Kranjske vesti. —r— Dobrepoljskega Štruklja je glasom dopisa v ?Slov. Narodu" z dne 3. junija t. 1. na volilnem, od neodvisnega kandidata Iv. Puclja sklicanem shodu (28. maja 1.1.) v Dobrepoljah župan občine Kompolje, F. Mustar, imenoval nič več in nič manj kot — nesramnega lažnjivca! — To se je zgodilo v prisotnosti najmanj 300 mož volilcev, t. j. očetov .jotrok, ki so izročeni v direktno ali indirektno poucevanje in vzgojo moža, ki je hudo psovko mirno vtaknil v žep. Vsak drug clovek, ki količkaj gleda na svojo osebno čast in si je količkaj v svesti, da je tako očitanje neosnovano, bi iskal sodnijskega zadoščenja ali vsaj poslal popravek na podlagi znanega § 19., s pomočjo katerega se lahko vsako resnico izpremeni v laž in vsako laž v resnico. A zgodilo se ni niti eno niti drugo, dasi je že potekel postavni rok za vlaganje takih tožb! — Štrukelj je tajnik Slom. Zveze. Tajnik pa je duša društva. In vendar bo s takim moralnim madežem zaznamovanaduš a lahko nemoteno še nadalje opravljala svoje posle! — Nov dokaz, kake baže značaji dičijo naio Slomškarijo in kakšni ljudje tvorijo dandanes prvo in edino oblast, na katero se pri oddaji služb, podeljevanju nagrad i. t. d. edino opira večina dež. šol. sveta! Škandal! —r— Okrajna uCit. konferenca za okraj Ljubjanska okolica se je vršila v sol)oto, 15. t. m., v BMestnem domu" v Ljubljani pod vodstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika, ravnatelja Fr. Gabrška. Nadzornik je imenoval za svojo namestnico g. Levstikovo. Zapisnikarja sta bila I. Tavželj in Černe. Nadzornikovo poročilo je bilo jedrnato, poučljivo — a vendar predolgo. Trajalo je nad dve in pol ure. Ali bi ne mogel g. nadzornik svojega porocila okrajšati, da bi ne mučil učiteljstva, ki je moralo po trudapolnem delu sedeti v zborovalni dvorani — samo s presledkom pol ure — od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne! ? To ni konferenca, to je morija I Predavatelj sadjarski nadzornik g. Humek je poročal o preuredbi šolskih vrtov, o pravilni vzgoji sadnega dfevja, o spravljanju sadja itd. cele tri ure. Res je, da je bilo njegovo poročilo dobro sestavljono, da je nasvetoval marsikaj koristnega — a vse to bi bil gospod poročevalec lahko bolj ob kratkem napravil. Videti je bilo, da je prebral mnogo sadjarstvo zadevajočih knjig in da se je pošteno potrudil zadostiti svoji nalogi. Marsikomu pa ni ugajal nasvet, da naj se otroci ne uče cepljenja v šolski sobi. Ponavljalna šola je v zimskem času. Vsakemu bo jasno, da se naj otroci ponavljalne šole uce cepljenja v šolski sobi, ker je zunaj še sneg. Cepljenje v rokah pa je tudi jako pripravno, urno in nazorno. Priznamo pa, da nas njegovo poročilo res ni dolgočasilo, ker ni bilo suhoparno. Poročevalec Fr. Lavtižar, naducitelj v Šiški in nadzornik ,,in spe", je poročal o podrobnem učnem načrtu za prirodopis in prirodoslovje in je konferenca njegov elaborat odobrila. — Volitev v stalni odbor je končala s temeljitim porazom Slomškarjev. Dobili so 36—40 glasov, izvoljeni pa po 65—71 glasov. Za to volitev se je zlasti trudil Mihelič, Lavtižar, Ravnihar (deželni poslanee in nasprotnik povišanja učiteljskih plač —• katerega je pa skoro vse učiteljstvo ignoriralo) Bajec iz Št. Vida, baje tudi hči g. nadzornika, in druge kapacitete Slomškarije. A ogromna večina učiteljstva je pokazala, da se ne ogreva za Slomškarijo, da ostane zvesta sama sebi in svojim idealom — da ostane značajna! Konferenca učiteljstva Ljubljanske okolice imajo to prednost pred drugimi, da trajajo najdalje — kar pa ni šolstvu niti učiteljstvu v korist. Nekateri Slomškarji so se prav pridno sukali okolo g. nadzornika, da bi bili pohvaljeni ali kaj! Le ne preveč klečeplazenja ,,prijatelji"! Ste že pri koritih, kar vas je; značajno uciteljstvo pa vas s pomilovanjem — prezira! Za Slomškarijo je Ljubljanska okolica izgubljena! —r— Gospod nadzornik A. Maier v Ljubljani. Znamenja kažejo, da se je tudi gospoda nadzornika Maierja polotila neke posebne vrste nervoznost, ki jo izkuša pomiriti z neosnovanim zbadanjem naprednega uciteljstva. Izza znane inšpekcije na cesti smo bolnemu gospodu dali mir, upajoč, da bo vračal enako z enakim. Ker pa sedanja znamenja govore drugace, bo treba tudi nam izpremeniti molk v besedo, ker ne maramo nikomur nic dolžni ostatil Bodi torej! —r— Ženi Seunigova f. Ko se je poslavljalo šolsko leto 1910/11, se je morala poslovili qd življenja naša ljubljena koleginja, gdč. Ženi Seunigova. Blaga pokojnica je bila. rojena 27. decembra 1889 v Ljubljani. — Zrelostni izpit je prebila 7. julija 1909. — Službovala je kot brezplačna pomožna učiteljica na mestni dekliški osem,razrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Spomladi je začela boljinbolj hirati. Dne ll.julija pa jo je Vsemogočni poklical v boljši svet. Blago umrlo so iskreno ljubile koleglnje in otrocl. Solze, ki so rosile dehteče cvetje na njeni krst;, so bile blesteči biseri ljubezni in vdanosti. —r— Okrajna učiteljska konferenca za črnomaljski okraj se je vršila dne 5. julija. Konferenci je predsedoval c. kr. nadzornik Josip Turk, ki je imenoval svojim namestnikom Riharda Megušarja iz Podzemlja. — Zapisnikarjem sta bila izvoljena Mara Tavčarjeva in Josip Gorišek. — Konferenco je obiskal tudi c. kr. okr. glavarstva vodja Silvo Domicelj in dr. Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja. Nadzornik Josip Turk omenja, da zaradi svoje nesrečne bolezni ne poda daljšega referata. Toplo priporoča, naj se pri pouku upoštevajo krajevne razmere in enostavnost pouka. V ponavljalni šoli naj odpade vsak mehanizem ter naj se podava le to, kar je neobhodno potrebno za življenje. — Referati:|a) »Kako zbuja šola v Belokranjcu večje negovanje snage in higiene* — poročevalka G. Tavčar; b) BVažnost roditeljskih sestankov" — poročevalca E. Kamenšek in V. Burnik; c) .Varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov" — poročevalec dr. Josip Mantuani; d) »Narodna obrt in umetnost v Beli Krajini" — poročevalca Leopoldina Bavdkova in F. Lovšin. Vsi referati so bili z odobravanjem sprejeti. — V knjižnični in stalni odbor so bili izvoljeni vsi prejšnji člani. Sklenilo se je, naj se pouk v ponavljalni šoli prične s 15. oktobrom in konča meseca marca. — Takoj po uradni konferenci je zborovalo Učiteljsko društvo za Belo Krajino. Izvoljen je bil stari odbor in pristopila sta k društvu dva nova člana. — Poučljiva je bila razstava o priliki učiteljske konference. Ta razstava se je naslanjala na referat: »Narodna obrt in umetnost v Beli Krajini". — Razstava je obsegala v prvi vrsti ženska ročna dela iz davnine in po teh vzorcih nova dela. — Največjo zbirko narodnih del je razstavila gospa Harnikova iz Črnomlja, nadalje nadučitelj Šetina, učiteljica Leopoldina Bavdkova in župan z Vrha Mate Špehar. — Nadalje je razstavila staro belokranjsko oblekp in druge predmete Mara Tavčarjeva. Šetina je razstavil nekoliko izkopanin iz rimske dobe in Lovšin nekoliko narodno belokranjskih rezbarskih predmetov. Nova ročna dela po belokranjskih narodnih jmotivih je razstavila ljudska šola Vinica, nadalje gospodične učiteljice Bavdkova, Kordiševa in Poljšakova in gospa Lovšinova. — Nekatera teh ročnih del so bila izlcžena v Ljubljani v trgovini Mathiana in o priliki učiteljske konference v Krškem. Nadzornik Josip Turk je razstavil te narodne izdelke tudi o priliki učiteljske konference v Novem mestu. Nadzornik Josip Turk je bil provzročitelj misli, naj bi učenke pri ročnem delu šivale šolske torbice in jih okrasile z vezenjem. Tej srečni misli so je odzvala učiteljica Bavdkova na Vinici, ter uvedla za okraske šolskih torbic narodno belokranjsko vezenje. To vezenje je šele v povojih in po nekaterih šolah se prav z veseljem goji. Da se je razstavilo to belokranjsko narodno vezenje, ki obeta, da bo v doglednem času lahko dobičkanosna industrija za Belo Krajino, tako sistematično in vsem zahtevam razstave odgovarjajoče, je zasluga c. kr. okr. glav. vodje Silva Domicelja in črnomaljskega učiteljstva. — Učiteljstvo stopi v požrtvovalni krog narodnih delavcev po začrtani poti, ne oziraje se na desno in ne glede na levo, naprej, da vzdigne z združenimi močmi Belokranjca iz bede. Z delom si učiteljstvo pridobi v doglednem času oni ugled in spoštovanje pri ljudstvu, ki mu pripada kot prvemu delavno požrtvovalnemu pionirju na polju kulture narodne blaginje in višje človeške omike.