandu. Je zdrav in še vedno poln resnosti pa tudi zdravega humorja kot vedno.
—	Pogreb Rev. A. Prinčiča se vrši v torek iz cerkve sv. Vida ob 9.30 zjutraj. Pred kratkim mu je umrla mati v isti bolnišnici, kjer je preminul sedaj njen sin. Rev. Prin čič je bil posvečen leta 1918. toda je bil že tedaj rahlega zdravja, radi česar se je podal na jug, iskajoč zdravja. Vrnil se je v Cleveland pred kratkim, ne da bi bil kaj boljši. V torek, ob priliki pogreba, bo bral črno sv. mašo Rev. William A. Scullen, ki je nafnestnik škofa v Clevelandu. Ranjki zapušča v Clevelandu še očeta, dva brata in eno sestro. R. I. P.
40 ubitih, 100 ran-jeoih na M.Y.Centrai
Chicago, 28. 'febr. Štirideset oseb je bilo ubitih in več kakor sto oseb ranjenih, blizu Porter, Indiana, okoli sedme ure zvečer v nedeljo, ko sta zadela dva brzovlaka sku paj. Boston - Chicago eks-presni vlak od New York Central železnice je zavozil v nasprotno smer vozeči vlak Michigan Central železnice. Število ranjenih se računa nad 100, in mnogo izmed njih bo umrlo na posledicah poškodb. Do polnoči v nedeljo so potegnili iz ruševin 27 tru pel, za drugimi še iščejo. Dve uri je trajalo predno je prišel rešilni vlak na lice mesta. Večina je bila v prvih vozovih Michigan Central vlaka. Vodja lokomotive Michigan Central železnice je skočil z vlaka, predno je zavozil v N. Y. Central vlak in ga niso še našli. Ves vlak Michigan Central je bil popolnoma razbit, in, nesreča je bila še večja, ko je eksplodiral parni kotel. Nesreča se je pripetila na 3amoti, in reševalci so imeli teško delo iskati v temi trupla, katera so spoznali samo po ječanju. Uro po nesreči je bilo na mestu stotine farmarjev, in zdravniki ter strežnice so
dospele iz Chicage in Gary. ----—
17 LETEN FANT ODNESEL $772.000,
Chicago, 2fl??Te^^Pol1Ci-fa išče 17 letnega fanta William Dalton, ki je odnesel Northwestern Trust Co. ogromno svoto $772.000. To je največji rop, kar se jih je kdaj poročalo iz Chieage. Policija ima sledeča mnenja glede ropa: Da je bil pod up-ljivom koga druzega, starejšega roparja, za katerega je kradel, drugič, da je fant bil "prenapet" in je hotel ustanoviti svojo lastno banko, tretjič, da je prodal nekaj Liberty bondov, s katerimi si je kupil vožnji listek in pobegnil iz Chicage. Fant je bil uslužben na banki in je dovival mesečno $65 plače. Sumi se, da"je ta malenkostna plača prisilila fanta k ropu. Pretekli teden je bil pred sodnikom Landis v Chicagi neki drugi bančni uslužbenec, ki je odnesel banki v O-ttawa, 111. svoto $96.000. Dobival je $90 plače na mesec, in sodnik Landis se je izjavil, da je banka kriva, da je fant kradel, ker mu je premalo plačevala, in ie spustil fanta na prosto. Ta obsodba da je baje upljivala na tega druzega fanta, je da je ukradel skoro en milijbn. Bilo je v petek opoldne, ko je William Dalton vzel šop papirjev, Liberty bonde in denar ter jih stlačil v žep. Rekel je, da gre na kosilo. Nikomur se ni kaj sumljivega zdelo. Potem pa ga niso več videli. Mladi ropar je bil "vzor fant'*. Ni kadil cigaret, je hodil v cerkev, ni preklinjal, nikdar govoril l dekleti, imel je najlepše obnašanje. Banki je bil izvrstno priporočen. Banka je razpisala $25.000 nagrade, kdor jja prime. Vsi Pinkerton detektivi, poleg redne policije, so na delu.
Poznejša poročila pravijo, da so mladega bančnega roparja že zasledili v nekem pool roomu v Heyworth, 111. in so dobili pri njem ves denar razven $500. Prijel ga je neki vaški konstabler.
Roparje bodo lovili z zrakoplovi
Policijski načelnik mesta Cleveland je poslal županu svoje letno poročio o aktivnosti elevelandske policije tekorti leta 1920. V tem poročilu zahteva od župana gotove stvari, ki bi veljale mesto ogromne svote denarja. Tekom leta 1920 je bilo v policijski službi 50 manj policistov kot leta 1919. Da se mesto dostojno in zadostno pa-trolira, se potrebuje najmanj 2000 policistov. Policijski načelnik zahteva 200 novih policijskih saržentov in 20 detektivov ter 4 nove policijske postaje. Poleg tega tudi 10 novih modernih avtomobilov. Zahteva poseben delektviski urad, po vzgledu Scotland Yarda v Londonu. Detektivi v tem uradu ne bi bili redni policisti, pač pa razni časnikarji in uredniki. (?) $25. 000 bi to stalo na leto. Policijski načelnik pa ne zahteva samo tega, ampak tudi zrakoplove za elevelandsko policijo. Zrakoplovi bi plju-ii nadClevelandom in opazovali gibanje in obnašanje državljanov. Če bi kaj sumljivega opazili, bi potom brezžičnega brzojava iz zrakoplova naznanili na centralno policijsko postajo. Če bi opazili kakega roparja, ki pravkar krade svoji žrtvi denar, tedaj bi se kar spustili na tla žzrŽkopTovom in zadušili ro-parja in žrtev pod zrakoplovom. Ako bi opazili kak kotliček kje, bi spustili toliko sape iz zrakoplova, da bi ogenj pod kotlom ugasnil, itd. itd. Zrakoplovna policijska služba bi veljala Cleveland kakih $45.000 na leto. Res. napredujemo na vseh poljjih. Tekom leta 1920 so roparji nakradli v Clevelandu za $669.333.56 vrednosti, toda policija je dobila nazaj ukradene lastnine za $888. 771.44. (?) Nikdar v zgodovini Clevelanda pa ni bilo še toliko aretiranih kot leta 1920. To pa raditega, ker imamo prohibicijo, in ker so ljudje postavili veliko boljši kot prej. •
se igrajo z usodo modo*
Vojna med Panamo in med Costal Rico
k j
Washington, 26. febr. Dr-žavni oddelek ameriške via-1 panama, 27. febr. Spor, ki de se jako zanima za franco-; je naS(a| me(j republikama sko -angleški dogovor z dne i C(isfa Rica jn panam3i zna
23. febr. glasom katerega pri-	zaplesti v vojno tudi repu-
pada puščava Sinje pod An-	hIiko Colombio in vse central
glSjo, namesto Franciji kot	no _ ameri§i<;e republike. Gu-
dosedaj. Liga Narodov je do-	atemala, Salvador in Hondu-
tično zemljo prisodilaFran-	ras lahko napovedo vojno,
ciji, toda niti Anglija niti	i Predsednik panamske repu-Francija, se ne zmenijo za blik«', Belisario Porras je iz-povelje Lige Narodov, kar je dal 1)rog|as, s katerim nazna
pač najbolje znamenje, da Liga ne obstoji. Ta korak bo med ostalimi državami izzval seveda mnogo prepira, in ni čuda, če se tudi naše
nja vojsko napram republiki Costa Rica. Vojaštvo republike Costa Rica je že udrlo v republiko Panama. Vsi moški v panamski republiki,
države zanimajo za to. Da mecj jg jn letom so bili
——rv
— V četrtek, 3. marca dobi državljanske papirje na Com mon Pleas sodniji rojak Anton Blatnik.
—	Vodstvo St. Clair kopališča nam naznanja: Občinstvo je prijazno vabljeno, da uporablja "shower baths'' v novem kopališču. Kopališče je odprto od 8.30 zjutraj do 9. zvečer. Cene so sledeče: kos mila in brisača 5c. kos mila in dve brisači 10c. Poseben kos mlia lc. Privatni prostori za posameznega člo veka se morejo rabiti le 15 minut. Glasno govorjenje, prepevanje, žvižganje, preklinjanje ni dovoljeno v prostorih. Osebe, ki se kopljejo, morajo odnesti umazano perilo domov. Če imate pri sebi denar, ko pridete v kopališče, se vam shrani v uradu zastonj. Večeri od 6. uri naprej so rezervirani za delavce, ki nimajo po dnevu časa. Otroci pod 15. letom ne smejo v kopališče po 6. uri zvečer. V kopališču se ne sme kaditi. Vse javne brisače se morajo izročiti nazaj vodstvu, predno zapustite kopališče. Nobene nesnage ne smete pustiti za seboj v prš-nih kopeljih. Kdor bi se pri-
! družil telovadnemu ali drugemu klubu, naj se registrira v uradu kopališča. Registriranje se začne v ponde-ljek, 28. febr.
—	Nekdaj je bil mož, ki se nikdar še ni zlagal svoji ženi. Ta mož je bil — peclar.
—	Pismo ima pri nas Frank Šepec.
Francija in Anglija na svojo roko izmenjujejo zemlje, ne ozirajo se na določila Lige Narodov, pomeni, da brez Francije i/i Anglije ne more biti Lige Narodov, vsaj dokler Zjed. države ne pristopijo zraven. Kar je pa največje važnosti glede podelitve Si-
poklicani pod orožje. Cenzura je upeljana in razne svo-bodščine ukinjene. Spor med temi malimi republikami Je prav malenkosten, kakor se tam dogajajo vsak dan. Zjed. države so nekako moralno obvezane, da pomagajo Panami, kajti Panama nima o-
rije Angliji je to: Anglija	rožja? ker se je r(.publika ima sedaj suho pot vse od	vedno zanašala na Zjed. dr-Sredozemskega morja do In-	žav0t ki g0spodarjo nad parili* in tn i7kli..pnn no «vo-	nflmski prelcoponi( Državni
oddelek v Washingtonu je že posegel v spor in ga skuša I poravnati, toda zdi se, da bo
dlje, in to izključno po svo jem teritoriju, ki se nahaja pod politično ali vojaško u-pravo Anglije. Dosedaj je morala Anglija prihajati v Indijo le po morju, ako ni hotela pošiljati čet skozi tuje države, odsedaj ima prosto pot tudi po suhem. Anglija se je nadalje zavezala, da zgradi železnico, ki spoji Pa-lestino z železniškim siste-mom Mezopotamije preko Sirske puščave. Kot so nedavno zvedeli v Washingtonu, je Anglija že tekom vojne začela tajno graditi železnico od Sredozemskegja morja do Indije. Nadalje je dognala ameriška vlada, da sta Francija in Anglija zavrgle še več drugih določil Lige Narodov, kar je Čn* vzrok več, da se Amerika ne pridruži Ligi Narodov, ki danes ni druzega kot kroglja, katero velesile po ljubi volji vrtijo. Anglija se igra z usodo narodov po lj(ubi volji. Amerika se boji, da enak nastop zna povzročiti nove di-plomatične zapreke in spore, ki vodijo k vojnam.
—	Iz New Yorka se poroča,
da če je tam kak gostilničar kaznovan z zaporom, ker je prodajal opojno pijačo, da navadno ne gre gostilničar sedet v ječo. Za $75 ali $100 najame kakega postopača, ki se oglasi pri oblasteh, pravi,
da je dotični gostilničar, pre-sedi 30 dni ječe, ima $100 v žepu, gostilničar pa je medtem prost. Precej lepe, stvari se godijo v teh časih prohibi-cije.
—	Herbert Hoover, ki je bil tekom vojne živilski administrator za skoro celi svet, je sprejel od predsednika Har-dinga urad trgovinskega tajnika, pod pogojem, da bo imel popolnoma proste roke.
—	Dočim so cene mesu, jajcem in maslu nekaj časa padale, so začele zadnje čase zopet živahno siliti navzgor.
—	Državna zbornica v Co-lumbusu je odklonila zakonski načrt, da se v Clevelandu nastavi vrhovnega sodnika Common Pleas sodnije za $15.000 na leto plače. Tudi več sodnikov ne bodo dovo- da komunizirajo tovarniško lili Clevelandu kot jih imajo podjetje, se je izjalovil, gla-sedaj.	som policijskih poroči. Ko-
—-■ Na sodniji ženske pre- munisti so nad neko elektri-več "Cikajo" gum. Zlasti od- čno tovarno razvili rudečo
odločitev čakala novega pred sednika Hardinga. Panamska republika je pozvala Zjed. države, da ji preskrbe orožje.
-o-
—	V torek zvečer ob 7. uri
se vrši izvanredna seja direk torjev Slovenskega Doma v dvorani Doma na Holmes ave. v Collinwoodu. Vsi direktorji so prošeni, da se gotovo udeležijo.
—	Pismo ima pri nas Frank Leustik.
ROPANJE JE POSTALO OBRT.
Chicago, 26. febr. V Chicagi je 10.000 mož in žensk, ki se nahajajo v trgovini — ropanja. Henry Barrett Chamberlain, ki preiskuje kriminalni položaj v Chicagi, se je izjavil, da ropanje ni več posledica slabih časov, vremena ali siromaščine. Moderni roparji so danes organizirani, imajo svoje urade, in vse se vrši po povelju iz glavnega stanu. Ropanje prinese roparjem v Chicagi na leto približno $12.000.000.
SRBI PROTI ČRNOGORCEM.
Rim, 26. febr. Boji med Srbi in Črnogorci so se znova vneli. Pri Podgorici je pri šlo do krvave borbe. Več vasi je zažganih. Te borbe med dvema bratskima narodoma so posledica neprestanega hujskanja od strani bivšega črnogorskega kralja Nikite, ki bi zopet rad zasedel črnogorski prestol.
----*>——-
London, 26. febr. Več kakor 1000 zidov je bilo ubitih v pogromu, katerega je priredil nad židi general Bala-kovič, anti-boljševiški vodja v okolici Minsk in Hamel. Vršilo se je silovito klanje. Ubijali so ženske, starčke in otroke. Premoženje Židov so podivjani vojaki zaplenili za sebe.
Pariz, 26. febr. Prvi poskus francoskih komunistov,
kar so porotnice. Medtem pa so moški opustili kajenje, ker nečejo kaditi vpričo žensk. Tako polagoma zgublja mož vse svoje pravice, a ženske pravice se širijo.
tovarno zastavo in proglasili tovarno za svojo last. Toda dočim ru-deča zastava še vihra nad poslopjem, pa v tovarni nihče ne dela, ker je policija zasedla vse prostore.
• I
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
NAROČNINA:
Za Ameriko Za Evropo
- . - $4.00 . . . $5.50
Za Cleveland po pošti - $5.00 Posamezna številka - - - 3c
Vsa pisma, dopisi in denar naj s« poillja na "Ameriška Domovina «119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. Ohio Tel. Cuy. Princeton 189
JAMES D Eli EVEC, Publish*
LOUIS J. PIRC. Editor
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
Read by 25.01)1) Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Eptored a* second-claw matter January 5th 1900, at the poat office at i levelarid, Ohio under the Act of March 3rd, 187».
S3
No. 24. Mon. Fob. 28th 1921
Trgovcem, posestnikom in delavcem,
Ob priliki, ko je bilo otvorjeno St. Clair kopališče smo videli lepo zanimanje naroda, ki zna upoštevati, ako se nekaj pribori za narod, kopališče v slovenski naselbini je bila tako živa potreba, da se je dan otvoritve skoro ves slovenski narod v Clevelandu udeležil slavnosti in s tem naznanil, da upošteva in priznava delo za narod. Naselbina pa ima še mnogo drugih potreb. In <v,e hočemo doseči, kar nam je potrebno, se moramo organizirati ter zahtevati, kar nam gre. Zato se obračamo danes na vse slovenske trgovce, njih pomočnike, posestnike ter inteligentne delavce, katere doseže naš časopis, da se združijo v močno organizacijo.
Naš narod je primeroma še mlad v tej deželi, mladi smo še vsi kar se tiče ameriškega življenja. Dobri smo vsak za sebe in za svoje gospodarstvo, ker vsi lepo napredujemo, toda pomanjkljivi in nepopolni za spošno dobro naroda. V Ameriki živimo, tu smo našli noy& domovino, mnogi so prišli do lepega napredka, trgovine, premoženja, služb. Ne smemo pozabiti, da ni vse to naša zasluga, pač pa zasluga nekdajnih velikih mož Amerike, ki so se borili na življenje in smrt, da so iz Amerike naredili zavetišče preganjanih, shajališče narodov sveta, kjer si iščejo boljše ugodnosti v življenju.
Mnogokrat se hudujemo, da smo kot naseljenci še tako malo upoštevani, da se nam godi krivica, da nimamo iste svobode in istih prednosti kot drugi med nami. Če je tako, je krivda na naši strani. Zato je treba, da se z zjedi-nimo v močne vrste, kjer nam bo mogo<V nekaj storiti, da pospešimo naš napredek, da se pokažemo kot veljaven, dober in izobražen narod, kot pravi Amerikancl. da smo upoštevani tam kjer je treba in kjer je koristno za nas in za državo.
Združitev jo ona stvar, ki vse to doprinese. Kako se je treba zjediniti, da bo tako zjedinjenje kaj zaleglo? Za združenje govorimo v Ameriki že toliko in, toliko let, da bi nam že morala biti poznana pota in sredstva, kako se to doseže. Začnejo naj trgovci, oziroma qadaljevati že pričeto delo. Pa ne samo eni, ampak vsi. Mislimo, da je že prišel čas, da se začnete zavedati svojih dolžnosti. Ni dolžnost trgovca samo za predajno mizo sedeti ali stati ampak njegova dolžnost je tudi zanimati se za svoj javnost, stati vedno v prvih vrstah, posvetiti svoje moči napredku naroda. Nekateri ne delajo druzega kot so ves dan v trgovini, zvečer pa na počitek. Kaj se godi po naselbini, v mestu, v državi, med narodom, skoro nikogar ne briga. Le malo izjem je med njimi. Odkrito povedano, da so bili trgovci mnogokrat preveč za svoj prospeh, premalo pa posvetili pozornosti javnemu življenju, kajti oni so poklicani, da izvojujejo to ali ono korist narodu. Naj se nam oprosti ta odkrita sodba, toda resnica je tako. Mi želimo, da postanejo naši trgovci popolnoma amerikanizirani, da se udeležujejo javnega življenja, da zahtevajo na pristojnih mestih napredek in korist naselbine, kakor to delajo ameriški trgovci. Ker imajo upljiv, znajo razmere, jezik in običaje, se jih največkrat upošteva bolj kot katerega druzega. Zakaj vseh teh svojih zmožnosti ne bi v čvrsti organizaciji uporabili, da izvojujejo narodu, kar potrebuje. Pri nas se pa zgodi, da trgovci največkrat niti časnikov ne berejo. Delavci se silno zanimajo za novice, za pouk, kaj se godi v mestni zbornici, v državni zbornici, v kongresu, kako se vodi politika, itd. in taka je dolžnost vseh, trgovcev in delavcev.
Naj ne bo tako, dovolj imamo vzgledov v pretekosti, kaj veljamo, ako ničesar skupnega ne naredimo. Nikomur ničesar ne koristi, ako je veljaven in premožen sam za sebe. Svoje zmožnosti, veljavo in upljiv mora uporabiti vselej tudi za svojega bližnjega. Zato je pa. tudi dolžnost, da delujemo vsi skupaj v organizaciji, katere namen je postaviti naselbino v boljšo luč, peljati jo do napredka in ameri-kanizirati narod.
Kdo je k temu poklican? Pred vsem vsi trgovci brez izjeme, drugič vsi trgovski pomočniki, nadalje vsak posestnik hiše, in pa na vsak način tudi vsak delavec, ki se čuti zmožnega in ki ima voljo pomagati pri skupnem delu izobrazbe, razvedrila in napredka za narod.
St. Clair Merchants Improvement Association je odprt vsem za vstop sedaj. Tu ni in ne bo sedaj nobene skriv-( ne politike. Namen te organizacije 'je v skupnem nastopu zahtevati in izposlovati vse, kar koristi naselbini za napredek. Na sestankih se eden druzega spoznamo, se prija-znimo, na seje pridejo mestni in državni uradniki, katerim te predoči.naše stanje, da vedo, kadar je potreba, za koga in kaj glasujejo. Zato pa potrebujemo vsakega trgovca, posestnika in delavca, ki se zanimajo za javno življenje, ki niso samo za kikanje, amfrak za delovanje. Prvi novi shod teh združenih sil se vrši v torek, 1. marca ob 8. uri zvečer v prostorih novega kopališča. Pridite vsi, brez vprašanja ali ste že prej spadali k tej organizaciji ali ne. Na tej seji \bq vpisovanje novih članov in volitev novega odbora. Pričakuje se velike udeležbe. Na stran z izgovori, da bodo "brez mene opravili". Vsak je naprošen, da pride in naj smatra to kot svojo dolžnost. Vsak dan imamo priliko, da prosimojTftmoči za enega kot druzega. toda kako teško je v državnih ali mestnih uradih, če nas ne poznajo in če vedo, da nismo oi^nizirani, da bi podprli svoje zahteve. Kar je dobro za trgovce in posestnike, je koristno za vse druge, zato je dolžndst, da vsi skupaj drže.
KDO JE AMERIKA?
Amerika je sestavljena iz vsega človeštva.
"Mi ne prihajamo iz nika-kega skupnega plemena. Zna čaj Amerike obstoji v tem, da je sestavljena od najboljšega, kar so prispevali drugi narodi.
"Marsikdaj, ko se nahajam pred ameriškem državljanom, ki je prišel v Ameriko kot priseljenec, zdi se mi, da on ima neko prednost pred menoj. Jaz nisem postal ameriški državljan izjastne volje, on pa že. Jaz sem bil rojen kot tak. Da nisem ameriški državljan iz lastne volje. Ali ljudje, ki so prišli sem pozneje, so namenoma postali Amerikanci iz lastne volje.
"Oni so prišli sem iz drugih dežel in rekli so: Delili bomo svojo usodo z vami, mi verujemo v vas in bomo*žive-li z vami."
"Dežela, take sestavljena mora umevati druge narode. Morala bi znati, kako bratiti se z njimi in njim pomagati.
"Amerika je že prijateljica človeštva, ker je sestavljena iz vseh narodov, in mora spa-siti svoje pokoljenje.
"Pokazati bi morala, da ne igra za nikako zasebno roko. Pokazati bi morala, da po-
mejo bolnika v zdravljenje. Zdravili bi potem samo take
slučaje, v katerih so sigurni, da ne bodo neprilike nastale. Pa to ni prvi slučaj v Nime-su. Pred 30. leti je dr. Bela-dan predpisal neki deklici neke vrste pile. Ko je doma vzela prvo pilo, se je zgrudila in padla mrtva na tla. Njen oče, napol blazen, je pridivjal v stanovanje zdravnika in zakričal: "Zakaj ste ubili mojo hčerko?"
"Jaz?" vpraša zdravnik. "Da, vi. Predpisali ste ji pile. Nesrečni otrok je vzel eno pilo in se mrtev zgrudil na tla."	' * '
"Nemogoče,'' pravi zdravnik, Vdajte ml posodo, v kateri so bile pile. Glejte me! Sam hočem zavžiti eno pilo, da vam dokažem, da niso strupene. Ko je to spregovoril, je doktor vzel eno pilo in jo pogoltnil. Nemudoma potem se je mrtev zgrudil. Ko so ljudje zvedeli o tem, so opustilf vse zdravnike in lekarnarje. Mislili So, da so vse čarovnice prenesle svoj glavni stan v Nimes. Šele po dolgi preiskavi se je dognalo da je lekarnar dal napačne
pile dotični deklici. Veliko je skusa služiti vsem plemenom; 0Jj tega 0(Jvjsno |ge jemljete
človeštva, iz^ katerih Sfe .1« svoja zdravila, da se zanesete rodi a. In vee kot to, dragi na lekarnarja, da vam nare-rojaki, m. bi mo«ll nepre- di zdrftvila „|vno tako kakor
stano dokazovati, da znamo, je zdravnik predpisal, kai je svoboda.	|
MB KRIMINALNA KRONIKA PARIZA.
stati jako nevamo za zdrav- pogrebnika,(f ki je imel več nike. Desetkrat se bodejo j mrtvih trupelj v mrtvašnici, prej premislili, predno spre j- oropali vse dragocenosti za
Te Wilsonove besede iz govora 4. julija so vredne, da sijih vsi Amerikanci — tu in inorodci — držijo vedno pred očmi. Za to ni odveč, da jih tu ponavljamo.
USODEPOLNE PILE.
V mestu Nimes na Francoskem so umrle nekemu o-četu dve hčerki. Oče je potom vložil tožbo proti lekarnarjem, ki so mu prodajali zdravila. Tožil je lekarnarje, da ne znajo za svoj posel, in da so bili nemarni pri sestavljanju zdravil.... Ako sodniki priznajo, da je ta tožba opravičena, tedaj zna to po-
Zadnje čase so kriminalni zločini v Parizu tako narastli
mrtva trupla in ista celo raz-mesarili. Pariz ima 7000 mož policije, ki je brez moči napram tem kriminalcem.
MRTVEC PRED SODNI JO.
V ameriški javnosti je izzvala veliko veselost tožba, ki je bila dvignjena na sodni-jo v Rodbury proti kapitanu Nathanu Messinger. V tožbi se Messinger dolži, da^jfc on zakrivil vse posledice, ki jih je imelo priobčenje njegove smrti pri njegovi ženi. Predigra te zanimive tožbe je bledeča:
Pred kakimi osmimi tedni je odpptoval Messinger iz Rodburya v Denver, Colo. Ves ta čas ni žena prejela oa njega nobenega pisma niti kakega drugega obvestila, toda šest tednov potem, ko je kapitan odpotoval, je žena dobila pismo, v katerem ji sporočuje neki prijatelj njenega moža, "potrtega srca'\ smrt kapitana, in pristavlja, da izpolnjuje poslednjo željo ranjkega s tem, da ji pošilja posodo, v kateri se nahaja pepel njenega soproga. "Naj vam bo ta pepel kot spomin", pristavlja koncem pisma. Nat han Messinger je bil mrtev, se je zapisalo v uradne knjt-pe .in "Nathana ni več," je dejala njegova žena. Pa nista minula še dva tedna, ko se kapitan vrne, živ in zdrav in je videl kaj se je zgodilo vse "po njegovi smrti''. Žena je,vložila tožbo proti njemu, ker je živ, dasi bi moral biti
da je očividno, da je policija j mrtev, in jo je s tem močno brez moči napram njim. Ne j prestrašil. Na vsak način- oa mine dan, da ni umorjenin se bo na razpravi dokazalo, na zverski način več oseb, I kdo je tako kruto potegnil da se ne govori o roparskih ženo r^thana za nos. napadih. Dnč 12. dec. je bila !
umorjena neka perica. Drugi1 Vladna podpora "Glasbeni
dan so našli mrtvo in zadav- -Matici". Beogradski listi po-
ljeno neko mesarico v najbolj ročajo, da jo vložlia "Glasbe-
prometni ulici mesta. Izmed na Matica'' v Ljubljani pro-
14. do 20. decembra je polici- šnjo na ministrstvo prosvete
ja zaznamovala nič manj kot da se ji da iz državnih sred-
59 nasilnih roparskih napa- stev podpora v znesku 173.
dov. 26. dec. so ubili nekega 000 K. _i-
Prva in iedina Slovenska Banka
V AMERIKI
Kaj boste poslali svojcem v stari kraj
ZA PIRUHE?
Najbolj jih boste razveselili z denarjem. Pošljite jim potom SLOVENSKE BANKE
The
J^orth American
Hart King fSl Sa-Oings Cotnpany
St. Clair Ave. & E. 62nd St.
Mi vam nudimo:
1.	Sigurnost: Naše premoženje danes znaša nad en milijon dolarjev. Z vsem tem premoženjem vam jamčimo za vsako pošiljatev
2.	Točnost: Naše čekovne pošŠjatve so izplačane v Ljubljani v 13 do 15 dnevih, poštne pošiljatve v 18 do 23 dnevih. Taka točnost nam je omogočena radi izvrstnih zvez, ki jih imamo v Ljubljani
3.	Dobra postrežba. Pri nas lahko pošljete denar vsak čas o bančnih uftdnih urah, naš urad v ozadju banke na E. 62nd SL odprt celo soboto popoldne in vsak večer od 6-8 ure.
4.	Naše cene so vedno nižje kakor kje drugje.
Hove zveze s starim krajem
pošiljanje denarja.
Glavno vprašanje pri pošiljanju denarja so zveze z onimi kraji, kamor |e denar 'namenjen. Naše nove zveze za pošiljanje denarja v slovenske kfaje izborno poslujejo; o tem smo se prepričali. Pošiljatve so izplafiane v 14 do 24 dneh. Nakazila Izvršuje poštni čekovni urad SHS v Ljubljani. Ta zavod tako izborno posluje, da "je nova država nanj lahko ponosna.
Prejemniki dobe poslani denar na svoj dom oziroma na njihoyo domačo pošto. To še pravi, da jim rti treba hoditi po denar na to ali ono banko. Denar se jim izplača v polni svoti, to je, brez vsakega odbitka. Vsaka naša pošiljatev je garantirana proti izgubi.
Vse druge naše bančne posle za Jugoslavijo upravlja Jadranska banka v Ljubljani in za Venezio Giulio pa Jadranska banka v Trstu. Pripomnjeno naj bo, da je Jadranska banka ena izmed največjih bank v Jugoslaviji. Svoje podružnice ima tudi v Kranju, Celju, Mariboru, Belgradu, Zagrebu, Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Spljitu šibeniku Zadru in na Dunaju.
Imenovana banka točno izplačuje naše čeke (drafts) katere zaradi varnosti proti izgubi, tatyini in drugim slučajem, zlasti potnikom priporočamo.
K^r se tiče bančnih in drugih denarno-prometnih zvez s slovenskimi kraji smelo trdimo, da nima nobena banka ali firma, pa naj bo še tako velika ali stara, boljših zvez, kakor jih imamo mi.
Naše cene so vedno med najnižjimi. Naročila se izvršujejo na podlagi dnevnih kurznih cen.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Dosedaj še ni bila sprejeta nova naselniška postava. Predlogo, ki jo je sprejela poslanska zbornica, bo senat skoro gotovo popolnoma zavrgel in bo izdelal popolnoma nov zakonski načrt. Zarradi tega bo nedvomno vzelo več mesecev, predno bo vprašanje v Washingtonu rešeno In tudi potem, ko bo nova postava sprejeta, bo vzelo nekaj mesecev, predno bo prišla ta postava v veljavo. Vse to kaže, da bodo imeli oni rojaki, ki žele dobiti svoje ljudi iz starega kraja, dovolj časa, da to dosežejo. Za vsa nadaljna pojasnila pišite na naš naslov.
Na stotine rojakov je že priSlo iz starega kraja s posredovanjem naše tvrdke, zato tudi vi sami sebi dobro storite, ako tozadevne posle poverite naši tvrdki.
POTOVANJE V STARI KRAJ.
Veliko rojakov se pripravlja na odhod v stari kraj in sicer eni zaradi slabih delavskih razmer, drugi zaradi nujnih opravkov, tretji na obisk itd. To ni samo med Slovenci, temveč tudi med drugimi narodnostmi. Vse kaže, da bodo vsi parniki na poletje zopet'prena-poljnjeni, vsled česar svetujemo onim, ki so namenjeni potovati, da ne odlašajo svojega odhoda predolgo, temveč da potujejo vsaj pred majem, oziroma junijem, ter se tako izognejo neprijetnemu drenja-nju in drugim neprilikam, ki so v zvezi z navalom. V mesecu marcu in aprilu ao na razpolago še vsi parniki. Kakor je sedaj odločeno, bo do parniki odhajali v sledečem redu:
NEW YORK
TRST
15.	febr. San Giutato (Bismark) 24. febr.........v... Calabria
16.	marca ..........Columbia
19. marca ......... Argentina
26. marca ... President Wilson 2. aprila ........... Belvedere
NEW YORK — CHERBOURG (Francija)
26. febr.......i... Aquitania
7. marca ............ Saxonia
10. mar At .......... Imperator
15. tnarca ............Albania
22. marca .' ....... Aquitania
7. aprila.......... Mauretania
12. aprila .......... Aquitania
13.	aprila ......... Saxonia
3. maja ........... Aquitania
NEW YORK — HAVRE
15.	febr............. Chicago
16.	febr.......... Leopoldina
17.	febr........... La France
26. febr........... La Savoie
2. marca ........ La Lorraine
8. marca ........ Rochambeau
15. marca........La Touraine
17. marca . ........! La France
19. marca . ............Chicago
26. marca ........ La Savoie
2. aprila .........La Lorraine
12. aprila ....... Rochambeau
14.	aprila ......... I* Frame
30. aprila ........ La Loraine
Pri Jugoslovanskem konzulatu je sedaj odredba v veljavi, da se mota vsak potnik izkazati s kako uradno listino, bodisi krstni list, domovinski list, vojaško ali delavsko knjižico ali kaj sličnega. Pismo iz starega kraja ne zadostuje. Kdor nima nobene *ake listine, naj piše na svojo občino po domovinski list.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na tvrdko:
Zakrajšek & Češark
70 — 9th Ave.
NEW YORK CITY
t
Vrednost jugoslovanske krone se v kratkem zviša.
Ako želite, da pride vaša denarna pošiljatev ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj se poslužite našega denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za pošiljanje denarja.
Izplača direktno v Ljubljani.
Wd	* * p
V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi
bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani.
Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te Jjanke znaša osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko.
Odprto od 9. zjutraj do 7. zvečer vsak dan.
5« Lake Sliore Banking & Trust ct
E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE.
IN SEST DRUGtH PODRUŽNIC.
© ©
I (§)
<@>
Telefoni v mestu Main 2063 Central 1600
Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R
JOHN L. MIHELICH
PRVI SLOVENSKI ODVETNIK Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podružnica: 6127 St. Clair Are.
Uradne ure v podružnici: Z jutra) od 8—9. Zvečer od 6—8.
čez dan se obrnite na glavni urad.
Stanovanje: 1200 Addison Read.

' :

.
iV
• | ff.

IZ DOMOVINE..
Hrvatski židjc na Dunaju. Dunaja prihajajoči potniki pripovedujejo, da so se po* I, javili tamkaj v zadnjem času It zelo številni židje iz Hrvatje ske, osobito iz Zagreba, ki trosijo vesti o razsulu naše države, kar je pričakovati v najkrajšem času ter se javno hvalijo, da moralno in gmotno podpirajo Radiča, da so cim prej pri nas izvrši preobrat. Ko je te dni pripovedoval neki taki zagrebški krivonosec slične bajke radovednemu uradništvn v neki banki, je stopil k njemu neki gospod ter mu priložil gorko klofuto. Ko je žid zahteval, da se mu legitimiraj se je hotel doticni gospod legitimirati kot dober Jugoslovan z drugo klofuto, a židovski junak jo je hitro popihal, ne da bi te legitimacije počakal. Tako škodujejo ti židovski špekulanti, ki delajo prav rtiastne zaslužke pri nas, proti naši državi tudi v inozemstvu, hotec ji vzeti ugled. Vsakega takega obrekoval-ca in škodljivca naj bi zadela enaka kazen, kakcr onega :žida v dunajski banki.
Grozen zločin v Tržiču na Gorenjskem. V samotni in mali vasi, v Hudem nad Trži-čem so odkrili grozen roparski zločin. Zelo premožna in petična posestnica vdova Je-ra Fajfar je kar nenadoma izginila. Domačini, sorodniki in orožniki so se zaman trudili, da bi jo izsledili. Sko-ro vsaka sled, kam naj bi bila šla, je bila povsem zabrisana. Dne 20. jan. se je posrečilo orožniku S. Čuferju, da jo je našel v kleti — mrtvo zakopano. Imela je prerezan vrat. Iz vseh znakov in okolnosti je postalo jasno, da je Jera postala žrtev težkega roparskega umora, zlasti ko niso našli v hiši absolutno nobenega denarja. Kot storilec je bil aretiran čevljar Josip Zupan, ki se je one dni zelo sum Ijivo obnašal.
Grozen uboj. Sin zaklal svojega lastnega očeta.
Z novim letom beleži kronika številne zločine. Slika prvega meseca v letu je žalostna. Povsod umori, ropi in uboji! Povsod leži mnogo tragike in za kriminalista se kopici gradivo, ki meče težko refleksivno sliko na povzročitelje. vojne. ,— Vojna psihoza deluje še ie sedaj v vsej svoji odurnosti. Danza-dnem beleži kronika zločine, ki se pred vojno niso dogodili dolge decenije. Rop svojega mladega soseda, umor žene, uboj očeta, uboj matere— je pretresljiva slika sedanje družbe, kateri v resnici manj ka kulture...
Zopet nam tam iz notranjskih gozdov poročajo dogodek, poln socialne tragike. Sin je zaklal svojega lastne-ga, 75-letnega očeta, j V i Čedni, mali in ob potočku ležeči vasici Pudobu, obči ne Staritrg pri Ložu, vasici s staroslavriim zvonikom, je imel 75 let star vdovec Janez Baraga hišo št. 17. s precejšnjim premoženjem. Imel je že odrasle in pozen jene otroke. V ponedeljek 24. jan. okoli 5.' zvečer je prišel domov njegov 37-letni sin France Baraga, ki se je udeležil vseh grozot vojne. Bil je na .vasi, kjer so popivali drugi fantje, torej nekoliko vinjen. Brez besede je odšel v hlev in sku-
Isal opremiti konje ter jih y-I • preči v voz. Stari oče ga j£ ) povprašal: "Kam pojdeš z mojimi konji?" Sin mu je igrobo odgovoiil: "Popeljem kovača in druge." Nameraval je odpeljati mladega ko-ača* Jakoba Znidaršiča in osestnikovega sina Andreja _ Jakarja v druge vasi, kjer bi se veselili. Njegova sestra Alojzija mu je branila. To je Franceta takn razjarilo, da jo je pretepel. Oče, videč sinovo surovost, se je zavzel za svojo hčer in jo branil. Sin se je razjaril in se je zaletel v očeta ter ga sunil z desno roko v trebušno stran. Oče niti videl ni, da je imel jezni sin ;<v rokah žepni nož, niti ni čutil, da bi ga bil kaj ranil. V prvem treuotku ni začutil nobenih b#if Samo videl je
v rokah sinovih žepni nož. To je očeta nekoliko razburilo in je sina pograbil, na kar sta oba padla na tla. Na tleh ista se oba strastno borila. 1 Prišel je pred hlev starejši sin Janez, kije pomiril očeta tin brata.
j Po tem strasti polnem dogodku se je stari oče mirno i vrnrl v hišo. Tedaj ga je začelo skeleti in boleti na trebu-I snem mestu kjer ga je sin močno sunil. Pogledal in za-j pazil, da ga je sin zabodel z nožem. Začelo mu je lezti skozi rano črevo. Mirno si je potisnil črevo .nazaj ter legel na posteljo. Takoj so poslali po zelo odaljetiega zdravnika. Ker sodni okraj Lož nima nobenega zdravnika, so mo-! rali oditi v 8 ur oddaljene Velike Lašče ter poprositi dr. i Raznožnika, da je prišel bol-■ niku na pomoč. Dr. Raznož-nik je napravil zasilno operacijo,
I Ker se je ranjeni 75 letni I starček v težkih bolečinah I boril s smrtjo, je sodni svetnik Anton Kajfež, okrajnega sodišča v Ložu,' takoj sesta-• vil z ranjencem zapisnik, v katerem je Janez Baraga pri , polni zavesti potrdil, da :ga je 1 njegov lastni sin France Baraga zabodel z žepnim nožem. .
i Dne 26. jan. je starejši sin Janez javil sodišču, da je oče v smrtnih bolečinah podlegel , težkim poškodbam. Po dolgi smrtni borbi je oče 25. jan. ob 9. zvečer umrl.
. - Dogodek je'bil takoj jav-Ijen orožnikom in sodišču v Ložu. kakor tudi državnemu pravdništvu v Ljubljani, ki je odredilo obdukcijo umorjenega očeta. Sina Franceta Barago so orožniki aretirali in izročili sodišču.
Smrt vrle narodnjakinje. V Trbovljah je umrla gospa Ana Dimnikova, ki jo .je /'Družba sv. Cirila in Metoda'' štela med svoje najbolj vnete in vztrajne sotrudnice. Udeleževala se je z navdušenostjo vsake njene skupščine | in bila je pravo središče tr-| bovljske C. M. podružnice. ) Bila je preprosta kmetska žena, a oduševljena Jugoslo-venka.
Kdo ima največjo pokojnino? Delavci, ki so delali 40
let v smodnišnici v Kamniku j in so bili v vedni nevarnosti, ; imajo pokojnine na mesec po 54 K 80 v. beri: petdeset in štiri krone na mesec. Kdaj se Lbo država usmilila teh siromakov? Ali naj vsi pomrjejo od lakote?
Netočnost naših kartografov. Od časa do časa izhajajo v Zagrebu in v Belgradu zemljevidi naše Jugoslavije, tiskani seve pri nemškem Freytagu, četudi s cirilico. Čudno je, da se gg. kartografi tako malo pobrigajo za naše meje. Tako na eni zagrebški Jugoslaviji hi celo nič Prekmurja na drugi od Gavazzija je Prekmurje v naši meji samo do Murske Sobote. Na belgrajski s cirilico je mejni okvir Prekmurja tako postavljen, da od pravega Prekmurja ni nič pri nas, pač pa Radgona, Halben rain, Gosdorf, Kloch, Glei-shenberg, St. Anna itd. blizo do Feldbacha. Na najnovejši Garazzijevi mali karti je Prekmurje že zraven, pa je ime Medjimurje tako napisano, kakor da bi k Medjimur-ju spadale Slovrtiske gorice, Mursko polje, Prekmurje in pravo Medjimurje. Vse dosedanje karte so torej strašno površne in vsled tega nerabne.
ODDA SE STANOVANJE za mirno družino. 7 sob, elektrika, basement. 1204 Norwood Rd. Poceni.
Severova zdravila vzrir/ujejo zdravje v družinah.
Kašelj, prehlad, hripavost,
so v tem času splošne bolezni v letu. Skušajte se jih iznebiti. Hitro ozdravljenje lahko prepreči resno posledice.
Severa's Cough Balsam
(preje Severov pljučni balzam) je bit vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja in kašlja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zavžitek. Odrastli, otroci in celo do jenčki ga lahko vzamejo. Na prodaj po* lekarnah. Cena 25c in 50c.
W. F. SEVERA CO. .' CEDAR RAPIDS, IOWA
Frank J. Lausche,
ODVETNIK
Čez dan «e oglasite na:
1439 Guardian Building
Od 6:30 do 8. zvečer pa se oglasite na:
6121 St. Clair Avenue
p wjw WJW	jmjm
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
Izdeluje slike za ienitbe m družinske slike,otroške
■like, po naj ovejSi modi in po nizkih cenah. Za
vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO.

.....V
NAZNANILO PRESELITVE.
Dr. župnik se je preselil z zobotdravniikim uradom od 0127 St. CItir Ave. nitlSl St. Clair Ave. m vogal 62. ceate, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napis
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticirg ie se-dem let v te) okolici.
Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 - 12 Nujni si utaji vsak čaa.	Pokličite Črtat 799 L
S. S. CALABRIA
odplove 2. marca v DUBROVNIK in TRST
' Cena 3. razreda:
Dubrovnik .. $125.00 Trst.......$115.00
In $5\Vojnega davka
V vašem mestu je Cunard in Anchor Line agent Pojdite ^ njemu.
VWtWVWWWWMWWWW


NAZNANILO.
Podpisane firme naznanjamo vsem svojim odjemalcem, da je g John Grdina (starejši) pooblaščen, da ko-lekta dolgove, ki slišijo na imena:
ANTON GRDINA; GRDINA'S FURNITURE; in GRDINA in CO.
Dr. H. 0. Stem, Dr. S. Hollander 1
\ zobozdravnika
♦
I 1355 E. 55th St. vog.St. Clair
\ Vstop na 55. cesti nad lekarno
♦
j Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
(lovori se slovensko.
iivo in hitro
poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle
FRANK SAKSER STATE BANK
82 C0RTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.-000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada.
Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA"
za FRANK SAKSER STATE BANK
*
Frank Sakser, predsednik
SPOMLAD
Lastnikom avtomobilov tem potoni naznanjamo, da sedaj je najlepša prilika, da pregledajo in prenovijo svoje avtomobile. Prvič je treba pogledati v kakšnem stanju je motor, potem streha (top), zastori, potem pride barva. Vsak dobro ve, ako se avtomobil prebarva, da zgleda kakor nov. Rojaki, vse to se vam lahko naredi od vaših lastnih ljudi, in .sicer pri prvem .in edinem slovenskem podjetju te vrste v Clevelandu.
H. & K. CO.
L. HOČEVAR in A. KOROŠEC, lastnika, 1063 Addison Rd. — Prict. 701 L — Rosedale 5464 R. (M.F. )
V NAJEM se da lepa soba za I ali 2 fanta. 1432 E. 52nd St.	(24)
DVE SOBI se oddajo v najem. 695 E. 157th St. Collinwood.	(24)
NAZNANILO.
Naznanjam vsem rojakom, da sem odprl trgovino z vsakovrstnim obuvalom prav po nizki ceni. Priporočam se vsem rojakom na obilen obisk.
LUDVIK PROSEN,
7511 St, Clair ave.	(25)
Poz or, bolni možje in ženske
X-RAY PREISKAVA ZA $1.00
Moje osebne skušnje v metodah, kakor se upotrebljajo navadno v evropskih klinikah, kot v Berlinu, Londonu, Parizu in Rimu, in moja enaindvajsetletna skušnja pri zdravljenju kroničnih in akutnih bolezni pri moških in ženskih, mi daje pri zdravljenju takih slučajev toliko več premisleka in povzroči, da so rezultati mojega zdravljenja toliko bolj zadovoljivi za vas.
Skrivnost mojega uspeha je moja točna in stvarna ter skrbna postrežba, katero posvetim bolnikom, s tem da uporabljam vse znanosti odkrite metode, kakor X-žarke, mikroskope, kemično analizo in s tem iščem Vzrok vaše bolesti. Pri meni ni nobenega ugibanja. ________________„ Če ste bolni, je vseeno, na kateri bolezni bolehate, ali koliko poguma ste raditega zgubili, toda nikar ne zgubite poguma, pač pa pridite gotovo k meni.
Jaz sprejemam v zdravljenje vse špecijelne bolesti moških kot žensk, in med njimi so bolezni krvi, kože, želodca, obisti, mi«ic, možganov, «rca, no«a in vratne bolezni. S pomočjo X-žarkov, elektricitete in mojega modernega, času primernega zdravljenja bodete gotovo v kratkem času ozdraveli.
Ali ste popolnoma oslabeli? Pridite k meni. Jaz vam hočem pomagati.
Jaz rabim največje kričistilce 606 in 914.
Moje zdravljenje je popolnoma brez bolečin.
Vi se lahko zanesete na pošteno zdravljenje, in sicer poceni, ki vam je primerna.
Če vaša ' olezen ni ozdravljiva, vam takoj povem. Če se more ozdraviti, potem vas bodem ozdravil v najkraj-
šem času.
DOKTOft BAILEY "Specialist",
Uradne ure: Od 9:30 zjutraj do 2:30 popldne in od 5:30. popoldne do 8. zvečer. V nedeljah od 10. zj. do 1. pop.
5511 EUCLID AVE.
blizu 55. ceste, soba 222, 2. nadstrop. MI GOVORIMO SLOVENSKO.
HIŠA NAPRODAJ, dve trgovini v hiši, zamenja se tudi za privatno hišo. Lepa prilika za Slovenca. Pozve se na 961 Addison Rd.	' (24)
NAPRODAJ JE HIŠA za 2 družini elektrika, plin, kopališče, lepa klet, vrt. Proda se radi odhoda na farme. Vprašajte na 15603 Saranac Rd. (24-)
NAPRODAJ JE lepa mala farma, se proda ali pa zamenja za hišo v mcitu. Deset velikih lotov, 40X145 vsak, »noro 2 akra zemlje, stop 10 ABC line. Lep kraj, dobra zemlja, blizu šole. Vprašajte pri W. L. Widmar, *002 Union Ave. javni notar. Odprto zvečer.	(MF 27)

Mliftfefti...
E
.Za zanesljivo delo in točno ostrežbo za plumberska in ena-a dela pokličite
mm & cov
6702 St. Clair Ave.
Rosedale 3289 • • Res. Nottingham 238 M
Odprto med tednom do 5. zvečer v soboto do 8. zvečer.
"Napredne Slovenke"
3t. 137 SNPJ vabijo na pies v soboto 5. marca, točno ob 7. uri zvečer v S. N. Domu. Cenjeno občinstvo kakor tudi naši prijatelji in znanci so naj-uljudneje vabljeni, da si ogledajo naš program, ki bo nekaj izvanrednega in sicer "Baby's Dance". Ker se vsem obetajo slabi časi/je društvo dobilo po ekspresu prerokovalko sreče. «To je pa prav dobra ideja za vse, bodisi one, ki so brez dela ali pa za samce, došle iz starega kraja, obojega spola. Godba ' pod vodstvom dobro znanega humori-! sta g. Spehka bo igrala najlepše ko-i made. Za vsestransko postrežbo jamči
110 NAPREDNE SLOVENKE.
I . .POHIŠTVO za 4 sobe se PR< A ' radi odhoda v staro domov daj je tudi stiskalnica za
Red
t a i* Line
DIREKTNA PLOVBA.
NEW YORK - HAMBURG
Najbolj priročna ih udobna pot v Čeho-Slovakijo VELIKI, MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA
S. S. GOTHLAND ...........•... odplove 26, marca
Samo za potnike 3. razreda.
Dovolj promenadnega prostora. Velika, svetla in dobro zračena jedilnica na promenadnem deku. Rezervirane kabine za 2, 4 ali 6 oseb.
Vprašajte v kompanijskem uradu 9, Broadway, New York — ali pri lokalnem zastopniku.
t/ v? 'xt/ ".f	vt; t
m?
ZAHVALA inPRIPOROČILO
Bila sem bolna čez eno leto v plavi in želodcu kar mi je povzročilo veliko trpljenja. Obr-la sem se na slovenskega zdravnika kiropraktika
Albert Ivnik, D. C.
64C8 ST. CLAIR AVE.
ter ozdravila popolnoma v par tednih. Njega priporočam vsem rojakom in rojakinjam, č
• FANNY JERELLE, 6230 Carl Ave.

Napro-
OBVESTILO.
s> Svojim pacientom in društvom naznanjam, da bom odsoten iz mesta od 22. februarja do 5. marca.
V uradu bom zopet v soboto dopoldne, dne 5. marca.
Za vse druge informacije glede društvenih zadev, i.t.d., se obrnite na mojega kolega zobozdravnika dr. Klauser-ja.
Dr. KERN,
6202 ST. CLAIR AVE.
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočete, da a« v valih ilAah naredi plumbarako dalo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam narodi to ▼ najboljfto sadovotjnoat. StraniMa, kopalilča, sinka, itd.
Pojdita k avojemu rojaku najpr-vo, prodno drugje vprašat«. Najatarojll jugoalovanaki plumber v Clevelandu.
NICK DAVIDOVO
6620 ST. CLAIR AVKNUI Cleveland, Ohio
O. S. Princeton I8S2-W Roaedale 1828
NOTARY PUBLIC.
Izdelujem pooblaatlla, pro«-nje, izjave in sploh vsa no-tarska posla. Na razpolago aem za tolmačenje pri vseh prilikah. Dajem nasvete v vseh ozirih.
ED. KALISH
610« ST. CLAIR AVENUE
<PM<*ilQMbt0t0^^
W. K. DRUG COMPANY.
EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave. & Addison Rd.
JdHN K0MIN,
lekarnar
(x)
f » f.M	»»M
^iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiinir.
i s
' pogrebni k in eatbalmer
I 1105 NORWOOD RD. {
Princeton 173j W Rosedale 4083
Nmjmodernejftl pogrebni favod s . v Cleveland ■
Frank ZAKRAJŠEK, i
i Avtomobili za krat«, porok«, pogrebi in drug« prilik«.
111111111
KUPITE OD LASTNIKA. Naprodaj je 25 akrov farma, vzhodno od Cleve-landa, dobra poslopja, orodje in priprava. Poceni, samo 54WO. Plačate $1500 takoj, drugo na lahka odplačila. Se tudi zamenja. Pišite ali oglasite se E. Kovač, 15501 Glencoe Rd. Et Beach Car.


Visoška kronika
Dr. Ivan Tavčar.
r '	t
Baron Maudl je začel premetavati neke spise, nato pa je povedal, da se pričenja razprava proti obtoženki, da je ta rojena v Eyrishounu v tem in tem letu in da je bila krščena na ime svetnic Agate in Eme.
"Ema —" je nergal tisti sodnik iz Ljubljane, "Ejma —
to ni brez pomena! Obrnimo prvi dve Črki, pa imamo "me-a' \ to se pravi, že pri rojstvu je hudič nanjo mislil in že takral je bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že tedaj sklenjen, ko je A^ata Ema Schwarzkoblerira prišla na svet!"
In gospod Frueberger je pristavil: "Gotovo,* to je silno pomenljivo! Ta "mea'' že skoraj vse dokaže."
Takrat se je obrnila mati Maruša proti materi Urši ler jo vprašala:
"Kaj se ta erna dlaka ljubljanska vmes tlači?! In pa šele naš Frueberger! Ali si že videla dva tako zabita elo-veka? Mej je dosti na svetu,
"pa vendar ničesar ne dokazujejo!" — Tedaj je bilo, ko je hotel baron "Flekte'' zapreti mater Marušo in ko gos pod prošt Urh tega ni pripustil.
Potem ko Agato izpraseva-
li:
Kje je prvič videla hudiča1?
Kje je naredila prvo točo?
Kdaj je bila na Cerkniški Slivnici in kdaj na hrvaškem Kleku? Je-li prašička, katerega je jahala, vzela gospodarju, ali ga ji je pripeljal satan odkod drugod?
Tudi so hoteli izvedeti, ali ima kake tovarišice, ki bi ž njo vred častile hudiča? Rav notako, ali je Marksu Wulf-fingu potisnila v meso iglo,
kremen in žebelj, da mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti bolečine ?
In tako so jo izprasevali tukaj ne morem zapisati po mnogem, kar je bilo eno1 "Grof —?" Frueberger je nudobnejše od druigega. A- kar v se lezel. Nemški grof, gata pa se ni premeknila na pravite gospod prošt? No, svojem sedežu. Njen obraz je potem je pa vse v redu, niee-ostal miren in bil je tako lju- sar ne bodemo zapisali!" — beznjiv in mil. da se ga zbra- Kar umiral je od same ponižna množica ni mogla nagle- nosti, ker ta človek je kazal dati. Prav nič ni povesila pogum samo na spodaj, na obličja, ali tudi obraza ni spodaj, na zgoraj pa je bil dvignila od zemlje. Kar je vselftlar ponižna ovca!
brez prenehanja ponavljala, Poklicali so Marksa Wulf-je bilo: "Da ni res!"	finga, da bi izpovedal. Obču-
"To je trdovratna grešni- tili smo, da bo njegova izpo-caP se je zajezil Fmeber- ved pomembna in da bo mor-ger. "Je pač z Visokega, tam da odločevala o življenju in imajo trdovratne buče!'' smrti. Hodil je ob palici in "Imamo že pripomočke," kazal je kakor bi ga še vedno se je zasmejal črni sodnik noga bolela. Pred sodniki je ljubljanski, "bodete že vide- po svoji navadi pokleknil in li, gospod pl. Frueberger, z roko tolkel po prsih. Gos-kako ji bo tekel jeziček in podu glavarju je to dopadlo: da nam bo še več povedala, bil je s pričo posebno prija-kakor bomo zahtevali!" Ta zen. Opominjal ga je,da naj zoprna oseba se je smejala,'vse pove in da se mu ni treba da se je čulo, kakor bi se ogla bati, ker ima sodišče že toli-šal vran s smrekovega vrha. ko moči, da vzame v svoje Ali Frueberger Se ni dal varstvo vsako pričo, če je iz-miru in je vprašal obtožen- povedala pravico in resnico, ko:	| In res se je Marks Wulf-
"Ali je bilo kaj nasledkov, fing na vse spomnil. Prav na-ko sta se ljubila s peklenskim tančno je razložil, da neko bratcem, he?"	i noč, ko je luna sijala in ko je
"Da ni res!" je vzdihnila ležal v hlevu, ni mogel za-in rdeča je postala, da se je spati, ker se mu je ves čas smilila vsem in posebno stari dozdevalo, da v zraku nekaj Neži Bergantovi, ki je za- brenči, nekaj kruli. Vstal je rohnela: Ti svinjski prašič in pri lini na svislih pogledat ti!"	i proti jasnemu nebu. Kmalu
ljudstvo se je zasmejalo, je opazil tam gori štiri pike smejal se je tudi baron "Flek in da so te pike krulile* Pote" s svojimi asesorji, ker so tem so se spustile na visoško
Med drugim so ga vprašali, ali veruje, da so čarovnice na svetu. Pogumno je odgovoril, da ne veruje. Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor: "Ker še nikdar nobene videl nisem!''
Vprašal ga je dalje, ali jo je Jurij kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domačo streho.
Odgovoril je.
"Prav nikdar ne! Sicer pa lahko poskusimo. Pridite na Visoko, prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta in nanj sedete in v zraku boste jezdarili, kakor jezaarijo gos podje v ljubljanski jahalnici pred vieedomskimi vrati! Potem vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad hišo, ali ne!''
Poslušalstvo je bilo s tem odgovorom prav zadovoljno. Smeh se je oglašal v ženskih vrstah, in predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom, ki se meni ni videl spodoben in v vsakem oziru potreben.
Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, ali pritožil se ni, ker je videl, da baronu "Flektetu" ni novšeč, če se Ljubljančan jezi. Ta je le š;> vprašal:	,
"Si kaj v šolo hodil ?"
"Pri očetih jezuitih v Ljub Ijani," je odgovoril Jurij, "in že takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni.''
"Kaj —- jezuit? Kdo je ta pater Y" je kričal Frueberger. "Njegovo ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni!"
Prošt Urh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Fran-eiscus ve o tem jezuitu. Imenoval je ime nekega nemškega grofa, ali to ime mi ni v spominu ostalo, zatorej ga
v meči. Od tistikrat mu je I "Stvfcr je ta, da jo slefcejo, tičala v tej nogi živa žerjavi- da ji vzamejo vso obleko ca in pretrpel je muke, kakor e, kaj ti bom prikrival, — da
bi mu kdo preobračal razbeljeno železo okrog piščali. Peklo in žgalo ga je, otekala pa mu noga ni, kar se mu je videlo nekaj prav čudnega ker je vendar nemogoče, da bi ne otekalo meso, če se bolečina pase v njem. O vsem tem ni pravil nikomur, ker bi mu nihče ne bil hotel ver jeti, da ga kaj boli, ko se nič poznalo ni. Neko nedeljo v noči pa so bile bolečine pre-grozovite. Vstal je in z ostrim nožem zarezal globoko v mečo. Iz zareze pa so se zvalili robat kremen, dve igli in dva bodeča žeblja, kar je že itak gospodom predložil. Kri ni posebno tekla, kar se mu je zopet zdelo čudno.
Ljubljanski asesor je vzel v roke malo vrečico in jemal iz nje košček za koškom. Govoril je: "Tu je kremen tu sta igli, tu sta žeblja; vse je prepojeno s človeško krv jo, kar je gotovo dokaz, da je Marks Wulffing govoril resnico. ''
Urša Prekova mu ni pritrdila. Obrnila se je k Neži Bergantovi -ter jo glasno vprašala:
"Neža, ali si že videla človeka, ki bi bil tako lagal, kot je lagal' ta Jeremijev pla-šur?"
Točno je Urša odgovorila:
"Nikjer nikoli!"
Marks Se ni dal ugnati. Sklonil se je, odvezal je na levi nogi nogavico, odkril mečo in pokazal svetlo brazgotino, rekoč: "Tu je bila rana."
Na sodnike je pogled na to rano močno vplival, zatorej so vprašali Agato, ali ima kaj pripomniti k Marksovi izpo-vedbi. Pa je le odgovorila, da ni res.
Zajezil se je suhi Človek iz Ljubljane: "Ko bo že na grmadi sedela, pa bo še govorila, da nI *es!"
Glavar Mandl pa je spregovoril :
"Tako, s pričami smo pri kraju! Hitreje je šlo, nego sem mislil. Kaj pa sedaj?"
Zopet se je moral prvi o-gla^iti starti Frueberger, ki je silil v ospredje in se delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes, če skače v čtoveka.
"Da pride sedaj izpraševanje s trpinčenjem, je čisto gotovo, ker se drugače o pošteni sodbi govoriti ne bi moglo!" — tako je nergal ta Frueberger. — "Če se malo podvizamo in če naš pomočnik tu za nami," — tu se je starec ogledal po frajmanu — "svoje delo opravi, kakor se spodobi, še danes vse lahko končamo v božjem imenu.''
"Malo slabotna se mi vidi," se je oglasil v skrbeh črni iz Ljubljane, "mučnega izpraševanja bi ne mogla dolgo prenašati, Pritrjujem pa, da brez takega izpraševanja sodbe ni. Morda bi le kazalo, da prenesemo vse na jutri, da se greš-nica čez noč nekoliko okrepča?"
Silno je bil nezadovoljen gospod Frueberger. "Kaj, da bi izgubili celo današnje po-poludne? To ne gre! Čemu smo asesorji 1 Če že danes nočemo malo zakuriti pod obtoženko, da ^se ji razgreje-jo udje, imamo vendar druge pripomočke, .katerih se bomo morali poslužiti. Slučaj je res težak — kakor vselej, če tiči hudič vmes. Na%j se v božjem imenu preloži mučno izpraševanje na jutri, ali danes popoludne ne smemo ostati brez dela, ker smo vendar vestni sodniki! Če bi šlo po mojem, bi napravili kako poskušnjo, recimo s šivan-ko. Po mojem prepričanju ne bo šlo brez igre," je meketal
privoščili grdo besedo stare- streho, i>otem so se ondi ka-mu grešniku, ki ni mogel dr- kor lastkovke igrale med sa-žati jezika. —	bo, nakar so tri odjezdile, e-
Zaslišana sva bila z Jur- na pa se je spustila na doma-jem in izpovedala sva, kar je če dvorišče. Tam je skočila bilo resnica, čista resnica, s praseta, ki je kar samo drlo' kot hripav oven. "Nadelprob, Mene, ker so opazili, da sem v svinjak. Njo je natančno! Nadelprob." je zatulil par-zmeden, so kmuiu poslali na spoznal: bila je prav gotovo krat ta ostudni starec in oči leseno klop nazaj, jur.ja so Agata Schwarzkoblerica — so se mu napele pod čelom, se bolj oprijeli, ker je bil ne- če bi je ne bil spoznal na dru- "Kaj je to?" je vprašal Ro-spodoben in se ni vedel pred gem. spoznal jo je zanesljivo zala, žena mlajšega Frueber-sodniki, kakor je zapoveda- na rumenih laseh. — Ko se gerja, ki je tičala med mno-no. Posebno tista štrigalica je pri Debeliakovih preja žico, Mihola S<*hwaiffstrigk-iz Ljubljane ga ni hotela iz- razdirala, ga je udarila Aga- ha, slonečega tik nje ob ogra-pustiti iz svojih klešč in ho- ta z roko Po tem udarcu je ji.
tela je iz njega iztisniti to in kar Čutil, kako se mu je zane-, Mihol Schwaiffstrigkh je ono.	til ogenj v levi nogi in sicer važno odgovoril:
jo slečejo do golega. Ker ima vsak človek znamenja na svojem telesu, ji bo(do zaba dali v ta znamenja iglo, da vidijo, ali je kaj krvi v nji, ali ne/
Ženstvo je kar otrpnilo, in gotovo bi bilo prišlo do hrupa, da ni pričel'govoriti gospod glavar. Le-ta je izrekel mnenje, da poskušnja z iglo ne spada na javen prostor in tudi ne gre, da bi otroke in mlajše ljudi puščali k takemu. —
"Pojdimo na grad," je menil Frueberger, "tam bomo že dobili primeren prostor."
Morda bi se bili še prepirali, ker se mi je zdelo, da se je črni iz Ljubljani že tudi pripravljal, nekaj vmes zaren-čati, kar je vstal prošt Urh FaleniČ s svojega sedeža ter se približal sodnikom. V roki je nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To pismo je položil na mizo, rekoč:
"Od presvetlega in previso kega gospoda škofa."
Glavar in asesorji so v hipu vstali, sneli klobuke ter jih položili predse. Ko je bilo pismo odpečateno, ga je predsednik prečital. Danes več no morem povedati, kaj je bilo zapisano pod težkim pečatom, ker je oa tedaj preteklo že skoraj dvanajst let. Toliko se še spominjam, da le škof zapovedal in dal vsa-cemu vedeti in v znanje, da je v pravi Agate Eme Schwarzkoblerice pregledal vse, kar se je zapisalo in zaslišalo, in da je prepričan, da se ne bo dobil dokaz, ki bi dognal resnico proti vsakemu dvomu. Navsezadnje je Joannes Franciscus zapovedal in vsakemu, ki hoče poslušati, naznanil, da naj se nad obdolženko poskusi z vodo, in sicer tako, da bodi očiščena, če pride na kateri-coli način živa iž vode. Čas za božjo sodbo se je določil na drugi dan ob devetih zjutraj, in sicer na mestu, kjer se pod Škofjo Loko zlivata obe Sori ena v drugo.
NAZNANILO
Naznanjam vsem, da sem odprl trgovino z vsakovrstnim obuvalom, katero bom prodajal prav po nizkih cenah. Se priporočam vsem rojakom za obilen obisk.
LUDVIK PROSEN 7511 St. Clair ave.	(26)
V NAJEM SE ODDA dve sobi s kuhinjo in garažo. Pripravno za novopo-ročenca. 449 E. I57th St. Collinwood.
(26)
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali veste, če zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo štirje. Pogrešani zob v Spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in narobe, to je velika nevarnost za vaše zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe, da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo.
Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste.
Uradne ure: od 9 do 12. dop. in od 1. do pol šeste pop. Zaprto v sredo popoldne. V torek in petek je urad odprt tudi zvečer od 6. do 7.30. Govori se slovensko.
SLOVENKA bi rada dobila delo od 5. ure napre), ker je tez dan v tovarni. Poizve se na 6304 St. Clair ave. zBoraj.	(26)
STANOVANJE, obstoječe Iz 5 se odda za odrastlo družino. Elek plin, toilet. Več ae poizve v uprav vu tega lista.	(2

R. M. S. P.
v
Europo
Vsake 14 dni z "O" parniki.
NEW YORK - HAMBURG
SPOTOMA SE OGLASE V Cherbourg in Southhampton
ORBITA ........ 21. maja
OROPESA .......... 4. junija
ORDUNA..........18. junija \
1, 2, in 3 razred Krasne kabine za potnike 3. raz.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET tO.
26 Broadway	New York
ali vsak zastopnik parobrodnih f	linij
SLOVENEC BI rad dobil delo kot truck driver. Bi delal en teden zastonj za poskušnjo. Plača po dogovoru potem. Vpraša se na 6717 Edna ave. (24)
KOSE! KOSE! KOSE!
prave starokranjske, importira-ne z rinšeo in ključem, kakor tudi klepalno orodje ima v zalo-
5 ALOIS SKULJ,
323 EPSILON PLACE BROOKLYN, N. Y.
«	(m)
A merican I ane.
DIREKTNA" PLOVBA
NEW YORK-HAMBURG
VELIKI, MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA:
S. S. MANCHURIA..............odplove 3. marca
S. S. MONGOLIA ,.............odplove 17. marca
S. S. ^tlNNEKAHDA (nov) odplove 31. mar. (3. raz.)
Najkrajša in najbolj priročna not. Za potnike prvega in tretjega razreda. Potniki 3. razreda imajo postrežbo v veliki jedilnici. Zaprti prostori rezervirani za ženske* in otroke.
Vprašajte v kompanijskem uradu: 9, Broadway, New York ali pri lokalnih agentih.
I:
National Drug Store f SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. in 61. ces ta. S posebno skrbnostjo izdelu jemo zdravniške predpi-e. * zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
SKORO NOVA kuhinjska peč na plin in ice-box se poceni proda radi odhoda na farme. Pozve se na 6214 Glass ave. zgoraj.	(	(24)
Posebna razprodaja modrocev
Se začne 28. febr.
"Felt Mattress' prejšna cena $11.00 SEDAJ SAMO............
"Kapoc Silk Mattress" prej cena $18.50 SEDAJ SAMO..............
intrajado 12. mar.
$6.50 $12
Poleg tega imamo v zalogi mnogo drugih, zelo trpežnih in finih modrocev po jako znižanih cenah. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se ni nudila Slovencem v Clevelandu še nikdar prej taKo lepa prilika nabaviti si tako dobrih in trpežnih modrocev za tako majhen denar> kakor ravno sedaj. Zato rojaki iz St. Clair-ja, Collinwooda in Newburga, posluži-te se te redke prilike, ki traja samo 14 dni.
Zakaj bi hodili k raznim tujim tvrdkam tu na St. Clair ali v mesto, ko dobite pri nas za isti denar veliko boljše blago, kot pri tujcih.
Prepričani smo, da vam moremo postreči v vašo zado-voljnost.
Grdinova Trgovina s Pohištvom
6019 ST. CLAIR AVE.
ODDA SE v najem zdravniški urad nad lekarno. 6701 St. Clair ave. Vpraša se na 1174 Addison Rd. A. F. Lu-fcifc.	(24)
Neveste in družice,
ki želijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji z delom.
Izdelujem na roko paj-čolane, (ilajerje) lično in po vašem okusu.
Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: NOTTINGHAM 439 - R, ali pišite.
TONKA GRDINA,
18115 NOTTINGHAM ROAD
Zaupno zdravilo dela čudeže.
Skono že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, kier zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih odjemalcev. Mak> povišanje cen je sedanja potreba, <la se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper Icflraginjo na vseh števflnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mam je spodobil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko ipovišati. V<sak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiiko več •plačati za potrebščine, ini tudi lekarja stane velilko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato 'P»a bo vrednost Tfinerjevih lefkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, (ker učini, da'bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v £elckku. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodtec in odstrani iz notranjščine drobovja vse miabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- lld^l log zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinfeirjevi leki so |k*ji prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter kfasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-^lavobc/la, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želiodičiniih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženski© ob premembi žitja ali rudarje ali druge kflelavce, ko ddlajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j*e v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, za*o pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, rrevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najfjotrrebnejša in najhitrejša ponvoft. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenije živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobit«; je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
•
je izvrstno inprav prijWno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla >ru st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorerv.
Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trin^rjeva zdravila na mednarodnih razstavah:
Gold Medal—San F**ncisc<> 1915. Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
VLOŽITE SVOJ DENAR po 67r obresti!
Varnost: dobre prve vknjižbe na ze mljiida. Union 520-L, W. L. WIDMAF 8002 Union a*«.	(M.F.x)
1333-1343 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.