% ■Ss ii j a 3 X a. **•*< ” D P,tt Sfii. ‘.Bnvabl % [Maša naloga: Probuja in napredek naroda! J| Naš namen: ^ V edinosti in slogi do cilja! NflR0D.Nl VESTNIK 1ATIONAL HERALD. n -^ %, Največji slovenski dvott v v Zedinjenih državah tj, o || The Largest Semi-Weekly < fft the United States of Ameri URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY, PA. No 21. — Štev. 21. DULUTH, MINN., THURSDAY, MARCH 12, 1914. — ČETRTEK, 12. MARCA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. ČUVAJI $0 BILI PODUČENI HUJSKATI LJUDI K UPORU. USLUŽBENEC DETEKTIVSKE AGENTURE ZASLIŠAN PRED KONGRESNO KOMISIJO GLEDE BAKRENEGA OKRAJA. MILICA SE ZAGOVARJA. MOYER ZASLI¬ ŠAN. ČLANI KONGRESNE KOMISIJE SE VRNEJO~V WASHINGTON, DA IZDAJO POROČILO. RAZMERE V COLORADO GROZNE. •ižico, britev, ; venski cenik. im Sl co. •o, IIL. 1 PARNO KUR« O IN MRZLO« E PO NAJBOLJ DERNEM NACII oh astnik ESTE AV® 1 ET LUTH, bii-en k TOČNA posD >heb<> laj» pA*° vsako* r! stn e Chicago, 10. marca — Henry Batters je izpovedal danes pred kongresno komisijo, ki preiskuje michigansko stavko, da je bil on s 45 gunmeni importoran meseca oktobra iz New Torka na Michi¬ gan, in 'da jim je med potjo njih načelnik Whi'te naročil naj razbur jajo in podpihujejo stavbarje k izgredom, da bodo kompanije na¬ jele več čuvajev pri njegovi druž¬ bi. Izpovedal je tudi, da je čuvaj Curry brez vsega povoda vstrelil v hranilišče gospe Benson na Ma- liawk, samo zato, da bi postavila kompanija k hiši stražo in bi do¬ bil na ta način Curry lahko služ¬ bo, kjer bi lenaril. Povedal je tu¬ di, da so gunmeni pretepali areti¬ rane stavkanje, in, da. so jih pri vsaki priliki nagovarjali k uporu in izgredom. | Zvezni kapiteli R. O. Ragsdale je v zagovoru milice izpovedal, da se je milica sprva čudno vedla, ker so smatrali miličarji vso stvar za nekako šalo, pozneje pa, da so hiti miličarji vzgledni vojaki. Vi¬ ličarji sami so se pa zagovarjali, da niso bili nikdar pijani ali suro¬ vi in so zvrnili vse te krivde na stavkarje, češ stavbarji so bili ve¬ dno pijani, surovi in so dajali mi¬ lici vedno povod, da je moralla na¬ kopati z vso strogostjo. Člani kongresne kompanije, ki so preiskovali stavko na Michigan, .se bodo te dni vrnili v Washing- ton. Vzelo bo najbrže par tednov predno bodo poročila preiskav ugotovljena in predložena kon¬ gresu. Charles H. Moyer, predsednik F- of M., se je baje izrekel ,Pred kongresno komisijo, da nima organizacija W. F. of M., nič pro- r 1 temu > 'če glasujejo stavkanji po- om referenduma za prenehanje p avke. Pov,daril je, da so stavkar- m lza °jevali marsikako spremem- ?. v ^dni.kih, prisilili so kompa- n* do osemurnega dela. do mini- l ne plače $3., in do drugih iz- TO .|se,vov glede deja, in če glasu- J |0 , Za vmafcnenje stavke, nima n, kot predsednik W. F. of M. lc ugovarjati. je k temu, da so de- Lj 6 . 1 sand zahtevali stavko in sa- L 0 ° do tildi končali, ne ozira¬ je s j na -Predsednika Moyer-ja, ki v an : eer ' se u as ti in vsega spošto- čen a J redan m °ž in odkritosr¬ čni?'? 1 ' Vod -j a ’ vendar ^ pa še (la “° edmo od 7000 mož, ki so ka m'? na stavk I če se bo stav- (ali n e a Jeva la do srditega konca |n t , J e treba tudi tukaj fav non v. mestu > da so, žalibog, t°liko ( r rojaki zakrivili, da bije Pitalom r ž ” Zm ~~ °’ bu pni boj s ka vic, ki so tlačile zasužnjeno de¬ lavstvo, ampak so jim jemali srce in so jih porinili pred časom na¬ zaj v jame, kjer bo brez pripozna- nja unije čez ipar mesecev ali čez par let za sedanje stavkolomce zo¬ pet pravcat križev pot. Rojaki stavkolomei, vi uvideli boste vaše napako, a žal to bo prepozno, in to bo povod, da boste isti, vsaj ta mlajši ljudje, ki danes skebate, čez nekaj leti zopet silili v stavko. M i nismo nikoli preroki; a stati¬ stika je povsod pokazala, da prei¬ de polagoma povsod, kjer ni unija pripoznana, zopet v tiranstvo, in isto se mora pričakovati na bakre¬ nem okrožju, če delavci ne dose¬ žejo priznanja unije. Res, da je bi¬ lo mogoče iza posamezne delavce pri kompanijah dobro, ker kompa- nije so vedele, da tli med delav¬ stvom nejevolja, in so imele svo je gotove “cartelčke”, A tu se ne‘ gre za posamezne osebe, tu se gre' za splošnost, in vzeto v splošniem bile so delavske razmete na Galu. NADSODIŠČE NEČE POMAGATI DELAVCEM. Obsodba železnih zgradbenih de¬ lavcev nepregledana. — Zadnji priziv je padel. — Rešiti ječe jih zamore le pomiloščenje. Washington, 9. marca — Pred¬ sednik Frank M. Ryan in tri in dvajset članov Bridge and Struc- tural Iren Workers, kateri so bili obsojeni radi znanih dinamitnih zarot, radi katerih sta bila- brata Me Narnara v ječi, njiju sovrstni krivec Mc Manigal pa igra gospo¬ da na prostem, mora v ječo Lea- venworth, Kans., da odslužijo svo¬ jo kazen. Najvišje sodišče je da¬ nes tako odločilo. Najvišje sodišče ni hotelo pre¬ gledati obtožb in obsodbe, ki so se vršile pri sodiščih v Indiana¬ polis in Chicago. Vsi prizadeti so bili že vječeni nekaj tednov in ne¬ kateri so bili potem izpuščeni pro¬ ti varščini, nekateri so pa ostali v ječi. S tem je izčrpano zadnje sred¬ stvo glede prizivov in edino pomi¬ loščenje od strani predsednika za- tnore kazen znižati ali odvzeti. e pj tega osem mesecev. Glavna tov" r °jake, ki pa ne gre toliko na so se odtujili svo- “ 80 šli kazati §li Xa v - Se ' dela P° rudnikih, haiku n a rovaš Gla¬ sim in še nekaj dru¬ štven ? 1 ” 1 Slovencem, ki t ne poznajo težkoč in kri J met pod ničlo, sice;)Hl’, do stavke,.Iz izpotKli-ja Škili prič se mora povzeti, če ke do stvar pazljivo zasleduje, da je vladal na Calumet pravcat absolu tizem. In slednjič niso vse konipa- nijske priče zamogle nič slabega izpovedati zoper W. F. of M. Dej¬ stev ni nikjer -— povsod le neosno- van izgovor, da ne mara Mc Naughton pripoznati W. F. of M. Zakaj — to se prav 'za prav nikjer ne dokazuje; človek ki ima odprte oči, pa mora uvideti, da je to edi¬ no zato, ker nameravajo 'kompani¬ je polagoma preiti na staro izko- ri-ščenje delavcev. Rojaki, zapom¬ nite si to, in uvažujte delovanja istih, ki so vas pahnili v skebstvo, druge pa v današnji obupni polo¬ žaj. W. F. of M., je zveza delav¬ stva, zveza rudarjev, ki deluje za koristi delavstva, za. koristi ru¬ darjev, to je vse. Kakor dela Ci- tizens Allianee za koristi kapita¬ listov, kakor deluje S. H. Z., za zavarovalne koristi svojih članov in članic, tako deluje MG F. of M., za koristi rudarjev. Kdor tega ne priporna je Judež ali pa slepec. Če je W. F. of M., oziroma, če so elani te organizacije kedaj vpo- rabljali silo, so bili gotovo prisi¬ ljeni, resnica pa je, da so kapita¬ listi zakrivili več gorja in kršili več postav kakor jih je in jih bo kedaj ta ali ona organizacija de lavcev. Na Michigan je danes uni¬ ja na vagi; a prišel bo čas, ko bo do razmere delavce zopet prisili¬ le, da se bodo spuntali in uprli, ker ne 'bo več moč prenašati j ar ma, katerega jim bo polagoma ka- zopet naložil kapital Washington, 11. marca — Po¬ slanec Poster iz Illinoisa se je iz¬ razil, da je našla komisija v Colo- radi strašno stanje, ki se mora predrugačiti. Tudi poslanec Brines se je izrazil, da so razmere v Co- loradi žalostne. Djal je, da stav¬ kajo danes isti premogarji, ki so bili pred desetimi leti stavkolom- ci, in da so razmere take, da pri¬ silijo delavstvo k uporu. MILICA RAZŽENE STAVKARSKO NASELBINO .ilSb^bington, D. C., 11. marca. — sodnik majnerskega oddelka nske zbornice Foster je dobil ajde brzojavko, da je milica a stavkarsko šotorsko na- pri. Foflies, Colo., in'da so taaj ir.ni moški, ženske in oDoei MM SMO!!'. Stavbarjem se je zagrozilo z iz¬ gonom. DELAVCI VJEČENI V KATOLIŠKI CERKVI. New York, N. Y., 8 . marca. — Okoli sto brezdelnih je šlo v rim - sko katoliško cerkev sv. Adolfa na West Broadway v New Tork, ka¬ mor zahajajo večinoma premožni ljudje, in so prosili zbrane “pobo¬ žne” za hrano, obleko in prenoči¬ šče. Cerkvenik je telefoniral po¬ liciji, ki je v par minutah pridrve¬ la, zaklenila je vse cerkvene uhode in je aretirala vse delavce. Ko sr, prišli brezdelni v cerkev, so “po¬ božni” ravno klečali v izvanredni postni zamaknjenosti. Brezposelni so prejšnje dni vsto¬ pili v več protestantovskih cerkev in povsod so jih odpravili s krščan¬ sko ljubeznijo ter so jim preskr¬ beli večerjo in prenočišče. Nage 'oblačiti, lačne nasititi, ne¬ srečnim pomagati, je pač le pesek v oči tako frazarstvo kot je rek: ‘ ‘ Prosite, in se vam bo dalo ! ’ ’ PREMETEN PAPEŽ ZA INKVIZICIJO. Wilbur Glen Voliva hoče vpeljati v Zion City krst s tobakovim sokom. — Sodišče prepovedalo kradenje osebne svobode. — Se hoče maščevati. Chicago, 3. marca — Sodišča so razsodila, da je naredba mesta Cion, City, 111., ki prepoveduje rabljenje tobaka v tem mestu, zo¬ per postavna in se ne sme uvelja¬ viti. AVilbur Glen Voliva, naslednik verskega sleparja Dowie, in pa¬ pež katoliške apostolske vere, ko- je Jeruzalem in Rim je mestece Cion City, Ul., je vsled tega napo¬ vedal inkvizicijsko gonjo zoper ■vse one, ki rabijo tobak. Čikanje ne sme plepovedati ta koristolovski in fanatični tat oseb¬ ne svobode; zategadel pa hoče v- peljati za Cion City občinsko na- redbo s katero se bo kaznovalo vse čikarje.prav po mislih rim¬ skokatoliške španske inkvizicije. Vsakega, ki bo cikal, namerava privezati skozi 72 ur v kad, kate¬ ra bo napolnjena do grla s toba¬ kovim sokom. Kadilce hoče zapreti skozi 106 dni v majhno celico brez oken. V celico se bo vsaki dan spuščal tobakov dim, da bo jetnik komaj sopel. K sreči je v Ameriki druga vla¬ da kot je bila v Španiji za časa verske inkvizicije; če bi tega ne bilo bi nas danes na ražnjih pekli. DVA M0žA-AtA ISTO ŽENO. Indianapolis, Ind., 8 . marca. — Dva moža sta ob ženo in sta se o- brnila do policije s prošnjo, da jo skuša najti. Eden ne ve za dru¬ gega, da se je obrnil k policiji za pomoč. Policija je s primerja - njem slik spoznala, da iščeta oba moža isto žensko. Ona je Mrs. Ana Conroy ali pa Mrs. Ana Lavvson. Conroy se je poročil ž njo v Muncie, Ind., pred dvema mesece¬ ma. Teden dni po poroki je izginila ■z denarjem Lavvson se je. oženil ž njo pred tednom. Tudi njemu se je zgubila žena in denar. Policija ugiba, da išče premete¬ na Ana novih žrtev. EKSPLOZIJE ODPREJO ULICE V GOTHAM. Voz poulične železnice skoči s tira, podzemski prostori preplovljeni, okna pobita. — Plamen predre tlak. New Tor, 9. marca — Razpok glavne vodovodne cevi v premer- ju 48-palcev in poznejše razstrel- be plinovih glavnih cevi v srcu mesta je vrglo poulično karo s ti¬ ra, razbilo je več okenj in preplo- vilo kleti in podzemska stanova¬ nja. Vse to se je pripetilo v nede¬ ljo na križišču Fifth Ave. in Broadway v N%w York. Poškodbe vodovodne cevi je najberže krivo izkopavanje pod¬ zemske ceste ki je zrahljalo te¬ melj cevi vsled česar je počila. Tok vode so kmalu vstavili in ga¬ silci so izbrizgali vodo iz podzem¬ skih prostorov. Kmalu pozneje se je vnel plin ko je moftorman zastavil voz pouli¬ čne železnice. Vnela ga je iskra vo za in eksplozija je vrgla voz s tira. Pozneje so se pripetile še tri eks¬ plozije, plamen je švignil skozi cestni tlak in gorelo je več ur. Ve¬ čina šip v oknih okoliških poslop- jev je 'zdrobljenih vsled eksplozi¬ je. VJETI V POŽARU KLUBA. 36 OSEB ZGUBI ŽIVLJENJE. STAVBA ATLETNEGA KLUBA V ST. LOUIS PODOBNA OGNJENIKU. VJETIH JE BILO VEČ BOGATAŠEV. — VZROK POŽARA NEZNAN. Ta REC in starka t USMRČENA od kare. ^ etn Sae°> ! marca - — Vi star farmer in . m' zena, sta bila u- , , ' r ° za električne želez- P e «y a hotela iti nanj pri Li- tnie, ena 0(1 ŽENSTVO V AVSTRIJI HOČE VOLILNO PRAVICO Dunaj, 10. marca. — V nedeljo je bilo po vsej Avstriji stotine žen¬ skih zborovanj, pri katerih so se 'Sklepale resolucije, zahtevaje vo¬ lilno pravico za ženstvo. ISKRA VŽGE PLIN PLESKARJA ZGORITA. 'St. Louis, Mo., 8 . marca. John Cannapell in Robert Karbowski, sta pleskala notrino velike pivo¬ varske kadi. Imela sta čez usta go¬ be, ker je bil, plin iz alkohola, i je bil v b-arvi, neznosljiv. Po nesreči je eden njiju potegnil vrvico za prevajanje električne lu¬ či in j‘o je utrgal. Iskra od nje je vžgala alkohol, pripetila se je raz¬ strelim, gobe na ustih ste se vžgale in moža sta se smrtno ožgala. 30.000 BREZPOSELNIH DEMONSTRIRA V PEŠTI. Budaipest,_ Ogrsko, 8 . marca. — Zadnji teden je demonstriralo v pohodu skozi glavne mestne ulice 30.000 brezposelnih ljudi. Razbili so muogo okenj, in oplenili s^vee groeerijskih trgovin, mesarij, pe¬ karij in skladišč premoga. Policija na konjih je naskočila brezposelno armado 'z golimi sab¬ ljami in jo je po ljutem boju raz¬ gnala. Mnogo je ranjenih in zapr¬ tih. Po vsej Avstro-Ogrski vlada brezdelnost in beda. SODIŠČE ODLOČI ZMAGO PREMOGARJEV Wheeling, W. Va., 8 . marca. — Stavkarski premogarji v Colliers, W. Va., so- zmagali v zveznem pri¬ zivnem sodišču, ker so vladni pravdniki umaknili tri najvažnej¬ še točke iz sodnijske prepovedi, katero je izdal sodnik Alston Day- t'on. Z včerajšnjim odlokom se je dala majnarjem pravica zborovanja, pravica argumentacije in pogovo¬ ra 'sstavkolomci, in odpravila se je “dead line” (meja okoli premo¬ govnikov, v kameri je bil vsak stav- kar vstreljen), katero so vstanovili lastniki premogovnikov. Po mne¬ nju odij unije se bo s to zmago organiziralo delavstvo celega o- kraja. MARCONI BO POKAZAL BREZŽIČNI TELEFON. Rim, 7. marca. — Viljem Marco¬ ni, izumitelj brezžičnega brzojava je naznanil, da se bo udeležil ita¬ lijanskega oddelka Panama Paci¬ fic razstave v San Francisco in da bo govoril brez vsake vidne zveze z vsemi državami Združenih dr - žav in s Oanado. ZAŽGE CIGARETO POVZROČI EKSPLOZIJO Ekaterinoslav, Rusija, 11. mar¬ ca. Dne 7. marca je bilo usmrčenih v tukajšnjem premogovniku vsled eksplozije štiriindvajset premogar- jev. Eksplozijo je povzročil nek premogar, ki je zažgal svojo ciga¬ reto, radi česar se je vnel plin. EVROPEJSKE DRŽAVE ZOPER ALKOHOLIZEM. Pariz, 7. marca. — V francoski kongres je vložena predloga, da se ne dovoli nobenemu več gostilni¬ ška koncesija, in da se ne podaljša koncesija pik.jer, kjer ni v. resnici gostilna potrebna. Tudi v Nemčiji in Italiji so razni poslanci napovedali boj gostilnam ter so mnenja, da je alkoholizem innogo kriv današnje bede. St. Louis, Mo., 9. marca -— Šest in trideset oseb je našlo smrt in kacih dvajset je ranjenih kot po¬ sledica požara, ki je vnieil Mis- souri Athletic in BoatmenPs Bank poslopje na Fourth Strret in Wa- shington Avenue rano danes zju¬ traj. Pošlopje je popolnoma vni- čeno in škoda znaša $350,000. 'Med mrtvimi je več znameni¬ tih trgovcev in petičnih ljudi. Ve¬ čina mrtvih je zgorelo, mnogi so pa tudi skočili iz sedemnadstrop¬ nega poslopja in so se vibili neka¬ teri pa bolj ali manj težko poško¬ dovali. Kako je ogenj nastal je nezna¬ no. Slišala se je eksplozija in isto¬ časno se je plamen pokazal iz več nadstropjev. Nesrečni vjeti ljudje so prihiteli na okna in več jih je skočilo na ulico v smrt. Drugi so se pa vrnili nazaj v dim in so na¬ šli grob v ognju. Ob 3 uri zjutraj se je podrla vzhodna stena, ki je zagrebila blagajno Boatmen 's banke v kateri je gotovine v zne¬ sku $1,349,449. Hock Reisinger, nočni uradnik hotela je dobil poročilo o ognju ob polu dveh zjutraj. On in drugi so klicali ljudi v gornjih nadstrop¬ jih s telefonom dokler ni telefon¬ ska zveza odgorela in ni bilo moč več zvoniti. V hotelu je bilo od 50 do 75 ljudi ko je pričelo gore¬ ti, ker je pa hotelska knjiga zgo¬ rela se ne ve, koliko se jih je reši¬ lo. Mrtvih so našli v razvalinah dosihmal 31. in sumi se, da 'bodo našli še ostanke petih ljudi. Ogenj je najbrže nastal na tre¬ tjem nadstropju, ker operator uspenjače ni mogel višje kot do tega nadstropja, da bi rešil žrtve. Na tretjem nadstropju sta bila vročina in dim tako huda, da ni mogel naprej in se je moral spu¬ stiti nazaj doli. Kako je ogenj na¬ stal je neznano. TRIDESET LET JEČE ZA POLJUB. Los Angeles, Cal., 4. marca. — Charles H. Guyton, mlad Zamorec, je bil obsojen v tridesetletno, ječo, ker je šiloma poljubil neko belo dekle. Črnec je 'zagrozil dekletu s smr¬ tjo, če ga ne poljubi. Vsled te obsodbe se je dvignilo ženstvo in grozi sodniku v prote¬ stih proti čezmerni kazni z odpo- klicom. Več deputaeij žensk je za¬ htevalo, d'a sodnik kazen zmanjša. VOJAKA USMRTITA BARTENDERJA. Gardiner, Mont., 7. marca. — Dva zvezna vojaka iz Fort Yellow- stone sta razbesnela, ker jima je računil bartender "VValter Seniple v tukajšnjem salunu škatlo sardin 25c. Potegnila sta nože in ga tako obklala, da je umrl. Ljudstvo je hotelo vojaka linča¬ ti, in šerif ju je s težkočo odpeljal v ječo. CLEVELAND SI IZPOSODI ENO URO ČASA. Cleveland, O., 11. marca. — Dne 1. maja bo mesto Cleveland pričelo računiti po vzhodnem času. Ta dan bodo gotovo ure tulile vse piščali, vse delo bo za trenutek prenehalo lin ljudje bodo porinili ure za eno uro naprej. Clevelandski delodajalci hočejo dati delavcem več dne. Bolj bi bilo treba skrbeti za stalnejše delo in za boljšo plačo. SUFRAGETKE ZOPET DELAJO ŠKODO. London, 10. marca. — Militan¬ tna sufragetka Mary Richardson je napravila '(janes veliko škodo. Prerezala je 'znamenito oljnato sli¬ ko Roke-by-Venus, katera je stala $500,000, in je visela v nacijonalni galeriji na Trafalger trgu. Zbesnela ženska je 'bila areti¬ rana. Ta zločin je dal vladi povod, da so vse dragocene slike zastražene. Nothinham, Anglija 11. marca Militantne sufragetke so rano da¬ nes zjutraj zažgale več poslopij, ki spadajo občini Baleole. Škoda zna¬ ša tisoče dolarjev. London, 11. marca. — Militan¬ tna voditeljica Pankhurst je zopet v zaporu, da presto.ji v oddelkih svojo kazen. Zaprta je sedaj de¬ vetič. STAVKA V RIMU VSTAVLJENA. Rim, Italija, 10. marca. — De¬ lavski vodje so preklicali splošno stavko za mesto Rim, da se ognejo krvoprelitju. Vlada je poklicala za ta slučaj vse okoliško vojaštvo v Večno mesto, ki je natlačeno ba¬ jonetov, sabel in pušk. — Grozila j'e tudi s pozivom rezerve pod oro¬ žje. Več stavkarjev, ki so šli pred ministrstvo, je policija ranila s streli. ITALIJANSKO MINISTR¬ STVO ODSTOPI. Rim, Italija, 10. marca. — Danes popoldne je resigniral ministrski predsednik Giovanni Gioletti in njegov kabinet. Krivda je, ker niso socijalistični poslanci hoteli odobriti vladnih stroškov za vojno s Turčijo. GRKI SE SPUNTAJO PREŽENEJO ALBANCE. Atene, Grčija, 10. marca. Brzo¬ javke iz Korice. kjer je albanska vlada postavila svoje uradnike, po ročaj«, da so se Grki spuntali in so pognali Albance ven iz mesteca. Prebivalstvo je potem razglasilo za Korieo in okolico neodvisno vlado. VSTAŠI RAZSTRELIJO VLAK. — VEČ MRTVIH Mesto Meksika, 10. marca. — Vstaši 'pod generalom Villa se ‘bli¬ žajo mestu .Toreou, kjer je večja posadka vladinih vojakov. Pri Horno.s so vstaši z dinami¬ tom raznesli del osobnega vlaka, ki je vozil begune iz Torreona, ki se bojijo napada vstale'v. Več oseb je bilo usmrčenih. ŠEST OSEB USMRČENIH RADI OGNJA. Clarksburg, W. Va., 9. marca — V požaru, ki je danes vničil Lo- we poslopje, in ki je močno poško- dil desetnadstropno poslopje Uni¬ on National banke, je našlo šest oseb smrt. Vzrok ognaj je neznan. V Lo\ve poslopju so zgoreli tri¬ je možki, iz poslopja Union Nati¬ onal banke so se pa trije možki tako nesrečno reševali, da sta dva že umrla in tretji je na smrtni po¬ stelji. “LEPA VDOVA" OBSO¬ JENA V FETLFTNG JJČO New Ilaven, Conn., 5. marca. — Mrs. Addie Jewell, katera se je po¬ nujala po raznih časnikih vdovcem v službo za “gospodinjo”, in je iz¬ vabila pod to pretvezo lepe svote -denarja, je bila obsojena v ječo vsled zlorabe pošte. Premetena sleparka se je ponudila mnogim ljubezni polnim vdovcem, ki bi že¬ leli lepo vdovo za “gospodinjo”, izvabila je od vsakega manj ali več denarja, a potem je našla ta ali oni •zrok, da ni sprejela “službe”. Njenega moža so zaprli kot so¬ krivca v tej slepariji. BOMBA USMRTILA NAŠEGA ROJAKA. Sullivan, 111., 2. marca — Neki Menerlch je usmrčen vsled raz- strelbe bombe. Ime kaže, da je Slovenec ali Hrvat. Menerich-a je žena tožila /a razporočitcv. Policija je mnenja, da je Menerich sam poslal bombo iz Decatur, 111., na svoj naslov, da bi vstrašil svojo ženo in bi jo pri¬ dobil nazaj k sebi. Ker je bila ta poskušnja brezuspešna je najbr¬ že storil z bombo samomor, ali je pa neprevidno ravnal ž njo in je po onesreči razpočila in ga usmrti¬ la. ZA STAVKARJE NA MICHIGAN. Društvo “Napredek” št. 69, S. N. P. J., Eve- leth, Minn...$ 9.40 Društvo “Elv” št. 20, A- S. B. P. IX,. 7.45 Skupaj-$16.85 Iskrena hvala darovalcem! Rojaki in rojakinje, spominjajte se stavkarjev! Pomlad se bliža, go¬ vori se, da bo mnogo stavkolomcev zapustilo delo v par tednih, kakor hitro se delo drugje odpre. To bo dalo družbam nov udarec. Poma¬ gajte staTkarjem, da se še nekaj časa drže! narodni vestnik SLOVENSKO KATOLIŠKO S PODP. DRUŠTVO ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. ♦ Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. 1. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Roek Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa. XI. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugb, Pa HI. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. Il' upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK' C0L0RAD0. Durango. — Rojak Anton Turk, doma iz Zgornjega Mokropolja na j olenjskelm, je bil v tukajšnji ru- dotopilnici usmrčen. Bival je tu¬ kaj -v tej deželi šele štiri mesece. ] okopan je natukajšnjem pokopa- 1 uČu. Pueblo. — Umrl je tukaj stari- em Russ dveletni sinček Anton. — Poročil se je tukaj rojak Jolin i loče var, rodom iz fare Ambrus, z gospodično Marijo Petrič iz su- liorske fare. MICHIGAN. Ihpeming. — Rudar Jona st Prost in njegov sin John Frost sta bila usmrčena v šestnajstem “le- vel” v Salisbury rudniku. Priprav¬ ljala sta razstrelbo, ko ju je vjel plaz im je oba zmečkal. Trupla so dobili ven. Oba bila sta izkušena rudarja. MINNESOTA. Duluth. — Vzlic temu, da zima še precej pritiska, je urad mestne¬ ga arhitekta jako 'vprežen. Ljudje polagajo prošnje za stavbena do¬ voljenja, in kakor hitro se svet o- greje pričeli bodo ljudje z graje¬ njem stavb, posebno v okolici je¬ klarne, kjer se obeta, da bo zra- stlo v Gary in New Duluth meste¬ ce. Kapitalisti iz vzhodnih držav so kupili večji kos zemljišča in na¬ meravajo zgraditi okoli 100 hiš v bližini jeklarne. Tudi naselbina, katero gradi “Steel” korporacija, hitro raiste, in 155 hiš je v delu, ter bodo v par mesecih dogotovljene. Na križišču 'Cammomvealtih Ave. in Gary St. kupili so kapitalisti iz vzhoda zem¬ ljišče za $50.000, in pričeli bodo z zgradbami, kakor hitro se vreme nekoliko obrne. Nek kapitalist iz Johnstpvvn, Pa., zgradil bo novo gledališče v -New Duluth in neka tvrdka namerava zgraditi tam to¬ varno za vrata in okna. V Gary se gradi sedaj emoindvaj- set hiš, in v Xew Duluth zgradila se bo še ena šola. — Pocestna kara na Nineteenth Avenue East in Superior St. je ubi¬ la trgovskega potnika E. II. Can- Jion, starega 50 let. Mož je hotel iti nred karo čez cesto, a kara ga je prehitela in ga je tako nesrečno vrgla, da si je razbil črepinjo in je po par urah umrl v St. Luke bol¬ nišnici. Človek ni nikdar dovolj previden, posebne previdnosti je pa treba po ulicah v mestih. -— Po uradnih zabeležkah je v Duluth in v St. Louis county mno¬ go nesrečnih zakonov. V letu 1913 je vzelo v Duluth 1203 oseb ženito- vanjske zglasnice in 191 se jih jo razporočilo. V St. Louis county je vzelo v letu 1913 vsaki mesec po vprečno 105 oseb ženitovanjske zglasnice, in vsaki mesec je vložilo 16 oseh tožbo za ločitev. - — Sam Radič, Hrvat, 22 let star, je umrl po šestmesečni bolezni za sušieo. Predno je šel v bolnišnico, je stanoval ara 5602 Raleigh St. Bil je samec in zapušča stariše na Hr- va/tskem. Pokopan je bil iz St. Ja¬ mes cerkve na Calvary pokopali¬ šče. — Y našem uredništvu so se zglasili: Ga. Margareta Junke, tr¬ govčeva. žena, Eveleth, Miran., gdč. Julija. Maček, knjigovodkinja pri mesarski tvrdki Brata Lopp, Gil- bert, M in n. — Anton Fritz, salu- nar, Eveleth, M km. — John Brez¬ nik in Steve Medved, grede iz 'Pampa, Florida, kjer sta kupila farimerska zemljišča, grede domu na Chisholm, Minn. — John Ag ničli, gostilničar, John Malevich razvažalec pive, oba iz Eveleth, Minn. Rojaki Matli. F. Kobe, Anton Geshel in Ferdinand Štiglic, dele¬ gati S. H. Z. na potu iz Calumeta, Midi., k konvenciji na Ely, Minn. Popravek. — V št. 17 se je vri¬ nila pri označeuju prispevkov za stavkarski sklad pomota. Rojak John Malevich je oddal v našem uredništvu svoto $15.90, in ne $15.19, kakor je bilo v listu poro- čano. Nabrala sta to svoto rojaka John Malevich in John Korenčan pri društvu sv. Barbare postaja 30, Eveleth, Minn. Aurora. — Tukaj je zmagal pri volitvah v vaški odbor kot pred - sodnik L. D. Darro\v, s 118 glasi. W. Tj. Lord je bil voljen recorder- jem s 127 glasovi. Za “trustee” so bili izvoljeni: L! M. Lavine 117 glasov, M. Loftv 111 glasov, A. Mako 104 glasove. Slovenski kan¬ didati so jim bili tik za petami; Vi¬ rant je propadel le za 3 glase, druga dva le za 10. Blagajnikom je bil izvoljen C. F. Lutk s 127 glaso¬ vi. Komstablerjem je bil izvoljen L. Blanchette. Biwabik. — Predsednikom ob¬ čine je bil izvoljen Guy Richard,s s 159 glasovi, trustees so: T. 0’Don nei 129 glasov, A. J. Niemi 16! glasov in Matt Glassner 163 gla šov; tajnikom je bil izvoljen J. F Riley s 152 glasi in blagajnikom Frank Lundeen s 101 glasom. Za tovvnship White so bili izvoljeni: supervizorjem L. Erickson s 139 glasovi, tajnikom Otto Helstrom s 112, “a.ssesor-jem” R. Beckštrom s 125, blagajnikom Charles Jerič s 116, “overseerjem” Jakob Jasa- ray s 130 glasovi. Rojak Vincent -Mi k ulic h je propadel le za 6 gla¬ sov. Ali je temu kriva slovenska mlačnost ? Buhi. — Dne 17. apirla vršila se bo tukaj velika slavnost povodom otvoritve nove visoke šole, ki je stala $200,000. Med govorniki bo tudi George E. Vincent, predsed¬ nik vseučilišča države Minnesota iii guverner Eberhart. Rojaki in rojakinje! V tej šoli izobraževal se bo tudi naš sloveli ski naraščaj, zato je naša dolžnost, da pokažemo z nmogobrojno ude¬ ležbo, da živi tukaj tudi slovenski narod, ki se.zanima za izobrazbo mladine in za napredek človeštva. Chisholm. —- Obleke za en dolar se še vedno dobijo pri krojaču Fr. Žagar. Razprodam jih vsak dan. Kdor hoče kupiti številko, naj se zglasi pri meni. Poskusite svojo srečo rojaki. Lepa obleka, dobro blago, dober izdelek za — $1.00. Požurite se. —• Frank Žagar, kro¬ jač in trgovec za mož ko opravo. — Pri volitvi v vaški zastop je prodrl predsednikom Joseph Au¬ stin, advokat, z velikansko večiuo. Dobil je 399 glasov. “Trusteem” ali odbornikom izvoljeni so bili: naš rojak Jožef Jakše s 358 gla¬ sovi, J. M. McNiven s 394, Leo. Mitchell s 462, F, ~W. Anderson s 351 glasovi. Rojak Anton Mahne je, propadel na socijalističnem ti- ketu. Dobil je pa častno število glasov 244. Bert. Culvert je bil iz¬ voljen “reeorderjem” s 383 glaso¬ vi. Blagajnikom bil je izvoljen Ch. E. French s 412 glasovi, a naš ro¬ jak Frank Govže mu je bil tik za petami in je bil njegov najhujši tekmec ter je dobil 313 glasov. — Chisholm je pač kontroliran od petih ali šestih politikarjev. Ely. — Prevzvišeni Jožef F. Buh v Ely, Minn., starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, obhajal bo dne 17. t. m. svoj enoinosemdeseti rojstni dan, in par tednov pozneje obhajal bo zlati jubilej, odkar je prišel v Ameriko in sicer v St. Paul, Minn. Vziic njegovi visoki starosti o- pravlja Rt. Rev. Buh sam elyško župnijo, ki šteje okoli 300 faranov. Vrhu tega obiskuje tudi vsaki me¬ sec indijansko šolo na To\ver. Fater Buli, kakor ga rojaki na¬ vadno kličejo, je prišel na Elv en ali dva dni pozneje kot je pri¬ šla železnica, da je krstil prvega belega otroka, ki je bil rojen sta- rišem John Murnika na Bhvabik location in kateremu se je dalo ime Marija Bhvabik. Deklica je dobila za spomin prosto loto. Kmalu potem je začel delovati Charidler rudnik. Rt. Rev. Buh je bil pred svo¬ jim odhodom v Ameriko kaplan v Radečah ob Savi na Dolenj¬ skem. Sedanji starček duhovnik je šel v Ameriko na'poziv ranjke- ga slovenskega misijonarja Rev. Franc Pirca, ki je misijonaril po Minnesoti. Fater Buh je razširjal katoliško vero tudi ves čas med Indijanci po Minnesoti severno od mesta St. Cloud. Ozemlje ka¬ tero je oskrboval bilo je obširno in prebivalstvo bilo je jako redko, zato je pa več 'volkov in medve¬ dov. Potov ni bilo in še steze bi¬ le so redke in slabe. Mladi misi¬ jonar prestal je mnogo težkoč, vzlic temu je pa za svojo visoko starost tako čil kot bi bil še le ka- cih 60 let star. Tudi spomin ima jako dober in se je >ne dolgo tega še dobro spominjal svojih bivših župljanov v Radečeli, kjer je ka planoval pred pol stoletjem. Rt. Rev. Buh je splošno prilju¬ bljen in spoštovan med prebival¬ stvom slovenske in vseh drugih narodnosti po železnem okraju, kjer je povsod poznan, in kjer je delil žalost in veselje s svojimi fa¬ rani. Dne 17. marca dosegel bo sivolasi in samaritanski slovenski duhovnik starost 81 let in mese ca aprila bo slavil polstoletnico odkar je pričel svoje 'versko delo med prebivalstvom, Minnesote. Bog ohrani Rt. Rev. Buba še mno¬ go let! — Prejšnji župan Mike Wein- eierl in prejšnji alderman John A Haari sta /naznanila svojo kandi da turo za župana za volitve, ki se bodo vršile dni' 7.'aprila, tl. John Scliaefer 'kandidira za sodnika. Elv je ena najmočnejših slo¬ venskih naselbin v Minnesoti. Ro¬ jaki zdramite se, postavite svoje kandidate in posadite jih kolikor več mogoče v urade. Na Ely je več zmožnih Slovencev za vsak politični urad, in teh dolžnost je da gredo v volilni hoj. Če bomo vedno spali se nam bodo vsi naro¬ di za hrbtom smejali. Volilni čas je pred durmi, zatoraj vsi na no¬ ge takoj, da, se pokaže slovenska moč na Ely Minn. Vabilo na tombolo, katero pri¬ redi Slovenska Čitalnica v Ely, Minn., dne 15. marca, ob 2. uri po¬ poldne. Pripravljenih imamo lepo število krasnih dobitkov, nekateri vredni do $12.00. čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Vabljeni so vsi Slovenci in Sloven¬ ke na Elv in okolici. Za prijazno postrežbo bo skrbel odbor Sloven¬ ske Čitalnice. s* m mr- h* '1 Samostojno Slov.-Hrv. Podporno n Složni Bratje ” 3 L Ustanovljeno 1 svečana 1913, Evet Društveni odbor: eth,] Predsednik: Jolrn Intihar, Box 123. Podpredsednik I. tajnik: Frank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik- Pr - OW Blaerainik: Josin Prannou „ «toji k ■ Blagajnik: Josip Francelj, G r - Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Matk rt Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank pf° Tat m Nadzorniki: atnar ' Jokn Tanko. Frank Štrukelj, John * r&FIlČfiron Z rirgfl POlin S«»X _ “• let Društveni zdravnik: Dr. John« Bedne seje se vrše vsako tretjo nedelio „ — S ° n - Francelj. J “lesecu T Dragi rojaki Slovenci in Hrvatil Zanimaito aTot »w . fitvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju’ ko?ez^ Bas « Pojp ‘pl .Jož« I r :i RT. REV. JOSIP F. BUH IZ ELY. m NA PRODAJ. Dva pisalna stroja (typewri- ters) pri Geo. L. Brozicb, Ely. Minn. Oba stroja sta v dobrem stanju, eden je skoraj popolnoma nov in oba sta opremljena s slo¬ venskimi črkami. Prodam oba po jako nizki ceni. Lepa prilika za slovenske mladeniče si nabaviti stroj, ki je velike vrednosti za vsa cega naprednega mladeniča. Ogla¬ site se ali pišite na: Geo L. Brozich, Ely Minn. Ely — Cenjeni rojaki in bratje Jugoslovani! Dne 15. marca t. 1. ob 10 uri dopoldne se bo vršilo zborovanje v Slovenski Čitalnici na Ely glede prihodnjih volitev za mesto Ely ki se bodo vršile 7. aprila 1914. Ker je politika najve čje važnosti za vsak sloj in za vsa¬ kega človeka, vabimo vljudno vse rojake in druge Slovane, da se vdeležijo nmogobrojno tega zbo¬ rovanja. Frank črček, tajnik in blagajnik volilnega odbora. Eveleth. — i^gA^Sarmer, z ime-, noim Erick Lane je bil najden Ti¬ mor jen v svoji kabini blizu Mor- cum, 25 milj vzhodno od tukaj. — Njegovo razbito truplo o prepeljali semkaj. Njegov svak, katerije pri¬ peljal mrtveca, se je izrazil, da je imel pred enim letom usmrčenec $400 do $500 katere je nosil vedno pri sebi, in da je bil najbrže usmr¬ čen radi denarja, katerega je mo¬ rilec gotovo odnesel. Lake je bil najden sedeč na sto¬ lu. V prsih je imel rano od strela in njegov vrat je bil prerezan. La ke je bil 40 let star in samski. De¬ lal je v rudnikih, dokler ni bil po¬ habljen, potem se je pa posvetil farmerstvu in je sem in tam delal tudi v gozdih. Kdo ga je umoril, se ne ve. — Iznajdba rojaka Martina Pa- nian postaja čedalje bolj poznana. Ameriški dnevniki jo opisujejo kot znamenit izum, s katerim bi bilo mogoče omejiti škodo pri požarih. V zadnji številki N. V. smo prine¬ sli sliko, ki kaže rojaka Paniana v svoji ogjnevarni obleki sredi div¬ jajočega plamena. Rojak Panian je dobil ponudbo, da se povrne v Cincinnati, Ohio, kjer bo demon¬ striral prkatienost svojega izuma pred strojem, ki napravlja slike za gledališča. Nedvomno bi to spra¬ vilo idejo med podjetni svet, in mi želimo, da bi se iznajdba našega Slovenca spravila kmalu v prak¬ tičnost Opozarjamo pa tudi slo¬ venske petične može, da stvar in¬ vestirajo, in če se pokaže nje prak¬ tičnost, da osnujejo družbo in po¬ stavijo iznajdbo /na trg ter poma¬ gajo tako izumitelju, sebi in na' rodu. — V Fayal tovvnship bili so iz¬ voljeni: supervizorjem R. R. T.re- zona, blagajnikom, E. H. Dormer, tajnikom R. J. Trezona, konštab- lerjem Fred Anslin in G. E. Pe- terson, mirovnim sodnikom B. C. Prout. — Pri Kelsev je sunil v O. II. Nelsona vlak ter ga je tako poško¬ db, da je umrl po nekih turah tu¬ kaj v Moore bolnišnici. — Vsem članom društva "»Slo¬ žni Bratje” samostojnega slov.-hr- vatskega podpornega društva se naznanja, da se udeležijo seje v ne¬ deljo, dne 15. marca ob 2. uri po¬ poldan in tudi drugi rojaki so vab¬ ljeni, da se te seje udeležijo. Zad¬ njo redno mesečno sejo se nam je predstavil naš novi cerkveni pevo¬ vodja, im je jako vnet, da bi se vstanovilo pevsko društvo, kakor še več drugih izobraževalnih od¬ sekov. Zatorej ste vabljeni vsi, ki imate veselje do izobrazbe, da se te seje udeležite. — Fr. Peterlin. Rojake in rojakinje ne d|ajte se sleparit) od Židov. Glejte na do bro pošteno delo, ki pride iz. rok krojača. Židovska obleka je slabo sešita; pri meni dobite močno, trpežno obleko za manjši denar kot pri Židih. Za delo jamčim. Kdor ni zadovoljen se mu denar vrne. Jakob Ambrožič, krojač. 'VI\o Fitger Brevving Co, Duluth - Vičlna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih l cah varjeno iz pristnih snovi). Josip Geržin zastopnik za ELY, liaiestti K* . - . Areta cl ~ . -In, ki Mirin- \ £yaj» lc bil n (fllnik iz prosja^' i jz® a 'k N Hibbing. — Eden naj večjih slu¬ čajev za odškodnino je bil porav¬ nan tukaj izven sodišča. Milan Ja- novič je vložil tožbo zoper Butler Bros. za $50,000 odškodnine. Ja- ,novica je podrl vlak, ko je delal pri Grant rudniku m a Buhi. Jano¬ vih se je poravnal za $11,600. Tudi Nick Obradovich in Mike Markoviči), ki sta tožila Butler Bras. La odškodnino, sta-#o por^iv^ nala izven sodišča. .— Victor L. Poivers je bil izvo¬ ljen županom brez opozicije. Do¬ bil je 1178 glasov. Za “trustee” so bili izvoljeni vsi prejšnji ‘trustee*. B. J. Burrows je dobil 1079 gla¬ sov, John Curran 1044, Robert L. Geisehnan 1065; rekorderjem je bil izvoljen D. D. Haley s 1112 gla¬ sovi ; sodnikom T. F. Bradys 1081 glasi, za blagajnika D. D. Mac- Eaehin s 432 glasovi, za posebnega sodnika T. S. Sillirnan s 735 glasi. V Stuntz township so bili izvo¬ ljeni: * super visor jem’ James Bur- ehart 796 glasov, “town clerk” V. J. Benoe 609 glasov, blagajnikom M. J. Cox 862 glasov. i' marca pni Fr •it gorice- r družbi 1 seje z aae ^ fega P> sra leni) Jožel toženca v ijer se je klical: POZOR! «•- PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Tower. — Govori se tukaj, da bo mestni zastop popolnoma, po¬ sušil Tower. Zapreti bodo morali ob nedeljah salnni, pool bali ter trgovine za cigare in kendi. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, .glede ul ganja denarja, tem po - tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno j na zahtevo. Priporočamo se vsem i cenjenim rojakom in jamčimo za i popolna tajnost vseh nam zaupa- ! Ilih zadev, kakor tudi za hitro in j pošteno delo. First State Bank of Elv, Minn Miner’s State Chisholm, Minn. OHIO. Cleveland — Dne 8. marca je bila tukaj slavnostma otvoritev novih prostorov Slovenske Narod¬ ne Čitalnice. Zbrano je bilo mno¬ go Slovenstva iz vseh slojev. Pri ! a *V! e igral ° naenkrat nad IGO ljudi. Za vsakega /pravega slovenske¬ ga rodoljuba je razveseljivo, ko ci ^ poročila. Živeli zavedni Clevelandski Slovenci in Sloven- ke! v četrtek po noči, okoli dva¬ najste ure je bil napaden rojak J. Glavic ] i, cerkveni blagajnik. Vra¬ čal se je z župnikom Ponikvarjom :z solske dvorane domov, ko so ga naenkrat napadli trije zakrinka- ni možje. Na njegovo vpitje j e (’ Na ’ d V založbi Narodnega Vestnika jeJ 0 ^ DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA DRŽAVO MINNESOTA (Minnesota Wortmen s Compensation Act) Cena 30 Centov Navodila kako postati dri Si Cena 15 Centov 22. marca 1914. NARODNI VESTNIK * N *n. Iz stare domovine. 1 KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Franc Do o mesecev. - 'binvi*, Co. odCKIh In Okitil. n MinnesotL R! rE KI LA nn- ka ) e 10 E # A«*- linšek, kočija že v sin Terezija Hazhevar, vladnega sve- tDiko, vdova, 80 let. — Mihael Umi k, delavec hiralec, 74 let. — Neža Jordan, bajtarjeva hči, 16 let. — Frančiška Cerar, delavka 27 let. — Ivan Kovač, zasebnik, 79 let- Ana Ločniškar, rejenka „ __ Gregor Stržina-r, go- 8 f?a C r in posestnik, 46 let. - Breščak, dninar, 20 let. J °otreljen. Dne 8. m. m. zvečer • nekdo brez znanega vzroka ob- Zni 151etnega posestnikovega ° ToŽefa Možina, ki je z nekate- 6 ‘ aa ; drugimi fanti stal pred neko hišo v Zalogu. Krogla ga je zadela . ste gno in v njem obtica a. ' Aretacije v Ljubljani. Na glav- * kolodvoru v Ljubljani areto- D t so tri delavce iz Knina v Dal- val ... lki , s0 se hoteli izseliti v mo- mae l’ ue da hi bili zadostili vo- ■Sim dolžnostim Jn brez potnega __ v Spodnji Šiški je bila a- Ivana neka dekla zaradi veeih ! vin ki jih je izvršila pri svojem SSiJi - V Novem Vod.mu J ; e bil aretovan 531etni Jakob inžnik iz Reke pri Ddbrunjali, ki t prosjačil od hiše do hiše m tudi kaj izmaknil, če je mogel. 2 jboj. Na zatožni klopi je sedel 17 marca pred novomeško poroto 191etni France Miklavčič iz Treh nie gorice. Dne 6. januarja t. 1. je v družbi Franca Habjana in An¬ tona Severja šel domov. Habjan se je začel z njim pričkati radi ne¬ kega pisma, ki ga je pisal (obto¬ ženi) Jožefi Šuštaršič, m vrgel ob¬ toženca v sneg ter stekel domov, ■kier se je oborožil s fižolovko ter mu klical: “Boš šel ali ne.” Ob¬ dolženec pa je šel naprej m vzel v roko nož. Habjan ga je dohitel in mu zastavil pot. Obtoženec pa nuje rekel: “Kakor me ti boš, ta¬ ko te jaz bom.” — Nato je prite¬ kla Habjanova mati in izvila sinu kol iz rok. Ta pa se ji je iztrgal in skočil k ograji, odlomil si nov kol in hitel za obtožencem, ki je ta čas odšel. Ko ga je dohitel, ga je udaril po rami, naikar sta se spo¬ prijela. Miklavčič je začel suvati Habjana z nožem v prša, trebuh in hrbet. Prizadel mu je pet ran, vsled katerih je 'kmalu na to umrl. Obtoženec je priznal dejanje in re¬ kel, da je storil v razburjenosti in silobranu in vsled preobilo zau¬ žitega alkohola. Zaslišane priče so potrdile obtožbo. Porotniki so dano vprašanje radi silobrana po¬ trdili in sodni dvor je obsodil Mi., klavčiča v lOmesečno ječo z posti in trdimi ležišči. Izpred porotnega sodišča v No¬ vem mestu. — Na zatožni klopi je sedel krepak mož, 32 let stari Ja¬ nez Dobravec, rojen v Zagorju, po poklicu kovač v Retjah, v zadnjem času momterski pomočnik iia Sav¬ skem rovu v Trbovljah. Obtože¬ nec je bil že dvakrat kaznovan ra¬ di hudodelstva spolne posilnosti. in sicer se je bil spozabil celo nad 'i* let starimi ženskami. Dne 29. septembra 1. 1. okoli 3. ure popol¬ na 2 se je 67 let stara Marija Hri- oar iz Podkraja po cesti vračala Pfoti domu. Sreča jo neznan elc>- 'ek — bil je Dobravec — ki jo je zagrabil za vrat, ji izvil iz roke srp ® i° Podrl na tla .Vsa preplašena zenska je zopet vstala, a Dobravec J0 je zopet vrgel na tla, ji segal Proti vratu ter ji grozil, da jo za- Us ' a h vstreli, če ne molči in se ne uda. Janez Dobravec je bil ® ^ojen na pet let težke ječe. — 0 ravee je takoj prijavil vzklic jr/ -Vi L? P rev rsoki kazni. . 10 zagovorom. .1.. on Njegov e\ - — • J '-'O v v ~uo zagovornik dr. Slane pa je pri javil tudi ničnost, ker sodni dvor Ul lDor/vIti ngodil Višanje favdni-k tudi ničnost, njegovemu predlogu na specijalistov. Državni - -'uiirK je po obsodbi predlagal, na se obsojenca pridrži v preiske- v alnem zaporu. „ p °žigalka iz Bele Krajine. Za- ^tkom meseca februarja jila in postala ta¬ ko omenil jena, da prav nič ne ve, kaj se je tisti večer godilo. Le to se še spominja, da je bila tisti ve¬ čer pri bratu v mlinu, pozneje pa pri drugem bratu v vasi, od koder se je okrog 10. ure vrnila domov. Tribuče pa so oddaljene skoro eno uro hoda od Zoreneev, torej ni mo. gla biti tam. To izpoved potrjuje tudi več prič, ki pa so večinoma v ožjem sorodstvu z obtoženko. — Nasprotno pa druge priče — med njimi tudi njena prijateljica Kati Jakše — potrjuje, da je bila zve¬ čer med 7. in 8. uro gotovo v Tri¬ bučah, ker je še svojo prijateljico Kati pri oknu klicala. Nasproti oni ženski Mariji Cvitkovič, ki je šla k županu po kruh, je celo gro¬ zila, naj župan le pazi, kaj dela. Iz. predživljenja obtoženke je še o- memiti, da je po smrti svojega mo¬ ža imela razmerje s svojim tastom, s katerim je imela otroka, da je to razmerje bilo vzrok pretepov v o- beh rodbinah, vsled česar je bila Vranešič že večkrat kaznovana. Porotniki so potrdili glavno vprašanje na hudodelstvo požiga, zanikali pa zagovor glede na pija¬ nost. — Na podlagi porotniškega' krividoreka je bila Ana Vranešič obsojena na deset let ječe in \ po¬ vračilo odškodnine pogorelcema. Tat. Orožniki so v železniškem predoru pri Litiji aretirčali Rolet¬ nega delavca Feliksa Zupan z Vac. Pri njem so našli dva 'kosa suhega mesa, dve salami, dve škatlji sar¬ din in mnogo različnih cigar, ka¬ kor tudi kukalo. Zupan je izjavu, da sta te stvari prejšnjo noč z ne¬ kim tovarišem ukradla v neki ljub. ljanski gostilni. Nenadna smrt. Srena kap je za¬ dela v Kranju 591etuega posestni¬ ka Leopolda Tepina, očeta ljub¬ ljanskega živinozdravnika L. Te¬ pina. Bil je takoj mrtev. Albanski tečaj so ustanovili na Dunaju za častnike. V to šolo bo komandiranih kakih 20 častnikov, da se priuče albanščine. Poučeval bo albanski jezik bivši Pekmezič- Pekmezov, sedanji akademijski profesor dr. Pekmezi. Čemu ne pri¬ rode na Dunaju tudi kurz sloven¬ skega jezika? Pravijo, da bi bil ta kurz raznim častnikom bolj potre¬ ben, kakor pa albanski. Nesreča v gozdu. Pri spravlja¬ nju lesa v gozdu se je zvalil debel bukov hlod na Antona Tonejec, hlapca pri posestniku J. Frcaju v Višeliiiei pri Gorjah. Tonejec je vs¬ led poškodb že naslednji dan umrl. V pijanosti zmrznil. 741etni že¬ lezniški delavec Štefan Golnar iz Severina na Hrvaškem se je o. m. m. iz Črnomlja pijan napotil do mov v Usarje. Na progi v “Mestni loži” je pa padel in obležal. Na¬ slednji dan so našli zmrznjenega. ŠTAJERSKO. Ogenj. Dne 8. m. m. je v Spod. Gorčah pri Braslovčah pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Ane Prislan. Posestnica ni bila za. varovana. “Ženin.” Kočarjev sin Albert Vegel iz Št. Paula pri Preboldu se je izdajal za ženina. V šoštanjski okolici je preslepil neko posestni¬ kovo hčer ter ji natvezil, da ima 1800 K dote. Osem dni se je mu¬ dil v hiši in set pripravljal na že¬ nitev, nato pa jo je z ukradeno ob¬ leko in drugimi rečmi bodočega tasta tiho odkuril od hiše. Orožni 51 vo ga je prijelo in izročalo sod¬ niji v Šoštanju. Obesila se je v Ščavnici 321etna viničariea Frančiška Weber. Iz Zgornje Radgone poročajo, da so trije kmečki fantje nekega hlap- čka Handla iz same sirovosti tako pretepli, da je siromak umrl. Take izbruhe nečloveške sirovosti bi se moralo pri nas začeti eksemplari¬ čno kaznovati, drugače ne bode ta¬ ko kmalu bolje Iz Maribora. Pešec Matevž Preg je 15. februarja že četrtič'dezer¬ tiral od 11. stotnije 47. pešpolka. Še le pred kratkim so ga izpustili iz vojaškega zapora v Moellers - dorfu. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da sta napadla v gozdu na okrajni cesti dva neznana fan¬ ta d<-klo Golob iz Zamarkove ter sta ji odvzela za 34 K denarja in dva zavitka s kavo in sladkorjem.. Umrl je pri Sv. Lenartu v Slov. goricah gostilničar in posestnik M. Sekoll. PRIMORSKO. Volkovi v Dalmaciji. V Krčiču blizu Knina je neki lovec naletel na volkuljo s tremi mladiči. Mla¬ diči so utekli, volkuljo pa je ustre. lil. Drugi volk se je pojavil blizu Knina ob železniški progi ter so ga tudi ustrelili. Po daljnih vaseh so pa volkovi v letošnji lmdi zimi ce¬ sti gostje. Samomor. Znani brivec Cezar Junz, ki je imel svoj salon v ulici Malcanton št. 15 v Trstu, je na¬ pravil v noči od nedelje na pone¬ deljek konec svojemu 621etnemu živlejnju. Bil je zlasti v mladosti velik veseljak, ‘katerega je poznal ves Trst. Tudi na stara leta si je obranil humor, da je bil vsakdo rad v njegovi družbi. Prepotoval je vsa večja mesta Evrope. Vzrok sainonmora so bile denarne stiske V Trstu nameravajo izdajati Ita¬ lijani nov laški dnevnik “Gazeta di Trieste”. Vodil ga‘bo zloglasni urednik lista “Cola del diavolo”, Hudičev rep) Victor Cutin, ki je strupen sovražnik Slovencev in Slovanov sploh. Slabi prijatelji. V Pulju se go¬ vori, da je v Skadru umrl puškar bataljona pešcev št. 87. Ta bata¬ ljon se že nahaja v Skadru in tvo¬ ri de 1 mednarodne posadite. Kakor se govori, je omenjeni puškar pod¬ legel rani, katero mu je s strelom zn jal neki Albanec. Defravdant. V Gorici so areti¬ rali bančnega uradnika Leopolda Kodriča. Poneveril je baje okoli 60.000 kron. Uboj pri poroki. V Zakojcih, ob¬ čina Cerkno, na Goriškem so pre¬ tekli mesec vozili neki nevesti balo, potem pa plesali pozno v noč na nevestinem domu. Ob 2. uri pono¬ či je prišel pred hišo neki mlade¬ nič, po domače Hribarjev in se pa¬ čil skozi okno plesalcem. Hišni go¬ spodar (jelk je šel ven in ga po¬ vabil v hišo, fant pa mu je brez od¬ govora potisnil nož v trebuh. Go¬ spodar se je vrnil v hišo in posedal okoli stoječim, da ga je Hribarjev zabodel. Ko so nekateri začeli zo¬ pet plesati, se je nevestin oče krva¬ več zgrudil na tla. — Da je temu žalostnemu dogodku v prvi vrsti krivo žganje, ni dvoma. Žile si je prerezal v nekem ko¬ pališču v Opatiji bivši gostilničar v Opatiji, v zadnjem času na Reki, Ivan W eri) e g g. Vzrok satnoumora so finančne težkoče. Nesreča. Delavec Ivan Novak iz Skednja je ponoči padel v nekak cilindrasti stroj, od koder se je ne¬ verjetno kako zopet rešil. Polomi! si je do malega skoraj vse kosti. Ker je star šele 22 let, je upati, da okreva. Čuden doživljaj, Nedavno je ne¬ nadoma zmanjkalo v Reki uradni¬ ka Karola Kalussija, ne da bi kdo vedel, kam je šel. Šesti dan se je pa ravnotako nenadoma zopet po¬ javil v Reki in pripovedoval, kaj se mu je bilo pripetilo. Rekel je, da se je pred šestimi dnevi spre¬ hajal po Korzu na Reki, nenadoma se mu je zazdelo, da mora odpoto¬ vati v Milan in hitel je na kolo¬ dvor in se odpeljal. Ko se je zopet zavedel, se je nahajal v tujem ne¬ znanem mestu: vprašal je mimo¬ idoče, katero mesto je to in zvedel, da je v Milanu. Šel je k nekemu profesorju psihiatru in ga vprašal o svoji bolezni; profesor je rekel, da gre tukaj za redek slučaj du¬ ševnega zmedenja. Kolussi se je nato vrnil na Reko. Ponesrečen beg slovenskega vo¬ jaka. V Kanalu je pobegnil od ta- niošnjtga lovskega polka lovec Ig. Stouovec iz Žirov. Mož pa ni imel sreče. Vojaška patrulja, ki ga je zasledovala, ga je vjela in aretu ali v neki baraki pri. Avčah. Stenovec je pobegnil zaradi nekega dekleta iz s' ojega kraja. Velika tatvina. Vlomili so talo vi v modno trgovino Lorinde Tavo- latti v Trstu in so odnesli za 20.C00 kron blaga. O tatovih nimajo še nobene sledi. V Trstu se je zastrupila z oeto- vo kislino 481etna Pavla Leoni. Odpeljal i so jo v bolni šnico, kje 1 . 1 'ij ;,jo, da bo okrevala. Samomor je izvršila zaradi družinskih raz¬ mer. Aietirali so na glavni pošti v Trstu zasebnega uradnika Emila viteza Schiflerja iz Dunajskega Novega mesta, ker je hotel dvig¬ niti s ponarejeno nakaznico Karla Resmana iz Gradca 180 K. V cirkusu Zavatta v Trstu je po¬ padel lev krotilca levov, Schnei - derja za roko. Krotilcu se je po¬ srečilo, da je ušel iz kletke, toda rana na roki je talko nevarna, da mu bodo morali bržkone roko od¬ rezati. KOROŠKO. Pri Št. Rupertu pri Celovcu so aretirali nevarnega vlomilca, ki je izvršil v zadnjem času več predrz¬ nih vlomov v celovški okolici. Are¬ tiranec, katerega so dobili skritega pri enem njegovih prijateljev, se piše Karol Šibic. Na Vrbskem jezeru si je zlomil pri drsanju realee Pavel Mešnek iz Volšperka desno nogo. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v bolniš¬ nico. Na postaji v Bistrici, na progi Dunaj-Po».teba, je skočil S tira to¬ vorni voz. Voz se je razbil ter na¬ pravil na tiru precej škode iu vla¬ kom večje zamude. Na Dobraču sta vjela dva lovca krasnega planinskega orla, ki meri z razpetimi peruti 2 metra 40 cm. V vilo dr. Ambr. Bruggerja, ki leži severno od Poreč so vlomili ne¬ znani tatovi in odnesli za 2000 K razne obleke. Kot tatova so dognali sedaj nevarnega vlomilca Sibica, ki je sedaj v celovških zaporih in njegovo ljubico Bollbacherjevo, ki je pustila v zameno za ukradeno blago v vili svojo umazano obleko. RAZNOTEROSTI. Pravi sneženi mož. Iz Peabody- ja poročajo: Zadet od neke loko¬ motive, se je priletni Aleksander MeGregor kotalil kakih 150 čev¬ ljev daleč po mokrem snegu ter so ga morali pozneje izkopati iz sne¬ žene kepe, v premeru šest čevljev, ker se je sneg nabral okoli njega v pravcato kepo. Mož je težko po¬ škodovan ter skoro gotovo ne bo okreval. Nova zlata polja v Sibiriji. Ka¬ kor poročajo ruski listi, so odkrili 55 km od Vladivostoka velika zla¬ ta. polja. Boj z volkovi na življenje in smrt. Strašen boj so jirestali vo¬ jaki honvedskega huzarskega pol¬ ka v Velikem Varaždinu. Nekaj huzarjev, ki so bili brez orožja, je šlo pod vodstvom službuočejga desetnika po joremog v vojaško Skladišče, ki leži zunaj mesta. Hu- zar Pavel Horgos, je tekel naprej, da odpre vrata. Kar ga napadejo trije volkovi. Branil se je z želez¬ nim drogom in klical na pomoč to¬ variše, 'ki so jih pa medtem že tudi volkovi napadli. Med vojaki in vol¬ kovi se je nato vnel boj na življe¬ nje in smrt. Desetnik je z revol¬ verjem streljal in enega volka za¬ del, a lačni volkovi niso zbežali. Končno se je vojakom posrečilo, da so zbežali v skladišče; volkovi so nato v bližnji gozd zbežali. Hu- zar Horgos je strašno razmesarjen, ker so mu volkovi iz rok in iz nog iztrgali kose mesa, tako da so ga morali oddati v garnizijsko bolni¬ šnico. Visoka starost. Iz Kozluka v Bosni javljajo, da je v vasi Srb¬ ska Vitinica začetkom meseca fe¬ bruarja umrl kmet Radovan Spa¬ sojevič, ki je bil star 135 let. Mož je živel silno skromno, a bil čil in čvrst do svoje smrti. Slovenec — načelnik stavbnega urada v Bitolju. Službeni list bi- toljske občine ‘Opstinske Novine’ pišejo: “Naš mestni stavbni urad je pričel svoje delovanje, ker je dospel šef inženir g. Josip Skalber- ne. Bratska slovenska kri, ki teče v žilah g. Skoberneta, nam jamči, da bo g. šef deloval za Bitolj prav tako požrtvovalno, kakor bi delal s lepo, belo Ljubljano.” Stari spomin' Pri prezida vanju cerkve Marcelini v Rimu so odkrili hišo matrone Lučine., ki je bila pri¬ znana /aščitnieu papeža Marcela. V hiši in pod hišo so našli tudi , c e skrivnih podzemeljskih hodnikov iu v njih celice., v katerih so naGi polno "keletov. To razkritje povz¬ roča v Rimu veliko pozornost. Za vojno. V r,; ih<«injih petih le¬ tih bodo izdale evropske velesile nič manj kot 45 milijard za svoje vojske. Na Rusijo pride 12 roli- jard, na Francijo 8, na Anglijo 8, na Ni-učijo 10 na Italijo 3:5, in na Avstrijo 4.5. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « «5 SS Kapital, preostanek in delniška odgovornost $ 74 . 000.00 e gs» Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne tiste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.] Posetite nas. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik’ Na p rodaj Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Biwabik, Minnesota. Sezite v spodnjo miznico. in vzemite Vaš navadni čik PEERLESS tobaka. Mož, ta tobak vas bo zadovoljil. Je ravno tak kot je bil pred leti — ko ste še delali zunaj na prostem, predno ste začeli delati znotraj. In navada na PEERLESS je dobra navada. Naravni, sladki, sočnati čik ali bogato dišeče kadenje je mogoče doseči le iz pristnega Kentucky tobaka, ki je staran tri do pet let, da se dobi iz njega vso milobo in sladkobo, ki je v PEERLESS Long Cut Tobacco PEERLESS je naravni tobak za možke, kateri zahte vajo, da jim žvečenje ali kadenje daje zadovoljstvo, fud Vam se zljubi tobaka večkrat in slabi tobak Vam ne bo dal nikdar zadovoljstva. Vi morate imeti Vaš PEERLESS. Isti je adovoljiv kot dobri obed. Bil je na trgu skozi 50 let in je če danes najpriljubljenejši tobak mož ki so čili in čvrsti.- eČ ga boste poskusili le en teden, Vas bo tako adovoljil, da se ne boste hoteli lo¬ čiti od PEERLESS. Na prodaj v vseh tobakarnah v zavojih po 5 centov. Druge velikosti, lOc, 20c in 40c v zavojih, in 45c v kositerni škatlji. NARODNI “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publlshed by the Slovonian Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Hace ol Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald lisued every Monday and Thursday; suhscrlptlon yearly $2.00 Tke best Aciertluns medte among Slovenlans in the Horthwest Rates on appllcatlon Tatered as second-class matter May it. 1911 at the post Otlice Duluth, Mlnn., under the let March 3,1879.'* _ »NARODNI VESTNIK" izdaia Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Mlnn. ■h-t» vsak ponedeljek tn četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina slane: Za Ameriko In Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . • $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: ••Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth. Mlnn. Telephone, Melrose 1113. nns POMEN IZOBRAZBE. (Nadaljevanje.) Ta izobrazba pa mora segati še dalje. Raz¬ umevanje se mora podpreti z izkušnjami; ker pa teh nima vsak, naj si nabavi primernega 'časopisja, ki mu jih oriše; seve naj tu izbita le tako časopisje, ki pove stvar kakor je v resnici, človek, ki c it a časopise, kateri tlačijo resnico, ue bo nikdar izobražen, ne bo nikdar vedel, kaj se na svetu godi, kako koraka svet naprej ali nazaj. Vsak nas je v svetovni igri, in vsak mora vedeti, kako ležijo karte, ker če tega ne ve, je neizobražen in izkoriščan. Za človeka dandanes ni dovolj, da se briga le za jednote in zveze, tudi ne, da pozna le domačo politiko, ampak politična naobrazba naj obsega t udi druge narode, da se dobi razgled in vz - led celega sveta, in se uvidi kako je tukaj, 1 ako je tam, kaj je slabega in kaj dobrega 1 r posnemanja vrednega. Najvažnejša pa- je i obrazba na političnem polju, iz stališča Člo¬ veštva. Kajti človek, ki je politično zaveden, se zaveda svoje veljave. On se postavi kot < sebnost, odvisna le od svojega razuma in srca. Ne morejo ga zlorabiti, kakor se zlorablja danes delavstvo, ker se večina ne zaveda svoje politične moči in klečeplazi pred politično za¬ vednimi sloji, ne morejo ga zatajiti ali utajiti. S tem se dvigne stanje človeka; s politično naobrazbo in zavednostjo se dvigne stanje sta¬ nov, stanje narodov. Če je večina izobražena v politiki, bo vedela kako koristiti sami sebi, ergo svojemu stanu in svojemu narodu. Na vsakih sto ljudi pride gotovo devetdeset ljudi, kateri so klasificiram v razred producentov ali proizvajalcev. Tu sem pa ne spada le isti, ki suče kramp in lopato, ampak vsi oni, ki delajo z roko alF z možgani za človeški obstoj in za človeški napredek. Kadar se bo šestdeset od¬ stotkov teh stvarnikov toliko izobrazilo v poli- t iki, da sk bodo zavedali svoje moči, -da bodo skupaj pp|^gnili naj&olil-ni dan, takrat bodo troti ^reftbf.ali dihati, takrat bo producent plačan'za isto, kar je.produciral, takrat sejne bo delavstvo med'seboj klalo za delo kakor se to danes godi pri štrajkib, četudi se zave¬ damo, da bodo tudi takrat stopili pred člo¬ veštvo problemi, katere bo treba skušati rešiti, in ti problemi bodo večni povod, da bo člove¬ ško življenje večna borba, ki ni nič drugega kot gonilna sila evolucije, vedno višje in po¬ polnejše izobrazbe. Politična izobrazba je pa tudi velike važnosti za državo, ne toliko za notranjost, kakor za njeno stališče napram zunanjim narodom. Država, koje podaniki so izobraženi, ima več moči, več ugleda in uživa več rešpekta, kakor država, ki gleda samo na oboroženje nevednih, neizobraženih mas; kajti izobražen podanik ve za kaj se gre in bo branil kot podanik pravice svoje države bolj kot pa oni neizobraženec, ki ne ve za kaj se gre in je v vrstah regimentov toliko vreden kot vol, ki vleče, dokler se ga sili z bičem, ne ve pa zakaj vleče. V Avstriji je malo politične na- obrazbe: volilci so še danes večinoma na vr¬ vici klerikalizma, ki je pravi “cartelček” Habsburžanov, zato pa najdemo med avstrij¬ skimi narodi zelo -malo pravega patrijotizina. V Nemčiji je to drugače; tani je slednji poba- lni do mozga vnet državljan. In v Franciji je ista; napetost napram Nemčiji ini le državna, ampak je tudi vsakega državljana osebna. Ni¬ kjer pa ni menda takega patrijotizma kot je med Jenkiji v Ameriki, kjer bi za slučaj vna¬ njega napada najbrže slednji socijalist zagra¬ bi 1 . za orožje in bi šel navdušeno braniti do¬ movino vzlic vseli njegovih interuacijonalnih tendenc. Druga, tudi vsesplošna je gospodarska iz¬ obrazba. Ta pa ni potrebna le za gospodarja samega, temveč za vsakega človeka, ker je go¬ spodarski napredek, ki sloni edino na gospo¬ darski naobrazbi, pomemben za vse panoge življenja. Gospodarstvo je temelj vsakemu dejanskemu življenju, od njega je odvisna dra¬ ginja, denarni, napredni, svobodni procvit bla¬ gostanja. A najbolj potrebna seveda je za go¬ spodarja samega. Kmet, ki hoče danes dobro izhajati, se mora v kmetijstvu izobraziti; -za¬ sledovati -mora kmetijske razprave, da se te¬ oretično naobrazi, in delati mora razne dobro premišljene presknšnje sam, da se praktično izobrazi. Iz kmetijskih, gospodarskih in go¬ spod inskih razprav se človek nauči delati, ka¬ kor delajo in ravnajo danes vsi drugi napre¬ dni narodi, nauči se ekonomije ali štedljivega in umnega gospodarstva in gospodinjstva, ra- zumenga razdeljenja dela, prodajanja, upo¬ rabljanja itd. Vrhu tega maj posnema gospo¬ dar in gospodarjenja druge vspevajoče sose¬ de, naj ga izobrazi primerjajoča skušnja, češ jez sem gospodaril na ta način, drugi na one¬ ga — tisti, ki je izhajal bolje ima prav. Stroji so že razširjeni širom vsega sveta, posebno a- meriški farmer ima stroj za vsako delo, o*d pu¬ ljenja štorov do setve in žetve, le žal, da jih naši rojaki ne vpoštevajo, in so tako staroko¬ pitni da ne morejo pozabiti na starokrajske čase, ko ropočejo klepi in kose. Slov. smo po poklicu že od pamtivekov kmetje in če bi mi v starem kraju polagali toliko važnost na kme tijski pouk kot ga polagamo na verski, kjer imamo posebnega učitelja po najmanj dve uri čez teden in dve uri v nedeljo, bili bi mi kme¬ tijski strokovnjaki, imeli bi za polovico cer¬ kev žitnice, mlekarne, shrambe za sadje in dru ge pridelke, za katere imamo izvrstne trge do¬ ma, v Egiptu, v preobljudeni Angliji, Indiji in drugod. A mi zanemarjamo naš stan. Fan¬ tje bežijo v tvornice in jame, dekleta pa v ne- čimurnost v mesta, in tega vsega je krivo dej¬ stvo, ker imamo preveč religijoznih učiteljev in premalo gospodarskih. Bolje bi bilo, če bi kmet dal tri sinove v gospodarsko šolo, kojili eno celo imamo tudi za pol miljona Kranjcev, kakor pa enega v latinsko, kjer mora strada¬ ti najmanj asom let in vendar še dolgo ni nič. Slovenci doma in na tujem bodo iskali veči¬ noma kruha na kmetijah; bodočnost imajo pa le izobraženi kmetje, in zato naj išče vsak mladenič in vsaka mladenka izobrazbe v go¬ spodarstvu in gospodinjstvu, ker ta izobrazba pride vedno prav. Kamorkoli se ozremo, pov¬ sod vidimo prospeh le onih gospodarjev in go¬ spodinj, ki so gospodarsko ali gospodinjsko naobraženi, ki znajo ‘delati ne le z rokami am¬ pak tudi s preudarkom, in to je dokaz, da je vendar v izobrazbi ista moč, ki vodi v blago¬ stanje tako posameznika kakor skupnega slo¬ ja, skupnega naroda, cele države, vsega člo¬ veštva. (Dalje prihod.) NAPREDOVANJE RUSIJE. in svinca in je sploh po Theryju v vseh indu- strijalnih strokah velikansko napredovanje. Kulturni napredek Rusije se zrcali v izdat- kT. za šolstvo. V dobi od 1. 1898 do 1902, je Ru¬ sija porabila na leto 85 milijonov za šolstvo, 1. 1912., pa je izdala za ta namen 312 milijonov. Če se pomisli, da so v Rusiji še velikanska ozemlja neobdelana in velikanski rudniški za¬ kladi še nedotaknjeni, si je lahko misliti, ka¬ ko >o še naraslo bogastvo ruskega naroda, če bo tako napredoval, kakor sedaj in se množil. Množenje ruskega naroda je odločilnega pomena ne samo za Rusijo, nego za vse Slo¬ vanstvo in tudi za vso Evropo in Azijo, zakaj od tega množenja je odvisno, kaka bo voja¬ ška in gospodarska veljava Rusije. V tem ozi¬ ru je Tl;ery prinesel Francozem vest, ki jih je posebno osrečila. Sporočil jim je, da bo Ru¬ sija v nedolgem času zgol s številom svojega prebivalstva dominirala vso Evropo. To jo Thery podprl s številkami, ki mora¬ jo pač napraviti na vsakega velik vtisk. Od 1. 1900 do 1912 se je prebivalstvo Francije pom¬ nožilo samo 2% prebivalstvo Italije za 9% prebivalstvo Angležke za 10%, prebivalstvo Avstro-Ogrske(v prvi vrsti pač Slovani!) za 15%, prebivalstvo Nemčije za 16%, prebi¬ valstvo Rusije pa za 26%. Danes šteje Rusija 175 milijonov prebival¬ cev. Če bodo narodi se množili v tistem raz¬ merju, kakor v dobi od 1900 do 1912 (pri Nemcih močno pojemajo porodi!) bo imela Rusija v 1. 1924 že 216 milijonov prebivalcev, v 1. 1936. že 272 milijonov in v 1. 1948. pa 344 milijonov. V 1. 1948. pa bodo imeli pri ena¬ kem množenju Nemčija 104 milijone prebi¬ valstva, Avstro-Ogrska 81 milijonov. Angle¬ ška 61 milijonov, Italija 45 milijonov. To se pravi, vse te države bodo imele nekaj mi¬ lijonov manj prebivalcev, kakor Rusija sama. Naša reč slovaška živo klije. POSLEDICE BRATOMORNE VOJNE NA BOLGARSKEM. prišel na pomoč župnik Ponikvar, toda lopovi so tudi njega napadli. Šele približanfje drugih ljudij je bandite prestrašilo, da so pobegni¬ li. Kdo so bili napadalci, polici/a ni mogla dognati ker ima samo dvoje čepic od njih. Kajbo kdor¬ koli. zavraten napad je vse obso- je vreden in kaže na nezadostno policijsko varstvo v tej okolici. C. A. _ Vlak je povozil v četrtek zju traj ob en četrt na sedem primor¬ skega Slovenca Antona Pont oni- ja. Šel je siromak zjutraj na delo na železniški tir, ko pridrvi to\oi- ni vlak Lake Shore železnice ter zgrabi z vso silo Pontonija. Bil je takoj mrtev. Beda in siromaščina bo velika, kajti oče je pri svojem bornem delu živel devet malih otrok, naj starejši je šele Filet star. Bil je star 40 let, in bival poldrugo leto v Ameriki, njego¬ va družina je pa prišla šele pied pol leta za njim Stanoval je v Euclidu. Pri društvu ni bil nobe¬ nem. Družina se (nahaja v veliki siromaščini. 1 • — Umrl je v Eddv Road hospi- tal rojak Ant. Školarič, član dr. Tolstoj, SSPZ v Collimvoodu. Colinwood — Dne 8. trn. je u- mrla tukaj Marija Blatnik, stara 29 let, rodom iz Trebnjega na Do¬ lenjskem. V Ameriki je bila 9 let. Zapušča tukaj žalujočega sopro¬ ga, 3 otroke, mater, 3 brate in sestro. Nevvburg — Tukaj je umrl ro¬ jak Ignac Novak, star 23 let. Po¬ nesrečil je pri padcu v tovarni. PENNSYLVANIA. Pittsburgh — Josef Kunstelj, * Francoske milijarde, izposojene Rusiji, so oplodile največjo vseh slovanskih držav na čudovit način in rodile bogat sad. To je bilo seveda samo mogoče, ker je tako bogata vseh mogočih naravnih zakladov, da se ji v Evropi ne mor • primerjati nobena druga država. Milijarde francoskega denarja, ki so bile posojene Rusiji, so imele namen ne le državi omogoč:ti uredbo velikanske armade in zgra¬ diti vel'ko omrežje, posebno za slučaj kake vojske,. važnih železnic, nego tudi daljini na¬ men, povzdigniti rusko narodno gospodarstvo, da bi postal ruski narod čim najbolj mogočen in veljaven v Evropi. Naravno je, da se Francizi ne zadovolju¬ jmo samo s tem, da dobe iz Rusije za posoje¬ ni denai točno svoje lepe obresti, nego da tudi gledajo, kake vspehe je ta denar rodil. V pr¬ vi vrsti gledajo Francozi seveda na armado. Mnogi francoski publicisti-strokovnjaki so že obiskali Rusijo in kar pišejo o ruski armadi, to je francosko časopisje navdalo z nepopis¬ nim navdušenjem. ‘Pa to nas sedaj ne zanima in se na to ne bomo ozirali. Francozi so poslali na Rusko tudi več odli¬ čnih znanstvenikov in narodnih ekonomov, da spoznajo, kako se razvija rusko narodno go¬ spodarstvo, kako napredujeta kmetijstvo ter industrija, kako raseta blagostanje in kultu¬ ra in kaljo se sploh razvija niški narod, o ka¬ terem je po nemških listih toliko čitati, da fi¬ zično propada v zganjepitju in v bedi. Eden najanainenitejših francoskih znan¬ stvenikov, glavni urednik lista “Economiste europeen’. Edmoud Therv, je bil poslan direk¬ tno od francoske vlade, da preštudira gospo¬ darske kulturne in življenske razmere, na Ru¬ skem. Tbery se je pred kratkim v r rnil in je ve¬ liko zanimanje ne le v krogih nacijonalnih ekonomov, nego tudi med diplomati in poli¬ tiki. Theryeva pojasnila o Rusiji smatrajo gla¬ som listov na Francoskem kakor nekak odgo¬ vor, ki ga da zdravnik o zdravstvenem stanju bodočega bojnega zaveznika, o katerem gre glas, da ima tisoč bolezni. Zdravnik je prine¬ sel vest, da je domnevani bolnik zdrav, kre¬ pak, silen in se razvija čudovito. Ekonomično prenovljenje Rusije, je na¬ slov Theryjevega poročila in soglasna sodba je. da podaja sliko vprav velikanskega na¬ predka. Pridelovanje žita je v času od 1898. do 1912. napredovalo za 34%, pridelovanje ovsa /a 21%, pridelovanje ječmena za 62%, pride¬ lovanje koruze za 45%. Povprek je v času od 1898, do 1912, letna produkcija ruske zemlje na teh pridelkih znašala 622 milijonov mete’.’- skih centov pomnožila se je za 23%. Pridelek na krompirju se je pomnožil za tretjino in zna¬ ša blizo330 milijonov meterskih stotov; pride¬ lek na sladkorni repi se je pomnožil za 42% in .sto tako je tudi z drugimi kmetijskimi pro¬ dukti. Izvoz ruskih kmetijskih pridelkov se je v dobi 1898. do 1912., pomnožil za 94% in )e skupila Rusija samo pri izvozu poljskih pridelkov v 1. 1912 dosti nad eno milijardo več kakor 14 let poprej. To je ogromen napredek. Tekom zadnjih dvajsetih let se je pa tudi podvojila produkcija premoga, železa, jekla Bolgarska čuti posledice nesrečne zavezni¬ ške 'vojne na vseh poljih, zlasti pa je oslablje¬ na vojaško. . v - , , Po sklenjenem miru v Btikarestu je Bolga¬ rija pomnožila svoje prebivalstvo za 10% Sr¬ bija za 55%, Grška pa za 81%. Ker pa je Bol¬ garska morala Romuniji odstopiti takozvano Dobručo, ki šteje 350.000 čisto bolgarskega stanovništva, je izšla iz vojne silno oslabljena, ker je z odstopom dobruškega okrožja pripa¬ dalo Romunom tudi 25.000 bolgarskih voja¬ kov, ki so doma iz onih krajev in ki so bili že v bolgarski armadi izvežbani. Te izgube ne more nadomestili v Trakiji, ker je prebivalstvo tamkaj po večini moha¬ medansko, a v zmislu mirovne pogodbe s Tur¬ čijo ne sme Bolgarska od mohamedanskega prebivalstva v teh krajih zahtevati vojaške službe. Ne glede na to pa je čisto gotovo, da se bo mnogo musulmanskega prebivalstva, ki je prišlo pod bolgarsko vlado, iz novo osvoboje¬ nih krajev izselilo, prav tako, kakor so se mo- hamedanci izseljevali iz Bosne in Hercegovine po okupaciji in aneksiji teh dežela po Avstro Ogrski. Dvomljivo je torej, če bo pomnožitev bolgarskega prebivalstva v resnici znašalo 10%, kakor je bilo zgoraj navedeno. Vsekakor je izšla Bolgarska iz druge bal¬ kanske vojne tako oslabljena, da v vojaškem oziru sedaj ni kos niti eni izmed svojih sose- dinj. Za to je za dogleden čas docela brez¬ močna m naravnost blazno bi bilo, ako bi bol¬ garski državniki v danili razmerah sanjari¬ li o kaki revanži. Bolgariji je sedaj treba dolgoletnega mir¬ nega razvoja, ako si hoče izlečiti rane, ki jih je ji zasekala zavezniška vojna. Veličina bolgarske nesreče in pomen zlo,- čin-skegr dela, ki je Bolgarsko zapletlo v voj¬ no z zavezniki, se da razumeti šele, ako se je preudarilo vse te okolnosti, ki izpričujejo, da je Bolgerska prenehala biti oni faktor na Bal¬ kanu, kakoršen je bila pred vojno. star 39 let, rodom iz Zagraea, je tukaj umrl. Bil je član društva sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. Trup¬ lo je bilo pokopano v Cleveland, O., kjer mu je sestra Marija Jan¬ čar preskrbela dostojen pogreb. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. F. G. Beaver, Wis. — Obžalu¬ jemo; ne moremo vstreči. Ime neznano. Odgovorili smo vselej v tem predalu. NAZNANJAM Prežene bole ClIle „ kostnice, mišični gBo ah trganje p 0 bolečine m trdosti v * Izvrstno zdravilo, č e ^ t? ne > za bromost ter ak ozdravi prehlajeni in, nahod. Zabrni’ v 8 > k seanje v prsih. Det J« p “ Ozdravi glavobol in 4 —5 kaplja v h n7 v vrstno sredstvo Za H vnetja grla. 8r 8 r anj f j' t S* z °Per krf neprebavljisti Pristni expeller Prifl kakor ga kaže slika. v S 7 PAZITE NA PONAREDB?^: 25 ” <*«°v » ig _ 74-80 WASHINGTON sr newyork " M. J. MURPHY, predsednik. T hb"“ FIRST STATE BANK PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MlN\ se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi doku- ^ na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vlo^e obri* 0 !' ^ 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in j e nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznan« Sf:". ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesbani 1“°“. - iz Ohiencrft in New Ynrkn. znt.nrei sn VoSa ,.l......_■ 6 a Yiu iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne DENAB V STABO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in ta’ vedno nizke. ^ Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe - ' 5,1 istbtako izvršujemo vsa notarska dela. ’ prot: tj,. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih _ -, posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delJ^i-. G cenjenim rojakom na Chisholmu in po železniškem okraju, da imam zastopstvo prodaje lot v bližini Lincoln Shcoole, Chishokn. Lote so še po ceni in kedor hoče imeti hi šo na svojem naj kupi loto sedaj. Mesto raste hitro in rudniki se vedno množijo. Vsakemu kupcu jamčim čisto pocestno pravico. Prodajam farme po 40, 80 in 160 akrov velikosti. Posredujem pri nakupu ali prodaji liiš ter se ro¬ jakom priporočam, da se v vseh enakih slučajih obrnejo name, ki jih ‘bodem pošteno postregel. Frank Globočnik, Box 64, Chisholm, Minn. Če ti je veliko sreče, obilnega veselja srce polno ali če te po tovaršiji glava boli in ti bridka prevara gloje srce; ne išči si olajšanja in tolažila tolikanj pri ljudeh, ki liodevajo vsak le svojo pot, ampak pojdi, zateci se mar¬ več v krilo mili naravi. Ona te tako prijazno pozdravi, prisrčno objame v svoje materinsko naročje, in polna, gorečega, pa najčistejšega so¬ čutja se ali ra-duje ali toži s teboj, da si vesel tolikanj bolj ali žalosten tolikanj manj. Čim lepše je cvetje, tem prej se ospe. Pride¬ jo skrbi in težave zakonskega življenja, pre¬ vare in strasti in naglo izpodjedo cvetje žen¬ skega lica. Kolikokrat se nam je pripetilo, da smo v spominu ohranili podobo lepega obraza iz davnih let; toda žalostno smo bili presene¬ čeni, ko smo v poznih letih zopet srečali znan¬ ko mladih dni in na njej zapazili ne ostankov nego razvaline nekdaj oboževane lepote. O ta¬ kih prilikah modrujemo potlej izkušeni starci, da je prave vrednosti edino le duševna lepota. Duluth Brevving & Mailing h DULUTH,MINNESOTA. t* ( ,vU*f , J]i H' Jo & Jr"* 1 0*400 ,hrF i J il* v V«'* 1 ■ Vfi)^ i» s j» n .jjn s ° < e tje i a ^oriP * * -m topi razg 1-1 ■* aica vP f " ' Joj -noju- o. r p w ■ . tam ID kur p. b ) e v ■ o£""‘ p£ katar K v jaj cU 11 p#** ume flo r ; (fi* JfM F Teorij® Hrtj ca prak s ppjrtM) jaJ ce . uujih dovob rplivi lopi -menilo to i Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “REX”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Ms ZNAK DOBRE OBLEKE Ciolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERI0R Cena za vse enaka. — Obleka sa možke In fante; najboljše blago po primernik in poštenih cenah. Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. Trpel sem več let s križem m z obistmi in sem poskusil vsakojaka sredstva raznih zdravnikov. Pred nekaj nad enim lotom mi je eden naših le karnarjev ponudil DR. MILES’ ANTI PAIN PILES Da je življenje žalostno, polno bede in trp¬ ljenja, ne vredno, da se človek preveč poteza zanje in srce svoje navezuje nanje, to je bilo že tolikokrat izročeno z jokom in smehom, po¬ pisano s krvjo in solzami, narisano s humor¬ jem in hudičevim oljem, da se sme pač imeno¬ vati rešeno vprašanje, dognana resnica. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tiket’ a Baltimore and Ohio železnic CHICAGO do NEW TORKA * ** . m , v if valjenj 3 različei j, uradno p ni povsem « pripeti, j, devetnajsti Jnjseti dan. 1 vremena, jgje. nekaj pa fr« j i . Vendar gviiijo pišceta As. Jajca dru k Alj. Fazano A: račja 28 d S dni: gosi 3( Kaj bolj še se * talijo določ kuta. izven ti jfhrba hladiti Si« tudi jajca, * valila, ter ; v^jeai preneli; *a en do č I* i*jca med či **• da bi se p jajca : se bod £—,0 bo t‘ se ni sc pust Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST, po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žele^-' 1 parnika. PAUL, & i « mi*! bo Vi tda *.V •». A NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prod%^. ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, _ stopnik štirih naj večjih Insurance Company. ;! , c’ in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem P re P. Amerik 0 “ vršujem dolžna pisma in pooblastila za sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. _ aljena, io kedo i f ,n sluča lma fars rega der K ' bv Jskuša Mte na Jbor jiko r»io Rit , k L.' . Pisci > n brez h ( ' za vna „ Koki i dri. •la l!i Se pu a sedel, *iati dan 1 Ji sam •>ajc£ Bi EveleU 1 - so bile moie^nV • kake tri lnes eee, seli t k mn °g« boljše, in ve^ v kratkem oz ,l ra ™ xp Se U P an j e - da bom *7. F. Allen prejšnji mestni sodnik 61 asgow, Ky. ! -knti-Pain Ru so do . d:m^i°e^r j v e bia- žin v ^ vsakem Domanain V T azi J° boležino pomagajo organom daTJr ™ ln zopet normalno delujejo" P zdlavi J° lu vrne r °denar° ie ;jamstvom , da se liica. k 6 poma g a Prva škat- $25.00 NAPLAČILA $1° 00 Lote v Gary, Mi « 11 kjer gradi UNITED STATES STEEL korp' za $25,000,000, in cementno tovarno za najboljša prilika az investiranje denaij a - Obrnite se pismeno ali ustmeno na oracd iia J Steel Plant :li ustmeno Investifl e ^ c-o PISARNA NA BANKI NA GARY. Central Slate 12. marca 1914. NARODNI VESTNIK ;| poljedelstvo in gospodinjstvo. :>'\M C 3 S trijšja"! ‘Po 1 ' til ""'ie’! 01 « ‘M ; *C: “M W» ‘Je X *i\Sj S) č eN KURJEREJA. (Dalje.) rodovina umetnega valjenja ■ hvaležna. Naravno valjenje, ki l e Svisno dd koklje, se m menda ^predrugačilo v teku easa m je lilo p Zn i/iflTlfto -u ešila kurji zarod sa- ena kura, kate 1U °ibrže danes isto. kot je bilo ta Jat ko sta rešila ,n en petelin m 1 bila toliko brez greha, da Ue Hr gton 2 \ o ek % ra sta [ l ‘lV Vendar je pa tudi umetno ba *r; io ** stara stvar. Jajca so Stvar pnik odločil za Noetovo stoletJ 1 _ z a valjenje jajc > ,od «trogi m ta, ,ln “ Union C’ ' r *»i glavni™ nas '>»n in naše ten, 1 dru lbe prot, op . h dnevih. — Z nat > tudi delničarji, Va !rfumetnimi sredstvi že pred a ’ Egipčani so imeli stroje mnogo let predno • nji Kristus rojen. Raziskoval- 36 razvalin so našli več takih peči za valjenje jajc. Nekatere teh pe- • so kurili z drvami. Drugim so nrevajali toploto iz kamnov ka- f re so razgreli na solncu. Poleg La se jajca tudi mnogokrat zva- ifo v gnoju. Ce se gnoj vname na tu in tam isto vlago m toplo¬ to ki je potrebna za valjenje jajc. \bo znese kura jajca na tak gnoj, se mnogokrat pripeti, da se izvali Človek je pa dandanes • iznase, str0 j e s katerimi se obudi speče seme v jajcu in se vstvari iz njega živo pišče. . Teorija umetnega valjenja sloni toraj na praksi, da, če se ima ople¬ njeno jajce v spremenjenih po¬ ložajih dovolj dolgo pod gotovi¬ mi vplivi toplote in vlage, , se ho spremenilo to jajce v zdravo pisce. Čas valjenja je pri različni pa- nitnini različen. Jajce kure se zva le navadno ena in dvajsteti dan. pa ni povsem gotovo, ampak več¬ krat se pripeti, da se zvalijo jajca že devetnajsti dan ali še le dva in dvajseti dan. To je odvisno nekaj od vremena, nekaj od starosti jajc, nekaj pa tudi od načina va¬ ljenja. Vendar navada je, da se zvalijo piščeta iz kurjih jajc 21. dan. -Jajca druge perutnine se va¬ le delj. Fazanova jajca vale se 25 dni; račja 28 dni; pavova 28; biž 25 dni;'gosi 30 dni; puranova 28 j dni. Najboljše se zvalijo jajca, če [ se valijo določeno dobo neprene¬ homa, izven tistega časa, ko jih I je treba hladiti. Vendar se pa zva- I lijo tudi jajca, katera so se že en I čas valila, ter je bilo potem z va¬ ljenjem prenehalo za nekaj ur, ali celo za en do dva dni, če niso bi¬ la jajca med časom toliko na mr¬ zlem, da bi se prehladila. Če dene¬ mo taka jajca zopet valiti, je mo-' goče, da se bodo povoljno zvalila; seve vzelo bo toliko več dni, koli¬ kor časa se niso valila. Večkrat se pripeti, da pusti koklja jajca pred n ° so zvaljena, pripeti se, da zbo- da jo kedo usmrti ali da pogi- ne - V tem slučaju je jako priprav- n °, če ima farmer mali inkubator, v katerega dene zapuščena jajca 111 jih zvaili. Kdor nima piščenja- ’ 0V na j skuša dobiti koklo za os¬ krbovanje pišeet, ker brez pišče- njaka in brez kokle je reja piščet . ” ako težavna in kaj rado jih več P»gine. Koklja je kot ženska; Parada se pusti “naplašiti.” Če j ° koklja sedela le 24 ur, zamore - | ®° •)> podjati po noči že piščeta, ln drugi dan jih bo vodila kot bi t? 2 ! a lil a sama. Potreba pa je, d ez i na jajcah, četudi so vm-et- lil-' ^ ur ' Kavno tako ji la ie ' rrf!lmi°- Pr ^ enerao riva do štiri dni J sa Pečeta po noči’. Seve, da v a, J° hiti ta pridejana piščeta Ljj 0 ' ko trdna, da lahko okoli ^alilnik vrst V valilnike s toplim zrakom prehaja zračni tok od svetilke ali od kurišča nad in okoli prostora za jajca, in ta topli zrak drži pra¬ vo temperaturo za valjenje. V valilnike s toplo vodo pa te¬ če topla voda po ceveh in prevaža toploto v prostor za jajca. Obe vrsti strojev ste opremlje¬ ni z regulatorjem, ki deluje na pokrovček nad svetilko, in regu¬ lira vstop toplote v cevi. (Dalje prihodnjič.) KMETOVANJE IN DOBIČEK. znano pivo :X’\ kakor »hek Virginia! želeflm fORkA P reP iko k°v je dandanes toliko tj bl ° 'd jili zamogli opisati ^gospodarski strani lla trgu, da bi vzelo leta, na _ Vsi valil- Prmc?i haZirajo na istih g Javnil1 Li .J.. 111 s .° napravljeni z ma¬ ra v az 'Kami skoro enako. Sko- lej J “ r e.mjo svetilke na petro- ZVal , Ve ^jiK kurjerejnicah, kjer 151 a leto po več deset tisoč >rP” s« PisesnoA,. • . t am mr’ gre ' )e 'l 0 valilnike tu in koto iz 1 z ,. e Kktriko ali pa z gor- ^Plota^*’ ^ er se kuN premog. ku), a to',-' SC prdva ja iz peči v in- Sp prev^ ravno na n^i način kot ^PtrabL V mo< dernih hišah od Biki „„ ega kur ’šča v sobe. Valil-- ali b* y' e ' ,<5 _ se s toplim zrakom H** tu* h^važaJJ 0 ^ 0 v . 0< d°- V prvih se Po ceveh topli zrak v dru- Pa t0 Pla voda v valilnik. Ljudje se težko odvadijo staro¬ kopitnosti ; posebno je to resnica 0 nas Slovencih. Izgovarjamo še, jaz se držim tega kar me je oče učil ali kar me je mati učila; ne vpoštevamo pa dejstva, da so bili naši stariši večinoma nevedni, ne¬ šolani, da niso videli svetovnega življenja, niti niso čitali o njem. Isto, kar je bilo mogoče dobro za našega očeta in našo mater ni do¬ bro več za. nas. Svet napreduje, vse okoli nas se spreminja, in če hočemo mi biti deležni zemskega blagra, napredovati in spreminja¬ ti se moramo tudi mi. Kakor se spreminja trgovstvo, industrija, promet, vojaštvo, ju-, stica, vse vse, ,tako. spreminja se tudi ekonomija, to je gospodar¬ stvo in gospodinjstvo. Motika, ko¬ sa, srp; cepec, reta, in druga sta- roveska orodja so porinjena dai- nes tako v ozadje kot je kolovrat. Ravno tako tudi ni zadostno, da’ bi se kmetovalo in gospodarilo, da¬ nes na isti načni kot se je pred setini dvajsetimi, sto leti in še dalje v preteklosti. Navada je že¬ lezna srajca, katere ni mogoče..strl gati. Vendar ee hoče farmer v da našnjem tekmovanju na gospodar skem polju doseči kolikor največ mogoče dobička, oprijet se mo¬ ra znanstvenega kmetijstva. . Med znanstveno kmetijstvo spa¬ da v prvi vrsti spremembe setve, katero bomo tanaprej imenoval! rotacija, če se seje ali sadi na isti prostor več let zaporedoma, ka¬ kor je to v Ameriki navada, pie- 1 iea, koruza, bombaž, oves, ali kaj druzega, bo pridelek pešal, 'n pešal, da ne bo nazadnje toliko vreden kot je stalo delo. Vendar, ee se kmetijstvo ne izplača, je naj bolje, da se neba. Kedo bo danda¬ nes delal zastonj ? Sprememba pa stane navadno denar. Včasih je treba kupiti mogoče umetnih gnojil, vpeljati več živine itd. To vse stane denar, in pre¬ dno se farmer odloči za to ali ono spremebo, naj stvar dobro premi¬ sli in preračuni, če bo dobičko¬ nosna ali ne. Vendar se, pa zamore napraviti spremembo v kmetijstvu včasih brez vseli stroškov z rotacj jo pridelkov in doseči aa t? način večji dobiček Vzlie vsem navadam je torajjpjg včasih potreba da se stara navada in železna srajca strga, in da tudi farmer spremeni gospodarstvo in je prilagodi novim potrebam, zah¬ tevam in okt lišeinam, potreba je, če hoče vspeti, da predrugači na¬ čin kmetovanja, ee ne ga bo tek¬ ma za obstoj včasih vrgla v dolgo¬ ve in slednjič v bankerot. Kmetij¬ stvo je dandanes tudi nekako pod¬ jetje, nekaka trgovina, katera za¬ hteva opustit..v starih običaj -• m vpeljanje novodobnih, znarstve- nih nazorov in načrtov. Pri spremembi kmetijstva, go¬ spodarstva m tudi gospodinjstva, se je pa treba uprašati, kako naj se sprememba naredi, da se bode dosegel najboljši uspeli in najve¬ čji dobiček. Tu je potreba, da je farmer ekonom, umen gospodar, ki vzame v roko papir in svinčnik in napravi nekak proračun neka v načrt, ki mu 'bo vsaj približno po¬ kazal kaj je mogoče doseči v tej ali o>ni panogi kmetijstva, s to ali ono preosnovo v gospodarstvu, in kaj ni mogoče doseči. V tem so naši ljudje, posebno isti, ki gredo na farme večinoma preverojetni. Eni se držijo starih mnenj, da je farmerstvo zadnji stan, ker se ga drži najbolj ono prekletstvo, ka¬ tero je izrekel Bog nad Adamom in Evo takrat ko ju je angelj po¬ gnal iz raja. Ti vidijo edino bedo starokrajskih zadolženih kmetov, kateri se trudio-noč in dan za naj- skromnejši živež. Ne pomislijo pa, da je njih slabega stališča največ kriva vraževera, in pa dejstvo, da se vlada bore malo briga za vpe¬ ljavo modernega kmetijstva. Kme tijske šole delajo polagoma v tem sicer velikanski preobrat; le žal, da jih je premalo, in da so preveč starokopitne. Če bi se na Kranj¬ skem porabilo onih sedem sto ti soc kron, katere so bile prispeva- nc za slovensko univerzo v Lju¬ bljani, in katere so si osvojili kle¬ rikalci brezobrestno, ter so pri¬ krajšali prebivalstvo Kranjske vsako leto za petdeset tisoč kron obresti, če bi .;e porabil ta kapi¬ tal za povzdigo kmetijstva bil bi rezultat ves drug kakor je, ker ■se porablja ta glavnica zato, da se -z&držuje za nekaj let polom pri .klerikalnih zadrugah, lci je neiz¬ ogiben. Tiste podružnice slavne ,c, kr. kmetijske družbe v Ljubija ni. kar jih je po Kranjskem so bo¬ re malo vredne za razvoj kmetij¬ stva. “Piltki,” kateri se dajajo članom v podobi diplom, in na ka¬ tere je nevedni kmetič tako pono¬ sen, da. jih razobesi v najboljšem okvirju na najbolj prominent- nfem mestu svojega stanovanja, ne if^do nikdar dvignili zastarelega kranjskega Kmetijstva in rešili kmetov bobna. Mala brošura, ki bi razpravljala znanstveno kme¬ tstvo le enkrat na leto, bi imela vse bolj povoljen uspeli kot sme- špe diplome. fDrugi zopet, in ti nam gredo ifijveč mar, ker to so rojaki tu- :<*.i v Ameriki, so neumnega mne- %ja, da bodo dosegli premoženje, uiostojnost in vdobno življenje, le kupijo košček pogozdenega nljišča največkrat na puf. V •odnem Vestniku smo že par¬ at opozarjali, koliko kapitala je vadno potreba za začetek far- rstva; opozarjali smo na tež- ee začetka posebno v gozdu;, "8pj>zarjali smo tudi na prednosti v' gozdu, na prerijah in na obde¬ lanih farmah. In danes zopet pov- darjamo, da naj se oprimejo naši možje in fantje farmerstva, ker v farmerstvu je najbolj neodvi¬ sno, najsvobodnejše in najzdra- vejše življenje, in tudi najlepša bodočnost za istega, ki ima poleg pridnih rok tudi zdrav razum in dela več z glavo kot z rokami. Tre ba je pa tudi imeti za začetek de¬ nar, in potrpeti je treba z zasluž kom, ker na farmi ni čeka vsaki teden, je pa lahko vsaki mesec če človek začne z zadostnim ka pitalom in z zadostnim znanjem. Dvanajst sto dolarjev je malo za začetek; vendar če ima dobri go¬ spodar to svoto v žepu, bo napra vil največkrat uspeli. Prvo, seve, je ;treba izbiti iz glave, ker stu¬ denci na farmah ne mečejo iz zem 1 je druzega kot vodo. Pljuniti je tgeba tudi v roko, zavihniti je tre¬ ba rokave, in pričeti je treba zna nfenoin ne odnehati četudi bi tu in latu spodletelo. Življenje je Ikirjia povsod, in tudi farmer. ni¬ ma. posejano pot s samimi rožica¬ mi. Poleg z denarjem naj se pa opremi vsak -z znanjem, ker znanje je več veljavno kot je de¬ nar. In ravno, ker je znanje velike vrednosti, in ker mi vemo, da se večina Slovenstva v Ameriki povrnila k svojemu prvotnemu po jjlicu — k farmerstvu — če bo ze to v Ameriki ali Evropi, zato prinaša Narodni Vestnik gospo¬ darske in gospodinjske razprave, katere so za praktično življenje, za vsakega velevažne, č-e je doti- čnik danes kmet ali če je tudi in¬ dustrijski kruhioborb.ee. Mi se za¬ vedamo, da so za praktično življe¬ nje te -vrste razprav velike vred¬ nosti, in skušali bomo vedno tol¬ mačiti našim ljudem probleme, ka tere rešujejo raz-na kmetijska preskušališča v Ameriki in v Ev¬ ropi. Vzrok pa tiči vse drugje. Vzro¬ ki taki slabi rasti so lahko prav različni. Vzrok je lahko neugod¬ na lega , slaba zemlja, slaba sadi¬ tev, po-zneje poškodbe korenin itd. r eekrat je pa tudi posestnik sam kriv, da mu drevje noče rasti: Mia do drevo, ki pride iz drevesnice na prosto, je treba nekaj let dobro oskrbovati, da se lepo razvija. Pri nas se pa to ne godi. Že vsa sadi¬ tev je slaba in površna in potem se mlado drevje kaj rado samo se¬ bi prepušča, češ, da bo že rastlo, če je za kaj. To pa ni prav Mlado drevo, ki smo ga presadilii iz dre¬ vesnice, v kateri se je skrbno vz¬ gajalo, potrebuje prvi čas skrbne strežbe, tako kakor n. pr. mlada žival, ki jo odstaviš. Kakor je tre¬ ba mlado žival, v prvi mladosti dobro krmiti in oskrbovati, ravno tako je treba mlado drevo skrbno negovati, da pride d<3 moči na no¬ vem prostoru. Že jamo za saditev je skrbno pripraviti in skrbeti je pri saditvi, da pride h koreninam dosti dobre zemlje. Z rahljanjem zemlje je dalje skrbeti, da imajo orenine dosti živeža, dosti zraku, vlage in toplote. Za vse to se pa naši gospodarji premalo menijo in od tod prihaja pogostoma tista zanikerna in žalostna rast, ki jo vidimo pri novih nasadih. Skrbno vzgojeno drevo nam mora hirati, če ga sadimo v majhne jamice in v lege, kjer mu manjka vseh potreb¬ nih pogojev. Kdor hoče s sadjere- jo veselje imeti, mora mlado drev¬ je prav skrbno saditi in ga mora zlasti v prvih letih prav skrbno negovati, da se drevo dobro uko¬ renini in da se lepo razvija Le na ta način bomo- prišli tildi pri nas do lepih nasadov, ki bodo de¬ lali veselje gospodarju pa' tudi vsa kemu prijatelju našega napredka. ZAKAJ HIRA MLADO SADNO DREVJE? Sem in tje. lahko vidimo, da mlado sadno drevje noče rasti. Na mesto da bi se v vrlin razvijalo, nam zastaja. Vsa rast je zanikrna, namesto lepih, močnih pognanj- kov se začne kazati po vejah in de biu lišaj. Drevo hira in ne gane naprej. Kaj radi se gospodarji v takih slučajih izgovarjajo, da je temu drevje krivo, ker je slabo. Časih se dela celo drevesnica za to odgovorna. IZ SLOVANSKEGA SVETA. Zakon o samohrvaških krajev nih imenih na Hrvaškem mora biti izvršen do L julija'1914. Do tega roka morajo biti tudi vsi napisi na železniških progah po Ilrva škem izključno hrvaški. Izključno hrvaška 'krajevna imena se mora jo rabiti tudi v uradnem prometu na Ogrskem. Na kolodvorih v Pe šti že sedaj izklicujejo vlake, ki vozijo na Hrvaško, z izključno hr¬ vaškimi (krajevnimi imeni. Vratar v Pešti m izklicuje da odhaja vlak v Zetiiuiiv in Belgrady, am¬ pak v Zemun in Belgrad. Roparji v ženskih rutah. V kr¬ čmo Dragice Uzalec v Cerovcih pri Gospiču sta udrla dva neznana mo- žka, zavita v žensko ruto, in z no¬ žem v roki sta zahtevala denarja. Krčmarica, ki sta jo težko ranila na roki, jima je vrgla listnico z 480 kronami. Roparja sta denar po¬ brala in zbežala. Orožniki ju zasle¬ dujejo. Sinova ubila očeta pijanca. V Golnbincib pri Mitroviči je kmet Mate Tonkovie svoji številni dru¬ žini s pijančevanjem zapravil že skoro celo premoženje. V pijanosti je tudi zlostavljal ženo in otroke. Enega sina je spodil od hiše in je isti služil pri sosedu Rakoši za mli¬ narja. Letos o Božiču je Touko- vič z revolverjem -streljal skozi okno pri Rakoševih, nakar je pri¬ tekel njegov sin iz hiše. Tonkovič je sina napadel z nožem, a sin ga .je podrl na tla in se ga skušal o- prostitj. Od doma je pritekel bra¬ tu na pomoč še drugi sin in oba sta očeta tako zbila, da je še isto noč umrl. Bila sta radi tega žalost¬ nega čina obsojena eden na 5, dru¬ gi na 3 mesece težke .ječe. Z ukradenimi konji in vozom tatovi vtonili. V Broszkiju, Ga¬ licija, so tatovi ukradli ponoči kmetu Mindalu tri konje in vozo¬ ve. Ko so ž njimi bežali in se pe¬ ljali čez nek most, se je ta podrl in tatovi s konji so padli v vodo. Drugo jutro so našli v vodi vton- jene tri konje in tri tatove. Tovarno za razstreljiva name¬ rava v Srbiji zgraditi Parižan Gu stav Guyon, ki ima enako tovar- vo v Atenah. Gospodarski svet se je povoljno izrekel za. koncesijo in ako pritrdi tudi vojno ministr¬ stvo in skupščina, se bo tovarna začela graditi'še letos, in sicer v velikem obsegu. Izlet v Sofijo nameravajo hr vaški dijaki napraviti o'b letošnjih velikonočnih počitnicah. Priprave so v teku. Veliki izgredi brezposelnih v Lvovu se skoro vsak dan ponavlja jo. Velika množica brezposelnih je v predkraju Gr odeli vdrla v to¬ čilnice in kradla jedila in alkohol. Po nekaterih točilnicah je pobra¬ la tudi denar in razbila stekla. 15 oseb je bilo aretiranih. Brezposelni so v Srbski ulici demoliraii vse trgovine, na Rin¬ gu so vse prodajalne razbite. Na¬ stopiti je morala vsa lvovska po¬ licija, da je udušila nemire. Albanska igra. Albanska pa- tienca gre prav lepo naprej. Za nekaj časa se je ustavila pri kar¬ ti, ki pomeni v globoki vedeževal¬ ski vedi denar, zdaj pa se razvija v tako hitrem tempu, da bo princ Wied kmalu lahko veselo vskliknil Dovršeno je. Precej isto zabavo so imeli zadnje čase, kakor človek, ki šteje gumbe: Bo, ne bo, bo... Zdaj pa bo enkrat res, da bo prišel knez Viljem I. v Drač. Potrpežlji¬ vost je novi knez res kazal ves ta čas, ko je vsa Albanija visela v zraku. Bomo videli, ee bo enako potrpežljiv, ko pride na Balkan. Sedaj je prišel samo še le do Ri¬ ma in tam ga so sprejeli že kot novega suverena. V Rimu je do¬ bil najprej veliki križ reda sv. Mauricija in Lazarja (komedija) potem je imel važne politične kon¬ ference. Sedaj pa pride veliko važ no vprašanje, ali se bo novi knez peljal na avstrijski, ali na itali¬ janski ladji v svojo novo domovi¬ no. Sicer pravita Avstrija in Ita¬ lija, da jima je to vse eno. Samo pomislimo, kaka velikanska sla¬ va bi to bila, če bi se peljal princ Wied na italjanski ladjii! To je že od -sile, da bi morale avstrijske drage barke biti povsod zadnje. Ej, novi knez ni tako neumen! Da bi si kupil privatno jahto, za to ni dost denarja, zato pa si jo bo izposodil inbo razobesil albansko zastavo in šlo b o v Drač, italjan- ske in avstrijske vojne ladje pa bodo sledile kot trabanti in bodo imele samo otroško veselje, ustre¬ liti vsaka p stoenkrat, strel po 30 kron Inveč. Farme! Farme! Naselniška družba ILIRIJA’ Od tri do pet milj od nfesia Merril v Lincoln Go., ki šteje okrog 13.000 prebiviucev in ima \wliko industrijo, se razprostira rodoviten, valovit svet. ki je odločen ža slovenske farme. Skozi ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka “NViscousin River”. Ta zemlja se za sedaj še prodaji po 12 do 16 dolarjev aker,-kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoj’ so lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsak dobi natančne podrobnosti, da je tako na jasnem, predno izda denar za dolgo vožnjo. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri 1LIRIA COLONIZATION CO.. SHEBOYGAN. W1S. m THE Hear i|pf l)St DiillfHilVfRSAL FLOUR Najboljša moka na trgu je nepreklicno moka DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPANV Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe m vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWING MACHINE SUPPLY STORE OTTO J. MAYERLE. And Everywhere ^-^“beer “Leads Them Ali” . JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. N E W DULUTH JEKLARSKO MESTO MINNESOTE. je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delavcev. To je prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki bo stala $30,000,000.00 in okoli cementne-tvorniee, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 se bo napolnila z raznimi drugimi tvornicami, s podjetji, trgovinami in domovi. — DaJieš je NEW DULUTH še vas, čez dve ali tri leta bo mesto. Zemljišča 9č-"dražijo rapidno. — Poslužite se te redke prilike, in bodite deležni velikega dobička. -— Rojaki, investirajte denar blizu rastočih in¬ dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. — Jeklarna bo v tiru leta 1915. Požiirite se, pišite po podrobnosti, pridite in oglejte si vso okolico in pivnali boste, da ima NEW DULUTH najboljšo bodočnost. Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na lahka mesečna odplačila, in se bo zvišala početkcun drugega meseca. GONSKA &. CO., lastniki zemljišč 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, MINNESOTA. NARODNI VESTNIK 12 . r «ar. %\ | Pegat in je skeb prve vrste, ker ih samo, da bi skebal, ampak delujt tudi, da bi druge spravil v skeb S Istro, se je izjavil pri tej seji, da ni $ i pri konvenciji v Pittsburgu nič sli i**«**?**®*®®®®®* 6 ® 0 ®® 1 j M : da bi se djalo v zapisnik, da skebi niso opravičeni do bolniške podpore, (Je že na ušesih sedel, ali Dopisi. | takoj za tem je sledila njegova Calumet, Mich. Cenjeni urednik “Narodnega j j e Ril p a primoran od drugih dele- Vestnilka”! Da ne boste mislili, da sem že u- mrl, ali da so me garjevci poki ime¬ nom “Citizens Albance ” deporti- rali iz Michigana, kakor se je to zgodilo s predsednikom W. F. ol M., Chas. H. Moyerjem in Tanner- in kakor bi se to skoraj zgo- jem, dilo z menoj in par mojimi tova¬ riši zadnjo nedeljo, dne 1. marca, zatorej se zglasim, da trdnem na vam zopet sem živ in zdrav in stališču, kakor vsi zavedni linijski delavci, v boju do naše pravične zmage, in v upu in nadi, da gremo slednjič 'kot zmagovalci iz tega dolgega delavskega boja. Naše^slo¬ venske Judeže, najbolj pa naš lo¬ kalni skebski list ‘ Glasnik’ in nje¬ gove delničarje in uradnike jako jezi, ker se držimo Slovenci unij- sMh principov. V zadnji številki te kalumetske cunje so se Judeži okoli -tega lista, ki je od vsega za¬ vednega delavstva širom Amerike zapuščen, penili jeze nad poslan¬ sko komisijo, ker ne sprejmejo po¬ slanci vsake skebske laži, katero jim hočejo največ najete priče na- tveziti. Ne bom se spuščal v daljšo raz- p-avo o naših razmerah; to veste rojaki večinoma iz naših delavskih listov “Narod. Vestniku”, “Gla¬ silu” in “Proletarcu”. Dotakniti se pa hočem zadnjih dveh izdaj “Glasnika”, 'ki je pozival sosebno elane društva sv. Cirila in Metoda št. 9, J. S. K. J., katerega društva elan sem tudi jaz, da se naj zbere¬ jo v dvorani. Pojasnjeno ni bilo nikjer, da smejo v dvorano in v slovensko cerkev sami Marijanci, in da so unijonaši iz dvorane in cerkve izobčeni. Da je pa dejstvo, da so člani društva sv. Cirila in Metoda, J. S. J., nezabeljeni iz vzroka, če s-o unij asi, kaže slučaj, ki se je pripetil trem unijonašem. Cenjeni bratje in sestre, ki smo združeni v J. S. K. J., apelujem na vas, da protestirate, ker se naše društvo ne drži sklepov konvencije ampak njega predsednik ruje ve¬ dno proti unijonizmu in se norču¬ je iz stavkarjev, ker se borimo za pravice in čast vsega delavstva. Priznal je s svojim odstopom kot prvi podpredsednik, da je član iste Citizens Albance, ki bi unijcem najraje zadala smrtni udarec. Sra¬ mota je, da so take poturice, in ta¬ ki zakleti sovražniki in izžemalci delavstva predsedniki naših dru¬ štev. Pa preidem naj k stvari. V nedeljo, dne 1. marca so pri¬ šli k seji društva sv. Cirila in Me¬ toda, J. S. K. J., tudi unijonaši. V dvorani je bilo okoli sto članov, kateri so nosili znake uniji sovra¬ žne organizacije “Citizens Alian- ee”. Ta izvanredna seja se -je skli- gatov sedeti na ušesih. Obžalova¬ nja vreden je delegat, ki ne ve o čim se sklepa na konvenciji. Točka 282 pravil izključuje skebe od pod¬ pore. Uredništvo.) Naznaniti ho¬ čem torej cenjenim bratom in se¬ stram, ki so združeni v J. S. K. J. kake može imamo mi za uradnike društva sv. Cirila in Metoda. V dvorani je bil tudi M. F. Zotti, ki ni član tega društva. - Iz tem sem se prepričal, da ni to zborovanje izvanredna seja društva sv. Cirila in Metoda. Zbrani so bili pod Zot- tijem in Se-dlarom isti garjevci in deputv šerifi, ki so hoteli nekoč tudi brata John Moleka linčati v slovenski cerkvi. Garjevci so ve¬ deli, da imajo v .svoji sredi unijo- naše. Zato je stopil na oder skeb John Šprajeer in zarjove na ves glas, da naj se oni, 'ki nimajo zna¬ ka Citizens Albance in oni, ki ne delajo, zgubijo iz dvorane. Drugi je zakričal ven s socijalisti, na kar se vsa druhal oglasi: linčajmo jih! Primaruha, to niso bile mačkine solze za unijonaše, ker solo se je razlegal še hujše kot takrat, ko so hotelf linčati v cerkvi Moleka. — Vendar unijonašem ni padlo srce v hlače, in odšli so mirno iz dvora¬ ne predno je prišel Zotty s svojo vrvjo ali Ra Sedlar s svojim količ- skrb za naše tudi -že precej ohla¬ jene ter rigajoče želodce. In tako -smo se po njegovem prizadevanju v kratkem času že mastili z ep¬ skimi klobasami iz svinjskega me¬ sa ter z rajnim kalifornijskim cvi¬ čkom, kateri nam je kaj hitro o- grel naše mrzle telesne ude, in na- ‘kruleče” želodce. V resnici nismo si mogli misliti in ne verjeti poprej, da ima rojak Govže v nje¬ govi gozdni “Vili” tako po “ho¬ telirsko” vrejeno. Le žal, da nam ta salamenska zima ni dopustila, da bi mogli videti naravno krasoto in lepoto , kadar pride čas, da bo prijazna pomlad ovila gozdno sta¬ novanje. Po končanem takoimeno- vanem “letovičarskem” banketu se je šele pričela “andoht” ali po¬ greb “ rogača Pusta. Z naj večjim veseljem, brez vsakih “sovz”, pač pa s krepkimi glasi, kateri so se razlegali čez griče in doline, smo zapeli še zadnjo nagrobnico Pust, le glej dognanje tvoje. . V slovo smo mu “špogali” še vsak v srce segajoč govor, ter se tako zopet za eno leto ločili od na šega pokojnega rogača Pusta.. Uverjen sem, da nam ta post¬ na zabava ostane vsem, kateri smo se je vdeležili, v večnem spominu. Vsi gostje se zahvaljujejo rojaku Govžetu za imenitno zabavo, ka tero nam je priredil, in se nade¬ jamo, da se še vidimo na gomili ranjkega pusta. Pogrebec. Cenjeno uredništvo Vestnik” : — Prosim za malo prostora v na - šem najbolj obširnem dvotedniku, kateri stoji na braniku vseh za¬ vednih slovenskih delavcev to stran oceana. Veselih novic vam sicer nimam za poročati, pač pa ravno nasprot¬ no. Nemila smrt je utrgala nit življenja mladeniču v najlepši do¬ bi njegovega življenja, po imenu rVnton Gouže, doma iz Prigorice pri Ribnici, star šele 23 let. Dotič- uik je podlegel poškodbam, katere je zadobil pri padcu iz pouličnega voza II. februarja zvečer, ko se je vračal domov. Umrl je 25. febr. Pozneje se je sklepalo, da se vstanovi društvo z imenom “Citi¬ zens Albance”, ki se naj priklopi kaki taki organizaciji, kjer se ne daje uniji prednost. Pozdrav rojakom širom Ameri¬ ke; tebi pa, priljubljeni Vestnik, obilo novih naročnikov. Štrajkar. Chisholm, Minn. Denver, Colo. ‘Narodni H. vorim dopisniku in članu Z., v Glasniku štev. 9. On piše, da sejejo neki člani strankarstvo in nezadovoljnost med našo organi¬ zacijo. Gotovo da. Kedo so ti raz- porniki? Ali niso to isti, ki so za¬ tajili svoj stan in spadajo v “Cito- n Albance”? Ali ni zloglasna A cala z namenom protestirati proti sklepom delegatov zadnje konven¬ cije J. S. K. J., ker je po pravilih prepovedano stavkolomcem dajati podporo v slučaju bolezni, ali po- liabljenja. (Tisti prote-stovci so sa mi nezavedni kimovci in slamnati možje, ki niso kot člani J. S. K. J. o pravilih njih organizacije toliko poučeni, da bi vedeli, da je kon¬ vencija ali pa referendum najvišja inštanca, ki odločuje o uradovanju podrejenih društev in jednote, ter o dolžnostih in pravicah članov. Na take proteste se bo toliko ozi¬ ralo, kakor se ozira na proteste v Glasniku brez vsakega podpisa. — Uredništvo.) Po mojem mnenju konvencija v Pittsburgu ni mogla ničesar boljšega ukreniti za de¬ lavski sloj, kakor da je prepove - dala vsako podporo stavkolomcem. Pri nas na Michigan delajo sedaj v rudnikih mnogi taki ljudje, ki i-imajo o rudarstvu nikakega poj¬ ma. Da je s takimi ljudmi jako nevarno delati je samoumevno. Če¬ mu bi torej člani reskirali blagaj¬ no za skebe. In še več; pri stav¬ kah se pripetijo izgredi, nesreče itd. Ali naj bi jednota jamčila za take slučaje odškodnino? Nikakor bi ne bilo to prav. člani J. S. K. J. s no po ogromni večini delavci in s tem, da bi podpirali stavkolom- stvo, delali bi zoper lastne interese. Bratje in sestre, vsak, ki ima zdrav um, se popolnoma strinja s skle- ■pom konvencije glede bolniške podpore, da ni dovoljena stavko- loincem. Podpredsednik našega društva sv. Ciril in Metoda št. 9, J. S. K. J., John Gosenca, ki je bil de- Ely, Minn. Upam, da mi bodete dovolili ne¬ koliko prostora v kolonah našega “Narodnega Vestnika”:— Motiv mojega dopisa obstoji po vseli njegovih potezah, da vam o- pišern, s kako andahtjo smo obha¬ jali letošnje leto tu gori na Ely “sv.” Pusta. Kakor gotovo tudi vam znano, urednik, da mi Slovenci smo va¬ jeni še po naših narodnih običajih z največjim veseljem praznovati tega pustnega “patrona” z razni¬ mi zabavami, kakor z maskaradni- mi veselicami, plesi, pohodi itd. No in zaključek te cele pustne “an- dohti” je bil navadno ta, da smo tega pustnega rogatega ‘patrona’, kakor se najbolj spominjam še iz vojaških let, konečno izročili zopet k enoletnemu počitku v naročje materi zemlji, ali kakor pravimo da smo Kurenta pokopali. Ta pustni “Rogač” vstane na vadno vsako leto zopet od mrtvih. In tako se je prikazal tudi letos tu gori v Ely po svojem vstajenju a rojak Govže ga je prav po naši kranjski navadi obsodil . zopet v smrt, vedoč, da mu ni odločenega itak več življenja ko 24 ur. Pova¬ bil je več njegovih prijateljev da napravimo pustni izlet v njegovo kempo na njegovi farmi, katero je kupil lansko leto. In na njegovi farmi se je vršil pogreb ranjkega “Pusta”. • Hajd na noge! Takoj smo spre jeli z največjim veseljem to pova bilo. Ni trajalo pol ure, že srno se “furali” s parom konj prav po ro¬ marsko proti prijaznemu gričku, na katerem leži farmica Goužeta. In kjer smo imeli seveda s seboj tudi “mrtvaka Pusta”, kateri se je moral na našo komando takoj “skobacati’ ves okovan v za nje¬ ga* nalašč pripravljen “koš”, smo mu torej lepo prepevali v srce se¬ gajoče mrtvaške himne in nagrob- nice, spremljajoč ga zopet na kr ij miru, kamor ga je obsodil rojak Gouže. Tudi “pritrkovali” ali “klenkali” smo mu prav po kranj¬ sko, ker smo seveda tudi zvonove peljali s seboj, tako da je bilo vse pravilno vrejeno. Kmalu se približamo v harmo¬ niji “zvonov” in donečih pevskih glasov proti prijazni farmici, nad katero je vihrala tudi pustna za¬ stava, zaznamujoč prostor, kje bo- oo počivali ostanki onega pokojni- je že bližal njegovi ka, kateri se Pregovor pravi: “Sloga jači ne¬ sloga tlači.” Vpoštevajmo tora j ta pregovor, rojaki. Pokažimo, da se zavedamo, da smo Slovenci, zato- raj vsi na dan kadar se vršijo vo¬ litve. Dolgo časa smo spali; dolgo časa smo že verovali kar so nam obetali razni kandidati. Zboljša nja je tako malo, da se le težko o pazi. Pred volitvijo se nam vse o beta; po volitvah se nam ne da nič. Pri mestnih občinskih voli tvah je naša dolžnost, da volimo svoje rojake. V državne in zvezne zakonodaje ne kandidirajo še dan danes Slovenci, zato je pa naša dolžnost, da volimo delavske kan¬ didate. Rojak za rojaka naj bo naše geslo kjerkoli kandidira zaveden Slovenec; če pa' ne, se pa držimo gesla delavec za delavca. Mi smo čudni ljudje. Pravimo kaj bo ta, kaj bo oni; jaz ga ne bom volil. A to ni prav. Na političnem polju naj bi ne bilo nobenega osebnega sovraštva. Poglejmo zakaj zma¬ gujejo drugi, katerih je manj kot je nas. Pri vsakih volitvah nasto¬ pajo skupno in se potegujejo z vso vnemo za kandidate svoje na¬ rodnosti. In vsled tega so vedno prvi, nas pa pometajo s kota v kot ker nismo složni in imamo osebne predsodke o tem ali onem. Če bi se na priliko slovenski volilci tu¬ kaj na Chisholm združili, pometli bi lahko vse in gospodarili bi v političnih uradih lahko po vsem Range. Pokazati je treba kedo smo, da nismo Austrians, ampak da smo zavedni Slovenci. Ne ozi¬ rajmo se na prazne obljube. Po¬ glejmo kje in kaj smo, pomislimo naše stališče, in uvideli bomo, da ni prav, ker volimo za druge na¬ rodnosti in za kandidate drugih slojev. Naši kandidati so vselej od nas odvisni, zatorej 'bi ne smel zaostati noben rojak, vsak bi mo¬ ral iti na volišče in oddal naj bi svojemu rojaku glas, vrhu tega naj bi pa gledal, da bi vsak pri¬ dobil kolikor mogoče glasov izmed drugonarodnimi volilci. Rojaki, če poskrbite za državljanski papir, če se vsi slovenski državljani na vo¬ lilni dan združimo, potem ni no¬ benega vprašanja, zakaj bi ne ime¬ li mi v vseh občinskih in mestnih uradih večino in zakaj bi mi ne imeli tudi v minnesotski legisla- turi enega ali dva slovenska po¬ slanca. Korajža velja, in če se ze¬ dinimo in stori vsak svojo dolž - nost, zavzamemo lahko ves Range. In to ni nikaka šala; to je dejstvo, katero se da vresničiti. Nasprotni¬ ki se nam vselej smejejo za hrbtom ker jim postiljamo mehke poste¬ lje, sami pa ležimo na trnju. Daj¬ mo enkrat spregledati, združimo se, vrzimo se 'Z vso močjo na poli¬ tično polje, osamosvojimo si koli¬ kor več mogoče uradov, in Slo - venci bomo poznani kot Slovenci, in vsak narod nas bo vpošteval. — Naprej torej za naš narod in za de okrajni bolnišnici, kamor je bil pripeljan ob času poškodbe. Po¬ kojni je spadal k dvem podpornim društvom in sicer k društvu sv. Roka štev. 113, Iv S. K. J., in pa k društvu Slovenski Sinovi” štev. 101, S. S. P. Z. Društvi priredili ste mu lep pogreb, da smelo rečem, e- den najlepših sprevodov, kar jih je bilo v naši slovenski naselbini. Pogreb se je vršil iz društvene dvorane sv. Roka v nedeljo 28. febr. ob pol devetih zjutraj z god¬ bo na čelu. Poleg omenjenih društev so se tudi udeležili pogreba društvo sv. Jožefa št. 21, J. S. K. J., društvo sv. Martina Z. S. Z., dr. sv. Jakoba št. 12, N. H. Z., ter dr. Balkan, S. S., 'katera vsa so se udeležila korporativno. — Pokopan je na Mount Olive katoliškem pokopali¬ šču v Golden Pokojnik zapušča žalujoče stariše in brata in sestro v stari domovini, v Minnesoti pa brata in sestro, katerim vsem izre¬ kam globoko sožalje ob nenadni smrti njih sina. oziroma brata. -— Tebi, dragi sobrat, 'bodi lahka tuja zemljica ! Tudi si ne morem kaj, da ne bi spregovoril par besed glede Slo¬ venskega Doma, katerega tako po¬ trebujemo v tej naselbini kakor ri¬ ba vode. Dragi rojaki, vzdramimo se vendar enkrat, in naredimo si stavbo, kjer bomo lahko imeli svo¬ je društvene seje in veselice, ter prostor za narodno izobrazbo in druge prekoristne stvari v dobro¬ bit našega slovenskega naroda v tukajšnji naselbini. Pojdimo z du¬ hom časa naprej, kakor v drugih slovenskih naselbinah po Združe¬ nih državah. Imamo pet slovenskih društev, pa vsako drugje zboruje in smo ta- korekoč razcepljeni eden tam dru¬ gi zopet tam. Torej bratje Sloven¬ ci, združimo se in skličimo sejo v ta namen ter izvolimo pripravljal¬ ni odbor in darujmo vsak po svoji moči za to prekoristno narodno stvar, kateraliode v ponos celi na¬ ši naselbini. Tako bodemo tudi dobili lep ugled med drugimi na¬ rodi v tukajšnjem mestu. Bodimo složni, ker v slogi je moč, pravi pregovor; in v slogi gotovo dose¬ žemo zaželjem cilj. Pripomniti tudi moram, da kljub tolikem številu društev, ki jih ima¬ mo tukaj, pa je vse eno še dosti ro¬ jakov, ki niso še pri novenem dru¬ štvu. Eni se izgovarjajo, da so pre¬ draga, drugi zopet, da bode šel v s^ari kraj itd. Pa temu ni tako. Jaz bi vsakemu svetoval, da pri¬ stopi k društvu, bodisi katerikole- mu. Imamo poleg dragih, tudi ce¬ ne, tako da je prazen vsak izgovor. Tukajšnja Z. S Z. ima zadosti ni¬ zek asesment, ker država Colorado še ne zahteva lestvice, ali takozva- mi “Mobile Law”. Zatorej naj vsak pristopi k društvu, ker nihče ne ve, kje in kdaj ga nesreča doleti. In tudi v slučaju nesreče ali smrt ne bo treba hoditi od hiše do hiše in prosjačiti 'za pogrebne stroške. Posebno pa priporočam društvo sv. Jožefa št. 21. J. S. K. J. Ime¬ novano društvo je na trdni finan¬ čni podlagi in je tudi že pomagalo v neštevilnih bolnih slučajih. Ob priliki oglasim se zopet. Pozdrav Slovencem in Sloven - kam širom Združenih držav, tebi cenjeni list pa mnogo dobrih na- ročnikov-predplačnikov. Frank Škrabec, zastopnik Nar. Vestnika. Albance” proti-delavcem, pro¬ ti stavkujočim bratom S. H. Z. ■ Jaz gotovo vem, da Jim Mc Naug i ton in Jinm Cruse nista člana na¬ še organizacije. Zakaj pa tiobite nekatere poturiee v rog kompa- nijski, spadate pa pod zastavo de¬ lavcev, ki so združeni v S. H. Z., v medsebojno pomoč za slučaj ne sreče ? Kedo toraj dela razpor med sloja in brati eno $ Župnik Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice j eno in bogato založeno Sv °jo grocerijsko trgovin V zalogi ima občeznano “Cremo” m v daje krmo za živino, kakor: oves, koru*«’ 'kij. * žba solidna v^ °’ ^0,'A ZA Cene zmerne, postrežba solidna. Naročil ?0 k c? I m. ROJAKI PODPIRA Sr ! -...—.— . ®0n AI jo tudi na dom. Za mnogobro|en poset ln naklonjenost se ul| U()n ' - - - - - °'*^ i 1 M A T H. VIDA«; slovenska trgovina ^ BIVVABIK, MINN. tovariši enega zavarovalne organizacije . ^ Klopčič tudi ne spada pod S. H. Z. in on je veliki nasprotnik delav¬ cev, in brezmiselno vnet in zvest rijatelj onih oderuhov, ki bi radi delavca odrli do kosti. Zveza v kateri je med brati razkol, m zve¬ za in ne more skrbeti za svoje čla¬ ne ; ne in nikakor ne. če so delega¬ ti za napredek in pravice delav¬ stva, kakor so 'se pokazali vseli drugih slovenskih jednot in zvez, potem ven s pristaši Citizens Alb¬ ance in s skebi ker le na ta način je naša S. II. Z., res organizacija delavcev in le na ta način zago¬ tovljen ji je napredek. Glavni od¬ bor je treba vrniti in ne da bi no¬ sil grdi pečat skebstva na obrazu. To je sramota za vse zavedne de¬ lavce. Nadalje pravi dopisnikar, da se ne more nikomur ukazova¬ ti kaj naj dela. Gotovo da ne. Za¬ kaj pa toraj gospod v volčji koži ukazujejo svojim ovčicam, da naj gredo delat, če pa ne grejo, jim žuga s črnim peklenščekom. Ali je to bratovsko? Kedo še dela raz¬ dor? Ali ne tudi sami elani S. H. Z. ? Eni se borijo za polajšanje življenja drugi pa delajo zoper svoje koristi. Kateri pa delajo raz¬ dor. Sprva so šli vsi na štrajk. Razdor delajo toraj oni, ki so šli v skebstvo i ne oni, ki so toliko značajni možje, da se držijo svo¬ je prve 'besede, in svoje delavske obljube in dolžnosti. Strajkajo pa ne samo Sloven¬ ci ; na stavki so tudi Hrvati, Srbi, Finci Italijani, Mažari, in vsi ti Ki*. 'K mr *. i» ‘v rrfV,• M •p)* jijo s vo; KOVALL & SON, GROCERIJSKA MANUFAKTURNA TRfi nvjf^ Tem potom naznanjamo cen j. občinstvu 1 1 * JI i.* JL ~L1 _ 1 _ i vi J ^ bej se ‘ v zalogi dosti novih oblek za dečki e; dalje vrstnih trpežnih obuval in lepega blagi za' obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno p r j D za obilen poset pri nakupovanju ^ V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MlNj* ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANI MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV t PKtorh ten i£ i" 1 j EiV® 1 T *roF nl stl ^ policist 1 porinil«. f. ToP blli ' r neznn (Nadaljevanje na osmi strani.) 610-611 AUvorth Bldg. duluth, i Ali ste se že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE SUMMER HOME C0. Da zemljišču, znano pod imenom ' GROVE, okoli petnajst milj od mesta TOtVEE na jezeru V Ta naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrobnosti.. cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid te novei jreh ttptU fcfkd s kozl 1 rGalato- glirjh. se j« • gg dalje je g je opravič i jlaaihane ! ne ho do jš. da bo ••Sasedla sva jttnili so ju i kakor je “finejšiir eloveš — baroi ■■bi LAKE VEKMILLION SUMMER HOME COMPAH 610-611 Alvvorth Building, Duluth, Minn. r, 5ti da ima | Trška policiji i brezpomemb i izpraševal gomili. Dospevši na naš cilj, nas J Javstvo! Pripravimo se vnaprej za je oskrbnik kmnpe prav prijazno sprejel. Prva njegova skrb je bi- la, da je ogrel naše v resnici že ! recej zmrznjene telesne ude. In vsake volitve, da bomo stali rama ob rami kadar pride zopet volilni dan. Pozdrav! Martin Zalar. Eveleth, Minn. Cenjeni urednik: Upam, da ne bo vaš koš — posoda za ta dopis, in prosim da odstopite malo pro¬ stora v našem — listu N. V. Ker mnogo eitam o konvenciji S. H. Z katera se bode začela na Ely, Min dne 17. marca t 1. Kot elan si šte¬ jem v dolžnost da tudi jaz povem moje mnenje delegatom, kateri se bodejo zbrali iz različnih mest in držav, ob enem, da tudi odgo Zavarovalnina Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino k nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda ne. dolžnost je, da podaljša svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko sto: tem, da vzdržuje prebavni sistem v vedno dobrem činujočem redu. Ko hitro nski roi tisal Stl SLAB TEK KOLCANJE TEŽKOČO V ŽELODCU UMAZAN JEZIK NAGLO SLABOST 7APRTIE BOLEČINE V ČREVIH BOLEČINE V KRIŽU ZAPEKE naj takoj rabi TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vin« Ta zeliščna priprava mu bo dala hitro m popolno odpomoc, ker ista i ^ polnoma ahmentarm kanal ne da bi povzročila kake neljube posledice in nila iz telesa vso neprebavljeno hrano. ' , ^ Ista bo tudi ozdravila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako da ° organi delovali brez vsake postranke pomoči. Ista bo odstanila nagib z ‘ m odstranila vse posledice. . Rabite to izvrstno zdravilo ko hitro opazite katerikoli gori omenjen m s tem se »odete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo. Naravni apetit Telesno moč Čilost duha Dalo vam bo tudi novo ljubezen do življenja zdravo polt, stalo® kjerkoli mogoče. VkEKARNAH. ne sprejmite JOS. TRINER IZDELUJOČI LEKARNAR. 3-1339 So. Ashland Ave ne, M ljudje k mo| je v: '• s ';etli h VWi - Tud ‘" li prizr s l °dar, si or je važi ^ ~~~~ se z '° zoper r eče i r hah. 0c ' kletki, i ' ?fe ! za o mog e i t JV ° se s. Prt zel ‘ u ateritr az burj e ? s Pod a •Pvosl 'ZQaš s re ?a. p tev. O ov z-av. kd rti Pp m ' «d trn nu ’ k ?lav ( ; *">aje ; ilnK** ? °Pon pONA 1 t i mo Uit i 0 • - laŠa »ho J. NAKODNI VESTNIK 1914 ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. s> v 1 ?>» 1)e Vs ak 0 - Zaž H Poroči u. th Bldg. TH, MINU F, VERMILLIO! m V KRMILI® ii VERMILLI01I jlmosti, preilio to nove naselbin MPANY llnn. (Dalje.) ,j- a se je -Mižala v naglem diru. u Kdo sedi poleg njega V je vprašal von Scbratten mahoma, kakor . ie tišeenila huda slutnja. a« vi dim ga dobro . .. Ah, zdaj — pozdravljeni, cekinčki!” ’ ‘ , a s ta se široko odkrila njegovi ekselenci. K^iia jima .je bila v tem hipu tik pred nosom, u Vraga! Zakaj ne ukaže ustaviti?” je hotel reči von Schratte. “Diavolo! Mimo se pelje!” je zaječal Birbantini in prebledel pod no poltjo svojih lic. F m T p OVO iiia so odpovedala kolena, kakor ra je treščilo med njiju. I i n resnično: Halil bejeva kočija je zdrčala mirno — tesno mimo, L v očividen posmeh. ‘‘Ekscelenca!” je kriknil Birbantini v svojem obupu; von Schrat • hotel storiti enako, a je samo zagrgral nekaj nerazumljivega. teD Halil bej se je ozrl obenem s svojim odličnim gostom, postarnim j Hom s sivkasto brado. Njegove črte so igrala v škodoželjnem pfP 0 . prem etenega orientalca; dvignil je roko z ohlapno kretnjo... { Jiorda jima je hotel mahniti v slovo ? Ke!Pokazal je na njiju! Pokazal — komu ? Predeto sta se mogla začuditi njegovemu zagonetnemu vedenju, • • obkolila množica pretečih obrazov. Krepke roke so ju pograbi- U 1,6 vrat in zapestja — osorni glasovi so kriknili vprek nekaj turške- 6 in malopridneža sta znala baš dovolj otomanskih drobtin da sta ih razumela! Bila sta jetnika turske policije! V svojem strahu in razburjenju sta se komaj zavedala, kaj je ■i dilo Policisti so razpehali množico, ki se je bila zgnetla od vseh Lani porinili ju k zaprtemu vozu, ki se je pojavil mahoma od nekod ' gotovo je bil pripravljen v bližini! — in kmalu nato sta drdrala iklenjena v neznapo smer, sedeča v temni kletki pod častnim nadzor- 'tvom dveh zaptij, ki sta ju motrila s prežečimi jastrebjimi očmi. Poded skozi mrežo na malem okencu jima je pričal samo, da se ■racata 0 v Galato. In ko si je začela njuna kočija izbirati pot po galat- kih ulicah, se ju je lotil trepet, ki je postajal tem hujši in prestraše- lejši. čim dalje je trajala vožnja. Bilje opravičen: kočija se je ustavila pred policijskim uradom ulici Mumhane! “To me ho dobro, marki,’ je šepnil Nemec svojemu sopotniku. Ali meniš, da bo dobro 1 ... Donnerwetter! ’ ’ “Nasedlasva ,dragi baron! Diavolo, diavolo! ’ Pehnili so ju iz voza ter ju gnali pred turškega komisarja; bil je irovina, kakor je že navada v tem stanu, ki živi v neprestanih stikih samimi “finejšimi” ljudmi — roparji, morilci, tatovi in drugim ta¬ kim cvetjem človeške družbe. Kaj — baron! Kaj — marki! Tatova sta, lopova, zarotnika! V iknjo z vama!” je zrjul prijazni mož, kakor hitro sta mu poizkusi- i razložiti da ima posla z nedolžnimi ljudmi. Turška policija je toliko praktičmnejša od naše, da ne ljubi dol¬ ih in brezpomembnih zapisnikov. Ne da bi mučil naša znanca s kakr- limkoli izpraševanjem, ju je izročil komisar ječarjem, ki so ju tirali po temnih hodnikih brez konca šemtertja-in ju vrgli nazadnje v uma¬ zano luknjo z lesenim pogradom in vlažnimi, smradljivimi tli. Okna ni bilo v tern prostoru; le skozi majhno linico nad težkimi okovanimi vrati je padalo nekaj medlega in bledega ter pričalo, da žive daleč tam zunaj ljudje na luči in zraku. ' Sneli so jima spone in ju prepustili žalostnim mislim. V topi potrtosti sta počenila vsak na svoj konec lesenega ležišča; tako jima je začel potekati čas — mučen in dolg, kakor je po navadi v ječah in zaporih. Že je temnela bleda lisa nad vrati njune temnice, ko se je ogla¬ sil Birbantini s čudnim, žalostnim glasom: ‘‘Unuh — hu — im . .. mio Dio, kako sem nesrečen! Kaj premi¬ šljaš, dragi baron V’ “Ah, kaj vprašuješ... Do-oh-idon-nerwetter! Da naju je mogel tako opehariti! Prokleti turški lopov! Ti in tvoj satanski Ilalil bej. “Maledetto! Jaz nisem kriv. .. iskal sem svoj profit najmanj tako pošteno kakor ti...” “0'h mein Gott!. .. Kaj naju čaka zidaj.!...” “Kaj naju čaka! K večjemu par dni oh kruhu in vodi... Halil bej je umna glava, pa si je mislil: moj dolg je neiztirljiv — ako mi hočeta delati sitnosti, si Stareta sama glavo! Da bi ga prav razumela, naju je dal zapreti; čez nekaj časa naju spode, in vesela bova, da se je kon¬ čalo vse tako srečno.” “Srečno pa že!” je zaškripal von Schrat ten in potipal nehote, čuteč, da je listnica z Javornikovo doto še na svo jem mestu. “Kaj hvališ Boga?” je prašal Birbantini. “Zato . .. kar tako . .. ker praviš, da ne ho hujšega. “Ne bo: za denar se obriševa to je gotovo. In kvečjemu še maj¬ hna bastonada — da jih ohraniva v prijaznejšem spominu.” Bastonada?! ” je kriknil von Scbratten; - mrzla zona ga je obli¬ la po vsem telesu. “Da; petdeset . .. sto . .. dvesto šib po nagih podplatih — kakor pride. To je turška specialiteta.” “Mein Gott, mein Gott! . .. zunaj njen brat, tu — bastonada! . .. In to meni — avstrijskemu državljanu! Ha, prokleti mačkojedee! Ti si me zapeljal v to kupčijo !” “ Ti pa mene, porco tedesco! ...” Temnica se je napolnila s cviljenjem, pokanjem in priduševanjem — izkratka z vsemi značilnimi glasovi ljutega pretepa med dienima bratoma v tr oz vezi, ki je trajala dobre, četrt ure in se je končal šele ta¬ krat, ko so zarožljali ključi in je prinesel čermikavi ječar vrč vode in dva hleba slanega kruha. 'Spustimo zastor nad obupom dveh opeharjenih sleparjev in vr¬ nimo se k usodam ljudi, ki so nam bližji in dražji! IX. Hasan effedi. V strašnem položaju smo se razstali s svojimi preganjanimi pri¬ jatelji; kroginkrog sovražna Galata, na desni, na levi besnenje pre¬ ganjalcev — junaška-šestorica pa v ulici brez izhoda, pred visoko hi¬ šo -z močnimi, zaklenjenimi vrati. Ivan je ležal nezavesten na pragu; vsi drugi so bili izmučeni od bega. Vedeli so, da bi bilo blaznost, spustiti se v boj s premočjo zasle¬ dovalcev, vedeli pa so tudi, da zavisi ves uspeh njihovega smelega pod¬ jetja od teh par trenotkov svobodnega ravnanja, ki so jim še dani.. Kaj storiti? Kje iskati rešitve?. ... Zdelo se je — kakor v vseh nevarnih hipih — da heže sekunde z naglico divjih konj. Vdati se? Dokazati, da so nedolžni? Kdaj bi se jim posrečilo? Koliko tednov bi morali presedeti v za¬ porih, preden hi razklenila sultanova pravica svoje kremplje? (Dalje prihodnjič.) lružino ■eda njegova lahko storis [o V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrv«tske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. m d vin 0 ista s c lice h ^ V ^ }0- (Dalje.) Hoji ljudje so mi pravili, da želiš priti do mene. Ali je to re- mca! -■ Resnica mogočni gospodar! — In kaj je vzrok tej tvoji želji? Kaka prošnja? — Ha, svetli hadžib — nakloni Fatima zmerno svojo glavo. Govori. Tudi mrki hadžibi ne odbijajo radi prošenj krasnih de- !®t> a moram priznati, da si ti krasno dete — se ji približa hadžib. — Gospodar, stvar, o kateri ti hočem govoriti, je enako važna za iene > kakor je važna tudi za tebe. Oho — se začudi hadžib. — Kaj bi moglo to biti? Ali veš za a ko zaroto zoper kalifovo ali moje življenje? ~ — r ®če milino Fatima — ne boj se, meni ni znano prav nič 'škili zarotah. Odkod hi naj jaz, bedno dekle, katero so čuvali, ka- or ptico v kletki, mogla zvedeti za kako zaroto. Ali stvar je zato va¬ la, ker se gre za osebo, za katero vem, da ti je draga. Kdo >bi mogel to biti ? Gotovo se spominjaš mladega plemenitega viteza, ki je prišel a jnih dežel, preko globokih voda, od tam, kjer govorijo jezik, ki Rdi tvoj materinski jezik. /-Misliš St-rezinjo — vzklikne Wadha el Arneri in obraz mu pre- e di vsled razburjenja. -v D a, gospodar odvrne deklica in vsa kri ji šine v lica vsled de- e sramežljivosti. & yje, ?0 4 j , _ poznaš Strezinjo? Ti veš, kje je? Torej ni mrtev nesrečen ! ec ’ katerega- sem že objokaval ? «i mrtev. Oin živi, svetli hadžib! Ali njegovo življenje je huj- ge Smrti ’ Njegove oči gledajo temno, njegovo telo je okovano v že- a -Kaj — zavpije besno AVadlia el ArneriStrezinja je v ječi? Hi ?V ]e 'drznil kdo dotakniti poslanika hadžibovega? Mar se je dr- ut T Za P re ti mladca, katerega sem vzljubil, kakor sina? ’ o\ej, 'at .dro, ne odlašaj! Takoj grem, da ga osvobodim. A goije, sto- L on emu, ki je učinil to. Pri preroku Mohamedu, z lastno roko p .j em glavo. J 1 Mila zmaje z glavo. " Tfnan prisegaš, zakaj oni, ki je učinil to, je že kaznovan. . Abubekr ? ~~~ Ha, on. ^ Heden lopov! Dal bi ga mučiti, ako bi vedel z&to. ustimo mrtve počivati. Bilo je usojeno -— reče Fatima. »bm , so l e no — pokima hadžib, nato pa takoj nadaljuje. — ± i ni it. ’ 1 a odlašamo. Povej kje je Strezinja? Pojdi z menoj. Pokažeš ta >t° udari z roko ob roko. Na to znamenje vstopi suženj’. Takoj 'ed h ^ s l )0i ' ; či poveljniku r.jegove telesne straže, ki stiazi < anes S u if°7T dvorom, naj odbere nekoliko čvrstih vojakov. _ J 3 je odšel in se kmalu vrnil, javljajoč, da je ce a pripra sedaj pripravi nosilnico. ‘vakosno ? a deklica pojde z nami. Nosilnica naj bo zakrita tudi z zaicsa POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Sloveneeem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75c črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freiglit) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Mina¬ mi. Jaz bom sedel zraven nje. Za trenutek je že bila povorka ua potu. Hadžiba in deklico so nosili sužnji v nosilnici. Pred nosilnico in za njo je korakalo nekoliko vojakov z golimi meči. Kordovski meščani so gledali to čudno povorko, a niso vedeli, da je v nosilnici mogočni hadžib. Tn če bi vedeli, bi se zelo čudili, zakaj hadžib se 'je silno redko pokazal na ulicah. In ker so ga zelo redkoke- daj videli, bi ga večina, meščanov miti ne spoznala. Zato se je širilo med narodom o njem vse polno legend. Ko je prišla povorka do hiše Abubekra, je ukazal Wadha el Ame- ri, naj obstanejo. Noto je stopil iz nosilnice in pomagal uljudno Fati¬ mi iz nje. A sedaj nas vodi, gospodična, zakaj to je dom mrtvega tigra — reče Waldha el Ameri. — ■ Izvoli mi slediti. Mlada deklica je prekorači 1 ,a nekoliko koridorjev, preletela sobe, da so jo spremljevalci komaj dohajali. V osamljeni hiši so donel: ko¬ raki vojakov, rožljanje njihovega orožja je odmevalo po pustem pr r stc: u. Dtklica jo “la mimo sveje some in nato kreni a na levo pro¬ ti jek m. Do'">') si je zapon nila vse. - Ali nas pel i- š pra ;e vpr.ri..' Vfadha el Amer., ropotajo vsled razburja m. — Ne boj se, svetli hai,'..‘>. — Naposled pridejo d.) ogromnih, težkih vrat. - - To so vrata ječe — reče Fatima. — A ne vem; kje so ključi, — To je sitno — se razjezi hadžib. — Moramo ji h razbili, a to ne bo šlo tako lahko. Nato ukaže dvema vojakoma, naj poiščeta kako sekiro ali kaj da vlomijo vrata. Vojaka sta odšla, a pretekle je dokaj časa, prodno sta našla pri¬ pravno orožje. AVadlia je ipostal že nestrpen Naposled prideta in prineseta nekak debel železen bat. Takoj so jeli razbijati vrata,, a klujčavmica je drža¬ la močno. . Wadha el Ameri jih je bodril in kazal, kako naj narode. Naposled se je posrečilo razbiti ključavnico in odpreti vrata. Iz ječe je prodiral strašno vlažen smrdljiv zrak. vonj po mrličih, tako grd, da so vojaki odskočili nazaj. — Grom in strela, tu bi se moral človek zadušiti — reče neki star vojak ter se približa Fatimi. — Tu ni mesto za te. Ne hodi dalje, ker padeš v nezavest od smrada. — Ne bojim se tega — odvrne deklica. In brez strahu gre dalje v temo. — Čakaj, da prižgemo baklje — vzklikne za njo Wadha el Ameri. Ko so prižgali luč, so šli naprej. — Ali veš za prostor — vpraša Wadha. — Vem, gospodar . — Ali pridemo kmalu tja? — Takoj. Bili so v sobi z mučilnim orodjem. Ona se ni ozirala na mučila in šla naprej. A naenkrat obstane. Oči se je izbulijo. Po vsem, kar je ve¬ dela, bi se morala ječa, v kateri je bil Strezinja, nahajati tukaj. Prestrašeno, bledih lic, ki so bila videti uprav pošastna, zašepeče hadžibu. — Gospodar, tu hi moral biti. — In? — Ni ga. L bij te strela, kaj govoriš — vzklikne hadžib, srdito gledajoč Fatimo. (Dalje prihodnjič.) FRANK LOPP mesar in rezar, Box 581 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar imajo za rezati žrebce, bike, svinje, pre- šiče, itd. — On jamči za svoje delo. FRANK GIMPEL zidar Box 634 GILBERT, MINN. se priporoča rojakom, kadar potre¬ bujejo dobrega zidarja. — Prevza¬ mem vsako zidarsko delo in jam¬ čim za dobro izvršitev in nizko ceno. POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St., EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬ govcem ua Chisholm, Mimi., nazna - nja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo ’ ’. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe’’ v Chisholm, Minn. LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegale lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat kem, da umerim obleko za spomlad. JOHN DEBELAK, 418 Pierce St, EVELET, MINN. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $ 500 . 000 . Preostanek in nerazdeljen dobiček-- $ 1 , 550 . 000 . V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROMAN JOHANCA je sedaj izšel I. in TT. zvezek s pravo Johanično fotografijo. — Cena 25c. PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. —- Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. — Cena 50 centov. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dobiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. -— Cena 50e. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo- hanee. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Waskington St., Milwaukee, Wis _:----- AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Vorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vine brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I, MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St, New York, ali ua njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd, pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE, CHICAGO, ILL. r =ir==nz/L_:.i‘i t==ig i' ir==i i =— ? First National Bank, 1 EVELETH, MINN. U Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. V Parobrodni listi za vse črte. fjL Plačamo obresti po 3 od EEE3 [==^J E 0 E i i i i i i A. IVI. MURNIK Crant Avenue Eveieth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANInE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! IRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. I i m » i B 0 ARDING=H 0 USE na prodaj ah v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50xl 75. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turngulst 413 MONROE ST., EVELETH, f MINN. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. 3 . 1- t s V-ifc— 1, U J, ■!. A .I l Z-f—/- 1 V 1 % 3 .SS. X (Nadaljevanje šeste strani.) so delavski bratje in tri morali dr¬ žati isto za kar so se odločili. Go¬ tovo da Kozenjalkov ni dosti za štrajk. Zakaj ne. Zato ker njih niti eden ne dela trdo. Kedo je kriv, da počasi napredujemo? Go¬ tovo da ne štrajkar, kajti on se bori za naprednost za koristi vse¬ ga delavstva. Na drugi strani se pa nezavedni in mlačni lilapčevei maščujejo nad junaki delavskega stanu. Na kakšen način misliš do¬ pisnik priti do napredka? S liga¬ mi v- žepu se ne doseže nič; treba je akcije, borbe Za napredek de¬ la na vsak način stavkar, za pro¬ past in hlapčevstvo pa skeb. To je na dlaeu in- se mora uvideti, če ni kedo slep. Nadalje pišeš, da naj ostane glasilo Glasnik. Prosim te, brat, ali je mogoče? Ne in tisočkrat ne. Ali niso'stavkarji tako člani S. H. Z. kakor so skebi in nekateri čla¬ ni Citezen Alliance?. Zakaj zago¬ varja in hvali Glasnik skebe in čla ne Oitizens Alliance, na štrajkar- je pa zliva ves strup in gnojnico. Glasnik je skrajno pristranski, za delavce mu »ni mar, list je tudi drugače eden najslabših v Ame¬ riki. Na kak način maj potem osta ne glasilo. Povoda ni nobenega za¬ to; vsi povodi in vzroki so pa, da odstranimo Glasnik iz S. H. iZ. Kot član S. II. Z., se popolnoma strinjam z dopisnikom iz Ahine- eka v N. V., ker ta sobrat pripo¬ roča za glasilo list, kateri se bo¬ ri za napredek. Saj vendar ima¬ mo oči in ušesa, da vidimo kako hitro se suši Glasnik. Dopisnikov skoro nobenih, list je mrtev. Ali hočejo delegati S. II. Z., da se tudi Zveze suši? Ne. Glasilo mora 'biti napreden list, kateri se čita v vsa¬ ki hiši, ker le na ta na ta način je kaj vreden oglas »S. H. Z. Če list ni razširjen, tudi članov ne bomo dobili. Kličem vsem delegatom, delajte za blagor napredka delavstva in S. H. Z., in delujte na to, da bo napredni list glasilo. Toraj pozdrav vsem delegatom kateri so naprednega odkritosr¬ čnega srca, mračnjakom pa kaj več luči. Kapitalisti se družijo, družimo se i mi. Eveletski član S. H. Z. Ely, Minn. Dragi urednik Narodnega Vest¬ nika:— Prosim, dovolite malo prostora v našem domačem listu. Nikoli ni¬ sem mislila, da se bodem morala podajati v slovensko javnost, ker dobro poznam, da najboljše delo za pridne Slovenke je skrbeti za svojo družino. Prišle so pa razme¬ re, katerih nikakor nisem iskala, katere me silijo, da odgovorim dopisu, ki je bil priobčen v štev. 19 N. V., izpod peresa Marko Ko¬ čevarja. Uredniku N. V. ne zamerim, da je priobčil ta dopis, ker vem, da slovenski listi so v prvi vrsti na¬ menjeni za zdravo -kritiko in je ze¬ lo težko razločevati uredniku, kaj je prav in kaj ni prav, ne da bi po¬ znal domače razmere. Vem pa do¬ bro, da če bi Vi poznali tukajšnje razmere, ne bi priobčili dopisa. Marko Kočevar pravi, da je tre¬ ba pri S. H. Z. nekoliko smeti po¬ mesti. Resnici na ljubo se lahko reče, da je vladal pri omenjenem društvu lep red ; dokler ni z a ne sej v njega prepir sam Marko Koče¬ var, kateri bi bil rad izvoljen za delegata, a mu je spodletelo. Mar¬ ko trdi v svoji lažnjivosti, da je bila Mary Lakner izvoljena za de- legatinjo. Res pa je, da je dobila samo štiri glasove, in da je bila iz¬ voljena Amalija Verantli z veliko večino. Toda kaj Ti veš, vsaj še član nisi naš in tudi nimaš pravice pri nas. Prišel si k nam samo raz¬ dor delati. Naše društvo je vedno bilo pripravljeno sodelovati za pri¬ prave za naše slavne delegate, ka¬ teri pridejo v našo sredino. Toda vi niste hoteli nas vprašati za no¬ ben svet, dokler se ni šlo za denar, kateri je potreben za pokritje stro¬ škov ; tedaj pa, ko ste vedeli, da je naša blagajna boljša od vaše, ste si mislili, ženske bodo že plačale. Nas niste vprašali, kje nameravate dobiti dvorano za zborovanje, le ko je bilo treba zagotoviti denar za stroške, tedaj ste pa radi prišli k nam. Vii se nikakor ne zavedate pome¬ na zborovanja naše slavne S. H. Z., kajti če bi se le malo zavedali svo¬ je možatosti in svojega karakterja, ne bi silili, da se mora vršiti zbo¬ rovanje v prostoru nad salonom M. F. Skala, katerega sploh ne more¬ mo nazivati, da je kaka dvorana. Sramota bo za nas, če bomo iz sa¬ me dobičkaželjnosti silili naše sl. delegate in delegatinje zborovati nad salunom. Kje je Vaša možatost in karakter, da zahtevate od slo¬ venskih poštenih delegatinj, da vam bodo hodile zborovati med o- pojno pijačo? Na Ely imamo do¬ volj prostora v neodvisnih, dostoj¬ nih dvoranah, kjer lahko postre¬ žemo našim gostom tako, kakor zaslužijo. Jaz imam sama dvora¬ no, ki se lahko imenuje dvorana, toda jaz nočem, da bi se sploh kje zborovalo nad "salunom, ker srna - tram, da je to pod častjo našega naroda in pod častjo našili cenje¬ nih delegatov, kakor tudi pod ča¬ stjo vsake poštene žene. Vi pravite, da je dal Skala svo¬ jo dvorano zastonj ; seveda, saj se ve zakaj. Ali pa mislite, da je na¬ ša sl. S. H. Z. tako nizkotna, da bo iskala dvorane zastonj nad ka¬ kimi saluni? Res, sramota je za našo naselbino, da se dobe taki se- bičneži, kakoršnega ste se pokazali Vi. Ali je M. F. Skala vse, kar ima, s svojimi žulji priboril, kakor vi pravite ? Ali se nima za to, kar ima zahvaliti svojim rojakom? Se¬ veda, vas je lahko dobiti za koza¬ rec pive, toda nas žene pa ne boste tako za nos vlekli, ker imamo vsaj toliko dostojnosti, da vemo kaj je prav. Vi pa se res kažete deset - krat slabejši, kakor najslabejše ženske. Jaz sem opozorila glavne urad¬ nike na to, za kar se gre, in to, kar sem napisala, si štejem v čast. Vsa¬ ka poštena žepa, ki kaj drži do svojega značaja in svojega imena, storila bo enako. Na zborovanjih Jednote ali Zveze se ukrepajo re - sne stvari, tam pridejo resni lju dje, kateri kaj drže do dobrega imena naroda in samega sebe. Ali vas ni sram v tako važnem času prihajati na dan s tako zakotnimi in sebičnimi načrti? Jaz skrajno obžalujem, da se je sploh moglo kaj takega vprizoriti v naši že sta¬ ri naselbini, in ja? iskreno upam in želim, da nas ne bodo sodili vsi delegati in uradniki naše sl. Zveze pc vašem kalibru. Naše srce bije za dobro stvar, in kadar pride čas, eiyške Slovenke bodo rešile svojo čast brez pomoči Marko Kočevarja Napisala bi lahko še mnogo več, toda nočem, ker dobro vem, da se¬ daj ni čas za osebno kritiko. Kli¬ čem našim delegatom in delegati- ?ijam m uradnikom, dobro došil v našo sredino! Bodite uverjeni, ČU vas čakajo gostoljubna slovanska srca, ne glede na sebieneže, katere ima gotovo vsaka slovenska na¬ selbina. Naša naselbina ima svo¬ je značaje, dobre in slabe, kakor vsaka druga naselbina. Zagotov¬ ljeni pa bodite, da nas je velika večina, ki se bomb' potrudili, la bode vaše bivanje med nami Ostal vam v trajnem spominu. Od vas pa pričakujemo, da boste možko rešili čast slovenskega naroda tudi v tem, da se ne bodo nad nami spodtikali tuji narodi, češ, Slovan (Austrian) ne more priti do no¬ benega ukrepa, če ni pri pijači. Mi vsi pijemo, to moramo priznati, in zmerno zaužita pijača je okrepče- valna za vsakega delavca; vendar bi pa bilo sramotno od nas, da bi vse naše dobre lastnosti morale podleči tistim sebionežem, kateri pokopujejo naš narod ravno v pi¬ jači. Rešite torej svojo in našo čast in zborujte v nepristranski cerkveni dvorani, katera je last slovenske fare in-vam je dana dra¬ ge volje na razpolago. Amalia Veranth. (S tem končamo to debato. Take stvari je najboljše, da ostanejo in se poravnajo lepim potom doma, tam, kjer so se porodile. Vi ste pre¬ bivalci enega mesta, vi ste si so¬ sedje, bodite si torej prijatelji. — Ured.) STAR MOŽ. Pred nekaj časom smo prejeli pismo sledeče vsebine:-“Pred le¬ tom dni sem postal bolan vsled že¬ lodca. Imel sem več vrst bolezni istodobno in hib sem v postelji nad tri mesece in pod zdravniškim nadzorstvom. Povedali mi so, da je skoro nemogoče rešiti me ker sem bil prestar. (Bil sem rojen le¬ ta 1848.) Potem je moj sin prine¬ sel domov steklenico Trinerjeve- ga ameriškega zdravilno grenke¬ ga vina. Poskusil sem ga in opazil sem, da se počutim boljši že po preteku štirih dni. Zdravnike sem opustil in jemal sem samo to zdra vilo. V teku enega meseca sem NARODNI VESTNIK bil zdrav in sedaj se počutim zo¬ pet kot mladenič. To zdravilo je vedno v moji hiši in ko hitro se počutim, d ! a sem iz reda, vzamem malo Trinerja, pa se počutim, zo¬ pet izvrstno, Louis Dolejši, Wallis, Tex.” — To sredstvo priporočamo za bolezni v želodcu, jetrih in čre¬ vesju. V drogerijali in izdeloval¬ cu Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Zahte¬ vajte od vašega lekarnarja, da vam naroči Trinerjev Liniment. Isto je izvrstno zdravilo za boleči¬ ne v mišicah in členkih. (Advertisement. CENJENI ROJAKI IN ROJA¬ KINJE. PREMEMBA PLAČE ALI STAVKA. Pittsburg, Pa., 3. marca —Van Bittner, predsednik okrajne uni¬ je. U. M. W. of' A., se je izrazil, da upa, da se bo vršila seja med vod¬ ji premogargev in med lastniki premogovnikov pred 1 . aprilom, ker če se ne odobri od unij predlo¬ žena lestvica razglašen bo štrajk. RAZNO. V Skadru se bo ustanovila ban ka z domačim kapitalom 500.000 frankov, ki se bo bavila pred vsem s trgovino in bo edina doma ča banka v Albaniji. Podružnica otoman ske banke v Skadru se opusti. Iz Dunaja se poroča, da je be- rolinski profesor Doepler izgoto¬ vil albanski državni grb, črnega dvoglavega orla s strelami v krempljih na rdečem polju. Med obema glavama se nahaja bela zvezda. Eno polje grba na prsih orla ima grd kneza 'Wieda, pava z razprostrtim repom. Nevesta srbskega prestolonasle¬ dnika. Iz Peterburga senaznanja, da se srbski prestolonaslednik A leksander poroči z nečakinjo veli¬ ke ruske kneginje Marije Pavlov- ne vojvodinjo Marijo Antonijo Meklenburško. Slabi policijski zapori. Iz po¬ licijskih zaporov v Sarajevu je po begnil nevarni vlomilec Kalamut katerega so aretirali pred kratkim v kleti avstrijsko - bosanske ban¬ ke. Kalamut je potrgal vezi, s ka¬ terimi je bil zvezan na rokah in nogah in je podrl celo steno po¬ licijske ječe. Do sedaj nimajo o beguncu še nobene sledi. Aretirana morilca. V Tuzli so aretirali gozdarska delavca 18 letnega Petroviča in 17 letnega Lazareviča, ker sta na sumu, da sta umorila zavratno v začetku mesece decembra laškega leta svo¬ jega tovariša Omarja Mankiča in vrgla njegovo razmesarjeno tru plo prašičem, ki so ga požrli. A- retiranca krivdo zanikata. Zločin obupanega vojaka. Pro¬ stak vojaškega brzojavnega odde- ka v Soprenju Josip Blažek iz Če škega je ustrelil ponoči vsled ne¬ prestanega šikaniranja narednika m desetnika ki sta imela tisto noč službo in samega sebe. Vsi trije so obležali mrtvi. Nekateri listi pi¬ šejo, da je izvršil Blažek zločin v hipni blaznosti. Goljufije pri vojaških dobavah. Pri vojaških dobavah za italijan¬ sko vo jsko so odkrili - velikanske goljufije na škodo tvrdke Magna- ni v Milanu. Vsled teh goljufij so aretirali kot glavna krivca nekega Gonfalonjerija in njegovo ljubi¬ co. Te dni se je hotel Gonfalonieri ki noče izdati svojih sokrivcev, ker zavzemajo baje zelo odlična mesta pri laški vojaški upravi, po¬ skusil v ječi obesiti. Dobil ga je še pravočasno ječar, ki je prerezal brisačo in ga rešil. Odpeljali so ga v nezavesti v bolnico. Naš potovalni zastopnik Fr*ank Žnidar bo obiskal slovenske nase! bine po centralnih državah. Za- tegadel se uljudno obračamo do fas, da ga blagovolite prijatelj¬ sko sprejeti in mu iti na roko. Rojak Frank Žnidar je pooldaš- čen pobirati naročnino, oglase in naročbe za tiskovine ter ga i,aj- topleje priporočamo. Narodni Vestnik. □ □ El □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni w, 405 West MlcMgaalfrjj i^ Izdelujmo vse v tiskarsko stroko stvari lično, ceno društva v eni ali Pismeni papir okusno. Poskusite naše delo zadovoljnost. in točno, več barvah in kuverte T- , S % J ls Wio t • n j as , a lzdeI 'ujem 0 l Mi jaJ- linijska tiskarna. IŠČEM PARTNERJA za svojo trgovino v slovenski far- merski naselbini Greaney. Zmožen mora biti tudi voditi pošto. Prodajam tudi zemljišča. PATT GREANEY, P. O. Greaney, Minn. OPOMIN. Ker sem namenjena odpotovati v stari kraj prihodnje poletje n ne vem, ali se kedaj več vrnem ali ne, zatorej tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg v kratkem času, ker drugače bom primorana jih postavnim potom primorati to storiti. Virginia, Minn., 10. jau. 1914. Antonija Trampush. (12-22-14) DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška st 102 ‘ Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer hi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik. po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jali. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Steje-se v r Se- vsak o četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S.. Jacob Skala, F. S., John G-ouže, T. K.. John Tomsich, S. C. KJE JE? Podpisani bi rad zvedel, kje se nahaja Martin Šuštaršič. Bil je pri meni na hrani še leta 1912 in ko je šel od mene, mi je ostal dolžan $40.95. Zatorej prosim cenjene ro¬ jake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar bo¬ dem hvaležen. — Joseph Ule, Box 257, Chisholm, Minn. (12-23-14) Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Elv, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200-00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla¬ čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Peshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. Društvo sv. Petra NAZNANILO. Naznanjam vsem tistim, ki so se zanimali za mojo farmo, da sem jo prodal. Oglasilo se jih je mnogo, kar priča, da je “Narodni Vest- 'nik ’’ uspešen list za oglase. Frank Galoit, Box 32, Beaver, Wis. KJE JE? Rad bi zvedel za prijatelja John Volčič, imam mu poročati važnosti radi dela tu na Marianni. Prosim rojake širom Amerike, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj mi blagovoli istega naznaniti, ali naj se pa sam zglasi. — Avgust Korač, Box 311, Marianna, Wash’n Co., Penna. (12-23-14) St. 20, S. H. Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00, za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski (Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. — Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Brank Kochevar, predsednik: Frank Peny, podpredsednik; Frank Z>enich, I. tajnik; Frank Prebek, II tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto in Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation: John Lukane; za Fayal Loca- tion: Frank Jarc. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib- bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. Cher • nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, opraviče¬ nim do podpore, 80c na dan, ali $24.00 na mesec. — Odborniki: Frani: 0or- nik, predsednik; Andro Diviai, pod¬ predsednik; Martin Chernugfel, Box 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Andro — ' nlk. Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor: John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor: — Dane Smolčič. redar. POZOR KROJAČI! — Trije krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalno delo pri Frank Žagar, Chisholm, Minn. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. aše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10c. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A/GRAVES, lastnik Prodaiam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče " “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clalr Avenue, Collinwood Sta. ’ CLEVELAND, OHIO. CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. s ... «>» »«# pel« Park ILIJA RATKOVICH, lastnik'" Hot ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE SESTE AVOft IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. duluth. Mim SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN Pose- CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA o roS.fl ' 2 ^todk« gre, redi r ,spred 00 rti *£gt sk°P n S£- I polje Ltdeki° n }lt i'4i’t J'4 i't s'4 i't «'t Vi * V VtV« # v, ,1. ,v.... iFIRST NATIONAL BAT H Chisholm - - Minn. Vi, cenjen r ,dap reoi f -imitacij 0 k S^sebo j-jeni v zaV » slučaj botež gjtaiacije. I fgt; tudi kor: j 3. Zvezo nf delavski! kar ru tudi ma! svetu. 1 bojkoti, L Zveza ne >j stranki, 1 za prav elne o e boni V »*4 V **4 V £*4 ¥ £*4 V 5»4 V 5*4 V j'4 V S £*4 V i'4 4*4 ¥ 4 »4 ¥ i'4 V i'4 V Kapital $25.000. Preostanek $29.1 Osebna odgovornost $5,000.000 fboS. Obrestuje denar po 3' Prodaja parobrodne liste in pošiljade-t na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencer kot je t odobravE H, Zve cem in J S. I m narc o. kako se 1 To je vse,] Želimo Ve FH uslekom n Vam-in v Pridite in se prepričajte! bhhmhmhs# VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Slieboygan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da' zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN v, AROLLOFHONOR BANK .Jt INTEREST PA1D ON SAVINCS 5'o United Doctors špecijalisti PRIDEJO V SARATOGA HOTEL. SUPERIOR. WIS. V SOBOTO, 21. MARCA, SAMO ZA EN DAN URE OD 9. DOP. DO 6. POP. Ti strokovnjaki zdravijo kronične bo¬ lezni jako uspešno. naprej PLAČEVATI ni treba ničesar. United Doctors, kateri imajo zdravni¬ ško licenco v državi Wiseonsin, so ve - ščaki v zdravljenju bolezni v krvi, je- trali, želodcu, črevah, koži, živcih, srcu, obistih in mehurju, diabeties, močenju postelje, revmatizmu, trakulje, turov, vnetja slepiča, žolčnih kamnov, krofa itd., brez operacije, in so predobro po¬ znani, da bi jih bilo treba priporočati. I reiskujejo tudi oči skrbno in znau- st\eno in predpišejo pripravna očala. ^ sa očala so narejena potem, ko so oči preiskana. Gluhobo so mnogokrat ozdravili v 60 dneh. Laboratorij, Milwaukee, Wis. Obiščite jih. j Govorijo nemško iu skandinavsko. ^ MILIJON VD • Ve * Vk, i zad fe! tant 0 ^k, Pje. ki znaša $ so st Malo, k. **j i j k°Poln v . k °ji k0 ^ FtSSZS&k f. noma ozdravim, ce, potne noge . ( w ^ ma °d 9trall ^ 0 p:iite P° ?-t' čim s $500. pošljem cl 1092 E. 64th St, ^1 Rojakom 1» ce naznanjam- renc Kovachevo , GOStf' „ __čom ^ P , Priporočam •hm! V