467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
ZAPISI
Peter [tih
Glose k novi monografiji o Karantaniji
Hans-Dietrich Kahl, Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer
frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) / Dr‘ava Karantancev. Dej-
stva, teze in vpra{anja o zgodnji slovanski dr‘avni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9.
stol.). Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnoge-
neze. Dopolnilni zvezek / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingi-
scher Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese. Ergänzungsband (izd./Hg. Rajko
Brato‘, Situla 39, supplementum – Razprave SAZU I/20, Ljubljana 2002) 562 str. + 7 slik.
Konec septembra 1998 je v Ljubljani potekal velik interdisciplinarni in mednarodni sim-
pozij o alpsko-jadranskem prostoru med antiko in karolin{ko dobo s poudarkom na sloven-
skem ozemlju in temah, pomembnih za slovensko zgodovino obravnavanega ~asa. Rezultati
tega doslej najve~jega zgodnjesrednjeve{kega simpozija pri nas so impozantni: tri debele
knjige v skupnem obsegu skoraj 1700 strani1 prina{ajo toliko novega in pomembnega, da jih
lahko umestimo med temeljno in neobhodno {tudijsko literaturo za zgodovino alpsko-ja-
dranskega prostora v zgodnjem srednjem veku. Da je to delo, pri katerem je sodelovalo sko-
raj {tirideset mednarodno uveljavljenih referentov-avtorjev in ki je zahtevalo tudi veliko re-
dakcijskega napora, ‘e tako kmalu po simpoziju – prva dva zvezka sta iz{la z letnico 2000,
tretji pa z letnico 2002 – postalo v knji‘ni obliki dostopno zainteresirani javnosti, ki se je
doslej tudi ‘e ve~krat zelo pozitivno odzvala,2 je v prvi vrsti zasluga Rajka Brato‘a, glavnega
organizatorja simpozija in nato tudi izdajatelja vseh treh zvezkov.
1 Poleg tu predstavljene monografije H.-D. Kahla {e: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo.
Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge
der slowenischen Ethnogenese I, II (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 1130 str.
2 Gl. Ludwig Steindorff, Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo : za~etki slovenske etnoge-
neze, v: Zgodovinski ~asopis (=Z^) 55 (2001) 137–139; Wolfgang L. Gombocz, Slowenen (und auch Kroaten!) in
Spätantike und Frühmittelalter: Rajko Brato‘s zweibändiges Standardwerk zur Ethnogenese der »Kinder« der Al-
penslaven, v: Pannonisches Jahrbuch / Panonski ljetopis 2002 (Pinkovac – Güttenbach 2002) 388-391; Alina Soro-
ceanu, Das Ljubljana-Symposium 1998 und das Konzept der Ethnogenese: Slowenien und die Nachbarländer zwischen
Antike und karolingischer Epoche, v: Antiquité Tardive. Revue internationale d´histoire et d´archéologie (IVe-VIIIe
s.) 11 (2003) 331-344; Andrej Pleterski, Hans-Dietrich Kahl : Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen
zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.), v: Arheolo{ki vestnik 54 (2003) 462-464;
Lujo Margeti}, Hans-Dietrich Kahl : Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen
Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. Jh.), v: Croatica Cristiana Periodica 52/XXVII (2003) 206-208; Katja [kru-
bej, Rajko Brato‘ (ur.): Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo (za~etki slovenske etnogeneze),
v: Pravnik 59/4-6 (2004) 338-346; Jerzy Strzelczyk, Hans-Dietrich Kahl : Jako badacz dziejow dawnej slowian-
szcyzny, v: Roczniki Historyczne 69/2003 (2004) 202-217, zlasti 210 sl.; Massimo Dissaaderi, Slovenija in sosednje
de`ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen
Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese, Supplementum: Hans-Dietrich Kahl,
Der Staat der Karantanen Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum
(7.–8. Jh.) / Dr`ava Karantancev: dejstva, teze in vpra{anja o zgodnji slovanski dr`avni tvorbi v vzhodnoalpskem
prostoru (7.–9. stol.), v: Memorie Storiche Forogiuliesi 83 (2003) 266–269.
468 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Medtem, ko sta prva dva zvezka po svojem zna~aju zbornika (referatov in ~lankov) in
tvorita skupaj celoto, ki se navzven ka‘e ‘e v enotni paginaciji obeh delov, pa predstavlja
tretji zvezek samostojno monografijo, ki je kot supplementum dodana prvima dvema in je
njenemu avtorju Hans-Dietrichu Kahlu zrasla iz njegovih dolgoletnih raziskav in ljubljan-
skega simpozijskega prispevka. Kahlova, v nem{~ini napisana monografija predstavlja do-
slej najobse‘nej{e znanstveno delo o slovanski Karantaniji nasploh. Topogledno je bila pri-
merjana z Ustoli~evanjem Boga Grafenauerja,3 ki pa karantanski zgodovini ne namenja to-
liko pozornosti in prostora kot se obi~ajno misli, saj ve~ kot polovico knjige zavzema kritika
virov za ustoli~evanje, ki so z izjemo enega vsi visoko in poznosrednjeve{ki, ter rekonstrukcija
obreda od 11. stoletja naprej; vpra{anja, zvezana s karantansko, se pravi zgodnjesrednjeve{ko
zgodovino, obravnava Grafenauer v tem delu pravzaprav le v okrog eni tretjini teksta in to v
{ir{em ~asovnem razponu kot Kahl. Omembe vredno pri tej primerjavi se mi zdi tudi dejstvo,
da je med obema deloma vendarle tudi pol stoletja razlike, v katerem je pri{lo na podlagi t.i.
etnogenetskih raziskav do bistveno druga~nega razumevanja zgodnjesrednjeve{kih ljudstev,
njihovih podlag, oblikovanja in funkcioniranja.4 Na karantansko zgodovino je te nove
metodolo{ke pristope in poglede prvi apliciral Herwig Wolfram v svojem paradigmati~nem
komentarju Konverzije iz leta 19795 in znotraj tega na novo postavljenega koordinatnega
okvira se giblje tudi Kahlova obravnava.
Hans-Dietrich Kahl se je pisanja te te‘ke in v posameznih partijah nemara tudi po nepo-
trebnem nekoliko preve~ ekstenzivno zastavljene knjige, v katero je evidentno vlo‘il velik
napor, lotil kot upokojeni profesor univerze v Gießnu v Nem~iji. Po svoji izobrazbi je zgodo-
vinar, germanist in klasi~ni filolog, ki je kot medievist velik del svoje raziskovalne pozorno-
sti namenjal tudi Slovanom vzhodno od nekdanje karolin{ke-nem{ke meje na Labi in Sali ter
spada tako med odli~ne poznavalce tistega podro~ja, ki ga pokriva pojem Germania Slavica.
Poleg tega se zadnjega ~etrt stoletja tudi izredno plodovito, inovativno in zato tudi polemi~no,
ukvarja s karantansko oziroma alpskoslovansko zgodovino zgodnjega srednjega veka.6 Pri
tem tega ne po~ne zaprt v raziskovalni kabinet, ampak je v dolgih letih svojega pe~anja z
zgodovino regije »med Salzburgom in Trstom, od Pustri{ke doline do Semmeringa in Gorjan-
cev«, le-to tudi sam prevandral in prepotoval in tako poleg njene zgodovine dobro spoznal
tudi njene ljudi in njen prostor. K temu je dodati {e Kahlovo izrazito ob~utljivost glede
metodolo{kih izhodi{~ pri re{evanju posameznih problemov, saj je od njih v najve~ji meri
odvisna verodostojnost in prepri~ljivost dobljenih rezultatov. Njegove razprave, vklju~no z
monografijo o Karantaniji, so topogledno napisane na visokem nivoju, z vedno jasno opre-
deljenim – in ~e je potrebno tudi problematiziranim – metodolo{kim pristopom in lahko
slu‘ijo za zgled, kako se pristopa k re{evanju zgodovinskih problemov. Vse to: odli~na zgo-
3 Bogo Grafenauer, Ustoli~evanje koro{kih vojvod in dr‘ava karantanskih Slovencev (Dela SAZU I/7, Ljublja-
na 1952) 623 str.
4 Gl. Walter Pohl, Tradition, Ethnogenese und literarische Gestaltung: eine Zwischenbilanz, v: Karl Brunner
und Brigitte Merta (Hg.), Ethnogensese und Überlieferung. Angewandte Methoden der Frühmittelalterforschung
(Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 31, Wien – München 1994) 9 sl.
5 Herwig Wolfram, Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weißbuch der Salzburger Kirche über die
erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien (Graz 1979) 167 str.
6 V kolikor je moj pregled njegovega tozadevnega dela vsaj okvirno pravilen, je njegova prva obse‘na razprava
iz te problematike: Hans-Dietrich Kahl, Zwischen Aquileja und Salzburg. Beobachtungen und Thesen zur Frage
romanischen Restchristentums im nachvölkerwanderungszeitlichen Binnen-Noricum (7.-8. Jahrhundert), v: Herwig
Wolfram und Falko Daim (Hg.), Die Völker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhun-
dert (Veröffentlichungen der Komission für Frühmittelalterforschung 4, Denkschriften der ÖAW, phil.-hist. Klasse
145, Wien 1980) 33-81.
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
dovinska in filolo{ka izobrazba, strokovna kompetentnost, temelje~a na dolgoletnem aku-
muliranem znanju in {irina raziskovanja, ki mu omogo~a primerjave med vzhodnoalpskim in
severovzhodnonem{kim slovanskim prostorom – nekaj, kar se mimogrede, ‘e dolgo ~asa
ka‘e kot nujno potreben metodolo{ki in raziskovalni pristop7 in, ki je prav v Kahlovi mono-
grafiji na{el svojo najbolj{o mo‘no potrditev –, uvr{~a Hans-Dietricha Kahla med zagotovo
najbolj kompetentne zgodovinarje za delo, ki ga je opravil, pa ~eprav predstavlja njegovo
neznanje sloven{~ine veliko oviro, saj mu je bila tako v veliki meri (ne pa povsem) onemo-
go~ena recepcija slovenskega zgodovinopisja, ki je od Ljudmila Hauptmanna, Milka Kosa,
Boga Grafenauerja, Sergija Vilfana pa do danes delujo~ih raziskovalcev, pomembno prispe-
valo k re{evanju s Karantanijo povezane problematike.
Vsebina knjige ni v toliki meri prikazati, kako je Karantancem tekla zgodovina od njiho-
vega oblikovanja po slovanski naselitvi v vzhodne Alpe pa do njihovega konca, zvezanega z
ukinitvijo njihove dr‘avne tvorbe in njene gentilne ureditve, kar je pripeljalo tudi do ugasitve
njihove etni~ne identitete, kolikor osvetliti temeljne strukturne elemente, ki so opredeljevali
karantansko stvarnost. Kahl je na nek na~in izbral enciklopedijski pristop in v posameznih
poglavjih je obravnaval teme kot so heterogena izhodi{~na struktura prebivalstva, oblastna in
sakralna struktura, gospodarske podlage karantanske dru‘be, problemi meja in s tem obsega
Karantanije. V sredi{~u njegovega zanimanja je tako Karantanija v ~asu preden je pri{la pod
bavarsko-frankovski vpliv in nadoblast; v prvi vrsti ga zanimajo strukture slovansko opre-
deljene dru‘bene in politi~ne skupnosti v ~asu, ko je le-ta bila {e svobodna oziroma neodvis-
na. Zato v knjigi tudi niso obravnavane nekatere sicer centralne teme karantanske zgodovine,
kot je npr. postopna integracija Karantancev v frankovsko dr‘avo, zvezana s pokristjanjevanjem
in prodiranjem novega pravnega in politi~nega reda.
Pri tem je zanimivo, da Kahl kot odlo~ilne cezure v zgodovini Karantancev ne jemlje
dogodkov iz okrog 743–45, ko so Karantanci na ra~un Bavarcev in Frankov izgubili tisto
»absolutno« samostojnost, ki so jo imeli dotedaj, ali pa dogodkov po uporu Ljudevita Posa-
vskega, ko je bila (najkasneje do 828) z vpeljavo grofovske organizacije dokon~no ukinjena
njihova gentilna ureditev s knezom na ~elu in s tem njihova lastna (pa ~eprav podrejena)
dr‘avna tvorba. Kahlu predstavlja odlo~ilni prelom leto 772, ko je bavarski vojvoda Tasilo
III. z neposredno voja{ko intervencijo zadu{il zadnji, najve~ji in tri leta trajajo~i upor Karan-
tancev, s ~imer naj bi ti izgubili svojo samostojnost. Nedvomno je zmaga bavarskega vojvode
v Karantaniji imela velike in daljnose‘ne posledice: pomenila je z bolj ostrim re‘imom zve-
zano pove~anje bavarskega vpliva, ki se v virih {e najbolj ka‘e v intenziviranju pokristja-
njevanja;8 to pa je bilo tudi pomembno orodje integracije. Toda izgube samostojnosti dogo-
dki okrog 770 niso pomenili in s stali{~a sprememb v karantanskih strukturah – in te so v tej
knjigi v ospredju – se vendarle ka‘e, da so bili dogodki okrog 743–745 in 828 bistveno
usodnej{i za Karantance. Podreditev Bavarcem in preko njih frankovskim kraljem okrog
743–745 ni le odprla vrata pokristjanjevanju, ampak je s tem ho~e{-no~e{ pri{lo do posega v
7 To potrebo je v slovenskem zgodovinopisju najbolj izrazito izpostavila razprava Milka Kosa, L´Etat slovène en
Carantanie, v: L´Europe au IXe-XIe siècles (Warszawa 1966) 123–132 (slovenski prevod Dr‘ava karantanskih Slo-
vencev, v: Milko Kos, Srednjeve{ka kulturna, dru‘bena in politi~na zgodovina Slovencev. Izbrane razprave (Ljublja-
na 1985) 182–191), v kateri je avtor na nekaj primerih demonstriral pomembnost tak{nega pristopa.
8 Gl. Herwig Wolfram, Salzburg – Bayern – Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die
Quellen ihrer Zeit (Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung (=MIÖG) Ergänzungsband
31, Wien – München 1995) 282 sl. V ta ~as spada najverjetneje tudi ustanovitev samostana v Molzbichlu pri Spittalu.
Gl. nazadnje Karl Amon (Hg.), Der heilige Nonnosus von Molzbichl (Das Kärntner Landesarchiv 27, Klagenfurt
2001) 288 str.
470 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
sakralno strukturo Karantancev. S tem pa je pri{lo tudi ‘e do sprememb v njihovi gentilni
strukturi, katere del je bil tudi njihov pravni red, kjer je tudi pri{lo do bistvenega premika, saj
je frankovski kralj – izpri~ano ob postavitivi Gorazda in Hotimirja za kneza – dobil pravico
soodlo~anja pri postavitivi novega kneza Karantancev, ki so, kot se zdi, postali dol‘ni tudi
voja{ko pomagati novim (nad)oblastnikom.9 Kot {e bolj radikalen poseg v gentilno strukturo
Karantancev je oceniti dogodke iz okrog 828, ko je bil na mesto karantanskega kneza postav-
ljen frankovski, iz Bavarske izvirajo~i grof. Zamenjava gentilne ureditve z grofovsko je po-
menila izgubo politi~ne identitete ter strukturno in institucionalno najpomembnej{o integra-
cijo Karantancev v frankovsko dr‘avo, ki jo je – kot sta to formulirala Harald Krahwinkler in
Herwig Wolfram – po pomenu povsem upravi~eno primerjati s preoblikovanjem federatske
dr‘ave v rimsko provinco.10
Nekoliko presene~a tudi naslov, ki ga je Kahl izbral za svojo monografijo: Staat der
Karantaner / Dr‘ava Karantancev. To pojmovanje sicer ni brez tradicije,11 vendar tu presene~a
v toliko, ker sku{a biti avtor v svojih izvajanjih kolikor se le da tudi terminolo{ko-pojmovno
natan~en, kar v prvi vrsti pomeni, da posku{a izhajati iz pojmov virov tistega ~asa. Beseda
dr‘ava (namre~ nem. Staat, it. stato, fr. état, {pan. estado, ang. state iz lat. status) pa je, kot je
dobro znano, {ele pojem novega veka. Zadrego, ki jo je zaradi tega imel avtor, ka‘e ‘e podna-
slov knjige, kjer je za oznako te karantanske »dr‘ave« uporabil drug, manj precizen – in
nemara zato bolj ustrezen – pojem: Machtbildung oziroma dr‘avna tvorba. Zavedajo~ se
problema ustreznega poimenovanja politi~ne tvorbe, ki so si jo ustvarili Karantanci, se je
Kahl v uvodnem prvem poglavju (str. 21–40), ki vsebuje nekaj – kot sam pravi – predhodnih
pojasnil, podrobneje ustavil tudi pri spornem pojmu dr‘ava. Kot to~no ugotavlja, se pojem
dr‘ava pojavi so~asno z moderno dr‘avo novega veka, katere vsebino tudi ozna~uje. Vsebina
novove{ke teritorializirane in institucionalizirane dr‘ave pa je bila vse kaj drugega kot vsebi-
na zgodnjesrednjeve{kih dr‘avnih tvorb, ki so prvenstveno funkcionirale kot t.i. Personen-
verband. Z drugimi besedami to pomeni, da si je v primeru zgodnjega srednjega veka pod
pojmom dr‘ava potrebno predstavljati povsem druge vsebine in zato je seveda vpra{ljivo ali
je primeren. Tega se ve~ kot dobro zaveda tudi Kahl, a hkrati ostaja pri njem z utemeljitvijo,
da ni ustreznega nadomestnega izraza. S tem se lahko strinjamo, ~e i{~emo nek splo{en pojem,12
~e pa govorimo konkretno o politi~ni tvorbi Karantancev, potem zanjo po mojem mnenju
vendarle obstaja bolj natan~en izraz, ki izhaja iz virov, nana{ajo~ih se prav na Karantance in
ki hkrati opredeljuje tudi obliko njihove dr‘avne tvorbe. Tak{en izraz je gentilna kne‘evina,
ki karakterizira dr‘avno tvorbo Karantancev natan~no tako, kot so jo videli in razumeli njihovi
9 ^e so s Sclavi v Annales Mettenses (ed. Georg Heinrich Pertz, MGH Scriptores I, Stuttgart 21976) 327 sl.) ad
a. 743 res mi{ljeni Karantanci, kot je communis opinio, je njihova udele‘ba v bavarski vojski izpri~ana ‘e 743 v bitki
med Franki in Bavarci ob Lechu. K tej bitki gl. Wilhelm Störmer Früher Adel. Studien zur politischen Führungsschi-
cht im fränkisch-deutschen Reich vom 8. bis 11. Jahrhundert I (Monographien zur Geschichte des Mittelalters 6/I,
Stuttgart 1973) 167 sl.
10 Harald Krahwinkler – Herwig Wolfram, Der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter, v: Andreas Moritsch
(Hg.), Alpen-Adria. Zur Geschichte einer Region (Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj 2001)
109.
11 Gl. op. 3, 7.
12 ^eprav naj opozorim, da je Gerhard Sappok, izhajajo~ iz razmi{ljanj Otta Brunnerja ‘e 1942 predlagal, da v
zgodnjesrednjeve{ki vzhodni Evropi ne bi govorili o Staatsgründungen, temve~ o Herrschaftsbildungen, kar se zdi
smiselno. Gl. k temu Peter [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem
prostoru v Vzhodnih Alpah, v: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do
11. novembra 1994) (Razprave SAZU I/17, Ljubljana 1995) 23 sl.
471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
sodobniki: to skupnost je organizacijsko-oblastno po eni strani opredeljeval pojem gens, po
drugi pa dux (knez), ki je stal na njenem ~elu.13
Ob dr‘avi je Kahl posebno pozornost v prvem poglavju predhodnih pojasnil namenil tudi
skupini pojmov kot so npr. etnogeneza, gens, polietni~nost in ki so v modernem zgodovino-
pisju uveljavljeni za opisovanje procesov oblikovanja zgodnjesrednjeve{kih kolektivnih sub-
jektov z izra‘eno skupno zavestjo in za njihovo ozna~evanje. Marsikdaj so mu ti izrazi pre-
ohlapni, premalo precizni in lahko celo zavajujo~i za opisovanje zgodovinskih realitet in
njihovih vsebin. Tako predlaga zamenjavo latinskega gens in nem{kega Stamm s Völker-
schaft (slov. ljudstvo), namesto polietni~nost (Polyethnie) se mu zdi primernej{i izraz hetero-
genost (Heterogenität), enako nastanek (Entstehung) [ljudstva bolje kot njegovo obliko-
vanje (Bildung). Kar se ti~e predloga, da bi za ozna~evanje zgodnjesrednjeve{kih gentes
uporabljali pojem ljudstvo – pojem, ki ga je mimogrede Franti{ek Graus ‘e pred leti ozna~il
zgolj kot »~isto stilisti~no zasilno re{itev«14 –, pri katerem po Kahlu ne odzvanja napa~na
predstava, da gre za skupnost, determinirano z izvorom, je vedarle opozoriti, da je prav pred-
stava o skupnem izvoru bila sestavni del imaginarija zgodnjesrednjeve{kih gentes in ena
glavnih podlag njihovega obstoja kot skupnosti (ni~ druga~e ni tudi pri dana{njih modernih
narodih, ki so v veliki meri konstituirani na podlagi neke imaginarne, v daljno preteklost
konstruirane skupne zgodovine). Na tem nivoju je bila ta predstava del njihove realnosti in ni
nemara ni~ narobe, ~e odzvanja tudi v pojmu samem. Poleg tega je izraz ljudstvo v sloven{~ini
semanti~no ve~zna~en in lahko pomeni tudi samo dolo~en (ni‘ji) dru‘beni sloj ali sploh
povsem neopredeljeno maso ljudi;15 z njim skratka lahko ozna~ujemo tudi nekaj, kar je zelo
dale~ od zgodnjesrednjeve{kih politi~no-etni~nih skupnosti z izoblikovanim »mi«-ob~utkom
in pripadnostjo. V zgodnjesrednjeve{kem kontekstu razume Kahl z ljudstvom jezikovno in
kulturno heterogeno zdru‘bo, ki je na ni‘ji stopnji od naroda oziroma etnije (Ethnos), ki naj
bi bila jezikovno in kulturno kolikor toliko enotna. Toda, ali tak{na gradacija res odslikava
pojmovne predstave iz zgodnjega srednjega veka, kjer so bili npr. tako Bavarci, za katere
Kahl smatra, da so dosegli stopnjo etnije kot Karantanci, za katere smatra, da so ostali na
stopnji ljudstva, ozna~eni kot gens. Kot bo v nadaljevanju pokazano prav na primeru Karan-
tancev, se ka‘e problem tudi v tem, da je marsikdaj klasifikacija neke politi~no-etni~ne skup-
nosti v eno ali drugo skupino lahko zelo sporna. Neke spoznavne koristi od predlagane siste-
matizacije ni videti, prej nas vodi k novemu nepotrebnemu predal~kanju in fragmentiranju.
Neposredni »vstop« v témo knjige predstavlja drugo poglavje s predstavitvijo virov, ki
jih je avtor razdelil na pisane, jezikovno-toponomasti~ne, arheolo{ke in ljudsko izro~ilo
(str. 41–50). Nasplo{no je virov za karantansko zgodovino 7. in 8. stoletja zelo malo. In {e ti
ki so, omogo~ajo velikokrat zelo razli~ne interpretacije in zaklju~ke, ki se marsikdaj ne mo-
rejo dvigniti nad nivo hipotez, kar je jasno razvidno tudi iz Kahlove knjige. Marsikje si je
premike v smeri bolj trdnih spoznanj, kar pomeni potrditev ali pa zavrnitev dolo~enih hipo-
tez, obetati predvsem (in zgolj) od nadaljnih arheolo{kih raziskav (npr. Gospa Sveta, Krnski
grad, Mo‘berk), ki so v zadnjih dveh desetletjih prav neverjetno obogatile na{e védenje o
13 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (ed. Georg Waitz, MGH Scriptores rerum germanicarum in usum
scholarum 48, Hannover 1878, 194) V 22: Sclavorum gens in Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum;
Conversio Bagoariorum et Carantanorum (ed. Fritz Lo{ek, MGH Studien und Texte 15, Hannover 1997) c 4: Samo
nomine quidam Sclavus manens in Quarantanis fuit dux gentis illius, Fuitque tunc dux eorum [i.e. Carantanorum]
Boruth nomine; c. 5: prenominatus dux Carantanorum [i.e. Cheitmar] petiit Virgilium episcopum visitare populum
gentis illius; c. 6: Waltunc dux eorum [i.e. Carantanorum].
14 Franti{ek Graus, Die Nationenbildung der Westslawen im Mittelalter (Nationes 3, Sigmaringen 1980) 13.
15 Gl. npr. Slovar slovenskega knji‘nega jezika (Ljubljana 2002) s. v.
472 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
zgodovini koro{kega prostora zgodnjega srednjega veka.16 Za zgodovinarja in njegov na~in
dela so seveda v ospredju pisani viri, med katerimi Kahl povsem pri~akovano izpostavlja
predvsem Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ~eprav se je te‘ko strinjati z njegovo
trditvijo, da je to edini pripovedni vir, ki nam posreduje vsaj nekaj drobcev o politi~ni struk-
turi Karantanije. V to skupino je po mojem mnenju vendarle potrebno {teti tudi ni~ manj
pomembno poro~ilo Fredegarjeve kronike o knezu Valuku in marki Vinedov,17 ki ga Kahl
za~uda ne omenja. To poro~ilo, za katerega skorajda ne more biti dvoma, da se nana{a na
koro{ko Podravje, lahko po njegovem pomenu primerjamo s Konverzijo: v omembi marca
Vinedorum in dux Winedorum so ohranjeni ‘e za ~as pred sredo 7. stoletja prvi sledovi politi~ne
organiziranosti tamkaj{njih Slovanov. Oblastno-strukturno se polo‘aj Valukovih Slovanov v
osnovi ni razlikoval od polo‘aja Borutovih Karantancev in za~etke Karantanije, kot posebne
dr‘avne tvorbe, je potrebno iskati prav tu. So pa bile potrebne {e pribli‘no dve, tri ali nemara
celo {tiri generacije, da se je iz te politi~no-pravne skupnosti razvila {e posebna etni~na
skupnost z individualnim gentilnim imenom. Poleg tega je to Fredegarjevo poro~ilo, ki govo-
ri o zato~i{~u, ki so ga bolgarski ube‘niki dobili pri Valuku, pomemben vir tudi za vpra{anje
polietni~ne strukture karantanskega prebivalstva, o ~emer bomo v nadaljevanju {e govorili.
Prav tako presene~a, da avtor med pisanimi viri ne omenja listine bavarskega vojvode
Tasila III., s katero je 769 dotiral novoustanovljeni samostan v Innichenu.18 Visoko mesto
tega dokumenta, ki je za karantansko zgodovino 8. stoletja pomemben dvakratno – z ozirom
na njene meje (ki jih Kahl obse‘no obravnava in tam seveda to listino tudi upo{teva) in
pokristjanjevanje – izhaja ‘e iz tega, da gre za edini listinski vir za karantansko zgodovino
pred 9. stoletjem in da gre seveda za sodoben zgodovinski vir. Slednje velja za obdobje, ki ga
v svoji knjigi obravnava Kahl, samo {e za Fredegarjevo kroniko.
[e slab{e je stanje virov za prostor ju‘no od Karavank, kjer se je kot del Avarije nahajala
Karniola. To je bil prostor, ki je v resnici bil v »v senci izro~ila«, kot je Kahl poimenoval
tretje poglavje knjige, v katerem se ukvarja z njim (str. 59–66). Tu je zelo pomembno njego-
vo zapa‘anje glede imena prebivalcev zgornjega Posavja, ki se v Frankovskih dr‘avnih ana-
lih za leto 820 omenjajo kot Karniolci, Carniolenses.19 Avtor meni, da gre pri tem za tujo
oznako; za poimenovanje od zunaj in ne za ime s katerim bi se prebivalci zgornjega Posavja
sami imenovali. Za doma~e, v slovan{~ini tistega ~asa tvorjeno ime, bi bilo po Kahlovem
mnenju in ob pritegnitvi analogiji z Carantani, Marav(an)i, Timociani, Guduscani ipd.,
pri~akovati obliko tvorjeno s sufiksom –ani; se pravi *Carniol(i)ani. Ker ni izpri~ana in ker
poznamo samo obliko Carniolenses, se Kahlu postavlja vpra{anje ali so ‘e tvorili gentilno
skupnost ali pa je {lo bolj za regionalno opredeljeno skupnost, kot so jo v tistem ~asu npr.
predstavljali Furlani, ki se na enak na~in kot Karniolci (Foroiulienses) omenjajo skupaj z
njimi celo v istem stavku dr‘avnih analov. ^e k temu dodamo {e, da nam ni s prostora ob
zgornji Savi izpri~an noben knez, potem se ka‘e Kahlova skepsa o gentilni strukturi Karniole
in Karniolcev {e toliko bolj upravi~ena.
16 Odli~en pregled materialne kulture na Koro{kem v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku predstavlja delo:
Paul Gleirscher, Karantanien. Das slawische Kärnten (Klagenfurt 2000) 165 str.
17 Chronicarum quae dicuntur Fredegarii libri quattor (Bearb. Andreas Kusternig, Quellen zur Geschichte des 7.
und 8. Jahrhunderts, Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 4a, Darmstadt 21994, 242) IV 72.
18 Die Traditionen des Hochstifts Freising I (744-926) (Hg. Theodor Bitterauf, Quellen und Erörterungen zur
bayerischen und deutschen Geschichte N. F. 4, München 1905) {t. 34.
19 Annales regni Francorum (Neubearb. Reinhold Rau, Quellen zur karolingischen Reichsgeschichte I, Au-
sgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 5, Darmstadt 21987, 122) ad a. 820.
473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Vendar je na drugi strani potrebno opozoriti tudi na slede~e. ^e pogledamo primer Mora-
vanov (v njihovem takratnem jeziku Moravlene, kot je razvidno iz @itja Metoda20), kjer najde-
mo v latinskih virih tistega ~asa poleg oblike Maravi, Maravani, Marahoni ipd. tudi obliko
Marahenses, Maravienses, gens Mara(h)ensium, Sclavi Marahenses,21 potem jasno sledi, da
tudi oblika Carniolenses sama po sebi {e ne more pomeniti tuje oznake, ampak je lahko {lo le
za latinizirano obliko doma~ega imena *Carniol(i)ani. Zadeva z obliko Carniolenses, ki jo je
mogo~e interpretirati kot tujo ali pa kot latinizirano doma~o oznako, je skratka tak{na, da
gentilne ureditve Karniole ne more potrditi, vendar je tudi ne more zanikati. Zato pa jo vsekakor
dopu{~a. Menim celo, da je tudi verjetna, ~eprav se tega trdno ne da dokazati.
Pomembne indice za tak{no mnenje nam daje primerjalna metoda. Po eni strani gre za
tipolo{ko primerjavo nastanka imena Karantanci in Karniolci, kjer gre za enaka procesa:
etnonima sta nastala iz horonima; pri enih in drugih je njihovo ime izpeljano iz imena po-
krajine v kateri so ‘iveli.22 Po drugi strani pa gre za upo{tevanje ~asovnega in prostorskega
konteksta, v katerem se prvi~ (in edinkrat) omenjajo Karniolci, se pravi za primerjavo s
{ir{im prostorom avarskega kaganta po njegovem propadu. Vidimo, da je v prvih desetletjih
9. stoletja pri{lo na obrobju nekdanjega avarskega kaganata do »etnonimske zgostitve«,23 do
pojava cele vrste individulanih gentilnih imen kot so ^ehi, Moravani, Guduskani, Timo~ani,
Abodriti oziroma Praedenecenti, Srbi (in nekoliko kasneje tudi Hrvati). Ta imena so nadome-
stila kolektivno gentilno ime Slovani in njihov pojav je razumeti kot del procesa velikega
etni~nega, dru‘benega in gentilnega preslojevanja, ki je zajelo propadli kaganat. V ta kon-
tekst je potrebno umestiti tudi edino omembo Karniolcev leta 820, ki tako v Posavju odslika-
va etnogenetske procese na nekdaj avarskih tleh. Druga primerjava v tem sklopu pa je slede~a:
po uporu Ljudevita Posavskega, ki je v za~etku dvajsetih let 9. stoletja dodobra zamajal
frankovski jugovzhod, je na tem prostoru pri{lo do uvajanja grofovske uprave, ki je zamenja-
la bolj samostojno in s tem manj zanesljivo gentilno. Tako sta na ozemlju »frankovskega«
avarskega kaganata med Donavo in Rabo nastali dve grofiji, v Karantaniji je zadnjega
doma~ega kneza Etgarja zamenjal bavarski grof Helmwin. Doma~e kneze so izgubili tudi
panonski Slovani, ki so 827 pri{li pod Bolgare, saj so ti njihove duces zamenjali s svojimi
rectores, kar so Franki po ponovni osvojitvi tega prostora s postavitvijo Pribine za grofa le
potrdili. Gledano iz te perspektive oziroma v tem kontekstu pa lahko razumemo pojavitev
frankovskega grofa (z Bavarske izvirajo~ega Salacha) ob zgornji Savi v tridesetih letih 9. sto-
letja kot posledico odprave gentilno strukturirane Karniole in njega samega kot naslednika
plemenskega kneza Karniolcev.24
O gentilni ureditvi Karniole pa nemara obstaja {e en indic, na katerega je opozoril Sergij
Vilfan.25 Gre za obi~aj, zabele‘en ‘e pred sredo 15. stoletja in po katerem je moral kosez, ki
je imel v fevdu kose{ki dvor v Logu na vzhodnem obrobju Ljubljane peljati ob prihodu
20 @itije Metoda (pripr. Metod Benedik, Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100 letnici Meto-
dove smrti, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana 1985, 225) c. 10.
21 Gl. Graus, Nationenbildung (kot v op. 14) 156 sl.
22 Gl. Harald Krahwinkler, Ausgewählte Slaven-Ethnonyme und ihre historische Deutung, v: Slovenija in sose-
dnje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und die Nachbarländer zwischen
Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 –
Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 413 sl.
23 Krahwinkler, Slaven-Ethnonyme (kot v op. 22) 418.
24 Gl. [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe (kot v op. 12) 38 sl.
25 Sergij Vilfan, Kose{~ina v Logu in vpra{anje kosezov v vzhodni okolici Ljubljane, v: Hauptmannov zbornik
(Razprave SAZU I/5, Ljubljana 1966) 190 sl.; isti, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci (Pravna obzorja 5, Ljub-
ljana 1996) 109.
474 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
de‘elnega kneza v slavnostnem sprevodu slovesno okra{enega vola v mesto in ga oddati
vladarjevi kuhnji. Zadnji~ je imetnik tega kose{ke fevda oddal vola ob dednem poklonu Kar-
lu VI. 1728. Vilfan (upravi~eno) meni, da v tradirani obliki obi~aj ne odra‘a njegovega prvot-
nega pomena in da je bil prvotno zvezan le s prihodom de‘elnega kneza ob priliki dednega
poklona (ta je na simbolni ravni povsem primerljiv z obredom ustoli~evanja, na kar ka‘e tudi
to, da je bil na Koro{kem v 16. in 17. stoletju prav vojvodski stol ve~krat prostor poklonitve
novemu de‘elnemu knezu26) in tudi oddaja vola za kuhinjo bo prejkone napa~no razumljen
prvotni pomen obi~aja. Poleg tega je k isti skupini lo{kih kosezov spadal tudi kosez, ki se je
imenoval Kamnar in ni bil v nobeni zvezi s kamnose{tvom ali kamnolomom. Kosez, kamen,
dedni poklon, okra{en vol, slovesen sprevod – vse to spominja na koro{ki obred ustoli~evanja
in novove{ki obi~aj iz obrobja Ljubljane bi lahko skrival spomin na obred, s katerim se je
nekdaj izro~ala oblast karniolskim knezom in bi lahko bil relikt gentilne ureditve Karniolcev.
Pri vsem tem razpravljanju pa se je potrebno zavedati, da tudi ta, na podlagi zgornjih
izvajanj precej plavzibilna gentilna ureditev Karniole, ne pomeni ni~ drugega, kot to, da
imamo opraviti z etnogenetskim procesom, ki ne samo, da ni bil dokon~an, ampak je bil po
vsej verjetnosti nasilno prekinjen ‘e v njegovi zgodnej{i fazi. In ~eprav je slovenski prostor
ju‘no od Karavank bil, kot to~no pravi Kahl, v »senci izro~ila«, ni za podceniti njegovega
pomena za prou~evanje dru‘benih struktur alpskih Slovanov in s tem tudi Karantancev. V
mislih imam predvsem vpra{anje o vlogi in mestu ‘upanov v staroslovanski dru‘bi, o kate-
rem se je za~en{i z Janom Peiskerjem razvila velika in dolgotrajna znanstvena diskusija;
njeno izhodi{~e pa je predstavljalo urbarialno gradivo, nana{ajo~e se na ju‘no [tajersko.27
Iz »sence izro~ila« nas na nekoliko bolj osvetljeno sceno prostora severno od Karavank
vodi ~etrto poglavje knjige (str. 67–78), ki ga je avtor naslovil »Ljudje iz Karante«. To je
pomen imena Karantanci, o katerem Kahl razpravlja na tem mestu. @e dolgo je znano, da je
ime etimolo{ko zagotovo predslovanskega izvora, vendar pa gre, kot nagla{a avtor, za bese-
do, tvorjeno na podlagi slovanskih jezikovnih zakonitosti. Sami so se verjetno imenovali
*Karantane, ~eprav sta enako mo‘ni tudi obliki *Karentane in *Karontane. Etnonim je namre~
izpeljan iz horonima, ki nam v 9. stoletju ni sporo~en samo v samostalni{ki obliki C(h)aranta,
ki jo navaja Kahl, ampak tudi v obliki C(h)arenta, medtem ko sre~amo pri anonimnem raven-
skem geografu za Karantance oznako Carontani, v Nestorjevi kroniki, kjer imamo njihovo
ime prvi~ zabele‘eno v slovanskem jeziku, pa je oblika Horutane.28
Pokrajinsko ime Karanta/Karenta, ki se obi~ajno lokalizira na prostor [entur{ke gore in
Gosposvetskega polja, Kahl povezuje predvsem z masivom [entur{ke gore, saj naj bi se
etimolo{ki pomen besede Karanta/Karenta, ki naj bi izvorno imela nekaj skupnega s skala
oziroma kamen, te‘ko nana{al na bolj zamo~virjeno Gosposvetsko polje. Ob predpostavki,
da predlagana razlaga karantanskega imena res dr‘i, o ~emer pa med etimologi ni enotnega
mnenja,29 ima Kahlov argument svojo te‘o. A svojo ima tudi dejstvo, da je cerkev Gospe
svete stala ad Carantanam. Njena prva omemba s to oznako je iz leta 860 in je kronolo{ko
26 Gl. Bogo Grafenauer, Ustoli~evanje koro{kih vojvod, gradnja slovenskega dr‘avnega mita in vpliv na obliko-
vanje slovenskega naroda v 19. stoletju, v: Slovenci in dr‘ava. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU
(od 9. do 11. novembra 1994) (Razprave SAZU I/17, Ljubljana 1995) 64.
27 Gl. zlasti Ljudmil Hauptmann, Staroslovenska dru‘ba in obred na kne‘jem kamnu (Dela SAZU I/10) 7-74.
28 Gl. Krahwinkler, Slaven-Ethnonyme (kot v op. 22) 415 sl.
29 Gl. Eberhard Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten I (Archiv für vaterländische Geschichte und Topo-
graphie 50, Klagenfurt 1956) 24 sl. in tudi Kahl, Staat der Karantanen, 71 in op. 77, kjer je razvidno, da je druga~nega
mnenja tudi Gottfried Schramm v meni nedostopnem delu Eroberer und Eingesessene. Geographische Lehnnamen
als Zeugen der Geschichte Südosteuropas im ersten Jahrtausend n. Chr. (Stuttgart 1981).
475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
primerljiva z prvo omembo Krnskega gradu (888 Carentanum, curtis Corontana) in precej
starej{a od prve omembe [entur{ke gore (983 mons Carentanus).30 V kontekstu, v katerem je
omenjena, pa ad Carantanum lahko razumemo tako, da je cerkev Gospe svete le‘ala pri
Karanti ali pa v njej. Mo‘nost, da je pojem Karanta prvotno pokrival tudi Gosposvetsko
polje, se mi ne zdi tako majhna.31 Kakorkoli ‘e, to vpra{anje niti ni tako bistveno – vsega
skupaj gre le za dobra 2 kilometra zra~ne razdalje. Bolj pomembno se zdi, da horonim, iz
katerega so Karantanci izpeljali svoje ime, Kahl ne povezuje s politi~nim ampak versko-
kultnim sredi{~em Karantancev, o ~emer bo v nadaljevanju {e govora.
Karantanci so po Kahlu bili heterogen (obi~ajno bi rekli polietni~en) gens in o sestavi
njegovega prebivalstva razpravlja v petem poglavju (str. 79–136). Po terminologiji, ki jo je
predlagal v prvem poglavju, naj {e ne bi dosegli stopnje jezikovno in kulturno kolikor toliko
enotne etnije (Ethnos), ampak naj bi ostali na stopnji jezikovno in kulturno bolj heterogenega
ljudstva (Völkerschaft). Da je karantanska skupnost imela heterogene (polietni~ne) korenine
je uveljavljeno spoznanje ‘e od Wolframovega komentarja Konverzije, ne vidim pa pravih
argumentov za Kahlovo mnenje, da je ostala na stopnji ljudstva; se pravi jezikovno in kultur-
no heterogena. O tem nimamo niti jezikovnih niti arheolo{kh pri~evanj. [e ve~, v knjigi
ve~krat omenjani mo{ki grob iz Grabalje vasi/Grabelsdorf, z avarsko (bizantinsko?) pasno
garnituro in merovin{kim oro‘jem, pri~a nemara ravno obratno o uspe{nem spajanju razli~nih
kulturnih tradicij. @e to, da so Karantanci funkcionirali kot politi~na in pravna skupnost, z
imenom, ki je izra‘alo njihovo skupno identiteto, in da so v o~eh sodobnikov veljali kot
slovanski gens, so dejstva, ki pri~ajo o ‘e dose‘eni stopnji homogenosti in hkrati elementi, ki
so morali pospe{evati tudi jezikovno in kulturno poenotenje. Verjetno ne bomo nikoli (iz)vedeli,
v kolik{ni meri je slovan{~ina do konca 8. stoletja uspela izpodriniti ostale idiome v Karan-
taniji, vendar ne more biti dvoma, da je morala imeti dale~ prevladujo~e mesto, da je bil to
jezik oblasti – in zato atraktiven tudi za neslovanske prebivalce Karantanije – in da je od
naselitve Slovanov v pokrajino pa do konca obdobja, ki ga obravnava Kahl, vendarle preteklo
najmanj {est generacij; to pa je za jezikovno in kulturno asimilacijo kar dolga doba. Navede-
no prej govori za to, da so Karantanci postali tudi ‘e kolikor toliko jezikovno in kulturno
enotna skupnost, kot pa obratno. Posledi~no bi jih v skladu s Kahlovo terminologijo lahko
ozna~ili tudi ‘e kot etnijo.
Kar se ti~e t.i. polietni~ne strukture Karantanije, Kahlovo obse‘no razpravljanje pravza-
prav ni prineslo ni~ bistveno novega, oziroma {e manj od pri~akovanega. Etni~ni substrat
Karantancev mu poleg Slovanov predstavljajo {e Hrvati (pri ~emer podlago v virih poleg
»hrva{kih« toponimov in »hrva{kega okraja« (pagus Chrouuati) predstavlja tudi neomenjena
30 Gl. Die Urkunden Ludwigs des Deutschen, Karlmanns und Ludwigs des Jüngeren (ed. Paul Kehr, MGH
Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum I, München 21991) 102 (za ad Carantanam ecclesia sanctae
Mariae); Die Urkunden Arnolfs (= D- Arn.) (ed. Paul Kehr, MGH Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolino-
rum III, Berlin 1955) 42 (za actum Carentano); Annales Fuldenses (Neubearb. Reinhold Rau, Quellen zur karolingi-
schen Reichsgeschichte III, Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters 7, Darmstadt 21992,
148) ad a. 888 (za curtis Corontana); Die Urkunden Otto des II. (=D. O. II.) (ed. Theodor Sickel, MGH Diplomata
regum et imperatorum Germaniae II/1, München 21980) 292 (za mons Carentanus).
31 S tem v zvezi se postavlja tudi vpra{anje razmerja med pojmoma Karanta in (pagus) Carentariche (Karintri-
che). Po listini Otona II. iz 980 se je slednji pojem, ki je pokrival tudi Gosposvetsko polje, nana{al prav na jedro
Karantanije oziroma Koro{ke (D. O. II. 216); gl. Heinz Dopsch, Gewaltbote und Pflazgraf in Kärnten, v: Carinthia
I 165 (1975) 132 in op. 37 ter zemljevid na strani 137 (ponatisnjen tudi v: Karl Brunner, Herzogtümer und Marken.
Vom Ungarnsturm bis ins 12. Jahrhundert. Österreichische Geschichte 907–1156 (Wien 1994) 67). Druga~no sliko
nudi listina Arnulfa iz 898 (D. Arn. 162), kjer se je pojem Charintariche nana{al na zgornjo dolino Krke in prostor
Sel~/Zeltschach.
476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
decima od Chrowat ob zgornji Muri),32 romanski (romanizirani) staroselci33 in germanski drobci
(Vzhodni Goti). Prisotnost slednjih izpeljuje zlasti iz besede Edlinger, za katero presumira, da
gre za izpeljanko iz druga~e neizpri~anega gotskega *adaliggs (v pomenu Häuptling, pogla-
var). Koliko ima tu prav, lahko presodijo le jezikoslovci, nedvomno pa je, da je podlaga, na
kateri gradi svojo tezo o prisotnosti gotskega substrata, zelo skromna in nezanesljiva, ~eprav je
seveda z gotskimi drobci treba ra~unati ‘e zaradi njihovega politi~nega gospostva v koro{kem
prostoru v prvi polovici 6. stoletja. Zato {e toliko bolj ~udi, da v svoje raz~lenjevanje etni~nega
substrata Karantancev ni pritegnil vpra{anja Avarov, katerim Kahl druga~e pripisuje velike
vplive na Karantance. Avari, ki so v koro{ki prostor pri{li skupaj s Slovani in mu (jim) nekaj
~asa tudi gospodovali, so pustili nedvomno mo~nej{e sledi kot Goti in se ka‘ejo tako v
toponomasti~nem34 in nemara tudi onomasti~nem gradivu35 kot tudi v arheolo{kem materialu.
Pogre{am tudi obravnavo vpra{anja Bolgarov kot mo‘nega elementa karantanskega substra-
ta.36 Izhodi{~e za to vpra{anje je znano in ‘e omenjeno Fredegarjevo poro~ilo o knezu Valuku,
h kateremu se je po 630 zatekla ve~ja skupina bolgarskih ube‘nikov pod svojim knezom Alcio-
kom in tam ostala okrog trideset let. Vsekakor ni izklju~iti, da so v tem, pribli‘no generacijo
dolgem obdobju bivanja, nekateri Bolgari ostali v koro{kem Podravju.
Kar bi si bilo ‘eleti in kar bi tudi spadalo v to poglavje, je vpra{anje, kako si avtor predstav-
lja konkreten potek etnogeneze Karantancev; kako je potekalo zlivanje teh razli~nih etni~nih
(in nemara tudi dru‘benih) substratov; kdaj je pri{lo do oblikovanja karantanskega gentilnega
imena in s tem do zaklju~ka (dolo~ene stopnje) etnogeneze ipd.? Avtor na razli~nih mestih
svoje knjige sicer delno posega tudi v ta vpra{anja, celovito pa se problematike ne loti.
[esto poglavje obravnava dostojanstva in (oblastne) institucije karantanske dru‘be (str.
137–221) in je gotovo eno med obse‘nej{imi pa tudi najpomembnej{imi v Kahlovi knjigi. Na
~elu karantanskega gensa je stal v latinskih virih tistega ~asa kot dux ozna~en oblastnik.
Kako so ga imenovali Karantanci, v virih ni neposrednih sporo~il. Je pa mo~ z najve~jo mero
verjetnosti – pravzaprav gotovostjo – meniti, da so tako Karantanci, kot tudi Slovani {ir{ega
prostora, gentilnega poglavarja ozna~evali z besedo knjaz/knez. Da je ta izraz del najstarej{e
slovanske dr‘avnopravne terminologije, izpri~ujejo najstarej{i starocerkvenoslovanski tek-
sti, kot so @itja Konstantina in @itja Metoda in ni~ manj tudi Nestorjeva kronika.37 V sloven-
skem zgodovinopisju je to vpra{anje bolj ali manj razre{il ‘e Milko Kos pred ve~ kot {estde-
setimi leti38 in pridru‘uje se mu tudi Kahl, ~eprav hkrati opozarja tudi na manj verjetno
mo‘nost, da se je imenoval vladika. Zlasti v jezikoslovnih krogih se je namre~ odpiralo
vpra{anja ali ne gre tako pri Valuku (Walluc dux Winedorum) iz prve polovice 7. stoletja kot
32 Josef Zahn (Hg.), Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I (Graz 1875) {t. 77, str. 91.
33 Tu je opozoriti, da povezovanje sinonima kr{~enica – dekla z dru‘beno strukturo alpskih Slovanov in mestom
romanskega staroselskega prebivalstva znotraj nje, ki je uveljavljeno ‘e od Linharta naprej, ni nujno. Mo‘no ga je
razlagati tudi s slu‘bovanje kr{~enic iz revnej{ih dru‘in na vasi pri njihovih premo‘nej{ih botrah: Bogo Grafenauer,
Pripombe k drugi knjigi Linhartovega »Poskusa«, v: Anton Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih de‘el
ju‘nih Slovanov Avstrije 1 in 2 (Ljubljana 1981) 398.
34 Gl. Kranzmayer, Ortsnamenbuch I (kot v op. 29) 59 sl.
35 Gl. Otto Kronsteiner, Gab es unter den Alpenslawen eine kroatische ethnische Gruppe?, v: Wiener Slavisti-
sches Jahrbuch 24 (1978) 144 (zlasti sumljivo je ime Cacatius za kneza »Gorazda«, pa tudi Wallucus kneza Valuka).
36 Herwig Wolfram, Karantanija med vzhodom in zahodom. Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju, v:
Z^ 45 (1991) 177.
37 Gl. [tih, Plemenske in dr‘avne tvorbe (kot v op. 12) 27 in op. 39. O pomenu Nestorjeve kronike za najstarej{o
slovansko dr‘avnopravno terminologijo gl. Radoslav Kati~i}, Pretorjanci kneza Borne, v: Starohrvatska prosvjeta
III 20 (1990) 72 sl.
38 Milko Kos, Vojvoda in knez v krajevnih imenih, v: Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 24 (1943) 77-83,
ponatis v isti, Izbrane razprave (kot v op. 7) 225-233.
477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
pri Valtunku (Waltunc), ki je bil karantanski knez po 772, pravzaprav za naslov (titulaturo) in
ne za osebno ime. Vsekakor se Kahl pri tem vpra{anju, kot tudi glede dednosti kne‘je oblasti
v Karantaniji oziroma ‘e etabliranja posebnega kne‘jega rodu (stirps regia; morda bolj{e
genus ducale), giblje po ‘e uhojenih in dobro poznanih poteh. Na nova pota pa nas vodi pri
interpretaciji obreda na kne‘jem kamnu, okrog katerega pomena in izvora je v zadnjem ~asu
pri{lo do novih (poskusov) razlag.39 Z naslonitvijo na stepskonomadske obi~aje, kjer so bili
pogodbe sve~ano sklenjene z ‘rtvovanjem belega konja za boga neba in ~rnega goveda za
boginjo zemlje, Kahl meni, da imamo pri poznanem izro~ilu obreda ustoli~evanja opravka s
sekulariziranim obrednim obi~ajem, ki je prvotno simboliziral sklenjeno pogodbo med no-
vim knezom in njegovim ljudstvom. Njegov izvor s tem i{~e na vzhodu; bil naj bi izraz
stepskonomadskih, avarskih vplivov pri Karantancih.
V nasprotju s tradicionalnim, od Hanzi~a († 1766) in njegovega postumno objavljenega
dela Analecta seu Collectanea pro Historia Carinthiae I ( Nürnberg 1793), uveljavljenim
mnenjem, da je bil sede‘ karantanskega kneza na Krnskem gradu ob vzhodnem vzno‘ju
[entur{ke gore – torej na tistem centralnem obmo~ju, ki ga je pokrival horonim Karanta/
Karenta – Kahl meni, da je kne‘jo rezidenco treba iskati v Mo‘berku (Moosburg), okrog
deset kilometrov zahodno od [entur{ke gore. Zato pa naj bi bil Krnski grad prizori{~e kult-
no-‘rtvovanjskih ritualov Karantancev in naj bi skupaj s [entur{ko goro, na katere vrhu Kahl
domneva glavno sveti{~e (po poro~ilu Christalnicka so se ljudje zaradi verovanja, da ima
zdravilno mo~, {e v 16. stol. drgnili ob razpo~eno skalo na njenem vrhu; vse skupaj ima avtor
za odsev opu{~enega predkr{~anskega kulta in skala z razpoko naj bi – po analogiji s podob-
nimi, »kobila« imenovanimi slovanskimi kultnimi kamni – predstavljala nad~love{ko vulvo,
v kateri so videli podobo materinskega bo‘anstva), tvoril njihov sakralni center.
Tezo o Mo‘berku, kot politi~nemu centru Karantanije, je Kahl predstavil ‘e pred ~asom40
in za njo navedel tudi vrsto tehtnih argumentov, ki jih tukaj ne gre ponavljati. Vsekakor je
avtorjeva zasluga, da je pokazal, kako kot dejstvo recipirano mnenje o Krnskem gradu kot
sede‘u karantanskega kneza nima ustrezne podlage v virih. Vendar hkrati te podlage v virih
nima tudi teza o Mo‘berku. Oba kraja se prvi~ omenjata {ele v poznem 9. stoletju za ~asa
kralja Arnulfa. Na obeh, na Krnskem gradu zagotovo, na Mo‘berku pa z dolo~eno mero
verjetnosti (ni namre~ mogo~e izklju~iti mo‘nosti, da gre za panonski Mo‘berk-Blatenski
kostel ali pa za bavarski Moosburg), je Arnulf tudi listinil. Medtem, ko je pri Reginu iz Prüma
(na za~etku 10. stoletja, vendar za opis dogodkov 880) Mo‘berk ozna~en kot castrum muni-
tissimum in sicer na na~in, ki daje vtis, da gre za centralni kraj Koro{ke,41 vemo iz Fuldskih
analov, da je Arnulf bo‘i~ 888 praznoval na Krnskem gradu, ki je tako imel funkcijo vladar-
ske pfalce in s tem prav tako vlogo centralnega kraja. In ~e je bil na eni strani Mo‘berk z
obrambno-voja{kega stali{~a gotovo bolj{a lokacija za sede‘ kneza kot Krnski grad, govori
na drugi strani v prid slednjega po mojem mnenju vendarle {e bolj tehten argument: ime
39 Gl. zlasti Axel Huber (Hg.), Der Kärntner Fürstenstein im europäischen Vergleich (Gmünd/Kärnten 1997)
246 str.; Hans-Dietrich Kahl, Solium Ducatus Karinthie. Fragen um Kärntens Fürstenstein und seine Rituale, v:
Carinthia I 188 (1998) 185 sl.
40 Hans-Dietrich Kahl, Das Fürstentum Karantanien und die Anfänge seiner Christianisierung, v: Günther Hödl
– Johannes Grabmayer (Hg.), Karantanien und der Alpen-Adria-Raum im Frühmittelalter (Wien – Köln – Weimar
1993) 51 sl.
41 ^eprav tudi tu mnenja niso enotna in ‘e Hans Pirchegger, Karantanien und Unterpannonien in der Karolinger-
zeit, v: MIÖG 33 (1912) 309, je postavil tezo, da se opis nana{a na Blatenski kostel v Panoniji. Vse (tudi sporne)
vire, ki pridejo v po{tev za najstarej{o zgodovino Mo‘berka na Koro{kem je na enem mestu zbral Robert Svetina,
Quellensammlung zur Geschichte und Geschichtstradition Moosburgs in Kärnten, v: Moosburger Museumshefte 7
(1999) 7 sl.
478 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
politi~ne tvrobe, kateri je na~eloval karantanski knez. Karantanija je dobila ime po s prosto-
rom Krnskega gradu zvezanim toponimom Karanta/Karenta. Zato je predvidevati, da je tam
moral biti njen oblastni center in da je ime Karantanija pokrilo ves tisti prostor, do koder je
segala oblast kneza s Karante-Krnskega gradu. Kahl sicer meni, da bi se ime lahko raz{irilo
po pokrajini tudi iz njenega sakralnega sredi{~a, vendar za to ne ponudi nobenega argumenta,
niti niso poznane paralele tak{ne vrste. Nasprotno, so~asen primer sosednje Furlanije, ki je
svoje ime dobila po sede‘u langobardskega in nato tudi frankovskega nosilca oblasti v Ju-
lijevem Forumu (Forum Iulii/^edad), ali primera nekoliko kasnej{ih, a prav tako sosednjih
de‘el [tajerske, Tirolske in Gori{ke, ki so svoja imena dobila po mati~nih gradovih svojih
vladajo~ih rodbin (Steyer, Tirol, Gorica), ka‘ejo in potrjujejo, da so politi~ni teritoriji – in to je
bila tudi Karantanija – ime dobili po svojih oblastnih centrih.42 V kolikor bi v karantanskem
primeru to bil Mo‘berk, bi bilo pri~akovati, da bi pokrajina (in posledi~no njeni prebivalci)
dobila ime, ki bi bilo izpeljano iz njega, pa ga ni. Ime Karantanije (izpri~ano pri Pavlu Diakonu
‘e pred koncem 8. stol.) je tako ob stanju, ko za ~as, ki ga obravnava Kahlova knjiga, nimamo
drugih so~asnih virov, glavni argument, da je Krnskemu gradu potrebno dati prednost v vpra{anju
sede‘a karantanskega kneza. Nova spoznanja in dodatne razjasnitve pa si je s tem v zvezi
obetati predvsem od ({e ne opravljenih43) arheolo{kih raziskav na obeh lokacijah.
Kot neke vrste podkneze v strukturi oblasti pri Karantancih domneva Kahl bane. Bili naj
bi torej drugi najvi{ji nosilci oblasti za knezom, institucijo pa povezuje z avarsko dedi{~ino v
koro{kem prostoru. To je vsekakor mo‘no, a ni~ ve~, kajti podlago v virih predstavljajo le
{tirje toponimi, tvorjeni iz besede ban (Fanning, Fohnsdorf, Faning/Bani~e, Pfannsdorf/Banja
ves), ki so izpovedno nujno zelo skromni. Sploh se postavlja vpra{anje, ali ni teh toponimov
povezovati ‘e z avarsko dobo koro{ke zgodovine (konec 6. – prva desetletja 7. stol.) in ne s
kasnej{o karantansko dobo in ali posledi~no ne odra‘ajo oblastne strukture avarske in ne
slovansko-karantanske Koro{ke. Glede problematike banov v Karantaniji bi bilo dobro, ~e bi
Kahl v obravnavo v primerjalnem kontekstu – to je eno njegovih pomembnih metodolo{kih
vodil – pritegnil tudi zgodnjesrednjeve{ko Hrva{ko, kjer so po poro~ilu Konstantina Porfiro-
geneta44 Hrvati imeli samo enega bana (pod knezom) in tudi v kasnej{i Bosni se je ta naslov
vezal na eno samo osebo, le s to razliko, da so tam z njim ozna~evali celo svojega vladarja.
Vsekakor te primerjave ne podpirajo ravno Kahlove teze o ve~ih so~asnih banih pri Karan-
tancih. Menim tudi, da je avtor s preveliko lahkoto opredelil konjeni{ki grob iz Grabalje vasi/
Grabelsdorf z avarsko (bizantinsko?) pasno garnituro in merovin{kim me~em kot grob, v
katerem je bil pokopan tak{en »karantanski« ban. Na podlagi vira (arheolo{kega gradiva)
tak{en zaklju~ek preprosto ni mogo~. Tam pokopani konjenik je lahko bil tudi marsikaj dru-
gega. K temu je dodati, da je pri{lo na isti lokaciji lansko poletje do odkritja {e enega tak{nega
»kne‘jega« groba z, po ~asopisnih poro~ilih sode~45, identi~nimi grobnimi pridatki, kar na
vse skupaj me~e novo lu~.
42 Tako ‘e Kranzmayer, Ortsnamenbuch I (kot v op. 29) 22.
43 Na Krnskem gradu so leta 1939 na ‘eljo Heinricha Himmlerja sicer potekala izkopavanja, ki jih je vodil SS-
Hauptsturmführer prof. dr. Hans Schleif, z ‘eljo, da bi potrdili zgodnjo prisotnost »nem{tva« na jugovzhodu rajha,
vendar so bile tako najdbe kot dokumentacija izkopavanja izgubljene (verjetno v vojni); objavljena so bila le prehodna
in nepopolna poro~ila npr. v Carinthii I 129 (1939) in Kärntner Grenzruf {t. 217/218 z dne 19./20. 8. 1939, gl. Gleir-
scher, Karantanien (kot v op. 16) 77 sl.; Hans-Dietrich Kahl, Die Karolingerpfalz Karnburg, v: Personen der Geschichte
– Geschichte der Personen. Studien zur Kreuzzugs-, Sozial- und Bildungsgeschichte. Festschrift für Rainer C. Schwin-
ges (Hg. von Christian Hesse, Beat Immenhauser, Oliver Landolt und Barbara Studer, Basel 2003) 376 sl.
44 Constantine Porphyrogenitus, De administrando imperio (ed. Gyula Moravcsik, engl. transl. by Romilly J. H.
Jenkins, Corpus Fontium Historiae Byzantinae 1, Dumbarton Oaks, Washington D. C. 21967, 144) c. 30.
45 Kronen Zeitung, 18. 8. 2003, str. 14; Novice, {t. 19, 22. 8. 2003, str. 7.
479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Glede ‘upanov, ki jih Kahl obravnava kot naslednjo instanco v strukturi oblasti, je pri-
pomniti, da tudi o njih ne vemo takoreko~ ni~ trdnega. Ali so na~elovali eni veliki dru‘ini
(zadruga) kot meni avtor ali pa so na~elovali ‘e teritorializirani ‘upi, kot dopu{~a Vilfan,46
ostaja odprto. Prav tako ali so imeli nad seboj bana (~e je ta institucija sploh obstajala pri
Karantancih) ali pa so bili neposredno podrejeni knezu, kot je npr. sklepati iz seznamov pri~
hrva{kih vladarskih listin.47 Vsekakor problematike zgodnjesrednjeve{kih ‘upanov (in tudi
kosezov) v Karantaniji ni mogo~e re{evati samo znotraj njenega okvira, ker je za kaj tak{nega
preozek, ampak je – ob upravi~eni predpostavki, da so dru‘bene strukture slovansko opre-
deljenih gentes {ir{ega prostora bile vsaj podobne in s tem primerljive48 – potrebno smiselno
pritegniti tudi gradivo {ir{ega prostora. To po mojem mnenju vendarle ka‘e, da so imeli
‘upani bolj pomemben oblastni polo‘aj, kot jim ga ho~e v Karantaniji pripisati Kahl: v usta-
novni listini za Kremsmünster iz 777, ki je edini so~asen vir za institucijo ‘upana pred kon-
cem 8. stoletja nasploh, nastopa ‘upan Physso kot gentilni vodja tam naseljene skupine Slo-
vanov, ki je ni mogo~e zreducirati na eno samo veliko dru‘ino, in pravnozavezujo~a oseba
nasproti tretjim.49 Konstantin Porfirogenet pa celo pravi, da dalmatinski in ostali Slovani
sploh nimajo arhontov (knezov) ampak ‘upane-stare{ine. 50 Naslov veliki ‘upan za vladarja
pri Srbih (prvi~ izpri~an konec 11. stoletja) je mogo~e povezovati prav s tak{no ureditvijo: ko
se je eden od ‘upanov-stare{in uspel povzpeti nad ostale in si zagotoviti oblast nad njimi, je
razliko do njih izrazil tudi v svojem novem naslovu.
Seveda pri obravnavi karantanske oblastne in dru‘bene strukture Kahl ni mogel mimo
kosezov, ki {e vedno fungirajo kot eden osrednjih problemov. Kahlov prispevek k re{evanju
tega problema je vsekakor zelo originalen. Njegova osnovna teza glede izvora kosezov, ki jih
v nem{~ini poznamo pod imenom Edlinger, je slede~a: kosezi imajo dvojni (»doma~« in tuj)
izvor, ki se odra‘a v dvojnem imenu tega sloja. Kosezi so v pokrajino pri{li ob slovanski
naselitvi, kjer so naleteli na skupino, ki jim je bila po dru‘benem polo‘aju podobna. [lo naj
bi za ostanke Gotov, poveljnike manj{ih postojank, ki naj bi se obdr‘ali v pokrajini tudi po
propadu njihovega kraljestva. Ti poveljniki, v got{~ini domnevno imenovani *adaliggos (ed.
*adaliggs v pomenu poglavar, tisti, ki je na prvem mestu), naj bi se prostovoljno podredili
novim oblastnikom in bili zato sprejeti v karantansko heterogeno (i.e. polietni~no) skupnost,
kjer so se s kosezi pri{lekov zlili v eno skupino. Pri tem naj bi dvojno poimenovanje ostalo in
gotsko ime so v obliki Edlinger kasneje prevzeli Bavarci in Franki.
Prvo vpra{anje, ki se postavlja pri Kahlovi tezi je, ali je tak{en razvoj, kot ga domneva
sploh verjeten (ali je mogo~ pu{~am ob strani, kajti mogo~e je vse, kar ni v nasprotju s
pozitivnimi dejstvi). Ali je socialnozgodovinsko verjetno, da bo neka bolj ali manj koherent-
na dru‘bena skupina potem, ko naj bi se iz dveh razli~no imenovanih korenin zlila v eno
samo, {e naprej obdr‘ala dve razli~ni imeni, s katerima naj bi ozna~evala samo sebe? Seveda
ni verjetno. [e toliko bolj, ker naj bi se ena od teh dveh korenin (domnevno gotska) v nov sloj
46 Sergij Vilfan, Rechtsgeschichte der Slowenen bis zum Jahre 1941 (Grazer Rechts- und Staatswissenschaftli-
che Studien 21, Graz 1968) 58; isti, Zgodovinska pravotvornost (kot v op. 25) 190 sl.
47 Marko Kostren~i} (ur.), Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae I (743–1100) (Zagreb
1967) {t. 3 (852), 20 (892), 28 (950?) itd.
48 Podrobnej{o utemeljitev gl. pri Peter [tih, Strukture dana{njega slovenskega prostora v zgodnjem srednjem
veku, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und
die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I (izd./Hg.
Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 376.
49 Gl. Wolfram, Salzburg – Bayern – Österreich (kot v op. 8) 366 sl.; Matthias Hardt, Der Suppan. Ein Forschun-
gsbericht, v: Zeitschrift für Ostforschung 39 (1990) 162.
50 Constantine Porphyrogenitus, De administrando imperio (kot v op. 44) c. 29.
480 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
zlila iz podrejenega izhodi{~a in zato bi bilo {e toliko prej za pri~akovati, da se bo ob (dom-
nevnem) zlitju v eno dru‘beno skupino zanjo uveljavilo tudi eno samo ime (namre~ domi-
nantnega dela skupine, se pravi kose{ko).
Drugo vpra{anje, ki se zastavlja je, koliko je utemeljena Kahlova izpeljava besede Edlin-
ger iz presumirane gotske *adaliggs. Kot je bilo re~eno ‘e zgoraj, lahko sodijo o tem vpra{anju
le jezikoslovci, medtem, ko lahko zgodovinar k temu doda slede~e. Izhodi{~e za Kahlovo
etimologijo je njegova ugotovitev, da je beseda Edlinger »nem{ka po glasovni podobi, ne pa
po pomenu«. S tem ho~e povedati, da si je pod imenom Edlinger, ~e res ima za osnovo
besedo Adel, predstavljati bolj ali manj visok plemi{ki polo‘aj; to pa naj bi bilo v nasprotju s
polo‘ajem kosezov, ki so bili »priviligirani kmetje-vojaki v posebnem polo‘aju«, skratka ne-
plemi~i. Zaradi te pomenske neskladnosti meni, da izvora besede Edlinger ni mogo~e iskati
v osnovi Adel ampak drugje; na{el jo je v *adaliggs. S tak{nim sklepanjem bi se lahko strinjali,
~e bi bilo njegovo izhodi{~e to~no. Vendar je tu Kahl zadevo prejudiciral in proglasil koseze
za kmete-vojake, ~eprav tega za zgodnji srednji vek ne vemo oziroma ne moremo trditi.
Nasprotno je Hauptmann ‘e natan~no pred petdesetimi leti na konkretnih primerih dokazal,
da so bili (posamezni) kosezi {e v 12. stoletju v socialnem oziru izena~eni z ministerialnim
plemstvom, kar razume kot etapo v njihovem padanju po dru‘beni in pravni lestvici.51 In tudi
Vilfanova rekonstrukcija kose{~ine na vzhodnem obrobju Ljubljane, ki je pokazala, da je
kose{ki dvor lahko obsegal sto hektarjev, prav tako ka‘e, da so kosezi prvotno morali imeti
visoko mesto v dru‘beni strukturi.52 Mnenje, da imamo pri kosezih opraviti z neke vrste
karantanskim oziroma alpskoslovanskim (proto)plemstvom (ali so se do tega priviligiranega
polo‘aja povzpeli kot kne‘ja dru‘ina ali kako druga~e, pu{~am tu ob strani), ki je bilo nato
deloma integrirano v novo, v glavnem z Bavarske prihajajo~e plemstvo, deloma (ve~inoma?)
pa je za~elo izgubljati svoj prej{nji priviligiran polo‘aj, se zdi dobro utemeljeno. Bavarski
(nem{ki) sosedje so tako ob stiku s Karantanci (alpskimi Slovani) lahko videli v kosezih
skupino, ki se je vsaj do neke mere pokrivala z njihovimi predstavami o plemstvu in so jih
temu ustrezno poimenovali z Edlinger.53 Ta razlaga izvora nem{ke besede Edlinger za koseza
se zdi vsekakor bolj sprejemljiva od Kahlove teze.
[e manj trdnih zaklju~kov in ugotovitev prina{a naslednje, sedmo poglavje knjige
(str. 222–291). Pa vendar ga je kljub temu {teti za enega med najpomembnej{imi v knjigi. V
njem obravnava gentilnoreligiozno sakralno strukturo Karantanije, za katero je Kahl v pri-
merjalnem kontekstu prepri~ljivo pokazal, da je morala obstajati tudi pri Karantancih, pa
~eprav za to ne bi imeli nobenega vira, in da je predstavljala enega od glavnih strukturnih
elementov njihove majhne ekumene. Ta na{im o~em zastrt, a nujen element vsake pred-
kr{~anske gentilne dru‘be, je za~el kazati pri Karantancih prve konkretne konture pred nekaj
leti z odkritjem okrog trideset centimetrov velikega marmornatega torza iz St. Martina am
Silberberg (severno od [entvida na Glini), ki ga je prav Kahl prepri~ljivo identificiral kot
upodobitev slovanskega bo‘anstva (Triglav?) in ga s tem umestil v karantansko sakralno
sfero.54 Njen center ume{~a avtor na podlagi razli~nih indicev na podro~je Karante/Karente,
se pravi [entur{ke gore, na katere vrhu – kot je bilo omenjeno ‘e zgoraj – je v poznem
16. stoletju odstranjena razpo~ena skala nekdaj morda predstavljala materinsko bo‘anstvo,
51 Hauptmann, Staroslovenska dru‘ba (kot v op. 27) 75 sl., zlasti 122.
52 Vilfan, Kose{~ina v Logu (kot v op. 25); isti Rechtsgeschichte (kot v op. 46) 60 sl.
53 Gl. Sergij Vilfan, Kme~ko prebivalstvo po osebnem polo‘aju, v: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Sloven-
cev. Zgodovina agrarnih panog II: Dru‘bena razmerja in gibanja (Ljubljana 1980) 291.
54 @e v monografiji Der Millstätter Domitian. Abklopfen einer problematischen Klosterüberlieferung zur Mis-
sionierung der Alpenslawen Oberkärntens (Vorträge und Forschungen Sonderband 46, Stuttgart 1999) 38 sl.
481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
medtem, ko naj bi na lokaciji Krnskega gradu bilo glavno kultno mestno, v katerega neposredni
bli‘ini si Kahl predstavlja tudi zborno mesto (ve~a) Karantancev s kne‘jim kamnom. To so
vse seveda nujno le hipoteze in zgoraj so bili tudi ‘e predstavljeni argumenti, da je Krnski
grad prejkone vendarle bil sede‘ karantanskega kneza.
Obstoj sakralne sfere predpostavlja tudi obstoj posebne dru‘bene skupine, ki je imela
monopol nad njo oziroma jo je upravljala. Lahko si predstavljamo, da je sve~eni{tvo, ki je
nasplo{no evidentno iz (kasnej{ih) poro~il o Slovanih, in ki je v Karantaniji z novo politiko
kneza in z za~etkom {irjenja kr{~anstva nujno za~elo izgubljati svoje dru‘bene pozicije, ime-
lo eno glavnih vlog v uporih, ki so v {estdesetih letih 8. stoletja pretresali kne‘evino. Sled
tega sloja se je po Kahlovem mnenju morda ohranila v t.i. vojvodskem kmetu, kosezu iz
Bla‘nje vasi/Blasendorf pri Celovcu, ki je v poznem srednjem veku po dednem pravu na
kne‘jem kamnu ustoli~eval novega koro{kega vojvodo. Ta naj bi bil sekulariziran naslednik
vrhovnega karantanskega sve~enika-{amana, ki naj bi svoj sede‘ imel prav v Bla‘nji vasi in
naj bi tudi pripadal kosezom. Glavni argument, oziroma natan~neje povedano slaboten indic,
za to hipotezo je Kahlu prav ime kraja samega, ki ga – ob predpostavki, da izvira najkasneje
iz 8. stoletja – etimolo{ko povezuje z blag/blazen (*blaz) s semanti~nim jedrom »kultno
neopore~en«. Zopet so etimologi in jezikoslovci tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da o tem
novem predlogu55 razlage imena Bla‘nja vas povedo svoje mnenje. Zgodovinar lahko samo
ugotovi, da vrsta stvari, na katere je v veliki meri opozoril ‘e Kahl sam, te teze ravno ne
podpira.
Najprej gre tu za tradicijo poznanih virov o ustoli~evanju, znotraj katere poznajo le mlaj{i
viri od Otokarja iz Geule in Janeza Vetrinjskega naprej dednost ustoli~evalca znotraj enega
(kose{kega) rodu, medtem, ko po ~asu nastanka starej{a vrinka v [vabsko zrcalo o tem ne
vesta ni~.56 Kahl sku{a to ob naslonitvi na Grafenauerjeve analize razlo‘iti s tem, da je pred-
loga obeh vrinkov nastala v ~asu investiturnega spora in boja za novo obliko volitev kralja v
Nem~iji; napisana naj bi bila v gregorijanskem reformnem duhu in naj bi tudi za svetne
kneze »priporo~ala« kot vzor ideal svobodnih volitev po kanonskem principu idoneitete. Ob
tem, da, ~e prav vidim, s tak{no interpretacijo obeh vrinkov prakti~no zanika njun viroslovni
pomen in vrednost za prou~evanje obreda samega, mora biti vsakomur, ki je bral Grafenaue-
rjevo in za njim tudi Kahlovo57 utemljevanje, da je predloga za oba vrinka v [vabsko zrcalo
nastala v drugi polovici 11. stoletju, jasno, kako skromne, samo iz {ir{ih razmer v cesarstvu
izpeljane argumente sta lahko ponudila za svojo datacijo. Nastanek predloge vrinka v ~asu,
ki ga presumirata, {e zdale~ ni zagotovljen in s tem tudi njena interpretacija v Kahlovem
smislu ne. Dokler je tako, govori starej{e izro~ilo ustoli~evanja proti kontinuiteti dednega
vojvodskega kmeta v zgodnji srednji vek.
Podobno je po mojem mnenju tudi z Bla‘njo vasjo. Ta se prvi~ sicer omenja ‘e 980,
vendar kot kraljeva zemlja, ki je takrat pri{la v privatne roke (koro{kega vojvode, Salijca
Otona »iz Wormsa«).58 A kontinuiran razvoj iz karantanskega obdobja naprej v Bla‘nji vasi,
ki ga zagovarja Kahlova teza o tamkaj{njem vojvodskem kmetu-kosezu kot sekulariziranem
55 Poleg etimologije, ki jo je predlagal Kranzmayer, Ortsnamenbuch II (kot v op. 29) 33 in jo Kahl edino pozna,
gl. tudi France Bezlaj, Eseji o slovenskem jeziku (Ljubljana 1967) 96; isti, Zbrani jezikoslovni spisi II (ur. Metka
Furlan, Ljubljana 2003) 1044; isti in Alenka [ivic, Leksikolo{ke glose, v: Jezik in slovstvo 17 (1971/72) 43 sl. Med
temi razli~nimi predlogi je seveda lahko pravilen najve~ eden!
56 Gl. Grafenauer, Ustoli~evanje (kot v op. 3) 74 sl.
57 Hans-Dietrich Kahl, Der »Richter des Landes« zu Kärnten in Überlieferungen des sogennanten Schwaben-
spiegels, v: Carinthia I 190 (2000) 137 sl.
58 D. O. II. 216.
482 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
nasledniku glavnega karantanskega {amana, predpostavlja posledi~no tudi posestno-lastni{ko
kontinuiteto. To pa ni v skladu z dejanskim stanjem, ki na za~etku posestne tradicije Bla‘nje
vasi pozna najprej kraljevo in nato vojvodovo lastnino in s tem jasno diskontinuiteto v pose-
stno-lastni{ki strukturi. Ali ni zato morda tudi Bla‘nje vasi {teti v skupino sekundarnih, post-
karantanskih kose{kih naselbin? To domnevo potrjujejo tudi raziskave poljske razdelitve v
Bla‘nji vasi Hansa Krawarika, po katerem »bi lahko vojvodski kmet opravljal kose{ko funkcijo
najprej od 11. stoletja«.59 In nenazadnje, Bla‘nja vas je od Krnskega gradu, domnevnega
kultnega sredi{~a Karantancev, kar precej oddaljena. Razdalja zna{a ve~ kot pet kilometrov
zra~ne ~rte in, kar se mi zdi zelo pomembno, z njim nima niti vidnega stika. Ali ni nekoliko
nenavadno, da bi bil domnevni sede‘ glavnega karantanskega sve~enika toliko oddaljen od
sveti{~a, za katerega naj bi bil pristojen? Ali ne bi bilo prej pri~akovati ravno obratno? Skra-
tka, podlage, na katerih posku{a Kahl rekonstruirati karantansko sakralno strukturo so tako
skromne in nezanesljive, da je – razen dejstva, da je tak{na sakralna struktura morala obstaja-
ti – vse {e povsem odprto.
Veliko impulzov za nadaljnja razmi{ljanja in raziskave daje tudi naslednje, osmo poglav-
je monografije, ki je posve~eno vpra{anju gospodarskih podlag karantanske dru‘be
(str. 292–315). Tudi tu ni mo~ povedati veliko trdnega, vendar je predvsem pomembno, da se
tudi to vpra{anje postavi na dnevni red. Tu ne gre samo za vpra{anje, od ~esa (in kako) so
ljudje ‘iveli ampak tudi npr. za vpra{anje povezav med karantansko gospodarsko in dru‘be-
no strukturo: je obstajala proizvodnja (oro‘ja npr.), ki je bila monopolizirana v rokah
dolo~enega sloja ali skupine; je mo~ priviligiranih dru‘benih slojev temeljila predvsem na
agrarni produkciji in lastni{kih odnosih znotraj nje ali pa sta pri tem imela pomembno vlogo
tudi obrt in trgovina; je mogo~e ra~unati s tujci kot nosilci dolo~enih gospodarskih dejavno-
sti (visokospecializirane obrtne dejavnosti, rudarstvo, trgovina na dalj{e razdalje); so ob-
stajali produkti, ki so bili morebiti zanimivi tudi za zunanje trge? To in podobno so vpra{anja
na katera nemara nikoli ne bomo dobili (jasnih) odgovorov – tudi na tem podro~ju si je {e
najve~ obetati od novih arheolo{kih odkritij –, a kljub temu je uspelo Kahlu v relativno
kratkem poglavju vsaj v obrisih skicirati gospodarstvo pri Karantancih. Temeljna ugotovitev
je, da je v primerjavi s predhodnim Norikom, katerega ekonomsko uspe{nost je simboliziralo
nori{ko ‘elezo, eksportirano po sredozemskem bazenu, pri{lo do velikega gospodarskega
upada in nazadovanja. Ve~ina prebivalstva je v Karantaniji ‘ivela na razmeroma primitiven
agrarni na~in in uporabljala orodja, ki so pomenila korak nazaj od predhodnih rimskih. Pre-
vladovalo je poljedelstvo s pa{ni{tvom in plan{arstvom. V ospredju je bila predvsem preskr-
ba za lastne potrebe, denarnega pla~ilnega prometa ni bilo, ~eprav po drugi strani ni izklju~iti
pridobivanja ‘lahtnih kovin (npr. izpiranje zlata iz Drave). Specializirana obrtna proizvodnja
je bila prejkone slabo razvita, ~eprav jo oro‘je, brez katerega ni {lo, predpostavlja. Dolo~ena
specialna znanja in s tem nastavke za obrtno dejavnost predpostavlja tudi vsaka gradbena
dejavnost, ki je imela ambicije prese~i obi~ajne minimalne bivanjske potrebe. Vsekakor lahko
sogla{amo s Kahlom, da je moral biti ‘ivljenjski standard za ve~ino ljudi v Karantaniji zelo
nizek.
Nikakor pa se ne morem strinjati z avtorjevim zaklju~kom, da se v ~asu obstoja karantan-
ske kne‘evine ni izoblikovala specifi~na in zaklju~ena (materialna) kulturna skupina znotraj
njenih meja, kar razume kot podporo svoji tezi, da je pri Karantancih etnogentski razvoj
pripeljal samo do izoblikovanja posebnega ljudstva in ne etnije. S tem se ne morem strinjati
59 Hans Krawarik, Weder Weiler noch Dörfer, Zur neuen methodologischen Konzeption siedlungsgenetischer
Forschung, v: MIÖG 110 (2002) 108.
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
iz dveh razlogov. Najprej, ker je povezovanje dolo~ene (arheolo{ke) kulturne skupine ali
kulture s to~no dolo~eno (politi~no-)etni~no skupnostjo metodolo{ko napa~en in (v arheolo-
giji) ‘e precej ~asa opu{~en pristop.60 Vzpostavljanje korelacij med arheolo{ko kulturo in
etni~nostjo je pripeljalo do najve~jih mo‘nih interpretativnih zmot, ki jih najbolje ilustrira –
ker je nemara najbolj poznana – Kossinova germanska teorija, zgrajena na njegovi t.i. »pose-
litveno arheolo{ki metodi«, ki ji Kahl na tem mestu v bistvu sledi.61 Zato je pri~akovanje, da
bi se pri Karantancih lahko izoblikovala specifi~na in z mejami njihove kne‘evine (etnije)
zaokro‘ena materialna kultura anahronisti~no; vpra{anja v tej smeri so zgre{ena in odgovori
so zato lahko le napa~ni. Drugi~ se s tem Kahlovim mnenjem ne morem strinjati zato, ker
vidi v materialni kulturi merilo za dolo~anje dose‘ene stopnje v etni~nem razvoju. V razliko
od prej{nje to~ke, kjer izhaja iz ‘e opu{~enih teoretsko-metodolo{kih pristopov, uvaja Kahl
na tej to~ki povsem nov teoretsko-metodolo{ki pristop soodvisnosti med stopnjo materialne
kulture in stopnjo etni~nega razvoja. To pa bi bilo potrebno {ele utemeljiti – in dvomim, da je
to mogo~e – in ne samo trditi.
Deveto poglavje (str. 316–400) je posve~eno problemom meja Karantanije. Zanimivo je,
da bolj poglobljena in natan~na razprava o teh vpra{anjih niti ni tako stara, zaklju~ki pa so
(bili) zelo razli~ni.62 Zato ne ~udi, da je avtor temu vpra{anju posvetil veliko pozornost, kar
ka‘e ‘e obseg poglavja samega, ki je poleg onega o dostjanstvih in institucijah najobse‘nej{e
v knjigi. Generalno je za ta segment karantanske zgodovine zelo pomembno avtorjevo opo-
zorilo, da obseg Karantanije ni bil nujno vedno enak in da se je npr. obseg Borutove Karan-
tanije lahko (nemara celo verjetno) razlikoval od Karantanije po koncu zmagovitih avarskih
vojn, v katerih so prejkone sodelovali tudi karantanski voja{ki oddelki. V metodolo{kem
oziru postavlja ta ugotovitev pod vpra{aj izpovednost virov 9. stoletja za rekonstrukcijo meja
Karantanije v 8. stoletju.
Na konkretnem nivoju je Kahl z novimi argumenti zavrnil tezo o posebni kne‘evini Li-
burniji ob zgornji Dravi in Muri, ki naj bi obstajala poleg Karantanije in o kateri je ne tako
dolgo tega potekala pri nas polemika v Zgodovinskem ~asopisu.63 Z novimi argumenti je tudi
potrdil in utrdil domnevo, ki jo je (kar je manj znano) prvi izrazil ‘e Ernst Klebel64 in dodat-
no utemeljil Wolfram, da je pasus v darovnici kralja Arnulfa za Waltunija iz 895, ki govori o
podelitvi ob spodnje{tajerski Savi, kasnej{a interpolacija v besedilo listine (vsaj za tri kraljeve
60 Zelo dobro je v slovenskem prostoru to problematiko predstavila Irena Mirnik Prezelj, Re-thinking Ethnicity
in Archeology, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowe-
nien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese I
(izd./Hg. Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 581 sl., zlasti 592 sl.
61 O Kossinovi teoriji oz. o pomenu arheolo{kih najdb za presojo etni~nih vpra{anj gl. poleg predhodne op. tudi
Bogo Grafenauer, Ob tiso~{tiristoletnici slovanske naselitve na dana{nje slovensko narodnostno ozemlje, v: Pavel
Diakon (Paulus Diaconus), Zgodovina Langobardov (Historia Langobardorum) (Maribor 1988) 346 sl.
62 Wolfram, Conversio (kot v op. 5) 78 sl.; isti, Salzburg – Bayern – Österreich (kot v op. 8) 75 sl., Heinz
Dopsch, ...in sedem Karinthani ducatus intronizavi... Zum ältesten gesicherten Nachweis der Herzogseinsetzung in
Kärnten, v: Regensburg, Bayern und Europa. Festschrift für Kurt Reindel (Hg. Lothar Kolmer und Peter Segl,
Regensburg 1995) 127 sl. (s karto na str. 133); Andrej Pleterski, Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov (Zbirka
Zgodovinskega ~asopisa 17, Ljubljana 1997) 42 sl.; Kahl, Solium Ducatus Karinthie (kot v op. 39) 218 sl.
63 Pleterski, Mitska stvarnost (kot v op. 62) 42 sl.; Peter [tih, O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in
znanstveni korektnosti neke razprave, Z^ 51 (1997) 113 sl.; Andrej Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji,
Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Bri‘inskih spomenikih, v: Z^ 52 (1998) 232 sl; Peter [tih, Za zaklju~ek,
v: Z^ 53 (199) 110; Andrej Pleterski, Vozi me vlak v daljave, v: Z^ 54 (2000) 113; Peter [tih, Pojasnilo, v: Z^ 54
(2000) 116.
64 Gl. Kurt Reindl, Die bayerischen Luitpoldinger 893-989. Sammlung und Erläuterung der Quellen (Quellen
und Forschungen zur bayerischen Geschichte N. F. 11, München 1953) 6 in op. 41
484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
kmetije v Rajhenburgu/Brestanici je to zanesljivo, {e vedno nekoliko manj za posest v Kr{kem
oziroma na Kr{kem polju). Ugotovitev ni pomembna samo za vpra{anje ju‘ne meje Karanta-
nije (v postavarskem obdobju), ampak {e bolj za zgodovino karolin{ke Karniole, za katero
nimamo tako izpri~ane nobene vladarske podelitve; kasnej{i konstrukt pa je tudi tam navede-
no ime marchia iuxta Souwam. Glede znamenite razsodbe Karla Velikega iz 811 o cerkveno-
upravni razdelitvi Karantanije med Salzburg in Oglej po reki Dravi, ki da te~e po sredini
pokrajine, iz ~esar bi bilo mo‘no sklepati, da se je na jugu Karantanija raztezala tudi v slo-
vensko Posavje in Posavinje, je Kahl mnenja, da te trditve (o Dravi kot sredinski reki) ne
smemo jemati dobesedno in da je Oglej v Karantaniji dobil manj kot Salzburg, vendar je to
na dalj{i rok kompenziral s podreditvijo istrskih {kofij na sinodi v Mantovi 827. Menim, da
je v tem vpra{anju potrebno pritegniti mnenju Reinharda Härtla,65 da je listina iz 811 za
problematiko ju‘ne meje Karantanije brezpredmetna. Karl Veliki se je namre~ zaradi argu-
mentov, ki so dajali prav tako oglejski kot salzbur{ki strani (na eni strani antiquitas svojih
pravic, na drugi auctoritas pape‘a), zna{el pred nalogo razsoditi tako, da njegova vloga
pravi~nega sodnika ne bo postavljena pod vpra{aj in da hkrati v tem sporu ne bo pora‘enca.
Kot izhodi{~e za delitev tako velike pokrajine, kot je bila Karantanija, je pri{la ‘e od vsega
za~etka – {e zlasti pri v tistem ~asu obi~ajnemu preferiranju mokre meje – lahko v po{tev
samo Drava, ki edina predstavlja resni~no jasno razmejitveno ~rto. Ob izrecnem priznanju,
da imata obe sprti strani enakovredno pravico, je moral Karel Veliki objekt spora z dobesed-
no salomonsko pravi~nostjo razdeliti na dva enaka dela: Drava je tako morala biti razgla{ena
za sredinsko ~rto, ne glede na to, ali je to tudi resni~no bila. Izjava, da te~e Drava po sredini
Karantanije je tako lahko izvirala iz potrebe, da se razsodba cesarja prika‘e kot pravi~na in
dokler bo obstajala mo‘nost tak{ne interpretacije, tako dolgo listine iz 811 v diskusiji o ju‘ni
meji Karantanije ni mogo~e uporabljati.
Po zavrnitvi nekaterih starej{ih poskusov dolo~iti meje Karantanije, kjer imamo na eni
strani opraviti z, kot pravi, maksi (Wolfram), na drugi pa z mini (Pleterski) Karantanijo, je
sku{al Kahl re{iti to vpra{anje s ponovnim pretresom ‘e poznanih virov in tudi s pritegnitvijo
novih v obravnavo. Rezultat je nekak{na midi Karantanija (za ~as okrog srede 8. stoletja), pri
kateri Kahl lo~i prostor, katerega pripadnost je verjetna in prostor, ki je lahko pripadal Karan-
taniji (zemljevid na str. 392). Trdo jedro naj bi tako tvorila dolina Drave od klav‘ pri Sach-
senburgu in izliva Mölla na zahodu do pribli‘no Radelj na vzhodu. Vanjo naj bi zagotovo
spadala tudi zgornja dolina Mure od njenega izvira v Lungauu do izliva Murice. Ju‘no mejo
so predstavljale Karavanke, vzhodno Kor- in Gleinalpe, na severu pa glavni alpski greben
med zgornjo Ani‘o in Muro. Kot ozemlje, za katerega z manj{o mero verjetnosti dopu{~a, da
je tudi spadalo h Karantaniji pa {teje dolino Zilje nekje do Mauthena in Kötschacha, zgornjo
dolino Drave do Kristeinbacha v Pustertalu, zgornjo dolino Ani‘e med pribli‘no Radstadtom
na zahodu in Pürggom na vzhodu ter pri nas slovenjegra{ki konec do razvodja pri Vitanju.
Zlasti kar se ti~e pripadnosti Ziljske doline in zgornje doline Drave h Karantaniji menim,
da je bil Kahl po nepotrebnem preve~ skepti~en. Za mejo Karantanije v sektorju Ziljske
doline imamo poro~ilo Pavla Diakona, da je pri{el v prvi ~etrtini 7. stoletja pod oblast furlan-
skih Langobardov »okoli{ Slovanov, ki se imenuje Zellia, do kraja z imenom Medaria« in da
so tamkaj{nji Slovani pla~evali pensio duksom v ^edadu vse do ~asa vojvode Ratchisa
(737–744).66 Po danes uveljavljenem mnenju je regio Zellia (spodnja) dolina Zilje s svojimi
65 Reinhard Härtel, Das Ostarrîchi-Millenium in Inneröstereich, v: MIÖG 106 (1998) 337 in op. 44.
66 Paulus Diaconus, Historia Langobardorum (kot v op. 15) IV 38. Glej k temu komentar Boga Grafenauerja v:
Pavel Diakon (kot v op. 61) 192 in op. 66, 67.
485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
pritoki,67 Medaria pa Maglern/Meglarje pri Thörlu/Vratih ob Ziljici, ker je na Hoischhüglu
‘e v pozni antiki stal kastel, katerega strate{ki pomen je evidenten: na koro{ki strani je kon-
troliral in zapiral staro rimsko cesto, ki je po Kanalski dolini povezovala furlanski in koro{ki
prostor. 68 Vendar Langobardi po poro~ilu Pavla Diakona niso zasedli celotnega okoli{a Zel-
lia, ampak samo tisti njegov del, ki je (bil za njih strate{ko pomemben in je) segal do (usque)
Meglarij: to pa je gledano iz Furlanije lahko le dolina zgornje Ziljice.69 Spodnja Ziljica in
dolina Zilje po tej najbolj plavzibilni in danes splo{no sprejeti interpretaciji nista spadali pod
oblast furlanskih Langobardov, ali druga~e povedano: spadati sta morali h Karantaniji. In
tudi ~e zaradi kakr{nihkoli ‘e razlogov zgornja interpretacija ne bi dr‘ala in bi Langobardi
kontrolirali tudi dolino Zilje, se je langobardska zasedba spornega ozemlja kon~ala ‘e pred
sredo 8. stoletja in je ta prostor torej v vsakem primeru {teti h Borutovi Karantaniji.
V zvezi s pripadnostjo zgornje doline Drave zahodno od sachsenbur{kih klav‘ h Karanta-
niji 8. stoletja je temeljni vir seveda dotacijska listina bavarskega vojvode Tasila III. za samo-
stan v Innichenu iz leta 769, kjer je podeljena posest segala usque ad terminos Sclavorum.70
^e bi bilo v listini govora o terminos Carantanorum potem ne bi moglo biti nobenega dvo-
ma, tako pa pu{~a Kahl odprto, da to lahko ni bila meja Karantanije ampak da so tamkaj{nji
Slovani morda imeli »te‘ko opredeljiv poseben polo‘aj«. Za to ne vidim nobene prave mo‘no-
sti. Najprej, pri~akovati od listine iz 769, da bo v njej zapisano karantansko ime, pomeni
morda imeti prevelike zahteve: to bi bila namre~ najstarej{a nesporna omemba karantanske-
ga imena sploh! Poimenovanje Sclavi tako dobro ustreza ~asu, v katerem je listina nastala.
Nadalje, z misijonom povezano ustanovitev samostana (propter incredulam generationem
Sclavanorum ad tramitatem veritatis deducendam), je najla‘je povezati z razmerami v Ka-
rantaniji, kjer je po Hotimirjevi smrti izbruhnil, tretji, najve~ji in tudi proti kr{~anski veri
uperjen upor. Ustanovitev Innichena in s tem zvezana naloga misijonarjenja je razumljiva le
v kontekstu so~asnih karantanskih dogodkov. In kon~no, da je prostor ob zgornji Dravi spa-
dal v Karantanijo, nam potrjuje {e en vir: ‘e omenjena razsodba Karla iz leta 811. Po njej je
bila provincia Karantana (to je najstarej{a listinska omemba karantanskega imena!) cerkveno-
upravno razdeljena po reki Dravi. Da je bil tu o~itno mi{ljen tudi njen zgornji tok, izhaja iz
naracije doti~ne listine, kjer je re~eno, da se je oglejski patriarh Ursus v sporu in procesu, ki
je sledil, skliceval na to, da je Karantanija (kot naslednica nekdanjega Notranjega Norika) {e
pred prihodom Langobardov v Italijo leta 568 spadala pod oglejsko cerkev, o ~emer pri~ajo
sinodalni zapiski, iz katerih izhaja, da so predicte Karentane provincie civitates spadale pod
oglejsko cerkev. S civitates so seveda lahko mi{ljena le nekdanja nori{ka mesta in {kofijski
sede‘i Aguntum, Teurnia in Virunum. Prostor Lienza, kjer je neko~ stal Aguntum, so torej
tudi {teli v okvir Karantanije.
Eno od orodij, s katerim si je Kahl obilno pomagal pri ugotavljanju mej Karantanije, so
kosezi oziroma njihova razprostranjenost. Pri tem je izhajal iz predpostavke, da gre za staro-
karantansko (in ne {ir{o alpskoslovansko) institucijo ali z drugimi besedami: tam kjer so bili
kosezi, tam naj bi bila Karantanija. Problem je ta, da poznamo koseze tudi v okoljih, ki
zagotovo niso spadala h Karantaniji (v Posavju npr.). Zato Kahl predpostavlja, da gre pri delu
67 Strukturo zgodnesrednjeve{ke poselitve tega prostora, ki jo je mogo~e slediti {e v 8. stoletje, je izlu{~il Hans
Krawarik, Zur frühen Besiedlung der »Regio Zellia«, v: Carinthia I 186 (1996) 463 sl.
68 Gl. Franz Glaser, Frühes Christentum im Alpenraum. Eine archäologische Entdeckungsreise (Darmstadt 1997)
88 sl.; Gleirscher, Karantanien (kot v op. 16) 21 sl.
69 Gl. Klaus Bertels, Carantania. Beobachungen zur politisch-geographischen Terminologie und zur Geschichte
des Landes und seiner Bevölkerung im frühen Mittelalter, v: Carinthia I 177 (1987) 99 sl.
70 Gl. op. 18.
486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
kosezov za sekundarno kolonizacijo, kar je verjetno tudi res (vendar to velja tudi za koseze
znotraj Karantanije-Koro{ke!). Toda kriterijev in argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogo~e
trditi, da so npr. kosezi v Posavju in Posavinju rezultat tak{nega sekundarnega razvoja, ni pre-
dstavil in je povsem subjektivno razsojal o tem vpra{anju. Z metodolo{kega stali{~a tak{nega
postopanja ni mogo~e braniti, kot tudi ne prelaganja dokazovanja na druge. Ravno to namre~
po~ne Kahl, ko postulira kranjske in spodnje{tajerske koseze kot sekundarne in hkrati od tistih,
ki bi menili druga~e, pri~akuje, da doka‘ejo nasprotno. Tak{no stali{~e je nesprejemljivo, saj
ima nalogo podati argumente v prvi vrsti tisti, ki tezo postavi. Dokler ne bo razre{eno vpra{anje
(~e sploh kdaj bo), katere kose{ke naselbine izvirajo iz zgodnjega srednjega veka in katere so
rezultat kasnej{ega razvoja in dokler ne bo s tem v zvezi razjasnjeno vpra{anje ali so kosezi
samo starokarantanska ali morda {ir{a, alpskoslovanska institucija, ni videti prave mo‘nosti, da
bi s pomo~jo raz{irjenosti kosezov re{evali vpra{anje meja Karantanije in zato so vsi tovrstni
poskusi na sedanji stopnji védenja nujno obsojeni na neuspeh.
Deseto, ne ~isto zadnje, pa vendar zaklju~no poglavje knjige (str. 401–412) se ukvarja z
vpra{anjem, kaj je nastalo iz tako rekonstruirane karantanske dr‘ave in Karantancev. Odgo-
vor nakazuje ‘e njegov naslov »Obglavljena etnogeneza«. Uvedba grofovske uprave po upo-
ru Ljudevita Posavkega, odprava doma~ih knezov, integracija v frankovski pravni in dru‘be-
ni red, skratka konec politi~no-dr‘avnega okvirja, so stvari, ki so povzro~ile propad karan-
tanskih gentilnih struktur in s tem podlag za nadaljnji obstoj in razvoj. V primerjavi s ^ehi ali
npr. Bavarci, ki so uspeli ohraniti vse do danes, gre resni~no za obglavljeno oziroma
nedokon~ano etnogenezo. Posledica je bila, da so Karantanci postali »disponibilna masa
prebivalstva«, ki je stala na razpolago za nove etni~ne procese. Toda ta tragi~ni razvoj – in tu
se je povsem strinjati z avtorjem – je prejkone {ele omogo~il, da je v nekem drugem ~asu in
ob ugodnih pogojih pri{lo v novi etnogenezi do oblikovanja slovenstva. In ~eprav so Sloven-
ci za~etke svoje nacionalne zgodovine retrogradno povezali prav s Karantanijo, v kateri so
videli oziroma {e vedno vidijo zlato dobo svoje zgodovine, ki jim po teh predstavah te~e od
takrat kontinuirano naprej,71 je {ele propad karantanske zgodbe omogo~il nastanek sloven-
ske. Med zgodnjesrednjeve{ko Karantanijo in Karantanci na eni in sodobno Slovenijo in
Slovenci na drugi strani tako ni neposredne, premo~rtne in generi~ne razvojne povezave:
Karantanci niso bili niti Slovenci niti so predniki Slovencev; so samo eni od njihovih pred-
nikov. Prav tako je njihova dr‘avna tvorba imela poteze, ki jo opredeljujejo kot slovansko,
vendar zopet: to niso bili za~etki slovenske dr‘avnosti. Nosilec in nadaljevalec tradicije stare
Karantanije je postala Koro{ka, ki je prevzela njeno ime – vendar v drugi vlogi: izgubilo je
svoj etni~ni pomen in postalo de‘elno. Bavarci, Franki in ostali, ki so pri{li, so prav tako kot
karantanski »staroselci« postali prebivalci Koro{ke in s tem posledi~no Koro{ci.
Stvari o katerih Kahl razpravlja v tem poglavju in o katerih je v preteklosti ‘e ve~krat
pisal,72 so temeljnega pomena za razumevanje razmerja med Karantanci in Slovenci in s tem
tudi za razumevanje etnogeneze Slovencev. Gre za pomemben prispevek k demistifikaciji
71 Gl. Peter [tih, Slovenske predstave o slovensko-nem{kih odnosih v srednjem veku, v: Studia Historica Slove-
nica 1 (2001) 313 sl.
72 Npr. Hans-Dietrich Kahl, Wer is in Kärnten »autochton«? Anmerkungen zur Bevölkerungsgeschichte zwischen
Karawanken und Tauern, v: Carinthia I 186 (1996) 419 sl.; isti, Der Mythos vom Zollfeld/Gosposvetsko polje, v:
Andreas Moritsch (Hg.) Karantanien – Ostarrichi 1001 Mythos (Unbegrenzte Geschichte – Zgodovina brez meja 5,
Klagenfurt/Celovec – Ljubljana – Wien 1997) 51 sl.; isti, Slowenen und Karantanen. Ein europäisches Identitätspro-
blem, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze / Slowenien und
die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche. Anfänge der slowenischen Ethnogenese II (izd./Hg.
Rajko Brato‘, Situla 39 – Razprave SAZU I/18, Ljubljana 2000) 978 sl.
487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
uveljavljene podobe nacionalne zgodovine Slovencev, ki (je) gradi(la) na kontinuiteti s Karan-
tanijo. A vendar je potrebno k temu tudi dodati, da ~eprav zgodovina Slovencev ni kontinuirano
ali generi~no nadaljevanje karantanske zgodovine, ima slednja vendarle zelo pomembno in
konstitutivno vlogo v procesu formiranja Slovencev kot naroda. Eden od temeljnih pogojev za
to je oblikovanje lastne identitete, »mi«-ob~utka in zamejitve nasproti drugim. Ena od sredi{~nih
to~k tak{ne identitetne identifikacije je prav prepri~anje v dolgo zgodovino skupnosti; ~e te
zgodovine ni, jo je potrebno konstruirati in projicirati v daljno preteklost. Tudi pri Slovencih ni
bilo bistveno druga~e. Ko so se ti proti koncu 18. stoletja za~eli oblikovati kot moderen narod,
sicer z jezikom kot centralno identifikacijsko in zamejitveno to~ko, se je postavilo tudi vpra{anje
njihove skupne zgodovine. Njeni za~etki so bili v duhu takratnega ~asa prepoznani v ~asu kralja
Sama in Karantanije. Tako konstruirana nacionalna zgodovina, ki je bila po vzoru drugih evrop-
skih narodov projicirana nazaj, v obdobja, ko narodov v sodobnem smislu sploh {e ni bilo, je
imela velik emancipatori~en in identifikacijski pomen za Slovence; postala je eno od osi{~
njihove identitete in temeljna sestavina njihovega nacionalnega imaginarija. Znotraj tega imagi-
narija je pripadlo Karantaniji, v kateri so videli svojo prvo lastno dr‘avo in najsvetlej{o to~ko
svoje v glavnem z negativnimi atributi percipirane preteklosti, prav posebej visoko mesto. V
tem smislu je torej Karantanija imela pomembno vlogo v etnogenezi Slovencev; ne kot realno,
ampak kot imaginarno izhodi{~e slovenskega naroda in ne v zgodnjem srednjem veku, ampak
v ~asu razsvetljenstva in romantike.
Knjigo formalno zaklju~uje enajsto poglavje (str. 413–435), v katerem je Kahl povzel
svoje ugotovitve; kot slovenski povzetek je to poglavje prevedeno tudi v sloven{~ino
(str. 473–495). Na koncu sta dodana {e dva precej obse‘na ekskurza. V prvem avtor kriti~no
in odklonilno obravnava slovenske in nem{ke avtohtonisti~ne teorije (str. 436–460), drugi pa
je namenjen Bri‘inskim spomenikom (str. 461–471), kjer predlaga, da bi njihov jezik poime-
novali proto- oziroma predslovenski. Na ‘alost je bil ta prispevek spregledan v bibliografiji
Bri‘inskih spomenikov v njihovi zadnji in dopolnjeni znanstvenokriti~ni izdaji,73 ki je iz{la
ob razstavitvi teh rokopisov v ljubljanski Narodni in univerzitetni knji‘nici spomladi 2004.
Sledijo (po slovenskem povzetku) {e seznam virov in literature ter registri virov, oseb, krajev,
stvari in avtorjev (str. 497–562).
S knjigo Hansa-Dietricha Kahla je tako na knji‘ne police pri{lo delo, ki v marsikaterem
pogledu {iri horizonte na{ega védenja o Karantaniji; morda celo bolj kot katerokoli delo pred
njim. V njem je uspel re{iti {tevilna vpra{anja, a postavil je {e veliko ve~ novih. Na nek na~in
je paradoksalno, da je po Kahlovi monografiji odprtih in vpra{ljivih ve~ stvari iz karantanske
zgodovine kot pred njenim izidom. Vsekakor podoba Karantanije, ki jo je naslikal, marsikje
odstopa od tradicionalne slike. Knjiga je tako tudi pomemben impulz za nadaljnja poglob-
ljena raziskovanja, kjer si je ‘eleti, da bi poleg zgodovinarjev in arheologov bolj intenzivno
sodelovali predvsem specialisti za jezikoslovna vpra{anja razli~nih vrst. Kljub evidentno
velikemu naporu, ki ga je Kahl vlo‘il v to delo, in kljub temu, da je (zgodovinsko) znanost
marsikje prignal do meja njenih spoznavnih zmo‘nosti, je njegova podoba karantanske dr‘ave
v velikem delu zelo hipoteti~na. To odpira polje argumentirane znanstvene diskusije – tudi
pri~ujo~i prikaz sku{a iti v tej smeri – ki je neizogibna, ~e ho~emo stvari pomakniti naprej. In
ne glede na to, koliko se strinjamo z avtorjevimi pogledi, je nesporno, da je Hans-Dietrich
Kahl napisal zelo pomembno knjigo, mimo katere ne more iti noben raziskovalec karantan-
ske preteklosti. Temu priznanju je potrebno dodati tudi ob~udovanje, da je v svojih visokih
letih zmogel intelektualni napor, potreben za takó kapitalno delo.
73 Bri‘inski spomeniki. Monumenta Frisingensia. Znanstveno kriti~na izdaja (ur. Darko Dolinar in Jo‘e Faga-
nel, tretja in dopolnjena izdaja, Ljubljana 2004) 191.