ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE (H KULTI,;
LITIJA
>ILO SKUPŠČINE OBČINE LITIJ
JUNIJ, JULIJ 1993, ST. 6/7, LETO XX.
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA
Z IK MATIČNA KNJIŽNICA Parmova 9 61270 LITIJA
Naslednja številka GO bo izšla 20. septembra.
Gradivo zbiramo do 7. septembra 1993.
Vsem bralcem glasila občanov želimo prijetne počitnice.
Uredništvo
SLOVESNOST NA VALVASORJEVEM BOGENŠPERKU
Sredi maja je bila v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk pomembna slovesnost ob natisu faksimila Velike grbovne knjige Janeza Vajkarda
Valvasorja. Ta knjiga, edini rokopisni izvod, v kateri je Bartolomej Ram-schissl v letih 1687 in 1688 naslikal tudi 2.000 grbov kranjskega plem-
UKREPI VAROVANJA PRED POŽARI VNAMVI
Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o varvo-vanju pred požarom v naravnem okolju, kije bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 26/93. Omenjena Uredba poskuša zaščititi naše naravno okolje pred požari, saj je lc-teh čedalje več. predvsem zaradi dolgotrajnejših suš.
Nekaj najvažnejših poudarkov iz uredbe:
- Naravno okolje so vse obdelovalne in neobdelovalne površine, kjer bi lahko požar ogrozil gozd. Všeti so tudi drevoredi in parki.
- Stopnja požarne ogroženosti je kategorija, na podlagi katere se izvajajo različni ukrepi za zavarovanje gozda pred požarom.
- Ukrepi varstva pred požarom v naravnem okolju obsegajo predvsem ureditev kurišč. Le-ta morajo biti obdana z negorljivim materialom, prostor okoli njega mora biti vsaj 10 m očiščen vsega gorljivega materiala in oddaljeno od dreves vsaj 10 m, od gozda pa vsaj 50 m. Kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja, po končanem kurjenju pa ogenj pogašen in žerjavica ter kurišče prekrita z negorljivim materialom.
Ne sme se uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki razvijajo močan dim ali strupene pline. Ob zmernem vetru (6 m/s ali več) je potrebno prenehati uporabljati odprt ogenj, kuriti ali sežigati.
- Prepovedano je kuriti v gozdovih, sežigati kmetijske ostanke, če se ne da urediti kurišča, kot je navedeno v prejšnji alineji in požigati nepokošeno travo tam, kjer bi ogenj ogrozil gozd.
- Kurjenje kresov je dovoljeno polnoletnim osebam po predhodnem dovoljenju požarne inšpekcije,
- Lastniki in upravljala gozdov morajo gozdove redno čistiti, vzdrževati poti itd.
- Kadar je razglašena povedana nevarnost požarov, se morajo v opazovanje in obveščanje vključiti lastniki in upravljala gozdov, inšpektorji, gasilci, policija in civilna zaščita.
Denarne kazni so visoke, saj se za prekršek po tej uredbi lahko kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti z najmanj 250.000 SIT, odgovorna oseba pa z najmanj 25.000 SIT.
Požarni, gozdarski in kmetijski inšpektor ter policist lahko takoj na kraju izterja od kršilca za posamezne prekrške denarno kazen 10.000 SIT.
POŽARNI INŠPEKTOR Petje Radovan
stva, mest in trgov, prela-tov, ljubljanskih županov, cerkvenih ustanov in evropskih plemiških družin, je doslej samevala v Biblioteki zagrebške nadškofije. Zaradi zahtevnosti tiska in zaradi dolgov je Valvasor ni nikoli natisnil. Ta njegova zamisel se je uresničila šele ob 300-letnici njegove smrti, zanjo pa ima največ zaslug Valvasorjev odbor (dr. Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Peter Svetik, dr. Janez Batis in Lojze Gostiša) ob podpori Ministrstva za kulturo R Slovenije in ob sodelovanju Biblioteke zagrebške nadškofije. Za njen izid imajo zasluge tudi mnoga slovenska podjetja (Papirnica Radeče, Industrija usnja Vrhnika, Grafika Ilirska Bistrica, Tiskarna Ljubljana, Aurea Celje...), evropska knjigoveznica Steinrener iz Schardinga pa je zagoto-
vila avtentično in dragoceno ročno vezavo.
Knjiga je natisnjena v 999 oštevilčenih primerkih. Na slovesnosti so izvod, označen s številko ena, izročili litijskemu županu Mirku Kaplji za knjižnico na Bogenšper-ku, ki je dejal, da se Valvasorjevo delo po tri sto letih znova vrača na Bogenšperk. Izvod,označen s številko dve, so izročili dr. Francetu Berniku, Predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za njihovo knjižnico.
Slovesnosti ob 300- letnici Valvasorjeve smrti se nadaljujejo skozi vse poletje vse do jeseni. O njih bomo poročali v septembrski številki GO.
B.Ž.
V ZLATO KNJIGO IN KNJIGO NAJBOLJŠIH DOSEŽKOV VPISANIH 60 UČENCEV
Zadnjo junijsko nedeljo je bila Valvasorjeva knjižnica na Bo-genšperku premajhna, da bi lahko sprejela vse šolarje, njihove starše, učitelje in druge goste.ki so prisostvovali svečanosti ob 14. vpisu učencev v Zlato knjigo in knjigo najboljših dosežkov.
V Zlato knjigo je bilo vpisanih 29 osmošolcev, ki so bili vsa leta odlični. To so: Anita HOSTNIK, Nataša KOTAR in Marjana ŠEKLI - OŠ Gabrovka; Polona BEDEK, Nina JANČAR, Sanda JUŽN1K, Maruša KOMOTAR, Eva LESJAK, Špela LESJAK, Ksenja MIHELIC, Tina RAPPL, Maruša SLAPNIČAR, Dušan ŠTRUS in Mitja VRDELIA - OŠ Gradec; Matija DAMJAN, Flori-na ERBELI, Gorazd KUNEJ, Ina KRIŽ in Borut ŽN1D ARŠIČ - OŠ Litija; Dejan BAŠ, Bojana JERIC, Gregor OMAHEN, Dušan RADELJ, Tanja SINIGOJ in Sabina SIRK - OŠ Šmaitno;Dejan BAŠ, Rok MOHAR, Damjan SINIGOJ, Rahcla SINIGOJ, Tanja SINIGOJ in Janez ZUPANČIČ -Glasbena šola Litija.
V Knjigo najboljših dosežkov so letos vpisali 31 učencev, ki so
se izkazali na regijskih ali državnih tekmovanjih. Naj jih navedem: Tomaž MAR-TINČIČ, Vesna PAVLIN in Te-ja RESNIK - OŠ Gabrovka; Matej AVBELJ, Nina JANČAR, Darinka JUVAN, Maruša KOMOTAR, Tina RAPPL in Gašper SABARI -OŠ Gradec; Matija DAMJAN. Žiga KADUNC, Rok STO-PAR, Boštjan ŽELEZNIK in
Fotokrožek - OŠ Litija; Petra
BALANT, Dejan BAŠ, Uroš DOBČN1K, Aleš GORŠEK, Simon KOKALJ, Gašper MA-LENŠEK, Rok MOHAR. Andrej MRHAR, Domen MRZEL, Goran MUZGA, Aleš OBREZA, Gregor OMAHEN, Robi OVEN, Dušan RADELJ, Tanja SINIGOJ, Miha TRO-TOVŠEK in Marjan ZA-DRAŽNIK - OŠ Šm artno.
Priznanja in knjižne nagrade je podelil litijski župan Mirko
Kaplja, kulturni program, v katerem so sodelovali Urška in Rok Mohar, Damjan Sinigoj ter šmarski petošolci, je pripravil prof. Janko Slimšek, prireditev pa je povezovala Polona Zagore.
Vsem letošnjim prejemnikom priznanj čestitamo tudi v imenu uredniškega odbora ter vseh bralcev Glasila občanov. (Foto: Šušteršič)
B.Ž.
0
STRANKE SPOROČAJO
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
SKD
LETNI ZBOR KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
v v
V kulturnem domu Šmartno so se v nedeljo, 30. 5. 1993, zbrali krščanski demokrati iz litijske občine. Letni zbor so s kulturnim programom obogatili pevci kvarteta "Šmar-tin". Zbora pa so se med drugim udeležili tudi podpredsednik stranke, g. Franc Mi-klavčič in poslanca IV. volilne enote, ki zajema tudi občine Litijo, g. Izidor Rejc in g. Benjamin Hcnigman ter predstavnika SLS podružnice Litija in Zelenih Litija.
V letnem poročilu, ki ga je podal dosedanji tajnik odbora, g. Jože Cclcstina, so poudarili delo predvsem na organizacijskem področju same stranke (organiziranih imajo že šest krajevnih odborov) in s tem na povezovanju samih članov med seboj po raznih interesnih področjih. Prav tako so poudarili delo poslanske skupine SKD, ki se redno sestaja pred vsako skupščino in obravnava vse tekoče probleme ter daje nove konkretne pobude.
Člani Slovenskih krščanskih demokratov so izvolili tudi novo vodstvo občinskega odbora. Tako je bil za predsednika zopet izvoljen g. Martin Hostnik, za podpredsednike pa so bili izvoljeni trije člani zaradi boljše poraz-
delitve dela občinskega odbora. V drugem delu pa je podpredsednik SKD, g. Franc Miklavčič navzoče seznanil z delovanjem stranke in se posebej dotaknil afer Vis in Hit. Poslanca v državnem zboru, g. Izidor Rejc in g. Benjamin Hcnigman, pa sta navzoče seznanila z njunim delom in delom poslancev SKD v državnem zboru.
Po poročilu je bilo v razpravi izraženih tudi nekaj pobud in vprašanj poslancema in podpredsedniku stranke v zvezi z novimi zakoni o privatizaciji in lastninjenju ter zakonu o pokojninah kjer so prisotni predlagali, naj se ukinejo visoke pokojnine in razni dodatki ter privilegiji nekdanjim borcem in aktivistom v drugi svetovni vojni, saj po besedah nekaterih njihove pokojnine presegajo 150.000,00 tolarjev, kar pa je nepravično do vseh tistih, ki so celo življenje delali, zdaj pa dobivajo 23.000,00 tolarjev pokojnine.
Po uradnem delu pa so se poveselili ob dobrotah, ki so jih pripravile žene in neformalnemu klepetu z gosti.
R.M.
ZDRUŽEVANJE - TEŽNJA K SREČNI SLOVENIJI
Kljub metanju polen pod noge nekaterih strank ob združevanju NARODNIH DEMOKRATOV in SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ter nasprotovanje celo iz sorodnih strank, ki ne upoštevajo dejstva, da bomo lahko le s skupnimi silami prebrodili težave in se tako odgovorno lotili "kidanja gnoja" in ne le z manifestativnim prodajanjem praznih idej, sta 4. junija 1993 predsednika stranke NARODNIH DEMOKRATOV in SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV uradno podpisala sporazum o združitvi med obema strankama.
G. Lojze Peterle - predsednik SKD je ob tej priliki poudaril, da je ta združitev nekaj najbolj politično naravnega v Sloveniji in obenem krepitev desno-sredinske opcije. Sama združitev je dokaz, da SKD deluje strateško in dolgoročno ter ne verjame v rokohitrske prijeme desno od nas. Stvari se je potrebno lotiti resno in z utemeljenimi stališči, je še poudaril predsednik Peterle. Predsednik ND dr. Andrej Umek pa je poudaril, da združitev omogoča Narodnim demokratom enakopravnost in samostojnost. Dr. Rajko Pir-nat pa je bil mnenja, da je to nenazadnje tudi obogatitev programa SKD z zmernim konzervatizmom in zavzemanjem za tradicionalne narodne in moralne vrednote.
OO SKD LITIJA
POSLANSKE POBUDE KLUBA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je na zadnjem zasedanju občinske skupščine naslovila Izvršnemu svetu občine Litija sledeče pobude in vprašanja:
L Predlagamo, da se za 55% zmanjša točka prispevku za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Dva meseca naj se ne zaračunavajo zamudne obresti.
OBRAZLOŽITEV: Zaradi težkih gospodarskih razmer večina prizadetih dejansko ne bo zmogla plačevati tako visokih zneskov.
2. Predlagamo, da se za državni praznik podeli vsem hišam, družinam,..., ki so v junijski vojni gostili litijske teritorialce, posebna občinska priznanja.
3. Kdo in kdaj je izdal lokacijska in gradbena dovoljenja za postavitev plakatirnih stebrov. Na osnovi kakšnih kriterijev so bila določena mesta postavitve le teh. Omenjeni stebri so ponekod postavljeni na pločnikih, kjer ovirajo kolesarje, pešce in na ovinkih ovirajo preglednost na cestah. Zahtevamo neodvisno mnenje institucije, kije odgovorna za to področje.
4. Stanje glede telefonskih priključkov je porazno. Zahtevamo podatke, koliko je naročnikov, ki nimajo možnosti dobiti priključka in kako dolgo na te že čakajo. IS naj mesečno obvešča o stanju in aktivnostih s tega področja.
5. Ali ima pristojni organ IS izdelano karto črnih odlagališč v občini (njihovo kategorizacijo). Želimo, da se le s tem seznani poslance v skupščini.
LOKALNA SAMOUPRAVA IN LOKALNA UPRAVA
V tem času poteka polemika o lokalni samoupravi. Ljudje se sprašujejo, kako bo takšna skupnost sploh zaživela, če bo ves denar odtekal v Ljubljano?
Prav zaradi teh neznank je bil v Ljubljani, v poslovni hiši Smelt, organiziran kolikvij o lokalni samoupravi in lokalni upravi.
V organizaciji SLOVENSKEGA AKADEMSKEGA KLUBA in SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV so na tem mednarodnem kolokviju sodelovali tudi predstavniki iz Francije, z naše strani pa vladni sekretarji, ki se ukvarjajo s problematiko lokalne samouprave.
Prvi dan je bil obarvan s problematiko lokalne samouprave in je imel naslov: Demokratizacija na lokalni ravni. Tako je g. Bas Jean - Christoph iz Francije predstavil organiziranost občin v Franciji in drugod v zahodni Evropi. V popoldanskem delu pa je dr. Rajko Pirnat podal istočni-ce predloga o lokalni samoupravi in lokalni upravi. Mag. Jože Olup, ki je vladni svetovalec pri ministrstvu za notranje zadeve, je predstavil dosedanje aktivno-
sti in težnje za preobrazbo sedanjih občin v samoupravne lokalne skupnosti.
Drugi dan kolokvija pa smo v uvodu poslušali predavanje z naslovom: Interesno združevanje občanov v Franciji in drugod v zahodni Evropi ter razmerje do države, ki ga je podal francoski predavatelj, g. Collet Herve.
V popoldanskem delu pa je bil predstavljen položaj sindikatov v Sloveniji in pa študentsko gibanje in zakon o skupnosti študentov. Pomen interesnega združevanja občanov in pa novi predlog zakona o društvih pa je predstavil državni sekretar pri ministrstvu za notranje zadeve g. Šter Andrej, ki je odgovoren za to področje.
Za konec samo misel iz izvajanja nekoga od predavateljev, ki pravi: "pravica do združevanja je ena temeljnih človekovih pravic." In tega se bodo morale zavedati tudi zdajšnje občinske strukture ter upoštevati voljo ljudi po novih, manjših in cenejših občinah.
OO SKD LITIJA
TABORJENJE ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
Mladi krščanski demokrati pripravljamo v času od 3. julija do 11. julija 1993 taborjenje za otroke iz socialno ogroženih družin.
Odziv na naš tabor je izredno odmeven, saj smo prejeli več kot 170 prijav. Vse to pa kaže na stanje in na nujo, da se sodelovanje omogoči čim večjemu številu otrok. Za enkrat smo s pomočjo dodatnih sponzorjev že uspeli povečati število otrok s 50 na 70.
Še vedno iščemo sponzorje, ki bi bili pripravljeni podpreti ta naš projekt tako finančno, kakor tudi v proizvodih (predvsem v hrani).
Finančne prispevke lahko nakažete na žr.: 50150-678-95362 SKD s pripisom za taborjenje otrok. Če pa ste pripravljeni pomagati s proizvodi, jih lahko dostavite na naslov:
Mladi krščanski demokrati občinski odbor Litija Valvasorjev trg 1 61270 LITIJA
Pred tem pa le to sporočite pisno na gornji naslov do 1.7. 1993!
Vsem darovalcem se že v naprej zahvaljujemo!
OO MKD LITIJA
»LJUDSKI DAN« NA PRIMSKOVEM
Sončna in vroča nedelja je bila. V začetku meseca junija na Primskovem praznujejo krajevni praznik. Ljudje iz bližnje in dalnjc okolice so se zbrali na igrišču pri osnovni šoli. Med njimi so tudi ugledni gostje: Franci Rokavec, predsednik SLS - podružnica Litija, Alojz Metelko iz Trebnjega, podpredsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS in Metka Kamer - Lukač, predsednica Delavske zveze
pri SLS. Svojo udeležbo je opravičil Marjan Podobnik predsednik SLS, gost, ki so ga vsi najbolj nestrpno pričakovali.
Slovenska ljudska sUanka podružnica Litija je priredila v sodelovanju z aktivom kmečkih žena Primskovo -Sobrače, aktivom kmečke in podeželske mladine Litija, Gasilskim društvom Sobrače in KS Primskovo veselo prireditev "Ljudski dan".
Ugledni gosti na okrogli mizi: "Razvoj demografsko ogroženih območij"
Prireditev se je začela s pogovorom za okroglo mizo -tema "Razvoj demografsko ogroženih območij", iz katere povzemamo naslednje zaključke:
- za razvoj demografsko ogroženih območij je treba nameniti več sredstev,
- prednost pri vlaganju sredstev v razvoj demografsko ogroženih območij naj bi imela infrastruktura,
- sredstva, ki so namenjena za razvoj demografsko ogroženih območij, kmetijstvo, obrt, dopolnilne dejavnosti naj bodo namenjena predvsem za subvencioniranje obresti za kredite,
- sprememba davčne zakonodaje na področju dopolnilnih dejavnosti v smislu stimulacije,
- sprememba davčne politike v smislu stimuliranja dobrih gospodarstev oziroma restrikcije slabih.
Okrogla miza še ni bila končana. Zaradi izredno občutljive teme, in že se je oglasil zvon iz bližnje cerkve
Matere božje, kjer je bila maša za domovino.
V istem času je v avli OŠ pripravilo okrog 40 kmečkih žena in nekaj mož razstavo kulinarike in domače obrti. Med njimi je razstavljal tudi kmet Alojz Nograšek (dopolnilna kmečka dejavnost - predelava mesa).
Popoldne so si krajani in gosti ogledali kulturno prireditev "Vrnimo življenje v slovenske vasi". Pripravili so jo učenci OŠ z mentorico Marinko Vidgaj, moški pevski zbor iz Stične in citrar iz Dol Bojan Kotar.
Franci Rokavec seje v slavnostnem govoru na popoldanski prireditvi dotaknil aktualnih vprašanj, ki pestijo občino Litija: težak položaj kmetijstva, lasminjenjc, odlagališče komunalnih odpadkov, infrastruktura v občini Litija itd.
Tekst in slika: Karolina Šušteršič
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
SREČANJE SOCIALDEMOKRATOV
V petek, 7. maja, smo se zbrali predstavniki SDSS občin Moste, Bežigrad, Domžale, Kočevje in Litija; tokrat smo si za kraj sestanka izbrali priljubljeno Slivno. Med nami sta bila tudi član predsedstva stranke, g. Žorž in litijski župan Mirko Kaplja. Poglavitna tema je bila kongresno naravnana in v duhu združevanja SDSS in SSS na ravni republik in občine. Kot verjetno veste, združevanje ni steklo, ostaja pa odprta opcija za v prihodnje.
Naj še omenimo, da je kongres SDSS potekal v prisotnosti tudi treh članov litijskega odbora, ki so pripravili dva referata, in sicer o infrastrukturi ter o nezaposlenosti in izobraževanju v litijski občini. Oba referata so prisotni ugodno sprejeli in požela sta mnogo njihovih priznanj.
ZELENI SIGNALI
- KSP Litija načrtuje razširitev območja ločenega zbiranja odpadkov na izvoru na območju Gradca. Za vključitev so predvideni prebivalci Trga na Stavbah, Kidričeva, CZB, C.D.K., Grumove in Bevkove. Sicer pa bo obseg določen na osnovi finančnih zmožnosti.
- Širitev organiziranega odvoza odpadkov (za namestitvijo posod) je predvidena za Ponoviče, Savo in Sp. Log, v pripravi pa je še uvedba za Javorje, Lcskovico, Sp. Slivno, Veliki Vrh in Podšcntjur.
- Litijski Zeleni v celoti podpirajo protest ga. Marije Vidmar iz Litije glede divjanja motoristov po gozdovih, kjer motijo ljudi, ki v gozdovih iščejo mir in razvedrilo, kot tudi divjad. Zeleni so na Policijsko postajo Litija posredovali zahtevo, da divjaške motoriste odkrijejo in nadalje ukrepajo za preprečitev takšnih divjih in hrupnih voženj po gozdovih.
- Občina pripravlja odlok o komunalnih taksah, ki jih bo treba plačevati za uporabo javnih površin (pločniki, parkiranja, stojnice itd.)
- Zeleni Litije so občini postavili zahtevo, da prepove prodajo otroških igrač v obliki orožja na občasnih stojnicah v Litiji in Šmartncm. Takšne igrače so nekvalitetne, nevzgojne in spodbujajo nasilje pri otrocih.
- Zeleni Litije so upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč posredovali predlog, da prioritetno reši vprašanje parkirnih prostorov v Liliji, ker je zlasti pri občinski zgradbi in železniški postaji stanje nevzdržno.
- Zeleni Litije so postavili delegatsko vprašanje oz. zahtevo, da se določijo maksimalne letne količine gramoza, ki ga odvzemajo iz Save v separaciji Hotič in da se odvzem stalno kontrolira. Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo, da je v delu proučevanje zgodovine odvzema gramoza v Hotiču, da odvzem kontrolira rečno nadzorna služba HGP Hidrotehnik in da med 1. 4. 93 in 1. 10. 93 ni možen nikakršen odvzem gramoza iz Save (kjerkoli).
Sicer pa Ministrstvo odgovarja, da so v Litiji v preteklosti določene strukture (?) terjale čim večji odvzem gramoza iz sepa-racije Hotič (!!). V bodoče bo odvzem usklajen s potrebami uporabnikov in zahtevami narave.
- Dimnik Lesne industrije pri železniški postaji v Litiji, ki občasno bruha gost črn dim bodo morali sanirati do konca leta. Tako določa odločba inšpekcijskih služb.
- Zeleni Litije so postavili delegatsko zahtevo za izvedbo meritev onesnaženosti Jablaniškega potoka, Kostrevniškega potoka, Črnega potoka in Reke in zahtevo po ukrepanju proti onesnaževalcem.
- Mesarija v Šmartncm je zaprosila za vodnogospodarsko dovoljenje za obratovanje klavnice v Šmartncm. Pripravljajo se na ureditev čiščenja odpadnih vod.
- Državni parlament je sprejel Zakon o varstvu okolja. Za zeleno, čisto in lepo Slovenijo je ta zakon odločilnega pomena. Glavna vsebina zakona je v tem, da bo odslej treba za izkoriščanje naravnih dobrin plačati, da plača onesnaževalec okolja in da se
PA SE 0 DAVKIH
Vsi vemo, da smo državljani Slovenije eni najbolj obremenjenih z davki v Evropi. Prav tako nam je znano, daje občina Litija po razvitosti na samem repu v Sloveniji. Postavlja pa se vprašanje, če vsi Litijani vemo, da smo vsaj po nečem na prvem mestu v državi. To je prav gotovo DAVEK za uporabo mestnega zemljišča, ki se je od lani povišal za približno 300%.
Ne? No, ja, vrli someščani, poglejte svoje položnice!
SDSS-odborLitija
KRUTA SOCIALNA OGROŽENOST OBČANOV
Slovenija brede v čedalje večjo vsesplošno krizo, ki se odraža v nepravilni ekonomski politiki vlade, pomanjkljivosti njene socialne zavesti do navadnih državljanov. Ta situacija se odraža tudi v naši občini, saj ni izdelanih pravih mehanizmov, kako bi socialno ogroženim občanom omogočili nižje obveznosti.
Danes pa smo priča razmeram, da se razne dajatve predpisujejo z istimi merili, ne glede na socialno stanje občanov. SLS podružnica Litija zato predlaga IS SO Litija, da na vseh področjih uvede tako spremembo kriterijev, ki bodo upoštevali socialno stanje občanov.
Poslanski klub SLS Litija
bo Slovenija razvijala brez sovražnih posegov v okolje.
- Voda je dragocena! Od vseh svetovnih zalog vode je uporabne sveže vode samo 0,003%!! (po GEI)
- Tudi avto je predragocen, da bi ga zavrgli. V Nemčiji so si tovarne BMW, Mercedes in Volksvvagen zadale cilj, da bi 90% avtomobila lahko reciklirali (po GEI)
- Samice murnov in škržatov ne govorijo oz. ne čirikajo in cvrkutajo, pač pa lahko samo poslušajo. Antični Kscnarhos je pri tem zavzdihnil: "O, srečni škržati, ki imajo neme žene!" (po GEI)
- Tudi v litijski občini rastejo nekatere redke in zavarovane rastline npr. dišeči volčin (pod Zasavsko goro, sicer že v občini Zagorje), spomladanski svišč (Preska, Dole), turška lilija (Dole, Javorski pil), brstična lilija (okolica Dol), bodika (predvsem ob kapelicah), rumeni jeglič (Ostrež), perunika (dolina Sopotc).
TUDI GRADBENI ODPADKI SO ODPADKI!
Večina ljudi, ki so bili zaloteni pri odlaganju gradbenih odpadkov ruševin, odpadne zemlje in podobno v naravno okolje, je zatrjevala, da to sploh niso odpadki (?!). Seveda je takšno mnenje o gradbenih odpadkih docela zgrešeno, saj naša zakonodaja gradbene odpadke uvršča celo med posebne odpadke, ki zahtevajo tudi poseben način ravnanja. Nekateri ljudje si na žalost še vedno kar po svoji lastni presoji izbirajo lokacije za odlaganje gradbenih odpadkov. Seveda jih ne bo nihče odložil na svojem dvorišču, izberejo si raje drugo. Največkrat so to na žalost bregovi rek in potokov. Zlasti v Podkraju v Litiji je za nekatere "primerno" mesto, saj jih stresajo kar po brezini navzdol v Savo. Zraven pa seveda še kup drugih odpadkov, saj o razvrščanju le-tch tak človek najbrž še ni pričel razmišljati. Čeprav je Komunalno stanovanjsko podjetje Litija v Podkraj namestilo že več opozorilnih tabel za prepoved odlaganja odpadkov, nič ne zaleže. Table se kaj hitro znajdejo v Savi. Vsem skupaj nam je lahko v uteho le to, da teh ljudi, ki žive še vedno tako, kot govedo, ni veliko, a za onesnažitev okolja jih je zadosti že prav malo.
M.B.
Občina je že nekajkrat v Glasilu občanov objavila obvestilo, da naj vsak posameznik ali podjetje prijavi nastanek gradbenih odpadkov in mu bo nato občina določila primerno lokacijo. Sicer pa prav pridejo tudi v Ponovičah pri deponiji komunalnih odpadkov. V kratkem pa bodo določene še druge lokacije za gradbene odpadke.
BREZ JAMSTVA DRŽAVE BODO OBVEZNICE NIČVREDEN PAPIR!
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije se že ves čas z vsemi močmi trudi, da bi za obveznice, ki jih bo izdajal Slovenski odškodninski sklad (v nadaljevanju sklad), jamčila Republika Slovenija. S tem bi bila dana garancija, da bodo obveznice v resnici imele svojo vrednost.
Po sedanjem zakonu pa za obveznice jamči le sklad s svojim premoženjem, ki pa zaradi zelo verjetne nelikvidnosti lahko vsak hip propade. Razlaščenci bomo ostali le s praznimi obveznicami, s papirji brez vrednosti in z dolgimi nosovi! Ob tem se država svetu prikazuje kot zaupanja vreden partner, v resnici pa je le prelakirala svoj zunanji videz, v svojem bistvu pa ostala nespremenjena.
Izmikanje države nazorno pokaže njen pravi namen -izogniti se obveznostim do Slovencev, razlaščenih v komunističnem režimu. Država ne prepreči kraj, laži in sprenevedanja, kar povzroča razpoke na vseh koncih. Sprouio gašenje ene afere državo razkrije v treh novih.
Vse sprenevedanje in vso grotesknost sklada poUjuje tudi dejstvo, da v upravni in nadzorni odbor sklada razlaščeni lasuiiki nismo mogli delegirati niti enega svojih članov! Kaj to pomeni? Ni si težko predstavljati, da odločajo o premoženju pravih lastnikov zaslužneži vladajočih elit take ali drugačne barve. Brez prave odgovornosti, brez sankcij. Zakaj? Ker živimo v popolnem brezpravju, v džungli tudi sebičnih interesov, brez morale in brez sodnika. SUah nas je anarhije, ki vlada!
Naše združenje je vedno vztrajalo na tem, da se premoženje vrača v naravi in nadomestnem premoženju, kjer je le mogoče. To bi sklad tudi najbolj razbremenilo!
Še enkrat poudarjamo, da jamstvo za obveznice moramo doseči. Zbirali bomo podpise vseh članov našega združenja in somišljenikov. S številnimi podpisi bomo skušali prebiti led nerazumevanja v Državnem zboru in vladi.
Poleg navedenega pa je predsedstvo ZLRP sklenilo, da bo doseglo enakopravnost razlaščenih državljanov, ki bodo dobili premoženje vrnjeno v naravi, in onih, ki bodo dobili samo obveznice, z naslednjimi ukrepi:
1.0 oviranju vračanja premoženja nekdanjim lasmikom, prenckaterih zapostavljenih, šikanah ter podcenjevanju denacionalizacijske problematike s sUani mnogih oblastnih organov bo dokumentirano in izčrpno poročalo Svetu Evrope.
2. ZLRP bo Svet Evrope seznanilo tudi z ostalimi procesi lastninjenja v spremstvu legaliziranih kraj, ki se mirno izvajajo pred očmi državnih organov.
3. Svet Evrope bomo opozorili na odsotnost pravne države v Republiki Sloveniji in kršenje človekovih pravic po vojni razlaščenih Slovencev.
K citiranim stališčem ZLRP Slovenije se odločno in brez pridržkov pridružuje ODBOR RAZLAŠČENCEV PRI SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI, glavni tajnik LS gospod FRANCI FELTRIN in gospod IVAN PUČNIK, predsednik komisije za denacionalizacijo, ki je delovala pri prejšnji skupščini Republike Slovenije.
Obveznice namreč morajo imeti svojo Užno vrednost. Uporabljive morajo biti tudi kot plačilno sredstvo za plačilo davka na dediščino vrnjenega premoženja ter za nakup nepremičnin in drugega kapitala v postopku privatizacije, sicer je Slovenski odškodninski sklad brez vsakega smisla.
ZLRP Slovenije predlaga VSEM RAZLAŠČENCEM, njihovim prijateljem in somišljenikom ter vsem poštenim državljanom, da s številnimi podpisi podprejo prizadevanja ZLRP Slovenije za poštenost in pravico.
Člani ZLRP Slovenije in ostali razlaščenci ter enako misleči državljani: podpišite se pod našo skupno zahtevo!
Podpredsednik ZLRP: Predsednik ZLRP:
dip. ing. Tine Jaklič Franc Izgoršck
KAMEN
ZAGORELI SO KRESOVI
Informacija oziroma Ocena stanja turizma v občini Litija, ki naj bi jo v začetku junija obravnavala občinska skupščina, nas vseskozi navaja k obsedenosti z vprašanjem: Kakšno je stanje na področju turizma v občini Litija? Je resnično tako slabo stanje, da se s stanjem lahko pohvalimo, kakšno je stanje v primerjavi s preteklostjo itd.?
O zastavljanju tovrstnih vprašanj pripoveduje veliko starih in znanih pregovorov. Eden izmed njih je opisan tudi v knjigi švicarske psihoanalitičarke dr. Alice Miller, ki v svoji knjigi "Drama je biti otrok" razlaga takole:
"Če vrle norec kamen v vodo" pravi star pregovor, "ga sto pametnih ne more potegniti iz nje." V tem pregovoru odseva obup modrega ob neumnosti. Toda preprost otrok, ki še vedno misli v podobah, bi mogoče vprašal: Zakaj pa se mora sto pametnih tako naprezati, da bi potegnili tisti kamen iz vode, ko pa je svet poln kamnov? Mogoče bi potem našli nove zaklade, ki jih zdaj, ko tako prizadevno in zaman iščejo po vodi, ne opazijo?
Manično zastavljanje vprašanja o stanju ne le, da ne razlikuje med stanjem in procesom, temveč razume turizem kot nekaj takega, kar mora občina zagotoviti, predpisati, organizirati in izvajati. Toda je turizem to? Ali ni turizem gospodarska dejavnost, občina pa naj bi se v gospodarstvo ne vtikala?
Družbeni akterji, ki ne zmorejo samorcfleksije svojega ravnanja v obdobju prehoda iz samoupravnega socializma v tržno družbo, tudi ne sprevidijo, da je turizem "ma-king business" - delanje biznisa, ustvarjanje posla.
Frenetično naštevanje, koliko je turističnih objektov, koliko je turističnih prireditev, zgolj niza konstante - take prijazne in neprijazne. Toda le malo miselnih operacij se lahko izvede le s preštevanjem konstant - kje pa so spremenljivke? In spremembe so predpostavljeno potrebne. Spremembe so potrebne že pri uvodnem vprašanju.
Pa se vprašajmo, ali je v občini kaj turizma, kdaj nas je obiskal zadnji turist, ali je kdo iz tega že ustvaril posel, je uspel kdo tudi že kaj zaslužiti, saj je turizem v vsaki deželi ena izmed najbolj dobičkonosnih panog? Če bi sodili po številu obiskovalcev, bi morda lahko rekli, da jih največ obišče grad Bo-genšperk. Toda največji delež obiskovalcev predstavljajo otroci z osnovnošolskih ekskurzij. Od takšnega turizma pa najbrž še nobena turistična agencija ni zaslužila ničesar.
Zagotovo je od turizma najmanj zaslužila občina. Namenila je denar v letu 1990 za etnološko študijo, v letu 1991 za temeljne smernice razvoja turizma v občini. In oboje je občino drago stalo, zneski gredo skorajda tja do 10 tisoč mark. Še zlasti izstopa kupček papirja, poimenovan temeljne smernice razvoja, popisan s strani žene
tedanjega slovenskega ministra za turizem, o katerem danes ne vemo ničesar več - ne o ministru ne o kupčku papirja, kije nastajal skorajda celo leto in ki bi ga bil sam sposoben potipkati v nekaj popoldnevih za desetkrat manjšo pogodbeno ceno in ob bistveno boljši kvaliteti. In še nekaj - izdelek bi bil uporaben, medtem ko za temeljne smernice razvoja gospe Mirjam Paš tega ne morem reči.
In občina tudi vse stori, da bi čim manj zaslužila. Brez vednosti začasnega upravljalca, kateremu je izvršni svet letos že dvakrat moral podaljšati začasnost, se npr. prostori Gradu Bogenšperk oddajajo v uporabo komercialnim dejavnostim brez sklenjene najemne pogodbe in brez obračunane najemnine, obstoječi najemniki ne plačujejo najemnine, prireditve na gradu povzročajo vedno večje stroške, a nobenega prihodka.
Čas bi torej bil, da se občina preneha ukvarjati s turizmom na račun davkoplačevalskega denarja in sponzoriranja, saj občina ni niti turistična agencija niti sklad za prostovoljne prispevke sponzorjev. Poiščimo raje dobrega gospodarja, učinkovitega podjetnika z razvojno vizijo turizma.
Marko Povše
Tudi letos je SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA podružnica Litija pripravila več kresovanj na območju občine Litija, združeno z obeležitvijo dneva državnosti. Na fotografiji: pripravljen kres na Jančah
ASFALT DA, TODA KDAJ!
Kljub obljubam iz občine, da bo cesta Mišji dol - Ješče asfaltirana do konca maja (o čemer smo pisali v majski št. GO), pa se krajani Primskovega po tej cesti še vedno vozijo po makadamu. Točnih podatkov, zakaj so dela zastala, nimamo, po nekaterih podatkih pa naj bi šlo za rivalstvo, kdo bo cesto asfaltiral, in sicer med SCT Ljubljana in Cestnim podjetjem Novo mesto.
v
Ce so ti podatki točni, lahko le upamo, da bo prišlo do sporazuma in da ne bo tako enih kot drugih prehitela zima. (M.O.)
KAM Z GRADBENIMI ODPADKI, ODPADNO ZEMLJO, RUŠEVINAMI...?
Nikakor ne kamorkoli v naravno okolje, še posebno ne na brezine Save in potokov!
Za gradbene odpadke in ruševine je treba vprašati na občino, ki določi lokacijo za odložitev.
Odpadno zemljo pa se odloži na deponijo v Pono-vičah, kjer jo upravljalec rabi za prekrivni material.
Manjše količine odpadnega gradbenega materiala je možno odložiti tudi ob Ljubljanski cesti (pri Merkurju), kjer je v postopku lokacija za gradbene odpadke.
Občina Litija
TUDI LETOS TEDEN UPOKOJENCEV
Potekal bo v drugi polovici meseca septembra, in sicer:
14. septembra: Šahovski turnir v prostorih Društva upokojencev Litija, ki je tudi organizator, ob 16. uri.
Strelsko tekmovanje ekipno (ženske in moški); organizatorje DU Šmartno, začelo pa se bo ob 16. uri v šmarskem strelskem domu.
15. septembra: Tekmovanje balinarjev ekipno (ženske, moški) na ŠRC v Jevnici; organizatorje DU Sloga Jevnica, začetek ob 14. uri.
SREČANJE PO VEČ KOT POL STOLETJA
V drugi polovici maja so se v Šmartnem po 55 letih, odkar so zapustili osnovno šolo, srečali sošolci, ki so bili rojeni v letih 1923 in 1924. Prišlo jih je veliko, več kot polovica. Snidenje je bilo prisrčno in zanimivo, saj se nekateri niso videli več kot pol stoletja, ko so zapustili šmarske klopi. Družabno srečanje je potekalo v gostišču Majolka, pred cerkvijo pa so naredili tudi nekaj spominskih fotografskih posnetkov. (Foto: K. Šušteršič)
KARTON, STEKLO, KOVINE NA P0N0VIŠK0
Na dvorišču KSP Litija na Ponovfški cesti v Litiji so izdelani posebni boksi za večje količine:
- papirja
- stekla
- kovin
KPS Litija poziva vse ljudi, zlasti pa podjetja, ki imajo občasno večje količine odpadkov, npr. kartonske škatle v trgovinah, steklenice in kovine, da jih pripeljejo na dvorišče KSP Litija in oddajo v posebne označene bokse; dvorišče je odprto vsak delavnik, razen sobote od 7. do 15. ure.
18. septembra: Planinski pohod na Geoss; start ob 8. uri izpred trgovine na Kresnicah. Tekmovanje v vlečenju vrvi ekipno (ženske, moški) ob 11.30 in nastop kulturnih skupin uro pozneje. Vse bo potekalo pri lovski koči Vače, organizator pa je DU Vače.
Istega dne se bo začelo ob 7. uri tekmovanje ribičev pred Ribiškem domom v Litiji, organizator je DU Litija.
20. septembra: Kolesarjenje na 20 km. Start je iz Litije ob 15.30 in iz Jevnice, cilj je ob 16.30 pri Prosenčevem mlinu. Trasa poteka iz Litije skozi Podšentjur in Poganek do omenjenega mlina. Organizatorje DU Litija.
21. septembra: Na Dolah se bo ob 15. uri začelo tekmovanje Žagarjev in sekačev, ekipno z vlečno in ročno žago. Organizator je DU Dole.
22. septembra: V Gabrovki se bo ob 15. uri začelo tekmovanje koscev in grabljic, organizator pa je DU Gabrovka.
24. septembra: V športni dvorani Kresnice se bo ob 17. uri začela zaključna slovesnost Tedna upokojencev. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani pevski zbor DU Litija, razne kulturne skupine, nato pa bo podelitev pokalov in družabno srečanje.
22. do 26. septembra bo v kresniški športni dvorani razstava slikarskih in ročnih del upokojencev občine Litija. Zaradi kresniškega krajevnega praznika je razstava podaljšana do nedelje do 12. ure.
Vse upokojenke in upokojence vabimo, da se tradicionalnih upokojenskih iger občine Litija udeležijo v čim večjem številu.
Stane Upelj, ZDU Litija
V" 1
ZAGONETNA NOTRANJSKA
CERKNIŠKO JEZERO
"... Sam sem napravil risbo in po naravi postavil radovednemu bralcu pred oči jezero z vsem, kar se da videti v njem ali okoli njega, potem ko sem kolikor mogoče vse pregledal, najmarljiveje zabeležil in zaznamoval. Tako sem se v obeh preteklih letih 1684 in 1685 dostikrat napotil tja, ko je jezero usihalo in ko je spet prihajalo na dan, ko je bilo čisto polno in koje bilo popolnoma usahlo ali suho. In to seje zgodilo ne le v omenjenih letih, temveč večkrat tudi nekaj let poprej. Zdi se mi, da je jezero vredno, da sem se zaradi njega toliko potrudil, ker ga imam za eno največjih narodnih čudes. Mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih treh delih sveta tako čudovitega jezera, ki bi vsebovalo toliko redkih lastnosti, kakor to."
"... V jezeru je mnogo jam ali lukenj, tudi mnogo tokov ali dolgih jarkov, kanalom podobnih in orav tako mnoeo eričev. ker dno
ni posebno ravno. Na dnu med letom lahko ribarijo, zajce lovijo, divjačino, medvede, divje svinje in podobno streljajo, prepelice in druge ptice s sokoli love, travo kose, proso sejejo ali žanjejo, se z vozom ali ladjo vozijo, lahko tovor po ledu vlečejo in vsakovrstno vodno perjad streljajo. Otoki nastajajo in izginjajo, ker se pač jezero prikaže in usahne, kajti če je, napravi iz takih koncev otoke, če pa se posuši, izgube ti konci obliko otoka in so enaki ostali pokrajini...."
SMUČANJE
"... V ta namen vzamejo po dve leseni deščici, četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta deščici ukrivljeni in navzgor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vtikajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po ena deščica. K temu ima kmet še čvrsto gorjačo v rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drži ob nii močno nazai. da mu
KMEČKI ŠTRAJK
Spoštovani občani:
Litijski kmetje, ki se združujemo v Zadružni zvezi in Slovenski kmečki zvezi smo v obdobju april - junij letošnjega leta, bili prisiljeni se zoperstaviti aroganci slovenske vlade z raznimi oblikami protestov. Zato se javno opravičujemo vsem občanom, ki so bili kakorkoli ovirani pri svojem delu v času protestov.
Kmetje pri nas kot v tujini nimamo drugih možnosti protesta, kot je cesta, čeprav pričakujemo, da se bo vlada v prihodnje začela pogajati prej kot je potrebno poseči po teh skrajnih sredstvih.
LITIJSKI KMETJE
je za oporo in krmilo, in tako se driča, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti po najbolj strmem pobočju
POLHI
"Je pa na Kranjskem čudna živalca, ki je ne vidiš zlepa po drugih evropskih deželah, a je je tu prav veliko; po kranjsko ji pravijo polh. Polh je nekoliko večji od podgane, ki ji po si vi barvi tudi sicer ni nepodoben. Je razno sadje kakor veverice, ki jim je enak po velikosti. Zadovoljen je tudi zbu-
utegnejo prav lahko vžgati to ali ono skladovnico...."
"... Morda pa prileti včasih takšna iskrica pohujšanja ali nalezljiva kužna sapica iz kake sosednje dežele, kjer te zmajske zalege ne manjka. Na Kranjskem pa so tej prekleti pregrehi zelo sovražni, pravica je v tem primeru prav ostra in ni za milost nič kaj razpoložena. ..." (Valvasor)
CERKNIŠKO JEZERO
V letu 1993 še vedno presiha in ostaja naraven fenomen v Slove-
kovim žirom. Te živalce prebivajo vso zimo pod zemljo, v poletnem času pa pridejo na dan, v velikih bukovih gozdovih samo iz ene luknje po več tisoč."
"... Čudno pa je, da ima vsak star polh na enem ušesu zarezo. Pravijo, da jih tako zaznamuje njih neblagoslovljeni pastir...."
"... Ostane torej sum, ki še ni ugasnil, da dobe stari polhi ušesno zarezo ne od ugriza, temveč na nadnaraven način. Vrag baje le tiste zaznamuje, ki jih je kdaj na pašo gnal, če je kaj dati na pripovedovanje kmetov. So li vraga ali polhe sami vprašali, ne morem vedeti."
COPRNICE
"Coprnic in čarovnic je dežela že precej očiščena, razen pri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini, zakaj v tistih krajih, ki leže med velikanskimi divjinami, je včasih nemalo te golazni. Ko pa le kaj o njih zvedo, brž ujamejo ta coprniška babiščeta in jih spravijo na grmado. To jih straši in sili, da se s svojo nesrečno umetnostjo skrivajo, saj tudi krastače in drugi strupeni črvi najrajši skrivaj lazijo po luknjah in temnem grmovju in goščavi. Čestokrat so jim namreč vroče zakurili in jih precej posadili na žareči stol, vendar golazni s tem še niso mogli docela iztrebiti. Upali so sicer, daje pogosto plapolajoči plamen vso to nesnago - coprniško zalego, mislim -popolnoma pregnal, toda pod velikanskim kupom pepela, so tako rekoč ostale še nekatere iskrice, ki
niji. Od Valvasorjevih časov do danes pa seje seveda veliko spremenilo. Le to je ostalo, da si jezero ni pustilo delati sile. Ni pristalo na "ojezeritev" in ni hotelo slišati o "izsušitvi". Raziskovalci Cerkniškega jezera pa so opravili veliko dela. Delali so natančno in ugotovili več od tistega, kar je lahko opravil Valvasor pred tristo leti. On pa je naredil več kot raziskovalci pred njim. Tako nekako je potekalo raziskovanje naravnega pojava, ki so se ga mnogi bali ali pa vsaj verjeli, da gre za nadnaraven pojav.
V Krasoslovnem zborniku iz leta 1978 npr. lahko razberemo, da so takrat objavili naslednje raziskave:
1. Kraški pojavi Cerkniškega polja
2. Vegetacijske razmere Cerkniškega jezera. Močvirna, barjanska in travniška vegetacija
3. Mehkužci Cerkniškega jezera in okolice
4. Prispevek k poznavanju hroščev (Caleoptera) Cerkniškega jezera in okolice
5. Metulji Cerknice in okolice
6. Ihtiološke raziskave Cerkniškega jezera
7. Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje okolice
8. Pomanjkanje kisika v Putic-kovem jezeru Planinske jame
9. Drugi prispevek k poznavanju jamskih ortopertov Jugoslavije
Že te raziskave mnogo povedo; vseh pa je bilo mnogo več. To
kaže, da so domačini pa tudi prišleki in znanstveniki opazovali jezero in ga zelo podrobno proučevali. Zato v primeru proučevanja tega presihajočega jezera ni mogoče poenostavljanje v smeri take ali drugačne bližnjice. Med resnimi posegi v jezero je pomemben projekt stalne ojeze-ritve Cerkniškega jezera iz leta 1965. Takrat so hoteli zajeziti glavne odtočne kanale. Rezultat naj bi bil ugodnejši za gospodarstvo, pospeševal bi razvoj turizma, omogočil razmah ribištva in izravnal vodni sistem v porečju Save. Izvajalcem teh del je nasprotovala narava, imeli pa so tudi tehnične težave. Projekt je sicer pomagal razkriti še kakšno neodkrito skrivnost jezera, vendar so ga opustili.
Da gre za res zelo zapleteno vprašanje, dokazuje trditev zapisana v Krasnoslovnem zborniku, kjer med drugim trdijo: ..."da so hidrološke razmere na Cerkniškem jezeru in v njegovem zaledju še zelo nejasne. Vkljub dolgoletnim raziskavam in hidrološkim opazovanjem so rezultati še zelo približni. Težko je namreč spoznati in razumeti vse vplive v zapletenem kraškem vodnem sistemu."
Tako v 1993 letu jezero uporabljajo za ribištvo, košnjo, kopanje, razne športe itd. Pozimi je mogoče drsati. Domačini, znanstveniki in še nekateri pa bodo zagotovo kmalu našli takšne rešitve, ki bodo vzpodbujale turizem v sožitju z naravo in upoštevale življenjske navade ljudi hkrati z naravnimi zakonitostmi.
POLHARSKI IN LOVSKI MUZEJ PRI GRADU SNEŽNIK
Na Notranjskem lovijo polhe na več načinov. Ti so: lov v duplih, lov na kamnite plošče, lov pri polšinah in lov na pasti po drevju. Najpogostejši je lov ponoči. Tradicionalni lov se začne nekaj dni pred sv. Mihaelom (29. september) ali po njem. Zakonski predpis v zadnjih letih dovoljuje lov od 25. septembra do 15. novembra. Razlogi za lov so: komercialni, prehranski in potešitev lovske strasti. V zadnjih desetletjih pa se je razvila oblika lova, ki je športne narave.
Polšje meso pripravljajo na različne načine, kot npr. na žaru, pečene, zelo okusni so v juhi z rižem in testeninami ali bolj tradicionalno z ajdovimi in krompirjevimi žganci.
Polšja mast je zdravilo proti različnim boleznim ljudi in živine.
PIŠE: IVAN GODEC
Kožice strojijo in jih uporabljajo za izdelavo polhovk. Za eno polhovko je potrebno približno 32 kožic. Tradicijo lova na polhe v Loški dolini ohranjajo celo vasi in še posebej nekatere družine. K ohranjanju te tradicije prispeva tudi vsakoletna prireditev "Polharska noč". Zato ni čudno, da so ljubitelji te oblike lova 1976 ustanovili Polharski muzej.
Za ta muzej so zaslužni Polharsko društvo Javornik, Kulturna skupina Cerknica, Turistično društvo Stari trg v Loški dolini in številni posamezniki. Muzej sta postavila Gorazd Makarovič in arh. Marjan Loboda. Sedaj je muzej v pristavi gradu Snežnik. Pridružil se mu je še lovski muzej, ki predstavlja zbirko trofej avtohtone divjadi iz obsežnih gozdov okoli Snežnika.
Snežniški gozdovi so domovina največje evropske zveri, rjavega medveda in zibelka slovenske jelen iadi.
Informacije: Turistično društvo Loška dolina, 61386 Stari trg pri Ložu, Slovenija, telefon 061 -708-409, 061 707-516
Vodenje v muzeju: Za skupine s predhodno pisno ali telefonsko najavo, je možno celo leto.
Nudijo: mednarodni lokostrelski turnir za pokal "Snežniške Diane" v disciplini "Animal Round" - začetek maja.
Vodenje po Loški dolini. Cerkniškem jezeru in Rakovem Škocjanu.
Polharska noč: prva sobota po 25. septembru.
SMUČANJE
O smučanju na Bloški planoti sedaj v letu 1993 ni kaj dosti zapisati. Vsebino Valvasorjevih zapiskov o smučanju še vedno spoštujejo, a vendar je nov čas prinesel nove navade in nov način življenja. Nekaj let so organizirali smučarkse teke, ki pa jih sedaj ni zaradi pomanjkanja snega. Ko se bo vreme spremenilo, bo ta prireditev spet pritegnila številne re-kreativce in tekmovalce. Del te vrste kulture oziroma ohranjanje starih smučarskih običajev sedaj gojijo v Kranjski Gori.
Še kratek komentar: Notranjska ostaja eden bolj zanimivih delov Slovenije. O njeni zagonetnosti pa še to: sneg pada, če je njemu prav, o coprnicah ne kaže govoriti, Cerkniško jezero in polhi pa za sedaj ravnajo po svoje. Ko bo človek do kraja izrazil spoštovanje posebnostim, ki so na Notranjskem drugačne od ostale Slovenije, bo pa še bolje.
PISMA BRALCEV
PRITRKAVANJE NEZAŽELJENO
V nedeljo, 30. 5., je bilo v Litiji prvo sv. obhajilo. Pa tudi nedelja je bila binkoštna nedelja. V ta namen smo se odločili, da v soboto, 29.5., ob petih popoldne ljudi s pritrkavanjem opozorimo na praznično nedeljo.
To priložnost smo izkoristili tudi za ohranjanje kulturne dediščine in mladi rod učili pritrkavati. Te lepe navade ne poznajo povsod po svetu in bilo bi škoda, če bi se pozabila.
Ko smo pritrkavali slabo uro in pri tem vsake toliko časa dali tudi mladim priložnost, da se izkažejo, je neka gospa telefonirala v župnišče, naj nehamo, ker to moti ljudi. Novico so nam takoj sporočili in iz vljudnosti smo prenehali.
"Bomo pa samo na prste klenkali", smo si rekli in nadaljevali s tihim učenjem.
Zdelo se nam je čudno, da bi ljudi motilo pritrkavanje. Nikoli namreč nisem slišal, da bi se kdo komu pritožil za hrup, ki ga povzročajo mopedi z odstranjenimi dušilci zvoka. Morda pa je ljudem hrup ljubši od pritrkavanja. Da bi ljudi motila dolžina pritrkavanja, se mi tudi ne zdi, saj po drugih krajih potrkavajo po več ur skupaj, pa se nihče ne pritoži, še celo ponosni so na svoje fante, ki tako lepo in vztrajno pritrkavajo.
Ob vsem tem se mi zdi nekoliko nenavadno jadikovanje ljuili, da nič ne skrbimo za ohranitev kulturne dediščine in "vzpodbujanje" k ustanavljanju organizacij, ki bi to delale. Vse skupaj izgleda tako, kot da bi psu nataknil nagobčnik in mu ponujal jesti. Nehvaležni ljudje, eno govorite, drugo delate!
Jure Babnik
ZNANJE ZA NAŠE IN MANJ NAŠE OTROKE
V zadnji številki Glasila občanov smo lahko na prvi strani prebrali o nakupu računalnikov, s katerimi bodo vse štiri šole v litijski občini opremile sodobne računalniške učilnice. Nedvomno je to dobra odločitev IS občine Litija, razveselila pa me je tudi ugotovitev, ki sicer ni nova, pa vendarle, da nam lahko le znanje zagotovi uspešnejši družbeni razvoj.
Čeprav članek zveni prav lepo, pa lahko vsak, ki pozna organizacijo osnovnih šol v občini, ugotovi, da IS spet ni poskrbel za vse učence, ampak le za tiste, kijih avtor članka imenuje s toplo besedo "naši". Učenci iz Vač, ki nabirajo vse svoje osemletno osnovnošolsko znanje na šoli v domačem kraju, to spet niso, saj bodo še naprej edini v
občini ostajali brez "mamljivih čarov računalništva".
Najenostavnejše je delati sebi in drugim utvaro, da imamo v občini le štiri šole. Organizacijsko da, nikakor pa ne, ko gre za njihovo opremljanje in vzdrževanje.
Nakup računalnikov za osnovne šole je bil najbrž kar precej velik zalogaj za občinski proračun. Nakup nekaj dodatnih računalnikov pa v takšni količini predstavlja le še kapljo v morje. Učencem v Vačah, njihovim staršem, učiteljem in ostalim krajanom pa bi to pomenilo veliko; med drugim tudi pripadnost občini. Vedeli bi, da so vsi otroci znotraj meja litijske občine naši.
Milka Rogelj, vodja OE Vače
SE RES VSAK SPOZNANA DEPONIJO?
To je naslov članka v rubriki "Pisma bralcev" v majski izdaji Glasila občanov, ki ga je napisal Martin Brile j. V tako ciničnem tonu je napisan tudi uvod, ki govori o priskutni temi, hrani nekaj ljudi, "strokovnjakih", in za lase privlečenih misli. Ali je in zakaj, je Brilej "strokovnjak", ali strokovnjak, ne bom ocenjeval, jasno je, da je njegov način komuniciranja neprimeren in ne pritiče nalogam, ki so mu zaupane.
Moj prispevek, kije bil objavljen mesec preje, je obdelal v 15 točkah. Ker so le navidezno sistematične in polno ponavljanj znanih zadev, nanje ne bom oagovarjal.
Moja osnovna zamisel, s katero sem mislil pomagati razreševati problem, je, da se javnost vključi z razpisom, v katerem bi bili primerno navedeni osnovni kriteriji, katerim mora deponija zadostiti. Ce bi bile ponudbe, bi potem naročili strokovne ocene.
In nazadnje podpiram sporočilo javnosti Zelenih Litije, ki je bila objavljena v zadnji številki Občana.
Pavel Smolej
IZJAVA ZA JAVNOST
Slovenska ljudska stranka podružnica Litija odločno podpira stališča Zelene zveze pri SLS Litija in njenega predsednika g. Pavla Smoleja glede njegovih stališč in predlaganih postopkov pridobivanja lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Prepričani smo, da je osnova pri zagotavljanju zaupanja občanov prav njihovo sodelovanje že pri iskanju lokacije. Javno pa zastavljamo vprašanje, kdo je dovolil, da so se izdelovale drage strokovne študije za vrsto lokacij, o katerih so zvedeli občani, šele ko so bila iz-
plačana velika finančna sredstva. IS SO Litija predlagamo, da razpiše javni natečaj za ponudbo možnih lokacij ter da vključi javnost v pridobitvene postopke od vsega začetka.
SLS
podružnica Litija
ODMERA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Ali so odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993 v skladu z zakonom?
Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18184,32185, 33/89) določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. V skladu z 61. členom cit. zakona nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklene občina, pri čemer se upošteva: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodkov in merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Izvršni svet Občine Litija pa je na 67. seji dne 28. 1. 1993 sprejel sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija za leto 1993 (Ur. list RS št. 8/93), ki določa, da znaša vrednost točke 0,1 S IT/m2.
Dejstvo je torej, da je Občina Litija prenesla pooblastilo za določanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na Izvršni svet, kar je v nasprotju s cit. 61. členom zakona o stavbnih zemljiščih, kar pomeni da so vse obveznosti za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1993 nezakonite.
Legalitetno načelo izključuje namreč možnost, da bi Izvršni svet urejal razmerja (vrednost točke za izračun nadomestila), za kar je po zakonu pooblaščena Skupščina občine.
Prosimo za ustrezno pojasnilo!
Skupina krajanov KS LITIJA levi breg (podpisi so v uredništvu GO)
PROSIM ZA POJASNILO
V letu 1992 sem plačala I. akontacijo  za nadomestilo
stavbnega zemljišča 3.285 tolarjev, letos pa sem dobila položnico za 10.950 tolarjev, kar je za 233% več kot lani.
Prosim, da posredujete pojasnilo občine Litija, zakaj tako visoka podražitev in zanima me, ne samo mene, pač pa tudi druge občane, zakaj je ta denar uporabljen. In še to: odločba o odmeri za leto 1993 še ni izdana in tako nimamo možnosti pritožbe. Zakaj odločba ni izdana pred pošiljanjem položnic? V lanskem letu je bila izdana oktobra, ko je bilo treba plačati že drugo akontacijo. V letu 1990je bila izdana maja.
Vnaprej hvala za odgovor!
Lea Rappl, Litija
NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
V zadnji številki Glasila občanov so bile objavljene naloge Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1993, ki so bile Izvršnemu svetu osnova za določitev višine vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na sprememnjene razmere financiranja gospodarske infrastrukture v občinah (ni več prispevnih stopenj iz dohodka in čistega dohodka za komunalno in cestno gospodarstvo in da ni več občinskega samoprispevka), je na ravni občine ostal edini vir za financiranje gospodarske infrastrukture nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sredstva proračuna občine Litija. Glede na dovoljeno rast javne porabe v občini Litija v proračunu občine Litija ni na razpolago nič sredstev za rekonstrukcije lokalnih cest in mestnih ulic ter urejanje mestnih površin v Liliji in Šmartnemu, zato je za te namene ostal edini vir nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Velike potrebe po urejevanju mestnih ulic in lokalnih cest v občini in še večje zahteve občanov, da naj občina uredi neurejene mestne predele naselja Litija in Šmartno, ki že vrsto let plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, so bile osnova za odločitev Izvršnega sveta v zvezi z višino vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Izvršni svet je s sklepom, ki je objavljen v Ur. I. št. 8/93 določil vrednost točke v višini 0,1 SIT/m" na mesec in je v primerjavi z letom 1992 za 3,3 krat večja. Na podlagi takšne vrednosti točke bomo v občini zbrali cca 70.000.000,00 SIT in jih porabili za realizacijo planiranih nalog, ki so bile objavljene v zadnji številki
Glasila občanov.
Občinski odlok določa, da se mesečna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Na podlagi občinskega odloka so plačila nadomestila oproščeni:
1. Vsi občani, ki prejemajo kakršnokoli družbeno pomoč (družbena pomoč otrokom -otroške doklade, denarni dodatek, povečani denarni dodatek - subvencija stanarin)
2. Vsi občani, ki prejemajo polni invalidski dodatek.
Zakon o stavbnih zemljiščih Ur. 1. št. 18/84 v 59. členu določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na lastno zahtevo občana za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestita za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Isti zakon določa v drugem členu, da je:
- zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem stoji objekt (stavbišče), in zemljišče, kije potrebno za njegovo redno rabo (funkcionalno zemljišče), ter zemljišče, ki je urejeno kot javna površina
- nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem ni zgrajenega nobenega objekta ali pa je na njem zgrajen začasni ali pomožni objekt, kakor tudi zemljišče, na katerem še ni zgrajen objekt do tretje gradbene faze in zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča.
Občinski odlok določa tudi to, da so zavezanci dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne ali stanovanjske površine in druge potrebne podatke za izdajo pravilne odločbe za odmero nadomestila. Vsi zavezanci vsako leto prejmejo ustrezno odločbo, tako da so seznanjeni s podatki, na podlagi katerih jim je bilo v preteklem letu odmerjeno nadomestilo. Vsakršne spremembe so zavezanci dolžni sporočiti Republiški upravi za javne prihodke, Izpostava Litija, Jerebova 14, Litija.
Predsednik IS Slavko Rokavec
MI SMO ZAVEDNI!
Številne neresnice in (neupravičene) obtožbe na račun litijskih PTT delavcev, ki so bile objavljene v članku majske št. Glasila občanov, katerega avtorica je občanka Pavla Cigut iz Brega, so me pripravile do tega, da pojasnim in demantiram njene trditve. V svojem članku se je zgoraj omenjena gospa pritoževala nad nepravočasno izplačanimi pokojninami za mesec april.
Na zavodu za socialno pokojninsko invalidsko zavarovanje (SPIZ) so določili, da se začne pokojnina izplačevati v petek 30. aprila. Ker je pokojnin veliko, jih je nemogoče vsem upokojencem dostaviti prvi dan. Zato praktično na vseh poštah v Sloveniji (ne le litijski) poštarji dostavljajo pokojnino dva ali celo tri dni. Ker pa je bil v tem primeru drugi dan praznik (1. maj) je polovica upokojencev prejela pokojnino šele v ponedeljek 3. maja, kar je večina upokojencev sprejela z razumevanjem. Ni pa res (kot trdi občanka), da so bile te pokojnine na pošti zamrznjene. Vsak upokojenec jo je lahko osebno brez težav dvignil na pošti v petek, kar so mnogi tudi storili. Prav tako ne drži trditev, da pokojnine niso dobili le upokojenci, ki živijo izven mesta Litije. To lahko potrdijo upokojenci Gornjega Loga, Podšentjurja, Velikega Vrha .... ki so prejeli pokojnino že v petek, medtem, ko je mnogi iz mesta Litije (Mojstrova...) niso.
Neresnica je tudi, da se poštarji vozijo oz. dostavljajo pošto z avtomobili. Poleg dostave paketov in telegramov se z avtomobilom dostavlja le še ena dostava (del Graške, Zg. Log, Sp. in Zg. Hotič, Konj, Bitiče, Podšentjur in V. Vrh). Ostali štirje okraji (tudi okraj, kjer stanuje Pavla Cigut) se dostavljajo z mopedom oz. peš.
V članku gospe Pavle Cigut je torej kar veliko neresnic. Kaj pomeni dajanje takih neresničnih podatkov v javni medij, med katere spada tudi Glasilo občanov, ve vsak. Za to je pristojno sodišče.
Pa še nekaj glede plač. Te res niso med najnižjimi v litijski občini, vendar mislim, da so zaslužene. Kaj pomeni dostavljanje PTT pošiljk z mopedom v mrazu (-15 stopinj), v vročini, v dežju, snegu, ve le tisti, ki je to kdaj poiskusil. Prav tako je delo odgovorno, saj lahko že pri manjši nepazljivosti narediš napako, ki te stane celo (nadpovprečno kot trdi občanka) plačo.
Na koncu pa še tole. Gospe Pavli Cigut iz Brega navsezadnje pokojnine ne dostavlja
PISMA BRALCEV
poštar, ampak jo ima na banki. Zakaj se potem pritožuje? Morda zaradi pokojnine svojega moža, katero pa dostavlja poštar. Blagor možem, ki imajo tako skrbne žene.
Miha Ovnik
MI SMO ZAVEDNI! (Odgovor)
Avtorica članka ga. Pavla Cigut s tem naslovom v majski številki Go opisuje primer, kako smo na litijski pošti zamrznili pokojnine do 3. maja, ne sicer vsem, ampak samo tistim, ki živijo izven mesta. V nadaljevanju članka piše, da se poštarji s težavo vozijo z avtomobili od hiše do hiše, ter, da imajo redno in celo nadpovprečno plačo.
V zvezi z navedenim člankom - naslednja informacija: Pošta izplačuje pokojninske nakaznice zadnji dan v mesecu. Ker vseh pokojninskih nakaznic v enem dnevu ni možno izplačati, se pokojnine izplačujejo 2 dni. Isto velja tudi za ostale pošte. Letos je bil drugi izplačilni dan 3. maja. V preteklosti smo pokojnine izplačevali pred prvomajskimi prazniki 25. ali 26. aprila, sedaj nam SPIZ tega ne dovoli.
Trditev ge. Cigut, da pokojnine izplačujemo samo v mestu, ne drži. Nekaterim upokojencem izplačujemo pokojnine v mestu tudi drugi izplačilni dan.
V članku navajate, da se poštarji s težavo z avtomobili vozijo od hiše do hiše.
Spoštovana ga. Cigut!
O tem, kako in s čim se bodo poštarji vozili, ne odločate VI, niti mi na pošti v Litiji, ampak strokovne službe na PTT podjetju.
O plačah poštnih delavcev pa naslednje:
Del naših plač se je leta in leta prelival v razvoj PTT podjetja, ki je viden tudi v občini Litija. Sedaj pa prejemamo plačo določeno s kolektivno pogodbo in nič več. S spoštovanjem!
Hiršel Pavel, upravnik pošte 61270 Litija
SPOŠTOVANI G. AVGUST CIRAR, POVEJTE, KAKŠNO JE ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI! Mislim, da najino časopisno polemiziranje prihaja v zaključno fazo - vsaj z moje strani - saj je javnost verjetno že po malem sita razprav na isto temo.
V zvezi z vašim pismom v Glasilu občanov št. 5 (maj 93) sem vam dolžan še tri odgovore, vi pa meni (in javnosti) enega.
Prvič: Zakaj Maljek ni bil uvrščen kot možna lokacija za
deponijo? Kot ste lahko prebrali v mojem članku v Glasilu občanov št. 4, april 93 na 6. str., je bil Maljek uvrščen med možne lokacije, vendar le po kriteriju nepropustnih tal, torej po enem samem kriteriju. Takrat je ta predlog izdelal Geološki zavod Slovenije. Ko pa so si dolino Maljeka ogledali strokovnjaki, ki se na gradnjo sodobnih deponij bolj razumejo kot midva, so to lokacijo odsvetovali predvsem zaradi velikih količin vode, ki se zbirajo v obeh potokih, zaradi prevelikega vodnozbir-nega območja meteornih voda, zaradi preozkega prostora, prestrmih pobočij, težkega dostopa in izredno težkega pridobivanja prostora za telo deponije in spremljajoče objekte. Če pa bi kljub temu v M al jeku delali deponijo, bi bila to nerazumno draga investicija, ki sije ne bi privoščile niti občutno bolj bogate občine in države, kot sta Litija oz. Slovenija.
Drugič: Zakaj vam je občina na dom dvakrat poslala "odmerjene stroške" kot vi temu pravite. Nikar se ne sprenevedajte, g. Cirar, saj sami dobro veste, da ta denar ni bil nič drugega kot potni stroški, ki so jih prejeli vsi udeleženci sestanka o možni lokaciji za deponijo v Široki dolini, med drugim tudi vi, šlo pa je za 1.210,00 SIT.
Tretjič: Vi meni očitate, da svoje odpadke odlagam na neprimerno deponijo v Pono-vičah, ki pa je vi s svojimi odpadki ne obremenjujete (kam jih le dajete??). Mar res ne razumete, g. Cirar, da želimo tudi zaradi tega, ker je deponija v Ponovičah na neprimerni lokaciji, zgraditi novo? Sicer pa smo tako jaz kot še preostalih 8.000 ljudi iz Litije in Šmartna pred dejstvom, da nam Komunala odvaža odpadke na sicer neprimerno deponijo, vendar vsaj vemo, kje so in delno to deponijo vendarle kontroliramo in vzdržujemo. Za vaše odpadke pa doslej še niste povedali, kje so, oz. kakšno usodo doživljajo-
Zadnjo besedo v časopisu prepuščam vam in vas prosim, da vendarle napišete, kakšno je vaše "odgovorno ravnanje" zodpadki, četudi po vašem vsak Slovenec to ve, vam moram povedati, da jaz tega ne vem, pa čeprav se s to problematiko ukvarjam že vrsto let. Tudi tega nisem doslej prebral v nobeni strokovni literaturi, niti slišal na strokovnih posvetih. Zato bo vaše odkritje o "odgovornem ravnanju" z odpadki nadvse dobrodošlo tako meni, ki se s tem ukvarjam, kot vsej strokovni javnosti, saj bo šlo nemara za genialno odkritje. Pod "odgo-
vornim ravnanjem" z odpadki je namreč razumeti, da se pri tem ravnanju ne onesnaži niti zrak, niti zemlja niti voda. Pa lep pozdrav!
Martin Brilej, Litija
»DRUGEGA MAJA NAZAPLAZU«
Oglašam se na članek H.M. "Drugega maja na Zaplazu", ki je bil objavljen v Glasilu občanov, maj 1993, št. 5, ki ne odgovarja resnici. To ni šmar-ska, ampak izključno zadeva liberške soseske.
Leta 1941 je ob vsem obmejnem pasu na nemški strani meje, med prebivalci vladal strah, da bodo seljeni, tako kot na Polšniku, Mamolju in Po-savju. V ta namen je imela že skoraj vsaka družina na italijanski strani meje preskrbljeno kakšno skromno bivališče. Tudi zaloge živil so že odpeljali tja. Ko pa se je polegel strah in je kazalo, da selitve ne bo, so živež speljali domov.
Med tem časom pa so Nemci med drugimi intelektualci pregnali v Srbijo tudi duhovnike. Od tedaj so se v liberški cerkvi vsako nedeljo opravljale molitve, ki jih je vodil po domače Bučarjev ata, oz. Jože ČOPAR iz Vel. Kostrevnice. Med nekim takim obredom so se udeleženci zaobljubili, da če ne bodo seljeni, bodo 10 let po končani vojni peš v sprevodu hodili na Zaplaz. Med njimi je bilo več razgledanih kmetov, ki so po koncu vojne predvidevali praznovanje 1. maja kot svetovni praznik dela. Zato so se odločili, da bodo romanje opravljali 2. maja in tako imeli ta dan samo zase.
No, selitve ni bilo, razen tistih družin, katerih sinovi so šli namesto v nemško - v partizansko vojsko.
Po koncu vojne so se zao-bljubljene božje poti udeležili v velikem številu. Pridružili so se še ostali farani in tako je 2. maj postal tradicija za šmar-skofaro.
Vika Sirk
KAKO BO S ČRNIMI GRADNJAMI?
Prebral sem vse podrobnosti in pojasnila v zadnji številki Glasila občanov, kjer razlagate, kakšne so posledice črnih gradenj. Prosim pa vas, če v naslednji številki GO odgovorite na moje pismo, saj nas, socialno ogrožene črno-graditelje še posebej zanima.
Vsak bi rad legaliziral črno gradnjo, vendar se sprašujem, kako naj to izvede, če ne more plačati depozita. Ali se ta zadeva ne bi dala tako urediti, da bi se nam odtegovalo od pokojnine vsak mesec? Morda bi bilo za socialno ogrožene občane kaj popusta? Nekaj tisočakov pa bi že spravili sku-
paj, saj tako visoke vsote, kot jo navajate, ne zmore vsak.
Sicer pa tako visi grožnja nad revnimi črnograditelji, da če ne plačaš, se ti enostavno poruši ali pa vzame gotova količina zemlje. Imam samo nizko pokojnino in 1 ha zemlje. Star sem in sem veliko hudega doživel. Vsi so nas tlačanili, kdor je bil na stolčku. Sedaj je prišlo tako daleč, da Slovenec udriha po Slovencu.
Morda bi lahko občina posredovala za nas, revne črno-graditelje pri gospodih v Ljubljani. Škoda, ker so ubili Krambergerja, saj je on vedel, da živijo reveži tudi v Sloveniji. Tisti, ki smo jih tudi mi, črnograditelji, izvolili, da sedaj sedijo zelo visoko, pa tega ne vedo. Namesto zahvale so udarili po nas.
Kaj naj v brezupu reveži storimo? Naj prijavimo črno gradnjo ali ne? Damoklejev meč visi nad nami v vsakem primeru.
Moj sorodnik je začel z gradnjo hiše na črno pred 20 leti. Ni še gotova, ker nima denarja, no, zdaj na vse pa še depozit. Ko bi samo malo pomislili tisti, ki nam pišejo zakone, koliko smo prestali zaradi črnih gradenj. Trpeli smo lakoto, mraz, ker nismo imeli denarja za kurjavo in še in še bi lahko našteval.
Kako si mogel priti do dovoljenja, saj si moral imeti najprej načrt, ki pa je bil zelo drag in tudi druga dovoljenja niso bila poceni. Za ta denar si dobil že nekaj materiala, delal si sam ali pa ob pomoči drugih. Bomo morali tudi mi prosjačiti za družbena stanovanja, saj jih je še vedno premalo. Naše upanje je sedaj samo še občina. Tu so sposobni in pametni ljudje, zato jih prosim, da v tem primeru, če je v njihovi moči, kaj postorijo za nas, socialno ogrožene črno-graditelje.
Še tole: Moj brat je zgradil hišo pred 45 leti, tudi na črno zaradi revščine. Po njegovi smrti ima to hišo sin, ki sedaj že pripravlja novo ostrešje, ker je staro dotrajano. Ali je tudi njegov sin črnograditelj? Kako bo s tem? To ni prava črna gradnja, marveč nadomestna. Stara hiša se je začela že podirati in je poleg nje na svoji zemlji naredil novo. Po mojem nove, na črno zgrajene hiše, ne kazijo okolja, stare podirajoče pa.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za vsa pojasnila in odgovore.
Naslov je v uredništvu GO
OBNOVLJENA KAPELICA
Kljub kriznim časom zadnjih let pa se včasih le najde denar za obnovo kakšnega zgodoviasko kulturnega objekta. Veliko sc da narediti tudi z dobro voljo in prostovoljnim delom.
To so dokazali Golobovi iz Primskovega, ki so v svojem zaselku zelo lepo obnovili kapelico, ki je bila že v zelo slabem stanju. Ze lani so pripravili ves potreben material, nato pa so dela zaradi smrti v družini začasno zastala. Delo je steklo zopet letos, ko so zamenjali ostrešje s kritino, obnovili fasado in kip Marije. Kapelico, kip Marije in križ je blagoslovil župnik Pavle Šporn. Kljub dežju je obredu prisostvovalo veliko krajanov.
Golobovi so po blagoslovitvi vse prisotne tudi pogostili s pecivom in pijačo.
M. O.
2LAT0P0R0ČENCA
13. februarja letos sta slavila zlato poroko - 50 let skupnega življenja - Martin in Marija Kos iz Litije. Tudi v imenu vseh bralcev našega glasila jima iskreno čestitamo.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
PROJEKTNO DELO NA OŠ LITIJA
TURIZEM SMO LJUDJE
Že decembra lani smo se učenci 8. a razreda odločili, da bomo izvedli projektno delo na temo TURIZEM. Idejo nam je dala naša učiteljica zemljepisa, gospa Amalija Kadunc, in mi smo takoj poprijeli za delo. Da bi bilo projektno delo čim bolj uspešno, smo se razdelili v šest skupin. Vsaka skupina je imela nalogo, da nam čim bolj slikovito in živo prikaže tisto vejo turizma, katero je raziskovala. Teme so bile naslednje:
- TURIZEM V LITIJI IN OKOLICI,
- TURISTIČNI VODNIK ZA LITIJO IN OKOLICO,
- KMEČKI TURIZEM,
- ZDRAVILIŠKI TURIZEM,
- POLETNI TURIZEM, -ZIMSKI TURIZEM.
Vsako skupino je sestavljalo 4 - 5 učencev in vsak je imel svojo nalogo. Tako so nekateri zbirali slikovni material, drugi so delali intervjuje, zopet tretji pa so pisali razne dopise, zbirali zanimive podatke o turizmu.
Zelo zanimivi so bili rezultati ankete Kaj želiš imeti v Litiji. Povprašali smo 316 učencev na naši šoli in vsi so bili edini: OD VSEGA NAJBOLJ POGREŠAMO BAZEN.
Ta naša skupna želja je zelo velika in upam, da se bo nekoč uresničila.
Zelo smo se potrudili tudi pri oblikovanju TURISTIČNEGA VODNIKA ZA MLADE po Litiji in njeni okolici.
Vsebinsko je zelo zanimiv, slikovit in poučen. Na ta izdelek smo zelo ponosni. Odločili smo se, da en izvod podarimo litijskemu županu, g. MIRKU KAPLJI. S tem smo pokazali, da smo tudi mi pripravljeni prispevati k hitrejšemu turističnemu razvoju litijske občine.
Naše peunesečno delo smo učiteljem in sošolcem predstavili v naši matični učilnici 22. 4. 1993.
Projektno delo TURIZEM je uspelo, zadovoljni so bili učitelji in seveda tudi mi.
Učenci menimo, daje takšen način učenja bolj učinkovit, saj v samostojno delo vložiš več svojega truda in se tudi več naučiš.
Ina Križ, 8. a, OŠ LITIJA
TUDI MI SMO VASI!
Tako so nas opozarjali otroci s srednjo ali težjo motnjo v razvoju. Trudili smo se, da bi izpolnili svojo dolžnost v skrbi za otroke z motnjami v razvoju in v letošnjem letu tudi uspeli. Na enoti s prilagojenim programom pri OŠ Litija smo odprli oddelek delovnega usposabljanja za zmerno in težje motene otroke. V oddelku imamo štiri varovance. Doslej so bili trije otroci vključeni v obravnavo v Zagorju, eden pa je bil brez potrebne strokovne obravnave. Potrebo po oddelku smo nakazovali že več let in končno z razumevanjem širše okolice in s skupnimi močmi uspeli.
Integrirali smo otroke v okolje, v katerem živijo in kjer bodo živeli. Ta korak naprej nam daje novih moči in vzpodbud za nadaljevanje našega dela. Nismo pozabili, da je sedaj ustrezno obravnavana samo šolska populacija. Poskrbeti moramo še za naše malčke z razvojnim oddelkom in za odrasle z delavnico pod posebnimi pogoji.
Ko bomo vse to zagotovili, bomo lahko s ponosom poudarili, da smo družba, ki zna poskrbeti tudi za osebe z motnjami v razvoju.
Z delom v oddelku smo pričeli že v februarju. Uradno otvoritev pa smo imeli v maju. Povabili smo vse, ki so nam na kakršen koli način pomagali pri ustvarjanju tega oddelka.
Povabljeni so bili predstavniki Ministrstva in Zavoda za šolstvo in šport; predstavnik Društva za pomoč duševno prizadetih oseb Slovenije; predstavnik Društva defektologov Slovenije; predstavniki občine, zdravstva, sociale in šol.
Predstavili smo razvoj skrbi za motene otroke v naši občini.
Prisotne sta pozdravila tudi predsednik občine, gospod Miro Kaplja in predstavnik društva za pomoč DPO Slovenije g. Tone Jurečič. Učenci enote s prilagojenim programom pa so zapeli, zaplesali in zaigrali.
Vsi navzoči so si lahko ogledali tudi razstavo izdelkov naših učencev.
Ponosni smo, ker smo uspeli!
Vodja enote: Neli Škrbcc
ATV SIGNAL LITIJA obvešča občane in občanke, da imajo možnost naročila naslednjih video kaset: prvo obhajilo v Šmartnem, prvo obhajilo v Litiji, valeta OŠ Litija, valeta OŠ Gradec, zaključni koncert Glasbene šole Litija, večer plesa in baleta, zaključni izlet VVO Najdihojca na Janče vse po ceni 1.500 SIT, Novoletni in pustni ŽIV-ŽAV ter Tekmovanje harmonikarjev na Slivni po ceni 1.900 SIT.
Video kasete lahko naročite po tel. 881-411 int. 80 ob sredah, od 20. do 21. ure, ter na tel. 881-226 int. 8 dopoldne, ali pismeno na naslov ATV SIGNAL LITIJA, Kidričeva 1. Kasete vam bomo poslali po pošti po povzetju.
ATV SIGNAL LITIJA
NOVICE IZ VRTCA
Šolsko leto 1992/93 vzgojiteljem, staršem in otrokom ni bilo naklonjeno. V naši družbi, ki postaja vse bolj družba "bogatinov" in "revežev", se hitro najde denar za potrošniško "atraktivno" nepomembne stvari, za vzgojo otrok pa ni ne posluha, ne denarja. Kljub težavam smo na predšolskem področju organizirali vrsto aktivnosti.
1. V maju mesecu smo organizirali OBISKE za vse otroke v vrtcu (razen malčkov) in zunanji mali šoli v ŽIVALSKI VRT v Ljubljani.
2. Veliko truda in volje je zahtevala organizacija PLAVALNEGA TEČAJA za male šolarje v Ljubljani na FAKULTETI ZA ŠPORT. Tečaja se je udeležilo okoli 120 otrok. Starši so prispevali po 3.100,00 SIT, 1.000,00 SIT na vsakega otroka pa bo prispevala občina. Naj omenim, da imajo ljubljanski mali šolarji tečaj organiziran brezplačno, stroške jim pokriva mestna skupnost.
3. Zadnjo soboto v maju nas je obiskal kolektiv vrtca CERKNICA. Ogledali so si vrtec Medvedek, izmenjali smo si izkušnje, popeljali smo jih tudi na grad Bogenšperk, zgodovinske Vače in GEOSS.
4. Mali šolarji ZAPUŠČAJO vrtec. Vse leto so bili zelo delovni. Vsi so osvojili ŠPORTNO ZNAČKO (plavanje, smučanje, kolesarjenje, igre z žogo, kotalkanje), PLANINSKO ZNAČKO (izleti v hribe), PROMETNO ZNAČKO (pešec). Zaključne prireditve bodo v Ponovičah (Medvedek, Hotič, Vače, Kekec - Sava); Jančah (Najdihojca); Golišah (Kresnice, Jevnica) ter vrtcu Ciciban. Pa "SREČNO" mali šolarji!
5. Pridno smo vse leto obiskovali KNJIŽNICO. Prizadevne in ustvarjalne knjižničarke so našim otrokom prirejale "URE PRAVLJIC". Hvala za vaš trud.
6. Veliko časa smo namenjali DOPOLNILNEMU izobraževanju. Naše delavke so obiskovale seminar "NVardorf", tečaj kitare, obiskovali so nas strokovnjaki dr. Hrastar (pedopsihiater) mag. Zagore (ples), organizirali smo pedagoške delavnice.
7. Razgovorov s STARŠI o vzgojni problematiki je bilo premalo, zato bomo v naslednjem letu bolj aktivni. Izredno uspešno pa je bilo srečanje z dr. Milojko Juteršek, kjer so se starši v sproščenem pogovoru z njo obogatili z zdravstvenimi, pedagoškimi in moralno-vrednostnimi spoznanji.
TAKŠNI IN DRUGAČNI VRTCI
Vrtci iščejo svojo "IDENTITETO", to najbrž ni nič novega in da bi družba rada vsa bremena prenesla na pleča staršev, je tudi stara pesem. Vrtci v litijskem prostoru so namenjeni "VSEM" otrokom naše države, ne glede na vero, narodnost in raso. Naš namen je vzgoja "SREČNIH IN USTVARJALNIH" ljudi.
Letošnji vpis v naše vrtce izgleda takole:
VRTEC, krajevna skupnost	št. otrok ob vpisu
NAJDIHOJCA, KS Litija - desni breg	30
MEDVEDEK, KS Litija - levi breg	28
CICIBAN, KS Šmartno	29
MEDVEDEK-JASLI, vse KS	20
KEKEC, KS Sava	5
KRESNIČKA, KS Kresnice	3
JURČEK, KS Jevnica	7
SKUPAJ:	122
Vpis je manjši v Jevnici, Kresnicah in Savi, v Litiji pa bodo oddelki polni še vedno nad normativi.
Franci Končar
PO VALVASORJEVIH POTEH
Letos septembra se zaključujejo svečanosti ob 300-let-nici smrti polihistologa Janeza Vajkarda Valvasorja, ki so se začele ob 300-letnici prve izdaje knjige Slava vojvodine Kranjske.
Litijani so pripravili zanimivo prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, Valvasorjevo potovanje.
Potovanje se je začelo v sredo, 23. junija izpred gradu Bogenšperk. Pot je karavano okoli 20 konj in 2 potovalna voza vodila preko Muljave, Rašice in Blok do Cerknice. Od tu pa preko Borovnice in rojstnega mesta Ljubljane ter Litije na Bogenšperk, kjer se je potovanje končalo.
Več o poteh po Valvasorjevih poteh v naslednji številki GO.
Tekst in foto: Karolina Šušteršič
Valvasorjeva karavana na poti skozi Litijo.
NA KMETIJI
V torek, 11. maja, je bil v Litiji turoben meglen dan. V kombiju pa je vladalo veselo razpoloženje, saj smo se peljali na Račico, na Andrejev dom, na njihovo kmetijo. Že v Zavrstniku nas je obsijalo pomladansko sonce. Hribi proti Štangi so bili zeleni in drevesa razcvetena.
Izstopili smo pri Zemljakovih. Pričakal nas je nasmeh mame Minke in mamice. Ogiedali smo si živino, prašičke in se igrali z Bobijem. Andrej nas je odpeljal v gozd, kjer smo nabrali šopek šmarnic.
Ko smo se vrnili, nas je mama Minka povabila za mizo. Svež kruh, potica, pecivo, piškoti, pa narezek z domačim mesom, vse te dobrote so kar same letele v usta. Tako smo se najedli, da smo komaj vstali izza mize.
Sedaj bi nam prijalo malo rekreacije, smo si rekli, naredili "tekoči trak" in z dvorišča v drvarnico pospravili kup drv. Mama nam je medtem zaigrala na harmoniko.
Ko smo se vračali proti Litiji, nas je še vedno spremljal vesel nasmeh in neskončno gostoljubje. Hvala!
Učenke in učenci 4. in 5. razreda in učiteljica Marjeta
VIDEO KASETE ATV SIGNALA
Vabimo srednješolce in ostale občane, ki želijo izpopolniti svoje znanje na področju računalništva, da se vključijo v tečaje, ki bodo potekali v računalniški učilnici na sedežu OŠ Gradec od 20. 8. 1993 dalje.
Vsebina tečajev: - operacijski sistem DOS
- urejevalnik besedil -VVORDSTAR
- VVindovvs
- word for VVindovvs Prijave sprejemamo v tajništvu šole osebno ali po
telefonu štev. 881-210, vsak dan od 8. - 13. ure.
Dodatne informacije lahko dobite na sedežu šole oz. po telefonu.
15. maja 1993 je folklorna skupina Javorje v kulturnem domu v Šmartnem razveselila krajane s svojim nastopom.
TOPLINA DOMAČEGA
K ZAKLJUČKU SEZONE OKTETA VALVASOR
Tako nekako empirično je že, da se kolo Sonca obrne ob letu za leto. Čas bilanc - se mi utrne. Pa ne onih na pozitivne, negativne in rdeče "nule"; teh smo vsi glavobolno siti. "Štrika" mi se drugo. Misel mi zdrsi nazaj - pa ne daleč - zaleti se v integral občutij; v gozdu se ne vidi dreva, v kompaktu se ne zazna gube. Minevano prehaja v mehak lok. Ne gre drugače ... prelistavam kroniko ... ma še dobru, de ju je-mam - naletavam na omembe vredno.
Začnimo v lanskem kimavcu. Na noge smo spravili (prvo) snidenje oktetov Kranjske pri Valvasorju - na njegovem gradu. Odzvali so se naši stari in novi prijatelji: Ribniški oktet. Mariborski oktet, oktet Deseti brat. Zagorski oktet in zamejska: Oktet Suha in Tržaški oktet. Pevski popoldan so popestrile Valvasorjeve "šrifte" po izboru Jožeta Sevljaka in v interpretaciji Roberta Cclestine; in v ozadju scena Suzane Bricelj. Poln avditorij je imel priliko občutiti vso vokalno, interpretativno in slogovno raznolikost ansamblov. Ob in o tem je bilo marsikaj pohvalnega, pa tudi kančkom grenčic nismo utekli. Na koncu smo izrekli upanje in zaupanje v nevronsko mrežo, ki naj počasi in izdamo stke vezi vseh, ki v srcu dobro mislijo.
Na dan Prešerna je Logaški oktet, ki ga vodi priznan pevec Slovenskega okteta Tomaž Tozon, pripravil večer Prelovčevih in Vo-dopivčevih pesmi. V gosteje poleg našega okteta povabil še mojstra govorne besede, Zlatka in Majo Sugman; program je povezovala napovedovalka Melanija Šter. Tako odrska odvijanja kot toplina med publiko sta potrjevala že kar genetsko pripadnost misli in srcu genija verznih postopov.
Ta večer nas je prvič ob odru spremljal naš novi umetniški vodja Mitja Gobec. Da ne bo pomote, s prejšnjim vodjem Jankom Slimškom se nismo razšli - ostaja še naprej naš član.
Spomladanske intenzivne priprave smo posvetili dvem gostovanjem v tujini. Prijatelji iz Suhe na Koroškem so organizirali srečanje oktetov treh dežel na obnovljenem suškem gradu - grad je v posesti Herberta in Eve Lianuig in seje s to prireditvijo prvič odprl kulturnemu utripu. Na srečanju je sodeloval še zamejski Tržaški oktet, Doppelquartett Tainagc iz Tinja na Koroškem, Oktet LIP "Bled" z Bleda ter naš Oktet Valvasor. Grajski atrij je precej manjši kot na Bogenšperku, nabit pa je bil do zadnjega stopala. Akustikazidovja je izredno topla in vzpostavlja pri-
sten kontakt med akteriji in poslušalstvom. Tržaški oktet odlikuje čistost in uigranost glasov, medtem ko pevci iz Suhe vedno znova navdušujejo z igrivo temperamen-tnostjo in specifičnim izborom (vsem drugim) nepoznanih nape-vov. V tej tako in drugače pisani druščini moremo našo predstavitev opredeliti z oceno zelo solidno. Ob tej priliki naj se v imenu okteta zahvalim Bojanu Železniku, ki je materialno podprl naše gostovanja
Se povsem sveže topli so vtisi s tridnevnega "putešestvija" do bavarskega Kemptna. V goste nas je povabil tamkajšnji citrarski orkester in prijazna gostitelja Sonia in Dieter Pestel - dolgoletna poslovna partnerja Predilnice Litija - iz bližnjega Duracha, ki sta vsestransko omogočila naše bivanje pri njih; z naše strani so "misijo" podprli: Gradbena operativa iz Litije, Predilnica Litija in ljubljanski Slo-vin; vsem se prav lepo zahvaljujemo. Osrednji dogodek seje odvijal v zdraviliškem centru v Oy - Mit-telbergu, kjer je že štirikrat gostoval tudi Litijan Vili Kralj s Slovenskimi muzikanti. Tako center kot dvorana sta tako dovršeno urejena, da bi si človek skoraj zaželel nekje na vogalu vsaj malenkosten okrušek ali packo. To isto bi lahko rekli tudi za pokrajino, mesta, naselja, hiše in tipiko, ki se očem ponuja. Iz tega konteksta je zaštrlel le razbohoten polmetrski regrat in travje na sicer peščenem samostanskem dvorišču ob mogočni baročni baziliki v Ottobeurnu.
Kulturni program je bil nenavadno dolg (tri ure s polurno pauzo), sicer pa nič dolgočasen - na trenutke zelo zabaven. Orkester se je predstavil v kompletnem sestavu. Se večkrat pa s posameznimi sek-
cijami v svojskih instrumentalnih postavitvah (s cimbalami, okari-nom in frajtonarico).
Nič ne bom pretiraval, če rečem, da smo bili oktetovci z uspelim muziciranjem prava "eksotična" atrakcija za poslušalstvo. V program smo vključili predvsem dobrodušne in temperamentne slovenske komade ter še dve dalmatinski in Gallusovo Natus est no-bis; za slovo smo dodali Schuber-tovo Lindenbaum. (Na tem koncertu smo prvič izvedli kar četrtino na novo naštudiranega programa.) Že v odmoru so bile izrečene vse pohvale in tudi odziv publike je potrjeval, da je bila tako izvedba kot odrska vokalna postavitev zate kraje nekaj posebnega, drugačnega in (pjosvežilnega, v sicer že tako pretirano zakoreninjenem alpskem instrumentalnem melosu. Med občinstvom bi človek pričakoval, ali vsaj želel, več mlajše publike, vendar izgleda, da se škarje generacijskih razhajanj žal razpirajo do malega povsod.
Kljub vsemu, stik je tu in tudi obojestranska želja, da se kulturne in splošno človeške vezi tkejo in predejo med bližnjimi; a žal mnogokrat oddaljenimi narodi. Čeravno se je Evropa v bližnji in dalnji preteklosti kazala kot kuhinja interesov, mora kultura vedno znova in znova zastaviti up in energijo za pričakovani boljši!?
Za Valvasorjevce izpod Bogenšpcrka Anton R. Sinigoj
P.S. V kimovcu pa spet začnemo.
Prelep je cvet ko maj drhti, prelep spomin na skupne dni bi z vami srečal se večkrat, pel in plesal vsakokrat.
POJO NAJ LJUDJE
S takšnim naslovom smo pevke in pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Litija, 29. maja v dvorani na Stavbah, priredili koncert ter uspešno zaključili pevsko sezono 1992/93 pod vodstvom zboro-vodkinje Lojzke Koritnik.
Na tej prireditvi so sodelovali tudi pevke in pevci KUD Fran Levstik iz Gabrovke z zborovod-kinjo Marjano Oblak ter posebna gostja večera, ga. Marta Pestator iz Ljubljane.
Posebno to zadnje leto je imel mešani pevski zbor DU Litija precej nastopov po raznih krajih v občini: na Polšniku, Primskovcm, v Gabrovki in na Savi ter že tradicionalne nastope v Domu Tišje.
Zbor se že pripravlja na deseto obletnico delovanja, ki bo prihodnje leto. Zato smo bili še posebno veseli pohval, ki smo jih prejeli po zadnjem koncertu v Litiji.
Veri Hauptman
Pokazala jc program, ki je nastajal zadnje leto. Med spleti plesov so bile vpete slovenske ljudske pesmi, ki so vzdramile spomin na čas, koje bilo vsakdanje življenje šc mirnejše. Pogled na sceno starih kmečkih orodij je navdajal s toplino tistega znanega. Za mnoge je to nekaj domačega in najdejo zadovoljstvo v naši družbi.
Da smo vse to mogli izpeljati, ste nam mnogi pomagali, bodisi denarno, bodisi strokovno:
Dom Tišje, Trgovina Škrat -Šmartno, Pletilja Litija, Krajevna skupnost Šmartno, Agro-
gradnja - Zavrstnik, LI Litija, Žcleznik Bojan - Šmartno, Gostilna Krznar, Kozmetika Brčon - Litija, Mantelj Zlato -Litija, KS Vintarjevec, Izlakar Milan - Šmartno, Foto Flash -Šmartno, Frizerski saloni -Škrabanja, Vera, Magda, No-grašek Lojze - Lcskovica, Trgovina Rina - Šmartno, Si-monič Majda - Litija in ga. Lojzka Sinigoj
Zato vam iskrena hvala za zaupanje in vso pomoč, ki ste nam jo dali.
Potrudili se bomo, da vam bomo zmožni ponuditi vedno več.
Ida Dolšek
SREČANJE MLADIH PEVCEV
Pevska revija, na kateri se proti koncu šolskega leta srečajo mladi in najmlajši pevci naše občine, je bila 31. maja v Šmartnem.
Še v mesecu marcu nihče ne bi mogel zagotovo predvideti, da bo udeležba - po daljšem obdobju, spet tako številna, saj seje v dvorani kulturnega doma predstavilo kar deset skupin: OPZ OŠ Gradec - Jožica Juvančič, OPZ EPP OŠ Litija - Marija Mihelič, Župnijski opz ŠMARTNO - Marjanca Vidic, OPZ OŠ Dole - Marjana Oblak, OPZ OŠ Vače - Helena Hauptman, OPZ OŠ Litija - Sclma Gradišek, OPZ OŠ Šmartno - Janko Slimšek, OPZ OŠ Gabrovka - Marjana Oblak, MPZ OŠ Vače - Zvone Ko-lenc in MPZ OŠ Šmartno - Janko Slimšek. To so najbolj skopi podatki o udeležbi in udeležencih. Seveda - tudi dvorana je bila polna mamic in očetov...
Že nekaj let je tega, kar smo prekinili (odpravili!) z nekakšno strokovno kritiko, ki naj bi vsaj površno ocenila kvaliteto zborov, zborovodjem pa ponudila nekaj nasvetov za nadalnje delo. Takoj po nastopu pa se je izoblikovala odločitev, kateri zbor bo zastopal našo občino na zasavski pevski reviji. Kot rečeno - tega ni več. Mor-
da pa se bo kritični pristop in epilog pojavil še kdaj - kdo ve!
Pa ostanimo pri besedi "morda"...
Morda pa je prav takšno ocenjevanje nehote zavrlo sproščenost, predvsem pa korajžo mnogih zborovodij, ki se ubadajo z mladimi pevci pod mogočimi pa tudi nemogočimi pogoji. In ker smo vsi vedeli, da bo to srečanje, da se spoznamo, slišimo in vidimo, je ta poudarek prav gotovo vplival na odločitev - "gremo"!
In prišli smo, tako zelo različni, z zelo različnim programom. Ne samo, da smo peli, tudi igrali in plesali smo. To sploh ni bila več tista resna pevska revija. Saj smo bili sproščeni vsi - izvajalci in vodje, korepetitorji in organizatorji. Če bi imeli zelo, zelo veliko in dobro dvorano, bi želeli, da nas poslušajo vsi starši, da so v takih zanesenih trenutkih vsi z nami. Sploh pa ne veste, kako se po končanem nastopu priležeta sok in sendvič...!
Hvala vsem, ki ste nas poslušali, hvala organizatorjem - ga. Rosani in g. Borisu! Pa nasvidenje drugo leto, ko spet pridemo na oder!
Janko Slimšek
Humoreska
ŠVIGA
"A, Švico?"
"Da, Švico bi imeli, če ne bi šlo vse dol." "Kam dol?"
"Dol, po Savi, v Beograd."
"Uh, ta je pa huda: a kar dol po Savi; ne morem verjeti, tudi na slovenskih hlačah so žepi."
"Kaj? Srbofil, Srbofil, ne poznam te več, mi smo okupirani, Švico bi imeli, če ne bi vzdrževali teh Balkancev!"
Sedaj smo v Švici. Vse ostane tukaj, pri nas in vsi smo bogati, pravzaprav imamo švicarski standard. Kamor pogledaš, sama Švica. Nič
več Balkancev, jaz nisem več Srbofil; kako bi tudi bil po tistih svinjarijah, kijih delajo čet-niki. Edino tega ne vem, če v Švici tudi nižajo pokojnine in jih potem še obdavčijo. Čudno se mi zdi, da nihče ne omenja birokratov. Hvala bogu, toliko sem še pameten,da vem, da če kdo vse požre, so to birokrati. Sicer pa sem neodgovoren subjekt, ki ni v nobeni stranki. Bil sem, bil, v dveh, pa kaj, ko je ena v letu dni propadla, druga pa je tako spremenila program, da več ne plačujem članarine. Sicer pa, glavno je, da smo v Švici.
N. N. Z.
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84,37/85,29/86, Ur. I. RS, št. 26/90,18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. I. RS, št. 5/93), je Izvršni svet občine Litija na 81. redni seji dne 24.6.1993 sprejel
SKLEP
o podaljšanju javne razgrnitve osnutka dopolnitev in sprememb Dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993).
1. člcn
Podaljša se javna razgrnitev osnutka dopolnitev in sprememb Dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (dopolnitev 1993) za dodatnih 30 dni, in sicer z začelkom od objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih tistih KS, na območju katerih so predlagane dopolnitve in spremembe.
3. člen
Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira javno obravnavo, ki bo dne 14.7.1993 ob 16. uri v prostorih Občine Lilija, Jerebova 14, Litija.
4. člen
Občani in oslali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Šlev.: 352-2/93 Predsednik IS:
Litija, dne: 24. 6. 1993 Slavko Rokavec
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
Zeliščna lekarna Šmartno pri Litiji
SITULA
Pri nas vam ob prvem nakupu hrane za dojenčke podarimo stekleničko z dudo.
SE PRIPOROČAMO - SE PRIPOROČAMO
GRAFEX
ŠTAMPIUKE NAPISI TISKARSKE STORITVE\
Od belega papirja do dobre tiskovine] je samo en korak, korak skozi tiskarno Grqfex.
VSE IZ ENE ROKE
LJO
MB
G>WEX
Litija
GRAFSX
TISKARNA, ŠTAMPIUKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 I tel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. I. RS, 26/90,18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. I. RS, št. 5/93), je Izvršni svet občine Litija na 81. redni seji dne 24. 6. 1993 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta javorje
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za naselje Javorje, ki ga je izdelal Razvojni center IUP Celje pod št. proj. 21/92 v mesecu juniju 1993.
2. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih KS Vintarjcvec, in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
V teku javne razgrnitve bo oddelek za urejanje prostora občine Litija skupaj s KS Vintarjcvec organiziral javno obravnavo. O času in kraju bodo občani obveščeni na krajevno običajen način.
4. člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 352-4/92 Predsednik IS:
Litija, dne: 24. 6. 1993 Slavko Rokavec
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur I. SRS, št. 18/84,37/85,29/86, Ur. I. RS, št. 26/90,18/93) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. 1. RS, št. 5/93), je Izvršni svet občine Litija na 78. redni seji dne 27. 5. 1993 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta Gabrovka
1. člcn
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za naselje Gabrovka, ki ga je izdelal Beton projekt d.o.o. Zagorje pod št. proj. 14/93 v mesecu marcu 1993.
2. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija in v prostorih KS Gabrovka, in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. člen
V teku javne razgrnitve bo oddelek za urejanje prostora občine Litija skupaj s KS Gabrovka organiziral javno obravnavo. O času in kraju bodo občani obveščeni na krajevno običajen način.
4. člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek Oddelku za urejanje prostora Občine Litija, Jerebova 14, Litija.
5. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 352-3/92 Predsednik IS:
Litija, dne: 27. 5. 1993 Slavko Rokavec
S 7 'E K I. A R S T VO-'l R G OVINA
I. FOJKAR, BRODARSKA 1161270 LITIJA, TEUQ6t)881-O70
V trgovini ŠIPCA, na Brodarski 13, v Litiji, vam poleg zasteklenitve oken, vrat ter okvirjanja slik, gobelinov in ogledal, po ugodnih cenah nudimo bogato izbiro:
- kozarcev za vse vrste pijač
(navadno steklo, ročna poslikava, kristal)
- skodelic, skled, servisov (porcelan, keramika, dimno steklo)
-jedilnih priborov, pladnjev, prtov
- vaz in drugih okrasnih predmetov
- sveč
- in še česa
Omogočamo vam plačilo z več čeki ter pri nakupu večjih količin ugoden popust.
Po želji vam tudi aranžiramo darila.
KUPUJTE V ŠIPCI - KUPUJTE CENEJE!
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V maju 1993 se je na območju občine Litija rodilo 6 dečkov in 5 deklic.
Na gradu Bogenšperk se je poročilo 75. parov, med njimi:
Andrej Ribič, voznik avtomehanik iz Desna in Andreja Prašnikar, delavka iz Klenika; Silvo Rebolj, orodjar iz Šemnika in Jožica Mežnar, višja medicinska sestra iz Litije; Anton Tomažin, mizar iz Litije in Renata Dolenc, turistični tehnik iz Prevoj pri Šentvidu; Rajko Prišlič, natakar iz Ljubljane in Branka Duranović, delavka iz Litije; Bogomir Miklavčič, delavec iz Gradišča pri Primskovem in Simeona Markelj, frizerka iz Pungerta; Andrej Klarič, avtoelektrikar iz Zgornjega Hotiča in Brigita Brgles, frizerka iz Jesenj; Iztok Seručar, voznik - mehanik iz Litije in Karmen Rajh, zobotehnik iz Litije; Janko Žerdoner, učitelj iz Litije in Jelka Potočnik, višja medicinska sestra iz Litije; Janko Groznik, ključavničar iz Račice in Marinka Bučar, knjigovodja iz Litije; Boštjan Mostar, vzdrževalec iz Velikih Češnjic in Marija Kozlevčar, delavka iz Reke - Gozda; Zdravko Obreza, delavec iz Črnega Potoka in Veronika Bajec, delavka iz Poljan pri Primskovem; Marijan Bendra, delavec iz Litije in Blažen-ka Džigal, gospodinja iz Litije.
Umrli so: Marija Jug, 88, Ponoviče; Ivana Marn, 89, Velika Štanga; Terezija Mlinar, 91, Litija; Ivana Kaplja, 82, Litija; Pavla Sonc, 81, Ribče; Terezija Zaje, 86, Jevnica; Stanislav Ko-vačič, 59, Kostanjevica; Ivana Avsec, 64, Jevnica; Marija Mohar, 77, Leše; Gabrijela Oven, 43, Litija; Anton Gorenc, 70, Litija; Franc Janežič, 89, Veliki Vrh; Janez Juvan, 80, Tepe, Roman Rozina, 42, Litija; Helena Koritnik, 91, Sava; Angela Kopač, 63, Litija; Ciril Ivan Dernovšek, 63, Spodnji Hotič.
Pripis: V aprilski številki Glasila občanov je prišlo do napake v podatku o starosti Jožefa Bajca z Liberge. Pravilen podatek o starosti je 64 in ne 78, kot je bilo zapisano. Za napako se opravičujemo.
KAMNOSESTVO
DEŽELAK VLADIMIR LITUA
TEL. 061/881-688
obvešča stranke, da poleg izdelave novih in rekonstrukcije obstoječih nagrobnih spomenikov v okviru svoje dejavnosti nudi še naslednje storitve:
- polaganje, brušenje, in vzdrževanje vseh vrst granitnih in marmornatih ploščic,
- vsa keramičarska, pečarska in teracerska dela.
Materiali so domače in uvožene proizvodnje po konkurenčnih cenah.
Pri večjih naročilih nudimo količinske popuste.
Pri naročilu izdelave novega spomenika je postavitev brezplačna.
SE PRIPOROČAMO!
mali OGLAS
Prodam kombinirano omaro in kavč. Telefon 882-946.
Pusti,
da plešem to noč, tisoč svetlečih zvezd, skritih oči,
pod sijajem ogromnega sonca, v objemu globokega morja, med zelenim in modrim, pusti, še enkrat,
da občutim veter v laseh
in potem
me ujemi
v svoj objem...
V SPOMIN
Kruta, nikoli razumljiva usoda nam je pred letom dni iztrgala našega dragega
ROMANA
Hotel si objeti ves svet, a je bil prevelik zate. Tvoj mladostni duh,
radost in ljubezen do življenja v tvojih očeh in nasmehu. Vse to ne more napolniti neizmerne praznine, ki jo puščaš za seboj.
Večno boš z nami.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta in starega očeta
JANEZA JUVANA
iz Tep pri Polšniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in drugim, ki ste našega dragega ata spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se g. župniku s Polšnika in g. župniku iz Vranskega za slovesno opravljen pogrebni obred, hvala polšniškim pevcem za lepo zapete žalostinkc in govorniku, ki je orisal atovo življenje ob odprtem grobu.
Iskrena hvala vsem za izrečene in pisne besede sožalja ter vsem, ki ste kakorkoli blažili našo bolečino.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Cilka in Majda ter sin Jani z družinami
Žalostno zapeli savski so zvonovi in se razjokali nad novimi grobovi, končana je življenska pot, molitev naša pa hiti odtod, spavaj, mati, v senu sladki sen v objemu grolxi ozkih sten.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre
MARIJE MOHAR
iz Leš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, darove za sv. maše, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lep poslovilni obred, kresniškim pevcem za zapete žalostinke in g. Franciju Dobrunu za ganjive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Anica in Stanka z družinama, snaha Milena
in Marko ter ostali sorodniki
Delo, trud, trpljenje
tvoje bilo je življenje,
bolečine si prestala,
zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage mami
IVANKE AVSEC
iz Jevnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. župniku in pevcem iz Kresnic ter iz Jevnice, zdravnikom iz Kliničnega centra, sestri Miri iz Litije za obiske na domu, hvala pa tudi vsem drugim, ki ste bili z nami ob tem težkem času.
Vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla	
in čakala, da prideš ti,	
sedla bo na rožna tla	
in jokala, ker tebe ni.	
	IN MEMORIAM
	Mineva žalostno leto, odkar se je mnogo
	prezgodaj od nas za vedno poslovil naš pre-
	dragi mož, oče in dedek
	ALOJZ
	MUZGA
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.	
Zelo te pogrešamo - žena Marica in hčerka Blanka z družino	
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega očeta, dedka in pradedka
PAVLETA AMBROŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami in nam izrekli sožaljc. Posebno se zahvaljujemo Gasilskima društvoma Javorje in Šmartno, pevcem za zapete žalostinke, g. Jesensku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Hvaležni smo vsem sosedom - Železnikovim, Šuštaršičevim in Rozino-vim za vsestransko pomoč in delavcem IUV obrat Šmartno za darovano cvetje in denarno pomoč.
Žalujoči: hči Olga, sinovi Lojze, Pavle, Jože, Franci in Roman z družinami
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše mame
MILENE ZUPAN
roj. PIKL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Še posebej pa se zahvaljujemo osebju in vodstvu Doma Tišje za skrbno nego ter pevcem iz Polšnika, ki soji zapeli v slovo.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti stare mame
IVANKE MARN
rojene DOBLEKAR iz Vel. Š tange 6
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za maše ter pokojnico pospremili na zadnji poti.
Še posebna hvala g. župniku Lojzetu Kavčiču za lepo opravljen pogrebni obred, šmarskim pevcem za žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. Jesensku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vnukinja Tončka z družino
Ni več bolečin in več trpljenja, vse to je vzela mrzla zemlja, tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite
V SPOMIN
5. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
MILAN FEMC
Hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanj in se ga spomnite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljeno te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
RAJKA ERMINIA
s Spodnjega Loga 40
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu, darovali cvetje in nam izrazili sožalje ali nam na kakršenkoli način pomagali.
Zahvaljujemo se tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči vsi njegovi.
Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe, je prazen tvoj dom.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
TEREZIJE ZAJC
roj. ZAVRL iz Jevnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, ga. Evi Kovic za poslovilni govor, pogrebcem, gasilcem in pevcem iz Jevnice.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Tone, sin Stane z ženo Rozi, vnuki Helena, Vesna in Stanko
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, ata, tasta in brata
TONETA GORENCA
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sobor-cem, sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče in nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Prav posebno zahvalo izrekamo članom Lovske družine Kresnice, ki so ga tako lepo pospremili v njegov prerani grob in mu izkazali poslednjo čast.
Zahvaljujemo se tudi Zasavskim rogistom in pevskemu zboru Zasavskih lovskih družin za zaigrane in zapete žaloslnike, ter govornikoma, g. I-emu-tu in g. Orožnu za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga spoštovali ter cenili njegovo delo in življenje.
Žalujoči: žena Vera, hčerki Veri Šogorič in Andreja Kuder z družinama ter sestre Silva, Mari in Metoda.
ZAHVALA
Vsem, ki ste imeli radi in spoštovali našo dobro mamo
PAVLO SONC
iz Ribč
se iz srca zahvaljujemo za podarjeno cvetje, za spremstvo na njeni zadnji poti ter za izražena sožalja. Še posebej se iskreno zahvaljujemo osebju Doma "Tišje", ki so lepo skrbeli zanjo ter g. dekanu Masniku in g. župniku Zaletel ju iz Hotiča za opravljen obred. Zelo jo bomo pogrešali!
Mož Franc, hčerke Marija, Pavla in Ani z družinami, sinova Franc in Marjan z družino, vnuki in vnukinje
Težka je bila ločitev, težko bilo je slovo, a tolažijo nas misli, da nekoč se snidemo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta ter starega očeta
FERINANDA SINJURJA
iz Rađanje vasi 7
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovanja cvetja in sveč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo ZD Litija ter dr. Koprivi za vso nudeno pomoč in govorniku KS Primskovega.
Žalujoči: žena Vera, sin Rajko, hči Dragica z družino
SPORT IN REKREACIJA
PLANINSKI KOTIČEK
PLANINSKI TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI
... V DRUGI IZMENI JE ŠE NEKAJ PROSTIH MEST
Tabor bo potekal v Kamniški Bistrici v času od 24. julija do 7. avgusta. Za prvo izmeno je bilo prijav toliko, da je "čez teklo", v drugi izmeni, ki je namenjena srednješolcem in učencem osmih razredov, pa je še nekaj prostih mest. Veseli bi bili, če bi se nam priključil še kakšen odrasel udeleženec.
Tiste, ki bi se nam radi priključili, vabimo, da se čimprej zglasijo v pisarni društva, vsak četrtek med 16. in 18. uro ali pa zvečer domov pokličejo po telefonu 881-145, vodjo tabora Ano Mohar - Čačo.
... OGLED TABORA IN IZLET NA GRINTOVEC
Že doslej smo bili na naših taborih veseli vsakega Litijana, ki ga je pot zanesla mimo naših šotorov. Letos pa smo se odločili, da tudi preko Glasila občanov povabimo v goste vse, ki jih zanima naše delo in ki bi se radi ob tem povzpeli na Grintovec.
Litijski planinci so se 20. 5. 1993 udeležili tradicionalnega pohoda na Stol. Lepo in jasno vreme je udeležencem podarilo čudovite razglede s katerimi Stol običajno skopari. Pred vrnitvijo domov pa so se planinci na prireditvenem prostoru ob Završnici lahko tudi naplesali. Na fotografiji: "gasilski" posnetek pred Prešernovo kočo.
Odbor Vače 81 si prizadeva uveljaviti geslo "Vsak Slovenec (vsaj) enkrat na Triglav in Geoss".
Vabimo vas, da nas obiščete v soboto, 31.7. 1993. Vodstvo
tabora in vodniki vam bodo razkazali tabor in vas spremili na TRFTTT POHOD OFOS9 - TRTOT AV
Grintovec. Po vrnitvi z naporne ture, pa se bo našlo tudi kakšno IW11J1 ™I1ULJ IKUjLAV
hladno pivo.
Gostje sami poskrbijo za svoj prevoz do Kamniške Bistrice,
i *. i .                        •       4 *       „ „:„ „ji,o<:.,.„ a„ „oo Litijski planinci pa smo se odločili, da ta dva geografska sunbo a naše
kljub temu pa vas prosimo, da nam svojo odločtcv, da nas domovineFpovežei1no z eno   tezo in sicer t^0%a vsako lelo 5
obiščete, sporočite v pisarno društva PD ah po telefonu 881- prehodimo 144 km, kiju loči.
Tretji pohod Geoss - Triglav bo predvidoma od 28. do 31. avgusta 1993. Vabimo vse planinke in planince, ki se nam želijo pridružiti, da pridejo v četrtek, 8. julija 1993, ob 18. uri v prostore PD Litija v novi večnamenski dvorani, nasproti Osnovne šole Litija. Lahko se prijavite tudi po telefonu 881-898 (zvečer). Štiridnevni pohod zahteva dobro telesno in psihično pripravljenost, zato se bomo na uvodnem sestanku dogovorili tudi o morebitni pripravljalni turi.
Borut Vukovič
145.
SREČANJE 0SM0Š0LCEV
V petek 25.6.1993 so se v gostilni Kimovec v Zgornjem Hotiču srečali osmošolci 8. a, 8. b in 8. c razreda, ki so osnovno šolo v Litiji končali junija 1963. Srečanja se je udeležila dobra polovica vabljenih, med njimi takratni ravnatelj Ivo Zorman in Hinko Lebinger, kije bil razrednik 8. c. Večer je minil v prijetnem vzdušju, kar nekaj sošolcev se je po tridesetih letih prvič videlo. Organizatorji so dobili zadolžitev, da vsaj čez pet let zopet organizirajo srečanje.
Borut Vukovič
UPOKOJENCI NA LISCO IN KUM
Planinska sekcija pri DU Litija vsak mesec organizira kakšen izlet v Zasavsko hribovje.
Tako bo v soboto, 3. 7. 1993, organizirala izlet na Lisco. Pohod se bo pričel ob 7. uri z železniške postaje Breg, (odhod vlaka iz Litije ob 6.16 uri).
Na dolenjski Triglav, to je Kum, pa se bodo povzpeli v soboto 28.8.1993. Začetek pohoda bo ob 6.34 uri z železniške postaje v Trbovjah. (vlak odpelje iz Litije ob 6.16 uri)
Vljudno vabljeni!
B. V.
PD Litija bo tudi letos organizirala
DVODNEVNI IZLET NA TPJGLAV (2864 m)
v nedeljo in ponedeljek 22. in 23. avgusta 1993.
Posebni avtobus bo odpeljal izpred Centromerkurja. Hoja se bo pričela na Pokljuki, pot pa nas bo peljala mimo Vodnikove koče na Velem polju in Doma Planika pod Triglavom na vrh. Prenočili bomo v Domu na Kredarici in se naslednji dan vrnili domov. Prijave sprejemamo v pisarni društva v novi večnamenski dvorani, vhod nasproti Osnovne šole, vsak četrtek med 16. in 18. uro, kakor tudi po telefonu 881-898 in 881-145.
PD LITIJA
GLASILO OBČANOV
Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bemik, Stane Cme, Lučka Ho-stnik. Vida Klemenčič, Anuška Potisck, Irena Prašnikar. Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Pripra\w.Matiuuf. d.o.o. Ljubljana. Tisk: AleksanderJova-novič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37, Naslov uredništva: Skupščina občine Litija. Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list KS. št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode infonna-tivne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov.
VEČDNEVNI IZLET PLANINCEV PO KAMNIŠKIH ALPAH
Savski planinci bodo v času od 31. julija do 2. avgusta opravili prečenje od Krvavca do Korošice, sestopili pa bodo v Kamniško Bistrico. Udeleženci se bodo povzpeli na naslednje vrhove: Veliki Zvoh, Koreno, Kalški greben, Tursko goro, Brano, Planjavo in Ojstrico.
Prevoz bo organiziran s posebnim avtobusom. Prijave sprejema Marko Dcrnovšck doma ali po telefonu 874-026. (B. V.)
TENIŠKI UTRINKI
V soboto, 5. 6. 1993, se je v Litiji na teniškem centru AS odigral turnir posameznikov "LITIJA OPIiN". Turnirja seje udeležilo 44 tekmovalcev. V močni konkurenci igralcev iz cele Slovenije, med drugim tudi Murske Sobote, Krškega, Škofje Loke in pa I Irastinka, Trbovelj, Zagorja itd., je občinstvo še posebej navdušil domačin MARJAN PAJER, ki je osvojil odlično tretje mesto in pustil za seboj kar nekaj odličnih igralcev. Na splošno so številni gledalci lahko uživali v izredno lepih in napetih igrah, lahko bi celo rekli, da se takšen tenis v Litiji še ni igral. V finalu sta se pomerila Marjan ČUK in Boštjan GOLOB. Uspešnejši je bil Čuk, kije zmagal z rezultatom 6:4,6:3 in tako že v drugo zapored osvojil prehodni pokal.
Pričelo se je tudi že tekmovanje v pionirski zasavski teniški ligi, kjer
Litijo zastopajo: TADEJ PAJER, ROK VRMOVEC, PAVLI GAŠPER, UROŠ KRAMBERGER in ALEŠ AHČIN. Kljub porazom na začetku se iz kola v kolo bolj uspešno upirajo mnogokrat veliko bolj izkušenim igralcem in na AS-u so prepričani, da ni več daleč dan, ko bodo prinesli tudi prvo zmago, tako npr. kot njihovi članski kolegi, ki so v republiški ligi presenetljivo sredi Celja premagali domačine z rezultatom 4:1. Zmago so temu primemo bučno proslavili, posledica pa je bil morda poraz naslednji dan proti ekipi iz Rečice ob Savini. Pohvaliti pa jih velja tudi, ker bi skoraj napravili največje presenečenje lige, ko so se upirali favorizirani ekipi Radovljice na njihovem terenu in tesno izgubili z rezultatom 3 : 2.
In kakšno je trenutno stanje v občinski teniški ligi? VI. ligi vodijo Marjan
Pajer, Marko Boltin, in Tomo Bizjak, v II. ligi Viki Steiner, Dušan Hauptman in Aleš Ahčin, v III. ligi pa sta na vrhu Mitja SUniec in Južnik.
Na As-u so nam šc povedali, da bodo zaradi velikega zanimanja tenisa med šolskimi počitnicami organizirali TENIŠKI KAMP. Igralo se bo lahko vsak danpo dve uri od 8 - 16. ure za mesečno članarino 3.000 tolarjev (in za dva meseca 5.000 tolarjev). Med udeleženci kampa bodo potem izbrali nekaj najboljših, ki bodo pozneje lahko trenirali v klubu. V mesecu avgustu bo z njimi tudi Rado VENGUST, in sicer 10 dni, ki velja za enega najboljših teniških strokovnjakov v Sloveniji. Igralo se bo tudi v primeru slabega vremena brez doplačila. Na koncu bo za udeležence tudi turnir. Vse informacije in prijave dobite na AS-u.
Marko Jurjevec
PREDLOG ZA ŠPORTNIKA MESECA
Tenis klub AS Litija predlaga za športnika meseca MARJANA PAJERJA iz Litije.
Marjan Pajer je že vrsto let prvi igralec tenisa v Litiji. Uspešno igra v občinski teniški ligi, kjer vodi, prvi je tudi na teniški piramidi. Litijo zelo uspešno zastopa v republiški teniški ligi in zasavski teniški ligi inje zasluženo prvi igralec ekipe. Izreden uspeh pa je dosegel na nedavnem teniškem turnirju Litija - open, kjer je v močni konkurenci igralcev iz cele Slovenije dosegel odlično tretje mesto.
Tenis klub AS Litija
KOŠARKA
PIONIRJI IN PIONIRKE
Prizor i/, pionirske tekme v Litiji
Od mlajših starostnih kategorij so v spomladanskem delu tekmovali samo pionirji in pionirke KK "LITIJA".
Pionirji so odigrali samo polovico tekem prvega kroga v SKL VZHOD 11. in v izredno hudi konkurenci (Slovan, Rogaška Donat MG, Savinjska Polzela) zasedli odlično 3 mesto.
REZULTATI:
LITIJA : SLOVAN "A" 44 : 51 (28:21) LITIJA : TRBOVJE 60 : 21 (40:11) SAVINJSKA POLZELA : LITIJA 44 : 34 (14:16) LITIJA : ROGAŠKA DONAT MG 59 : 39 (29:16) ILIRIJA : LITIJA 29: 61 (15:37) SLOVAN "A" : LITIJA 70 : 49 (30:18)
Pionirke so pred zaključkom s prvim krogom tekmovanja v SKL VZHOD 11. Med seboj so tekmovale samo štiri ekipe. Igralke KK "LITIJA" zasedajo trenutno 2 mesto.
REZULTATI:
CELJE: LITIJA preložena
LITIJA : JEZICA 36 : 68 (12:31)
DOMŽALE : LITIJA 32 : 35 (17:16)
LITIJA : CEIJE 37 : 33 (31:31, 18:12)
JEZICA : LITIJA 66 : 15 (28:4)
LITIJA : DOMŽALE 42 : 44 (19:18)
Neodigrana je ostala tekma 1. kola Celje : Litija. Po dogovoru med kluboma bo odigrana konec junija. Tekst in slika: Karolina Šušteršič
GASILCI SO SE POMERILI
V Jevnici so v soboto in nedeljo, 12. in 13. junija, izvedli občinsko gasilsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah za memorial Matevža Haceta za mladino in člane gasilskih društev iz občine Litija. V športno tekmovalnih disciplinah iz gasilskih veščin se je med seboj pomerilo 270 pionirjev in mladincev ter 150 članov iz 16 gasilskih društev. Vse tekmovalne discipline so potekale v mokri izvedbi.
Tekmovalne ekipe so se na tekmovanje odlično pripravile, doseženi rezultati pa dokazujejo odraz njihove strokovne usposobljenosti za reševanje. Zmagovalne ekipe so si zagotovile prva mesta z minimalno razliko dobljenih točk.
Najboljše rezultate so dosegle naslednje tekmovalne ekipe iz GD:
PIONIRKE:     1. GD Gabrovka 924,5 točk
2. GD Sava 923,5 točk
3. GD Ribče 887 točk
1. GD Vače 928,5 točk
2. GD Dole I. 928 točk
3. GD Dole II. in GD Kresnice 926,5 točk
1. GD Sava 784 točk
2. GD Vače 783 točk
3. GD Dole 769 točk
1. GD Sava 809 točk
2. GD Dole I. 798 točk
3. GD Kostrevnica 797 točk 1. GD Vače 874 točk
1. GDLIBERGA 909 točk
2. GD VAČE II. 899 točk
3. GD VAČE I. 898 točk
V zadovoljstvo vseh nastopajočih je organizacijo tekmovanja odlično pripravilo in izvedlo Gasilsko društvo Jevnica.
O odlični pripravljenosti in strokovni usposobljenosti vseh tekmujočih ekip pa je podal svoje mnenje tudi predsednik Izvršnega sveta SO Litija Rokavec Slavko po končanem tekmovanju.
Velika zahvala za tako dobro zavest in usposobljenost pa gre prav vsem mentorjem, vodjem in članom Gasilskih društev, ki s svojim vloženim prostovoljnim trudom širijo in krepijo požarno varnost v svojem okolju.
Občinska gasilska zveza Litija
PIONIRJI:
MLADINKE:
MLADINCI:
ČLANICE: ČLANI: