Poštnina za kraljevino SHS v gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO IX ZVEZEK I LJUBLJANA 1929 t KAZALO (INDEX) L Razprave (Dissertationes): Grive c, Rerum o rien ta I i um ......... i Rren, Boj za çjijcfunkutski odpustek v ljubljanski škofiji (Conlroveraia de indulgentin Portiunculae in dioecesi La- bacensi} .............. 23 Roïmao, Novo vpraianje o izrednem delivcu višjih redov (De mini«tro ordinum maiorum exlratu'diiiarïo quaestio redivival ............... 45 II, Praktični del (Pari praeUcaJi Nova Sala (,f. Demšar) ...... ..........50 Drugi kakhetski kongres v Miinchenu (J. Bogovič) ... 57 O molitvi v čast najsv, zakramentu med mašo (F. ti.) , . . 65 Prefacija pri votivni poročni maši med osmino vuehohnda [ï U i ... ......67 Pokopavanje mrličev v cerkvi (F. U.) . . . . .68 Prepovtdi indexa In katoličani vzhodnega obreda (F, U.J 68 Dostnvki v krstni knjigi v krajih sedanje Rusije (F, U,j . . 68 Pdzakonitev otroka (R.) . , ....... . 69 Verski zaklad in patronatna bremena (R.J..............70 II], Slovstvo (Ulteralum): a) P régie di: Iz novejše literature o Sv. Pavlu ju njegovih spisih (A. Snoj) 12 b) Ocene in poročila': de Grand maison, La religion personnelle {A. IL) 78 — C a y ré T La Contemplation Augustiniennc (.-;, U.) 78 - Bartmann. I.çhrhuch der Dogmatik i7 (K. K. Lukmun) 80 — Kovač i Č, Zgodovina lavantinske Škofije [1228- J928 (Matija Ljubša) SI - Opeka, Studenci žive vode (C. Potočnik) S4 — Kulbakin-flavriinek, Ml ut nice juzyka staroslovènskêlio (R. Kolaričj 84. IV. Razno (MiscellaneaJ; -Pentalpliii' na nagrobniku Filipa Trpina (J. Turk) 85 Mistično telo Kristusovo — primer«? [F. Grivec) 8J - Mistično lelu Kristusovo kot primera (J, Tnrk) 89 O pisatelju okrožnice Rerum crietiialium1 (F. G.) 91 — Pasivna asistenca pri mešanih zakonih: izjava (Dr. V. MočnikJ, Protilzjava (Dr. R. Kušej) 92 Nov organ zu raziskovanje srednjeveške teologije (F. K. L.) 96. „RERUM ORIENTALIUM." Dr. Fr. Grivec. Summarium. Liiterac encyclicae »Rerum Oricntnlitim. introductionc. vcr-sione ilovenica notisqin! adiuctii illusiranlur. Ljubljanska bogoslovna fakulteta in »Bogoslovna Akademija«, katere glasilo je »Bogoslovni Vestnih«, se je ustanovila z namenom, da bi gojila bogoslovno znanost s posebnim ozirom na krščanski Vzhod v soglasju z našimi slovenskimi tradicijami in razmerami, Zato jO papeževa okrožnica »Rerum Orientalium« z dne S. septembra 1928 nekaka vrhovna cerkvena sankcija vodilne smeri naše fakultete, naše BA in našega glasila. Slovenska bogoslovna znanost je od prvega začetka bistveno sodelovala pri Veletiradskih kongresih za vzhodno bogoslovje (1. kongres 1907), z ljubljanskim kongresom za vzhodno bogoslovje (1925) pa je dokazala, da bi mogla Ljubljana postali važno srediSče te bogoslovne smeri. Po uspešnem razvoju slavistike in bizantinologije pod vodstvom velikih učenjakov svetovnega slovesa in vpliva, Miklošiča, Jagiča in Krumbacherja, se je končno tudi katoliška bogoslovna znanost pričela bolj ozirati na grškoslovanski krščanski Vzhod, posebno v zadnjem desetletju papeža Leona XIII., velikega pospeševalca cerkvene sprave krščanskega Vzhoda in Zapada. Na pobudo in s podporo Leona XIII. se je v ta namen v Rimu ustanovil časopis »Bessarione^ (18%—1922), v Carigradu pa znanstveni zavod kongregacije asumpcionistov pod vodstvom P. Lndo-vika Pet i ta in z glasilom »Echos d'Oncnt« (od 1898 dalje). Katoliški Slovani so se končno zavedeli, da so še posebno pozvani za to delo. L. 1905 so ustanovili »Slavorum litterac fheologicae*, I. 1907 pa se je na Velehradu sešel prvi skromni kongres za cerkveno edinstvo in za vzhodno bogoslovje. Drugi Velehradski kongres (1909) je že imel večji svetovni pnmen. Obenem pa so zaradi tedanjih avstrijskih razmer in zaradi razmeroma nizkega stanja slovanske bogoslovne znanosti nastale tolike ovire, da BsgailDTnl VcitnU«. t 2 se kongres I. 1911 ni mogel več vzdržali na višini prejšnjega kongresa; leta 1909 ustanovljena »Academia Velehradensis<- se ni mogla uspešno razcvetaii. Tedanje evropsko ozračje je bilo že zastrlo t viharnimi oblaki, ki so napovedovali svetovno vojno. Med svetovno vojno se je v zvezi z mirovnimi težnjami rimskega apostolskega prestola v Rimu zbudilo posebno zanimanje za krščanski Vzhod in za vesoljno cerkveno edinstvo. Pri tem so brez dvoma vplivale tudi ideje Velehradskih kongresov. Zelo značilne vodilne misli, ki so se večkrat naglašale na Velehrudu, so prav zanimivo izražene v molitvi za zedinjenje, priporočeni in z odpustki obdarovani od papeža Benedikta XV. dne 15. aprila 1916. V tej molitvi prosimo Bogu, naj bi se vzhodni narodi skupno z nami poglobili v nauke svojih svetih učeni kov, ki so ludi naši veri očetje, in naj bi nas Bog varoval vsake napake, ki bi mogla vzhodne kristjane od nas oddaljevali1. Odločilnega pomena pa je ustanovitev rimske kongregacije za vzhodno cerkev in papeškega Vzhodnega zavoda v Rimu. Voditelj znanstvenih podjetij asumpcionistov v Carigradu, učenjak P, Ludovik Petit, je bil 1. 1912 privzdignjen za nadškofa v Atenah. Njegov sotrudnik in naslednik v Carigradu, P.Severin Salaville, je nadškofa Petita 1.1916 spremljal v Rim »ad limina«. Pri lej priložnosti je nadškof Petit papežu Benediktu XV, predložil skrbno sestavljeno in znansLveno podprto poročilo, ki priporoča ustanovitev posebne rimske kongregacije za vzhodno cerkev in rimskega znanstvenega zavoda za vzhodno bogoslovje. Pri poslovilni avdienci ob koncu oktobra 1916 je sv. oče izjavil, da je poročilo pa/.no proučil in da bo predlagane načrte hrez odlašanja izvršil*. In res je bilo to nepričakovano naglo izvršeno. Dne 4. dec- 191b je bil msgr. Nikolaj Manni, ustanovitelj in urednik lisla »Bessarione«, imenovan za kardinala, da bi mogel z večjo uvktoritelo sodelovali pri ostva-ritvi teh načrtov. Dne 1. maja 1917 je izšel »Motu proprio«, s katerim je bila ustanovljena kongregacija za vzhodno cerkev, dne 15. oktobra pa je bil ustanovljen papeški Vzhodni zavod. 1 Sloveaski prevod t« molitve gl- v »Apostolskem moldveniku«, 11. izdajo, straa 134. 5 S. Salaville V »tehos d'Orienté 1928, str. I3!i, in v »Sloge funèbre de Msgr. L Petit. [Coostantinop e 1921). sir. 1(1, Nadškof Petit je umrl 1. 1927. 3 Obe novi ustanovi sta po ideji in po izvršitvi v zvezi z Velehradskimi kongresi, Asumpc ion isti so biii od J. 1909 glavni inozemski sodelavci na teh kongresih, predvsem P. S. S a l a v i 11 e. Predloženi načrt nadškofa Petita je imel še na poseben način izraženo neko vodilno misel ki se je na Velehradskih kongresih naglasa a praktično in teoretično, namreč misel, da so za to delo v prvi vrsti poklicani katoliški Slovani, Kakor mi jc pripovedoval P. S a lavi II e, jc nadškof PetiE predlagal, naj bi se Vzhodni zavod ustanovi! kol posebna rimska univerza, na kateri bi se razen vzhodnega bogoslovja predavali vsi bogoslovni predmeti in na kateri bi morali študirali vsi slovanski gojenci vseh rimskih zavodov. Papež Pij XI. je kot znanstvenik in kot poseben ljubitelj krščanskega Vzhoda lakoj po svojem nastopu odločno posegal v reorganizacijo Vzhodnega zavoda, S čudovito vnemo in energijo pospešuje vzhodno bogoslovje in delovanje za vesoljno cerkveno edinstvo, predvsem pa vedno naglasa in z dejanji razodeva, da jc Vzhodni zavod njegov najljubši zavod, kateremu hoče zagotovili trden obstoj in najuspešnejši razcvet, Temu zavodu je predvsem posvečena okrožnica »Rerum Orien-talium«, V okrožnici se omenja, koliko se jc v katoliški cerkvi doslej storilo za vzhodno bogoslovje in za zedinjenje, Velehradski kongresi se ne omenjajo, ker pač ni potrebno. Zadosti je namreč znano, kako je Pij XI. naklonjen lem kongresom. Na Velehradski kongres 1924 je poslal posebnega delegata, praškega nuncija nadškofa Marmaggija, in navduševaleo brcne; ljubljanskemu kongresu je puslal lastnoročno apostolsko pismo in je priporočil profesorjem svojega Vzhodnega zavoda, da so bistveno sodelovali pri kongresu; Velehradskemu kongresu 1927 pa jc poslal apostolsko pistno in naročil škofu M.d'Herbignyu, da naj na kongresu zastopa rimsko stolico. Iz vsebine okrožnice je razvidno, kako veliko providencialno delo so izvršili ti kongresi. V okrožnici so proglašene mnoge mish, ki So dozorele na kongresih na Velehradu in v Ljubljani. Poljski strokovnjak v vzhodnem bogoslovju P.Jan Urban D. J., stalni udeležnik Velehradskih kongresov od prvega začetka, piše naravnost»Okrožnica s celo svojo vsebino daje najvišjo sankcijo prizadevanjem J Pnuglad Powsiechny (Krak6w), oktober str. 113, 1* 4 Velehradskih kongresov in z vrhovno apostolsko avkto-riteto priporoča to, kar je bilo [na kongresih] predmet privatnega stremljenja,« V tem historičnem okviru je okrožnica »Rerum Orientaliumc jasen dokaz, da imajo katoliški Slovani važno poslanstvo in posebno funkcijo v vesoljnem organizmu katoliške ccrk\re in v družini krščanskih narodov. Okrožnica je za nas in za glasilo naše bogoslovne znanosti tako važna, da jo tukaj objavljamo v izvirniku in v slovenskem prevodu s historičnimi in stvarnimi pojasnili. (Zaporedne številke v izvirniku in v prevodu smo dodali zato, da se more laglje primerjati izvirnik in prevod. Slovenski prevod je oskrbel profesor dr. Jere). Litterae Encyclicac de studiis Hcrum Orientalium provehendis. VENERABILIHVS FRATRIBVS PATRJARCHIS PR1MATIBVS ARCHIEPISCOPIS EPlSCOPJS ALUSQVE LOCORVM ORDINARIIS PACEM ET COMMVNiONEM CVM APOSTOUCA SEDE ilABENTIBVS P1US PP- XI VENERAH J LES FRATRES SAL VTEM ET APOSTOLICAM BENEDICTION KM. 1. Rerum Orianlatnlm studiis cl subtiliori eognitioni inter Chritti-fidclcs, potissirnum vero inter iacerdotes, pruvuhendis quantum detes» ji t res N ostri, supcrioribus s&eculis, operam dederint, neminem lalet qui Catholicac Ecclcsiac annalos vel proporc evolvent. Siquidem ii noveranl eE cnmplura antehac mala et llliserriinum illum discidium quod tam mul ta s casque florentUsimas oliin Ecctesins ab Tadicc nniUtis «hstrnjtemt, cum ex mu Ui a imprimfc popu lor um ignoralione v L d e& piči vil ti a, turn ex pr4«-iudicalis opinionibus, quas diuLurna animarum alicnaLin con se cul a Cliet, nHCitsria exstitisKc; riec posMi, nisi en impedimenta amnverenLtir, Lol malis medicinam adhiberi. 2. lamvcro, nt nnnnulln historiac, cy iis ipsis iitlalibus quibus anlicjuac vincula unitntis relasari coepln suni, HocunionU summatim atlingainus. quae Ramnnoriuri PnnliiicLim in bi»c parte curns soli i ci I u din usque lestantur, omnibus comperlum cut qua henevoknti;», i nunc etiani venerationc, utruitl-que Slavortini Apostoluni, Cvrillum ct Metliodium Hndriamis 11 sil com-plcxus, quibtisquc singiitnris honoris sigtiilieiilionibus honcslaril; quove idem studiu, missis quoque IcjJ.itis, octavo occmuenico Concilia, quarto Conitanlinopfli coat le. .id in men tO filtri t, cum hand imillo ante talila dominie i {[regis par* lacriaiabili discidio a Romano Pontificc, Pasture supremu divinitus conslltulo, avuba essel. Qui quidem sncri ennvenlus, Ecclesiae 5 rebus inter Orientales procurandis, temporum decursu alii post ¿dios ceie-brntí sunt; Ut cum Rarii ad S, Nicolai Myro tisis sepulcrum, S. Ansclmm, Doctor illc Augustamis idemqite Canillarte nsís Archie piscopus, doctrina vitaeqne sanctitate eximia mentes omnium an i mosque commovit; ut Lu&him, quo duo i)]« Fcclcsiäc lumina, An^clieus Thomas et Bonaventura Srrftphicití, a Gregorio X convoca [i linn Euere, qua ni quam alter in ipso ilinere. alter inter graves Concilii labores morte praerepti; ut Fertariae Florcntiaeque, ubi, primus lacile leretltibus illis Oricntis christian! ornn-mentis, Rnmanucque licclrsia« inox Cnrdinalibuü, Bcssarione Nicaeno et Isidoro Kioviensi. calholíci dogma tis Veritas, ratione et via con firm at a et Christi caritate veluti perfuma, iisdciu ortenLalibus chris tianis cum Pasture Supremo rceonciliandifi iter pandera visa est, 3. Pauca haec, Venerabiles Fratres, quae adhuc commemoravimus, pate rnam, profucto huius Apostolicau Sed Li er¿a na lion es oriúntales pruvi-dantiam studiunique manifestant; iltuslriora ua quidem, sed suapte natura raríorn. Alia lamen permulta, ncquc unquam intermissa, a Rumana Ecclcsia — continent! quadani atque, ul itn dicantus, cotidiana bencticioruni effusione — in totius Oricnlis pingas profecía sunt cumnioda, missis praescrtim reii-giosie viris qui vitam ipsaiu insume mill ut oricntalium nationum u tilitati consul Lire nl. Knills enim Apostulicae Sed is auclorilalc veluti suffulti, uiagna-ními i Hi viri ex 1' ran eise i Assisi casis potissiitlum a (que ex Dominici tc ligios is fauiiliis, prrMÜere, qui, domibus excitatiü novisque sui Ordinis provinces jnslitufris, cum theologica tum ccleris doetrmis, quae ad eivitcili rcligiosum-que cutluin pertinent, non sine ingentibus Iabot-ibus. non modo Palacstinam et Armcniam sed regiones qnoque alias cxcoluerunl. ubi Orientales. Tarta-rorum Turcarumvc dmuinationi obnoxii, per vim a Romana unitate seiuncti, optímis quibusqut? ac rcli^iosís prausurtiin disciptinis deslituurentur. 4. Quae quidem insignia pro me rita, atque Apostolieae Sedís montera nptime perperdisse ct ptrspexisse visi üunl iam indo a saecutn XIII Parí-sien sii Athcnaei Ductores, qui, ut memoriae pmditum esl, Sedís eiusdom votis optatisquA ob secundantes, cullegiuni quoddam oriéntale Alhenas o ano comunctum condiderc: quod quidem quibus progrossiombus sludíorum nríentalium ftoreruf, quus ediírct fruclns, deeessor Nosier loannes XX11 Hugonem Parisicnsom lípiscupum, atiquanto pusl, sollicite pcrcnntabatur\ 5. Hue alia acccdunt hand minus praeclara, o »rundem adaluñí test ata monumentis litterarum. Hiimhcrtus He Romanis vir sapientis^imus, Ordinis PraeHicatorum Magister generalas, in libro quem conscripsiL ..de lis quae Iractanda vidcbnntur ín Concilio gL-nerúli Lugduni celebrando» hace singil-latim conciliand.is aniinis Orientaliilai veluti necessaria commendabat:' scientiam ^eu peritiam llngiiae gmccae, »quia per genera linjjuarum diver-¡tilas ßentilini in unitate fide-i congrcgatur»; tnm graecornm copiara librorum ac nostrorum iteni librorum in Oricntalium sermones convenoruni oppor-tunam supellectilcm; idcmquu IraLrcs ohtesfabntur suos, McHiolnni in ca- 1 Denifle-Chatclain, Churtul- Univ. Paris., t. It, n. 857. Mansi, t. XXIV. col. 128. pi lulu general i COll (¡regatos, ttl oriental] uni idioinaluiu TIO Li ti a ni stud i unique inugui facerent sancteque exenlercnL, ut sa cris ad illas Rentes cxpcdKionibus proniptos se paratosquc, si Dcl voluntas ftrrot, pracs Lurent. Maud aliter e Franoiscaliuui familia Rogeritis Bacon, doctissimus ille ut Clumenti IV, deecssori Nofltro, carissinius vir, non solum de linguís Chaidacorum, Arabum, GraeeOrunl erudite eonscripsitn sed aliis Ctiam carundcin no tilín in explanavit. Hds aulum ac rmil;i tus Raymundus il|e Lu II us, singulnris item uruditionis ac pielatis sir. multoque vehemenLius — quod erat viri ingonium — a d*c«wribuB Nostris Caelestino V ac BoitilaUo Vfll rogando impetra vi I, pro rationc teinporum nunnulla audacius excogítala, de neflottia studiisque OricntalUiui tractundis, de uno aliquu ex îpsis Purpuraos Pa tribus sludijs iisdem prnefieiend®, de sacrls demque expeditiu-□¡bus liique auiduls instituendis, cum apod Tártaros. Sa rúcenos alios que infideles, turn aptid »schismatic o s* ad uni La tern Ce ele si ae rwoeandos, b. ÀL Ve ru sol le m ni us íllud et praeeipue me murar tlum quod, eodem hortfltore ac duce. ut referunt, in Concibo Vienncns-i ¡¡ene ral i Inlitm et n Cíe ip en Le V, deCCssore Nostro prumul^atum est deCrutuiii, quo Vcluli ad-umhratum Institutora Nostrum Orientale dcprchcndiinus: »Hoc sacro appro-hante Concibo, üe h olas in subscript arum lin^uaruni ¿encribus, ubi cum que Roman am curiam res id «re contigcrit, necnon in Parisiens!, Oxoniensi, Honorai ansí et Sal a man lino studiis, pro vidimus erigelldas, statuent es ut in quulibeL iocorum ipsúrUul leileiintur viri catholiei suifieientcm hubentcs hebraicas, graecae, arabicae it chaldaicaç linguarum notitiam, duo videlicet uniuscuiusque linguae pcriti, qui schulus recant inibi, et libros de Unguis i psi s in latinuin fi du liter transfer en Le s, alios linguas ipsa* sollicite doceant. caTumquc peril i am studiusa in illus instructions transfundan!. Il t inxtructi et ¡id oc ti sufiieienter in Itnguis huiusmoHi fmetum spi_r.il uní possínt Deo auctore produccre, fídem propngalnrj jatubriter ín ipsos populos infideles . . 7. Quoniam vero, a pud orientales illas nationes, rebus omnibus tunc temporil perturbât« ae plcrisque scieíitiarum adîu mentis dissipa tis, vi* aut nc víx quidem tlndiosorum homimtm mctlteB, ceteroquiit perspicacísima?, alíioribus doctrlai* institut pote rant nique exorna tú, idcirco noslis, Vencr ahiles Fratres. cam quoque fuisse decessorum Most rom m cur am, ut, cum alia in praecipuis, quae per id temporil ess tal, se di bus ieu Umversi-tatibus studio rum propria Orientalium magisterio pntcrcnt, turn vero potis-sirmmi in hac almae Urbií luce opportuniora quncdam veluti seminaria cxcitarcnlur, unde illarum gentium alumni, omni doctrinac ornatu diljgen-tissime instruct i, ad bonum certamen ccrtandiim in actem parantistimi de&ccndcrenl, Quamobrcni monasteria primum ac Collegia pro Grneci-i Kutheniiiquc Komae constjiuta, ct domus Maronitis Armenisqne atlributaci qui} a ut em an i mar urn emolumento doctrinacque progressu, sivc iitnr|fica sivc ceterarum disciplinaruin documenta luculenlissime tcstanlur quae " Opus ma.ius, pars Lcrtia. 1 Oeniffs-Chalefaía, Chartul. Univ, Paria,, U II, n, 695. 7 Sacra Congregado a t'¡de Propaganda Varili Orientalium Unguis cvnlganda euravit, sive Codices pre Liusissim i orientales ^jiios Vaticana Kibliothcc.i diligentia collectos relij|insis3Í tne servavtt, S. Ncc res kitc ullo pacto cMUtiül; cum enim proximi deccssorcs No-atri, ni suprn ducuimus, probe intelligerent, ad cari ta Letu mutuamque aestí-niatii.nem fuvemlaiu plurimuni confcrre uheriorem reriun bnenlalfum inler Occidentales cognittonem, ad tanluiu bouum camparniuftim umni conten-tiene ¡ncubuerunt. Testis est Gregoma XVI, ad Snutmi PonliMcatus lasti-Cjiuut cvCClus, pos t qua m res russicas diliguntissime explora Ver* t, quipe qui. to ipso anno, quo pontificia iegatione apud Alcsnndrum I p c rinnet irruí, erat. Russonun Imperatorcm morle praeripi planxisset; testis Pius IX. i]ui, et ante et post coacturti Concílium Vaticantim, oricotalium riliium ftvita-runique doctrina runi studia cYiilganda impenstus Cmttmend&verat; testis Leo XIII. qili, cum Cnptos et Slams, tnni Orientales Udi veri 05 tanto attiorfe ac pastorali sol licitud ine protecutus est, ut, praeter na v am Auguslinv&norum lainiliam a líenla Virgine in caelum Assumpla mmcup&l&m, alies quoq'Je Keligiusorum tut tus ad oriental i um renim notiliam hauriead«™ augendamvt incitaveril. Orientalibus ipsis nova CoJk|¿ia cum in eorum regionibu* tuui in bac ipsa Urbo erelvfit. Biryteösem Societalis lesu sLudioriuti Universitärem, hotliediim Ilor« fllissimam Nobinque cnrissiniam, ninplisjiiniis iaudibus decora veritl listis Pius X qui. Pontificio Instituto Bíblico in Urbe excilntn, no-vuni er¿a res el Jinguas orientnies yrdorem, ncc Jtinc Inctissimn irnetuum serete, in multorum ammis incendil, <■). Quam quictein in gentes orientales palci nam p rov i du nt i um, sacra valuti haercdilate a Pió K acccplaiu, praxi muí decessór Notier Gent' d IC t US XV Studios ¡ssime aenuilaltis, ut. pro viribus, rebus Orientalium prae-sidiuiu a t que inereiiwutuiu alferret, non sol uní S acra ra Coflgrc jationem n ntibus rebusque ómnibus Orientaliitm consliLuiaidaiu ciirnvil, verum et proprium altioriuu süidii.Tuiu domicilium de rebus orleut&libus in ime Urbe, Christian! nominis capí te . coildere statu it, iífque et omni .ipp.-iratu quem liuius actatis euditio postulat ornatum, et duetoribijs m unuquuquc.* genere periLissimis Orienlisque pcrsludiosis insigne«", mijito facúltate etiam -doctorales laureas, ¡n ecclesiaítici-i dumtaxat disciplinit quae ad Orientales Christianas gente« uttincnl«, cúnlercnái dona [um*, quod rton t'jlis Orieill[llibus paterot vcl iis ^psis qui a caltmtica un i tale seiuocti essent, sed In t i ni s máxime sacerdotihus qi:i aiit sacra» eruditiotii operam daré aul apud Orientales sacrum jniníiterium obirc vrluissent. Summa igitnr laus doc tis ü ¡mi s illis viria est tribucoda, (jui (Juatuor tiriue anuos setlulo in co elnhornrunl ut nov^nsites Instituti alumnos urienlalibus disciplin:^ imbucrent. 10. lllud tarnen eiusdem peropportuní instituti incrvnivtrlis non leve inton'UM'duui cbslabat, quod etst Vaticniiis aedlbus eral propius, longi^s 1 Benedietus PP. XV, Motu proprio Orient¡f cslholfci, XV Detohris MC MX Vil lAeto Ap. SfHk, IX (1^19), n I!. PP. 531 -Ä33], Benedict m PP. XV, Litterae Apostólicas Quotl NobiS, XXV Sepleiu-¡ Hs MCMXX lAeta Ap. Sediš. XII [1020], n- II, pp. í'ÍO—441J, s Ijmcn ab ca Urbis parle dislabat, quae máxime incolitur. Qu&mobrem, quad Benedictus XV faciendum cogitara!, Nos quid em indo ab inilo Pontificatu ad cffectum deducere voten tes, Instituíala Oriéntale in Biblici Instituti aedes, quippe studiu; atque propositus máxime cognali, Iranste-rejidum decrevimus, distineEum [¡unen, caque mcnLe, nt siraul nc res ferret, sede sua pe cu tiari d on ar« mus. Porro prflecaventts ne unquani viroruro copia in postcrum deCSSet qui urientulihus disciplinis traciendis pare-, cucnt, idque facilius rali Nos esse assecuturos si unam tteliginsnrum familiani lantae rei gerendae pracficercmtis, Nostris Ipsi Iitteris'", die XtV Septeuibris anno MCMXXtl dalia, Príleposito Generali Societatis fesu praecepimus !i(, pro amare suo debitaque Sanclae Sedi Christique Vicarin obedienlia, ditti-eullatibus qnibuslibet stipe ra lis, umnem Instituti ndministrationcni suit i-perel hisce legibus: ul, eiusdem Instituti magisterio Supremo Nobis ipsi; Noslrisque succcisoribtlt ivocato, Propositi Generalis Societatis lesu esset viras ad instituti mullera, difficülima sane, idoncos comparare, sive Prae-sidis sive Doctm-um; utquc perpetuo, cum per u ipse turn per Praestdem. Nobismcl Nos tris que sucCeisOribus appro bandos propon era t quo s ad varias Instituti disciplinas tradendas de lige re censuisset, caque denium omnia refcrret quae ad oiusdem instituti vilam Intandam atque Incrementa to-venda conducere vid eren tur. 11. tamvero, sexto mux anno elapso, com baec deteuiere, ncc sine quod a m divino iiislintlu, ptacuit, licet Nobis grntins Deo máximas agere quod Nostris laboribus inessis iam lactisKinia firriserit, Alutnnorum enim auditorumque, quamquam — lit (art natura ipsa Instituti immcrus ingens ncc iucrit nec sit íuturus, non adeo tanien cxiguus exstit.it, uL non su nt mop ere d ele demur, quod iam valida hominum man us in dies succ rosee ns ex umbra til i hac palaestra max in npertum campum sit pro d i hi ra. doctrinae pie ta tis que prnesidüs ins trocla quibtis Orientalium commodis non parnm profntura vidcatur. 12. Atque hoc loco, Ordinarios, sive F.piscnpos sive fn m i liani m reli-giosarum Moderatores, vehementer diiaudantcs, qui, optatis Nostris ullro □ bseeuli, ex acnplissima gentium region (tinque diversitate, ex Oriente atque Occidente, sacerdotes aliquot suqs oriental i bus disciplini.« imbíicndos in Urbem miserunt; alqnc hortatites praelerea rcliquorum coeluuni An tisti tc s, qui per orb em hi t ¡us propagan! ur, lit, tanUim exemplum seeuLi, alumnos, quos ad huiusniodi studi;i noverint nptiores atque propensities, ad hoc Nostrum Insütutuin Oriéntale millcre erud.iendcis ne negligent, liceat, Vcnerabiles Frntres, in men [em vobis revocare quae fusius Litleris Fncyelieis >MorU!íum ánimos« niipcr dísseruimus. Quís enim iam possit ífnorarc qiiam frequentes miscearftur sermones de curta qundam imitate, a mente C h ris ti, Fee I es i ac Condi tor is, prorsus aliena, chris ti anos inter o m ne s procurando? vel cui non sunt auditac disceplationcs quae In pbirimis Europa e praescrtim Ct Amcricac pa rtih us passim evagitantur, cae que (tra-vísslmi momenti, Ciun de Orientalium coetibus vcl cum Romana licclesta Decessor Nosier |Acta Ap. Sediš. XIV (1922). n. 15, pp, 545—546]- consentientibus vtl ab cadem rtiamnum diisidentibui inquiritur? At vcro, £1 nostrorum Semi nariorum alumni, quod cert« lac Lindum, qua sunt de Novaloruni erroribus tolo sEuciioruin curriculo doc tri nn imbuti, (owle ii quid van Worum argumentatives capiiosiis e I discernunt el dissolvunl; verum lilderti filcrnmquf, non ea doclrina sunt instrucli qua Cqrtnm, in quacstionibu* de Orientalium rib us moribusque, ac de Icgitimis eorumdem ritihus, in catholica imitate lam gancte rttinecdU, sentunEiaii] Eetre possinl, cum gravissinia id genus argumenta peculiars qucrddam idemque accurnlis-sinium studhtm c^postulenl. 13. Quarc. cum nibil uuinimi ncgligendum sit quod ad opt alii ¡imam tarn conspicuae dominici gregis partis unilalcm cum vera Christi Ecctesia restaurandam confcrre videatur, vel ad maiurem caritatem erga illns luvend am. qui, rifibus divcrsi, Roinun&e Ecclesin« Chriiliquc Vieario nten-tiblli animitquu intime udhaerent, vehementer vos. Venurabilus Fratrcs, obsce ramus Ut sin^uli ununi aliqucm saltern e sacurdolibus vaslris deli-£endum curat», qui orienlalihus discipline probe erüdilus, easdem Semi liarii alumni) opportune Iradtre sit paratuJ. Kquidem nun ignoramus Uni-versilalüm Catholic arum esse peculiarem quardarn de rebus orienlalihus (acultntcm, quam vacant, instituere; cui quidem olhcu, Nobis ipsis aucln-ribus at que adiutorihus. Parisiis, I.ovanii, Insul is, sat is fieri iam cueptum esse ex aniiuo gratuhimur quemadmodum in noimullii a Iiis theoloj ^sorum Patriarch a rum emu hac Apostolica Sede necessi tu dines ertarreni Rofn an oru n I quo Ponti-ficum sollicitudinem in corutn iuribus bonis que tulandis; turn tlicolufiLcaH diss id tritium sententnu de Sacramento deque ipsa Ecolesia cum cathalica veritate conferunt el component; turn etlam Orientale« codicib il hi straw I eL declarant. Dvnique, rti enumernitdu longius progrudiamur, nihil est quod ad sacras disdplinas spectet, aut at ¡quam cum Ortetitalivun cut tu cugna-tioncm prae sc feral — qualia, exempli causa, sunt grocca vestifiia in Italia inferiore ¡tsservata — quod diligentlirfbtii« corum virnrum studiis ali-enum videatur. 19. Quae eum ita si tit, cuius animus ianUml laburum lliolem, in Oriell-tnlium ctimmadiim potissimum suseeptorum, ennLi-mplritus, firmissinia $pi: non crigalur, fore ut benifinissimus homimtiu Rcdcwptor Christus lesus. tot bominum lugendum casum miseratus, Ion je a recto tramite dud um aberrantuum, Nostrisque inccptis obsecundans, oves tandem suas in unuiu »vile ab uni) Pasture luuderoiidas reducat? Pniusurtim cum apud ¡3 Eos popuJos tanta divinae Revulatioms pars rcligiosissime asservuLa sit: et jsineeruni Christi Domini obäequium et in uius Matrem inlemcTa lam amor pielasque singularis, et ipsoruin Sacra men torum usus vigeat. Quare, cun: ad opus butnanae ftoparatinnis pcrficienduin Dens, pro sua h^nignitate. tiuminibus, sacerdotibus praeserlim, administris utt statue fit, quid restat, \ encrabilcs Fralres, ntii ut vos iterate, quam possunuif vehenientinsime, cumpeltemus at que obsccretuus ut una Nob ¡¡¡cum, non modo me ill ibu-; animisque consentiatis, sid etiam opernm vestram el laborem conferatis quo ciliui dies illuroseat optaLissimus, quo Grnccoriuu, Slnvoruni, Kumono-rum all arum qui,- Orientalin])! na Ii on um non paucos solum, scd pterosquc fitios iiucusquu (lisiunctns ad pristinaill cum Roulana Kcciesia Comuetu dinein rtsLitutoi satutabiuius ? MediLantibhs autem Noliis quae [antai- lactitiae maturandac, Deo iuvantc, inecperimus jimusqui perfecturi, videmuic cum illo Nos paLrcfamitias posse COmparari quem Christus Dominum ad coenam invitatus rogantein inducit uL venirent: quia iain paraLa sunt omnia (Lue. XIV. 17). Quae verba in noslram rem deriviuites, vehementer vos, Vmcrabiles Fratres, cum nniversos tum singulos cohortamur, ut. o] icn-laliutn rcrum studia omni ope provehentes. Nobiscam animi vires ad tr.nfum perliciendum opus intendatis. Atquc iln, omnibus di-immi opta- 12 l»timu Ullitatis impcndimclilis amolis, BeaUl Virgine Duipnra Iininacutaia vunctissirmsqui: illis O ri en l is atque Occidentis Patribus Doctorihusqui! augpicibus, fralres filiosque lamdiu a uolvii: dissidcnl vs reduces aliquando ¡11 d oni u m patvrnaili complfelemur, na caritate arctissimu coniunctos, quaj veritate plenaquc chrislianae lejiin professione tamquuin «olidissimo funda-mcnlo innilalur. 20- Ouibus ut noitris inceptis felici&simttt amdeat uxitus «vontusque, cafrlesllum muneruin ausplcem palemaeque bencvulehtiae Noslfao te s temi Vtbil, Vcnurabiles Fralres et gregi veitris curis turicredilo aposlnlicam benc diet ione m pcramunter imperlimus. Datum Romac, apud Sanctum Petrum, din VI11 munsis Septembri s, in fes to Na ti vi tališ B. M. V., anno MDCCCCXXV[II, Pontificatus Nostri ieptimo. Svetega očeta Pija XI. okrožnica o pospeševanju proučevanja vzhodnega krščanstva. Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslovi 1. Koliko so se naši predniki v prejšnjih stoletjih trudili, da bi se med verniki in zlasti med duhovniki pospešilo proučevanje in natančnejše spoznavanje vzhodnega krščanstva, ni neznano nikomur, kdor je letopise katoliške cerkve tudi le hitro prelistali Saj so vedeli, da je ne malo prejšnjih neprilik in oni tako nesrečni razkol, ki je toliko nekdaj tako cvetočih cerkva odtrgal od počela edinosti, nastalo predvsem iz medsebojnega nepoznanja in preziranja narodov, potem pa iz predsodkov, ki so bili posledica dolgotrajne odtujenosti duhov; vedeli so tudi, da se toliko zla ne da ozdraviti, Če se ne odpravijo te zapreke. 1. Dotaknimo se torej po vrhu nekaj dokazov iz zgodovine prav onih časov, v katerih so se začele rahljati vezi nekdanje edinosti, ki pričajo o veliki skrbi rimskih papežev za to zadevo. Vsem je Znano, S kolikšno naklonjenostjo, da, s kakšnim spoštovan jeni je Hadrijan U. sprejel slovanska apostola, Cirila in Metoda, s kakšnimi znaki izredne časti ju je odlikoval; ali kako vnelo je isti papež podpiral osmi vesoljni zbor, četrti carigrajski (869], na katerega je poslal tudi zastopnike, ko se je ne mnogo prej tolik del Gospodove črede v žalostnem razkolu odtrgal od rimskega papeža, ki je od Boga postavljen za najvišjega pastirja In taki sveti zbori, namenjeni skrbi za cerkvene razmere med vzhodnimi narodi, so se v teku časa obhajali eden za drugim* tako v Bariju na grobu sv, Nikolaja iz Mireil, kjer je sv, Anzelm, slavni cerkveni učitelj iz Aosle 11 Na provincialncm cerkvenem zboru v Bariju (1098) se je razpravljalo o spornih verskih vprašanjih med Grki in Lntinci. Sv. An zel m je spretno govoril ti izhajanju sv. Duha. O njegovem nastopu sporočajo stari viri ni Gl. opazko 7. 711 Znameniti zgodovinar P, P i e r 1 i n g na podlagi zanesljivih virov pripoveduje [v razpravi Ltirtpereur Alexandre ll'r est-il mort Catholique? Pariš 1%I. Str. 15—48), da je car Aleksander l. želel postati katoliian in svoje podanike zedinili s katoliško cerkvijo. V la namen jc poslal v Rim generala Michauda z važnimi tajnimi naročili in i proinjo, niij papež [Leon XII,j poSlje v Petrograd duhovnika z vsemi pooblastili, Papež je za la poslanstvo izbral kamaldulske^a redovniki P. Maur.i Cappellari» p>Mntij* šega papežu Grcgorija XVI. Cappellari je bil od I. 1826. kot kardinal prefekt Propagande, ki so ii bili takrat podrejeni vzhodni katoličani. Kot papež je vladal 1831—1846. Za vlade carja Nikulaja I, (1B25- t855| se je moral mnogo bavili z ruskimi zadevami. Rusija je namreč takrat zatrla več katolifckili škuiij vzhoine^u ohreda, :l Pred vatikanskim e*rkvenini zborom in na zboru se je mnoga razpravljalo O vzhodnih kristjanih; mud referenti se je odlikoval katoliški ruski učenjak Ivan Martinov D. J. 16 avguštincev, kise imenuje po bi. Devici, v nebo vzeti (aiumpcioniati) tudi druge redovne družbe spodbujal k temu, nap si nabirajo in Sirijo spoznanje vzhodnega krščanstva. Za vzhodne narode same je pa ustanovil nove zavode v njih deželah in v Rimu samem, in jezuitsko vseučilišče v Beyrutu, ki še danes cvete in nam je na vso moč drago, je odlikoval z izredno pohvalo. Priča je Pij X., ki je ustanovil papeški Biblični institut v Rimu in v srcu mnogih vnel gorečnost za vzhodne zadeve in jezike, in ne brez razveseljivih sadov. 9. To očetno skrb za vzhodne narode je pa od Ptja X. sprejet kakor sveto dediščino naš neposredni prednik Benedikt XV. in jo je kar najbolj vnel« gojil. Da bi po .svojih močeh nudil zadevam vzhodnih narodov zaščito in pomoč, je ustanovil sveto kongrejsacijo za obrede in zadeve vzhodnih narodov in ostanovii »v našem mestu, tem središču krščanskega imena, lasten hram za višje nauke o vzhodnih zadevali. Ta naj bi bil opremljen z vsemi sredstvi, ki jih zahteva sodobna znanost, bil odličen po učiteljih, izvedenih v raznih znanostih in vnetih za Vzhod« in bi imel tudi pravico podeljevati doktorsko čast v cerkvenih znanostih o vzhodnih krščanskih narodih In ta hram naj bi bil odprt ne samo vzhodnim narodom, tudi tistim, ki so ločeni ud katoliške edinosti, ampak zlasti latinskim duhovnikom, ki bi se hoteli posvetiti tej sveti izobrazbi ali vršiti sveto službo pri vzhodnih kristjanih. Velika pohvalo torej zaslužijo oni učeni možje, ki so akoro štiri leta marljivo delali, da prve gojence lega zavoda uvedejo v vzhodne vednostiail. 10. Vendar je bila za razvoj tega prepotrebnega zavoda ne majhna ovira, ker je bil, dasi prav blizu Vatikana, vendar predaleč od onega dela mesta, ki je najbolj obljuden. Kar je torej mislil storiti že Benedikt XV., smo mi izvedli takoj v začetku svojega papeštva in določili, naj se zavod za vzhodne znanosti preseli v Biblični institut, ker sta si ta dva zavoda po svojem znanstvenem značaju in po - A',umpcionist4 so na pobud» Leona. XIII. (brevL- »AdniLenLihus no bi s 2. julij« 1S95) i Ksilcedonu (Kndi-K. Prav tako se Podobne misli ca se večkrat iy.rai.ak mi Veleluadskih kongresih. Najbolj odločno jc to izrekel sam M. d'Herbigny na Velehradu I, l')24.: Gradus saccrctotulis non solum eognitionem illanim litiirginrum (orient a Hit m t reqoirit, s^d deberent bmnes sacerdoles, cum -in seminariu iorniantnr, aliqua inilia de quaestionc oricntnli audire, v. gr. de punetis dqtjmalicis, quai; separations m introduxeruat, Fere haec vix Unguntur, itn tit theoloji and ic run t de diverse iuclis protestanticis, de antiquJc crrorihus tempore us. J'atrum, snd vix sciunt, quomodo practice Cum dissidenlihu--agendum sit, qui hodie tula huropii, America, missions Chinensi diifttsi flint. Actidit, tit Limeant eolloquia cum ilissidiinlibus information«^ pelen-tihus, quia sc no run t incompetentes esse. Optanduiu sauu mull um, ut alaquac nnliones de historic ccclcsiastica oriental! introclueantur, Quts audit de historin christianisnii in Russia? Scandalum, admiratinnem potemni dare KUiiis de ignoranlia nostra. De quibusdam mris ennonici ct discipitnaf differentiis vtiam aliqua addenda vidunLur. IH noljndo, seio me loqtii etiam cum approbatione Sli prema.« Zadnji stavek poudarja, da je M, rt * E i. govoril po navodilih sv. očeta. (Acta IV. Convrnhis Vclelirnden^i? 1924. Olomuc 1925. Str. 123.) " Razume se. da bi tukaj morali imeti prvenstvo katoliški Slovani, Katoliške slovanski; bogoslovne fakultete bi morale imeti tako vzilodnn smer, da bi nadomcšCale posebne vzhodne fakultete. T p velja posebno i a fakultete oh vzhodni tnep in v državah s številnim pravoslavnim prebivalstvom. Kakur ni mognče, da hi na nemjkih bogoslovnih fakultetah predaval kdo, ki ne pozna protestantske teologije, laku bi .duvanike bogoslovne fakultete morale ozirati na vzhodno bogoslovje, V ta namen ni potrebno 19 veselimo, da so se 1 udi na nekaterih drugih bogoslovnih učiliščih celo na državne stroške in v soglasju ter na pobudo Škotov ustanovile stolice za vzhodne znanosti Toda ne bo lako težko tudi drugod po bogoslovnih semeniščih dobiti kakega učiletja, ki bi hkrati z zgodovino ali liturgiko ali cerkvenim pravom mogel podati vsaj nekaj začetnih naukov o vzhodnem vprašanju. In če se tako um in srce gojencev obrneta k vzhodnim naukom in obredom, bo iz tega potekla ne majhna korist, in sicer ne samo v prid vzhodnih narodov, ampak tudi gojencev samih; ti bodo, kakor je prav, iz tega črpali popolnejše poznanje katoliške teologije in latinske discipline, vnela jim bo pa v srcih tudi močnejša ljubezen do Kristusove neveste, kat«re čudovita JupoU iu edidstvO v vsej različnosti obredov sami jim bo na nov način še žarneje zasijala^1, 14. Ko smo pa vse te koristi, ki naj krščanstvu prihajajo iz pouka mladeničev, kakor smo ga opisali, v duhu preudarki, smo mislili, da je naša dolžnost, nobenega truda se ne strašiti, da zagotovimo Vzhodnemu zavodu, ki smo ga potrdili, ne le popolnoma varen obstoj, temveč tudi, kolikor je mogoče, vedno lepši napredek. Zato smo mu, brž ko nam je bilo mogoče, hoteli dati lasten sedež pri Mariji Snežnici na Eskvilinu in smo določili za nakup iu novemu namenu primerno preureditev samostana sv. Antona vsoto, ki smo jo biii dobili po darežljivosti velikodušnega škofa, ki je pred kratkim umrl, in nekega pobožnega moža iz ameriških Zedinjenih držav, katerima naj zato Bog — tako želimo in prosimo — najobilneje povrne z nebeškimi darovi. Tudi ne smemo molče preiti tega, kar nam je došlo iz Španske in s Čimer smo oskrbeli večjo in novemu zavodu primernejšo knjižnico. To darežljivost smo pohvalili /a zgled. Zakaj iz lastne skušnje toliko let, ki smo jih preživeli v vodstvu ambrozijanske in vatikanske knjižnice, prav dobro vemo, kolikega pomena je, da (o novo knjižnico opremimo z vsemi sredstvi, da bodo mogli profesorji in gojenci znanje vzhodnih reči, kakor iz nekih njim sicer včasih skrilih in neznanih, toda zelo bogatih virov lagodno zajemati in obračati v splošno korist. Zalo se ne bomo dali plašiti nobenim težavam, katere, kakor že naprej slutimo, ne bodo maloštevilne in ne majhne, ampak bomo napeli vse s-le, da pripravimo vsega, kar se tiče vzhodnih krajev, običajev, jezikov in obredov. Prav dragi nam bodo tisti, kateri bodo v svoji vdanosti do Kristusovega namestnika po svojih močeh nam pomagali, da se tolika stvar dovrši, bodisi z darovi ali knjigami, rokopisi, slikami in drugimi takimi spomeniki in sledovi krščanskega Vzhoda. izredno p a ai nože vanje proiesur. ¡iadoiča en posebni profesor za vzhodno bogoslovje. Profesorji, ki so po svojem predmetu bolj dolžni ozirati se on Vzhod, bi mogli organizirati poseben »vzhodni Institut« v okviru fakulteta. au Tu se misli na SHS, Češkoslovaško in Poljsko. at Tudi pri nas se je te večkrat poudarjalo, kako bi se z deluvanjem za cerkveno edinstvo in £ proučevanjem krSiansJiefia Vzhoda pospeševalo versko iivljenje in mišljenje med kaloliEani samimi. 2* 20 15. In nato bodo, k ukor upamo, vzhodni narodi, ko bodo z lastnimi očmi videli toliko odličnih spomenikov pnhožnosli, znanosti in umetnosti svojih prednikov, v resnici spoznali, v koliki časti je resnična, neprestana, zakonita pravovernosl [pravoslavje) pri rimski cerkvi in s koliko vestnostjo Se ohranja, brani in razširja. Vse to jih bo — taku smemo upali — kot zelo močen razlog ganilo, zlasti če se medsebojnemu občevanju pri naukih pridruži še vpliv krščanske ljubezni. Zakaj bi torej premnogi izmed vzhodnih kristjanov, ko si spet pokličejo v spomin nekdanjo slavo in se otresejo predsodkov, ne zahrepeneli po tako zaželjeni edinosti, ki se ne opira na kako okrnjeno, ampak na celo in jasno veroizpovedi Saj se vendar spodobi, da SO pravi Kristusovi častilci zdnižcni v eni čredi pod enim pastirjem. 16. 0 da bi ta veseli dan končno zasijal krščanskemu svetu! To prosimo Boga s srčnimi željami in mnogimi molitvami. Medtem bo morda koristno, častiti bratje, da vsaj na kratko označimo, kako sedaj naš Vzhodni zavod v soglasju 2 nami dela in se trudi, da bi vršil tako važno delo. Dve vrsti znanstvenega prizadevanja sta, ki se z njima marljivo bavijo profesorji; ena ostane nekako med domačimi stenami, druga pa pride v javnost s tem, da se izdajajo spomeniki krščanskega Vzhoda, ki so Se ali nepreiskani ali po ne-prilikah časov pozabljeni. 17. Iz pouka mladeničev omenjamo; dogmatiko ločenih kristjanov, razlago vzhodnih očetov in vsega, kar zadeva znanstveno obravnavanje vzhodnih vprašanj ali zgodovino, bogoslužje, starino-slovje in druge bogoslovne nauke in razne jezike onih narodov. Še posebej omenjamo, da smo k bizantinskim naukom mogli dodati tudi islamske, kar je bilo doslej na rimskih vseučiliščih morda nezaslišano. Res je izredna dobrota božje Previdnosti: za predavanje te prckorlstne stroke srno namreč nastavili moža, ki je po rodu Turek |prclat Pavel MulJa], a je po dolgotrajnih naukili z božjo milostjo sprejel katoliško vero in dosegel duhovniško čast. Zato se nam je zdel najbolj pripraven, da bi gojence, kolikor jih bo med njegovimi rojaki vršilo sveto službo, učil načina, kako bi pri neukih ljudeh ali pri možeh, ki so izobraženi v višjih znanostih, zagovarjali enega edinega Boga in evangeljsko postavo, IS. Ne manjšega pomena, da sc širi katoliško ime in pripravlja prava edinost med kristjani, so dela, ki jih vzhodni zavod izdaja. Ta dela, »Orientaiia Christiana' (krščanski Vzhod) Imenovana, ki jih pišejo večinoma profesorji tega zavoda, nekaj pa tudi možje, zelo vešči vzhodnih zadev, pod vodstvom istega zavodaT obravnavajo že v teh malo letih stare ali današnje razmere tega ali onega naroda, ki so našim ljudem večinoma neznane, ali pojasnjujejo versko zgodovino vzhodnih narodov iz doslej nepoznanih virov, Poleg tega " GL molitev, omenjeno v uvodu te razprave, Ojia molitev je po vsebini *J»ris proCramatiČna. 21 poročajo o prijateljskih odnoiajih vzhodnih menihov in tudi patriarhov do le apostolske stolice in pri tem tudi o .skrbi rimskih papežev za varstvo njih pravic in imetja; dalje natančno primerjajo bogoslovne nauke ločenih vzhodnih kristjanov o zakramentih in o cerkvi sami s kaloli&ko resnico ; končno pojasnjujejo in razlagajo vzhodne rokopise. Sploh — da ne gremo v naštevanju predaleč — ni nič, kar se tiče svetih znanosti aLi kaže kaj sorodnosti z vzhodnim bogočastjem kakor so ti. pr, grški sledovi, ohranjeni v južni Italiji -— kar bi se zdelo tuje zares marljivemu proučavanju teh mož 19. Kdo bi se torej, če vidi, da se je toliko naporov prevzel0 predvsem v korist vzhodnih kristjanov, ne puvz.pel do trdnega upanja, da se bo najdobmtljivejši Odreže nik človeštva, Kristus .lezus, usmilil žalostnega položi j a toliko ljudi, ki so zdavnaj zašli daleč od prave poti, in pospešujoč naša prizadevanja končno svoje ovce privedel v en ovijak, da jih bo vodil en pastir? Zlasti, ker se je prt onih narodih tako vestno ohranil tolikšen del hožjega razodetja in ker živi iskrena pokorščina do Gospoda Jezusa in izredna Ijuhczcn ter pobožnost do njegove brezmadežne Malcre in prejemanje Svetih zakramentov. Zatorej, ker je iiog v svoji dobrolljivosti sklenil, rabiti ljudi, zlasLi duhovnike, da dovrši delo človeškega odrešenja, kaj preostaja, častiti bratje, kakor da vas ponovno kar najsiltiejc bodrimo in nujno prosimo, ne samo da z nami v mišljenju soglašate, temveč tudi s svojim delom in trudom sodelujete, da čimprej zašije tako zaželjeni dan, ko bomo pozdravili k nekdanji zvezi z rimsko cerkvijo vrnjene ne samo nekatere sinove grškega, slovanskega, romunskega in drugih vzhodnih narodov, temveč večino doslej ločenih vzhodnih kristjanov. Ko pa premišljujemo, kaj smo z božjo pomočjo začeli in kaj bomo storil), da pospešimo toliko veselje, se zdi, da se moremo primerjati hišnemu očetu, ki o njem pravi Gospod Jezus, da je k večerji povabljeno prosil, naj pridejo, ker je že vse pripravlieno : (Luk, 14, 17j. Ko te besede obračamo na našo zadevo, vas, častiti bratje, vse skupaj in vsakega posebej silno spodbujamo, da proučavanje vzhodnih razmer na vso moč pospešujete in z nami naperite dušne muči na to, da se dovrši tako važno delci. In tako bomo, ko bodo odpravljene vse zapreke tako zaželjene edinosti, pod zavetjem blažene Device in brezmadežne božje Matere ter tako svetih vzhodnih in zahodnih očetov in učenikov objeli brate in sinove, ki so bili tako dolgo od nas ločeni, pa so se končno vrnili v očetno hišo, najtesneje združene z ono ljubeznijo, ki sloni na najtrdnejši podlagi, to je na resnici in polnem priznavanju krščanske postave. 20. Da bi to, kar smo započeli, kar mogoče srečno uspelo, podeljujemo kot poroštvo nebeških darov in kot znak očetovske Orivntalia Chrisliiina smo že večkrat priporočali. Naslov: Roma 128, Piana S. Maria Magfiiore 7, 22 naklonjenosti vam, častiti bratje, in čredi, izročeni vaši skrbi, prav iz srca apostolski blagoslov. V Rimu pri Sv. Petru, dne 8. septembra, na praznik rojstva bi. Device Marije, !. 1928., v VII. letu našega papeštva. Papež Pij XI. V uvodu sem omenil, da jc učenjuk nadškof L. Pelit predlagal, naj bi bil Vzhodni zavod spojen s posebno rimsko univerzo. Ta predlog je Pij XI. že izvršil. Ko je bila spisana okrožnica, je bila obenem že pripravljena važna reorganizacija Papežev Mofu proprio z dne 30. septembra 1928 pridružuje Vzhodni zavod (in Biblični institut) veliki Gregorijanski univerzi v liimu. Tako bodo dobili profesorji in slušatelji možnost za tesnejši slik s celotno bogoslovno znanostjo, mnogotero vzajemno pomoč in pobudo. V tem dokumentu se zopel s posebno ljubeznijo poudarja važnost Vzhodnega zavoda in delovanja za vesoljno cerkveno edinstvo. Omenja se, koliko je sv, oče doslej storil za ta zavod in se še enkrat poudarja: Quae proxime supe-rioribus encyclicis lin rum Orienlatium commendavimus ae sta-tiumus, ea denuo hortamur ac rata habemus, plane cOnfjsi Institutu m hoc valde profuturum esse, ut OrientaleS ad unitatis centruib cjuampritnum revoeentur,« Ta dokument jc torej važno dopolnilo k zgodovinsko pre-važni okrožnici »fierUm Orientaliuul«. Vsa okrožnica je spisana s tako globoko preudarnostjo in s toliko toploto, da spada med najvažnejše okrožnice zadnjih desetletij, p isebno z ozirom na nas Slovane; pozna se ji pečat izredne osebnosti sedanjega papeža Pija XI, Pri raznih priložnostih je izjavljal, da mu je delovanje za vesoljno krščansko edinstvo z ozirom na krščanski Vzhod, proučevanje vzhodnega krščanstva in rimski Vzhodni zavod posebno s pri srcu«, zares glavna njegova skrb in zadeva. Ako bi bil kdo o lem še dvomil, tega mora okrožnica »Rerum Orientalium« prepričati, da je sedanji sv. oče zares papež vesoljne cerkvene edinosti in poseben ljubitelj krščanskega Vzhoda. S to okrožnico je na najslovesnejši način potrjeno prizadevanje za pospeševanje proučevanja vzhodnega bogoslovja, kakor se je to tolikokrat poudarjalo na Velehradu in v Ljubljani. Obenem pa je najslovesneje potrjeno iti priporočeno delovanje za vesoljno cerkveno edinstvo v duhu Slomškovih tradicij in 23 v duhu Apostolstva sv. Cirila in Metoda ter njega glasila »Kraljestvo božje«, S tem so posebno katoliški Slovani opozorjeni, naj se z večjo gorečnostjo potrudijo za razmah tega delovanja in naj se ogibajo vsega, kar bi moglo to delovanje ovirati, Majhne napake in ovire na tem pulju bi mogle imeti usodne posledice zn nas, za katoliško cerkev in za krščanske narode. Mnogo smo zamudili. Velika je nevarnost, da nas bodo drugi narodi prehiteli in nas po naši krivdi potisnili v ozadje, Ako bi se to zgodilo, bi se pokazalo, da nismo zmožni in voljni za izvrševanje onega poslanstva, ki nam je po božji Previdnosti odločeno v organizmu katoliške cerkve in v družini krščanskih narodov, Posledice bi bile za nas pogubne, Na delo, dokler je še čas, da ne bomo prepozno tožili, kako smo zamudili velik zgoduvinski IrenuLek! BOJ ZA PORC1UNKULSKI ODPUSTEK V LJUBLJANSKI ŠKOFIJI. (Controversia d c indtilgentia Portiunculae in dioecesi Labacensi,) Dr. P. Hugo liren O. F. M. Sujnmarium. — L Slu tus q u a« s ti o n i s dv ia d u tge □ t i a Purti-unculae. Qui traditioneni indulgentiam Pori. a s,Francisco origínela ducere impugnan l, indubia argumenta propon o re hticusque non poUierunt, defensores traditionis puriter rem plene evincere nequiverant. Perseverante dnhio deten-Eores traditiosis m po-¡se6sione sunt. Jurídica qnn stio, an aulhentica i. e. Ic¿ali íiindamento innixa sil persuasin induIgunliam pluncí in dic (toties-quoties) acquiri posse, coodata est. Tnlleodi dubii occasioncm pruebuit controversia, qtue in dioecesi Labaceiuí orla e.st gacC. XVII. exirunte. — II. Controver* íiac I.abacenses. — A. Prior controversia orla est. temnore 5¡£ismundi comitis de Ilerberslirin. cpiscopi babacensis fIt*S3—-1 70t|. Ansam praebuit decretüni Innoceatii XI, d. d. 7. Martii 1687 de índuIgeAtíis upoeryphis, in quo pariter siahilum est -.>semd dumttvai in dic píenariom indul^nliam in eertos dies eccJesiam visitantibus eonccssani vel aiiud piuna opus perajjentlbus lucri-fieri'- Franci semais Labacensibus indulgenlifim Portiunculae tnticí-quoties acqutrendpm hoe decreto non ailici nersuasum erat, Sigismundos cpiicopus, vir pius, rei tiubius ah abbate Antonio Lepori Romano privalis blteris solu-lionern petüt. frustra temen. Interin! aliquoL viri e clero saeculari eum PP. Capucinis Carnioliae Soperioris contra indulg. Porl, tolies-quotics acquírendam declamare cnepcrunL P. Antonius lazan. Minister provincial^ provinciac liosnne-Croatiae O. F. M,, ot saltem Capucinos ad suas traherel parte», apoto giiiTii indulg. Port. tolies.quoties luerandae c o nipos »it atque 28. Au¿. 1698, 24 eis mi sit, Sud sp«» tum ieJellit, nun p, Martinas Bislriccnsis, diu 1, nov; 169&, ¿uardianu; convenes Capucinorum in opuido Kranj factus, omnia argumenta a p. Antonio l.azari piolata cnurvare C ona t>13 esL, plnudcrilibus nnifii -bus advprsariir, indulg. Port, to Ii« s-qua Lies acqu'rendac, Sigi^mundus epi-scopus an. I7DÜ ad S. Conßr. I rid. recurrit. S. Congr. per Procuraluram generale m 0. F. M. a P. Ant. Lazari po^luiavil raticucm ct irioduui praxis, quam Franciecani in antuitilianda induLg. Tort. scquebantur. I*. Lsz&rl iitlcris ad Car-diiialeü Concilii Trid. interpreter directis illustravil, prnxim a Franciscunis La-bacensibui adhibitam non dilitrrc ab Indul-gentias vero Stationum Urbis, quae a Romanis PontiEicibus sin-gulari quodam beneiicio, vel comnnmicatae suni, vel communi-cabuntur interdum aliquibus locis, Ordinibus aut personis, diebus tantum Stationum in Missali Romano deseriptis, suffragari posse declarat, seme] autem dumtaxat in die plenariam lndulgenliain in cerlos dies Ecclesiam visilantibus concessam, vel aliud pium opus peragentibus lucriiicri tt!U Frančiškani so bili mnenja, da ta odlok porciunkulskcga toties-quoties odpustka kot nečesa izrednega ne zadevlje, zato so ga mirno dalje oznanjali. Marsikje so celo dokaj glasno reklamo delali zanj. Ljubljanski frančiškani n. pr. so '¿a vigilijo porciunkule javno razobesili tablo z napisom: »Toties, quoties.« To tablo so tudi v procesiji po mestu nosili. Naša svetna du- 11 Giusltj op. cit. suh n p. 81. pod irlo. 11 gl- cel dekret; Luei Fp'radl, Pronipta bibliotheci canon co-iuridico-jnDralis. Ed. 3. Tom. HI, p. lil, a, Etaloilovjil Viitnlk. 3 34 hovščina — ne morem ravno reči, da vsa — je bila nasprotnega mnenja. Če ne že prej, tako je mislila, je Ireba vsaj po tem odloku porciunkulski toties-qnoties smatrali za apokrifen, Islega prepričanja so bili tudi naši kapueini. Tako se je začel v ljubljanski škofiji boj za jundično avtentičnost foties-quoties-a, med frančiškani na eni strani in med svetovno duhovščino s škofom na čelu ter kapucini na drugi strani- II. Boj za porciuukulo v ljubljanski škofiji. Ta boj se je vršil pod obema ljubljanskima škofoma grofoma Herbersteinoma, Zigmundom in Karlom. Dasi oba iz iste stare grofovske družine, ki je precej tesno zvezana z našo zgodovino, sta bila docela različnega duha. Kajpada je treba upoštevati, da nista bila brata. Živela sta malone sto let narazen. Žiga (ikof 1683—1701] je bil goreč in svet mož, vnet za čistost katoliškega nauka v duhu sv. cerkve. Kako tuja mu je bila ambicija, priča to, da je leta 1701. odložil škofovsko mitro in v Perugu stopil v oratorij sv. Filipa Nerija, kjer je umrl leta 171&3S, V boju za porciunkulo se je pozneje njegovo ime velikokrat imenovalo, a vsi ga s častjo omenjajo in radi priznavajo, da ga je pri tem vodila zgolj vestna čuječnost višjega pastirja, da bi sovražnik kake Ijuljke ne zatrosil v vrt, za katerega je bil odgovoren. Karel (1772—1737) je ze znan kot predstavnik janzenizma in jožefinizma na Kranjskem M, Kot tak je bil v vednem boju s frančiškani, ki so bili pod vodstvom p, Kastula Weibla O,F,M. odločni antijanzenisti in anlijožefinci, kolikor so proti jožefinstvu mogli nastopati37, Porciunkula je bila med njimi le ena izmed spornih točk. Tik pred povzdignjenjem ljubljanske škofije v nad-škofijo in njegovim imenovanjem za prvega nadškofa je Herberstein umrl 7. oktobra 1787. Na potu iz frančiškanskega samostana v škofijski dvorec ga je na mostu zadela kap as. Da bi bil II Peler Htcinger: Vrsta ljubljanskih škofov. Slovenski cerkveni časopis, Ljubljana (1845) 1L 12. str. 94. ™ Sluv. bijogr, leksikon s. v. M Prim, Jos. Gruden, Prifetki janzenizma na Kranjskem. »Cis< X 11916) str. 121 — 137. — Dr- P. RcgaUt Čebulj O. F. M., Janscnizcm na Slovenskem in frančiškani. Ljubljana, 1922. — Dr. Frane Ušeničnik, R i gori tU ni naiih jan- zenistov. Bogoslovni Vcslnik III (1923) itr. 1—49. — Slov. bijogr. likstkon s. v. " R. Čebulj ut supm. III Franc Pokom, Šcmatizcm ljubljanske nad£kofijc leta 1788, str, 5. 35 imel prav takrat kak spor s frančiškani, naši kronisti ne poročajo. Niti ni rečeno, da bi bil imel pri njih posla, Pogosto je obiskoval svojega zaupnika in somišljenika Jožefa Škrinarja, svetnega župnika Marijinega Oznanjenja »pred mostom«. Iz slučajne okolnosti njegove smrti je najbrž nastala ona anekdota, ki se je še do nedavnega ohranila v ljudski tradiciji, da so se konji, ki so peljali njegovo truplo k sv. Krištofu, na »frančiškanskem« mostu ustavili in kar niso hoteli dalje, ker je por-eiunkulo preganjal, A. boj za porciunkuta pod škofom Zigmundom grofom Herbersteinom. Ker se tedaj ljubljanski frančiškani za zgoraj omenjeni odlok Inocenca XI., po katerem se je mogoče udeležiti le enega po~ polnega odpustka na dan, niso zmenili, temveč nemoteno dahe oznaniali porciunkulski totíes-quoties, se je v vrstah svetne duhovščine s škofom v ozadju in kapucinov pojavil odpor, ki se je razvil v medsebojno prerekanje. Sprožena je bila ta debata v Cerkljah, ki so takrat spadale še pod Oglej, pozneje, 1751—-1787, pa pod Gorico. Gravitirale so vedno proti Ljubljani. Tam se je leta 1698, za praznovanje sv. Aleša zbrala večja družba svetne in redovne duhovščine 3?. Med njimi sta bila tudi kapucinski gvardijan iz Kranja, p, Kerubin Loškii in vikar frančiškanskega samostana v Kamniku^ Pri obedu sla najprej ta dva začela debatirati o porciunkuli in njenem toíies-quoties, Kamniški vikar ga je zagovarjal, kranjski gvardijan pobijal4I. V razgovor je posegla tudi ostala duhovščina in prav tako zavzela protivno stališče. Kamniški vikar je o vsem tem obvestil svojega pro-vinciala p.Antona Lazarija Z nasprotne strani pa je bil informiran tudi ljubljanski ordinariat, Oeividno si škof Zigmund sam ni bil na jasnem, fcaj je s porciunkulskim loties-quoties, zato osebno ni hotel zavzeti nikakega stališča. Da bi se zadeva pojasnila, se je zasebno obrnil v Rim na svojega zaupnika, opata m Pismci P. Lazarija. dat. v Kamniku 28. Avg. 1698. (FrjSnČ. prCv. arhiv v Ljubljani fasc, »Documcntu Parciunculac*). " Relatiorcs h i starine monnsterii Liibacensis (PP. Caputinoriiiu! ab unno X ti tGG-1—H02. Ad ann. 1700. tol. 41 ¡bid. 11 up. C i t. sub, a. 39. 2* 36 Antona Leporija, naj mu sporoči, če v Rimu kaj vedo o kakem lotiBS-quotiEsu- Lepori mu je baje odgovori], da ondi ni o tem ničesar znanega Ko je p. Lazari videl, da je toties-quoiies ogrožen, je naslovil na kranjskega gvardijana pismo s celo apologijo za toties-quoties'H. V uvodu omenja debato v Cerkljah, »tihi plures noti segni conatu, quod temere animabus Purgatorii toties-quoties per diem naturalem quis velit, applicabiles protmilgeniur (sel. indulgentiae] evincere nitebantur, idem sentituri, doneč lndultum Apostolicum irt contrarium prodncatur«+r\ P. Lazarijev namen je bil, vsaj kapucine pridobiti za obrambo toties-quotiesa. Konce njegove apologije to kaže. Sklepa jo; »Haec V. P- in hac causa, quae nobis communis esse debet, coniidenter cominunicare vo-luit, ut alia in occasione pro gloria et decore religionis oblo-quentium libertalem retunderc et eos.,. ad vertitatis affectum rcducere possit,*lS A se je zmotil, kakor bomo kmalu videli, Sam se je moral za toties-quoties spustiti v boj, ki ni bil lahak. Njegovi nasprotniki so zahtevali zanj avtentičen odlok cerkvene oblasti, drugače da ga ne morejo priznati in ne bodo priznali, A s tem jih on ni mogel razorožiti. Dotlej sv. stolica ni izdala nobenega odloka, ki bi toties-quoties izrecno dovolil ali potrdil. Sklicevati se je mogel le na indirektno, molčeče potrjenje. Nočem tu navajati njegovih postranskih dok¿lZov, Eden ali drugi spričo moderne zgodovinske kritike itak več ne drži. Le glavni dokaz naj nakratko povzamem. Kdor je bil kdaj pri Porciunkuli, vide!, kaj se ondi 1. in 2. avgusta godi, iti je zgodovinsko zasledoval dotično prakso, mora priznati, da je ondi toties-quoties že stoletja v navadi. Znani dekret Inocenca XI. nI na tem ničesar izpremenil. Papeži so za to vedeli, a ves čas niso imeli niti besedice proti. Neštetokrat so imeli priliko dvigniti svoj glas proti tej »zlorabi«. Ponovno so bili prisiljeni nastopili proti resnični zlorabi odpustkov, ločiti pristne od nepristnih, one potrditi ali omejiti, te prepovedati. Porcitinkulskega totTCS-quolies-odpustka se niso nikoli dotaknili. Ko so porciunkulo polagoma začeli dovoljevati tudi " ibid. " ibid. " ibid. " ibid. 37 drugim cerkvam in drugim vejam frančiškanskega prvega, drugega in tretjega. reda, so imeli vsakikrat najlepšo priložnost povedati, da to sicer dovoljujejo, a le kot enkraten odpustek, ne pa lotics-quoties, kakor s« pri Porciunkuli zmotno prakticira. Pa tudi v teh odlokih ne najdemo kake take koreklivne klavzule A prav tako kakega pozitivnega odobrenja za toties-quoties ne. Iz lega p. Lazari sklepa, da so tacite dovoljevali pač takšen odpustek, kakor ¡e bil pri Mariji Angelski v navadi, ledaj totieS'qu(ities47. Danes vemo, da je bilo to njegovo sklepanje pravilno, A takrat je p. Lazari pri svojih nasprotnikih našel le Tomaževo nevero, ne izvzemši kapucine, Prav od teh je dobil krepek contra. V ostrem tonu mu je odgovoril p. Martin Bistriški, ki je prav takrat za p, Kerubinom Loškim, na katerega je bila apologija naslovljena, postal gvardijan v KranjuiB, Ali mu je po lastnem nagibu odgovoril, ali ga je cerkljanska duhovščina poslala v boj, ne vem. Morda je bilo oboje, Vzrok, da je p. Lazari ravno nasprotno dosegel, kakor je nameraval, je bil deloma sam, deloma pa neki novomeški frančiškan. Iz drugega vira vem, da se je leto prej pri oznanllu porciunkule neki novomeški frančiškan prav nerodno obregnil ob kapucine, ko je dejal, da $o za porciunkulo toties-quoties odpustki, naj reko kapucini kar hočejo43. P. Martin Bistriški sc je pri p. Lazari-ju radi tega prav bridko priložil, in po pravicir,fl. Na prižnico laka rec ne spada. P, Lazari pa, če je kapucine snubil za obramba odpustka toties-quolies, bi ne smel operirati s kapucinskim analistom Boveriiem « ibid. " Izvoljen za gvardijana 7, nov. 1693. [I.iher funetionum Capit. PP. Ca-pUCinorum Prov. Styriae i m m ne. Cone. at> unn. 1647. tol. 51], Repliko je naslovil: »Adm Rev, tvobilis ae Doetissime Domine PhrGeiii, PatrOne colcnd issimc.i Kdo je ta župnik bil, ni znano. Če bombastični naslov kaj pomeni, bi sodil, da tedanji župnik v Kranju dr. Jan. Jakob Schilling, kanonik, ep. protonotar in gen. vikar ljubljanske škofije |gl, Jož. Lav t [žar, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. LjubJjana 1698, str, 20J. V Cerkljuli je bil takrat župnik Matije: Vidmar, ne d isti i ran a oseba (glej J. Lavrcnčič - A. Golobis, Zgodovina Cerkljanske i are. Liubljana 1890, str. P, Martin je pa svojo repliko ^ posebnim pismom, datiranim v Kranju 8. februarja 1700, postiti tudi p. Lazari ju, Repliko s pismom brani Frani-, prov. arhiv v Ljubljani. lase, »Documenta Poi tiunculien- 14 Pismo P. Martina suh n. 48. * ibid. 38 in tako starih antagonističnih zadev rncd obema redovoma pogrevati r'K To dvoje je p. Martina spodbodlo, da mu je prav rezko odgovoril. Je li on samo v svojem imenu in na svojo odgovornost nastopil proti odpustku toties-quoties, aH tudi v imenu oslalih slovenskih kapucînov, ni moč natanko dognati. Iz njegove replike bi sklepal, da je nastopil v imenu vseh. Na koncu namreč pravi: > Etsi àl¡qui seandalunl paliuntur ex eo, quûd Capucini, ntpote quibus cum aliis communis est causa, huic sententiae [scil, tofies-quoties) adversentur...« Ei Na prvi pogled se to res čudno zdi. Saj je že papež Gregor XV, dne 12. oktobra 1622 porciunkulo dovolil tucli kapucinskim cerkvam. Ako je tedaj res, da je p. Martin v imenu vseh govoril, si moremo to le na ta način razlagati, da so kapucini papeški privilegij tako umevali, kakor se je izrecno glasil, v zinislu enega popolnega odpustka, ne pa toties-quolies, kakršen je bil pri Porciunkuli v navadi. Iz drugega kapucinskega vira bi pa sklepal, da je p. Martin na svojo roko druge vpregel v svoj voz in malo pretiraval. Novomeški kapucinski kronist pravi: »Nihilominus per hucusque dieta aut acta neminem ab Indulgenlia Porlinculûe eliam loties-quoties lucranda avertere intendimus, imo ipsi idipsum practicamits, licet publiée expresse non promulgemns.« M Ker je kronist to zapisal v času, ko mu je bil že drugi odlok kongregacije trident, cerkvenega zbora znan, bi si navidezno nasprotje morda lahko na ta način razložili, da so prvotno res vsi slovenski kapucini bili proti lolies-quotiesu. Po znanih rimskih odlokih so ga najprej sami zasebno začeli praklicirati, pozneje pa ravno tako javno oznanjati kot IranČiškant. Toliko v pojasnilo, da se ne bo komu čudno zdelo, če vidi kapucine na čelu nasprotnikov toties-quolies-a, Sedaj pa poslušajmo, kako p. Martin zavrača p. Lazan ju. P. Lazari pravi, tako skusa. ovreči njegov glavni dokaz, da so papeži potrjevali in raztezali porciunkulo na druge cerkve, ne da bi le z besedico omenib toties-quoties. Ker je bil pa pri Porciunkuli toties-quoties v navadi, za kar so papeži dobro vedeli, ne da bi oporekali, treba na podlagi znanega pravila: Qui iacet 11 Apol. p. Laiarija tub n. 39, Replika suh a. 48 ,J Acta conv. Ord. Cap, RudoKswcrtt ad ann. 1700. p, 60. (Kap. srh. v Loki|. 39 consentire videtur, sklepati, da so toties-quoties molče priznali in potrdili. A takšno dokazovanje ne drži. Prvič je dovoljevanje odpustkov nekaj lakega, za kar je treba izrecnega dovoljenja, Zato pri tem ne velja: Qui tacet consentire videtur. Drugič pa ne bi veljalo niti v slučaju, ko bi za legalnost odpustkov veljalo molčeče privoljenje. Kajti za pravilno aplikacijo tega juridičnega pravila se zahtevajo izvestni pogoji, ki v lem slučaju niso dani. Med drugim je treba, da dotični more oporekati, a ne oporeka. Papeži pa toties-quotiesu niso mogli oporekati. Živeli so v prepričanju, da ga je Kristus dovolil. Radi tega se ga niso upali dotaknili, Zato in samo zato sta Klcment V. in Janez XXII. izjavila: »Nos ad cam Indulgenliam non apponimus os nostrum,« lz tega vzroka je Aleksander VIII, dejal: »Fratres dicunl, hanc Indulgenliam datam luisse a Christo Domino. Nos nolumus cum Christo habere negolium.ffi" A to prepričanje papežev je zmotno. Frančišek je Kriitusa prosil za navaden enkraten popoln odpustek, ne za toties-quoties, Z isto prošnjo ga je Kristus poslal k svojemu vidnemu namestuiku, ki mu ga vsled tega ni mogel odbiti-Ker tedaj toties-quoties ni od Kristusa, kakor SO poznejši papeži po zatrdilu frančiškanov zmotno mislili, ga oni tudi niso kot takega potrdili, temveč le kot navaden odpustek. Pa če je Frančišek tudi toties-quoties od Kristusa in papeža izprosil, ga je izprosil samo za porciunkulsko cerkvico, ne pa za druge frančiškanske cerkve. Glede teh bi bili papeži, ko so porciun-kulo na druge frančiškanske cerkve raztezali, sicer brez strahu, da bi delali proti Kristusu, izjavili, da dovoljujejo le enkraten popoln odpustek, ne pa toties-quoties, kakor je pri Mariji Angelski. A z drugega stališča so bili primorani tudi v tem slučaju molčati, kakor bi bili tudi radi protestirali. Frančiškani, ki so ljudstvu oznanjali, da je toties-quoties Frančišek od Kristusa m papeža izprosil, so jim zamašili usta- Ki> bi bili papeži reklt, da to ni res, da velja kvečjemu za cerkvico Marije Angelske, bi bilo ljudstvo po drugih frančiškanskih cerkvah kljub temu toties-quoties prakticiralo in se še nad papeži jezilo, da delajo proti Kristusu. ¿ato papežem v nobenem slučaju ni kazalo drugega kot molčali. A ta njih po lastni zmoti in ljudski praksi izsiljeni molk ne znači nikakega dovoljenja ali potrjenja 11 Na ti dve p .peški izjavi so 3L* Stari zagovorniki porciunkule veliko sklicevali. Ker se pa njih avtentičnost ne da dokazali, jih neveri kritični zgodovinarji več ne navajajo. 40 toties-quoliesa. Ta ostane ilegalen, če ga papež izrečno ne potrdi, ker Tinon firmatur tractu temporis, quod initio fuit in-validum*. Ko( postranske dokaze p. Martin Se navaja, da se smejo v smislu odloka tridenlinskega cerkvenega zbora odpustki pro-mulgirali Ic z dovoljenjem krajevnega ordinarija. Slovenski frančiškani pa oznanjajo svoj tnties-quoties proti volji svojega ordinarija, ki sam dvomi o njegovi legitimnosti, Nadalje, da toties-quoties nikakor ni tako splošno prakUciran, kakor ve povedati p. Lazari, ki na to prakso zida svoj glavni dokaz. Kajti rimski opat Lepori, na katerega se je škof v tej zadevi obrnil, je po skrbnem pozvedovanju pri dobro informiranih rimskih krogih odgovoril, da tam o takšni praksi ni ničesar znanega. In papeški teolog kardinal Brancatus de Laurea se je baje oh neki zasebni priliki izrazih »PiŠile v Nemčijo, da so tisti, ki hočejo vzdrževati toties-quoties, norci,«14 Ni dvoma, da je ta replika p. Martina nasprotnike juridične avtentičnosti tolics-quotiesa še bolj potrdila v dvomu, čeprilv njegov glavni dokaz sloni na napačnih podmenah. Da bi papeži ves čas živeli v zmoti, češ, da je tolies-quoties naravnost od Kristusa dan in da zato ne morejo nastopiti proti njemu, ta je prazna. To se pravi papežem očitali lahkovernost in straho-petnost. Recimo, da bi bilo res, da so drugi papeži imeli zmotne pojme o porciunkulskcm odpustku in njega obsegu, vsaj o frančiškanskih papežih se to ne more trditi. Ti so gotovo dobro poznali izvir in razvoj porciunkule. In vendar se nobeden ni oglasil proti toties-quoticsu. Kak strah so papeži imeli pred Kristusom glede porciunkule, je pokazal žc Ho nori j III., pred katerega je Frančišek stopil v Kristusovem imenu in prosil za popoln odpustek. Dovolil ga je, a ne v tistem obsegu, kakor ga je Frančišek v Kristusovem imenu hotel, Frančiiek je želel, da bi ga bil deležen vsak, kdurkoli iu kadarkoli bi skesan in Spovedan obiskal poreiunkulskn cerkvico, papež mu ga je na protest kardinalov dovolil samo za en dan v letu, od prvih do drugih večernic, Ce se on ni bal omejiti Kristusovo dovoljenje, so imeli drugi še manj vzroka se bati, ker vsaj papežem-frančiškanom je moralo biti znano, da toties-quoties ni od Kri- " »Serivete in Germania, ehe sono malti, chi vojiliono floslencri.' quel toties qnotics.« 41 stusa, zlasti ne za cerkve izven porciunkule, Pa tla bi si radi vkorcninjene ljudske navade ne upaii protestirati proti njemu! Potem bi morali neštetokrat molčali v kvar cerkveni disciplini in z nevarnostjo, da jim bo zgodovina očitala brezbrižnost ali bojazljivost, ki je imela zle podedice. Kar se tiče p. Martinovih postranskih dokazov, bi moral glede publikacije tolies-quotiesa v ljubljanski škofij i dokazali, da so ga frančiškani sploh preko ordinarija začeli oznanjati. Kajti to ni nikjer rečeno, da mora vsakokratni ordinarij posebej v fo privoliti. Dosti je, da privoli prvi, ko se ima kak nov odpustek v njegovi Škofiji oznaniti. Kdaj, pod katerim Škofom so oni zače!« toties-quoties oznanjevati, tega p. Martin ni vedel in ne vem jaz. To pa veni, da bi njegov dokaz lev tem slučaju kaj veljal. A tudi v tem slučaju bi mogel kvečjemu trditi, da je bii v ljubljansko Škofijo nepostavno uveden, ne pa da pravno tli avtentičen. Kljub stvarno slabim protidokazom p. Martina je imel por-ciunkulski lolics-quoties poslej več nasprotnikov kot prej. Da bi predvidene nadaljnje boje za in proti preprečil, se je miroljubni škof Zigmund leta 17U0 uradno obrnil v liim, naj on avtentično izjavi, kaj je na vsem- Njegova tozadevna vloga na kongregacijo tridentinskega cerkvenega zbora se glasi: »Eimncntissmii et Reveiendissiiri Domini. Epi scopes 1 .abacensi s a parte Imperii Orator Devotus EE. V V. humifitur exponit, quud nori obstante Deere to fnnoecntii XI. de Apocriphis fndulgenthil sub die 7. M&rtii IbTS. quo declaravit, seme! durntaxut in die plcaariam ln-dulfitntiatll In culo» dies Ecclesiam v i k i (antibus cdnccssam hicrifteri, ptrjJUul 1'rnlies Ordirlis Saucti Ftauclsci Refurniaturum Piovinciae Carnioliae Populo ptisuaderc fndulgentiam pro die tecunda Au^usti, d« Portiuacula nune upa lam, corum Eccksidm visitcntibu» conccssam. totics, [quoties eadero die hicrilieri posse. Cum «uUm Isuiutmcdi abusus ad Sumtuum Pontificem ab ordinanis de-ferri iubeat Sac. Cougr. Concilii Trid. IMI. ¿5. de reform, c, 21. in decalogo de Indulge nt ¡is. Idcirto Orator quae rit. et dcclariri petit, an pracfata Indulgen tia de Portiuncula nuneupata, etiam comprehend j tur sub Dccrcto et Duchratioae sn. mem. Id ooccnti i XI, ¿upradieto, Pro qua gratia etc.5' Imenovana kongregacija je, kakor običajno, to pritožbo najprej poslala frančiškanski generalni proktiraturi v nadaljnje po- M Tiskan akt [en tipojjraphia Rev. Camcrac Apost.) v franč. prov. arb v Ljubljani, iasc. »Documents Purtiunculae«. 42 slovanje. Ta jo je doslavila p. La/.ariju 7. nalogom, tiaj se izjavi, kaj je na stvari. Ta je odgovor preko gen, prukurature naslovil naravnost na isto kongregacijo, Giasi se: Eraiaentissimi et Reuerendi .um! Domini Dcmini etc. Prater Antonius Lazari Ord nis Minorem Retoj inalorum PrOvmciüe Cfll-niolae Minister Provrneblis super Instantia Jllustrissim D. l-.piscopi Laba-ccasis a parte Imperii into mure iiuciu EE VV. humiJ.ime ctc mnit, [mittle gentium Portiuncutae pro 2. AugUiti jh Protmcia Carnin ine per 1'iatfcs Minores nan at.tcr cxponi. pro uuigai , IVipnlcxpie pcrsuaderi, qu.nn in ipsa Poi tiunculae. suu S. Manas AngtJo'um Ecclesia extra Assisiuni aita, imu in Ufbc Ipsa Ct Orbe CXDOni pruriiuigar . practicar que cnnsuCvit, ita ut pro die ilia nalurali, sicut in Porbun. ii!a qui libit unm die Cbnstdidel bus, ¡nae.la ida praestantibus, prostet fadiiigentia pie'Uaria, et remissio omnium pucealnrum: nec ly (uties-quollcs aiium obt net enSuin, quam qui illis Vvtbi* 6 gmficstam inJtcct eoniucindinem, quam Christifiieies, sieul in S. Mariac Angulurutu Ecclesia. qnibbct pro sua devot on.: sncpius acdiculam ilLam trim sounds. gra-tiau augmentum lucrifeeerc. et fid. i urn d. functorum aniniabus scse suitragari es praxi, et tradition« iam in quintnm saeculum producta, pie el indissua-Sibibter crcdunt. Porro sic explicatam tndj gentiam Portiu eulae sa. me, Innocentii Xt. J, Mai t,i 1678 de indulgenti s ä(.OcriplnS edition deer*, tum, nee quoad 1 lib-stantiam, nee quoad modem eomplecti. patulum et manifestum esse videtur. Non quoad snbstantiam, nam idem Summ. Punlif, 21. Junuarh 1687. eandem ladnlgvnüam PoMilUICUlae perpctuam atque plenäriam, Bullae GregOlfii die *t. Julii 102I. inhaereudo. ad uniaes Ordinis Mmuruin pur univerium Orbem Ecclesias, non solum umpiavit, txtendilque. verum ctiam per in od um suilragii animabus Pu gatorii appiican posse benigne declatavil. Sed nec quoad modiim : nam Decern illo de [ndtilgvnüis apoeriphis non cbstant adhuu in S, Marias Angeloru>n, alli«que Ud ipr-am Ecclesiam S. Manae Argelorum. quam a ias Oidmis nOStri Ecclesias, de to ieü quottes etc. nullain laciant mcntiomm, satis tameü prOvidenteS ubique dum pr.^j et consuetudini immemerabili in tiadi~ tiune Sua turtum relinquunt. Sie I aulus HE. I(4l, et Martinus HI. Sum mi Pootili. Ortui Indulgen1 iae Purtiuuculae sese eonlor mantes, solu ViVM VOcis oraeulo illam conl rmarunt, ut videie est in Annal. Minor. Patris Lucae Wi-diogi, ad ArCtiivsum CijDVeiltüJ S. Marjae Angelarum fieSC rale rent il. 43 Hinc patet Indulge ntiam Portiunculac traditionc non interrupts, et pra»i toleral.i, iron minus subsistere, el cerium esse quond modurn, quam quoad substantiam, keluceL practerea Fratres Minorca Provinfiiac Carninlac nihil nnvi circa e* post I ion cm, ni promulgations in tndulgenliae Porhunculae prncticare, sed illud dumtaxat, nt noil aliud, quum quod in ipsa S, Manae Angelorum, Urbis quoquu et Orbis Fcclesiis omnibus Ordinis nostri iiiii coiisuevil: Eienijll cttta Indulfiealia Portiunculae plurius fuerit ad uninus Ordinis Fcclesias simpJidtir «XtenU, nulla ipsius, Kd quuad substantiatu, ncc quoad moduni facta, vel insinuate restrict i one, cur oon liceat 2. August! dm in omnibus Ordinis Fcclesiis ilium modum observare. qui in S. Mariae Angelorum quotidic piacti-catur cum fovores aliunde deceat ampliari? Quare hmnNlime s tip ptico FF- W. nt etim repetitio transi tus praeta.ti, e delle pnssaic etc. per diem iiaturalcm. ncc Socrsmcnti ulliu« valorem dubiutn reddal, nec tertio ulli praeiudicet, minus irn hgiosum quid, aut bonorum i no mill depr&vatiYum seen in t rail at bene vera Pie tat i fidelinrn ad ftdmiratinnem augcndt>e deaerviat, aniinabusque fidelium defunctorum charitative suffrage tur in haetenus tohrata consuetudinc illus reltnquerc, el Indnlgentiam Portiun culae suh de ere to, et declarations sa. me. tmocenlii XI., nulifllenus cuatinuri benigne deetarnrc dignetur. P o qua gratia etc. Quam Deus etc." Potem, ko je kongregacija čula oba zvona, je odločila. Odlok «e glasi: Die 17. Julii 1701). Sacra Congregatio Fmincntissimorum S. K. F. Cardi-nalium Ccincilii Tridentini inlerprelum. audita relatione Procuruturis Centralis, el Ministri i'rnvincialis, cuasuit servandum esse sfitiiuin. ** Solltum je bil v tem slučaju tuhes-quoties. Njega postavno prakticiranje in oznanjanje po ljubljanskih frančiškanih je bilo sporno in zato kongregaciji v odločitev poslano. Ona je izjavila, naj se kakor dotlej še nadalje prakticira, Boj za porcuinkulski lolies-quoties pod škofom Zigmundom grofom Herberstcinom je bil končan. Nasprotniki so se vdali. Vsaj o kaki javni debati o tem poslej ni ničesar znanega, Naš p. Oton Sprug v svoji zgodovini porciunkule v kateri govori tudi o tem Sporu1'0, ne ve ničesar poročati o kakem nadaljnjem boju med nami, ampak takoj preide k vprašanju; Quae fuit alia alibi de tolies-quoties controversia etc, Pač pa izvemo od anonimnega avktorja brošure: »Historisch-kritsche Untersuchung des PortiunkuU-Ablasses«da so nekateri nasi župniki še nadalje vztrajali na svojem protivnem stališču in skušali kongre- " Tiskanj akt v fronE- prov. arh. nt sub n. 56. « Ibid Historia insignis Indulijcntiae Purtiuneulae nuncupatae etc, Labaci 1*766, ibid, p 86 sq. " Več o tem delu poinejc, 44 gacijski odlok čisto v drugem zmialu tolmačiti. Pisatelj te brošure pravi: »Einige Pfarrherrn in Kratn [sonderlich der zu Vigono) so mit der Auslegung des ersten (Dekretes) nicht zufrieden waren, vermochten sie einen zweiten Ausspruch zu begehren*"2. A avktor sc moli. Menda je mislil, da gre tu ta begunjskega (Vigaun) župnika, kar pa ni res. Vigon je mestece v Piemontu. Tam so nekateri gospodje ta odlok čisto drugače razlagali, kar je dalo povod, da je morala kongregacija triindvajset let pozneje še enkrat spregovorili Mi bj tega boja, ki se ni več vršil na našem ozemlju, ne omenili, ko ne bi bil dal povoda k novemu navalu na porciun-kulo pod škofom Karlom grofom Herbersteinom. Dotični piemont-ski duhovniki, zlasti oni v Vjgonu, so *servandum esse solitum« tako tolmačili, da je kongregacija le navado toties-quoties potrdila, ne pa odpustka. Odpustek se dobi le eden, naj kdo še tolikokrat obišče cerkev1'4. Ta izvita razlaga je kmalu začela krožiti med duhovniki in našla priznanje, tako, da so bih frančiškani ¡znova prisiljeni nastopili za obrambo toties-quotiesa- V tem boju so našli mogočnega zaveznika v osebi kardinala Prospera Lambertinija, poznejšega papeža Benedikta XIV., ki je bil takrat tajnik kongregacije tridentinskega zbora. Ta je sestavil obširno spomenico, v kateri je vprašanje porciunkule od njenega početka razvil in pojasnil™. To spomenico je na prošnjo frančiškanske generalne prokurature predložil zboru kardinalov imenovane kongregacije. Na koncu je formuliral vprašanje, na kateru naj bi kongregacija ponovno odgovorila in tako končno razblinila vse pomisleke in ugovore proti por-ciunkulskemu toties-quotiesu. To novo vprašanje se glasi: »Ad Dccretum huius Sacrae Congrcgationis, edilum die 11. Julii 17.. quo dictum [uit Kcrvandum esse solil em. ita «it inlelhguudum. ut Indulgeatia PörliünCuhc aequiri possit a Christifidelibus a Vesperis K-i It udaru nI Auijusti, ad Vespcras diei sequentis nan itmcl, licet pluries debitis iuteihcedcatibus " str, 81 sq, " ¿i P. Honorius Mnrentini de Summüripa Nemoris O.F. M., In diligentia Porciunculae. Vcnctiis 1760. p, 26*1. —- F, Oton Sprug O.F.M.: Diiicrlationve doji m» ti ca e de supernatural: hominis beatiludine etc. Veuetiis 1775- Pars 11. p, -568. " Sprug op. cit. sub num. 59, p. 89. ** v celoti navajata spomenico; P. H, Maicatini, op. cit. snb. n, <>3. p. 359 sq. in P- O- Sprufi, op. cit, ibid- p. 461, sq. 45 reqtiilifis hcclcsiu? Ordinia Siineti FranciSCi plurics visitavcrint, sett totics-qufjtici e nad um Eselesias dicta die debitis inlerccdenlibus requisitis visitu-vcrint.« •* Na to naknadno vprašanje je kongregacija dne 4. decembra 1723. zopet odgovorila; Servctur solitum."7 Ta »solitum* se je sedaj nanašal na odpustek toties-quoties, ne na navado večkratnega obiskovanja cerkve ker za odpustek, ne za navado je šlo. S tem je biio vprašanje porciunkulskcga toties-quotiesa nedvomno rešeno, njegova pravna avtentičnost pozitivno jasno odobrena. Oni njegovi protivniki, ki se niso imeli za bolj pro-svitljene kot Rim, niso videli nobenega izhoda več in so kapitulirali. Imenovani p. Oton Sprug poroča, da je bila po teh rimskih odlokih pri nas zadnja iskra nasprotnega mnenja zadušena Ko je on leta 176b, izdal svojo zgodovino porciunkulc, so 2. avgusta ne samo ljubljanski frančiškani oznanjali in poveličevali tnties-quoties, temveč tudi drugi govorniki svetnega in redovnega klera, ne izvzemši kapuci ne, ki so v svoji cerkvi v sedanji ^Zvezdi« konkurirali s frančiškani v proslavi porciunkule in njenega loties-quoticsa1ll^ Kdaj so ti z njim začeli, nisem mogel natančno dognati. Gotovo je, da so ga po drugem odloku kon-gregacije leta 1723. zasebno že prakticirati'". (Knnec prihodnjič,) NOVO VPRAŠANJE O IZREDNEM DELIVCU VIŠJIH REDOV. (De minis! ro ordiaum majorum extraordinario quacstio redi viva. Dr. G. Rq i rti (j rt — Ljubljana. So m marin m. — Bulla -Sacra« religionis« d. 1. iubr. 1400, qua Buni- iadus IX, nbhiiti S. Qiylhac indultum conlorendi presby Letalu» ordincai concessit, cuius text um aulhenticum Fed, Foti ex archive Vaticono dc-prmntum in Inccm cdidit, niagni momenti est pro theologiii dogmatics et pro lure catscmicn. — Privilejfiiiin hoc sin;Jularc delmtltoni inhllihili Romani Poll-tilicis non acquipollet ncc controvcrsiam doctrmnc constants thcologoruni in contrarium dirimit. Ncc alia ex p.irtc, cutn Sumrnus Ponliiex confcrcndi ordtneiii prcsbyleratus indullnm ¿accrdoti concessissct, crrasse dici puterf " ibid,, Marcntini p. 263.. Spruit P- 461. aq. op. cit. 9tib, n. 59, p 92. " op. cit, sab n. 59. p. 92. ibid. op. cit. sub n, 53- 46 l£x profund iorc studio, invention« huius doeumenti historic! cxcitato, qnae-slio hace diu controversa daril a tem uiaiorein accipiet, inde et pro praxi «cclciiastîcâ emolument bm quoddam iperari polest, Sporno vprašanje, more Ii navaden duhovnik s papeäkim pooblaščenjem podeliti vîsje redove, tudi mašnišlvo, je v teološki vedi znova stopilo na dnevni red, odkar je bito 1, 192-1. objavljeno avtentično besedilo bule Bonifacija IX, i/, leta 1400., katere doslej kanonisti, še manj pa dogmatiki niso zadostno upoštevali. Bolj v ospredju kontroverze je stala poznejša bula Inocencija VIH, »Exposcit tuac devotionis sinceritas«, s katero je 9. aprila 1489 dal papež generalnemu opatu in štirim proto-opatom cistercijanskega reda Fakulteto, da smejo svojim re ligi oz o m podeljevati subdiakonal in diakonat, in sicer iz razloga, •nt monachi dieti o rdi n is pro suscipiendis suhdiaconallts et dia-conatus ordinibus extra claustriim hinc inde diseurrere co-ganlur«1, Bula je bila že 1491 natisnjena v »Collectanea Cisler-ciensium privüegiorum«, torej še zu papeže van ja Inocencijevega. Opatje so ta privilegij dejansko izvrševali tudi šc po triden-tinskem koncilu in celo v Rimu pred očmi papeževimi«". Vkljub temu je nastal o avtentičnosti te bule dvom, ki je izzval dolgoletno kontroverzn", Gasparri v svojem klasičnem delu de s. ordinatione (II. nr. 798) trdi, da se bttla siccr nahaja v vatikanskem arhivu, toda o podeljevanju diakonala v njej ni govora; videl pa bule sam ni, Gillmann je hotel dvomu enkrat za vselej napravili konec. Pregledal je vatikanski arhiv (lateranske regesie), pa bule ni našel, S tem pa ni dokazano, da je nikdar ni bilo, ker manjka vprav iz petega leta papeževa-nja Inocencija VW„ t. j, za dobo od 29. avg. 148S do 29. avgusta Î4S9. sedem zvezkov regeslov, Uspeh iskanja je ügolj negativen in dvom še ni rešen\ Toda vprašanje o pristnosti Inocencijeve bule je brez pomena, ko vemo, da je Bonifacij ÎX. z bulo »Sacrae retigionis« 1. f e b r. 1400 opatu regularnih korarjev svete 1 Besedilo odločilnega dela bule pri C i 11 ni a ti n u , /.ur Luhrc der Scholastik vem Spender der Firmung und des Weihusakrumcnl (Paderborn 19201 liß. nota 1. in v La scuola catlolica 1924, 179. * E, Iiocudez S. J., Une découverte thäologiquc v Nouvelle Revue thÉol. 1924, 332—340, 1 Literaturo podaja S a g ni ii I l « r , KR !', 202, nota 4. 1 Archiv f. k. KR. ltM |1924) 57—59. 47 Osylhc v Essexu (londonske škofije) dal pooblastilo, podeljevati svojim podložnim religiozom vse višje r e d o v e , tudi presbiteral. Generalni opat lateranskib regularnih kcrarjev Federico Fofi je našel original bule v vatikanskem arhivu (Reg. 81. fol, 264) ter objavil besedilo v milanskem teološkem mesečniku La scuola cattolica 1924\ Besedilo, ki vsebuje bistvo privilegija, se glasi: jfiinc est quod nos ipsoruni Abbatis el Conven tu s in hae parle supplicalionibus inclinati ut idem abbas el successores su i in perpetuum abbates eiusdem monasterii pro tempore existentes omnibus et singulis Canomeís presentibus el futuris professis eiusdem Monasterii omnes minores necnon subdiaconatus diaconalus et presbyteratus ordines statutis a iure temporibus conferre libere et licite valeant et quod Canonici sic per dictos abbates promoti in sic susceplís ordinibus licite et libere ministrare possint,,. aucto-rítate apostólica lenore presentium indulgemus.« O pristnosti bule ne more biti nobenega upravičenega dvomu, tem manj, ker se je našla tudi prcklicna bula *Apo-stolicac Sediš providentia* od 6. febr, 1403, s katero je isli Bonifacij IX. nenavadni privilegij zopet ukinil [Reg. Lat. 108. fol. 432). Londonski škof Robert Braybrook se je namreč pri papežu pritožil nad tem privilegijem in nad nekim prejšnjim, i katerim je bila opatu dovoljena svobodna uporaba pontilikalij tudi v cerkvah, ki samostanu niso bile pleno iure podložne. Skof londonski je imel nad samostanom patronatske pravice, ker so bili londonski škofje ustanovitelji opatije, V teh svojih pravicah se je čulil škof prikrajšanega in zaradi tega je protestiral. Vsled te pritožbe je papež Bonifacij ukinil oba privilegija, ufiutti ponti-fícnliuni et cnllationem ordinum maiorum, Preklica ni morda povzročil dvom o veljavnosli izrednega privilegija, tudi londonski škof nt svoje pri lož be na takšen pomislek opiral. Brez dvoma so bili v teku treh let, kolikor je Irajal indult, nekateri religiozi tudi res ordinirani za masnike; ti so veljali za pravilno posvečene, da so smelt libere et licite v smislu prvotne bule izvrševali oblast sprejetega reda; o kak: reordinaciji ni v zgoditvinskih virih nobenega sledu. Zgodovinsko dejstvo je torej, da je v enem slučaju — dasi le za tri leta — dal papež [navadnemu] mašniku fakulteto, p »Urt alnjolbre privilegio rigiuirdíinle il minislro dell' Or dine s aero, c pajj. 17S—188. 48 da sme valide et licite podeljevati presbiterat. Tedaj nihče ni izraziî dvoma nad veljavnostjo takega pooblažčenja, Ostala je pa bula istodobnim kanonistom in dogmatikom neznana, vsaj nobeden je ne omenja. Kakšne posledice ima odkritje tega dejstva za teološko vedo in cerkveno prakso? a) Kar se vede tiče, je vredno omeniti, da se na-ziranje kanonistov in dogmatikov od začetka skolastične dobe pa do danes deloma razlikuje. Odkar je Huguccio 1210) s svojo gloso poslavil načelo: »Ordinem, quem non habet, nulîus potest conferre, sed quem halbet, po test«", so mu sledili mnogi ugledni kanonisti, n. pr. Joannes Teutonicus', Tankred, Sini-haldus Fliscus poznejši Inocencij IV. {f 1254), Antonius de Rutrio (f 1408) in vsa njegova šola. Izmed dogmatikov skola-stične dobe stoji odločno na strani Huguccia le antitomist Petrus Aurcolus (t 1322] v svojem komentarju in IV, Sent, d, 25, q. un., a. 1H. Klasični dogmatiki skolastične dobe (Albert Vel., Bonaventura, Tomaž Akv,) ter njihovi učenci in nasledniki pa uče soglasno, da navaden maŠnik tudi s papeževim dovoljenjem ne mnre podeljevati presbiterata; taka fakulteta da hi hila neveljavna. Njihovi glavni argumenti slone na razlikovanju med *perfectio sufficicntiac", katero ima mašnik, in pa »perfectio redundantiae«, ki jo ima Škof, Sv, Tomaž Akv. isti argument izraža lako, da za prenos mašniške oblasti ne zadostuje »propinquitas«, ampak je potrebna »complelio po-lestatîsii; na drugem mestu jemlje razloge iz odnosa sveče-niške oblasti ad corpus Christi verum (presbiter) in ad corpus Christi mysticum (škof)1". Vsi ti argumenti niso prepričevalni, ampak vsebujejo samo Tationes congrucntiae. Med dogmatiki po tridentinskem koncilu zavzema izjemno stališče le Vasquez11. * G) II m an ti a. c. 7, nota 1. 1 «Ex d c mandat ione papac quillbel potest conferre, qm>c] habet, undc Ording (ns ordla^nt, quem habet«, ]htd, 40. noto L " G i M m a n n 101. v Bonaventura pn Aleksandru Hal. G i 11 ni ¡1 n n 62. ,e In IV. Setll, d, 35, q. 1, a, 1, G i 11 m a n 11 70. u Commrntar inrum ac disputai ion um in lil. parLviu S. 1 h 11111.11; dlsp. 343, c, 4. 49 Za cerkvenopravno vedo odkritje pristnosti Boni-í acije ve bule ne pomeni nobene bistvene spremembe, Hugucci-ovo mnenje danes zastopajo kanonisti po večini, da namreč more s papeževim dovoljenjem navaden masni k oblast svojega reda prenesti na druge, razen če se mûre dokazati, da je omejitev, kakur jo nagovarja dogmatika, božjepravnega izvora, kar pa ni striktno dokazano. S pravnega stališča ni nobene težave priznati veljavnost in pravomočnost take pa-peške pooblastitve, Kodeks je možnost take pooblastitve pustil udprto: »Sacrae ordinationis minister ,. , extraordinarius (est) qui, lice L charactere episcopal! carea, t, a iure vel a Sede Apostólica per peculiare indultum polestulem acceperi! aliquos ordtnes conferendi» {can. 951), Splošni izraz »aliquos ordines« ne izključuje nobenega reda. Ta kanon omogoča slično pooblastitev, kot jo vsebuje Bonifacijeva bula. Za dogmatiko pa se je vprašanje de ministro extraordinario nrdinatiunis nekoliko premaknilo. Pred vsem ugotavlja dogmatika pravilno, da Bonifacijeva bula ne pomeni nikake nezmotljive dogmatične odločitve. Ta bula je popolnoma singular en akt, ki v cerkveni zgodovini nima para. Pri njej ni izpolnjen noben pogoj, pod katerimi verujemo, da je papež nezmotljivi učitelj. Saj ne ustvarja papež s to bulo občega zakona, veljavnega za vso cerkev, ampak upostavlja zgolj prt-vileg, dan eni osebi. Doginatičert odlok torej bula ni, % njo ni definirana nikakšna dogmatična resnica. Z druge strani pa tudi ne moremo trdili, da se je papež s podelitvijo tega singularnega privilegija zmotil, da je prekoračil mejo kompetence, od Boga mu določene. Ako hi bil kom-petenco prekoračil, bi sledilo, da religiozi, katere je posvetil opat sv, Osylhe, niso bili ma&iiki, pa vendar niso reordinirani. Papež jih je smatral za veljavno posvečene in z njim vsi, ki so za privilegij vedeli. Pač pa bo še veljalo: vQuod si anteni pon-tifex aliquando delegavit eam potestatem, ergo potuit eam delegare, alias gravissime errasse!, quod dici non potest.«1" in pa: : De potestate Pontificia postquam dispensavit dubitare, instar sacrilegii est,*" " Schmalzgfucber cit. v La scuola catt. 184, 11 Bened, XIV, De »yn, dbec. Vtl. 7, Bó|[oilüVfi¡ Wsttii.lt- 50 Seveda, nasproti stoji enotna tradicionalna doktrina dogmatike vseh stoletij, le male, osamljene izjeme so vmes, tudi učenje sv. očetov se zdi, da nasprotuje". Objava teksta Boni-facijeve bule je dogmatično vedo napotiia k ponovnemu študiju tega vprašanja in to z nnvih vidikov; S tem ho prišla, če že ne do novih, pa vsaj do jasnejših in vsestransko dokazanih rezultatov. V tem leži znanstveni pomen zanimive najdbe. b) Pa tudi za cerkveno prakso ni brez pomena; saj ordinacija sama po sebi globoko posega v prakso. Zna biti, da vsled novih znanstvenih razjasntnj na podlagi Bonifacijeve hule odpadejo pomisleki zoper podelitev takih indultov v izrednih primerih, kadar govore za to gravissimae causae, V Bonifacijeve m slučaju teh niti ni bilo. Razlogi, katere hu|a navaja, nikakor ne inorejn veljati za važne in nujne. Papež je opatovi prošnji ugodil, da poskrbi za koristi samostana, da dvigne božjo službo (cultum divinum) ter da podeli opatu višjo čast. O koristi ali potrebi cerkve ali širšega kroga vernikov v buli ni govora. Nastopili pa morejo razmere, v katerih hi tak indult, dan navadnim mašnikom, imel velik pomen za vernike in bil v splošno korist cerkvi. Mislimo le na mehikanske in ruske razmere. Ako hi kje državna oblast izgnala vse škofe ali jih drugače iztrebila, istotako večino duhovnikov, ostanek bi skrivaj pastiroval zveste vernike, ako so povrh meje zaprte in zastražene, da je prosto občevanje z drugim svetom bolj ali manj onemogočeno^ tedaj bi se duhovnižtvo v pomoč in korist preganjani cerkvi moglo vzdrževati le na ta način, da bi navaden mašnik smel idoneos et dignos candidatos posvetiti. Tudi v misijonskih pokrajinah bi ob času preganjanja in revolucij mogle lake razmere nastopili. — Veda in praksa moreta iz na novo načetega problema le obogateti, PRAKTIČNI DEL. Nova šola. Letošnji katehetski kongres v Munclienu (5.—10. avg.) se je vršil v znamenju gibanja za novo šolo, Kar se je na kongresu predavalo in razpravljalo« je prihajalo iz resne volje kalehelov, da zii svoje učno in vzgojno delo izrabijo vse, kar bi jim mogla pedagogika, ludi najnovejša, dali za koristnega in porabnega. Isto iskreno »» Nouv. Revuc thtol. 1924, 331. 51 voljo pa jc pokazalo tudi zborovnnje slovenskjh katehetov v Celju (28. avg. t. 1.} in le razveseljivo je biio opazovati, kako si tudi slovenski katehel prizadeva, da se seznani s tem, kar bi mu delo olajšalo v tem zmislu, da bi mogel kar največ storiti za resnično srečo mladine. Ker pa je katehetovo delo v marsičem čisto svojevrstno vzgojno delo, je razumljivo, da mora katehet le previdno prevzemati to, kar sicer pedagogi uvajajo v Šolsko življc.nje, in je tudi katelietski kongres glede novodobnega stremljenja po pedagoških reformah priporočal previdnost. Če bi nam tudi ne bilo podrobno znano, kaj glede potika in vzgoje hoče nova šola, bi nam bilo vendar jasno, da bi novi šoli ne mogli slediti brez pridržka, ker vsaj začetki pedagoških reiorm, ki jih kratko imenujemo nova šola, so bili verski vzgoji maJo naklonjeni, ako ni bilo stremljenje nove šole ponekod cclo načelno naperjeno proti vsemu, kar ima šolska vzgoja na sebi še verskega. Tudi je dejstvo, da jc bil klic po reformi šolstva najglasnejši tam, kjeT je bit I. 1918 politični preobrat najstlnejši, in da je razvoj nove šole v marsičem v tesni zvezi S političnimi revolucijami. Zalo ni čudno, če se je nova Šola, v kolikor jc bila revolucionarna, zagnala predaleč. Marsikaj jc zašlo v Šolo te Z.aradi tega, ker se je videlo tiovo, in kdor bi v svojem šolskem delu hotel brez izbere zaupali temu, kar se je takoj po koncu svetovne vojne v pedagoškem svetu proglasilo kot odrešilno za šolo, bi moral kmalu iskati potov nazaj, kot jih v resnici išče nova šola, ki v zadnjem ČOSU kaže resno prizadevanje, da se povrne med meje, med katerimi je možen zdrav razvoj pouka in vzgoje. Vsakemu šolniku ho tudi jasno, da se to, kar lepo uspeva v pokusnih šolah z izbranimi učenci in majhnimi razredi, ne bo moglo vselej obnesti v naših šolali, zlasti ne v listih, ki morajo sprejemati VSe šoli obvezne otroke gotovega šolskega okoliša in imajo razrede 3 čreznormalnim številom učencev. Tudi ne smemo prezreti, da je delo v novi šoli še vse tesneje zvezano z osebnostjo učiteljevo kot v šoli s starimi učnimi in vzgojnimi metodami, da bi bilo torej v gotovih slučajih smešno ali celo nevarno, posnemati ho-leti delo izrazito svojevrstnega pedagoga v novi šoli, prav tako kot je smešno in nevarno posnemali hoteli umetnika na katerem koli drugem področju. Ne da bi komu očitali hotno polvarjanje resnice, si vendar končno lahko tudi mislimo, da lega in onega modernega pedagogu ljubezen do nove šole slepi iu da prav najbolj vneti reformatorji šolstva v govorih in spisih večkrat podzavestno izpuščajo to, kar je na modernih šolskih reformah pomanjkljivega in celo kvarnega, in da je torej nova šola v resničnem življenju večkrat nekaj drugega kot v besedah in na papirju. Pri vsej previdnosti, s katero sprejemamo novolarije v vzgoj. stvu, si pa vendar težko mislimo, da se bo pedagoško gibanj« nove Šole poleglo brez sledov za učno in vzgojno šolsko delo. Res. da 2* 52 na no v j pedagogiki ne najdemo zlahka, česar bi vsaj načelno dosedanja pedagogika ne bila poznala; ne da se pa tajili, da je najnovejši prevrat v šolski pedagogiki opozarjal na marsikaj, kar sicer pedagoški teoriji ni novo, na kar pa jc dosedanja šolska praksa sem in tja na škodo pouku in vzgoji le preveč pozabila, Kalehetom seveda bo iz navedenih razlogov treba -še mnogo opazovanja in razmišljanja, preden se bodo mogli odločili, v koliko naj gredo za novo Šolo in kako naj to, kar se je na novi šoli izkazalo, podrobno izvedejo; vendar mnogo tega, kar se točasno zaliteva v imenu reforme šolskega pouka in vzgoje, nam bo ie tudi pri sedaj običajnem učnem in vzgojnem načinu dobro došlo, če ne drugače, pa vsaj v toliko, da nas opozori na to, kako smo se običajnemu šolskemu duhu na ljubo v marsičem oddaljili od lega, česar bi po katoliški pedagoški teoriji ne bili smeli zapustiti. Pouk v novi šoii, Že do sedaj smo v kalehetiki govorili o delovanju učencev z učiteljem, o sam o delavnosti učencev; pritegniti smo skušali učence k sodelovanju zlasti z vprašanji, ki smo jih stavili zdaj na tega zdaj na onega učenca. Novi šoli je v učenčevih odgovorili na učiteljeva vprašanja še vse premalo samostojnega dela, še vse preveč pasivnosti in mehaničnega ugibanja, njej središče šolskega dela ni učitelj, ampak učenec. Da bi učenci čim več delali, jim daje nova šola kar največ prilike, da Sami govore, vprašujejo, raziskujejo, in kar mislijo, pokažejo v izdelkih, gibih, nastopih. Najbrž naše šole ne bomo sodili krivično, ako trdimo, da je Usla sila, ki navadno najbolj ^zainteresira rtaže učence za predmet, strah: v nižjih razredih strah pred kaznijo, v višjih strah pred slabim redom. Nova šola se skuša temu pedagoškemu sredstvu, kolikor se da, izogniti. Pridobiti želi učinca za stvar samo. V višjih razredih določajo učenci sami, seveda v soglasju z učiteljem, snov, ki naj se v prihodnji uri obravnava, in iščejo sredstev, po katerih bi mogli snov samostojno proučili. Za prirodopis imajo že v nižjih razredih toliko drobnogledov in drugega potrebnega orodja, da more vsak posamezni učenec samostojno opazovati delce živali in rastlin in si tako napraviti jasne predstave o teh stvareh, ne da bi za to rabil knjigo. Za zgodovinsko uro si ogledajo spomenike, stare napise, kolikor se da. tudi listine, ki so važne za razumevanje zgodovinskega dogodka, ki prihaja v požtev, Kar morejo, prouče učenci tako, kot je samo na sebi, Da bi si mogli n, pr, protestantski učenci napraviti predstavo o ustroju katoliških samostanov in njih vplivu na zgodovino srednjega vekaT je Lichlvvarkova gimnazija v Hamburgu Šla v Mtinchcn; dijaki so se nastanili v hiši salezijaneev, dijakinje v samostanu redovnic »Englische Frfiulein«. Po načinu šolskega dela se od naših šol posebno razlikuje realna gimnazija, ki jo vodi znani reformator šolstva ravnatelj Karsen v Rerlinu. Ena ura pouka v nemščini v razredu, ki odgo- 53 varja našemu 1. gimn, razredu, se je vrfcila približno takole: Profesor je sedel k eni izmed miz med dijake. Katedra namreč v tej šoli ni; ob stenah so mize in učenci sede ob zunanji strani miz ob steni na stolih tako, da vsak učenec lahko vidi vsakega svojih součentev. Spredaj ob tabli je pri mizici sede) dijak, ki je tisto uro vodil pouk. On je ob profesorjevem vstopu napravil red. Najprej je bilo ponavljanje zadnjo uro predelane tvarinc, pa ne tako, da bi bil profesor izpraševal in za odgovore celo rede dajal: ampak dijak, ki je prejšnjo uro pisal zapisnik o tem, kar se je takrat obravnavalo, je zapisnik prebral- Dijaki so zapisnik popravljali in ga končno odobrili. — Dijak-predsednik razreda za to uro je vprašal, kdo zeli besede. Eden izmed dijakov se je oglasil in je prebral neko Heinejevo pesem. O pesmi se je razvil razgovor. Profesor skoro ni prišel do besede. Dijaki sami Sa pripovedovali, kaj mislijo a vsebini, vrednosti, pomenu, izvoru pesmi itd. Zapisnikar je pisal zapisnik; zlasti si je zahefežil to, kar se je dognalo kot končno veljavno .. . Ob zapisniku naj bi se prihodnjo uro predelana snov ponovila. V nižjih razredih zlasti skušajo priti s poukom do otrokove duše s tem, da navezujejo pouk na Otrokovo doživetje. »Vom Kirtdc aus!« se glasi njih geslo, Otroci t. razreda neke berlinske osnovne šole so bili v zoološkem vrtu. Drugi dan se je začel pouk s tem, da so otroci pripovedovali, kaj so videli. Učiteljica jih ni klicala. Sami so otroci vstajali in povedali, kar jim je najbolj živo ostalo v spominu. Ko so se dodobra nagovorili, je vzela učiteljica v roke odrezke vstopnic za zoološki vrt, ki so ji ostali od prejšnjega dne, Otroci so vstopnice prešteli, ob spominu na to, kako so otroci prejšnji dan polagoma prihajali k zoološkemu vrtu, so vstopnice enkrat odštevali, drugič seštevali. Pa z računanjem ni šlo dolgo. Ker so se misli otrok sukale okoli zoološkega vrta in živali, je prešla učiteljica z otroki na znano basen, po kateri gredo pes, petelin, mačka tn osel popotnvat in na potovanju prepode roparje. To basen naj bi otroci predstavljali. Oskrbeli so si Stvari, ki nuj bi označevale posamezne živali: dolga ušesa osla. kljun petelina itd. Predstava pa se je le slabo posrečila. Načelo, da je treba pri pouku izhajati iz otrokovega doživetja, so ob prvem navdušenju za novo šolo zelo pretiravali. Temu načelu na Ijuho so zavrgli celo vsak učni cilj in vse učne načrte. »Naš edini učni cilje, so rekli, »je, navaditi otroka samostojnega opazovanja in presojanja življenjskih pojavov, Mi se niti nočemo učiti, ampak v šoli le doživljamo-* Jasno je, da bi katehesa na tem polu smela le zelo previdno stopati za delovno šolo- če pa premislimo, koliko je tudi pri najboljši disciplini in pri največji zunanji pazljivosti med učenci še vedno nemarne pasivnosti in rozmišijenosti, moramo V3aj načelno pritrditi novi šoii, ako tako skrbno išče potov, po katerih bi mogla s poukom prodreti do učenčeve duše in jo pridobiti za delo-ln ker mora prav verouk zajeti res dušo učenčevo, ako naj je kaj 54 vreden, bi biLa ena najvažnejših katehetovih nalog, da razmišlja, kaj doživljajo prav njegovi učenci, in da skuša pri pouku dobiti stike s temi doživetji ter nanje navezati učno snov, Do podrobnosti po načelih nove Šole izdelane kateheze bi bile seveda nemogoče, ker prav delovna šola je naperjena proti naziranju, da bi ves učni postopek moral biti že naprej določen in da bi pouk ne smel kreniti s pota, ki si ga je učitelj že ob pripravi začrtal. Storil bi pa dobro delo vsak katehet, ki bi na ta ali oni način hotel poskrbeti, da bi njegove izkušnje glede delovnega načela pri liatehezi prišle v prid tudi njegovim tovarišem. Vzgoja v novi šoli. Važnejša kot pouk je novi šoli vsaj tako šola sama zatrjuje — vzgoja. Ob otvoritvi pedagoško-melodičnega tečaju v Berlinu 1925 je voditelj tečaja rekel: "Kdor je pred 20 leti prišel v Nemčijo, je mogel opaziti, kako se je dvignilo naše šolsko delo; občudoval je pedagogiko, ki je živela ob kapitalu velikih mož kot Iler-barta i. dr. Mi Nemci smo bili ponosni na svoje šolstvo, na svoje pedagoge, na -svoje formalne stopnje, na učne načrte; med vojsko pa smo opazili in še vedno opazujemo, da iz te naše šole prihajajo ljudje brez ljubezni, brez, zmisla za tuje trpljenje, in želimo si nove šole, ki bi ne učila samo, ampak bi tudi vzgajala, predvsem vzgajala k zmislu za skupnost, k medsebojni pri zanesljivosti in ljubezni. Šolo skušamo spraviti v tesno zvezo z življenjem. Sola naj človeka izoblikuje. Ker kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, pa Škodo trpi na svoji duii.« Nam katehetom je nova šola prav zato tako blizu, ker tako resno poudarja, da j« prva in glavna njena naloga vzgoja. Saj končni cilj vsega našega katuhuLskegu dela je z vzgojo izoblikovali mlade ljudi za otroke božje. Kakšen pomen naj bi imel sicer ves naš pouk in vse naše deio, ako bi svojih učencev ne pripravili do tega, da bi vero ne le poznali, ampak po njej tudi živeli? Fa prav tukaj, ko govorilno v v/.gnjtieui načinu in vzgojnih uspehih nove šole, moramo resnici na ljubo če enkrat poudariti, da je to, kar pripovedujejo o lepih vzgojnih uspehih nove šole njeni prijatelji, treba sprejemati le s primerno previdnostjo. »Naša šola«, pravijo, »je šola veselja in ne več kraj strahu kot kakšna srednjeveška temnica. Naši otroci se šole vesele, so vsaki dobri besedi dostopni, delajo, nc da bi se jim bilo treba bati kazni.« Res si je nova šola v marsičem priborila boljše vzgojne uspehe, ker je z nekaterimi tradicijami stare šole pretrgali*, vendar ni treba, da bi ob misli na uspehe nove šole in tia neuspehe svojega lastnega truda nad seboj in svojim vzgojnim delom obupovali Tudi nova šota si mora priznati, da je vzgoja, ako jo resno vzsnic, tudi zanjo jako trd oreh. Na eni izmed poizkusmh šol v Hamburgu poučuje učiteljica, ki slovi kot izvrstna vzgojiteljica. Res je učila živahno, nasproti otrokom nastopala zelo dobrohotno, pa vendar primerno odločno. Pa pravega 55 zanimanju za pouk pri učencih ni mogla doseči. Ker le ni šlo, je rekla: »Otroci, povejte sami, kaj bi radi delali«. »Igrajmo se«, so se oglasili nekateri. »Najprej moramo delati, potem se bomo igrali«, jih je zavrnila učiteljica. »Torej, kaj naj delamo?« -Povesti nam pripovedujtel« so predlagali nekateri. »Povedala vam bom lepo povest, ako boste pridni, Toda zdaj moramo najprej delati, Odločite, kaj naj začnemo!» »Pojmo domovi« se je precej robato oglasilo nekaj dečkov. Učiteljica je nato % resnim obrazom sama odločila, da bodo računali: Ko se je obrnila k tabli, da bi nekaj zapisala, je eden od učencev zažvižgal. Učiteljica je pogledala po razredu: ko se je zopet obrnila k tabli, se je zaslišalo žvižgov še več. »Kdo je žvižgal? Pričakujem, da boste toliko odkritosrčni in se boste sami javili." Po razredu je zavladala tihota; oglasil se pa ni nikdo. »Vsi dečki ostanejo po pouku tukaj«, to jc bil zelo vsakdanji konec učnega prizora, ki pa sicer izvrstni vzgojiteljici gotovo ni bil v nečast, Kdor pozna mladino in šolo, ta ve, da drugače ne gre, in resni pristaši nove šole ne budo iskali svoje slave v uspehih, ki jih dosegli niso] Nepristranski opazovalec pa vendar mora priznati, da se nova šola za nravno življenje svojih učencev vse bolj trudi, kot je to, vsaj splošno, delala šola do sedaj. Svoje šole imenujejo zajedniške šole (Gemeinschaftsschulen). Ves razred, vsa šola naj bi bila kot družina, vsi so odgovorni za vsakega, vsak za vse. Že zunanja oblika raz.reda z mizami v polukrogu naj spominja na družinsko razmerje, ki naj bi vladalo med učenci. Odkritosrčno zaupanje do šole, nekako dobrohotno ljubeznivost v medsebojnem občevanju je nova šola svojim učencem večinoma res znala privzgojiti. Na neki šoli v Hamburgu so mi po učni uri učenci iu učenke, otroci v starosti kakih 12 let, z genljivo prijaznostjo podajali roke v slovo in so se pozneje na stopnicah sredi splošne gneče Še enkrat poslavljali od mene. Težko ju sicer doznati, v koliko je taka dobrohotnost otrokom privzgojena, v koliko pa izhaja že iz Značaja, ljudstva, ki je vajeno občevanja s tujci, vendar svoje zasluge za to lepo potezo otroikega življenja ima nova šola brez dvoma. Veiiko se na novih šolah debatira; žal besede ni zlepa slišali ne iz ust učitelja ne iz ust učencev. Razprave napravljujo vtis, da učenci s svojimi opombami in ugovori nikdar nimajo namena, ponižali, žaliti, uničiti nasprotnika, ampak hočejo le pomagati resnici do veljave. 2e v nižjih razredih učitelj skrbno pazi, da ne izgovori nobene žaljive besede, »Otrok, počakaj, poglejmo, ali si prav odgovorili Kdo ve k temu kaj pripomniti?« Tako in podobno se glasi zavrnitev nepravilnega odgovora V višjih razredih pa se razgovori vrše celo neprisiljeno, zaupno; nikomur se ni treba bati, da bi se osramotil. »Pomislimo, ali je res tako; skitšajnio skupno dognati, kaj je prav,« dobrohotno opominja profesor. Notranje svobodne ljudi hoče nova šola; ljudi, ki ne delajo iz samega ozira na predpise, ne iz strahu pred kaznijo, ne iz ozira na rede. Kolikor se more, se nova šola ogibljc vsake sile! za red se 56 na teh šolah ne jzprašuje; nekatere šole celo izpričeval nočejo, Tak idealizem se bo težko obnese! in večinoma je že tudi nova šola začela dajati ob koncu leta namesto izpričeval s suhoparnimi redi vsaj nekaka letna poročila s popisom učenca, njegovega značaja, pridnosti in dela, ki ga je izvršil tekom šolskega leta, V koliko se bo novi Šoli posrečilo vzgojiti Človeka brez prisilnih Sredstev, ki so sicer po šolah običajna, bo pokazala bodočnost; tisti trud pa, s katerim hoče nova šola doseči, da bi njeni učenci dobro delali, ne pod pritiskom, ampak iz vesti, jc občudovanja in za nas katehete posnemanja vreden. Saj človek, ki po svobodni odločitvi hoče marno živeti, je tudi cilj naše katehetske vzgoje. Na kar se kalehet pred vsem opira, niso Šolski predpisi, ne kazni, ne redi v izpričevali!, ampak moč resnice in milosti; na to moč zidamo in pa na dušo mladega človeka, ki je sicer slabotna, pa vendar obdarjena s tolike» vrlinami, da treba le vzgojitelja, ki tem vrlinam pomaga do razvoja, pa vzgojno delo ni nikdar brez uspehov. Z Veliko vnemo se nova šola vglablju v dušo otrokovo in mladosLniknvo. Spoznati hoče otroka kol otroka in mladostnika kot mladostnika in na tem spoznanju gradi, Morda prav zaradi tega tudi toliko rada potrpi. Mrtve s kaznimi izsiljene discipline na teh šolah načelno nočejo: veselo sodelovanje vseh učencev za skupno nalogo, naj vzdržuje v šoli mir in red, Razumljivo pa je, da ob takem postopanju učitelj na novi šoli brezprimerno več trpi kot na šoli, na kateri Se vzdržuje stroga disciplina iz strahu. Človeku, ki je imel priliko opazovati novo šolo, se sicer vsiljuje vprašanje; sAli je tega trpljenja treba? Ali bi se s kaznijo, ukorom, s strožjim osojnim nastopom šolsko delo ne dalo olajšati?« Naj bo odgovor na to vprašanje kakršenkoli že, ta potrpežljivost, ki ni malomarna brezbrižnost ali nesposobna slabost, ampak načelna vztrajnost, ki gre preko vseh težav možato za ciljem, nepristranskemu opazovalcu izsiljuje spoštovanje. Priznati moramo novi šoli, da pri svojem vzgojnem delu ne ostaja pri zunanjostih, ampak gre za dušami mladih ljudi, dasi ne vselej lako, kot bi mi želeli. Res pa jc vendar, da nova Aola hoče dušno srečo in lepoto svojih učencev in se zanjo vsaj po svoje trudi. V treh nemških svobodno-državnih mestih (Bremenu, Hamburgu jn Liibecku) so zadnji čas ustaaovili več strokovnih šol, ki pa so obvezne ne le za obrtne vajence in vajenke, ampak za vse, ki še niso izpolnili 18. leta, pa ne hodijo v kako drugo šolo, torej tudi za mladoletne tovarniške delavce in delavke, mlade služkinje, dekleta ki pO 14. letu ostanejo V domačem gOspodnijstvu. Ravnateljica ene izmed takih strokovno - nadaljevalnih šol v Liibecku je pri nekem predavanju izjavila, da smatra za svojo najvažnejšo dolžnost, poskrbeti za dekleta, katerih nravno življenje je v nevarnosti. »Ako opazim, da s to in to dekiico ni vse prav, jo skušam najprej pridobiti sama; ako to ne gre, se obrnem na starše; ako s starši ni nič, pa vidim, da ima dekle še kake zveze s cerkvijo, prosim njenega duhovnika pomoči; končno — ako ni drugače — javim dekle 57 zavodu za zaščito mladine, da se zavzame za dekle.« Kako vplivno bodrilo je tako ioltko delo nam katehetom, ki nam šola pač ne more biti nič drugega nego del lepega dušnopaslirskega dela. Mogli smo o novi šoli podati le nekaj misli, ki pa so kot nova Soia sama brez jasnih obrisov. Upamo pa, da bodo ideje nove šole, v kolikor so dobre in porabne, ob resnem delu naših kale-helov dobile konkretnejše obhke, ki bodo življenja zmožne v prospeh katehezi in v srečo mladini. Dr. Jožef Demšar. Drugi katehetski kongres v Miinchenu. Od S. do 10. avgusta 1.1, se je vršil Ii. katehetski kongres v Miinchenu. Za sodobno katehetsko gibanje pomenja ta prireditev važen dogodek. Temeljita razniotrivanja o stanju sodobnega versko-nravnega pouka in vzgoje, o problemih in težavah, ki stopajo pred katehela v današnji dobi, resni napori, da se iz preizkušenih učnih in vzgojnih metod katoliške cerkve ter moderne svetne pedagogike zbere in uporabi vse, kar bi moglo zasigurnti katehetskemu delu kolikor mogoče velike uspehe, vaini sklepi, formulirani v dolgi vrsti resolucij, ki dajejo smernice za reševanje najbolj perečih vprnšanj sodobne kateheze, — bogata, pestra, iz časovnih razmer in potreb zajeta idejna vsebina — vse to nudi toliko zanimivega in poučnega, da ne bo odveč, ako podamo obširnejše poročilo o tem kongresu. Najprej nekaj o katehetskih kongresih sploh, potem pregled idejne-vsebine monakovskega kongresa in ob koncu nekaj predlogov. Misel katehetskih kongresov je nastala v Avstriji in Nemčiji-Katehetom teh dežel moramo priznati, da so v svoji stroki zelo delavni. Igrajo vodilno vlogo v katehetskem gibanju, Izborno so organizirani v katehetskih društvih ter delujejo zelo vsestransko in intezivno na polju versko-nravnega uko- in vzgojeslovja. Dimni in Monakovo bosta zavzemala v zgodovini katehetskega gibanja vedno častno, če ne prvo mesto. Nemški katehetski kongresi so prireditve, ki vzbujajo pozornost daleč preko meja, Postajajo skoroda prireditve mednarodnega zuačaja in pomena, Na kongres v Miinchen je poslala cclo sv, stolica enega člana iz Olficium catcchisticum, kar je dalo kongresu še posebno značilno potezo. Veliki pomen teh kongresov ni le v tem, da se stanje verskega pouka in vzgoje od strokovno izobraženih ljudi temeljito preišče in da se v medsebojni izmenjavi misli ter izkušenj doseza izpopolnjevanju in enotnost, temveč posebno še v tem, da dobiva kateheza pred j&vnostjo značaj resnega stremljenja in pred znanstvenim svetom zuačaj vzgojeslovno pravilnega, utemeljenega postopanja. S temi kongresi stopajo k&tehetje na Nemškem v krog najvišjih vzgojeslovnih prireditev, kar jim pridobiva velik ugled med svetnimi učitelji in vzgojitelji ter v javnosti sploh. Na ta način 30 priborili v svojih deželah krščanskim vzgojeslovnim načelom spoštovanje in tudi 58 upoštevanje v krogih, ki krSčanski vzgoji niso bili naklonjeni. To je poknzal tudi monaknvski kongres. Čutilo se je to iz poročil dnevnega časopisja, ki je pisalo o katehetskem kongresu zelo laskavo, pa tudi it izjav laikov, svetnih pedagogov, zastopnikov državne naučnc uprave, ministrstva prosvctc, uiileljstva, rektorja monakovske univerze in mnogih drugih, ki so pozdravljali kongres katehetov in govorili o njegovem pomenu in delu z največjim priznanjem. Na ta način pridejo važna vprašanja katoliškega svetovnega naziranja v javno diskusijo in katehetovo delo pridobiva na ugiedu in pomenu, Nemci bodo prirejali te kongrese stalno, jih bodo skušali držati na isti viSini in jim dati še bolj mednaroden značaj. Prvi kalchelski kongres je bil na Dunaju, o priliki evhamtičnega kongresa !. 1912. Za drugi kaUhclski kongres so določili Miinchcn, mesto, ki ¡e za take prireditve kakor nalašč. Ima veliko katoliško tradicijo, krasna svetišča, izbomo urejeno, moderno velikomestno dušeskrbje 1er krepko, bujno versko življenje. Številni znanstveni zavedi in bogate umetnostne zbirke nudijo mnogo za splošno izobrazbo. Tako je bil katehetski kongres postavljen v primeren milje. Znanstven značaj mu je dala slovita monakovska univerza in pa predavatelji, kojili dobra polovica je bila iz vrst vseučiliščrih profesorjev in znanih vzgojeslovcev. Pokroviteljstvo je prevzel kardinal Faulhaber, ki je znal dati s svojo osebnostjo in svojimi govori celotni prireditvi pravilen značaj in pravo smer, l'rograin je bil zelo spretno zasnovan, obširen, a vendar strogo usmerjen na najbolj pereče probleme sodobnega versko-nravnega pouka iu vzgoje. Udeležba je bila velika; okoli 550 slušateljev, duhovnikov, učiteljev, učiteljic, vzgojeslovnih pisateljev iti urednikov vodilnih vzgojeslovnih revij se je udeleževalo predavanj. Največ jih je bilo seveda iz Nemčije in Avstrije, 8 iz Jugoslavije, lepo število iz Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, l.itvanske in Italije. Delo je bilo porazdeljeno v glavna zborovanja in odseke za pomožne šole, za verski pouk in vzgojo v diaspori, za nadaljevalne, obrtne in poklicne srednje iole, ter odsek za profesorje katehetike na bogoslovnih fakultetah. Vseh sestankov je bilo 26, predavateljev 33, med temi 22 duhovnikov in 11 laikov, med temi 1 ženska, Udeleženci so dobili že dva meseca poprej v lični brošuri tzvlçtçk vseli predavanj in resolucije, da so bili že prej orientirani in pripravljeni za debate. Otvoritveno službo božjo je opravil kardinal Faulhaber sam-Krasen je bil njegov govor, ki ga je govoril zbranim katehetom in vernikom. »Petrus amas inc.? Pasce agnos nieosl» si je zbral za niotto in opozarjal, da je bistven pogoj za uspeh pri versko-nravni vzgoji prava osebnost kateheta, prepojena ljubezni do Kristusa, Dje-gove svete cerkve in otroikih duï. Kjer tega ni, tam vsa še tako moderna vzgojna sredstva ne pomagajo mnogo, Kristus vprašuje Petra, če ga ljubi; ničesar drugega ne. Ta velika ljubezen do Kristusa gu usposablja za veliko, težavno apostolsko delo in mu jamči pri vzgoji takratne človeške družbe tako velike uspehe. Posebno od- ločno je poudarjal kardinal Faulhaber, da mora biti razmerje kalc-hetakih društev do cerkvenih oblasti pravilno in da mora stopati katehet pred učence vedno kot duhovnik, poslan od cerkve, Najvažnejše misli iz vsebine referatov, A, Katehetsko gibanje od 1912 do 1928. Bila je doba težkih zunanjepolitičnih pa tudi notranjih duševnih pretresljajev in prevratov. Posebno duševni položaj mladine se je močno spremenil. Čisto novi, dostikrat silno zapleteni vzgojni problemi so vstali kar iz tal. Za verouk in versko vzgojo je bilo treba iskati oblik in načinov, kt bi biii duševnim potrebam povojne mladine najbolj prikladni. Ustvarile so se nove učne knjige za spodnjo stopnjo, nauk za prvenec, za višjo stopnjo, enoten katekizem in enotne zgodbe. Iskala so se pola iu sredstva, ki bi omogočila in zasigurala versko-nravni vpliv na obrtno mladino v nadaljevalnih in strokovnih šolah. Preurejevali so se veroučni načrti oziroma Sestavljali novi. Veliko se jc storilo, za strokovno izobrazbo in vzgojno usposobljenje kateheta. Ustvarila se je bogata katehetična literatura, teoretična in praktična v strokovnih listih iu se prirejali delovni sestanki, tečaji, katehetska zborovanja, Pripravili so se učni pripomočki, cela vrsta nazoril za biblični, liturgični pouk in katehetski muzeji. Veliko in važno je bilo tudi delo, ki so ga izvršile v tej dobi merodajne cerkvene oblasti, da se cerkvi obrani in zasigura vpliv na poučevanje in vzgajanje mladine. Zanimiv je bil sklepni pregled o stanju verskega pouka in vzgoje v nemških in avstrijskih škofijah. V Nemčiji imajo ponekod 4 do 5 tedenskih ur verouka. Ta pregledni referat jc imel pomožni škof dr. W. Burger iz Freiburga na Badenskem. B, Vrednotoslovje in katoliški verouk. Kongres je pričel svoje razprave z dvema referatoma o vrednotah, izbral si je vrcdnotoslovje za temelj svojemu programu, ker i o ti problemi v sodobnem modrost o vju in posebno vzgojeslovju zelo aktualni. Mod Oslovje zadnjih deset let se bavi mnogo S teorijo o vrednotah, limologijo ali aksiulogijo. Ti problemi sicer niso novi — predkrščanska in krščanska filozofija se je že mnogo bavila z njimi. Vrednote so temelj praktični filozofiji, etiki, pravnim vedam, državoslovju, njih vpliv sega pa tudi v metafiziko in filozofijo zgodovine, Vrednote gibljejo in usmerjajo življenje. Človeštvo hoče pravih vrednot, jih išče, se zanje bori, je zadovoljno če jih poseduje, obupano pa, če ne najde ničesar, kar bi bilo vredno življenja. Zato je bilo vrednotoslovje od nekdaj privlačno polje za življensko filozofijo — pa tudi torišče bojev med raznimi svetovnimi nazori. Današnja doba se je lotila znova vrednotnih prohlemov, ker vlada v tem oziru v sodobnem življenju večja nejasnost in zmeda kakor kdaj poprej. Razna moderna, ateistična svetovna naziranja so razdejala urejenost v svetu vrednot in ustvarila pravcato kaotično 60 stanje. Nietzsche in njegova šola je hotela celo prevrniti vse dosedanje vrednote in dati vsemu, kar je človeštvo od nekdaj pravilno ocenjevalo, čisto drugo veljavo- Umwertung aller Werte. Evolu-cionizem priznava vrednotam le relativno veljavo, fenomenalizem jim odreka vsako objektivno veljavo, torej skrajni subjektivnem tudi v pojmovanju in ocenjevanju vrednot. Čim bolj se človeštvo oddaljuje od Boga, najvišje absolutne vrednote, tem bolj izgublja smisel za prave življenske vrednote, pa tudi merilo za pravilno ocenitev in raz-poredovanje vrednot. Vrednotoslovje naj bi ugotovilo bistvo vrednot, naj bi uposlavilo zopet merilo za pravilno ocenitev in razporedovanin vrednot in dalo tako Sodobnemu življenju več pravega smisla, smo-Irenosti in urejenosti. Toda vrednotoslovje ni samostojna veda, temveč v temeljnih rešitvah svojih problemov odvisna od metafizike in sploh na z i ran ja o vesoljstvu, Zdi se, kakor da bi hoteli sodobni protikrščansko orientirani modroslovni sestavi in krščanstvu nasprotujoča svetovna nabiranja uveljaviti s pomočjo vrednotosiuvja svoje vrednote, krščanstvo pa še bolj razvrednotiti. Vrednotoslovje je na vsak način posebno dandanes polje, za katero se morajo zanimati tudi krščanski misleci, ne le da odvrnejo nevarnost, ki preti krščanskemu svetovnemu nazlranju od te strani, temveč tudi zato, da opozore sodobno človeštvo, ki išče pravih vrednot, na bogate zaklade življenskih in kulturnih vrednot, ki jih vsebuje krščanstvo. In krščanstvo |e zopet listi svetovni nazor, ki v njem najdejo težki in zapleteni< problemi vredmitoslovja edino pravilno rešitev. Apologija in uveljavljanje krščanstva -s tega stališča je v današnji dobi potrebna in miselnosti sodobnega človeka priklsdna. Katehelsfei kongres, ki je razpravljnl o krščanstvu tudi kot o sili, ustvarjajoči pravo Življenje in kulturo, ni smel prezreti vrednolnslovja, tem manj, ker ustvarja sodobno vrednotoslovje tudi še svoje vzgojeslovje, ki bi naj odkrivalo in pravilno uporabljalo vzgojne potence raznih vrednot. Svetno vxgojeslovje v tem Oziru veliko deluje. Na katehetskem kongresu se je poudarjalo, da je mnogo neuspehov pri versko-nravni vzgoji sodobne mladine krivo tudi to, ker se vzgojne sile krščanskih idej, verskih, nravnih, življenskib in splošno-kulturnih vrednot premalo sistematično in pravilno uporabljajo v vzgojne svrhe, Bilo je vprav radi tega potrebno, da se je bavil katehetski kongres z vrednotoslovjem, Versko-vrcdnotncga vzgojeslovja nam manjka docela. Izvajanja obeh predavateljev (prof-dr, Lindworsky S. J- o osnovnih načelih vrednotoslovja in rektor H- Kautz iz Hamborns o vreUnotno-vzgojneni verouku} so bila zelo zanimiva, globoko zajeta, a jasnega, enotnega naziranja v vse tc probleme niso zanesla. Pojmi v vseli teh v naši dobi razmeroma novih problemih še niso docela izčiščeni, terminologija ne dovolj ustaljena. Vrednotoslovci so sicer edini, da je doživljanje vrednot velikega vzgojnega pomena, a needini so glede bistva vrednot. Nekateri imenujejo vrednote vse to v stvareh, kar vzbuja in privlačuje Čutno in višje teženje, drugi zopet, kar vzbuja čutno ugodje ali kar bi pomeni napredek v razvoju. Nekateri trdijo, da ni vrednot, a k o ni subjekta, ki bi jih doživljal, drugi zopet, da so vrednote same na sebi, Se tudi ni subjekta, ki bi jih ocenjeval oziroma doživljat (SchclcrJ. Lindworsky imenuje stvari, v kolikor morejo človeka osrečiti, dobrine. To, kar v vsebini dobrine človeka osrečuje, je vrednota. Stvar je ens reale, dobrina tudi, toda le v svojem odnosu do učinka, ki ga povzrofuje, tn je osrečevanje. Doživeta vrednota je ens ratiunis cum fundamento in rebus. Zagovarja torej objektivno veljavo vrednot napram fenomenalizmu iz zavrača enostrauost voluntarizma, ki išče bistva vrednot le v odnosu stvari do volje oziroma čutnega Leženja, torej samo v doživljanju. Doživljanje vrednot je doživetje svoje vrste, toda ni nobeno duševno prvinsko dogajanje. Posebno ni prvinsko-neposredno vrednotujočega dojemanja verskih vrednot kakor Doga i. dr. — Doživljanje raznih vrednot vpliva na voljo, Iz teh načelnih izvajanj jc povzel sledeče smernice za versko vzgojeslovje. Verska vzgoja mora biti usmerjena predvsem na dobrine. Doživetje verskih vrednot se naj goji kol sredstvo, ki pomaga usmerjati voljo in srce na verske dobrine. Zalo naj katehet skrbi, da bodo učenci verske vrednote tudi doživljali, naj jih navaja, da bodo iskali taka doživetja, in naj pripravlja nekatera taka doživetja za poznejše življenje, Podal je k sklepu splošna metodična navodila za vrcdnolno versko vzgojo in pokazal, po kakih stopnjah se naj vrši taka vzgoja, O vrednolno-vzgojneni verouku (lvertpadagogischur Religions-unlerricht) jc predaval ravnatelj Kantz iz H&mborna. Poudarjal je, da je vrednotno-verska vzgoja sicer samo del versko-nravne vzgoje, vendar pa važen del. Naloga njegova je, da oživotvorja vzgojne sile verskih vrednot. Verske vrednote vsebujejo velike vzgojne potence, ki jih mora katehet poznati in pravilno uporabljati, da uveljavi in ukrepi njih vpliv na razvijajočo Se osebnost mladega človeka. Melodično postopanje mu kaže vrednotno vzgojeslovje. Naloga katebeta je, da uveljavi v skupini vrednol, ki jih nudi učencu celotni pouk, verske vrednote, da ne bodo zavzemale v miselnosti in življenju učenca zadnjega ali srednjega mesta, temveč prvo, da bodo religiozne vrednote spiritus agens, Gotovo je to težek problem, posebno v današnji dobi, ko prevladujejo v življenju materialne ali religiji nasprotne vrednote, Vendar je rešitev tega problema mogoča in tudi nujno potrebna. Verouk mora postali bolj vrednotno vzgojen. Vrednoloslovje s svojimi ugotovitvami o dojemanju, doživljanju, ocenjevanju in razporedovanju vrednot, nudi ka-lehetu mnogo naravnih pripomočkov za tako vzgojo in mnogo praktičnih navodil za metodično pravilno postopanje, kar so pokazala ponazorovanja, ki je z njimi pojasnjeval predavatelj svoja izvajanja. Iz obeh predavanj o vrediiotoslovju je dobil človek vtis, da je to polje, ki ga mora katehet poznati, ker mu nudi marsikatero navodilo in pripomoček za uspešna ver&ko-nravno vzgojo med sodobno mladino. 62 C. Načelo delovne šole V katoliškem verouku. Drugi problem, ki ga je monakovski katehetski kongres zelo temeljito in vsestransko obravnaval, je delovna šola. Trije izborni referenti, mestni svetnik Henrik SchoOler iz Frankfurta, kot laik izborno verziran v vprašanjih katehctskega dela, potem znani meščansko-šolski ravnatelj Gotzel iz Miinchena in prof. dr. Adrian iz firfurta, so predavali o načelu delovne šole v katoliškem verouku. Iz predavanj in razgovorov je bilo razvidno, da je delovna šola osrednji problem v sodobnem katehetskem gibanju med Nemci. Menda je bilo vprav pri tem vprašanju in pozneje pri referatih o srednjih šolah zanimanje in razpravljanje na višku. Versko uko- in vzgojcslovje med Nemci se ukvarja z delovno šolo z vso resnostjo in žnlezivnosljo. Katoliški vseučiliški profesorji, strokovno temeljito verzi rani vzgojitelji so ustvarili celo hogato literaturo, ki načelno razmotriva problem delovne šole in podaja navodda za praktično uporabo teh načel pri verouku. Prirejajo kurze za katehete, da jih uvedejo v pojmovanje in pravilno uporabljanje načel delovne šole. Zanimivo je, da so se pečali s tem vprašanjem nemški Škofje na svoji konferenci v Fuldi, da je letos opozarjal kardinal Faulhaber na važnost in nevarnost lega problema, da uvaja nemška učna uprava, posebno v Pmsiii, slopnjema ta način pouka in vzgoje v šole; skratka kot važen, resen problem velja delovna šola med nemškimi veroučitelji in vzgojitelji sploh. Čutijo vsi, da se način poučevanja in vzgoje preosnavljo, jn sicer v smeri delovne šole, Delovna šola je šola bodočnosti, so mnogi poudarjali. Čutijo pa tudi nevarnosti, ki pretijo od delovne šole verskemu pouku in verski vzgoji, pouku in vzgoii mladine sploh. Zato mislijo, da je najbolje, da te probleme temeljito premotrivajo, študirajo, da se dobi pravilno načelno Stališče in luko Ugotovi, kaj je porabnega za verski pouk in vzgojo, kaj fe nesprejemljivega, nevarnega in škodljivega. Zbirajo material, ki daie izkustveno podlago za načelna razmotri-vanja, šolajo katehete in jib uvajajo slopnjema, previdno v uporabo leh načel pri verouku, opozarjajo pa tudi odkrito, da je nevarno — posebno pri versko-nravnem pouku in vzgoji — lahkomiselno eksperimentirati z načeli delovne šole. Bolje — dobra stara metoda, kot nova — slaba. Boljša pa dobra nova kot pa dobra stara. Predavatelji so predložili kongresu kakih petdeset resolucij 0 delovni šoti. So to resna, vsestransko temeljito pretehtana razjno-tnvanja in vodila. Celotni referali bodo priobčeni v knjigi o kongresu. Le nekatere načelne misli o delovni šoli naj navedem tukaj. Delovna šola hoče temeljilo preosnovali dosedanji način puuče-vanja in vzgajanja. Če pravi socializem, da je bilo porojeno to gibanje iz njegove miselnosti, potem to ne odgovarja docela resnici, Socializem je začel sicer znova poudarjati izobraževalni in vzgojni pomen telesnega dela in zahteval iz gotovih namenov, da se uvede več telesnega dela v pouk in vzgojo, toda delovno šole kot učne in vzgojne metode v celotnem obsegu nam ni dal materialistični 63 socializem, la je mnogo starejša, kakor je pokazal dr. Adrian. Veliki krščanski vzgojeslovci in socialni reformatorji davno preteklih dob so že poznali in uporabljali ta učni in vzgojni način. Ime je novo, a stvar je stara. Lahko rečemo, da ne odgovarja noben način poučevanja in vzgajanja tako zelo miselnosti krščanstva kakor pravilno umevana delovna šola. Če vstaja dandanes tudi med kate-heti klic po delovni šoli, je to le dokaz, da smo se pri katehezi oddaljili od tistega prvotnega, pravilnega načina versko-nravnega poučevanja in vzgajanja, ki nam ga razodeva Kristusovo delovanje in versko-nravno preoblikovanje ijudstev v prvih stoletjih krščanstva in v poznejših dobah velikih versko-nravnih preporodov, Delovna šola ni, pravi Adrian, koncesija katolicizma modemi dobi na vzgojnem polju, pač pa povratek modernega duba k temu, kar je pristno, naravno, trajno pravilno pri vzgojnem delu. Sedanja doba gre na vseh poljih zopet globlje, na liste prvinske trajne ureditve v vesoljstvu in človeški naravi, in delovna šola, pravilno razumevali a, je na vzgojnem polju preokret v tem smislu. Seveda ne delovna šola v smislu socializma in ameriške pretiranosli, temveč kot psihološko pravilna združitev vseh onih Činitcljfv in sil, ki se morajo udejstvovati pri poučevanju in vzgajanju. Ce očitajo zastopniki delovne Sok. da je bil dosedanji način poučevanja in vzgajanja preveč absolutistično avkioritativen, preveč impresionističen, da je izoblikoval učenca kot mrtvo Evarino od zunaj na znotraj, ne pa kot živo osebnost od znotraj na zunaj; če pravijo, da je stara šola enostranska, da razvija le umstvene zmožnosti, ne pa celotnega značaja, da ubija osebne svojstvenosti, samohetno iniciativnost} ustvarjajočo samodejavnost, da goji le življenju odtujeno teorijo, ne pa dejanja, življenja; če očitajo stari šoli, da ne zna pritegniti učenca k sodelovanju, da sploh premalo porablja učenca pri poučevanju in vzgoji, potem je v vseh leh očitkih marsikaj resničnega. InlelcktiiaLizcm, neurejeni značaji, vedno večji prepad med šolo in Življenjem - vse nam to potrjuje. Pri verouku dosezamo vedn« bolj pogostimi a vkljub temeljitemu poučevanju kvečemu versko znanje, ne pa po veri urejenega življenja, reprodueiranje naučene snovi, ne pa samohotnega verskega udejsivovatija. Imamo versko-dobro poučeno moderno poganstvo. Formalizem, zunanjost, pasivnost, versko-nravna neaktivnost, ker je preveč teorije, premalo dejanja, doživljanja in negovanja življenja. Delovna šola goji dejanje, življenje, ter vzgaja mladino za delovno in živijensko skupnost. Na vsak način je v delovni šoli marsikaj, kar more zasigurali kalchoLii pri njegovem delu mnogo več uspehov kakor dosedanje postopanje, Posebno velikega pomena je, da določa delovna šola delokrog vzgojitelja in učenca pravilno, da ustvarja med obema odkrito, naravno, prijateljsko razmerje m odkriva vzgojitelju veliko bolj notranjost, duševno razpoloženje, duševne moči, izkustva, doživetja in mu daje možnost, da na tem naravnem, danem temelju gradi skupno z učencem značaj in osebnost njegovo- Delovna šola pravilno umevana ne zametuje ne enega 64 bistveno potrebnega činitelja vzgoje; ne avktorUetc, ne vzgojnega cilja, pa tudi ne vse onih od narave danili moči, zmožnosti, pravic in svoboščin učenca, pač pa ustvarja pravilno razmerje med avkto-riteto in svobodo volje (udi pri verouku. V dobi, ko gre mladina svojo pot, ko Koče živeti svoje življenje, vkljub vsemu poučevanju in vzgajanju, v dobi, ko postaja prepad med življenjem in religijo vedno večji, je naša dolžnost, da poleg molitve za milost iščemo tudi naravnih sredstev in načinov, ki bi bnlje pomagali usposabljati mladi rod za verske udejstvovanje in življenje, tisto odkrilo, krepko, iz globine duie se porajajoče življenje po veri, ki je in ostane vedno končni in edino prav! cilj verouka. Delovna šola je eno izmed teh naravnih sredstev, ker je miselnosti in razpoloženju sodobne mladine posebno prikladno, Katehetski kongres v Miinchenu je sklenil, da se morata verski pouk in vzgoja resno pečati s problemom delovne Sole in uporabljati njena načela tudi pri verouku, v kolikor so združljiva z značajem od Boga nam razodetih in auktoritativno nam predloženih verskih resnic in nravnih načel, Stara in nova učna stilistika ali slog. — Delovna sola je ustvarila tudi svoj učrii in vzgojni slog ali stilistiko, ki se od učnega in vzgojnega sloga stare Šole v marsičem razlikuje. O delovnem učnem in vzgojnem slogu pri verouku je predaval vseuči-liSčni prof. Goltler iz Munchena. V erotična ura, urejena po načelih delovne šole, zahteva od kaleheta dovršeno obvladanje učne snovi, spretnost in gibčnost v metodičnem postopanju in disponiranju učne tvarine, temeljito poznavanje učenčeve duševnostl, jasnih učnih in vzgojnih ciljev, krepki odločnosti, potrpežljivosti, ljubezni, če hoče uspešno uredifi delovno veroučno uro in doseči ono pravilno sintezo med avkto-riteto vzgojitelja, nadnaravnim značajem od Boga razodetc verouČne snovi in udejslvovanjem vseh duševnih zmožnosti učenca, čc tega ni, potem postaja delovna veroučna ura kaos, kjer ni discipline, ne reda, ne resnega dela in seveda tudi ne uspehov, Veroučno uro pravilno urediti po načelih delovne šole je težavno, toda delo V taki uri je prijetnejše in uspešnejše. Posebno značilno potezo daje učnemu in vzgojnemu slogu delovne veroučne ure kolikor mogoče veliko sodelovanje učencev pri graditvi lekcije in vzgojnem delu. Delovna veroučna ura je delovna skupnost, kjer ima k&tehet Čisto naravno vodilno vlogo, če zna vzbuditi, organizirati in voditi zmožnosti in moči učencev, Delovna sola ne zame tuje popolnoma formalnih stopenj, vendar pa jih prt-osnavija v svojem smislu, tako da stopa kolikor mogoče od izkustva, doživetja, torej iz notranjosti učenčeve, do razumevanja in pa tudi že v veroučni uri sami do dejanja, verskega udejstvovanja. Kateheze, izdelane po načelu delovne šote, so konkretno pokazale, kako si je predavatelj zamislil novi učni in vzgojni slog. I. Bogovif, [Konce prihodnjič.) 65 O molitvi v čast najsvetejšemu zakramentu med mašo, Kongregacija sv. obredov je dne 27. aprila 1927 (AAS 1827, 192) izdala posebno instrukcijo /a sv. male v dnevih Stiridcseturnega čeičcnja najsvetejšega zakramenta. Pr: leni češčenju je Najsvetejše v isti cerkvi izpostavljeno brc/, prestanka dva dni in dve noči. V Rimu i/.pos lav i jo prvo advenlno nedeljo zjutraj v Vatikanu presv. Rešuje Telo; in potem ostane izpostavljeno do torka zjutraj. Ko v torek zjutraj v Vatikanu končavajo pobožnost z litanijnmi in slovesno sv, mašo. se v drugi cerkvi začenja štirideseturno češčenje. In tako 5G vrslč rimske cerkvc vse lelo. Drugi dan češčenja je v listi cerkvi vedno slovesna sv. maša za mir ¡pro Pace). Omenjen« iitstrukcija kongregaeije za sv. obrede veli: 1, V dnevih štiridcselurnega Ceščetija se dovoljuje volfvm slovesna maša o sv. ReSnjem Telesu ali za mir pod istimi pogoji, kikor se po novih rubrikah (lil. 2, u, 3) dovoljuje volivna slovesna maša pro re gravi el publica siniul causa«. Kadar ta maša ni mogoča, naj se v slovesni maši »diet currentis doda molitev v čast presv, R. \ . ali za mir stih unica conclusion« cum prima Orations-*. Molitev sv. R. J , se opusti oh identitáUm Mysterii in Testis Passioms, Crueis, Ssmi R edem p torij, Sacratíisimí Cordis .lesu el Rreltosissimi Sanguinis- . 2, Pri votivni slovesni masi za mir in pri l i H i h mašah v dnevih štirideset urnika češčeuja se dnda kolekta v Čast sv. R. T. tudi v največje praznike vesoljne Cerkve, toda ta kolekta se ne združi Z mašno oracijo pod istim sklepom, ampak Se doslavj za drugimi molitvami, ukazanimi po rubrikah. Kolekta v časi sv, R, I , se opusti, če je maša ali vsaj spomin (conimemoratio) pri maši de idéntico Domini MysEerío , Jnstrukdja govori santo o šlirideseturni pobožuosti. Zato so se pojavili dvomi, kako ravnati v onih cerkvah, kjer sv. R. T. tli izpostavljeno ur zapored, ampak krajši čas, morda samo kako uro. Dvomi so dobili določen izraz v t* h-le vprašanjih: 1. »An Oralio Ssmi Sacramenli, extra lempUS Oralionis XL llorarum dicenda sit in qualibet Missa, quae celebratur ad aliare, ubi Ssmum Sacramentum slatini post Miss am exponotur pro publica causa, dummodo Missa vel Com me m ora tío in Missa occur reus mm sit de idéntico Domini Myslerio?- 2. »An praelata Oralio iu eadem Missa, etium occurrenlihus 1'eslis solemnioribus universalis Ecclesiae reciIanda sil semper sub altera conclusions, post Orali ones a Rubricis praest ripias el auk-Colleetas a loci Ordinario imperatas? 3. >iAn extra tempus Orationis XL llorarum, perdurante per aliquod tempus extra alia m saeram iunetionem exposition« et ado-ratione Ssmi Saeramenti pro publica causa in omnibus Missis lam eantalis quAn led is addi debe at Oralio Ssmi Sacramenli, el-jam oecurrentibus beslis solemnioribus universalis Ecclesiaie, dummodo Üe,£l,*Lüví.í V i k.ni it. 5 66 Missa vol cOmmemoratio in Missa nccurrercs tioti sit de idéntico Domini Mysterio, et exceptis M i s s i s quae in Commemoralione Omnium Fidelium Defunctomm celcbrentur ?« Kongregaclja za sv. obrede je k tem vprašanjem dne 11. januarja 1928 odgovorila: » Affirmative in ómnibus ad menlcm Decreti circa Missas in Oratíone XL Horarum celebrandas, diei 27 Aprilis ¡927, sed $i Gratig Ssmi Sacramenti tcneal locam Missae votivae impc-ditae de Ssmo Sacramento ex Apostólico Indulto coneessoe vel a !ocí Ordinario pro ie gravi el publica simul causa praest:riplae, dicatur süb única conclusionc cum prima Oratione Missac ¡ (AAS 192B, 90)-la in oni, ki je čilal odgovor kongregacije, si je mislil: vpri-hodnje bo torej treba pri vsaki maii, ne samo pri peti, ampak tudi pri tihi maši pred izpostavljenim sv. R. T. dodati molitev v časL sv. H, T.í dá, pri vseh mašah, ki se vrst v cerkvi v tem času, ko je maša pred izpostavljenim sv. R. T., se bo morala napraviti com-memorafio Ssmi Sacramenti, — Ali je to sklepanje pravilno? Kongrcgacija se v odgovoru sklicuje na odlok z dne 27. aprila 1927. Tisti odlok govori samo o stirideseturnem češčcnju. Odgovor z dne 11. januarja 1928 pa hote, da prav tako, kakor pri Stiridesel-urnem v ieiíenju, ravnamo ladi takrat, ko se sv. R. T. izpostavlja za krajši čas, a brez zveze s kakim drujfim svetim opravilom, »extra aliam saeram funclionem . V naših krajih je običaj, da imamo pogosto sv, maso pred izpostavljenim sv. R, T, Najsvetejše se v tem slučaju izpostavlja prav za prav ne v čeičenje, ampak radi večje slovesnosti in radi blagoslova po maji. Po rimskem obredu tako izpostavljanje med mašo »rationtr majoris solemnitatis« ni dopustno (C. R. II. mat. 1878 n. 3448 ad 5; 17. apr. 1919 n. 4353), Odlok, ki govori o izpostavljanju »extra aliam saeram lunctionemv, ne zadeva pri nas običajnega izpostavljanja med sv. mašo, — Katero izpostavljanje misli torej kongregacija v svojem odgovoru? Kánon 1275 cerkvenega zakonika veli: Ko hi kje radi posebnih razmer brez velike težave ne bilo mogoče Štirideset urno češčenjc, naj škof skrbi, da se bo sv. R, T. v določene dni vsaj nekaj ur zapored slovesno izpostavljalo, Tako je pri nas, V dneve »vednega češčenja je sv, R. I, izpostavljeno od jutra do večera. In za (o priliko velja odgovor kun-gregacije sv. obredov. Velja pa tudi za vse druge prilike, ko se sv. R. T. za nekaj časa izpostavlja v čeičenje ¡2ven sv. maSe in izven kakega drugega svetega opravila. Tako se izpostavlja Najsvetejše pri evharističnih shodih: izpostavlja se v nekaterih krajih tretjo pred-postno nedeljo in v ponedeljek in torek pred pepelnico; izpostavlja se v ta ali oni javni namen, kadar škof to posebc ukaže. Za te prilike ukazuje kongregacija sv. obredov; Ce s« bo sveto Rešnje Telo takoj po sv, maši izpostavilo za javen namen, spro publica causa«, se pri tisti maíi mora dodati molitev v čast sv. R. T., čc le masa ali cominemoralio pri maii ni o identični skrivnosti. In listi i as, ko je Najsvetejše izpostavljeno, se molitev v Čast sv. R. T, 67 mora dodati v vseh mašah, petih in lihih, tudi v največje praznike vesoljne Cerkve, če le maša ali commeinoratio med mašo ni o identični skrivnosti; izvzete so maSe na vernih duš dan. Po tem odloku kongregacije sv. obredov, se mora torej na dan vednega češčenja tisti čas, ko je Najsvetejše izpostavljeno, pri vseli inašali dodali molitev v čast sv. R T,, pa naj je maša peta ali tiha, in naj se opravi pri kateremkoli oltarju in na katerikoli praznik. Vprav lo veJja za izpostavljanje Najsvetejšega tri dni pred pepelnično sredo in ob drugih podobnih prilikah. 0 izpostavljanju med sv. mašo, kakor je lo običajno v naših krajih, odlok ne govori: zato ostanejo v moči dosedanja pravita za sv. maše pred izpostavljenim sv. R. T-. Nova pa je določba, kako naj se sklepa molitev v čast sv. R. T. Doslej je veljalo načelo: pri peti maši pred izpostavljenim sv. R, T. se v praznike 1. in 2. reda, na cvetno nedeljo, božična in binkošlno vigilijo in pri slovesni votivni maši molitev sv. R. T. združi z mašno molitvijo sub unica conclusion?, če ni pri maši nohcnc druge koniemoracije. Novi odlok veli' molitev sv. R. 1. se ne veže z mašuo nio* lilvijo, ampak ima svoj sklep tudi v največje praznike, če so pri maši kake kome m orači je, se molitev sv. R. T. doda po komenio* racijah, ki jih rubrike ukazujejo, pa pred koleklo, ki jo je ukazal ordinarij. Z masno molitvijo se molitev sv. R. T. združi sub unica conclusions samo tedaj, kadar bi se morala opraviti slovesna v olivna maša v čast sv. R, T,, pa rubrike votivne ma5e ne dopuščajo, F. (J. Prefacija pri votivni poročni maši med osmino vnebohoda, Katera prefacija naj se moli pri votivni poročni maši med osmino vnebohoda Gospodovega7 — Tako je nekdo vprašal, — Odgovor; Rubrika o votivni poročni maši (Addition, ct Variation, tit. 2, n, 2) ničesar posehe ne določa za prefacijo pri l<±j maji. Torej velja tudi za poročno mašo, kar veli rubrika lit. 8, n. 1 : »In qualibel Missa dicilur semper eius Praefaiio propria, si liabeatur; secus propria Missae sive Officii primo loco inter cetera, quae Praefationem propriam habeanl, commemorati; aut, en deficicnle Praefaiio de Octava COminuni, vcl tic Tempore: aul demum Praetatio communis.« Poročna maša nima svoje posebne prefacije. Torej je treba vzeti prefacijo maše ali oftcija, ki se ga na prvem mestu spominjamo, če ima tista maša svojo posebno prefacijo. Drugače molimo prefacijo navadne osmine ali prefacijo liste dobe: in če ni ne osmine, ne dobe s posebno prefacijo, se izbere praefatio communis. Med osmino Gospodovega vnebohoda je pri votivni poročni maši prva komenioracija, ki ima svojo prefacijo, redno koniemoracija te osmine. Zato je pri poročni maši med osmino Gospodovega vnebohoda redno Praefaiio 57' 68 de Ascensione Domini. Kedno, pravim. Zakaj mogoče je, da se pred komcmoracijo osmine spominjamo na prvem mestu godil, ki ima svojo posebno prefacijo. V lem slučaju bi pri poročni maši ne v/.cli preiacije Gospodovega vnehohoda, ampak posebno prefacijo tistega godii. Kn zgled. Zgodi se, da med osmino Gospodovega vnebohoda praznujemo god S. Joannis Ap. et Ev, ante Porlam Latinam [6. dan maja). Pri maši je ta dan Praefatio de Apostolis, Ce je ta dan vo-tivna poročna maša, se na prvem mestu spominjamo godu sv, Janeza in na drugem Osmine Gospodovega vnebolioda. In zato je prefacija poročne maše de Apostolis, ne pa de Ascensicne. [»Comnuinicantes je o vnebohodu, da&i je prefaeija O apostolih). p (j. Pokopavanje mrliCev v cerkvi. V nekaterih krajih je navada, da po 10 ati 15 Letih izkopljejo na pokopaliSčit kosti in pepel strohnelih teles in jih shranijo v majhno žaro ali pepelnjak. 2aro preneso v cerkev, v javen ali napol javen oratorij, in jo polože v doLbino v steni. S. Congregatio Concilii je dne 10, decembra 1927 izjavila, da po kan. 1205 § 2 to ni dovoljeno. Kinon veli: »In cccksuf cadavera ne sepelianlur, nisi agatur dL* cadaveribus Episeoporuni residenf ialium . . . Po i ¿javi kongregacije pomeni beseda »eadavera* ne samo teles mrličev, ampak tudi pepel in kosti strohnelega trupla. »Ecclesia.i v navadnem kanonu ni samo cerkev v ožjem pomenu, ampak tudi javen ali napol javen oratorij (AAS 1928, 264). p. U, Prepovedi Indexa in katoličani vzhodnega obreda. Nekateri so vprašali, če odloki ki z njimi kongregacija sv. oficîja prepoveduje knjige in liste, vežejo ludi vzhodne katoličane; in p osebe so vprašali zA list ; L'Action Française , če prepoved in zagrožena kazen zadeva tudi nje. Kongregacija za vzhodno Cerkev ie dne 28. maja 1928 (AAS 1928, 195) izjavila: Odloki sv. oficija tičejo vernike kateregakoli obreda in vežejo vse enako: zakaj ti odloki zadevajo, bolj nego disciplino, direktno nauk sv. Cerkve, Sv. Cerkev hoče s temi odloki varovati in čuvati vero in nravnost: zato zakonik v kanonu 1396. jasno govori in določa; knjige, ki jih je apostolska slolica obsodila, so prepovedane povsod in v vsakem je/iku, F, U. m Dostavki v krstni knjigi v krajih sedanje Rusije. Kànoni velevajo, da se mora v krstni malici označili, kedaj je krščeni prejel zakramenl sv. birme; pa tudi dan poroke, če se je poročil; dan ordinacije, če je prejel subdiakonat; dan slovesnih obljub. 69 če jih je naredil. Pošiljanje pisem v Rusijo je v sedanjih razmerah težko in se laiiko zgodi, da se cerkvene listine izgube. Zalo je Pcm-tificia Commissio pro Russia v kongregaciji za vzhodno Cerkev dne 13. julija 1928 odločila: Doslavki za krilno knjigo, ki bi jih bilo treba pošiljati župnikom v krajih ruske države, naj se pošiljajo v Kini pod naslovom: Pontificia Commissio pro Russia. Odlok velja, dokler sv, stolica ne bo stvari drugače uredila (AAS 1928, 260). F, U. Pozakoiiitev otroka. Vprašanje: Med vojska je prišla v župnijo begunka A. Seznanila se je lu s fantom B ter imela ž njim I. 1919 otroka. Vedela je iz zanesljivih zasebnih poročil, da je njen mož padel 1916, da je torej vdova. Otrok je bil vpisan kol zakonski. L. 1920 pa je bil njen mož proglašen za mrtvega in zakon civilno ter cerkveno razvezan. L. 1924 sta se A in B poročila. Zdaj pa bi rada dala otroka pozakonili. Kam se naj obrneta, da se popravi otrokov priimek? Odgovor: t. L. 1919 rojeni otrok je bil pravilno vpisati v rojstno malico kot zakonski pO pravilu: pater est is, quem justae nuptiae demonstrant, in po § 138 in § 158 o. d. z. Zasebno znanje za smrt za voditelja matic ni merodajno, ampak samo uradno potrdilo; Lega pa ob času vpisa otrokovega nihče ni imel. To znanje je imelo pač pomen za doiično ženo, du njen greh ni bil več prešuštvo, ampak fornicatio simplex, seveda le pod pogojem, da so bila zasebna poročila o moževi smrti res zanesljiva, vsaj toliko, da si je mogla oblikovati conscientiam certam, Od tega zavisi tudi vprašanje, je-li obstojal med A in B razdiravni zadržek eriminis (prešuštvo z medsebojno obljubo zakona) ali ne, Zadržek nastane le iz formalnega prešuštva, ne pa iz zgolj materialnega. 2. Kaj pa, če je mož resnično umrl 1, 1916, t, j, pred spočetjem otroka? Potem je otrok ex iure naturae sicer nezakonski, toda iure positive mora biti smrt, ozir. nemožnost, da bi bil mož otroka zarodil, dokazana. Mož je bil 1. 1920 proglašen mrtvim in zakon za razvezan vzled moževe smrti. Merodajno je, kateri dan je določen kot presumptivni smrtni dan, katerega, kakor se domneva, ni preživel. Ako je to dan, ki pade pred spočetje, poleni je s tem že uradno ugotovljeno, da otrok ni zakonski. A vkljub temu župnik ne sme lastnovoljno popravili vpisa v rojstni matici. To šele sme storili, če je v to pooblaščen od politične oblasti 11. stopnje (vel. županstvu) polom škofijskega ordinariata. V predloženem primeru se morala stranki obrniti na veliko županstvo s prošnjo, da s« na podlagi proglasitve mrtvim in razveze zakona ukrene poprava rojstne matice, t. j da se črta vpis očeta in se otrok označi kot nezakonski. Za pozakonilev je potem treba, da se B vpričo matere A in dveh prič izjavi za očeta in zahteva vpis v matico; pozakonitev per subsequent matrimonium se nato brez nadaljnjega postopanja vpiše kakor pri drugih slučajih take pozakonitve. 70 Kaj pa, ce sodišče proglasi moža za mrtvega, zakona pa ne razveže? Nov zakon presumptivne vdove tudi in foro civili nI mogoč. Toda ah ta proglasitev ne zadostuje, da se eventualni otroci, ki jih je »vdova, že rodila ali jih bo rodila, vpišejo kot nezakonski? Po smislu prava o. d. z. ne zadostuje, ker zakon formalno v očeh prava še obstoja. Sodišče mora izrečno izjavili, ila otroci med tem ali po tem rojeni niso zakonski, kar sodišča v takih primerih navadno tudi prakticirajo. Če pa sodišče tega ni storilo, se mora ta formalna izjava povzročili, sicer vodja matice še tie bi bil upravičen vpisati otroke kot nezakonske. V korist javne morale bo tako izjavo mogel povzročiti župnik, v ohrambo pravic zakonskih otrok iste matere, če so, pa njihov varuh. K, Verski zaklad in patronatna bremena. Pod tem naslovom je prol- dr, R, Kušej objavil v Ljubljanskem Škofijskem listu 192S, Štev, 7 In S, str 73—92, o pravni naravi tako zvanega verskozakladncga palronata načelno važno razpravo, ki je izšla tudi kot poseben odtisk v založbi škofijskega ordinariata v Ljubljani- O zamotanem vprašanju patronalnih pravit in dolžnosti verskega zaklada Se je od več strani pisalo, a šele Kušej je prišel problemu do dna in to že leta 1922 v svoji razpravi; Posledice državnega prevrata na polju patronatnega prava, ki je izšla v zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani Ilj 140 —160, Tudi v 11. izdaji Cerkvenega prava (str. 208) dokazuje na kratko svoje stališče. Toda razprava je ostala premalo opažena in upoštevana, V sedanji razpravi pa je razsvetlil rešitev problema še na konkretnih primerih nepravilnih odredb pristojne državne oblasti. Prvotna praksa v naši državi je biln, da se na verskozakladne župnije ali sploh niso nameščali stalni župniki, ali pa da sla se pristojni ordinarij ter minister ver sporazumela glede kandidata, kateremu se je župnija nato podelila. Ordinarij in minister sta izjavila, da s tem nočeta prejudicirati končni pristojni reiitvi vprašanja o popolnjevanju palronalskih župnij verskega zaklada. Od pomladi 192? pa se je praksa spremenila. Ministrstvo je začelo razveljavljati odloke nižjih inštanc, s katerimi je bilo verskemu zakladu kot pa-Irunu naloženo plačilo onega dela gradbenih stroškov, ki odpadejo nanj po obstoječih konkurenčnih zakonih. Ministrstvo se pri tem sklicuje na to, da danes ni več nobenega dvoma, da je bil versko-zakladni patronat oni vladarski patronat, ki je z osebami vred izginil s pravicami in dolžnostmi. Teoretsko utemeljitev temu stališču je dal bivši načelnik katol. oddeljenja v ministrstvu ver, dr. Lanovič, v brošuri: Vjerozakonske zaklade, Zagreb 1927. Upravna posebnost je, da je ministrstvo razveljavilo odločbo vel. župana, katero je bilo upravno sodišče v Celju kot pravomočno potrdilo; tako jc ministrstvo indirektno vzelo veljavo razsodbi upravnega sodišča, nad katerim nima nobene kgmpetenee. Vel. župan pa naj bi se držal obojega!? 71 S temi odklonitvami je ministrstvo naprtilo vso verskozakladno tangento, ki je dosegla v Sloveniji že okroglo 400.000 Din, župljanom dotičnih župnij, ki so po konkurenčnem zakonu popravile cerkvena ali aadarbinska poslopja. Prof. Kušej predvsem dokazuje, da p at run a l verskega zaklada nikoli ni h if patrOnat v k a n o n i Č n e m smislu. Tudi Čl. 25. avstr. konkordala mu tega značaja ne daje. O prav ni naravi verskega zaklada avstr. konkordat sploh nič ne pove, ker t o vprašanje ni bilo pri pogajanjih predloženo, ampak pove le. da e imovina zaklada namenjena izključno za katoliške verske svrhe. Cesar je dobil v navedenem členu nominacijsko pravico za vsa cerkvena mesta, katera verski zaklad dotira in za katerih zgradbe nosi že po svojem namenu palronatoa bremena. Po kan. 1471 pa iz indulta nominacijske pravice nikdar ne izvira patronat. Verski zaklad je patron le v smislu bivše avstrijske zakonodaje, po kateri pomeni patronat javnopravno breme, ki se ga nihče brez posebnega odkupa otresti ne more, tudi ne, čc se odpove patro-natnim pravicam. V smislu kanonskega prava pa verski zaklad nikdar ni bil patron, Kušej to ugotovitev dokazuje iz zakonodaje Jožefa II., po kateri je bil verski zaklad ustanovljen. Verski zaklad je bil ex lege določen za nosilca patronalnih bremen ne le pri cerkvah nove (Jožcfinske) fundacije, ampak tudi stare fundacije in pri cerkvah, kojih patron je bil deželni knez. Podrohneje jc konkurenčna dolžnost patronov določena v deželnih konkurenčnih zakonih, ki veljajo za . patrone« v smislu starejših predpisov državne /.akonodaje, t. j. tudi za verski zaklad. Tudi zakon o zunanjih razmerah katol. cerkev z dne 7. maja 1874. d. z. štev. 50, šteje verski zaklad med doprinosne obvczance v konkurenčnih zadevah. Torej jc konkurenčna dolžnost verskega zaklada priznana z zakonom. Ne more se tedaj odpraviti ali ukiniti z ministerial nim odlokom, mogla hi se spremeniti le z zakonom ali s konkordatom. Postopanje mini-" strslva je nezakonito. »Pol, ki jo je ubralo ministrstvo za vere, je tembolj obžalovanja vredna, ker gazi v vsem pravnem življenju sveta načela pravomočnosti sklepov in na njih osnovi pridobljenih pravic.'« Dr, Kušejeve trdno dokazane in utemeljene ugotovitve, da ima verski zaklad dolžnost nositi patrotialna bremena, dasi ni in ni bil nikoli patron v smislu kan, prava, bo moralo ministrstvo ver v svojem poslovanju pač upoštevati, ako hoče stati na pravnih temeljih. Nanje se bodo sklicevali poslanci, opirali vsi tisti, ki se bodo vsled nezakonitega prikrajšanja pritožili na državni svet, zlasti pa bodo služile za bazo pri konkordatnih pogajanjih o tem vprašanju. Znanstvena razjasnitev dr. Kušejeva ima praktično velikanski pomen, pa tudi zgolj teoretično je pomembna, ker razjasni zamotana vprašanja verskega zaklada vsaj v tisti smeri, ki je praktično predvsem važna, li. 12 SLOVSTVO, i») Pregledi. Iz novejšo literature o sv, Pavlu in njegovih pismih* 1. Med novejšimi publikacijami o Pavlu in njegovih spisih je najbolj na široko zasnovano delo, ki ga pod naslovom Paulus et Paul i stripi a prireja L, Murillo, profesor na bibličnem zavodu v Rimu. Dosedaj je izšel prvi del1. Pisatelj pravi v predgovoru, da je to delo plod mnogoletnega, vztrajnega in skrbnega, a tihega znanstvenega raziskovanja. Resničnost teh besed potrjuje vsaka stran. Prvi del je razdeljen v tri knjige. V prvi [Paulus religionis praeco, str. t — 249) govori avtor o Pavlovi osebnosti: o življenju, o njegovih telesnih in duševnih zmožnostih, o metodi njegovega apostolskega tlela. Pisatelj slika Pavla kot telesno zdravega, močnega človeka. Proti Deissmuim« (gl. št. 2) krepko podčrlava telesno odpornost in duševno veličino sv. Pavla (98 —123). Splošno razširjeno mnenje, dn je apostol bolehal za kako kronično boleznijo, sloni na napačni interpretaciji nekaterih pavlmskih tekstov. Posebno važno je, kar piše M. o Pavlovih kontroverzah z Judi in ozkosrčnimi judovskimi kristjani, o univc.rznlizmu v prvi krščanski dobi in o Pavlovem boju z Judi o vrednosti mosaizm» (155 — 249). — Druga knjiga razpravlja O Pavlovi teologiji [Paulus religionis doetor). Po kratkem načelnem uvodu o Pavlu kot teologu in njegovi teologiji poda avtor v glavnih obrisih vso Pavlovo teologijo, m sicer pod enotnim vidikom odrešenja človeštva (250—428). Ta del tvori jedro knjige, zato bi smel bili v primeri s prvo knjigo nekoliko obsežnejši. Tako bi n, pr. marsikdo želel vsaj kratko poglavje o Pavlovem pojmovanju cerkve. Pravilno stoji avtor na stališču, da se je treba pri obravnavanju . Pavlove teologije varovali dveh eksLreniuv: v Pavlu gledati samo mistika in pa iskati v njem celotnega sistema dogmatičnib resnic. - V zadnji knjigi se razpravlja o virih Pavlove teologije (429—570), med drugim precej obširno o odnosu apostola Pavla do religioznih in filozofskih struj njegove dobe ter do Sl/i. Dolu se na prvi pogled poma, cia ga it pisal strokovnjak, ki se je -t Pavlom in njegovo k-o log'jo buvil iu dol^o vrsto let. Vsak stavek je pretehtan m podprt y, dokazi, Vsa težja mesta it Pavlovih listov so zlasii glede na njih dogmatifdo vsebino kratko, a prav jasno in dohro osvetljena. Glede kronologije Pavlovega življenja ohranja M. dosedanje tradicionalno st&liiČo. Gal 2. 1-10 vzporeja z Apd 15. 1—29 (sir. 78f. a kljub temu v pruianju O adresatib pisma do Galaianov zagovarja iužnojEalatsko teorijo. Sodi pa, da je bilo pismo pisano pu apostolskem 7horu, ko je Pavel bival v Antiohiji in se pripravljal na drugo misijonsko potovanje (I. 51 ali 52). in namenjeno južnim pokrajinam rimske provinci j a Galacije, ali, kur se mu zdi Se verjetnejše, severnemu dem fiiidiji. katere prebivalci so se zaradi bJiiine prave Galacij« ¿e imenovali Galačami {227 nsl ), Glede raruiije dokazuje (proti Tillulannul, dn Pavel ni pričakovol paruzije v apostolski dobi. 1 L. Mu rili o S. J., Paulus et P a tj I i s c r i p I ji. Prima pars: Paulus. Vel. h« (XV 570 sir,J. Roma I92c, Šumptibut Punlificii Instituli biblici. 73 Pri čitanju mnlijo pogostni tiskovni po^reški. Mnogo jih ju (v tekstu) popravljenih, dosti jih je pa Se ostalo. V bibliogralieiicm pregledu bi ne smel jzcalati Piiltl, Dct Wellapostct Paulns (Regcnsbiirg 1905). Drugi del bo obsegal podrobnejši uvod v Pavlove lisic, 2, Svoje vrste delo o apostolu narodov je Deiss ru a nn o v >Pau-lus«, lašel je pred kralkim v drugi, popolnoma prenovljeni in pomnoženi izdaji- (prvikrat I. 191 J). Deissmann je zaslovel po svoji knjigi Lichl von Os Len- (4. izd. Tiib jngenr i923], v kateri je dokazoval pomen antičnih na papirih, črepinjali in kam eni tih spomenikih odkritih tekstov za pravilno ume vanje novozakonskih knjig. Tudi v knjigi o Pavlu slika apostola narodov predvsem v luči teh starih spomenikov helenistične kulture, ki je našla tako močan odmev v Pavlu in njegovem literarnem delu, Plastiino opisuje Pavla kot človeka, kol Juda, kot kristjana in kol apostola; zraven razpravlja o virih za življenje sv. Pavla in o svetu SV. Pavla. Poglavji o virih Pavlovega življenja in o svetu, v katerem je apostol živel in deloval, sta pisani posebno mikavno in prepričevalno. V novi izdaji so v okvir Pavlovega življenja vpleteni daljši eksktirzi o bistvu in o tipih kulta, o bistvu in o tipih mistike. Zalo je tudi posebnost pavlinske Kristusove mistike jasneje in izČTpneje obdelana kol v t, izdaji. D. ]e zelo v tri i ran lilolug. ni pa enako dober Itoleg in ekseget^ zato je treba njegove nazore sprefeti z vso rezervo. Tako n. pr, glede Kristusove mistike SV. Pavla gotovo pi «tirava. Bori «O proti »papirnatemu, dogmatiziranemu. ■ti lil ira m; mg, moderniziranemu" Pavlu za »billoriinega- Pavla islr. 2], a pri trm tudi sam zaide v ekilrem, ko mistični moment pri sv. Pavlu tako nidfiio poudarja, da teolog Pavel knr izgine, izmed Pavlovih listov priznala pristnost dcsetvrim brez. pridfika; O nastoralnih listi It sodi. da tU samo diloma pristni, deloma pa >nachpauliniiclie lîrjJaur.Ung11 tl2}\ zanimivo pa je, da jih avtor citira in se opelevano nanj« sklicuje. O pismu do Hebrtjctv sploh ne razpravlja, kakor bi ga ne bilo. Ib, pogl. pisma de liimlianov pri njegovi sodbi ni orgs-ničun (H-1 tega pisma, marveč postimo Pav lu vu pismo, namenjeno cerkveni občini v Efciu, I.epu in poučna i« iazprava d prckonzulilu L. Juniia Galiona. L'vričina ja med dodatke |Z03—225) D. tolmači znani Galionov napis iz Dclfov v lom smislu, da je GalioiL poslal prokouzul v poletju I. 51. Pavel fe torej nriSel v Korinl v prvih mesecih 1 50. zapustil ga ic pa pozno v polenu 1, 51. Tudi zanimiva cpigraiiéria najdba iz Perg«ma, ki potrjuje p riti nos i Apd 17, 23 (ollar v neinnncmu hogu|, je popisan,, med dodatki [221—229). Kakor knjiga Licht von Osten bo tudi Deissmannov Paulus mnogo pripomogel k pravilnejšenut umevanju Novega zakona, predvsem dragoccne Pavlove literarne zapuščine. 3. Za širše kroge, zlasti za akademsko mladino je napisal krasno biografijo Sv. Pavla l'raneoz E. 13aumann. Delo fc izšlo tudi V nemškem prevodu, ki ga imam pri rokahH. Sledeč skoraj izključno novozakonskemu zgodovinarju Luku podaja B, v lepem, prijetnem 1 Adolf D e i s e m a n n. Paulus, völlig neubearbeiule und ver- mehrte Auüagc. Mit lünl Taleín in Lichtdruck und Autotypie sott'ic sieben Diagrammen, b* [XV, z ne morejo biti pristne in so zašle v tekst zaradi tega, ker se je list iz Efcza vun širil in dobil napis 'Eipurfoft;, Tako zvana laodicejska hipoteza, ki ima poleg Harnacka v novejšem času mnogo zagovornikov tudi na katoliški strani, ni dovolj utemeljena. Pač pa je mnenje, da je bilo pismo okrožnica maloazijskim občinam in da bi utegnilo bili istovetno s pismom, ki se omenja v Kol 4, 16, hipoteza, ki ima zase mnogo verjetnosti. Besedilo naslovnega verza je izkvarjeno in se prvotna oblika ne da več zanesljivo ugotoviti. Sporno mesto se je najbrž glasilo: tsli ¿f^:; zai ¿'j i^zij. 3. Podrobna analiza pisma glede na slog in na razmerje do StZ govori za Pavla kot avtorja. Nekatere stilistične posebnosti te sodbe ne morejo spremeniti. —- 4. Kazmerje pisma do ostalih knjig NZ, zlasti do pisma Kološanom, potrjuje druge dokaze za pristnost, Schmidovtmu delu ni mogoče odrekati vel kc zaantlvetie vreduOilt, Vprašanje o slogu in jezikovnih posebnostih pisma do Lfcianov je s tem delinitivno rešeno, vprašanje o nastuvu in naslovtjuncih močno razčiščeno. Želeti je samo, da bi se naiel kdo, ki hi sc z enako pridnostjo in vztrajnosti© kakor Sch. tulil še problema pastoralnih listov. Tudi tu bi uspehi bogato plnfah ves trud. 6. Za eksegezo sv, Pavla se v novejšem času mnogo poudarja pomen starih katen. Znano je, da so bili najglobokejši in najduho-vilejši razlagalci sv, Pavla vzhodni cerkveni očetje, a njih eksegetična dela so le v par izjemnih slučajih (sv. Zlaloust, Origen, Teodor Mops.j prišla direktno do nas; vse drugo, kar se je ohranilo, se nahaja raztreseno po starih katenah. Znanstveno raziskavanje kalen k 1'avlnvim listom je šele v začetnem stadiju, Najsolidnejše in naj- * Josef Selimid, Der £ ph e s e r L: ri c f des Apostels Paulus. Seine Adresse. Sprache und literarische Beziehungen (Biblische Studien Bd. XXii, H. 3-1). 8" (XXIII, 466 S.!- Freiburg t. Br, 192&. Hcrdfr. 76 boljše, kar eksistira o k a len ah k Pavlu, je delo, ki ga je pred kratkim kot publikacijo bibličnega zavoda v Rimu objavil K. Slaab, privatni docent na monakovski univerzi'. Avtor si je pridobil i mi? že s svojimi odkritji o grških katenah h katoliškim listom fgl. »Biblita . 192-1, str, 296 — 353). Delo o katenah k Pavlu je zasnoval na zelo široki podlagi, kajti upošteval je vso grško kompilaeijsko eksegezo do 12. stol. (t. j, do tedaj, ko je prenehala) in se oziral na vse rokopise, ki so mu bili dostopni. Namen pisateljev ni bil, objaviti tekste starih kalen, marveč za enkrat podati kolikor mogoče popoln pregled vsega rokopisnega gradiva, ki leži zakopan po bibliotekah v Rimu, Flo-renci, Milanu, Benetkah, Parizu, Muiiebenu, Dunaju, Jeruzalemu in Kairi. Pregledal in primerjal je. kakor sam sodi, najmanj tri četrtine vsega ohranjenega rokopisnega gradiva. Važne so njegove ugotovitve glede zgodovino eksegeze v grški cerkvi (263—275): Celotne, jasne slike o grški eksegezi 5v, Pavla nimamo in je ne bomo nikdar imeli. Zelo mnogo se je za vedno izgubilo, le nekaj se je ohranilo v katenah in še od tega je samo mal drobec objavljen v kritičnih izdajah in tako dostopen za znanstveno raziskovanje. Mnogo dragocenih biserov patrislične eksegeze pa leži še zakopanih v starih katenah, Te zaklade bo treba dvigniti. Seveda čaka raziskovalce katen še mnogo težavnega dela. i reba bo 2lasli ločili pristno blago od nepri.slnegu :n razčistiti tekst starih pisateljev, kjer je bil izkvarjen. Začetek je storjen. Morda nam že bližnja bodočnost prinese kritično izdajo kateaskih komentarjev k Pavlu ter kriLično zgodovino eksegeze v bizantinski dobi. Tako delo bedo ne samo eksegetje, marveč tudi palrologi z velikim veseljem pozdravili. 7, V zbirki ..Neulestamentlicbe AhhandJiLngen je objavil J. Kreundorfer obširno dogmalično-eksegelično razpravo »O podedovanem grehu in podedovani smrti pri apostolu Pavliii Pisatelj se omejuje na raziskovanje kratkega odstavka pisma do Rimljanov 5, 12—21, kjer je govor o izvirnem grehu iu o smrti, Razprava sestoji iz dveh delov, V prvem (1 — IDI) skuša pisatelj odgovoriti na vprašanje, odkod zajema P. svoje misli o izvirnem greliU-V ta namen primerja kanonično in izvenkanonično (apokrifno, ra-binskn) judovsko literaturo St7. s sv. Pavlom ter pride do zaključka, da je P. sicer našel idejo o podedovani smrti ("Erbtod ) in podedovani kazni (- Erbstrafe ■) že v 3. pogl. Geneze, ideje o izvirnem grehu v ožjem smislu, t. j. o podedovani grešnosti ( Erbsundigkeit ) pa ni poznal niti Mozes niti poznejša judovska teologija, Tu nastopa Pavel originalno, ko pod vodstvom svetega Duha uči, da se je ves človeški ' Karl Staab, Di« Fatiluskulcnen nach den hAndschriftlichen Quellen untersucht- H° {VII. 2M S.). Mit üiehen l'ak-ln in Lichtdruck, Roma 19Z6. Verlag des päpstlichen Iii bell rsliluts. * Joseph Frcuudtirltr, Erbsünde und Erb lud beim Apostel Paulus. Eine roligionsgeschichtliche und exegetische UntcrMiebunii üher Rri-merbriei 5. \2—2\ INiüteslamcnll. Abhandlungen Bd XIII, H. 1—2), W [XXI, Z6B S.j. Münster 1927, Aseheniiorlf. 77 rod v Adamu pregrešil ter zato postal scdeleien Adamove kazni. V drugem delu [tOS — 264} podaja najprej pregledno zgodovino ekse-geze tega mesta pri Grkih in I.alincih do Erazma ter pri katoliških in protestantskih pisateljih do danes, nato pa poskuša sam raztolmačiii težko Pavlovo mesto. Z večino novejših katol. eksegelov razlaga £

kapitol« ¡sir. 126 in pozreje rtdno), ko smo navajeni na besedo »kapitelj«. kakor jo najdemo v Janežič-Uartelovem besednjaku. Woifov hcscdnfak rahi za *capitulum« slo* enski izraz »stolni zbor». — Str, 158,: Meja lavantinske fikolije ob Dravi ni šla samo do Marnberga (po lomeku), ampak do potoka Črmunice, l jo vseskozi popolnoma ¡trije tudi zgodoviaa seknvske škofije, ki je ob času Jožefa II. celo svoj prvotni sedež zgubila. — iinuku pretirana je trditev str. 30., da nase ljudstvo od časa, odkar je bil pregnan iz naših krnjev sv. Metod, pa dn Slomšeka ni slišalo iz ust svojega višjega pastirja nikdar besede bOŽje v svojem jeziku. Ali res noben ljubljanski škol ni znal slovenski? I udi Tomaž Hren nt, ki je mnugukrat bil v Gornjem gradu in tudi v drugih slovenskih krajih izven svoje škofije? lo o prvem goriškem nadškofu Karohi Mihaelu grofu Attefnill, kl je lakoi po tvojem imenovanju od 1. mnja 1151 b,| skozi 14 dni v Celju, pa tudi v Konjicah it-d. omenja kronist, da: »aliquoticg in Idiomate purtim Selavonico partim Germánico sermonen ad poptilum habere dignatus est' (Celjska krstna knjiga loin. IV, str, 353). In koliko Nemcev tudi svojili škofov ni siišalo nikuar prtdigovnlii Ko se ¡e v Mariboru ustanovila jezuitska re;i-dencH, zahteva solnogiaški nadškof, da mnrata bit) vsaj dva Slovenca med mariborski nti jezuiti (str, 282tr sekovski škof Waldslcio se začne učiti ¿¡luvenski (51^349), vse \r sovraštva do Slovencev? Kako 90 le ob času Jožefa II. škofije uredile, ni bil vpliv cerkve, ampak vlade. [Glej tudi Str. 381: »Ker vlada luk» hoče«!) — Da so se pekovski .ško.je branili svoj slovenski del školirc odstopiti, j« narekovala v prvi vrsti skrb za polrebni duhovniški naraščaj. Že I. ISOf). je škof Walristein izjavil, da bi ne imel pomisleka proii odstopu svojega slovenskega dela, ako bi vprav iz teli krajev ne dobival največ duhovniškega naraščaja. In l?ko je bilo tudi noznujc. L, 1858. ju imela sekovska škofija v skofiu rojenih duhovnikov 70'5% (Jjubenska samo 21 %), od teh iz pozneje lavantinski škofiji prikloptjenuga dela 36' ,'/(■ V tem delit je bilo takrat domačega duhovni Siva 95%- zraven še 3 obmejni Slovenci, 2 Hrvata in 2 iz Ûgrskega. V dilti, ki je po I. 1859 ostal v sekovski školiji, je bilo od približno 420 duhovnikov doma rojenih ó*t "■'„. v slovenskimi delu pa 205/i>! Sin venski duhovniki v Gradcu so imeli svo|e (rasehnel homitetični kur z it; poslednji vodja teh kurzuv jo bil prolesor dr Toai. Ne glede na kri. čiiče nasprotje, kar piic g. pisatelj o sekovskih duhovnikih str. 385 in potem str, -392 zadnja vrsta in naprej: Kdo pa ie ohranil Slovenske gorice, ki so spadale do I. 1738- pod nemški Solnograd in potem do 1,1 pod nemški Gradec, slovenske? Mar nemški v la-, tel i ni in njih valpti? Ne, ampak slovenska duhovščina je vsekdar izvaiala svojo narodno dolžnost! hi to v veliko slabšem položaju, kakor n. pr. ona v oglejskem delu. Od vseh del, kar nam jib je dr, Kovačič do sedaj podaril, je »Zgodovina lavan tiske škofije« največje in najpomembnejše. Čeprav 84 mu je bi! za delo določen laku kratek čas, je zbral in predela! ogromno gradivo in nam je s svojo brezprinserno pridnostjo in žilavostjo položil na mizo tako lepo jubilejno darilo. Matija Ljubša, Opeka, Dr. M Studcnci žive vode. Štiriindvajset govorov o svetili zakramentih. 8', 239 str. V Ljubljani J92S. Založila prodajalna K. T. D. H. Ničman. Zopet lep homileličen dar našega stolnega pridigarja, s katerim ho ustreženo duhovnikom in ga bodo veseli laiki. Govori o svetih zakramentih. Dogniatičrio in KUirgičilO razlaga vseh sedem SV, zakramentov po vrsti, zadosti obširno, pa vendar tako, da ne bi mogel izpustili nobenega stavka, ne da bi trpela celota. Vsak stavek, vsaka beseda je preudarjena in premišljena. Zlasti bo za vse, ki bodo knjigo prebirali, koristno, da se bodo pomudili tudi pri litur-gični razlagi zakramentalnih obredov. Nimamo veliko novejše litur-gične literature, zalo smo takih govorov tembolj veseli. Po obsegu je tvarina takole razdeljena. Splošno o sv. zakramentih govorita 2 govora, o sv. krstu 3, o sv. birmi 1, o sv, ReŠnjem Telesu 5, o sv, pokori 3, o sv. poslednjem olju 3. o sv. mašniškem posvečenju 3, o sv. zakonu 4. Nova zbirka Opckovih govorov, ki je begata po vsebini in privlačna po obliki, je prav v sedanjih dneh za vse kaj primerno duhovno berilo. T)ct bi le pridno segali po njej. C, Potočnik. Stôpâ n Knlbakin, Mluvntce jazyka staro slovenske ko. Z rukopisu priložil Boh. Havranek. 8«, X in 214 str, V Praze 1928. Nàkladem Jednoly ieskych fiîologù. Res velika potreba je bila že pri Čehih po etaroslovensfei slovnici, Pastrnkovo Tvaroslovj jazyka staroslovénského je tudi v 2, i/, daji že davnd pošlo. Sedaj pa imajo tebi z gori navedeno Kulbakinovo slovnico in L 1925, v Brnu i/išlo Vondrâkovo Cirkevnčslovanoko chreslomatijo dva sijajna učbenika starocerkvenoslovauskega oziroma, kot ga Kuibakin imenuje, staroslovanskega jezika. Ker nimamo Slovenci nobenega učbenika staroccrkveuoslovanskega jezika, ne slovnice in ne čilanke, ¿ato bi našim študentom, pa tudi vsem drugim, Iti jih /anima ta častitljivi slovanski jezik nekakšna slovanska latinščina po svojem kulturnem pomenu — oba imenovana učbenika kar najtopleje priporočal. Češčina pač ne bo delala posebnih težav, posebno kur imajo vsi češki gramaltčni termini poleg sebe v oklepaju še internacionalne enačite. Kuibakin, Rus po rodu, ki deluje sedaj kot univerzitetni profesor v Belgradu, je znan raziskovavec starocerkvcnoslovanskega jezika, Njegova, rusko pisana slovnica slcsl, jezika je izšla 1. 1917. že v 3. izdaji, Za zbirko priročnih knjig o slovanskih jezikih, ki p» izdaja pariški Institut d'études slaves, je napisal obširno slovnico sksL jezika, In skrajšanje tega velikega dela je geri navedena Mluv-nice, ki jo je iz ruskega rokopisa prevedel v češčino Boh. Iiavranek. 85 Knjiga, dasi učbenik, te upozna z vsemi količaj važnimi problemi stcsl, jezika, navaja obenem pri vsakem pojavu precej izčrpno primere iz posameznih stcsl. spomenikov in ima zalo tudi veliko znanstveno vrednost, V začetku navaja poleg raznih občih kratic in znakov tudi kratice jezikovnih virov ter večkrat rabljenih spisov in časopisov, Podrobno literaturo pa navaja v opombi k posameznim problemom fer najnovejšo v dodatkih na koncu knjige. Naziv starosluvcnski* jezik se mi glede na slovenščino m na slovaščino ne zdi najprildadncjii in mislim, da naziv rstarocerkvcnoslovanskiki ga je Kulbakin v ruski izdaji tudi Gaju uporabljal, le bolje pogodi bistvo tega jezika. Vnžno v tej slovnici je to, dn Kulbakin v vokatizmo močno upoJtevu akcent, tako predvsem pri ¿i ne v fin; 11 ul izprentembah razn h jerOv, ki Se k Alejo v stcsl. spomenikih, Kulbskin je prelomil tudi staro tradicijo glede razdelitve noiniuuiiie dcklinaaic. Doli jo narnrcc po spolu v dcklineeijo samostalnikov in pridevnikov moškega, sred ijega in ženskega spoti, Pri nadaljnji razdelitvi pa mora le upoštevali staro delitev pri meri jlne gramatike v o-, a-, i-, u- in druge osnove ter tako govori o pojavih, ki bi iih hilo bolje skupaj obravnavati, na treh različnih mestih. Tudi pri glagolu je opustil staro raidclitev Dnbrnvskoga v 6 vrst na osnovi iafinitimega debla in sprejel rajSi Schleieherjovo in Leskie-DOniD razdelitev pO piezcntnih osnovali, V knjigi ji. Čeprav le na kraiko, obravnana tudi sintaksa, kar povzdigne ecno knjige Se bolj, ker večina podobnih učbemkuv končuje z oblikoslovjem, o sintaksi slcsl. jezika pa ra*en pri velikem Vnndraku ne najdei nikjer ničesar. V dodatku pa ji< Kulbakin Se nekoliko podrobneje klasificiral stcsl. narečje 10.—11- stol. in poinejit redakcijo ccrkvenoilovanskih rokopisov. R. Kolarič. RAZNO. »Penlalpba« na nagrobniku Filipa Trpina, V svoji disertaciji je g. Pavel Simončič na podlagi arhivalnega gradiva orisal življenje in delo Filipa Trpina, ljubljanskega generalnega vikarja pod škofoma Otonom Buchheiniom in Jožefom Rabatto. Rojen je bil I. 1603. ali 1604. v Selcah nad škofjo Loko in je umrl 23. junija 16S3 v Šmartnem pri Kranju. Filip Trpin je s svojim delom na ljubljanskih škofijskih sinodah in s svojimi cerkvenimi vizitacijami izdatno pripomogel, da se je versko življenje v ljubljanski škofiji po ilienovi dobi čim bolj utrdilo. Vsled svojih govorniških sj>osobnosti si je baje pridobil tudi častni naslov ,slovenskega Cicernna*. Koliko ta naslov zasluži, nam ni mogoSe soditi na podlagi njegovih govorov, ker se na:n, kakor trdi Simončič, niso ohranili. Nas zanima tu njegov nagrobnik, ki mu ga jc (mogoče po njegovem načrtu) dal napraviti njegov nečak, magister philosoptuac Jakob Filip Trpin, tedanji župnik v Kranju. Nagrobnik je bil s početka postavljen pri stari Smarlinski cerkvi, kjer je bil Trpin pokopan. Danes pa se nahaja pri novi šmarlinski cerkvi in jc vzidan na levi strani vhoda na pokopaliiEc. Ker je g, Simončič na hvalevreden način priložil fotografijo tega nagrobnika, mi ga je hiio možno raz-tolmačiti. K nagrobniku jc pripomnil Simončič sledeče: Napis, če- 86 prav je že močmi izpran, je vendar še čitljiv. V zgornjem delu spomenika je v sredi izklesana zvezda, okrog .katere so naslednje besede v krogu: Signet me penLalpha totim hcatissima mater, NTapis je na prvi pogled zagoneten in potrebuje razlage, Pisec disertacije ga ni mogel razvozlati. Zalo podajam v naslednjem razlago, do katere sem prišel po večkratnem natančnem opazovanju fotografije. V začetku motita dve napačni predstavi: J. da je PENT mogoče nenavadna okrajšava kake latinske besede; povod predstavi daje veliko večje pisani naslednji A; 2. da v vklesani podobi res ne nahajamo drugega kakor zvezdo. Toda če se oprostimo teb napačnih predstav in si potem še enkrat natančno ogledamo podobo in napis, najdemo na nagrobniku izraženo misel, ki je povzeta iz Apokalipsc. V podobi zvezde ne vidimo samo zvezde, ampak tudi petkratni A. Zato pravi napis: Signet me p e n t a 1 p h a. Alpha pomeni Kristusa. V Apokalipsi ft. 8; 21, ft; 22, 13) pravi Kristus o sebi: Ego sum Alpha, Nadalje so po Apok- 7 ti-sli, ki bodo rešeni pred pogubljenjem, zaznamovani — signati: 7, 4: »Et audi vi numerum signaiorum, cenLum quadraginta qualuor milita signati, ex omni tribu iiliorum Israel.« Zato pravi napis: Signe t me penlalpha. Ta petkratni Alpha pa res tvori zvezd». Zvezda zopet lahko pomeni Kristusa po besedah Apok. 22, 16: Ego Jesus misi angelum raeum. tcstificari v ob is hacc in ecclesiis. Ego sum radix et genus David, S t e 11 a splendid a et main tin a. Lchko pa bi pomenila ludi Mater božjo, ki se imenuje v cerkvenem govoru ^Stella matutina«, stella maris«, Ker je Marija mali Kristusova, zato je v vsakem slučaju mogoče reči: Pentalphu tmim bcutisSimn mater. A zanimivo je, da je perrlalpha izražen ne samo v zvezdi, ampak tudi v napisu samem- Signet me penlalpha hium bealisiuma mater. V tem napisu je A petkrat zapopaden — Eurej penlalpha. In to je imel oni, ki je načrt zamislil, tudi pred očmi, Dočim se namreč sicer v napisu le začetne črke vsake besede razlikujejo od drugih po velikosti, je A vsekan v isti veliiknsti tudi v sredi in na koncu besede, To nam sedaj pojasni, zakaj nas je prvi A v besedi pent alpha spočetka motil. 87 I orej [udi v krogu okoli zvezde jo izražen penlalpha; krog bi mogel matih solnce, lako da bi v slučaju, da znači zvezda Marijo, i) zvezdi veljale zopet apokaliptične besede: mulier amieta solc (Apok. 12, 1). Krog z napisom obdaja nov krog, ki predstavlja, kot se zdi, i ga raj venec, spodaj pa je ime! še en napis, ker se zdi, da so sleduvi črk ohranjeni, Pod ravnokar razloženo pudoho sledi potem napis, ki jju je treba po vrstah razdeliti tako-le: HI C f ACET REV[ercndusJ D[ominus] M[agister| PHILIP PUS TERPIN SS [ sacraej THE0L0G1AE BACjcnlauretisj FOR[matus] PROTjonotariusJ APOSTOLIC[us| OTTON1S FRlDfericij ET 10 SEPH1 EPjiscoporum] LAB[accnsiuml VlCjariitsj CEN[eralis] PAROCHUS A D S, MAR TiNUM..... Po Simončiču slede še besede: QlJl OBUT MENSE 1UN1I D1E 23 A11" lfi83, katerih pa radi zelenju, ki je na fotografiji posneto, ne morem kontrolirati. Ob levem robu plošče se čila napis: E[ieri] F(ecitl NEPOS Mjagister] IACOBUS, ki se nadaljuje ob desnem robu plošče od zgoraj navzdol: TERPIN PAROCjhus] CR AlNRfurgensisl. Jok, Turk. Mistično lelo Kristusovo — primera? V razpravi »Mistično telo Kristusovo« (IJV 1928, str. 193—209] sem dokazal, da je to najgloblje in najtočnejše pojmovanje cerkve verska resnica, utemeljena v jasnem nauku apostola Pavla, cerkvenih očetov in poznejše tradicije, V sistematičnih traktatih o cerkvi od 16, stoletja dalje se je to pojmovanje zanemarilo, Vatikanski koncil pa je to pojmovanje zopet odločno poudaril; to pojmovanje se je krepko uveljavilo v novejših cerkvenih službenih izjavah, v katoliški apologetiki in askeliki ter v katoliškem verskem gibanju, So pa še mnogi, ki ta nauk zanemarjajo in prezirajo. V obrambo svojega krivega pojmovanja radi navajajo razlog, da je to simbolizem in primera, ki se po opominu sv, Tomaža Akviaskega ne sme pretiravati, Prav je, da se ozremo na sv, Tomaža Akv. Prepričali se bomo da je sv. Tomaž v soglasju s krščansko tradicijo cerkev pojmoval predvsem kol živ organizem in kot mistično telo Kristusovo, lemu pojmovanju je posvelil celo fl. kveslijo v 3. delu Summae 111 ga tudi drugod večkrat naglasih Ne smemo pa prezreti, da sv. Tomaž še ni podal sistematično zaokroženega nauka o cerkvi, marveč fc8 samo odlomke z velikimi vrzelmi, Zato v nauku o mističnem telesu še ni vsega tako točno povedal in distingvlral, kakor je to potrebno v naši dobi. V razlaganju o Kristusu kot glavi cerkve ne razlikuje. Še zadosti nebeške in zemske cerkve, ne glave v metaforičnem ter v svojskem mističnem pomenu. Tu razlike je pač poznal, a jih ni tako sistematično in smotrno uporabljal, ker takrat še ni bil zadostno razvit sistematični nauk o cerkvi. Brez sedaj važnih distinkcij je učil, da je Kristus glava angelov in vseh ljudi, hudič pa »caput omnium malorum a. Vendar se njegov nauk po treznosti in solid-nosti odlikuje nad naukom mnogih zgodnjih in poznih sholastikov, ki so šli v simbolizmu večkrat tako daleč, da so za vsak človeški ud iskali paralele v cerkvenem organizmu Proti tem srednjeveškim skrajnostim jc opozoril, »quod in metaphonciî locutionibus non oportet attendi similitudihem quantum ad omnia» [S. Th. III. q. 8, a. 1. ad 2)'. Iz konteksta pa je razvidno, da na tem mestu Akvinec sploh ne govori o mističnem svojskem pomenu glave, marveč samn o metaforičnem: odgovar|U namreč na ugovor: »ChfiaU, Secundum quod esl homo, est caput Dens; ergo ipse Christus non est caput* [eccleslaej, V nasi dobi je položaij drugačen- Nuiik o mističnem telesu Kristusovem je premalo znan mnogim, ki bi ga po svujetn poklicu morali poznati- Ti se nikakur ne morejo skrivali niti za sv. Tomaža niti -¿-.i dejstvo, du se ta nauk pri sv. Pavlu in v krščanski tradiciji izraža s primerami in analogijami. Saj se vse najgloblje verske skrivnosti izražajo S primerami in z analogijami, a zatu niso nič manj resnične in važne. Celo tako očitna verska resnica, kakor je Petrov primai, se izraža s primerami in analogijami, a samo načelni nasprotniki Petrovega prvenstva skušajo ta razlog izrabljati proti resnici sami in proti njeni važnosti. Očividnn je, da je apostol Pavel s podobo in analogijo o človeškem telesu izrazil globoko resnico in da je s tem z.adel neprimerno globlje, kakor pa bi mogel to doseči z drugačnim izražanjem, liil je pač navdihnjen, a navdihnjen,*? daje svetim pisateljem tudi pomot in varstvo, da najdejo primerne izrazu za verske resnice. Isto velja tudi o obljubi primata Ml 16. 17—19, ki s kopičenjem primer sega neprimerno globlje, nego bi mogla izraziti suha juridičnn terminologija. Vsi vemo, da jc apostol Pavel s podobo o človeškem telesu11 izrazil globoko resnico in da je treba pazili na stvarni pomen teh podob in analogij. V moderni dobi ni tolike nevarnosti, da bi primero pretiravali, pač pa jc nevarnost, dn bi moderni naturalizem in racionalizem v tem iskal izgovora za preziramje te globoke verske skrivnosti, A ko se |(daj iz poi,nia mističnega telesa izvaja zmiilna posledica, da je cerkev samo organizem, a ne tudi hierarhična organizacija, se to ne more smatrati kot pretiravanje ali stiskanje Pavlove pri- 1 Tako tolmači historični razlog le iz]JWC izvrstni histonk sholastičn« teologije, M. Grabmann. Die Libre des hl. Thomas v. Aqum von der Kirche ¡Rcgcnsburß 1Î03I, 2i0. - Per similitudiiieni ad naturale corpus hominis fS. Tb. III. q. 8. a. 11. 89 mero, marveč kot enostransko in površno tolmačenje globokega Pavlovega izražanja. S polnim pmjmom mističnega telesa se bistveno izraža tudi vidna cerkvena organizacija (telo). Nikakor ni resnično, da je sv. Pavel zato rabil tudi druge primere, ker primera o telesu nt zadostna. Apostol Pavel je v prvi vrsti učil, da smo vsi eno v Kristusu, udje med seboj in eno telo v Kristusu, da Kristus živi in deluje v cerkvi. Pozndje je temu pridelal še nauk, da je Kristus glava cerkve, a v tem samo nadalje razvija prvotno zamisel i 11 podobo. Prav tako sta Pavlovi primeri nevesta Kristusova» in naša mati' nadaljevanje brezdaaje globoke primere o mističnem telesu Krisluso-vcm, Pavlove primere o cerkvi tvorijo genelično in sistematično celoto, V tem smislu je treba dopolniti opazko o kumulativni rabi teh podob v knjigi »Cerkev str. 112, Gl. ^Cerkev«, str. 83—99. Opomini svete cerkve in potrebe naše dobe odločno zahtevajo, da se bolj poudari Pavlov nauk 0 cerkvi in da sc s tem pojmovanjem pozive in poglobe pridige in apokigetične razprave, F. Grivec. Mistično telo Kristusovo kot primera. Nauk o mističnem telesu Kristusovem še vedno potrebuje pojasnila tako z ozirom na stvarni pomen tega izraza kakor -i ozironi nu vprašanji?, ali je mistično telo Kristusovo samo primera ali ne. Pojasniti je treba celo sv. Tomaža Akvinskega, tudi še p p Grabman-novem raziskovanju (Die t.elire des lil. Thomas Von Aquin von der Kirche als Gott es werk, Regensburg 1003), Svoj nauk o mističnem telesu Kristusovem podaja sv. Tomaž v S. kvcsLiji 'tretjega dela svoje teološke Summe. I a tekst dopolnjujejo in ptl)aisnjsijejo paralelna mesta: HI. Sent. dist. 13; De veriL q. 29 a. 4 in 5; Comp, ihool. c. 211, 215 ter doiičrta uiesta njegovih komentarjev o Pavlovih pismih: In 1 Cor c. 12 lecl. 3; F.pbes. c. 1 Icct, 7 in 8; ibid. c. 4 Icct. 4 in 5; Coloss. c. 1 lect. 5. G r a n d i O. Pr,, ki interpretira nauk sv. Tomaža A k vinskega, si zastavi vprašanje: Utrum solum melaphorice Christus Dominus dicatur capul hcclesiac, an veru Gstiam propric/j in odgovarja: »Si ultendatur id, a quo impositum fuit hoc nomen caput, Christus Dominus melaphorice asserilur caput Ecclcäiae. Si vero attendatur id, ad quod signilicandum iiiil impositum hoc namen, Christus Dominus proprie enuntiatur caput Eccle^iae. (Cursus theol., Vene Iiis 1(>91, tom. 111. Comm in S, th. III. q. 8.} Ce govorimo o Kristusu kot glavi cerkve, pravi G r a b m a n n o, c, str. 209 ss., so handelt es sich um einen h i 1 d 1 i c h e n Ausdruck. Solch biblische Dilder haben gleichsam sakramentalen Charakter, sie sind Zeichen heiliger Wahrheil, — in der Erklärung der paulinischen Lehre von der Kirche als dem Leibe Christi bat der hi, Thomas seinen klaren Geistcsblick stets auf den Inhalt des Bildes, nicht so fast nuf das Bild selbst gerichtet, so d all man bei seinen streng 90 abstrakten Darlegungen heinahe u.ul den metaphorischen Charakter des ,corpus Christi mysticum' vergessen kiinnle. Ks ist dies ganz nach Art des heilgen P a u I u s und des heiligen A u g u s i i n , vun denen Spechl sagt; ,Wie schon hei Paulus Bild und Sache teilweise zusammen [ließen, so auch hei Augustin. Dies ist begreiflich; denn der Name Leib«, von der Kirche gebraucht, ist ebensowenig ein bloß bildlicher Ausdruck, als der Name 7Christus«, welchen der Erlöser trägt, oder der Name Sohn=, womit die zweite Person der heiligsten Dreifaltigkeit bezeichnet wird, sondern ein dogmatischer Terminus von hervorragender Bedeutimg.' Ähnlich außerL sich Düllinger: ,Das reichhaltigste und lehrvollste Bild der Kirche ist aber das. dessen Paulus sich mit Vorliebe bedient, das eines organischen Leibes, des Leibes Christi, den er mit seinem Geiste erfüllt, wobei Bild und Sache ihm theilweise zusammenfMellen."« K temu moramo Tadi jasnosti pripomniti sledeče: Pojem metafore (prenosa imena j enega predmeta na drugega) je precej širok. Obsega vse pojme, ki jih izražamo s- istimi beseidami bodisi po zunanji pride v tli analogiji (analogía attributionis extrínseca) bodisi po notranji ali zunanji razmerni analogiji (analogía proporlionalitaitis intrínseca, extrínseca]. Po zunanji pridevni analogiji se prideva isti naziv več predmetom z odnosom k lastnosti, ki je lastna enemu predmetu bistveno ¿Ii formalno, vsem drugim predmetom pa saino pu zunanjih odnosih kakor vzročnosti, podobnosti; n. pr. zdravje je bistveno ali formalno lastno samo čutečemu bitju, pripisuje pa se tudi zdravilu po odnosu vzročnosti in barvi po odnosu znamenja. Po razmerni analogiji pa isti naziv pristoji več predmetom vsled podobnosti razmerja dveh členov napram razmerju drugih dveh členov. N. pr, lc4c štiri člene: filoveika, jezero, smeh in krasoto izrazimo po razmerni analogiji, ko pravimi;: 'jezero se smeje (Es lächelt der See... prav: Schiller); kajti odnos jezira napram njegovi krasoti Ije podoben odnosu človeka napram njegovemu smehu. Najdeni zgled pojasnjuje razmernn analogijo, ki je zgolj zunanja; kajti skupni naziv (smejati se) pripada jezeru samo po zima nje (po odnosu znamenja do zaznamka, habitudo signi ad significatum], človeku pa po notranje in lormalno. Metafore, ki se tvorijo po tej analogiji. so najbolj čiste metafore, so samo primere, samo podobe, kajti samo po sebi izrazimo stvarno isto. čc mesto: jezero se smeje, rečemo: jezero .je krasno. Za stvarno pojmovanje so torej take metafore, take analogije Čisto odveč, Koristne SO samo za plastiko jezika. Pri notranji razmerni analogni pa pristiji naziv več predmetom po podobnosti razmerja, ki je z ozirom na vse predmete notranja ali formalna. N. pr. ime počelo |princip) pridevamo lahko zanji 7. ozirom na dan, vzroku z ozirom na učincik, temelju z ozirom na stavho. Preden prenesemo ime enega predmeta na druge predmete, moramo predmete med seboj najprej primerjati. Zato su navedene analogije zares primere in v tem oziru je vsaka metafora primera 91 aíi podobi- Pri razmtirni analogiji jih primerjamo z ozirom tío odnos podobnosti. Ta podohnosL pa ne sme bili popolna, sicer ne hi imeli vet opraviti z analognimi pojmi, lemveč z istoličnimi. Zalo prav pra-vi sv. Tomaž A k v.: *ln metaphoriris loculionibus non oportet altendi simililudinem quantum ad omnia« {S. th. Ill q. 8 a. 1 ad 2}. Cerkev kot mistično telo Kristusovo in Kristusa kot glavo cerkve pojmujemo po notranji rr.zmerni analogiji, torej po podob' nosi i razmerja naravnega lelesa do glave in naravne glave do telesa z razmerjem Krislrsa do eerkve ler cerkve do Krislusa. Zalo prav pravi tv, Tomaž Akv.: Sicul tola Eeciesia dieitur imuni corpus mystwum oer s i m i 1 i l ti d i n e m ad naturale corpus hominis — ita Christus dicitur caput Ecclesiae secundum simililudinem humani capitis« (S, th. Ill q, S a. 1), A dobro se je treba zavedati, da nazivi, primere, podobe notranje razmerne analogije pripadajo predmetom po notranje, realno in formalno. To niso več zgolj metafore, samo primere, samo podobe, ki ne izražajo stvarno nič novega in so zato za stvarno pojmovanje odveč Da je zora počelo dneva, vzrok počeli) učinka, temelj poielo stavbe, s i stavki, ki niso zgolj metaforični, ampak tudi stvarni, ker jih stvarno ne moremo nadomestiti z drugimi. Zato tudi nikakor ne morejo bili odveč, Izražajo nekaj stvarno Čisto svojega, izražaljo nekaj, kar je predmetom po notranje lastno. Podoba in slvar se torej deloma zlijeta v eno | wie schon hei Paulus Bild und Sache teilweise zusammenfließen ., .*]. Kristusovo mistično lelo ni torej zgolj primera, ampak izraz neke posebne notranje stvarnosti, ki jo nam more razodel: edino ta izraz. Sicer pa že zaradi lega mistično telo Kristusovo ne more biti samo metafora, ker jc predmet vere (de lide), k: smo jo dolžni ne metaforam, ampak stvarnostim. Pesniško izražanje pa je in mora biti svobodno. Ker je po notranji razmerni analogiji en ana logon podoba, znamenje drugega, zato je mogel reči sv. Tomaž Akv r lpsum corpus Christi verum praesignat corpus myslicum« (111. Sent, dist. 12 q. 4 a 1 quaestiunc. I obi. !] po zgledu Viljema Auxerreskega, ki je dejal: -Corpus Christi naturale est sacra-inentum corporis mystici fSumma aurea 111 tract, I cap. 4 q. 3). Ker jc torej mistično lelo Kristusovo v naznačenem smislu analogen pojem, zato ima ludi pravi alt resnični pomen. Ker izraža nekaj notranjega, stvarno svojega, hi ga mogli imenovati ludi sv«jski pojem, kakor pravi G r a n d i- .fns. Turk. O pisatelju okrožnice »Rerum Orientaiium«. Neki rimski dopisnik mnogih neinikiVi listov je poročal, tla jc okrožnica osebno clcfo Pija XI Uufii^niU »Kath. Kirdieniuilung* [1<>2S. it. 451 pa trdi, da j« javna tajnost, d.i jc vprav zaradi sodelovanja pri tej okrožnici Škof M. d'lkibi¿ny celo polelju ostal v Rinm ter bil pn papeževi ielji njumn vedno na rmpolado, Zato ni rioficl izpolniti že dane obljube, da bi imel uvodni ¿over na zborovanju nemških akademikov v Konstanti. K temu do- 92 d a ju dobru m ionu i ran i dopisnik še sledeče opaxk.fi. Pravi namen okrožnice je. da ustvari boljše pognji; za obstanek in delovanje Vzhodnega instituta. Dokler bo orientalistika, Italtor doslej, v glavnem samo stvar nekaterih amaterjev {Liehhabcrci) in bodo samo v Orientu delujoči rutin v i pošiljati po par slušateljev na Vzbudili zavod, mora zavod Ostati mrtvorojeno dete ali vsaj ne more uspevali. Otividno je, da se s tako majhnimi in osamljenimi močmi nc more uspešno vršili Luku Veliko pudjeLje, kakor je delo za zedinjenje. Okrožnica pa hoče dati institutu doslej nezadostno podlago in naslednik l' apostolov opor o rili, da sip ludi a ni dolžni prevzeti velik delci tega dela. Iz prvega vira mi je znano, da so informacije K/ pravilne. A islniaku, je gotovo, da iina prav tudi rimski poročevalce drugih nc mikih listov. Znanstveno in apostolsko delo za krščanski Vzhod vodi osebno sam sv. oit. Vprav to, da si je na izreden način izbral preprostega redovnika za glavnega .svetovalca in da je Lega svctuvulcn na še hnlj izreden n,iiin povzdignil za škofa, očividno potrjuje omenjeno dejstvo. Ktiume se, da so morali pri okrožnici sodelovati (udi .strokovnjaki ¡11 očividno je, da je predvsem sodeloval glavni papežev svetovalec v vzhodnih vpraSaniih, Sedanjega .sv, niela vcčkml nalivajo »misijonskega papeža». Toda trt jc treba vzeli cum fjrann .salis. Znann ¡e namreč, da vsi- delo T.a širjenje vere med pogani vodi rimska Longrugacija Propagande. V tej kon^regaci[i se pripravljajo raiini dekreti ¡11 okrožnice, KcsniSoo ic, da se je misijonsko delo po stoletnih izkušnjah in po najnovejših pi euredbali vprav ped seda. njim papežem zelo dvignilo iti da to ludi on odobrava in podpira. Bistveno boli pa je resnično, da je sedanji sv. o£u rei papež cerkvenega t e d i n j e 11 j a -- z Vso svoju trezno kisi roumnosljo, z vsem žarom tvojo dtše in z vso odločnostjo svoje volje. O tem priča ludi okroinica >Rerum Orient ali um*. Okrožnica navaja marsikaj, kar hi spadalo v potlrnčjc: iti v dekreti" rimskih kongregacij. Toda nikfikt skrivnost ni, da v rimskih kongregacijah ni zadosti «Lrokovnjakov ta take namene, kar končno indireklno naglo f O vsebina in dejstvo okrožnice same. Resnično je, da ludi v e pisk opatu i o Tli dosti zanimanja in umevanja za pereče vpraimje krtčamkcg« Vihoda. V tem je resnično glavna nevarnost, da bo katoliška Cerkev iamudila Velike zgodovinske trenutke in da Pij XI, ne bo mogel ustvariti in utrditi svojih načrtov in podjetij. Zalo se okrožnica s lak o nujno prošnjo obrata vprav i:a Sto'e, Okiožniea i« imela ta uspeh, da jc letos narnstio ilcvilo sluia-leljev Vzhodnega instituta. Na (eni polili bi mogli uspešno sodelovali predvsem slovanski škofje in znanstveniki. I ako su 11. pf. jugoslovanski škof|e dali iniciativo za apostolsko pismo oh ttCOletnici Cirilovega rojstva. Tudi okrožnice in sklepi škofovskih konferenc v Zagrebu I. 1926. in 1927. hi znatno pospeševali koristi vesoljne cerkve, ako bi se tako izvajali, kakor so zamišljeni in razglašeni. Popolnoma gotovo jc, da ho trpela vesoljna cerkev, ako ne bodo Slovani vršili važne funkcije, ki jim je po božji Previdnost odločena v okviru vesoljnega kričanstvp. F, G- Fasivna asistenca pri mešanih zakonih.1 Izjava. Na moja izvajanja o tem predmetu (tiV Vili, 91—116| je proi, dr. Kilfivf v svojem odgovoru (RV Vili, 256 265) deloma ponovil deloma dodal trditve, ki ni! morem molče mimu njih. 1. C, prof. Kttiej se naslanja na moraliste in kam>nislc, ¡az se sklicujem na odloka Sv, oficija praškemu in lavantinskemu ordinariatu. Izročilo 1 Priobčimo izjavo g. dr. V. Močnika in protiizjava g, dr, ti, Kllšeja, S tem je konlroverza za nas končana. — Uredniš(vo tiV. 93 v se bat¡tí t avktorji, na kalcrc se prni. K, Opira, nisem imel povoda, ker nobeden naravnost ne i rdi, da še veljajo Lambruschinijeve inslrukcije z:l trivant. jkotijo in ker nobeden ne navaja dokazov 7,a svoje na/.ir.mje. Prof, K. navaja samo tiste avkIrrítete, Iti so po njegovem mnenju za njegovo trditev, molči pa o drugih, ki zagovarjajo nasprotno slaliJie. Dva taka Uanunisla sem navedel v svoji razpravi, ne da bi ne opiral na njune trditve. Važno je dejstvo, da noben avktor, na katero sn naslanja prul. K., ni poznal tudi odgovora Sv. ol. lavant, ordinariatu. Med cerkvenimi avklorilctsmi navaja proi, K. P ril m me rja, Mamiak Iheol. moralis in Tanque rey a, Synopsis Iheol, moralis ter pravi, da o obliki pasivne asistence ne govorita [BV VIII, 257). Iz zadnjega Prihtuner-je vega tam citiranega stavka pa je razvidno, da govori o fisto pasivni asistenci: il Taoqueríyevega besedila sklepam, da ima tudi on v mislih čislo pasivno asistenco. Ta stvar je že spravljena s sveta in je prepozno, sklicevati se na avklorja po odgovoTU Sv. of. praikeniu in lavant, oTdina-riatu, in zlasti po odgovnrit inturpretacijske komisije z dne Iti. marca 1923. Prof- K. se sli ne ozira na PrumiticrjtY Manttale iurls cannonici. Že v 3, izd, t<>22 str, 412 pravic »Huiusmodi pestiva ft. j, Čisto pasivna) Msi-S t en lia iam non V i d C t U T e s S C naque lícita ñeque valida ac proinde ... parochus nequit valide assístcTe.- Isto uči v najnovejši, 5, izdaji. In v svojem Vadeuiccum tlieol. Mor., ki je izšel 1. 1923. (kakor Manuale tli. mur., vendar tnalo pozneje) p!Se PrOmmer na str. 512: >■ Assistcntia passiva consistons in boc, quud parochus absque oinni religioso ritu |i. e, sine vesti bus saeris el extra loctim sacrum) único geril n lik ium testis qualifient:, qui manifest a tu m cougensum oonlrahentium pojtea in libro matriinoniorum scribit. hodie ñeque valida ñeque licita est de iure communi (cf. S. Off. d. 26, Nov. 1919). In nonnullis lamen regionihus |c, g. in rcftnn Chilensi, in Austria et Hungaria, in nonnullia diocesihus Germanine] S. Sedes eam per-inisil ad maiora mala vitanda in uiatrimoniis mixtis, in quibus contrállenles pervicaciter negant cautiones prnescriplas [ci, noitrum Man, itir. can, 2S die Frage entschieden, Doch wäre die n s c h Marburg gerichtete Antwort vom 24. Nov. 1920 allgemein bekannt geworden oder gar in den Acta Ap. Sedis erschienen, SO wären manche Schwankungen den Kanonisier) erspart It cbl i c h c ll.t le spričo teh hesed je oiilck, da precenjujem odgovor Sv. oí., neopravičen. Rimska revija tus Poíitificíura püc n,i prej navedenem mestu; ... Ante promulgalíonem CIC deereturn Ne ternero, e¡¿ A. S. lolerantia, non ubique obLinebal qnoad formam matrimonialem in mixtís imptiis et ideo alicuhi in vigore perdurabant eoncessiones speciales, nampe facultas passive adsi-slcndi m a tri ti ion lis mixtís illicltís, Verum per purmul^alionem Codicis, in quem decr. Ne lemere subltantialítox receptu« lucral, eiusdeni de -t reii disposítiones denuo promulgatee sunt a b S q U e tilla c x c « p l i o n e.« Med temi dispozicijami so tudi členi IV § 3, V § J, XI § 2, Sledii zaklfuiek: »Qu a re ubique teneni tsc. dispositionell detr. Ne lenierel el consequenlcr (acultss passive ftdsiitendi, de qua supra, inipHclte revócala est.. Druga rimska kanonistiina revija II munitore ecclesiitstico 1928 slr. 106 piäc: >11 call, 1112 vuole che anche nei malrimoni misli si .chiegga e ricev.11 dal sacerilóle alístente al matrimonio il Cunsenso degli SpOíi (can. 1095 § 1.) com" era g.ia slubililo nel decreto Ne lemcrc. AppunLú pereiö. iti vista del Ne lemerc, fjiñ Iii S. C. del S. Officio, 5 agosto 1116, avevn sta-bililo che la loleranz.i deli a assislenza passiva ai mntrimoni misli resta v« solíanlo in quelle regioni ove il Ne témete non si appliedvn ancora, PoichÉ col Codice il dlritto de! Ne temeré e B I & b i 111 o avttnque e cbiaro il disposlo di cjuesia ritofuziofle. Monakovski profesor Knecht, ki p;i ¡Se ne uporablja izjave inlerpre-tacijskc komisije z dne 10. marca 1928. piíc [Handbuch dt-s kath. Ehcrechts, Freiburg 192&. 311): »Hält sich min der für die gültige Trauung zuständige kalh. Geistliche gehorsam an das gegebene Rech! des CIC. so isi eine gültige Mischehe nur möglich, wenn vorher die Bürgschaften Geleistet, Befreiung vom Eheliindernis erteilt und die Bedingungen erfülll sind.« V opombi k temn dostavlja: »Eine Trauung ohne diese Voraussetzungen seitens eines zuständigen Geistlichen wäre schwer sündhaft •96 il ti d H t raf bar, vviirde aber eme J 3 11 i g e Khc beivirken.« Avktor ne priznava nobenih ¡¿jem. Po vsem tem ne morem pritegnili prof. K., da je stvor so dvomna, ampak jc dnvnlj jasna. Dr, Vinko Močnik, Protlizjava. V prt dsf oječ i h izvajanjih se dr. MbČllik ponovilo trudi dokazali, da jo vprašuje dopuslnosti pasivne asistcnc« dokončno rftitfio v negativnem smislu. Pri tem predstavlja stvar tako, da mo|i argumenti zgube na tehtnosti, če se Priininicr tu Tanquerey v najnovejših izdajah svojih del glede pasivne asistcncc izražata previdneje, 'Joda tu, kar citira Močnik iz Prummurja in Tanquereya dokazuje samo, d;i pasivna asistenca v smislu prejšnjega prava nc obstoja vet, kar je itak nespono in kar poudarjam tudi ¡a*. PrunimeTju se dotičtti indulti zde preklicani jvidenlur (cvocatfl). Torej pušča on vpru-ianjc de Incto odprto. , □ ¿t gre še vedno /a sporno vprašanje, izhaja najbolje \i. besedila na str, 659—66i VCernz-Vidalovega Jas canonicum V, 2. izdaja iz 1. 1928. Vida! svojega nazirnnja izza 1. 1925. ni spremenil. Celo na gregorijanski uruvefti so torej učenjaki gleclf: nadaljnje veljavnosti predmetnih indullov, v našem primeru Lam brusehinije v ih instrukcij, ni/lifnill mneni. Kake telniači g, dr, Močnik odgovor sv, olieija lavanlinricemu nrdn.i-rinlu in kak pomen mu pripisuje, to je stvar njegovega osebnega uverjenja. Za mu njegova argumentacija, da jc hila s prejšnjo pasivno asistenco npo-zvona tudi ■ Loleranti.i .issklcndi in matriuioniis mixtis illicitis^, toliko ¿asi ne bo prepričevalna, dokler ie juridiino mogoče braniti iudi nadaljnjo veljavnost predmetnih indultov. Dokaz, da je to v i.stlni mogoče, nam nudi celo pnpeika grcgorij spoštovanje napram odlokom osrednjih cerkvenih oblaslev zaslugi vse priznanje, Toda sklicevanje na Mutopropriu »Cum juris Canciniti ■ 111 v to i vezo nikakor ne spada, ker gre tam za povsem druge predpostavke in drug namen kakor pri navadnih uradnih udlokili, ki so v ¡slini lahko tudi pravno pomot« i, ako nasprotujejo objektivnemu pravu. Močnik dokazuje, da Lumbriisihiuijevc mslnikcije niso privilegiji. Potem so pač indulti, kakor jih nazivnta tudi Prtimrner in Vida!. Pravni elekt ostane isti, t j. da vcliafo ie danes, ker niso iirečno preklicani (c. 4). Na nadaljnja izvajanja M ne reagiram, ker ni namen strokovnega lista, da polnila v njum pri jasnosti problema dva nasprotna avtorja dragocen prostor z brezplodnimi juristiinimi dialogi. Sv. stol iti je bil predložen f.c pred meseci v odgovor ¡»Dubium«, formuliran sliino kakor v BV VIH, 265, Kadar dojde odgovor od interpretn-cijske komisije, ki se more glasiti samo aftirmalivei ali »negative', bo na sebi zanimivi spor dokončno likvidiran. ■ Dr, Rado Kitici. Nov organ za raziskovanje srednjeveške teologije, 7- novim letom 193fl bodo začel' b< nediktinci opatije Mont Cesar v Lou~ vainu izdajali novo revijo: Rechurchos de Tlitologie anciennc et m 6 d i e v a 1 c. Izhajata bo i elrtlctno v zvezkih po 8 tiik- pol; cena za inozemstvo ji h o 15 belg 112(1 Dinl- Namenjena bo raziskavanju patrisliene in srednjeveške teologije. Dočim bo za patrist ino dobo ukltiieevala literarno-kritična izsledovatlja — za ta ie ni fazpolago drug benediktinski organ, Rtvuc Bi-; nid-ctjne, — bo za srednji vek, kjer je ie toliko nepojasnjenega, prinaiala tudi zgodovinske, literarna in tekslnc študije, kohkor so v stiku s teologijo- jRedno bo prinaiala Še ne nhjavljene tekste. Posebne vrednosti bo kritično poročilo o sp-sih, ki se nanainjo pa srednjeveško teologijo; lo ptfof iio, posebej pit -ginirsni, je znmiilienu kot peildsnt k poročilu o starem latinskem lirSčan.skem slovstvu v Revue fleoidictine V se 7 nam n sntfiidni kov srečamo dobro znana imen», učene znstnpn ke raznih redovnih druiin in svetnega kleia. V novi reviji smemo pričakovati prvovrsten znanstven organ F K I V occuo smo prejeti Jod L ju|. 1528 do 28. dec. .1928); Hart mann Ii., Lehrbuch der Dogmatik. 7. Auf!, I. Dd. S* (XII u. 448 S.). Kreiburg i. B. 1928, Herder. M 11; M 13. B oru ik F„ Srcer i bodimo! 8«, 300 sir. Domžale I92S, Samozaložba. Flu lili F.-Abfamič M„ Vjesnik za arheoiogiju i Iiis toriju dalmatinski!. God. XLJX. Splil 1926/27. Erjavec l„ Zgodovina katoliškega gibanjn na Slovenskem. S* 340 str, Ljubljana 1928, Prosvetna zvezali a h s el H„ Ehe, Liebe uud Sejtualproblem. S*1 (X u, 142 S.). Freibürg i. B. 1928, Herder, M 4. Goettsberger J., Einleitung in das Alte Testament. 8° (XVIII u. 522 S.), I-reiburg i.-H. 1928, Herder, M 18. G rabina n u M., Einführung In die Summa Theologiae des heil, Thomas von Aüiiin. 2., neubearb. u. venu. Aufl. Frelburg i R 192», Herder. M 4-50, Hausherr i - Horn G. Un grand mystique byZftnlin. Vie de Sy-Dieon le nouveau Thüologien [949—1022] pnr Nicetas Ste-thütos. (Orient«11 a ehristiana XII.) fT [XCVI & 255 pp.) Roma I92S, Poutif. Inst. Oriental. Stud. L 35. Karhut S., Grammatika ukrainskoi cerk venOsäov. mevi, (Prüci bogosl. nauk, tovarištva lil.) (XX & 284 sir.). Lvov '1927, Maver W,. Kateehelik. 2. Aufl, 6° {X u. 200 S.). Freiburg L B. 1928, Herder, M 4-40. Opeka M., Studenci iive vode. 8", 239 sir, Ljubljana 1<>28 Prodajalna KTD. F a vid J., Božja objava-8,J. 144 str, Trst 1928, DrttüLvo sv. Mohcra za Islru. Hakovec Sestava človeškega jezika ali splošna etimologija. 8°, 106 sir. Uoštanj ob Savi 1927. Samozaložba. Riikovec E„ Tolmač slov, jezika ali slov. elimoiog. 8fl( 222 str. Böitan; oh Savi 1927. Samozaložba. Redoviiiški poklici. 16", 64 str. Ljubljana 1928, Glasnik p res v. Srca Jezusovega. Stummer F., Einführung in die lateinische Bibel/B0 (VIU u. 290 S.). Paderborn 192«. F. Schöningh. M 9. Zimmermann S,t Psihologija za srednja učilišta. 2, izd. 8" [XX i 256 str.]. Zagreb 1928, Jugoslav. fitnmpa d. d. t agar J., Liturgični molitvenih, 32!\ 128 str. Lj. 1928, Samozaložba, Naročnikom, 1. Cena IX. letniku Bogo s in v. Vestnika, ki ho obsegal vsaj 20 t iskanih pol, je 50 Din za kraljevino SHS, 60 Din za inozemstvo. 2. Gg. naročnike prosimo, naj pošljejo naročnino takoj. Naročnina je edini gmotni vir lista. — Kdor Se ni poravnal naročnine s.a t. I92S., naj nikar nu odlaga! 3. Naročnike, ki spremene' bivališče, prosimo, naj javijo svoj novi ncslov upravi lista. 4. Naročila hi vse, kar zadeva upravo, naj izvolijo gg. naslavljati na Upravo Bog. Vestnika, Ljubljana, Prodajalna K.T. D., Kopitarjeva ul. 2. 5. Pri upravi se naročajo tudi vse druge publikacije Bog. Akademije. Naročniki so podporni člani Akademije in dobivajo vse druge njene publikacije po znižani ceni (10% popusta}, Nota. Bogos(pvni VesLnikt quoter per ;innum in lucem editur. Pretium subnotationis pro vol, IX. (1939) extra regnum SHS (.lugoslavium) est Din 6ft—. Directio «t administra tio commentarii fBogosIovni Vestnik : Lj u b 1 j a n a T Facullé do Théologie (Yougoslavie). Novejše publikacije Bog, Akademije, Razprave; 5. ¡¡v.: Tur k, dr. Jos., Tomaž Hren, Din 5. 6. zv.: Grivec, dr. F,, Mistično telo Kristusovo. Metodična i« praktična vprašanja, Din 7. zv.: Grivec, dr. F,, Rerum orientelium. Okrožnica papeža Pija XI. o proučevanju vzhodnega krščanstva. Din 4. 7.a uredništvu in izdajatelja oblasti odgovoren: prol. dr, Luknuiii. Z& Juguslevnnsko tiskarno: Karel Čeč, Poštnina za kraljevino SHS v gotovini plačano. BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO IX ZVEZEK II IIUBIJANA 1929 KAZALO (JNDEJi) i, H a/p T« v c (Dissertatione:.): L ukini n, Karluzijana Sifrida ijt, Jurkloiirrt Commendaciu cel le« (Syleridi Carthusiani Gyriensis Commendacio celica) 97 B r e n . Boj /.a ptireinnltiilsk] odpustek v ljubljanski Škofiji (Controversia de indulgentia PorLiuneulHe in dioecesi La bacensij. Konec................JJ3 IL Praktični del [Pars piacHca); Sodobni paatorajm problemi. (Dr. C Potočnik] . , . . . [25 Drufii katehelski kongres v Miindienu. Konec, (J. Bogovič) - 160 O izrednem svetem letu 1929, (P. Uieničnik]......169 (11. Slovstvo (Litteratura): uj Pregledi: K zgodovini bizantinske teologi ju (F, K, l.ukiuan) 173 b) Ocen,c in poročil..: G ra tnusn-, £infuhrung in die Siimma Thcologiae des lil. Tbfltnaa v- Aquin, 2. Aufl. [A U.| 179 Zimmer-m a n 11 . Psihologija ¿i\ srednja nčiliSta. 2. ijtd. (A. U.) 179 M a J v y - V i 1 1 e r . La confession orthodojce de Pierre Mnghila (F, Grivec) 279 — K os, Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Peta knjis^a (1201-1246), Uredil Milko K o s i.lnsl Turk) 180, IV. Razno (Miseellanea)r Piipei o katoliiki akciji 182. KAKTUZIJANA S1FK1DA IZ JURKLOŠTRA „COMMENDACIO CELLE". {Syieridi Csrllitisiani Gynunsis -CommendacEo ccllc«.) Dr. F K. [.U) vv. 421- ■■'146 o kartuziji v Burgiindiji, O provincijah kartuzijanskega reda in o Sifridovi švahski domovini, ki se nima nobene karluzije. Najbrž so to verzi, narejeni ob raznih prilikah ali tudi ne celo izvirni, ki jih je naposled brez toge zve?;e vtaknil v okvir hvalospeva celici. Celo pesnitev pa je zamislil kot enoto. To izpričujejo uvodni in sklepni verzi (4. 5 in 466. 467), s katerimi pnzivlje priorja Viljema, naj verze pregleda, presodi in nemara popravi. Vprav 467. verz bi bil poprave kaj potreben, Odgovor žiskeniti novincu je lepo zaokrožen, skrbno izpiljen, šegav in duhovit. Ko je podvomil, so li uglajeni verzi lasten izdelek mladega redovnika, je mora! to povedati kar 100 se da obzirno, likraLu pa pokazati, da ima misli in jih zna tudi povedati, vsaj lako ko 2ičan. M. Kos je v Časopisu VI, 31 zbral, kar pove Siirid o sebi v pesnitvi Gesla . , „ Leupoldi in v uvodu k pesmi Conimendacio celic. Sifrid je bil doma na Svabskem (Sweuufi, ex Sweuis na t us). Hi I je sin premožnih slaršev, pa je dediščino zapravil (Gesta v, 18-1], Bogato se je oženil, pa mu je žena kmalu umrla (Gesta vv, 185. t&6) Nato je vstopil v kartuzijanski red v Jurkloštru na slovenskih Meh [Com mend ac i o v. 2-, Gyrio nulrjl euni Sweuum Sdauooicft tellus). Kako je prišel v Jurklošter, nrsm ne pove V obeli pesnitvah imenuje pnorja Viljema (Gesla vv. 36. 177; Commendacio v. 466); ta je bil vsaj 16, okt, 1255 in I, nov. 1260 j urk los trski prior. 1 fin ugotovil vam so da iz pesmi Coniniendacio celle dostavili še nekaj malo podrobnosti. V njej imenuje Sifrid svoje ime trikrat fvv. 326, 3-16. 438). Zdi se, da je v lej pesmi ohranil ludi ime svoje rajne žene. V v. 205 poje: Lans tihi sit cella. plus es mihi gratior H e I I a ; v v, 279; Pectoris a cella de-pellantur lulha et Hella; v v. 456; Mi coniunx, cella, tttagis es mihi carior Ella. V v. 270 pravi torej, da mora samotar pozabiti na duly in Hello, slednju pa imenuje v v. 456 v zve*i s celico-zaroCnieo. Vsiijuje se misel, da je bila Hells-Pila njegova pokojna žena. (K pisavi Ilella-Ella pripominjam, da piše Siirid dvakrat, v vv, 70 in 104, nrlus mesto horlus), C) svojem življenju \ svetu govori Sifrid samo na splošno; v karluziji da objokuje commtssa erimina.., que sunt, heu, grandia (v. 329 330). Največ pove o sebi v vv. 405—411: I mino nit mlierum, tj it i nihil tam tiilquc ¿ciubuni et de lonjiitlqiia terra miser Ime Ueflieham, me eollegisti, Ueitistt, me docuisti inque tuo stablilo curandttm me statuisti, uutnera milita tllea lu uino oleoque (ouisli, iaticibus e sathanc |ieretiriruai mo rapuiili ct mihi placalos domino* patresque dedisti. w Ce prestavimo to izpoved v prozo, pravi Sifrid, da je bil gmotno in moralno na tleh, ko je prišel, tujec iz daljne dežele, in ga je karluzija pobrali* (collegisli). Izjava, d¿l ni nič zna! fnilque sciebam) se nanaša pač na nevednost v božjih in duhovnih rečeh Verza 408 in 409 sta aluzija na priliko ti usmiljenem Samarijanu. V karluziji je Sifrid našel mir in 101 zadovoljnoSt, kar dokazuje vsa pesnitev, in iz srca mu prihaja zagolovilo; Haut (ce I la m) adamnre nolo tnngis, illi (mundo) me dare nolo {v. 343). V karluzijanskem redu so bili menihi v ožjem pomenu in pa kon venci, l- j bralje-laiki, zaposleni pri gospodarstvu. Sifrid je bil menih in do menihov se obrača v svojih pesnitvah. Brale-laike (konverzej omenja enkrat, opominjajoč jih, naj se vedejo dostojno, ako jih kdo javno zavrne (vv. 399. 100) Svoje opravilo poleg duhovnih vaj omenja v v. 397: . . . sed magis seribentem tu (celin) diltgis alqtie studenteiu. V tihoti karlu/ijanskih celic se je napisalo mnogo dragocenih rokopisov. Lepa in pravilna pisava, s kateri) je napisan naš rokopis, dokazuje, da se je Siirid marljivo bavil s pisanjem. Študij, ki ga omenja, se je pac nanašal pred vsem na proučavanje aksctičniii spisov, Svetega pisma, zgodovine kaartuzijanskega reda. Pesnitve to pravijo. Naš pesnik sveto pismo dobro pozna in stari zakon v drznem zanosu svoji priljubljeni eelici v prid tipološko tolmači. Pri dveh posebno neverjetnih naohračhah svoje čitatelje tolaži opravičujoč se: .. , (aueant dictantis amici (vv. 128. 164). Čilalelj se ho morda še ustavil pri v. 44,, trdečem, da celica izpljune ponarejalca pečatov: Euoniit hunc ilia, qui sculpsit falsa sigilla. Verz 43- je zadovoljiv zaključek prejšnjega miselnega kompleksa, lakti da se novi verz o ponarejale!! pečatov čuti kol nekaj Lujega. ne glede na neobičajno vsebino. Je Sifrid meril na kak konkreten dogodek, ki ga je hotel radi njega nenavadnosti omeniti? Po teh pripombah in pojasnilih naj sledila obe pesnitvi. ti. TEKSTI. Cvinntenditrhi telle (iiKiUscuttUfiia absque calumpiiï't i o ri us piexumpciowst <«i htformnvionem rt o »i riorum s/y f frui >'um in? ! pi ew dum, Lnus celle dictus eitat nouns iste Ithclhis Gyrio nutril cum Svveuum Scl&uonicu teTliis hunc qui diclaitit in seriplis hie el »ruuil Qui regis has cellas ueleranas siue novellas, hec attende metra, que si sin t corrige te Ira, eelliim comnmndanl. documenlum cellicolis danl . Ftal. US" loi- nu 102 non p res umen te r. bumíli sed cor de decenter Laude tu i Cliriste hreuis exlat prologus is tu Ad celum celia dux est quasi peruia stellu i» eius eultori sitie magno sine minori, qui eolit bane iuste bene uiucns atque uenuste Hernhardo teste qui sic scribil manifesté, Ergo spernainus mundum oellamque columns. Fol.lJC Est i alia x mundus nequam nimis el furibundus, ij Celia dei etiltum amat (ixclttdendo tiimiiltum. qui ioris est mullus, qutem non scquitur ni-^i 5 tul (us, Celia stricta uia deducit ad alta polorum, inundi slrata patens dat penas demoni<»rum, Pax est in celia, luriunt furis undique bella, Celia domus pacis ruprohat nimis ura loquacis. Celia locus fidei donat sedem rcquiei. Celia ruina rei insto nía net an chora spot. In celia gratis eb till it ions pietatis, Sagum, robustum, moilc.ru turn te quoque iustum ¡¡i ac circumspectum facit et te eellula rectum. Knl.n; Celia domus munda demulcet pectora munda. Celia Dallid funda iaeiendo saxa rotunda ora minus munda Gidiuth sternens moribunda. Contra piurn morem Ainon uiolando sororcm ■■<> in clusa celia mortis bibit aspera fella, ense cad it fratris conturban s peel o ra patria. Celia recs punil castos domino simul unit, Euomit indignos coiiseruat celia benignos, dampna dal iuiustis, sed cimFerl premia iustis. S3 Exulat a celia quein laudis inania mella delectan!- Humiles fouet eE qui sunt sibi uiles, Fol. 117' horret mendosos nee queril habere gulosos. Sil celle rarus munachus ueutosus, ailarUfl, ¡nuidus ct tristis nnti i ti domíhus nianel islis, Sanguinis cfíusor, uiolentus, lur, laíro, luSOr hie nil addiscunt si non prorsus resipiseunt. Non manel in cellis uir pérfidos alque rebellis, sed paciens, milis Norebit ibi qilasi uítis. Euomit hunc illa qui seulpsif fnlsa sigilia. I)é Beptem viciis. Sí Qui facit inceslum secretum sen nía mí est um odit et míeslnni (enet hunc et celia moIcsLum, V, 7, nad ntrde pripisano tii^rtie. V, 14. nad ne'1'i/m pripisano jjntrei/*. V. 24. nad siltfltm pripisano auptenfem. V. 2ii. Ms. liluiii/i. Za 26. eitOmil indhfnos prečrtano, K ir, 35. ob robu: rm/iuU h os trllti 'piri*. 03 i.ec facit liuic festum, sed nbhbrrct cum quasi mestum. Pal. lis Respuit huno gestum sed qucril haberc mo dcsium per dulcern queslum sibi vindicat lite el honestara. « Non uult incestum, sed spernit cbrporis eslum. Cellula cellicolis uera dat lumina solis. Cellula pos! mortam sanctarum dat libi sorlem. demonis et íortem con Fu tal celia cnliortem. Celia italcns tima deradil crimina priniu. H 111 gallina fouel pullos his dans nlimeníum atque fu gal miluum uclut excludit quoque uentum, sic le celia tegit sanctuni tibi dans tcgumenlum Tutus es ahsque malis celle recuhando sub atis Po). iii* Celia fugat salhanam scpelit mantera quoque ti a na ni Cum celo celta par nomine te super ctbra collocat ac injiere persuade! (hartara tetra, Cellula mansuclum fácil el le pectúre letum expcllitque metuni reddens in pace quietum dans oculis flfetum cordique minisLrat acetum, angelicum celum siímma uirtuto repletum le contemplar! facit ct super astra leuari, llic quí periurat, celia nullo modo durat. si se uera loquen? non emendare procurat, Cellula firma ratis dat portum prosperitatis. 10 Celia uirens hortus post nnuFragiuiu tihi portus, Ful. i id Celia leígit crimen uenic monstrans tibi limen, dat quoque munimen celi reserans libi limen. Victum ueslitum libi celia dat atque peritum preferí et Platoní. Socrati necnon Cyccroni. 7i Dat tibi stralum, eslate uirens quoque pralum, protegit a uento. non laberis ¡n patiimento. Celia tu una uiride muncl omni temporc gramen, celia tuum flamen fessis donal recreamen, incendit stramen sicci cordis, moderarnen eu dans et solamen timidis gratumque iuuaiuen ac respiramen oneratis ómnibus. Amen. Fot. iW Ccila cibat íuuenes lactis dul cedine Fralres, pascit pane senes, confirma! robore paires, donat celia bonis templum ucri Salomonis. Ccllicolts ntdibus est cellula lid» magislra hos nisi recta docens el abhorrens queque sinistrn. Celia dat omue bonum facit el te celia colonum regni celorum regí sociando polornm. Quid tibi plus dieaiu? Cellam foUCaS ut amicam. Un ipsa tibi maler, soror el tu sis sibi fraler, coniunx, patronus illi sis atque colonus. V. 56. Ms. lipiiid. V. 7t), orine. 104 lire m ¡ti u de Gene sí, Cellam nan colere primi aotufirt paren tus, cur natos ex se cuiietos fecere gementes. Fol, lin Fuste cadens (ru.li ts Abel bane coJuit muriendo, (+.■ gratus Enoch domino col i t iUam summa petendo: Cellam Noe coluít non solum te, sed amauil, i IIa m lob col ni t salhan ipsum quando prób;ntit. Hanc Abraham coluit patrio tclluTe profecías, hanc Ysaac a d m on tem cum patre uectus. iinj Antrum, celia, duplex Abraham te pretypicauit, Saram dclunctam quo uir so net us tumulauit. Celia cubile lacob est, quo Lye socialus, career celia Ioseph nimis est in quo macers tus. Ifoc reputnbo purum horlum si deJielarum lun' m, cellula te die®m summi quoque regis aniicam, tut gignts prolem; dicam quoque te fore solem, solem celestem, Aaron veri quoque u el t em, que sanat pestem, te dico Raab Eure resteni, diceris archa Noe, risus sterilts quoque Sare. 110 proque suo nato tu uictima diceris Are. lam iam celia canil non »cras«, esl ergo columba non coruus crocitans, stat enim quasi firma columpna. Vinca celia Noe gignens uinum generosum. Sem laphet laudan*, rep.robat Kam ridiculosum. Ilr> Celia bonum uinum, quia le fútil ingeoiosum. Fol, i;i Celia potest ecce dici conclaue Rebecce, quo bine gen lis esl nomen nacía parentis Celia tabernaculuu Moyses quod monte uidebat, cuius ad exemplar post hec aliud facfebat, lin a c Aaron urna ms la pel lens quoque diurna, exl go mor el esl ephi, nux est gigntndo uirorem, eneus t si serpens populi sanando dolorem, ins eL iter lulum. preslans esl manna minuluni, est Moysi uirga qua dal petra larga Nuenla, 111 que sepelí t pharao corpus el cúnela i umen la, esl losue clipeus populus quo uničit hebreus, Axe dos ílenlís asine quoque lerga sL-denlis. Pul. 121' Celia polest dici, (aueanl diclantis amiei, es boln uctlis. Gk humus mellis dala recti*, 13" tu Fmccs pugio, tu (urea diu um hilUurum. ttrra uorans Abyron eiusque choros sociorum, ícrlililas [.ye, tu currus uatis HelyC, [u lacob es scala, tu cast C turluris ala, uirlulumque phala que seruat púnica mala. V. 104. Ms, url it m, V, 133- Ms. ule. ií prečrtan, nad niim 105 !3> NM ur! I i Eût. tf lu uis Sampsonis, lu conchu madens Gtdeonis, mitibus atque bonis lu das sceptrum Salomonis, es Sajnuelis ephod, tu diccris hospicium Loth. Celia necat Sysaram clauo mediante Yahelís, V'.'J, IM nobilis illa fuil, sed non íuit illc (idelis. Excolqit milis bono cellam Rutli Moabitis. Celia Dauid pera conseruana corda seucra, celia Dauid bacillus, leo quo cadit asper et ursus. Arnim stuprator celle non extat ama tor, cur peril ingratas fralris mucrone necatus. Cellam se maní t Salonion, dum sacrificauit atque den tcnipliim. sreuf legis, edifica uit: et muliebris amor dum cor regis sepe Ii uit ydola dumque polit, a celia longius iutl. Celle perqué nias trans i uit rex Ezeclíías, hic uelu! oraitil, dum sol cursuni uariauít, atque íibí dominus an nos dum multiplicand, [psi us a [amula quondam Sara u i tupe ra ta cellar« conseendens dominum lacrimando precata, spes [il uóti Thobie posl soeiata per Gabriells opcm scrpenlis fraude ñeca la. Vt scriptum ocrais sic el uictrix líoloíerim interiora domus ílencbi subi i t quasi cellam, qua precibiip [usis Faciem pingendo tenellam mutauit ucterem uestem sumendo notiellam atque perfccte su i populi luga t ipsa procellam. leiunans Hester in conclaui reman endo sic superauil Aman populo uitani tribuendo-l.is Maechabenrum íornaxque tiíum puer« rum Fot lli celia potest d ici, faueant die hm lis amici. Sponsus in hanc cellam sponsam deduxit amatara perdu le ique méro pins alloquilur sodatam. Hoc etiam ohsema, quod erat uetus ilia calerua celia sacra, que precepla libellis noslris mandauil ac exponens restraint sicque fauente deo regi placuit Ptalomeo. Ad celle laudes flecti possunt Ysaie plurima dicta, qucunl sic el uatis leremie et nonnulla modo simili pu tç run t Zacharie, Amos. Abdye, lone simiil el Sophonie; ilisio mira polest sic in Cbohar Exechiclis Kol. isa* atque modo simili casti c«dex Daniel¡s. Sed non ahsurdo poleril ba cul u m typificare celia prophetaiem, qui nmiit uiuificarc l'fl ins 1711 175 V. 150. Ms. iff-Intl. V, IS5. Oiihrirlis lapsus calaaii nieste Itfi))h#rt1», V. 168. Ms. cetla «r cellia. 106 L ol, Kl infaiilem mitis ac deflcnlis Sana mi I is, imi que tibí subtile faciens Helisce cubile ac pom'ns sellam primam struxit quasi cell am l-'pí'síí.i de línwone primo inreptore. Hac mioimatus prudens uir Bruno uocatus, uir quia rohusLus bonus hoc et in ordiue Justus celias constmxit, per quern sacer ordo reluxit, in:, iste deo danta celias quoquc multiplicante ex Alanianorum Bruno dictus sanguine natits, diues preclarus, niagnis, minimis quoque g ra tus Christi bap lis turn mimdum spcrnens imita tus quereos desertara fundum subiit quasi cerium, lno in te scartrussu, qua scrípflit célica iussa mitibiis atque bonis huius dans religion is áspera, sed tutu, satis ardua saneta statulü. Peelore mansueto uelus ct nouus isla LeneLu. Qui stas in eellis, nec cis sis oro rebellín, ]S,"> si uis merced ein eel i ([noque scandere sedem, Fo li i quod nobis Tunuus Her etil <'U ÍOÍÍ3 Laus tibi sit celia, Laus (ibi sit celia, Laus tibi sit celia, -JO« Laus tibi sit eella, l.aus tibi sit celia, Laus tibi sit colla. Laus tibi sit eel!;t. Laus tibi sit celia, •-■nr» Laut (ibi sit eella, Laus tibi sit celia, Laus tibi sit celia, Laus tibi sit celia, Laus tibi sit celia. au laus tibi sit celia, l ector die amen dictanti dando iuuamen. polisí Hit prelibati* en fr atribuí inuiatU ad laude m r el I? legis rimare nouelle paueula itropono Ckri&to exi*tentr OKU.Ipftl Cbristi ccllicola, reculas íuerít quia sola orans in eella Maria UOCata puella, missi de cclis cuín uerba hibil Gabrielis. Síc tibí sermo poli distillal ab elbere soli, il'gíler oran ti, celeslin desideranti. 107 hccc precesque pias Solus íudil Zach arias célica in and a ta cum percipit a ti re beata ir lempli celia. Sic et mads indita slella Jal consolamen cogítale datquc iuuamen t.nm paiit ócculta tanto solamJne fulla. Pol. tas' tn stimpnis loscph sic audit iussa secreta, que per eum posl hec domino sunt daule repleta. I eniply nonque foro legis Annam cum Symeone crchro mansisse sic pro mcrcede corone. Tu semper maneas in cetlc rcligionc. Ipse puerque lesu* íactus duodenos non uerbis theatrum, sed lempli claustra subiuit, inter doctores, non cum stultis residendo. ato Subditos atque fuil matri sua terga sequendo, íiam dcscendebat el Najíarclíi inde manebat, sciticcl informaos, ut te sanctis documento suhdas maiorum cuiuslíbcl ac sapientis, Pol.!« sicul uouísli, remanen? ¡n carcerc Chrísti, -JA id esl in celia. Pursus post sacrum statim 1c sus ipse lauacram desertum peciit, Jonga fame se mnceratiit¿ loe salhan expauit tribus hunc ibi tuneque probauit, ¡.ngelicus ectus posl affuit buneque cibauit-240 Eccc decens forma nimis ac pulcherrima norma: posl lauacrum Chrisli loca tu deserta subisli; ieiuna. plora, uigila, sin iugiter, ora, stiííer lemplamen, post sentís nempe iuuamen ct consolamen ac angelieum recreamen, ÍI5 Post eaptiualo baptistá postque nccato. i'nl. íiní" qui celebri uila lue'rat uerax hercinita, uiuíficauít aquas le,sus ct posl mira patraiiil. I.epram mundauit, eecis uisum reparauit, surdos Sanauit, delunctos uínificauit, i.ni discipulosque Su os interdum muUiplicauil. milia mulla Iiorninuni modico de pane oibauít, «une Faetiji, nunc doctriáis bona pturima gesjít, sedihuE c propriis nequam satlianamque repressil, uentos sed nuil, mare sub pedibus quoque strauit, 1as curtios crexit, restrínxit sanguinis undam, mecham respexit rcddens a crimine mundam, corrigit errantes curando febricitantes, incrcpal tnde reos, simul obiurgat p ha riscos, l'-il. tiT scrihas, doctores, modo magnos noncqiic minores. ft¡o eicit ante (ores qui sane tos rumpere mores templí non metuunt, es el unlucres iht ucndunl, f V. 228. Mi. ,siií/í¡j¡7 I' adiuit, V. 247. Mí. 11« ><>ix. 108 inque uiam satiiiin mulierem samariUuiam deducit fidei natique duo /-«bfidei irrita dum poseunl bumilcs se poslea noacunt, Chrisll ex doelrimi simplex puer his medicinu extitit adduclus. Cbananee deniquc luchis Christus sedauit catulisque se similauit, Paucula prefixi sic et tibi pauculu dixi, omnia quis nosset aut quis «iracula posset ¿lit Christ! narrare ucl uersibus enumerart". Fit. lil* Sed si eeilista verax iucris, facis ista, plura et maiora. Bene uiuens ergo I a bora, nt pladda uita dici possis heremita uerax ct ¡uslus, nullo squalors perustus (/ualiter se iiuu'wii in relln i)erii>tl sine f ruhe a i mi in rex, qui r/ti fist inripientWi — F ru tribun i» eel I is tfjiialin sil haba mio no-uelli» stribitur hir uita, quam mens bibat aure ¡n'ritte an In celle sella cum Ll- qua til ulln proeclla, Lane interpella, maris est que fulgida Stella, bec sua dal mella dopellens quoque flagella, ipsa sacrum tibi rnel dans cîepellit sathane fei. Pectoris a celia luth a depelîantur et Hella, ni. iîs i h Claustralis celia mulicnim respue mella, hec quoque sutil fella gif^nuntque tibi (era belJa. Ocia depelle. fore si cupis ineola celle, ieiunans ora, iiigilans sta, scribe, labora, compunctus plora nil curans exteriora, cum liceat gaude. presu metido nihil aude; non auis in plumis potcrit super alta uolare, hoc (tonus ct iuuenis debet cellists nótate, ne petal bic summa male uirtlltum sine pluma. Defer prelato, Contraires semper amato, -jimi linguam frénalo, sis uerax famine grato, r'ui. iuv murmura declina, quia proucnit inde ruina. Sit sale Conditio Ser m o luus atque pcritus; tedas maiori. non le prepone minori; sis huniilis semper, que rieseis, disce libenter; îi tamquara ridiculi- luuenes lamen inde docentur, qui re mane re imluiU et mundo sc dare nolunl; ¡'lia díctala metra sunt hcc, sint sibi grata, obsecro meque íuuent regem placare polorum, qui flentis uitam uult non tormenta matúrum. Si'« Index cuneloruin tibi laus, pa*, gloria ffionim- Amen. Laudibus a tergo reUum modo piiigerc pergo, tentlens ad met mu uitam poxl quero quietwtk. Cell Li la fuleimen laudatio tuum quoque limen, Std quad ra Iura tua stet nuniquam ruilura, sie latus et paries pauinientum non moueatur, tectum sil durana, aqua frígida non minualur, uuclíbct el ualua ' tua perpes sit quoque sabia, alucus el reliqua tua menia non pulrefiant, instar sed cedris Libani durancia íianl. Ir. te eonercscat bona res, sed praua putrescal, pérfida ui te scat mens el pía pace quiescal, sil locus orandi lulls in Lanluni benedietus, spin tus ul fugial ab eo íonge maledictus, et qua dormíIu? mala sompnta cuneta rcccdanl, ne requiescenUm monachum fantasmata Icdant. In larc, celia, tun oinis el sit copia ligni [i¡gestanUfue [oris iugi tempore maligní-Vena flucntis nque defectum noil paciatur. íncola qua, celia, tuus titilur atque lauatur. SuEficiat sunis mona chis cum ilumine pañis: Iiis prior inlcrdum soiitam monstrd pietalcm Ktdulo pros píe ierre egrorum dcbilitalcm. Fructibus asíüctis queuis a reel la redunde!, pulueris a sarde te sepius íncola mundet; sed prius ipaum se studeat prcce purificare, pectus mundare, Cor ab omni labe lauarc. Si te non decoras, ccllam lu frustra dccOraST Fol, 131* ¡fin UTO I1*«!, IBS i V, 34], Ms. un »iif r rtaudil. V. 342. Ms. flrirrfe I' (abé. Ill bee non marceseil, semper sua gloria crescil, non est earnulis, scd sponsa est spiritualis, hcc mm mecbaiur, hec a mcchis nec amatur. Oui prnfilendo semel illi se CODSOCiauit, arm eelesti se inciter illi ligauit. foi Sponsa ae camalis sed mecha fit aut animalis, hanc bene dimittis, si cast® tuuere iu tiii ir. stricta tiila nifiimchus bonus ant heremita. 390 Non eoitimcndaui lua mcnia, cdlula, plene, que tain composite que substatit tinuae serene; tinines caneellos laudabo lunsque libellos, qui milii dant pastum pellentes demonís astum pectoris ct (astum reddunl me robore unslum. Sic ef uasorum numerum benodico tumiim. i'A que si sint multa, [¡unen utenti bene culta. In le marcescit ars nulla, sed ocia neseil, sed magis scribenteta tu dilifjis atquc studentem t'ol. 153 at: plus psallenlem missam donununujue limentem. Cunsulo conucrsis. ut conuersenlur honeste, urn ne quasi puer, si dcpelkmtur manifesto. Cuilibel artifici tu prestas. celia, fauorem, fabru pellifiei sanctum tu tradis amurem, ozones 111 tutus, vestís nullumque refutas pa&ccntique jírefjcm tu ttOBtram scis dare le£em. jus Immo me miserum, qui nil sum nilque sciebam et de longinqua terra miser hue uenicbam. Me collejfisti, uestisti, me docuisti inque tuo slahulo curandum me slatuisti, nutriera mulla mea tu uino oleoque fouisli, Pol. 13:1' i]ii Eaueibus e sa Ihane pcrcjjrinuni me rapuisti el mili i placa tos dominos patresque dedisti. Celitus hoc facta est deslere mutacio Cbristi, ir cuius laude te, celia parens, benedico, carmine oersifico te collaudans et amico; iij quod tibi sit ¡Sralum humiíique eorde relnlum propter eonfralres, uí dictum est, incipientes et sub lege tila semper remunere unientes, quorum me precibus preciosis speru iuuari ac peccatorum me queso sordí lauuari. 4jn Celitus hoc rnuiius pTcslel mlhl irinns el unns. Amen. Dt> cart hu Ha sita in Bur gu ndia. In Christi laude iubilans Burgundia (Jaude, laudeque tu multa, fe!ix scartnssa, resulta, que nutu Christi priman) celiam meruisti Fot, Ui in le constrtiere dicto mediante ' Hrunonc ac te la m celebvi circumdarc religione. 112 Di' din erf'x ¡irottineiis. Francia, Scocia, GalJia, Finndria, noce sonora ue^lra resoluatis ni Christi laudibus ora propter cellicülaa uestro? patresquc healus pru uohis dominum sentper rogítftrc páralos. 4.1« sed non iramerito, quia cwporis bis alimenta costruiltsque domos el traditis his tvjuincniíi. De Sweuia. Swcuia, Bañaría vos el reliquu regiones, que quamius sane tas fnue-alis religiones, priuate lamen liac ¿empor Iúfete doUntes tsi a I que rogate deum quod cam sitís retinantes quantodus; sic uestra salus sine crimine crescet el süper omnes nos celeslis p;i>. requieícet. lar Hec uobis fidus optat Frater Syícridus, ex Sweuia nalus. Gyrio cellísta uocalns. no quamuis poslremus Grates Cbristo resouenius .Iquc mai ís s leí le, que me con te xe re col le quas hic decantas docuit laudes nliquantas; ipsa sunrn natum nobls det propiciatum. qui reprobis ite dicet iustisque uenitc . n.'i Tune nos non itc ferial, sed dulce uenitc efíiciat letos et íugi pace quietos. Hoc nobis ¡ii un lis, fratres, prestet deiis unus. Dieit pune amen scrihenli dando iuuamen. Hec eit finolis relie laus ei ipecialis, l'lus rutilas, celia, quam Itilgeat etherc slella. Pol. 1:15 I.W l'orlis es. o celia. Sathane superas quia bell i, linjic tu debella Christi quoque prelia bella. Furlilis es, celia, quia profers dulcía mella. Mitís es. o celta, tua dulcía suntque flagclía, his rogo me, celia, quand" delinquo, flagella. i® Firma manes, celia, n¡m premit ulla prooella. Ali cooiunx, celia, magis es mihi carior lilla, Sieut lu, celia, non sic sonal ulla phieila-Non sicut celia lovmosa esl ulla paella.. Ut tua me selja rogo non uomal, ¡nOÜIa celia. 1,11 Nobiíis es, celia, quia respuis imsida fylla. Yol. 135* Vernx lu bella deleclat me tua, a lia. Dulcía mursella tu das anime, pia celia. Proíegal asedia tua me semper. borla celia, dulce tuum quoque niel, non curas muidle tel. V; -135. Ms. PII. 113 Nunc imtcas, celia, uetus an sis siuc armella. Hec, Wilhelme pater, tu perlege, discute metra, corrige discorta, fac que sunt fulgida tetra. Te cum consociis deus ad celi leuet ethra. 2, Fol.iao' Erre tutideni uQrsicUli cuiusdam cellicolé in Gîrio dtibi-Iantis a ti supradirtimi mclrum prefatus noukim edidit. Saxo mihi uttiui ostendit bis duodenos ir Seycz díctalos mira dulcedine plenos. Hi commendalam summa quoque laude bealam describunt cell am ueteranam siuc nouclLam. 5 Quos qui dicaluil, illum deus arte heauil. sub tili certe, gnarls IioC constat aporte. Hule dico salue pateantque poli sibi ualue atque maris stelle nulu bonus incola celle ac inslaurator sit tnntus uersificator- l'ai. IW 10 Sed si Torlte sua non processerc pharetra spieuîa tatn ualida nec fecit talía metra, peni leal plane, quia taudis gloría ua ne est exosa salis; probat hoc sentenlia ualis. Celia uec banc patitur nisi qui uera* reperitur u omnibus in geslis, occultis et manifestis. Euomil hune celia, qui laudis friuola mella appétit. Hune sed a mat qui se peccasse réclamai, Semper babel bella quem taudis nana procclla exagitnt. Celia, non sustinet hune tua sella, ■ju que nitct uf stella nec cum rejjil ¡dma puella. Nauem sisto solo, uumerum transcenderé nolo pot, no' supra laxattim duodenum bisque notatum. Floridus et ualidus sit grex fratrum scniorum el conuenliculum non decrescat iuniorum. BO) ZA PORC1UNKULSKI ODPUSTEK V L1UBL1ANSKI ŠKOFIH. (Controversia de indnlgculia Portiunculae in dioecesi Labacensi.) Dr. P. Huf/o Bren O. F. M. [Nadaljevanje in Iconcc.) Summarium, — II. li. Controversia de indulgeutia Porliuneulae sedente episcopo Carolo comité de Herberslein (1772—1757). Nütissbíius iste Janse-nismi ia sui¡ diócesi ¡autor ac promotor deereln die 1fl. jutii 1781 Magistru Provincial! O. F, M, dato pimím indulgen lias porliuneulae toties quoties lucrnndao intcrdixit, ¡menas comminatus. Cuni Franciscanis ob civiles legos üaä'ülovni veiln-k 8 114 via Romom non po te rut, ad gubernímn regionale recurre runi; hue cauttni eanccllarinc nulicfle dclulil, undc inspirante Carolo episcupo, die 27. nov. 1781 dccretum prodiit, indulgen lias praeíatas in tola dilione Austríaca interdicen:;, specialis quaedam Labacunsi cunvenlui ¡mpnnens» Froncíscatti ad maiora inala vitanda Lacuere. Populus Lamen fidelis, qua m vis nulla externa et I cht arc tur solemnitas, quotannil Innleiten na ni frequentissimus petebat ecclesiani ad indulgenliain tot i es quoties lucrnndam. Episcopus rem :lu(Jt« ferens a. 1786. in pervigilio l'ortiunCulüe eonfessarios franciscanos jurisdiction« privavit. Brevi post deeretum aulicum anonymus quidam nuclor — quem non ali ura nisi cpUcopi secret ;."> kardinala le; imel, ali ga vsaj hlifiil, da se lli tako prostaäko nbregal obenj, kot ob p. Lazarinija. A ¿a že s tem dosti ponižuje, ker pravi, da je bil slepo orodje frančiškanov« ki su ga znali spretno v svoj voz vpreči, da bi jim pomagal rešili toiiey-quoties1". Svoje trdovratno odklonilno stališče napram toties-quoties-u skuša podpreti z dekretom tridentinskega koncila o odpustkih. Tam se Škofom glede odpustkov pred vsem priporoča moderatio, obsojajo pa sc quaestus, superstitio, ignoranliu, iireverentia, ki so večkrat z njimi v zvezi1. Z vsemi temi grehi vitli obremenjen porciimkulski lolies-quoties, kar ¿lede vsakega posebej dokazuje ". Je to zmernost, pravi med drugim, dovoljevali lolies-quoties. če se en dan nabere več popolnih odpustkov za duše v vicah, kot v desclih letih ljudi umrje? Tako gre dalje. Končno pride do zaključka: »Wenn nun das Toties quoties weder von Gott, noch von der Kirche die Kratt hat bei jedem Aus- und Eingehen einen neuen vollkommenen Ablass zu wirken, so darf man es wohl ohne Ketzerei behaupten. dass man toties quotics einen Aberglauben begehe, sooft man sich dieses Mittels in Meinung mehr als einen vollkommenen Ablass des Tages zu gewinnen bedient, «¡ü.1 Kakor je iz vsega tega razvidno, si je škof Karel grof Her berstein za svoj avtokratični nastop proti toties-quoties-u izbrul slabega advokata, Sicer pa proti jasnim odlokom kompetentne * Str, 85, 14 uNeint nein! mir die Seraphischen Vkter wusslen sich selbst mil so sinnreichen Proben zu überzeugen, dnss obgesagle Auslegung der Herrn Pfarrer (ihrer Urotvater) ungereimt sei. Liiinbertim mus&te autographum conccssionis monumentuin-*101, ki se iure ordinario zahteva. Toda s tem, da ga du imenovanega lela ni mogla pokazati, prvič še ni rečeno, da ga sploh prej ni dobila. Drugič je pa še ena pot, po kateri je lahko že davno prej postala legalna, to je iure extraordinario. Papeži so supra ius ecclesiaslicum, ki niso vezani na njegove formalnosti. Vedno, kakor še danes, so tudi viva voce dovoljevali odpustke in dajali razne dispenze Da je na ta ali oni način porciunkulski toties-quoties že davno pred letom 1700. bil legalen, potrjuje eden največjih kanonistov, ki je kot tak »canonista Curiae«, nam že dobro znani žago* vornik porciunkule, kardinal Prosper Lambertini, poznejši papež Benedikt XIV. On pravi: »Est tamen hic opportune mo-nenduni, nonnullas repenri Jndulgcntias, quae sine temeritatifi nota in dubium vocari nequeunt, quamvís authenticum earum Indultum non proferatur, cum antiquissima constantique tradí-tíone innitantur, ac tacita, vel expressa Romanorum Ponti-ficum confirmatione roborenlur. Talis est, ut aliquo utamur exemplo, Indulgentia PorcLunculae.«1"- Kdaj je dobila eno ali drugo potrjenje, kajpada ne moremo reči. Le toliko lahko upravičeno sklepamo, da papeži ljudstva niso pustili cela dolga stoletja samo v pobožnem prepričanju, brez legalne podlage. Ljubljanski škofiji pa. gre zasluga, da je dala pobudo za pozitivno pravno, izrečno potrditev porciun-kulskega toties-quoties-a. I6t Benedicli XtV., Dt: synudo dioeCetfltia, McrgunLi:icr 1842, Tom IV. lih. XIII, "p, XVIII. „. III, p, 97, «» Ihid. n. IV. PRAKTIČNI DEL. 125 Sodobni pastoralni problemi. Namen vsakega pravega pastirovanja jc intenzivna skrb za duše. V apostolskih časih prav Lako kakor dandanes. Dušni pastir mora gledati, kako bo sebi zaupane vernike vzgojil za lepo krščansko življenje in jih utrdil v boju proti trojnemu poželjenju Namen je torej v vseh časih nespremenljiv. Kaj pa sredstva, po katerih se verniki posvečujejo? Tu je treba iočiti, Nadnaravna sredstva, molitev in zakramenti, so tudi nespremenljiva; zunanja sredstva in pota, po katerih ljudi vodimo k nadnaravnim virom milosti, so pa spremenljiva, kakor so spremenljive življenske razmere, nevarnosti in težave, v katerih verniki žive. Odtod vidimo, da se listi del pastoralne teologije, ki se imenuje hodegclika, t, j. duhovno vodstvo krščanske občine, močno spreminja. Moderno hodegetiko ali kratko moderno p as to raci ju imenujemo tisto duhovnikovo delovanje za duše, ki je prilagojeno modernim razmeram, ki upošteva sedanjega človeka, sedanje nevarnosti, sedanje verske, kulturne, gospodarske in socialne razmere1, Skušali bomo pregledati najprej splošno versko življenje po svetu, njegove senčne in solnčnt; strani, potem pa nekaj polov in načinov, po katerih bi se poživilo življenje s cerkvijo, zlasti še po večjih mestih. I. Ali je Evropa še krščanska 7 Splošni duh časa je tak, da je kaj malo naklonjen pravemu verskemu življenju. V filozofiji se sicer opaža stremljenje po duhovnosti, toda pogosto v laicisličnem smislu, Moderna veda skuša vse dognati, dokazati, razložiti in s poskusi ugotoviti, kar je samo po sebi gotovo dobro in koristno. Toda v tej tendenci gre pogosto prodaleč, tako da vse, kar je nadčutno in nadnaravno, zanika in odklanja. Povojna doba z vsemi prcžalostnimi socialnimi bedami vsa potopljena v skrb za vsakdanji kruh pri revežih in v nagro-madenje kar največjega premoženja pri bogatinih, kar ni ne pri enih nc pri drugih verskemu življenju v korist. Vedno češče se čujejo tožbe o pomanjkanju življenja iz vere, govori se lc še o nekem tradicionalnem, podedovanem krščanstvu tudi pri takih, ki od cerkve zapovedane dolžnosti na zunaj še izvršujejo. Že Rcnan jc zapisal značilno besedo; Mi živimo le še od sence, od dOhu (vonja) izpraznjene posode, tisti, ki pridejo za nami, bodo živeli od sence sence.* Znani berlinski apostol, duhovnik dr, Karel Sonnenschcin, je na lan- 1 Albert M. BDcjle S, J., Mari ¿mische Kongregation und moderne Seelsorger v Präsides-Korrespondenz 22 (192Ö) 321, 1 Cit. P. Zyrill Fischer 0. F, M„ ÄußeT« Krisenquellen der mo dernen Seclsorge v Das Neue Reich. Woehenschritt lür Kullur, Politik und Volkswirtschaft (Verlags«!statt Tyrntia) 10 {1928] Jf. 45, str. 939 [kralica NR}. 126 skem magdeburškem katoliškem skodli šel še dalje, ko je izjavil: Prej so ljudje še živeli od neke podedovana vere. Njeno mesto zavzema danes FilozoFsko in moralno poganstvo. Ilcule gilt es nicht nur erhalton, snndern rfirekt erobern.« Prav tako ni mogoče tajiti, da nrivno življenje bolj io bolj propada. Naše družine niso več zdrave, Kjer je življenje v družinah krščansko, tam se ni bati ne za vero ne za nravnost, kjer pa tega ni, gine vera in propada nravnost, Zloraba zakona, ki prodira tudi v katoliške kroge, ubija vest in premnoge zadržuje od prejemanja zakramentov in radi tega od pravega verskega življenja, V takih družinah navadno ni miru, trpi zakonska zvestoba, vedno holj se m nože divji zakoni, bigamije, civilni zakoni Otroci takih staršev nimajo prave vzgoje in doraščajo v mladeniče in dekleta, katerim je pot v nevero in nenrnvnost že zelo uglajena". Velika nevarnost za katoliško življenje so tudi mešani zakoni. Naj navedem par igledovl Na Dunaju je bilo sklenjenih: katoliikih nekntoliških civ. zakonov 1. 1913, 15,584 2207 254 „ 1918. 15.988 2135 291 „ 1919. 19.072 It 10 1303 „ t «4, 12,373 6340 2195 Za družinsko življenje so tudi zanimive d i s p e n z e ^a sklenitev zakona, ki jih je izdal dunajski magistrat. V celoti je bilo izdanih 1. 1925. 2794, I. 192f>. 2480 dispenz in sicer: !, 1925. I. 1926, od zadriku zakonske veji 1918 1728 od zadržka višjih redov L 1 od zadržka različnosti ver 2% 315 od zadržka prelomi Ive zakona 39 37 Ce primerjamo posamezne številke, vidimo, da je bilo največ dispenz izdanih od zadržka zakonske vezi. Od L, 1920. jih je bilo baje izdanih že krog 20,000, In le se nanašajo pač le na katoliške zakone, ker so samo ti uerazdružljivi. Cc primerjamo število nezakonsko rojenih pri posameznih verstvih, je to število pri katoličanih največje. In žalostni znak sedanje dobe je, da moramo biti s tem dejstvom še zadovoljni'. V Švici, je bilo L 1927, 2500 zakonov ločenih, v Veliki Britaniji 3190, t. j. 568 v«č kot prejšnje Icto:'. Število rojstev stalno pada, V sedanji Avstriji brez Burj^en* landa jo bilo I. 1910. 166.774 živo rojenih, 1. 1926- obenem z Burgen-tnndom le Se 127.254. Po 16 letih je torej nazadovala skoraj za 40.000, aa četrtino. Na Dunaju je v zadnjih 30 letih padlo Število porodov od 55,000 na 23.383 v I. 1926. L. 1927, je še bolj žalostno; meseca januarja 1928 pa je bilo rojenih 1562r umrlo jih je 2491. torej 3 Frim, liuchberger, Die Seeliurge in unserer Zeit (Paderborn 1922) 6 1 h. E n e I ti a r t P Neue We|ie io det Scdsotge im PinjJeu tuli die Grossladt (Wien 1928), 59—62. ' NR ti (1929) St. 15, 270, 127 skoraj 1000 več, kot sc jih je rodilo. Po pravici vsi, ki jim je na srcu blaginja ljudstva s strahom zro v prihodnost, ko laku strašno kosi bela smrt, V Nemčiji jc pred par ieti z žalostjo kons ta lira I berlinski higienski prof, Riibner. da po mnenju zdravnikov samo v Nemčiji izpuhi življenje pri um el ti ih prezgodnjih porodih 500.000 otrok in 7500 ienD, Grozne številke. Dr. Stolper jc ustanovila v Nemčiji posebno družbo Zur Regelung der Geburten und des Rassenfortschritte*", Med prvimi 5000 ženami, ki su se pri njej zglasile, je ¡■^prosilo 4834, da bi jih oprostila te strašne nezaželjenc sužnosti materinst vat-7. Značilno za javno nravnost jc o. pr, tudi to, da je v Berlinu ustanovljeno društvo für Nacktkultur und Erziehung*, ki javno z in.se rat i po listih vabi k svojim plesom in gledališkim predstavam. Udeležujejo se jih tudi deželni in državni poslanci in zasLopniki šolstva — kol gostje". Res je, da zgodovina našteva nekaj verskih sekt, ki so hile podobno usmerjene kot ta družba, vendar to poče-njanja modernih čisto nič ne opravičuje. Na Werner-Siemens realni gimnaziji v Berlinu so ustanovili dijaki klub der Unentwegten« s popolnoma pro lin ravnim i nameni1'. Kes je, da je človeška narava v vseh časih enaka, da žc Krizoslom šiba moralne zablode svoje dobe, da so se zlasti ob času reformacijo in francoske revolucije godile čudne reči: vendar so dandanes tc vrsle pregrehe le še bolj ratinirane kol včasih. Es ist das reinste Sodoma und Gomorrha... Wenn es uns nicht gelingt, den Leitsätzen und Weisungen der Bischöfe in weiteren katholischen Kreisen zur Anerkennung zu verhelfen, dürfen wir, wie jemand gesagt hat, unsere Kirchen schließen, der Anfang vom Ende ist also gekommen. Meute kommen die Menschen vielfach um ihren Glauben, ohne daß sie es wollen oder auch nur bemerken."10 Razne lepo Ine tekme, o kalerih časopisi obširno poročajo, so dosti karakterističen pojav za našo dobo. 1 Fund er, Mehr Sarge als Wiegen v NK 10 (192S) St. 30. 621. — Nekateri to i Ii1 vi So še višje cenijo. Univ. proi, dr, W, Liepman meni, da izgubi življenje pri takih operacijah v Nemčiji <14.000 icn in kToj; 1,000,000 še ne rnjenih ntrok. Prim. SZ -1 [1939) it. 19, 405. ; NR 10 [1928} it. 52, 1100. A Tako poroča Schild wache dne 24. marcu 1928. Objavljano v Schiinere Zukunft. Kulturelle Wochen schrill ¡Pustel. Wien) 3 |!927] 595. Zanaprcj bnm to publikacijo citiral okrajšan p; SZ. K£ ti >1 qv rn V .■»(:>,k. 9 r 130 v podrobnosti, bomo videli, kako se je na široko najedel laicizem, Pridigovanju. tudi sv, pismu samemu, se odreka božja avklorileta, Iz družin, ki so še katoliške, gine versko in nabožno člivo. češ da [o ne spada več na mizo izobraženega človeka. Če stopite v stanovanje. boste opazili kriz, ki je zavzemal nekdaj prvo mesto, le še v sobi, v katerih obiskov ne sprejemajo. Služba božja modernemu človeku ni vet opus Dei, temveč le še opus hmnanum. Iz navade, radi lepega petja še pridejo v cerkev, ne pu zalo. ker jih veže cerkvena zapoved, K bolnikom večkrat kličejo duhovnika, ko mu ne more več dosti pomagali, ne toliko radi bolnika samega, bolj radi ljudi, da se ne bi reklo, da je umrl nepreviden, in da lahko ohjavijo v časopisih; previden s tolažili svelc vere. Duhovnikov nadnaravni karakLcr se ne upošteva, ampak le njegove osebne vrline Cerkvene zapovedi se enostavno prezirajo, večkrat že ex contemptu termaII. Verski pozdravi so vedno bolj redki, tudi med nami duhovniki, Se pri drugih rečeh se kaže laicizcm. Poglejmo n. pr. po mestih naše prošnje procesije. Mož ni skoraj nit, same ženske in še te večinoma le starejše. Včasih je molitev spremljala in končavala delo, sedaj tudi po kmetih vedno bolj gine. Cc vzamemo v roke strokovne časopise, so povečini versko indiferentni ali morda celo veri nasprotni. V olikani družbi ne velja za taktno, da hi se razgovarjali o verskih vprašanjih, ker so pač le reči že zastarele. O modernem poganstvu se lahko govori in to mora prenesti vsak. Včasih je celo v katoliških društvih skoraj prevelika toleranca glede vere in morale. Kar na splošno v praksi zmaguje načelo, da naj bo človek veren le med Štirimi stenami, v javnosti pa naj tega ne kaže"1. Seveda sovražniki cerkve ne drže križem rok. S skrbnim očesom motre življenje in izrabljajo ugodne prilike, da ljudi veri in cerkvi izneverijo. Jezuitski pater Me Cuire poroča, kako ateizem v Ameriki bolj in bolj napreduje, V državi New-York obstoji že več let liga Association for Advencemcnt of Atheism , ki ima lastno glasilo The Trooth Seeker. Njen namen je — kot že ime pove — širiti ateizem. Svoje podružnice ima na 20 ameriških univerzah. Med drugim skušajo doseči, da bi bil duhovnik izključen iz vojske, mornarice in nacionalnega kongresa, da se ne bi več prisegalo na sv. pismo, da država ne bi priznavala verskih praznikov in podobno1- Najbolj značilen se mi pa zdi verski boj, ki se bije v sosednji Avstriji in posebej še na Dunaju. Za to katoliško mesto so dnevi, * ki jih sedaj preživlja, tako krilični, kol jih morda ni bilo od refor niacije dalje. L. 1926. so imeli socialisti v f.inzu zborovanje, na katerem so izdelali program za svoje nadaljnje delo, V glavnem so poudarjali sledeče stvari: Svoje ideje bodo širili s svobodomiselno literaturo in časopisjem, s predavanji, s kulturnimi prireditvami kot L o r e n z , Die Pesi dus Lj iz. i sinus v Prteil« r-KonferenzblrUt. Zeii-sehrift tiir den Scelsurgsklerus -10 (1923| —271. NK II (19281 it. 31, 647. 131 protiutež cerkvenim prireditvam, in s tem. da bodo prirejali posebne agituci jski: tedn« za 'zslop iz cerkve (■ Kirchenaustrittsvvochem J. Na plakate naj pa6 vedno zapišejo: Unsere Gegner werden besonders eingeladen, kar zelo učinkuje. Seveda jili morajo še posebej pismeno povabiti Na zborovanju naj jim le puste govoriti, pa vedno pred svojimi pristaši. Pri predavanjih je zelo važno, od katere strani se vera kritizira. V krajih, kjer so ljudje ic verni, modeme metode niso primerne. Pač pa se priporoča v take kraje poslati bivše duhovnike. V bolj naprednih krajih naj prično z razvojno teorijo. Po mestih spet drugače, Delajo naj na to, da hudo ljudje izstopali iz cerkvc, da se hodu po smrti dali sezgati mesto pokopati, poskrbe naj v parlamentu za primerne resolucije in interpelacije, Sirijo naj letake in brošure. pridobivajo organizaciji novih članov in naj imajo v evidenci vse tiste, ki so brez koniesije. Pa tudi nad delom svojih nasprotnikov naj čujejo. Pazijo naj na katoliške časopise, na škoiovska pastirska pisma, na katoliške zakonske predloge v parlamenta (konkordat), na ccrkvcne pridige, misijone, katoliške shode, na chronique scandaleuse. O delu svojih nasprotnikov naj centrali voslno poročajo16. Kol vidimo delajo po dobro premišljenem načrtu -i. izvrstno izpeljano organizacijo. Ni čudno, da imajo pri svojem delu tudi veliko uspehov. Poglejmo n. pr. statistiko izstopov iz katoliške cerkve na Dunaju"1: Od I. 1911). do 1919. je izstopilo "J.716 vernikov „ „ 1919. „ 1926. „ ,. 95.619 I, 192», je izstopilo 7.910 „ 1923. „ ,. 22.888 „ ., 1926..........13.505 1927..........28.898 Vzroki izstopov so kaj različni. Zelo pogosto p o r o k a. Letno iz lega vzroka izstopi 3400—4000 ljudi. Večkrat tudi sovraštvo proti cerkvi in Bogu. Tudi ta vzrok navajajo odpadniki, da je cerkev v moderni dobi odpovedala. Prav tako je število onih. ki odpadejo i j, verske brezbrižnosti, precej veliko Razne verske sekte iščejo pristašev, in Če imajo svoje lokale, se jim lov šc bolj gotovo posreči. Pretežna večina pa ostane brez koniesije, kar je toliko kol moderno poganstvo. Nekateri izstopijo naravnost prisiljeni, zlasti ienc prisiljene po možeh. Dunajski magistrat gre aposlatom zelo na roko. Pri prošnjah za razne službe je polrdilna listina o izstopu iz katoliške cerkve dobro priporočilo311, Velikanske dunajske mestne stanovanjske hiše imajo bnjc 40,000 stanovanj. Kaj to pomeni pri veliki stanovanjski bedi, si lahko mislimo. Ustanovljene imajo posebne urade, ki aposlazijo kar mogoče olajšujejo. Treba je le podpisali neko listino, vse drugo oskrbi urad 1H B i c h m a i e r. Die Organisation des Freidenkerhims in Österreich v SZ 3 11926} šl. 2t. 433, SZ 3 11928) Si. 18, 390, » F Fl s o 1 (l a r I o. c. 48—50. « * 132 sam. Na Dunaju je izstopilo v povojnih letih uit manj kot I20.Í100 featolifianoty. Zadnji veliki misijon, ki se je vršil na IJunaju proti kuncu I. 1928. je pritegnil le kakih 16% vernikov. Vseh skupaj jih je 1,420(»0, praktičnih pa le 200 250.000. V katoliško cerkev jih je prestopilo nazaj po inisijonu 200-', Tudi dunajski k r o m a L o r i j nam da misliti, Ol vor jen je bil 1. 1923. Prvo leto je hilo sežganih 835 mrličev, naslednje leto 1431, l. 1925. je število zrastlo na 18ÍS0, 1. 1926. na 2391, 1. 1927. na 2915. L 1928. je hilo sežganih 3130 mrličev, od teh 1841 rim.-kat- vere. 267 evang., 2-15 judovske, 81 staru-kalol., 8 pravos!., 688 brez kunlcsije". Glavne sile pa so obrnjene v katoliško mladino. Hoj, ki se zadnja lela bojuje na Dunaju, se bo morda čez nekaj let prenesel v druga evropska velemesta. Ne gre le za pouk v šoli, ki naj hi hil versko indilerentuii. te ne veri naravnost sovražen, gre za vzgojo mladine izven šolskih slin. Socialisti se dobro zavedajo, da bodo zadeli cerkev najbolj v živo, če ji izLrgajo iz rok otroke, če že mladim srcem vzamejo vero. Ustanovili so vzgojno in šolsko društvo z naslovom Freie Schute Kindelfreunde«. Druitvo je namenjeno v prvi vrsti staršem, Njihova organizacija je zelo močna in se hitro širi. L. 1920. je štela približno 50.000 članov, 1, 1921. Že 57.519, I. 1924, pa 91-513. V svojem programu društvo poudarja, da bo z vsemi sredstvi delalo za to, da bosta šola in ccrkev popolnoma ločeni. Za otroke organiziranih staršev pa skrbi s tem. da jim nudi priliko za sport, razne igre. potovanja, telovadbo, veslanje, Nmučanje. V la namen ustanavlja telovadišča in športne prostore, po možnosti poskrbi tudi za športno in lelovadm> orodje. Dalje prireja počitniška in otroška potovanja, obiske pD muzejih in drugih javnih napravah pod strokovnim vodstvom. In še veliko drugih koristnih reči. Toda vsa vzgoja jc veri stvražna. Bolj kot iz pravil se lo vidi iz sadov, ki jih ta vzgoja obrodi". Lepim katoliškim praznikom hočejo dati socialistični značaj. Že nekaj let sem prirejajo Umgangssonntage ob istem času, ko hi morali otroci v cerkev k božji službi- Na praznik sv. Rešnjega Telesa in še bolj nedeljo po prazniku vodijo otroke ven v naravo, na travnike in polja, prirejajo Frühlingsfeste-, da hi jih odtegnili procesiji, L. 1928. so že napravili po rajnih okrajih 5fi obhodov, 1(1 L beri c, Die Kirehenau^lrilts-BeweJiung in Wien * SZ ■} I192'>1 it. 16, 321^324. m NR H 119291 St. 18, 330. F. Zyrill Fischer O. F. M., Sozialistische Erziehung (Wien 192Ö] 39, 6!, 62. isti pater poroča n sadovih le vzgoje več podrobnosti. Naj mri eni m samo tole: Iz krščanskega pozdrava se ulroci takole norčuiejor Geliihl sei Jesus Christ, Ven der liwígkeil glaub ich nichts.- .Gelobt sei Jesus Christ, Wit der Ewigkeit ist es nichts.« — »Gelobt sei Jesus Christ, in der Ewigkeit kriegst nichts. .Gelobt sei Jesus kriegst rtix.« Tožijo, da je že precej lakih otrok, ki ne ¿redo več k sv. spovedi, sí. obhajilu, ne k šolski maši. Islnlaui 163. 133 pri katerih je bilo po 100—1000 otrok. Skupno zbirališče je bilo na Favoritenplatzu in po poročilu Arbeiter-Zeitung se je tam zbralo 17.4S0 otrok peš. 107 majhnih otrok pa so pripeljali na 49 lepo okrašenih vozovih. I'ri tej stvari ne gre le — kol dobro poudarjajo avstrijski čujcči katoličani za nekaj slaščic, s katerimi so otroci ob lakih prilikah navadno pogoščeni, gre za ideje, katere hočejo socialisti mladini srcem že zgodaj vcepili. Značilen je simbol, ki ga nosijo s seboj pri teh obhod i In mlinski kamen. Odkod, zakaj? Ko so začeli zbirali socialisti okrog sebe mladino, .40 avstrijski škelje dvignili glas in zaklicali s Kristusom: Kdor pohujia katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in hi se potopil v glohočinn morja (Mt IS, 6). in zgodilo se je, da sta se isto nedeljo pomikali po dveh bližnjih vzporednih dunajskih ulicah dve procesiji: ena tuoforična, druga s tisoči o trn k .s simbolom mlinskega kamena, ¿te vilo otrok, ki se udeležujejo socialističnih obhodov, leto za letom narašča. bonsko leto je poročala Arbeitcr-Zcilung* : Večina udeležencev v katoliških procesijah so bili stari možje in stare ženske. Die Jitgcnd ist in nnserem bager.. Tako dale; je prišlo, da je poslal Freidenkerbund na dunajski policijski komisariat vlogo, v kateri naznanja, da bo priredil s svojimi ljudmi obhode na cvetno nedcijo in na pK+znik sv. R. T. od 8. do 12, ure dopoldan, na praznik 30. maja 1929 pa natančno po isti poti, kol se pomika teofortČna procesija Na historičnih prostbrih, kjer so ta dan postavljeni šlirju oltarji bodo deset minut trajajoči nagovori o socializmu kol svetovnem naziranfu. Sicer so pozneje vlogo umaknili, vendar že to. da so jo sploh vložili, dosti pove. Nobenega dvoma ni, da bo odločitev v tem boju vplivala tudi na ostalo Evropo'Ji. Tudi v Nemčiji niso zadovoljni s življenjem katoličanov. Če prebiramo poročila zadnjih katoliških shodov, se vedno bolj pogoslo sliši beseda: Aus dem katholischcn Gedanken niuti katholiscJie Tat v.crden Tudi tam je statistika o izstopih iz katoliške cerkve porazna, V letih 1919—1925 je v celi Nemčiji izstopilo 218.750 ljudi iz kal. cerkvcs,\ Je pač splošen duh zajel vso Evropo in bolj ali manj se to pozna prav povsod, II. Novo življenje, Kljub senčnim stranem, ki sem jih omenil v prejšnjem poglavju, kljub temu, da se jc število katoličanov zmanjšalo, ima vendar katoliška cerkev v sebi nezlomljivo moč in silo. F.vropu. se danes zaveda, da je v cerkvi življenju, ki nikdar in nikoli ne ugasne, da je ni organizacije, ki bi se ji umgla ob stran postaviti. Tudi priznavajo vsi D:, M e s s n t r. Uinbriidiu in die katbolffclia Kulturlront v Nli 10 IK28| it. 8C7, 808; isti. Bedrohlc katholische KulUtrlronl v NR ¡1 (IV28) št. 4, S9 6(1. 11 Ri C kes, (jriinde lind Tragen dvr Kirehenaustriltsheivegimg v Theologic und Glauhe 21 (1929] 53. 134 resnomisleči ljudje, da cerkev ohranja socialno življenje, ki bi brez nje in njenega nauka propadalo in propadlo, da ni hciljšo var-hinjc, kol je cerkev, za zakon, za urejeno družinsko življenje, za privatno lastnino, zaiti da se spusiuje avkturileta in ¿loveško življenje. Cerkev je nepopustljiva in ncodjenljiva v svojih dogmah, cerkev je ohranila isti od Uoßa samega ji odločeni cilj in tudi nadnaravna si edstva. Tudi ne smemo tajiti in skrivati, da se je začelo v njej sami v zadnjih desetletjih sveže novo življenje. Kakino zanimanje vlada n. pr. po vseh katoliških deželah za misijone! Rim je govoril in ves svet je poslušal glas sv, "čela. Pod vlado Pija XI, se ju misel za cerkveno Kedinjunje s kr.ščanskim vzhodom silno poživila, ne le med slovanskimi narodi, ampak tudi drugod. Da je Ilalira poravnala krivico, storjeno rimskemu papežu, je dogodek, čigar dalekosežnosti ie ne moremo prav oceniti. Irska in Poljska, dve katoliški državi, sla tudi pri drugih upoitevani, Nemčija si je po letu 1918- pridobila pravice, tia katere pred tem letom ni mogla tipati. Na Angleškem letno konvertira 10,000—12,000 oseh ln kar je glavno: v d u i a li katoličanov samih se je začela prava katoliška renesansa. Kdor zasleduje v zadnjih letih zanimanje za lilurgijo, evharistično življenje, mladinsko gibanje, kdor upošteva veliko Število askelicnega slovstva, ki se je pojavilo v vseh večjih in manjäih narodih v letih po vojski, ne more tajiti, da vsi ti pojavi znnčijo pravo versko pre-bujenje30. In kakor je res, da je sedanja doba označena po svojem natura-Sizmu in racionalizmu, je pa tudi res, da je vse to že začelo v ljudeh vzbujati neko reakcijo, ker ji: pač ilovek čnlno-duhovno bitje in hoče tudi duša priti do svojih pravic. Odtod toliko verskih sekt, spiritizem m okultizem vseh vr.st. Nemški list Wort und Tat« ne prinaša za Nemčijo nič manj kol 53 imen važnejših verskih sekt". Čimbolj je izginila prava vera, tembolj raste število onih, ki se oklepajo v eni ali drugi obliki praznoverstva. Katoliška cerkev ne drži križem rok. njeni služahniki delajo neumorno in res se pričenja novo življenje. Poglejmo podrobneje nekaj takih pojavov. Na N i z o t. e m s k e m se je v zadnjih 20 letih versko življenje zelo razvito. Pred časom je bila Nizozemska še pod kongregacijo de propaganda fide. Sedaj pa sami zatrjujejo, da je pri njih nepoznana beseda; Ta je katoličan, pa ne izvršuje verskih dolžnosti. Tam so duhovniki v praksi izvedli načelo: Pastir mora poznati svoje ovce. Pastoralni iHiiski po družinah so že splošno izpeljani Župnija dobi veliko bolj družinski značaj, če oče — in to je duhovnik - tudi zunaj cerkve y. svojimi verniki občuje, se zanje zanima in jih od časa do časa obiskuje, lam jo požrtvovalnost katoličanov naravnost občudovanja vredna, Kar naprej in naprej prirejajo zbirke v naj« Df. Mac k, Das Königtum Christi und die religiöse Renaissance der Neuzeit v Leut 30, 31, ■*■■ NR 10 ¡10281 it- 50, 1056, \ 135 različncjSe cerkvene in dobrodelne namene, laku d;i ljudje že govore: Unser Glaubc ist ein schdner, aber ein leurer Glaube. K darežljivo sti jih pa tudi znajo vzgajati, ¿upnik, ki je bnte! sezidati v svojem kr a ju društveni dom. je takole napravil. Denarja ni ime! nič. Najprej je priredil veliko misijonsko slovesnost, pri kateri je bila vsa denarna zhirka namenjena za inisijone, da se bodo ljudje navadili dajali. — Spoznali so, kako velike župnije onemogočajo stik med duhovniki in verniki, in ljudi cerkvi odtujujejo. Zalo so tam vse župnije bolj majhne, ne štejejo ve£ kot SOOfl ljudi. Dekret Pija X. o pogostnem sv. obhajilu je lepo izpeljan in temu se morajo največ zahvaliti, da je tam toliko duhovniških in redovnikih poklicev. Na Nizozemskem se lahko reče: Ljudstvo zaupa svojemu duhovniku. Vsaka organizacija inla duhovnika kot cerkvenega svetovalca. Vse gre za svojim pastirjem, ¿kofje so dali znamenje za bnj za cerkveno šolo. Ljudje so Sli za njimi in razmere so se bistveno izpre-mcnile. Ko pred nekaj leti 500 katoliških šol ni dobivalo od države nikake podpore, danes lahko župnik zida katoliško šolo na državne stroške. Le katoliška univerza, ki pa ima iste pravice kot državna, ne dobiva od države nikake subvencije. V celoti imajo 35 katoliških dnevnikov, med njimi največji katoliški dnevnik na svetu >Der Maofi-bodc , ki izhaja v Ro Eter dam u. Vsak katoličan dobi po požti brezplačno župnijski list- Lailki upostnlat silno veliko skrbi odvzame dušnemu pastirju. Imajo tudi mnogo donmv za duhovne vaje, kjer se laiiki apostoli vzgoje za ta svoj poklic. Drugoverci sami prosijo, naj bi imeli katoličani predavanja in k ni ze o verskih vprašanjih v cerkvi, v dvoranah, pa tudi kar na prostem po trgih in cestah. Jezuiti in dominikanci so vzgojili žene, ki sicer ne nosijo redovne obleke in tudi v pravem pomenu niso redovnice, pač pa imajo Kristusovega apostolskega duha; zunanje redovniške forme radi tega ne sprejmejo, da lažje izvršujejo svoj apostolat med ubogimi delavskimi družinami, Znano je delovanje prelata Poetsa, ki je začel in uspešno izpeljal veliko stanovanjsko akcijo za delavska stanovanja, 2upmk Willenborg je ustanovil in še sedaj vodica p o s t o I a t za bolnike, po mestih prireja zanje po cerkvah misijone in duhovne vaje. Izvrstno služi v njegove namene tudi radio". V Belgiji se mi zdi posebno srečno izpeljana organizacija, delavske mladine, Med 1,800,000 dclavci in delavkami jih je 600.000 v starosti 14—21 let. Vsako leto dovrši št>Io kakih 70.000 n.ladih ljudi, ki postanejo delavci. Pred nekaj leti je v onih krajih, kjer govore Irancosko, komaj 2% izpolnjevalo verske dolžnosti, Zanje se je zavzel abbe Cardyn. Spoznal je, da ne zadostuje za pošteno življenje, če samo v nedeljo poslušajo v cerkvi božjo besedo, čez teden pa nimajo družbe, ki hi jih dvigala. Duhovnik sam ne -H Hrom, AuiscViivtmd des k;il]iuliscbun Heiland Leut 50- -55. lJrini. tudi razna porofita v Časopisu »Vzajemnost» zlasti Jan, Kalana v letnikih 12, 15, t b (192-1, 1927, 1928). 136 more hiti vedno med njimi- Zato je prišel do zaključka: Apostolat med delavci pu delavcih, Začetki so bili prav skromni. Po vojski sc je zglasil pri sv, očetu l'iju XI., ki je pohvalil njegovo delo in ga bodril, naj vztraja, Dne 10, julija 1924 je sklical v Hruxclieï sestanek duhovnikov, na katerem jim je razložil svoje načrte. Ustanovili so zvezo: .jeunesse ouvrière chrétienne, za Flamee posebej, za Francoze posebej, povsod za mladeniče posebno organizacijo, za dekleta posehnu. Danes po par letih obstoja štiije že nad 50,000 članov tu članic. In kar ¡e glavno: vsi. ki so v tej organizaciji, so zares prežeti verskega duha. kar se karu v vsakdanjem življenju. Veliko važnost polagajo na duhovne vaje in na mesečno reku-lekcijo. V tem pravijo, je prav za prav skrivnost vseh njihovih i'spehuv. Vsak med njimi je apostol, ki mu ni k- za to, da sam živi pó veri, ampak išče sredstev, kako bo še drugim pokazal pol 1er jim pomagal do krščanskega življenja. Ce dobe novinca, ki še ne pozna od blizu njihovega življenja, ga t. veseljem sprejmejo v svojo sredo. Prve dni ga nič ne izpraJujejo o njegovem življenju, tudi o tem ne, če izpolnjuje glavne verske dolžnosti. Duhovnik, ki je v tisti organizaciji, se posebej zanj zavzame. Razen tega še določeni mladi delavci sami, ki sc ie vajeni takega dela. Ko ga pouče o glavnih zahtevah organizacije, ga pošljejo k duhovnim vajam in ko se vrne, je njihov s celo dušo. Ti mladi ljudje — Jocisti se imenujejo — zelo dobro vplivajo na versko življenje cele župnije, Marsikje so vpeljali s svojim zgledom in s prigovarjanj* ni poguslno prejemanje svetih zakramentov. Z njihovo pomočjo so uvedli procesije in take, ki so pešale, znova poživili. V vojašnicah skrbe, da vojaki opravijo velikonočno dolžnost, tu trdijo, da imajo lepe uspehe, V neki vojašnici jih jc med 800 pristop:lu k skupnemu sv, obhajilu 500. Povsod imajo pred očmi apostolsko delo: v družini, v delavnici in drugod, kjer pridejo y slik z ljudmi. Za tiste, ki izstopajo iz šol. poskrbe, da so o J, 0. C pravočasno pravilno in zadostno poučeni. Pa tudi dejansko pomagajo, kjer le morejo. V ta namen imajo, delavske domove, posvetovalnice po vseh večjih krajih, posredovalnice za delo, pomagajo listini, ki so od dela odpuščeni in v še nešteto drugih slučajih. tako delavci dejansko okušajo dobrote močne organizacije, jo ljubijo in se nanjo zanesejo. Veliko so že dosegli tudi pri podjetnikih in raznih tovarnah, kjer uživajo v J, O-C organizirani delavci velik ugled in spoštovanje Da njihovo življenje ne opešat dobiva vsak član tiskan tednik La Jeunesse ouvrière^3". Iz Belgije so se začeli Širiti tudi v Francijo. V pariškem predmestju Cliehy je začel abbé Guerin. Pred dobrim letom je ustanovil prvo skupino s Štirimi delavci. Ko So Imeli prvo zborovanje M P. it e in« rt S. J.! f>aj Problem der Zurûckgewionunfï ^er nrbei-tenden ,luj velikih praznikih povabijo siromake v svoja stanovanja. Cela hiša jim je na razpolago. Dajo jim priložnost, da lahko opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo; v cerkvi imajo skupno pridigo s sv. mašo. Ko je cerkvena pobožnost končana, pa jim prirede skupno kosilo1-. To je zares katoliška akcija: mladi idealni pa srčno pobožni ljudje oznanjajo Kristusa s čudovitim apostolskim ognjeni tn Bog daje njihovemu dciu blagoslov, Se na Angleško stopimo. Na splošno so Angleži zelo religiozni, tudi anglikanci. Katoličani pa skušajo delati apostolsko zlasti s tiskom in s pridigdrvanjem. V prvi namen sta ustanovljeni dve družbi- Prva, Catholie Trutli Society, skrbi za letake, brošure, drobne knjižice, ki jih skuša v kar največjem številu spraviti med Ljudstvo. Letno razpečajo približno 1,000.000 zvezkov. V vsaki cerkvi imajo pri vratih nalašč v ta namen napravljeno stojalo, kjer so te knjižice razstavljene; nad vsako je zapisana nizka cena, vsak si Celo zbirko lahko mirno brez nadzorstva ogleda, izbere, kar hoče, in tisti malenkostni znesek vplača v nabiralnik, ki je pritrjen n.t Stojalu, Knjižice SO pisane zelo poljudno, pa vendar sodelujejo pri njih priznani literati. Zato tudi nekatoličaui radi segajo po njih, — Druga. Catholic Action Society, širi spise jezuitov-teologov. Ti namreč teološko tvarino, ki jo ravno Študirajo, zapišejo v preprostem jeziku in dajo natisnili. S tem veliko koristijo dobri stvari, pa ludi samim sebi, ko «e vadijo v pisateljevanju, Se bolj znan je drug način dela laiških apostolov. Catholic Evidence Guilde. Ti so s svojim delom pričeli 1, 1918. Njih naloga je razlagati z živo besedo verske resnice po cestah in javnih piostoriii V londonski škofiji Westminster je 120 takih pridigar je v-laiko v, E Lennartz, Die liedeulung der Opera Cardinal Ferrari Eiir retigifjic Erncucrung in Italien, f.ent Nl< II (1929) SI, 19, 347. 143 £0 moških in 40 žensk. Vsak mesec imajo približno 450 govorov. Nič drugega niso njihove pridige kot preprosta, jasna razlaga verskih resnic. Govor traja največ do 20 minut, potem sledi kakih 40 minut trajajoč razgovor. V ilydeparku se vrste ti govori včasih kar po enajst ur. Angleži so z uspehom prav zadovoljni. Govorniki delajo vse brezplačno, iz čistega idealizma za katoliško stvar. Seveda morajo tudi biti teološko zadosti poučeni, Preden nastopijo, morajo napraviti pred duhovnikom, določenim od Škota, izpit, potem jim šele škof izda potrebno dovoljenje. Ti laiki so povečini ob delavnikih ves dan zaposleni v svoji službi, kar imajo pa prostega časa, ga posvete temu delu. Poslušalci so kaj različni. Veliko je takih, ki se pridružijo iz radovednosti, nekateri, da se iz govornikov malo ponorčujejo, so pa tudi taki. ki res iščejo resnice. V razgovoru se pokaže, kako velika nevednost v verskih rečeh vlada ludi pri ljudeh, ki so sieer izobraženi. Nič ni čudnega, če mora tak pridigar odgovarjali na vprašanje: Zakaj se v katoliški cerkvi spovedujejo ženske pri duhovnikih, možje pa pri redovnicah? ali pa: Kaj je Lo: papeževo brezmadežno spočetje?« Kako je treba razumeti resnico o navzočnosti MaUre božje v sv. evbarixtiji? in še več podobnega,a. Name osebno — moram priznati — govori v Ilydeparku niso napravili posebnega vtisa. Nekaj radi le^a ne, ker tam istočasno nastopajo vse mogoče stranke m sekte, ki imajo krog svoje prižniee zbrane poslušalce. In kdor bolj vpije, bolj dovtipno propoveduje, pri tistem krog poslušalcev raste, Včasih se mi je res zdelo kot da bi bil zašel na kako sejmišče. Nekaj bo pa gotovo tudi to vzrok, ker sem vse te reči opazoval bolj iz radovednosti kol zato, du bi odnesel s seboj Bog ve kakšno korist, 111. Laiški apostola!. Laiški apostola t — ki stm ga že parkrat spomnil — prav za prav ni nič novega v katoliški cerkvi, Že apostoli so spuznali, da siimi ne morejo zadostiti vsem potrebam krščanske občine, pa so zato nekaj dela prepustili drugim, če odpremo Pavlova pisma, vidimo, kakšne uspehe je ta veliki apostol po tej poti dosegel. Tudi v poznejših stoletjih ta misel ni nikoli povsem izginila iz katoliške cerkve. Sedanji sv, oče pa je s svojo encikliko Ubi arcano, kjer govori o katoliški akciji, in s poznejšimi izjavami o tem vprašanju laiški apostolat postavil na dogmatično podlago, obenem pa vsemu svetu zaklical. kako velikanskega pomena je za obnovo katoliškega življenja. Saj tudi katoliška akcija bistveno ni nič drugega kot laiški apostolat pod hierarhičnim vodstvom. Isti sv. oče v eneikhki Quas primas poudarja, da pri laičnem npostolatu ne gre za ustanovo, ki bi bila na mestu le v sedanji dobi, ^ M. S h k e d i Tke Cunversion of Kngbnd. t.eut 81—90. 144 ampak za resnico, ki bi morala v cerkvi vedno biti živa. Saj smo vsi udje istega mističnega telesa Gospodovega in vsled tega dolžni skrbeti tudi za drugejia. Vsak človek ¡c že v zakramentu sv. krsta posveten za tisto splošno duhovrtiitvo ■ regale sacerdotium, o katerem govori sveti Peter, Že obred sam nas tega spominja; maziljenje s sv. krizmo, posebna bela obleka in sveča, ki se da pri krstu krščencu, oz. botru v roke. »Chnsani ist Salhöl zur pries teriíehen Würde,., Ist das apostolische Volk um königliches Pri es ter tum . dann ist für solche Gnadenhöhe seine Salhuni¡¡ miL dem öl königlicher, priesterlicher Würde- gewiß sehr beachtenswert . . . Die Übergabe des weißen Kleides nueh der Taufe hat auch etwas pri österliches, Wir wissen alle, dass zur liturgischen Kleidung des Subdiakons, des Priesters Lind Rischofs ein weißes Gewund gehört. Auch die Ubergabe des brennenden Lichtes nach der Taufe kann als Ausrüstung für den erhabenen Dienst des allgemeinen Priestcrtmns mitangesehen verden " Tako voditelj litnrgičnega gibanja v Avstriji, dr, p. Pius Parsch. Zakrament sv. birme pa nam še holj da nekako juridično podlago t,a izvrševanj? tega poklica, kristjanov« dušo napolni z milostjo, da more Svojo vero pred svetom neustrašeno izpovedovali, Vsak pa, kdor je duhovnik, tnora hiti na en ali drug način srednik med Bogom in ljudmi. Tudi laik, Seveda drugaCc, bolj indi-reklno kot tisti, ki je prejel zakramentalno mašnisko posvečanje. Luiki-apostoli vodijo druge k duhovniku in temu pripravljajo pot k izgubljenim ovcam, ker je duhovnik šele pravi srednik inctl Bogom in ljudmi. L. 1925. je sedanji papež izdal ono znamenito okrožnico o Kristusu Kralju; v njej poudarja, da so vsi verniki poklicani, da to kraljestvo širijo in zanj delujejo. S tem je poklical v spomin resnico, izraženo v prefacijl pri posvečevanju sv, olj na veliki četrtek. Tam heremo med drugim tele besede; Ut secundum con-stiiutionis tuae sacramcnlum regio et sacerdotali propheticoque honore perfusi,,. Velja za vse, ki bodo maziljeni s sv. krizmo. In sv. krizma se rabi prj sv, krstu in sv. birmi, torej pri zakramentih, ki jih prejme tudi laik1", S problemom laiškega apostolata se pečajo vsi, ki resno mislijo na zboljšanje verskih razmer. 2e pred leti j« n, pr govoril kardinal Fuuthaber o tem predmetu in ga imenoval eines der hiiehiten Probleme grosszügiger Seelsorge . bresta viki kardinal Bertram je izdal I. 1921, lep pastirski list Laienapostolat — ein königliches Prieslertum«, podohno že^ pred njim 1. 1919. kardinal Boggiani v Genovi**, " Uie aktive Jeilmime des Vulkcs ari der Liturgie v Bibel und Liturgie 2 (1928} W. 445. Prim, Neun dorfer. Zwischen Kirche und Welt (Frankfurt a M Í927) 55—57. ** Fa H hender. Altes und NttíeS vom Laieilapo^lok t V NR 11 Ii l. 5, 6, 3 45 Da je laiški apostola!, v večjih mestih in industrijskih krajih pri pastoraciji nujno potreben, o tem danes ne more biti nobenega dvoma. Duhovnikovo delo je tako narasllo, Število duhovniku zaupanih duš jt lako veliko, da pri najboljši volji in največji požrtvovalnosti duhovščina nt» more biti vsemu kos, Morajo priskočiti na pomoč laiki, ko je mnogo takega dela, da ga lahko in lažje opravijo kot pu duhovnik. Koliko je takih opravil, za katere se ne zahteva ne potestas ordinis ne jurisdictionis, pa so vendar du&Aopustirska. Tam je delokrog za laike. Po izobraženih laikih je mogoče dobili vpliv v družabno in športno življenje: tako bi bilo mogoče vplivali na gledišča in kino, na trgovine s preservatlvi in še več podobnega. Zelo široko polje imajo Iaiški apostoli tudi po velikih stanovanjskih hišah, kjer včasih stanuje pod isto streho ljudi za celo župnijo. Delo teh apostolov bi torej bilo, da pomagajo posameznikom in družinam do življenja s cerkvijo, do obiska službe božje, molitve in prejemanja sv, zakramentov; dalje pa tudi, da skušajo Krislu-sovega duha zanesli na vsa kulturna polja, v javno življenje, v posta voda jo, povsod, kamorkoli mogoče. Seveda je pa za tako delo nujno potrebno, da ti apostoli sami zase žive globoko notranje življenje, da ljubijo cerkev in duše, da So prežeti gorečnosti Za Kristusovo kraljestvo, da so srčno dobri in da poznajo takt. Ce enega ali drugega manjka, so lahko pastoraciji v škodo mesto v korist. Prava visoka šola za Iaiški apostola! so duhovne vaje, Marijine družbe in 111. red sv. Frančiška. Tako je poudarjal znani nemiki magdeburški kongres, ker se pač na la način goji inlenzivno notranje življenje in z njim apostolski duh". Gotovo bo tudi pavlinsko pojmovanje cerkve, ki je mistično telo Kristusovo, veliko pripomoglo, da se bodo katoličani bolj zavedli dolžnosti, ki jih imajo drug do drugega. Pa tudi naravnih sredstev apostol ne bo zanemarjal, vendar se mora zavedati, da je njegov cilj nadnaraven in da mora vse drugo le voditi k temu trii ju. Paziti je treba, d^ ne začne zamenjavati sredstev in cilja. Brez apostolata lepega zgleda ho vse drugo malo zaleglo. Jasno je ludi — kot izrecno poudarja papeževa endklika —, da se mora vse to delo vršili sporazumno s cerkvijo, oz. dušnim pastirjem; to ni znak nezaupanja, ampak le priznavanje rednega dušnega pastirja, ki mora po svoji vesti skrbeti, da se bo vse pastoralno delo v njegovi 17 Pri rt;i2,2či0 knjig; zadnja tri leta pa skupno 129.546 strankam 501.528 knjig. Odkar obstoji (od 1911 dalje) nad 1,400.000, ki jih je čitalo blizu dva milijona čit&teljev- Število vpisanih strank znaša 11,000, od katerih jih stalno po seča 1500. V zimskem času je stalno izposojenih SO00, poleti 6500 knjig". Mesta so se v ^¡idnjih stoletjih, zlasti še v zadnjih desetletjih, zelo izpremenila, Ko so se ustanavljale mestne župnije, se je gledalo na to, da ne hi bile prevelike niti po obsegu niti po številu prebivalcev. Dušni pastirji so lahko poznali svoje župljane. Kakšen razmah pa so dobile v zadnjih letih župnije na periferiji velikih mest, Lo smo deloma že videli pri pariškem velemestu. Župnije sredi mest se po velikosti niso hogve kako izpremenile, Mesto se je širilo in se še širi na periferiji. Tam se zidajo tovarne in razna industrijska podjetja, nove večje in manjše stanovanjske hiše. delavske kolonije in dr. Število duhovnikov, ki oskrbujejo zunanje mestne župnije, pa je ostalo več ali manj ireizpremenjeno. V notranjih župnijah prav tako. Tako ima n. pr. ena izmed notranjih pariških župnij za 2lJ,000 ljudi Župnika in 11 vikarjev, druga na periferiji, ki je z leti narastla za 121.000, župnika in devet vikarjev. Ali poglejmo Ljubljano? Stolna župnija šteje po zadnjem Štetju [31. jon. 1928) -4288 prebi- '-1 Prosvetni Glasnik, Glasile zveze kulturnih društev Ljubljana in Maribor 2 (1028) 61. 149 valeev ter ima poleg stolnega župnika s liri Stolne vikarju in kaplane. Zupilija sv. Petra v Ljubljani pa šteje v mestu 1 fl.032, zunaj mesta 92f>3, skupaj 27.295 župljanov, pa ima le župnika, štiri kaplane in Milisitiiarija111. Torej j.a sedemkrat večjo župnijo te en duhovnik več. S Samostanskimi cerkvami in z nedeljsko služilo božjo po nekaterih podružnicah, je toliko storjeno, da ljudje lahki) zadoate nedeljskim dolžnostim. Izključeno pa jc, du bi pastir poznal svoje ovce. Zc tridentinski koncil je postavil pri ustanavljanju novih župnij načelo, naj se na to gleda, da bo župniku mogoče poznati svoje larane (Sess, 24, de rcF, c. 13). Tako na katoliški kot tudi na pro* lestantski strani poudarjajo, naj bi bilo število duš za eno župnijo kvečjemu 5—600(1, ne večje". Jc to eden izmed mnogih vzrokov, cia ljudje nc prihajajo več v cerkev, ker dnini pastir ne more imeti 7. njimi pravega stika, če bi imel še toliko dobre volje. Dr. Eherle piše v SZ, da je v Parizu komaj \2 praktičnih katolikov, na Dunaju 2<> 25,'i (zadnji dunajski veliki misijon pa jc pokazal, da jih ju le \f>%), v Jiorlinu 25'i,',. V manjših mestih, kot sta Koln in Miincbeii, ne več kot 30-—. Jia Miinchcn jc nedavno konsta* tiral ondotni mestni župnik dr. Muhler, da irelikonočni dolžnosti zadosti ie polovica katoliških žena in četrtina moških. Število tistih, ki hodijo v nedeljo v cerkev bo približno enako, Župnik Al. Fckert pravi za Franklurt, da se tam od 162.000 le 85.000 udeležuje verskega življenja. Kalcheti tožijo. da otroci ne prinesejo s seboj skoraj nobene verske vzgoje11. Ljubljane sicer po številu prebivalcev ne moremo šteti med velika mesta, pač pa med večje kraje, ki imajo z velikimi mesti marsikaj skupnega. Poglejmo, kako je z verskim življenjem pri nas. 7.i± dan 25- nov. 1928 je hilo organizirano štetje onih. ki so hili pri sv. maši. Rezultat je takle: Moški ženske Skupaj Frančiškanska župna cerkev 2595 4181 6779 Stolnica 1476 3117 -1593 Šiška — — 2690 Župna cerkev sv, Petra — — 2502 Cerkev Srca Jezusovega — — 1820 Zupna cerkev sv. Jakobu 404 ¡471 1875 Uršuliuke 356 1611 1967 Cerkev sv. Jožefa — — 1150 Župna cerkev Tmovo — — 1032 Rakovnik 410 360 770 Križanke — — 600 Lichtenhirnov zavnd — — 559 Marija niste — — 545 Sv, KriStof — — 3M Kapela T. dri gimnazije — - 300_ Odnos 27.572 oseb. I 1 Število duhovnikov citiram po Letopisu 1928, II W, Schwer, Die alte Pfarre in der neuen Stadt v Bonner Zeitschrift lür Theologie und Swborge t (1924) 63, 64, « Khe rl e , G rollst jd t und Christentum v SZ 1 (!92S), it. 13, 261-263. 150 Moilii S plašni! bolnica Cerkev sv, Plorijnna Hiralnica Mestna ubožnden Marijin dom Prisilna delavaica Leoniif e Vincentinum Semenišče Ženska bolnica Kapela na gradu .iozcfinum Otroška bolnica Vila Reglna (Mirie) Frenos ¿enskf Skupaj 51.5Í1 29-i 230 165 ¡50 115 10S es 19 66 65 64 50 31 30 Skupaj 29.107 oseb. Par pojasnil, Statistika se nanaša na splošno slik" Ljubljane, nc pa posameznih župnij. Všteti so vsi, ki so prišli omenjeno nedeljo k sv. maši, tudi otroci in dijaki, ki hodijo k Šolskim sv, mašam Zalo je število pri cerkvah, kjer so šolske sv. ma£e, znatno vjijt» kol pri drugih. Ta dan je bilo hladno, neprijetno jesensko vreme, kar bi slabotne opravičevalo od nedeljske božje službe, in je bil dan v toliko za Štetje neprikladen. Na drugi strani pa tudi ugodno, ker je bilo izletnikov prav malo. Število tistih, ki so bili v dveh cerkvah pri sv. maši skoraj ne pride v postov; tudi tujcev ni bilo to nedeljo veliko. Kljub temu seveda statistika ni matematično natančna. Da bomo pa dobili pravo sliko, moramo pregledati prebivalce mesta Ljubljane. Za podlago vzamem statistični pregled popisoval-nega urada mestnega magistrata z dne 31, januarja 1928, ki nam nudi tole sliko: Mestna župnija Ce*t, ulic, Irgov Ud. Sk. pno število h ti stanov, harak slanov vagon. rodbin oseh ¡ I, Sv. Nikolaja 33 V, 146 —i — 181 4.288 11, Sv, Jakoba 3S V, 31T b - 1.406 6.758 III. Sv. Pelra 89 116 so 6 3.207 18,032 ÍV, Sv. Jane ra Krstni ka v Trnovem - ti 7, 648 M « 1.695 8.235 V, Marijinega Ozna* nenja tirančiškanskn) 114'/, 909 „ 4.390 I9.E03 Skupaj 337 2.730 71 * 11,479 -iT. 1 tf> Vseh prebivalcev z vojaitvoin ima torej Ljubljana 57.110. Ako od te vsote oditejemo drugovercc z vojaki (i. 1920, je hilo 2049 pravo- 151 davnih, 276 protestantov, 236 muslimanov, 97 izraelitov, 13 drugih veroizp,, 58 brez konfesijc, skupno 2.729; za L 1928. nisem mog-.il dobiti ločnih podatkov, pa mislim, da se število ni veliko izpreme-niiuj 3—4lK)0, otroke do 7. leta, slabotne in bokhne 10,000, t. j. IS- 20%, vidimo, da bi moralo dejansko izpolnjevati nedeljsko dolžnost 43—-15,000 ljudi, Torej jih je manjkalo 25. novembm 1928 približno 15.000 ali 33%. V nekaterih cerkvah, ki so zgoraj označene, so se šteli moški posebej, ženske posebej. Iz tega dobimo sledeče razmerje: med 15.984 je bilo 5241 moških in 10-743 žensk, Torej žensk Se enkrat toliko kot moikilv (Po ljudskem štetju I. [920, je bilo v Ljuhljam skoraj isto toliko moških kot žensk, m. 26.447, ž. 26.857,) V stolnici so se ud 2, nov. pa do božičnega praznika incl. šLela tudi sv, obhajila. Med 8250 obhajanci je bilo ves advenl obhajanih 1059 moških, 7191 žensk. Obojna statistika nam kaže: Moških ni'5", - Po drugih krajih spet silno ovira pastoralno delo pomanjkanje cerkva, Pariz sem Že omenil, Poglejmo Dunaj! Prvi in devetnajsti okraj delata izjemo, povsod drugod pa cerkva silno primanjkuje. Na vsako cerkev pride približno 10.000—20.00G duš. V 12. okraju na štiri cerkve 10S.106 duš, v 16, 153.093 duš na štiri cerkve, v 20. na dve eerkvi 85.110, v 14, okraju na dve cerkvi 98,703 duš. Dokler se vsaj v gluvnent tc razmere ne bodo spremenile, bo dru^o delo težko kaj prida izdalo. Ponekod si pomagajo s tem, da zaenkrat postavljajo zasilne cerkve, da vsaj nekaj ljudi dobi priložnost, zadostili nedeljski dolžnosti™. Tudi v mestih, pa naj si bodo razmere take ali lake, mora dušni pastir imeli pred očmi namen svojega poklica: Quaerere et salvum faoere, quod perierat, Ako ljudje ne pridejo več k duhovniku, mora pač duhovnik k ljudem. Anglikanska žena Roolh, soustanoviteljica nove sekte »Zveličavna ;imada«, je nekje napisala: Kristus ni govoril; Pojdite in zidajte cerkve in tam čakajte, da ljudje k vam pridejo, ampak; Pojdite za njimi, poiščite jih in oznanjajte evangelij vsem stvarem. Treba je pač dni iskali- Kolikor more, se mora dušni pastir vernikom približati. Kolikokrat se zgodi, da po večjih krajih ludi krščeni ljudje svojega Župnika ne poznajo drugače kot iz veri nasprotnih lislov in pogovorov. Delovanje V društvih nikakor ne zadošča za spoznavanje vernikov. Saj so redno v cerkvenih in prosvetnih organizacijah ljudje, ki duhovnika dosti dobro poznajo že iz cerkve in ludi privatnega občevanja. 7. novo družbo ali društvom bi nc bilo dosti pnmaguno, ker se bodo prejkone priglasili taki, ki so že v Ireh, šlirih organizacijah; tistih pa. za katere bi bila nova organizacija namenjeni, najbrže ne bo blizu. Pa te hi tudi to nc bilo resnično, organizacije "-1 Vsem, ki so mi pomagali pri nabiranju ?Uti stičnega materiala, zlasti še mestnemu magistratu v Ljubljani, se lepo zahvaljujem, " E n g e 1 h :i r t o. c 85, 152 zajamejo razmeroma mahi ljudi. Velika večina je takih, ki ostanejo Cisto ob strani. In vendar so tudi ti duhovnikovi verniki. Zu sveti Pavel je zapisal; Altendite vobis et univergo gregi, in quo vos Spiritus Sanctus posilit episcopos regere ecclesiam Dei (Act 20, 28). Ni nepremišljena beseda, ki jo je zapisal Pflicgler! Kristus je zapustil 99 ovac in šel za izgubljeno, mi pa pasem o eno in pustimo 99 izgubljenih v nemar". Kako se toraj tem duSam približati? Kakor laiški apostolat, tako so pastoralni obiski cor-dicio sine qua non. Wir dürfen nicht mehr warten, bis die in ihrem Glauben Gefährdeten zu uns kommen. Wir müssen ihnen dem iJuten Hillen gleich nachgehen.®'" V velfkomt-stnih farah jjotovo ne zmore vsega duhovnik, pa kolikor more. Cesar ne more sam, pa po svojih zaupnikih. Spominjam se, da imajo v Londonu duhovniki stolne župnije sv. .Jurija (St. George's Calhodral) celo faro razdeljeno po ulicah, vsak duhovnik svoje hišne številke. Župnija (ca 15,000 vernikov) ima župnika in sedem vikarjev, ki parkral na leto celo župnijo obiščejo. Vsak duhovnik ima čislo določen delokrog. Tudi po nekaterih nemških župnijah imajo izpeljan ta prinoip. Dunajski kardinal Piffl je po zadnjih velikih misijonih izdal sledeče navodilo: Die Missionen liahen gezeigt, dali die Leu le dem kirchlichen Leben näher gebracht werden, wenn man ihnen iil die Häuser nachgeht. Diese nachgebende Seelsorge wird nur dann ausgeübt werden kiinnen, wenn die einzelneu Plärren in S p r e n g C I zerlegt, jeder Sprengel einem Priester (Kooperativ, Ijeligionslehrer oder Ordens pries ter) zur He-treuuiig überwiesen wird und möglichst viele Seelsorgsslutiöntn errichtet werden, selbstverständlich unter Wahrung der ptarrliehen Rechte^ 1!" Gotovo je to popolnoma v skladu s cerkvenim pravom, ki o duhovnih pomočnikih takole določa: Vicarii cooperatores constitui possunt sive piu universa paroecia, sive pro de termina t a pa-rocciae parle (ean. -176, § 2). Po velikih župnijah bo podrohna pastor ftdj a težko Šla drugače. Pri pastoralnih obiskih bo dušni pastir vsaj nekoliko prišel v btik z dušami, ki bi mu sicer za vedno ostale tuje. Neredkokrat bo mimogrede odkril pravi vzrok verske brezbrižnosti ali morda celo sovraštva do cerkve. Videl bo, kako čudne predsodke imajo ljudje proti vernikom aii dnhovnikom. Tisti, ki so siromašni, pogosto žive v veri, da gre duhovniku pri vsem njegovem delu le za denar. Opravičeno ne bodo mogli govoriti: Cerkev, duhovnik, se za nas ne briga, ne razume našega gorja in naših bolečin. Spoznal bo socialne razmere svojih iu pijano v, njih borbo za vsakdanji kruh, njih stanovanjske prilike, njih način življenja, neredkokrat se mu ponudi prilika, da tudi vidi. kakšno duševno hrano uživajo, kaj tilaj", v kakšno družbo zahajajo, kar je vse pri pastnraciji posamezne duše in družine treba upoštevati. Cc vera v družini še ni popolnoma Ssehurgcr i (l*>26) 3. ts E n £ e I h a t t o. c. 49. 1,1 Wiener DiSiesariblutl 66 (1928) ,4t 12. 153 ugasnila, bodo taki ljudje, ki duhovnika osebno p.znnjo, v svojih icžavah mnogo prej prifli k njemu kot drugače Ti obiski naj bi bili kratki, zares pastoralni, brez \rsakc postrežbe. Duhovnik naj bi obiskat kolikor mogoče vse družine; če pa vseh ne more, mora dati prednost tistim, ki so v večji nevarnosti z:i vero in s katerimi ima manj stikaj*-, Drugače bi se listi, ki že itak za vero dosti ne marajo, še bolj odtujili. Kolikokral naj bi se ti obiski vrši I iT je odvisno od krajevnih razmer in pa od časa, s katerim duhovnik razpolaga. Vsako leto vsaj enkrat. Ce mogoče še oh posebnih prilikah kot so prvo sveto obhajilo (seveda lp suponira stalen kontakt ined farno duhovščino in kalehetomj, ob času sv. misijona, če imajo v hiši bolnika in podobno, Kjer pa so župnije prevelike, bi morali laiiki apostoli duhovnika prav V teh rečeh podpirati in ga po potrebi nadomešča tli Tu spada popolnoma v okvir delovanja v zmislu katoliške akcije. Trajen uspeh bodo pa li obiski imeli le takrat, če se vedno tn vedno ponavljajo. V ta namen laiški apostoli lahko porabijo priložnost, ko pridejo v hišo, da obiščejo bolnika, nabirajo naročnike za nabožne liste, darove /a karitalivne namene, ali ku razdeljujejo župnijske liste, ko vernike vabijo k izrednim cerkvenim slovesnostim in £e ob drugih prilikah. K a r i t a t i v n i redovi, moški in ženski, lahko du&nemu pastirju neprimerni) veliko koristijo. Spominjam s1.' iz pariškega predmestja l.evallois-Perret redovn ic Petilcs Soeurs de 1" Assonip-Uon. 2enska kongrcgaeija, stara dobrih 50 let. Njihov namen je streči po stanovanjih ubožnim bolnikom, ki bi drugače ne imeli nobene prave postrežbe, in jih počasi tudi versko obnoviti, oz. bolnike pripraviti za srečno smrt. Vse delo izvršujejo popolnoma brez-' plačno, žive od miloščine, ki si jc izprosijo pri drugih bogatejših slojih. 'L občudovanja vredno požrtvovalnostjo strežejo bolnim in opravijo vsa hišna dela za ostalo družino. Počasi se /.učno srca odpirati, ko jim dobre sestre mimogrede povedo, da dobivajo moči za tako delo i/, krščanske vere. Zelo veliko družin se na ta način spet spravi z Bogom. Na kar sem hotel posebej opozoriti, je pa to. da take družine, ki je enkrat konvertirala, ne prepuste same sebi. Povabijo jo v svojo kapelico k nedeljski službi božji in k sv, zakramentom. Razen tega vse družine, katerim so stregle, obiščejo parki at na leto, za praznik Marijinega vnebovzetja, glavni praznik te kongregacije, v adventu in pred Veliko nočjo: takrat jih prijavo Sevecla sc je trebiq pomanjkljiva, kajti več spisov je, ki se ne ve, kdaj so nastali. V vsebinskih skupinah pa se dajo spisi kar se da kronološko razporediti. Prvi zvezek, kt jja imamo pred seboj, obsega govorniška dela in teološke traktate o božji previdnosti in predcstinaciji ter o duši, nje izvoru in nje Usodi po .smrti. Med govorniškimi deli je nekaj takih, ki ali sploh nikdar niso bila govorjena (n. pr. tožba o življen-skih nezgodah), ali pa vsaj ne v tej obliki (n. pr. govor o Marijinem oznanim ju, ki ga je 60 in pol strani). Govorniški spisi, kar jih je ohranjenih, oziroma kolikor se jih je našlo, so porazdeljeni na štiri skupine; i. govori in paneriki (16]; 2, spominski govori na rajne in ložba o nezgodah lastnega življenja (6); 3. govori za cerkveno unijo iz I 1439- [štirje govori in pismo, s katerim je prvi govor poslal svojim rojakom v Horcncij; 5. obramha zoper očitke laLinslva. Go vori nudijo dogmatiku marsikaj zanimivega. Omenim samo izvajanja O pravičnosti prvih staršev v raju v govorih O Marijinem oznanjenju [str. 9 si.), na veliki petek {.str. 144) in za božič (str. 229}; dalje izvajanja o izvirnem grehu v islib govorih; potem maiiološka. izvajanja (brezmadežno spočetje v govorih o Marijinem oznanjenju in o vnebovzetju ter v traktatu o izviru duše; njena svetost in njeno napredovanje v krepostih v govorih o oznanjenju, darovanju in o vnebovzetju; o sodelovanju Marijinem pri odrešenju v govoru o vnebovzetju), V govoru o cvharistiji jstr. 123- 136) podaja nauk o transu bstanciaciji fp.i-::,j9tiu5ii) in razlaga, da so po spremenjeni u evharistične podobe brez lastne substance (Ti cjiA^i^v^Ti t (J ap-rw ¡J.£V«V Tiu /fiii!; str 129) Tukaj se očitno kaže vpliv zapadne teologije, zlasti Tomaža Akvinskega. Posebno pozornost zaslužijo govori o cerkveni uniji. Najprej ugotavlja, da je zedinjenje mogoče, ker glede izhajanja sv. Duha zapadni in vzhodni cerkveni očetje soglašajo [prim, na str. 299 pikre besede o onih, ki bi trdili, da si očelje nasprotujejo; str. 367 si.). ,lc pa z.edinjenje tudi potrebno, sicer se Carigrad nc da rešiti (prim. vehementna izvajanja na str, 301 do 306). V treh govorih (str. 306—375) razlaga Skolarios, kakšen bodi mir, ki naj se sklene z Latinci, kakšne ovire bo treba premagati in kakšna sredstva porabiti. Zedinjenjc mora biti resnično in iskreno, utemeljeno na verski edinosti: to je poglavitno, to prihaja v poštev pred vsem drugim. Navidezno, -ekonomično^ zedinjenjc bi bilo le škodljivo. Resnično zedinjenje bo Bizantincem prineslo božje varstvo in pomoč Latincev. Za tako zedinjenje je sedaj pravi LrenuLck, kajti cerkveni zbor je v resnici ekumeničen. Poglavitna ovira je lo, da bi se po tako dolgotrajnih kontroverzah pomirjenje moglo imeti za slabotno ponižanje. Toda nikakšno ponižanje ni, če se podvržejo razsodbi nezmotljive cerkve. Sredstvo za dosego zedinjenja je preprosto: proučavanje sv. pisma in očetov, ki jih je treba pravilno Rnjfiilcivm Vttinik. 12 178 tolmačiti, potem izgine navidezno nasprolslvo, Kdor čita te govore in vidi, kako Skolarios jasno misli, kako prostodušno razkriva ovire psihološkega značaja pri svojih rojakih, se začudeno vpraša, kako je mogel ta mož nekaj let pozneje nastopiti kot protagonist zoper sklenjeno unijo. To da misliti, Druga skupina spisov, objavljenih v leni zvezku, so teološki in antropološki traklati. Najprej teološki traktati o previdnosti in pre-destinaciji, najtemeljitejše Skolarjevo delo in hkratu najboljši spis bizantinske teologije o teh vprašanjih (str. 390—4601- Prvi je iz i 1-159., drugi z 1. 1467., ostale 3 je napisal kmalu za drugim. Po vsebini so traktati tako v zvezi, da je v prvem podana doktrina Ina podlaga o božji vsevednosti in o predestinaeiji, o človeški svobodi, ki je božja vsevednost in predestinaeija ne kratita, o milosti, ki zopet ne omejuje svobode. Zvest tradiciji grške teologije, se skrbno trudi, zavarovali človeško svobodo, Našteva nmogo grških očetov, ki se nanje opira, pa prav v tem traktatu se zopet čuti vpliv zupadnih teologov, zlasti Tomaža Akvinskega. V nadulinjih treh traktatih pojasnjuje vesoljnost božje previdnosti- Gre z.a vprašanje, ali je Bog od vekomaj določil vsakemu človeku, kdaj in kako bo umrl, ali pa je to prepustil poteku naravnih zakonov. Sv. Bazilij je bil za posebno božjo določbo, Diodor iz Tarza in Anastazij Sinajski sta jo tajila. Marko Evgenikos je mislil, da se Bazilij ni teologično ločno izrazil, da je za smrt izvoljenih posebna določba, smrt drugih ljudi ¡vi nastopi po naravnih zakonih. V petera traktatu razlaga, kako božja previdnost in predestinaeija ne uničujeta koristi molitve*. Na zadnjem mestu je pet traktatov O duši (str, -461—539), ki prva dva razpravljata o vprašanju: odkod duša? Skolarios je kreatianist: duša jo od Boga neposredno ustvarjena in emhriju vlita, ko je dovolj razvit, t. j. okoli 40 dni po spočetju- Kreatianizem dokazuje z umskimi razlogi, iz sv. pisma ter iz očetov, vzhodnih in zapadnih (Quaestio-nes, vet, et novi test,, ki jih pripisuje sv. Avguštinu), Zadnji trije traktati obravnavajo eshatološku vprašanja: o usodi duš po smrti do dne vstajenja in sodbe, o duši in telesu po smrti {poveličana telesa po vstajenju, nestrohnela telesa v grobovih) in o čistilišču ali vicah, Vsi ti traktati nudijo mnogo zanimivega in bi zaslužili podrobno analizo. Zadnji je polemičen, pa mirno in, rekel bi, dostojanstveno pisan. Nad latinskim naukom o vicah se Skolarios hudo ne spotika; hujše se mu zde pri Latincih druge stvari, ki jih na koncu traktata našteva (str. 538 si,), to so raba opresnega kruha pri maši, nauk o izhajanju sv. Duha iz Očeta in Sina in dodalek v simbolu (dvojna zmota!), obhajilo pod samo podobo kruha. Poslednjn zmota, pravi Skolarios, je nova, o njej se na vzhodu še ni pisalo. Zadnji stavek, da so uprav zaradi ohhajila pod eno podobo ¡»premnoga ljudstva papežu odpovedala pokorščino, se nanaša na husitsko gibanje Ob sklepu referata izražam željo, naj bo izdajateljema usojeno, pričeto delo brez motenj nadaljevati in srečno končati, F, K, Lukntan. 179 b) Ocene iti poročit;». S*t a bm ann M,, Einfiihrung iti die Summa TheoJogiac des hI, Thomas von Aquin, 2. AuM. 1928. Herder. Fbg. Str VIII i- 183 Ker BV še ni poročal o Leni ne velikem, a zelo tehtnem delu enega izmed najboljših poznavalcev skolaslikc, naj sledi tu kratka vsebina prve izdaje (1919), V 1 pogl- (1—43) obravnava zgodovino teoloških Sum vobče, potem posebej Tomaževe. V 11. pogl. [43 — 107) podaja obiirtn in jako poučen komentar Tomaževega uvoda (pro-logus) v Summo- V turn označuje posebnost in prednost Tomaževe metode, a tudi miselnosti, ki sla dali njegovi Summi vekotrajno veljavo. V III. pogl. (107—130) govori o načinu, kako treba Tomaževo Summo tolmačiti in uporabljati. V vseh poglavjih je polno dragocenih podatkov iz literature in zgodovine. V novi izdaji je G. skrbno dopolnil, kar je od tedaj izsledilo znanstveno prizadevanje njega samega, a tudi drugih, prav tako dodal novejšo literaturo, v posebnem poglavju |IV, 1-17-178) pa podal še kratko analizo cele Sumnie. Tako je to delo izvrsten uvod v študij Tomaževe Summe. A. U. '¡. i m m e r m a n n S L., Psihologija za srednja u č i 1 i š t a. Drugo sasvini preradeno i/.danje «a 22 slike. Str. VIII -j- 256. Zagreb 1926. Tisak i naklada .IugosLovenske štampe I). D. u Zagrebu. O t. izdaji tega dela je BV že poročal (VIII, 1928. 81 si.). Druga izdaja je tako predelana, da je skoraj novo delo (obsega 100 str. več). Čc smo že o prvi rekli, da bi se s pridom rabila tudi na naših gimnazijah, velja to Še bolj o 2. izdaji, S svetom in pomočjo praktikov-didaktikov je Z. vso snov metodično kar najbolj izpopolnil. Da bi bil.i knjiga dijakom tudi za poznejše življenje čim bolj koristna, je razširil meje stroge empirične psihologije in odpira ob raznih vprašanjih pogled v filozofijo; tako razvija oh etičnih, socialnih in religioznih čuvstvih etični, socialni in religijski problem; v celem posebnem oddelku obravnava »problem duše -; na koncu kaže pot tudi v kozmologijo in teologijo. Zato po pravici sam pravi,, da je sedaj knjiga nekakšen Uvod v filozofijo, Da pa že po vnanjc loči to, kar je za učenje postulat, in to, kar je le bolj ali manj desiderat ali le pt>kaï, da se zbudi zanimanje za filozofijo, rabi različen tisk in dodaja glavnemu tekstu beležke. Slike je priredil univ. prof. dr. Boris Zamik. A. U. P. Antoine Ma Ivy el Marcel Vi lier S. L, La confession orthodoxe de Pierre Moghila. Test latin inédit. (Orientalia Christiana nr. 39), 8U, CXXX1 et 223 pp. Rim-Paris 1927. Cena 30 lir. To je izreden zvezek znane zbirke pupcškega Vzhodnega insti-tU ta, izreden po obliki (liskan je v Parizu v komisiji založnika G. Bcauchesnea) in odličen po znanstveni vrednosti, Z veliko akri-bijo in z velikim znanstvenim aparatom je izdan izvirni latinski tekst znane veroizpovedi Petra Mogila po rokopisu, ki se nahaja v pariški Nacionalni biblioteki, V obširnem uvodu se podrobno raz- lfco pravlja o zgodovini, namenu in virih ic veroizpovedi. S trdnimi razlogi se dokazuje, da jc kijevski metropolit Peter Mogik (1633 do 1646) to veroizpoved napisal 1. 1MU., in sicer v latinskem jeziku. Na sinodi v Jašu (.Jussy) 1M2 je hila prevedena na grški jezik. I. 1643, pa potrjena od vzhodnih patriarhov. Tiskana je bila najprej v Amsterdamu 1667, potem pa z latinskim prevodom i, 1695, v Leipzigu. Iz zgodovine in iz vsebine je razvidno, da je obrnjena proti protestanlizmu in proti katoličanstvu. V latinskem izvirniku in v grlkem prevodu se pozna vpliv latinske teologije, latinskih kate-hizmov [P. Kunizija) in sholaslične terminologije. Pariški latinski tekst je prepis latinskega originala, a z nekaterimi popravki na podlagi grSkega prevoda. Grški prevod, potrjen od vzhodnih patriarhov, se namreč v mnogih važnih podrobnostm razlikuje od Mogilo-vega izvirnika, ki se jc Grkom zdel preveč prijazen rimskemu katoličanstvu V tukaj izdanem latinskem tekstu pa je bolje ohranjen prvotni Mogilov tekst. Zalo je ta tekst zelo važen za znanstveno uporabo avtentične grike izdaje. Veroizpoved Petra Molila se namreč zlasti v ruski cerkvi visoko ceni kot merodajna veroizpoved vzhodnu cerkve in kot nekako versko merilo za vzhodno bogoslovje. Z izredno bogatim znanstvenim aparatom se v lej izdaji mnogo Vatnih Vpralanj na novo osvetljuje. V toliki obilici znanstvenih podatkov se iell-lenja nahaja tudi kaka netočnost. Na str. XXfV se omenja, da jc bil Cirit Ltikaris [poitnerii kalvincem prijazni curigrafjiki patriarh) J. 1595 --16UI-ickloi pravoslavne akademije v Vitni. 'loda la akademija je bila v Gstrogu (ustanovil jo je knez Konstantin z Ostroga I. 1580.), kakor omenja in str. XXXV, Na tej akademiji je bil Ciril Lukaris res nekoliko časa rektor in profesor Predavat je kdaj tudi v Vilni, a pravoslavne akademije lam ni bilo. Ta zmota se srečuje v mnogih znanstvenih biografijah C. Luka risa. F. Gnvec. Franc Kos. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Peta knjiga (1301—124(1) Uredi! Milko Kos. 8", LVHl in 588 str. Založila in izdala Leonova družba v Ljubljani, 1928. 2e ta naslov v zvezi z naslednjim listom priča, da si je pokojni narodni zgodovinar Franc Kos s svojim Gradivom poslavil najlepši spomenik trajne vrednosti. Za odkritje lega spomenika imajo pri peli knjigi Gradiva poleg Leonove družbe v gmotnem oziru največ zaslug razne korpcracije iz Ljubljane, Maribora, Celja, Radovljice, Trbovelj in Vuzenice. Obenem s to narodno pietulo veje iz knjige rodbinska pieteta obeh njegovih sinov, istotako narodnih kultiirnih delavcev, umetnika Gojmtra Antona Kosa, ki je opremil knjigo s portretom svojega očeta, ter zgodovinarja prof. Milka Kosa, ki je zbrano Gradivo za peto knjigo uredil v glavnem po istih smernicah, katere je določil zanjo Fr. Kos. Za pravilno oceno Kosovega Gradiva maramo vedeti, da je to pač res Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, toda ne za zgodovino slovenskega naroda kol tako, pri kateri se je treba ozirati na psiho, kulturo in značaj naroda, lemveč je gradivo za zgodovino slovenske zemlje, na kateri je slovenski narod živel svoje posebno življenje, kajpada v ozki zvezi 181 z njo. ZaL« ludi uvodi v Gradivo niso in nočejo hiti kratki in mar-kantni orisi zgodovine slovenskega naroda, temveč hočejo T svrho lažjega študija Gradiva tudi na zunaj zVCzati niti, ki vežejo na znotraj posamezne regeste med seboj. Ti uvodi 50 čisto pravilno bolj uvodi v študij regestov kakor končni rezultati njih študija. To je treba podčrtati zato, ker se večkrat omenja, kakor da bi bili regesli le dokazi za izvajanja v uvodih, a se na drugi strani čisto nedosledno zopet opominja, naj bi Gradivo ne ostalo neizrabljeno, Za Kosovo Gradivo je torej bistveno značilen teritorija Ini, topografski, osebni in konkretno stvarni vidik. Zato je dal Milko Kos uvodu, ki je čisto njegovo delo, popolnoma točen naslov: Slovenska zemlja v razdobju 1201- 1246, Na koneu uvoda je hvalevredno dodal literaturo, ki jo je treba vpoštevati xa zgodovino slovenske zemlje v tej dobi. Iz podane označbe sledi, da osebni, krajevni in stvarni register, ki ga. je priredil zopet izključno M. Kos. ni le zgolj tehničen aparat, ampak je tako rekoč v metodični in bistveni notranji zvezi s celim delom. Sestava teh registrov ni bilo majhno delo. če pomislimo, da obsegajo v dveh stolpcih skupaj 158 strani. V njih najdemo še tako zverižena imena krajev in oseb, pri teh s kratko označbo, pri onih pa s potrebno lokalizacijo, pri obeh vrstah imen pa potrebno redukcijo na jezikovno pravilno rodno obliko, Za uvodom sledi seznam virov, ki ga je sestavil i*r. Kos, Seznani vsebuje le izdane vire. a ne vseh, temveč le literarne historične vire srednjeveškega značaja, med njuni nekako 18 analov. 22 kronik, 4 vrste biografij, in 23 nekrologijev, V svoji ogromni večini pa je Gradivo le knjige povzeto iz listin vseh vrst. Omenjeni literarni viri se nanašajo od 906 številk regestov le na 40 številk. Izmed papeških listin se nahajajo originali v Denetkah ($1,373, 477). v Celovcu (it. 17—20, 98, 102, 132, 158, 173, 268. 315, 317—320. 355. 366, 493, 515, 518. 543, 572), na Dunaju (5t. 21, 161, 353, 422, 568), v Gradcu (it. 491, t39). v I jubljmu (St. 316, 472), v Monakovem (it. 149, 467], v Si. Pavlu (št. 234, 303, 520, 5V9, 635), v Trstu (it. 341, 342, 576. 614, 615). Izmed teh manjkajo v Potthftitovih Regestih it- 234, 263. 303,316, 366. 373, 639, Dalje manjkajo v Pctthastoviti Regestih it. 189, 233, 251. 262. 267, 288. 355, 361, 381, 382. 385, 453. 476, 502 , 544 , 575 , 578 , 588. 589, 593 , 595. 596. 638, 618. 731, 8-15. 863. 892. Razen omenjenih se nahajajo v Pntthastu zabeležene št. 7, 60, 72, 74, 75, 07, 103, 1U5, 129, 175, 221. 252, 2SS4, 285, 336—338, 360, 380, 492, 574, 602, 611, 619, 632. 651. 652, 668, 611, 865, S85, 885. Številke Potlhastovih regestov so eilirane loino: le pri par regestih se navaja ludi zvezek; kaj naj pomeni pripise k Add, pri I, i v. Pntthaslovih Regestov [St. 652), ni razvidno. Regesli pod št. 575. 678. 845, 863 so znani edino ¡z izdaj IraiiCOskè Sole v Rimu (Ecole Française de Rome]; Auvray, Les registres de Grégoire IX.: Berger, Les registres d'Innocent IV. Ker je znano, da se francosku šola ozira predvsem na francosko zgodovino, lahko rečemo da bi se pri natančnem sistematičnem preiskovanju vatikanskega arhiva in drugih arhivov našel Se marsikak dokument, ki je važen za n&so zgodovino, 7-n §t. 473 pogrešamo ustanovno listino lavaniinske Skoiije z dne 10. maju 1228; nahaja se razen drugod ludi pri Jaksehu, Mon. Car. IV. n. 1947, kakor jo navaja Kovaiifi v svoji Zgodovini lavantimike Škofije. Dnbro bi bilo hranilišča virov točneje označiti za razne kraje, n. pr. Draždane (St. 351], Stuttgart (it, 563], ali Čedad, kjer imamo kapiteljski, mestni in rnuzealni arhiv, pa ne vemo, v katerega spada SI. 33: pndohno veljn za Piran (St, 92}. kjer se sicer navajala mestni in kapiteljski arhiv. 182 Gradivo je zbrano iz Liskanib virov, Prav zato bo za vsako nadaljnj« raziskovanje- nuobhodcn pripomoček. Kar moremo itleli, je le, da bi temu 7v«ku slfldili kmalu še ostali zvezki, Jos. Turk. RAZNO. Papež o katoliški akciji. Vprnianje, kako o stvar i ti veliki načrt Pija XI., izvesti v cerkvi hiški apostolat, je ponekod zbudilo praktične dvome. Med najpreprostejšimi ni ta, kakšno bodi razmerje že obstoječih katoliških organizacij, verskih (Marijinih družb, 111, reda sv. Frančiška, Vin-eencijevih in Elizabetinih konferenc} in kulturnih, do katoliške akcije. Zelo dobro došlo je torej najbolj avtentično pojasnilo, pismo z dne !■}. novembra 1928, ki ga je poslal papež Pij XI. breslauskemu škofu kardinalu Adolfu Bertramu (Acta Apost, Sed. 1928 pp, 38'1 do 387). V njem podaja sv. oče skupna načela in skupne temelje katoliške akcije-, pove pa tudi, kolikor je treba, kako se bo izvedba akcije po raznih deželah diferencirala. Ker je to pismo eminentne načelne in praktične važnosti, ga podamo tukaj v prevodu; izpustimo le začetno in sklepno formulo. Pismo papeža Pija XI. kardinalu Adolfu Bertramu z dne 13. novembra 1928 o skupnih načelih in temeljih katoliške akcij e. Res zelo veseli smo bili tvojega nedavno poslanega poročila, kaj si za počel En storil za porast katoliške akcije med svojimi rojaki, V tem se tudi razodeva tvoje spoštovanje do apostolske stolicc, da si odkrit željo, naj bi v pismu tvojim ljubim sinom v škofiji Označili najboljši način in pol, kako naj se zaieto delo nadaljuje, in jih k nadaljnjemu delu spodbudili. Gre za stvar, ki že apostolski dobi ni bila neznana; saj omenja Pavel v listu Filipljanom (-1, 3] »svoje pomočnike« in želi podpore za žene. ki so ž njimi vred delale za evangelij«. V naših dneh pa. ko je čistost vere in življenja vsak dan v hujši nevarnosti in ko je žal takšno pomanjkanje duhovnikov, da že niso, zdi se, več kos skrbi za dušne potrebe, se moramo tembolj opreti na katoliško akcijo, ki bi tako pičlo število duhovnikov podprla in dopolnila ter mu dala in pomnožila sotrudnikov iz laiškib vrst. Znano je. da so naši predniki ta način, braniti katoliško stvar, odobravali in uporabljati: čim bolj kruti Časi so navalili na cerkev in človeško družbo, tembolj odločno so, kakor na umiku, spodbujali vse vernike, naj Hi pod vodstvom škofov bojevali svete boje in po svojih močeh skrbeli za večni blagor bližnjih. Prav tako smo mi že od začetka našega papeževanja. skrheli za porast katoliške akcije, V okrožnici »Ubi urcano« smo javno povedali, da se nc da ločiti od pastirske službe in krščanskega življenja, Potem smo ohjasnili nje bistvo in nalogo: če se prav picmolriva. 183 in jasno, da meri katoliška akcija na to, naj bi se laiki nekako udeleževali hierarhičnega apostulstva. Ka-toliška akcija ni samo v tem, da se vsak zase trudi za krščansko popolnost — to je prvo in poglavitno —, temveč tudi v resničnem u p o s t o I s t v u , lastnem katoličanom vsakega stanu: njih misel in delo bodi v zvezi z nekimi središči zdravega natika in mnogoličnega in gibčnega delovanja, ki so pravilno in zakonito postavljena in ki jih podpira in krije škofovska avktoriteta, Vernikom ture j, ki se laku združijo in zedinijo, da so na razpolago cerkveni hierarhiji, hierarhija daje naročila ter jih obenem spodbuja in podžiga, Kakor naročilo, cerkvi od Boga dano, in njeno hierarhično apo-stoislvo, tako je tudi takovšna katoliška akcija ne zgolj zunanja, temveč duhovna, ne zemeljska, temveč nebeška, ne politiška, temveč verska. Po pravici se pa srne imenovali Socialno, ker ima namen Širiti kraljestvu Kristusa Gospoda: zakaj ko ga Siri, pridobi za družbo najvišjo vseh dobrin in pridobiva druge dobrine, ki od one prihajajo, kol so državne, tako zvane politiške, to je dobrine, ki niso last zasebnikov m poedincev, marveč to skupne vsem državljanom. Tu vse pa more in mora katoliška akcija doseči, če je, pokorna božjim in cerkvenim postavam, daleč proč od teženj politiških strank. Ce bodo katoličani, ki so deležni hierarhičnega apostolstva. napolnjeni in prekinjeni s tem duhom, bodo prav lahko najprej pospeševali združenje vernikov vseh narodov v n ravnih in verskih zadevah, in prav tako bodo zmožni, — to je poglavitno, — načela t vere in krščanskega nauka razširjati, krepko braniti ter zasebno m javno uveljavljati. Tako bodo v katoliški akciji prav vsi katoličani složni, brez razlike plemen in strank, če le takino (strankarsko] udejstvovanjc ni v opre ki z evangeljskim naukom in krščansko postavo, če se le ne zdi, da so se že s takšnim udejstvovanjem odpovedali temu nauku in zakonu Govorimo namreč o akciji, ki zajema celega človeka, čigar pravo versko in svetno življenje pospešuje, to jc jedrnato pobožnost, bogato Spoznavanje zdravega nauka in popolno neomadeževanost življenja; kdor tega nima, ne bo mogel hierarhičnega apostulftva s pridom vršiti. Sicer pa se lehko ume, da bo katol.iškaakcijav praksi različna, kakor sta različna starost in spol, kakor so različne časovne in krajevne raamere. Člani mladinskih društev naj se predvsem pripravljajo in urijo za bodoče naloge; odrasli naj imajo širši "elokrog: njih naloga je namreč, nič opustili, če morejo izkazati človeški družbi kako dobroto, ki je kakorkoli V zvezi z božjim poslanstvom cerkve. Katoliška akcija pa svojega cilja ne mara dosegati po posebnem polu in načinu. Nasprotno. W a k u vrste Ustanove in društva, bodisi pretežno v e r s.k a , ki so n. pr. ustanovljena za vzgojo mladine ali za gojenje pobožnosti, bodisi svetna in gospodarska, obrača in usmerja na Socialno apostolstvo. Akcija i 8-1 ho vsi o d modre uredbe, ki jo ima v edinem in složnem vodstva, v urejenosti moči in dela, katera vodi sestavine nje ustroja, lo je društva moi, žen in mladine obeh spolov, imela koristi, ki ji jih denašajo verska in gospodarska društva, hkratu pa bo ta podpirala in gojila in dosegla, da ho med njimi sloga in dobrohotnost, pa tudi medsebojna pomoč, Lehko je presoditi, kako bo to koristilo cerkvi in človeški družbi. Ko bo katoliška akcija dosegala to predvsem versko in moralno dobrino, ne ho hranila svojim, stopati v javno življenje in vse njega panoge; še sposobnejše jih ho storila za javne službe, saj jih bo strogo vzgojila za sveto življenje in izpolnjevanje krščanskih dolžnosti. Mar se ne zdi, da je ustvarjena, dajali državi najboljie državljane, najvestnejše in najspretnejše uradnike? Kdo bo torej še trdil, da zanemarja resnični blagor države, saj je ta blagor ves v okvira dejanske krščanske ijuhezni. ki veleva na vseh področjih pospeševati javno blaginjo, Mar ne pospešuje katoliška akcija te blaginje, ki je neposredni namen države, ko svojim veleva spoštovali zakonito avktoriteto, držati zakone, hraniti in braniti vse, na čemer sloni blagor in sreča narodov, recimo neomadežanost Življenja, neoskrunjenosl domačega sožitja, slogo In soglasje med stanovi. kratkomalo vse. kar prispeva za pomiritev in utrditev človeške družbe? To gotovo laglje dosega, ker ni zapletena, kot so rekli, v medsebojne boje strank, četudi obstoje take med katoličani, katerim seveda ni zahranjeno v spornih zadevah, * prepuščenih svobodnemu preudarku, različno misliti, in ker rada posluša svete in navodila škofov, čeprav so strankarski disciplini in koristi nasprotna ali se nasprotna zde. Iz povedanega je jasno, da bodi katoliška akcija pot in sredstvo, po katerih cerkev narodom deli vsakovrstne dobrote; pot, ki se zdi po božji modrosti in dobroti odprta, da bi cerkev k evangeljskemu nauku in zakonom privabila in pritegnila tiste, ki bi, brez stika z duhovniki, kaj lahko se pridružili zvodom in zlim nakanam prevratnih ljudi. To so skupna načela in skupni temelji vsake katoliške akcije. Čeprav je vir eden, bo nje pojav različen, kakor je različen duh ljudstev in so različne razmere pri narodih. Iz lega je očitno, da je vredna podpore ne le ¿kofov in duhovnikov. ki dobro vedo, da je nam kakor punčica v očesu, marveč tudi vladarjev in oblastnikov vseh držav. Če jo bo tako skupnost podprla, ho prinesla med katoliškimi naredi čudovito bogate sadove in bo, vzbujajoča verskega duha, nemalo prispevala svetni blaginji. Prisrčno želimo, naj se to srečno zgodi. Ljubi sin! Zelo smo ti hvaležni, da se prizadevaš v svoji škofiji razširiti katoliško akcijo, lepo pojmujoč naše misli, in da si nam dal priliko, jih zopet povedati v splošni prid. i ■■ ,■ ' • *• - .>'•■'• Novejše publikacije Bog. Akademije, Razprave: 5. ¿v.: T ur k, dr. Jos., Tnmaí Hren. Dir 5"—. 6. xv.: G ri ïc c i dr. F., Mistično lelo Kristusovo. Metodična in praktična vprašanj;!. Din -i'—, 7. /,v.: Griv.ec, dr. F., ReTUm Orienta¡ium. Okrožnica papeža Pija XI. o proučevanju vzhodnega krščanstva. Din 4*- Nota. B o ¿tal ovni Vcstnik^ quater per annum in lucem editur, Pretiütti sLibnotationií pro vol ]X- (1029) extra regnum SHS [Jugoslaviam) est Din 6t)-—, — Directio et administratio commentarii üogoslovm Vestnik*: Ljubljana, Faculté de Théologie iVougoslavie]. Bogoslovni Vestnik. Cena letniku 50 ¡Djp za tuzernstvo, 60 Din za inozemstvu, Vsi dopisi, hi so namenjeni upravi (n. pr. reklamacije, naznanila, preselitve i- si ), naj ^e pošiljajo u p r a v i B, V,, Ljubljana, Prodajalna K T. D. (K. Ničman)- Bogoslovna Akademija ima pri jjnhljimsk] podružnici poštne hriiniinice račun šf 11.903. ji« uredništvo in izdajatelja oblasti odgovoren: piol. ttr, kuttirujn. Za Jugoslova risko tiskarno: Kflrnl Čet. PoStnina za kraljevino SHS v gotovini plačana. BOGOSLOVNI UESTNIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA LETO IX ZVEZEK lll/IU LJUBLJANA 1929 KAZALO (ÍNDEX) I Razprave (Díssertationes): Ra. J'i ó, De Collationibus Jounms Duns Scoti, Uoctoris sub- ti.lis ac Marian i . .......185 Ehrlich, Samanizem [Le chamanisme).....„ . 220 II. Praktični del (Pars practica): Krepost zmernosti v spisih sv. Janeza Hrizostoma (Doctrina s. Joanttis Christjstomi de vir t ule temperantlae), — .1. Ujčič 255 Paberki o pastirovanju moäklh. — R, ...... . 274 Virgo-sac er dos. — J. Fabijan ............ 279 Aitare privilegia, tu m v svetem letu 1929. — F. U.....282 Odgovori odbora za razlaganje cerkvenega zakonika. — F. U. 282 Ohhajanje bolnikov. — F. U.............284 Sprejemanje Rusov v kat. Cerkev. — F. D........285 ITI, Slovstvo (Littcratura): a} Pregledi: Iz literature o Mariji srednici vseh milosti {.), Fabijan) . . 286 b) Ocene in poročila; Zimmermann. Historijski razvitak Filozofije ti Hrvat skoj (A. U.) 298, Vogels, Vulgatastudien [A. Snoj) 298. — Pohl, De vera religione quaestiones selectae (L. Ehrlich) 299. - S p i Č.l I ( Doctrina theologiae Orienlis separali de Ss, Eu-churistia 1. II (F, K. Lukman ) 300- - J e 1 e n i i , Spomenici kuhumoga rada franje vaca Bosne Srebremčke (J- Türk) 306, — OberSki, Strossmayerovi govori na vaükanskom koncilu (F. Grivec) 307. — Spilelak, Biskup J. J, Strossinayer u vatikanskom saboru (F. Grivec) 307- — Novak, šmarna gora [V. Steska) 308, — Hülsler, Codids Iuris Can. Interpretado authentíca IRoiman) 309- C i m e í i e r , Pour éludier le Code du Droit Canorique |Ro¿man) 309. ■■ Zbornik znanstvenih razprav VI. letnik íRoiman] 310. — Bauer, Der Altar und seine Auastattimg nach Auffassung und Anordnung der Kirche (F, U.) 310. — Holzmeister, Orationes lilurgicae (F. U.) 311, — Talija. Lijek duševnim boEima (F. U.) 311. — Opeka. Odreäenje (C. Potočnik] 311. — Gerster a Zeil, De quae-ítionibuS a confessario ponendifi (F. U.) 312. JV. llnzno (Miscellanea): »Jamski motiv v pru krščanstvu« fLkm,] 312, DE COLLAT! ON [BUS lOANNIS DUNS SCOT! DOCTOR1S SUBT1LÏS AC MARIANI. P C. Dr. Halló, U. t M. Tracíatus Cóllalíoaum seu Disputa t tonu m inter reliquas Doctorís Subtilis tki cu brati on es a historiéis reponitur, Communis auteœ sententia est has disputationcs a Duns Scoto Parisiïs habitas esse, unde et C olla t i ones Parisienses vocantur1. Hoc ûpusculum magni momenti esse Scotistae pluries edi-xerunt. Romulus Laurentianus Servita hoc opuscuium »celeste«13, Cavellus quidem ->aureum«; appellant. Waddin¿us vero lias Col-lationes »maturum faecumdumquc« ingenium redoleré asscrit*-" His itllimis annis codices manu scriptos Duns Scoti in quam-plurimis Europac bibliothecis perluslrando necnon antiquis cum ' Fgidio M. Giusto 0. F. M-, Vita del B, Giovanni Duns Sto to. Pott ore So t tile e Mariano, p. 314. S- otaria de£li Angeli, 1921. — P, A, íicrloni seribiti »Les Collalkines furent écrites â Paris; elles sont connues sous le nom de C o 11 a l i o il e s ou D i Bp ut pli on es parisienses. Personne iusquû présent n'en a contesté la paternité à Scol qui doit avoir soutenu ces thèses ¿ In Sorbonne líe rio ri, Le B- Jean Duns Scot, p. 4;5. Loanto, 1917. — Clr. cliam M. de Wuf!, Histoire de la P h i 1 o s o p h > i- Médiévale, t. fl, p. 65. Paris-Louvain, Î925; R- 5e eh erg, Die Théologie des Johannes Duns S cot us, p. 60. Leipzig, 1900, 2 Romulus Laurentianuf Servita MûrenlmuS cditionem C olla lion Util mi i Generali piaefccto Angulo Morcillo Areliiio dedica vi t et liane dedica tiouem terminât: »Te unicum noslri seculi lumen huic ooeri deleči cuius auspicio celeste hoc opuscnlnm o t çui non iaçile par invenías omnibus esset ¿latissimum ■ (\olnmen Bibliothecau Conventus Sanclae Crucis Íívoídíc ' in Dalmalia.J 3 In praetatione ad Loctoruiu scribit Celebérrimos CavelluS: *TraeUtus Collationum, xeu Disputa t ¡tinim DoctOris Subtilis vire aureus... Mabel in hisce Coliatiombus Ductor stleclas quacstioncs in utriuiique partem aCutissime ventílalas, quasi quad h bet ice. alien, lit resoJvnntur. propositas. Habent hie juniores "Ihcologi quasi armarium bene instructum undo sine labore in Scbo-lasticis disscitationibus, et velut ex opere [ut ajunl] opcrato disputent; habent cliam proinpluarium dtfficnllatun cl nhjecliontini, quihus Doctor is Sublilis opi. niones intDUfinari possinl, qua mm pcrpensis solutionibus ipsins doctrina, solida et perspicua apparent... Clr. Joannis Du ns Scoli Opera Omnia. ¿idilio Vives, t, V, p. 130, * Cír, Ccnsurani W a d d i n g í in Collatiunes. Ldilirj Vités, t, V, p. 129, SoOodomi VcUnik 13 186 cditiûmbuï hos codices conferendo. communem auctorum sen-tenliam de numéro deque origine Collationum cum anliquUutis iustimonio minime concordare a ni mad verteil s, exilum investiga-tionis mcae hie brevissimo calamo exliiberc in mente habui\ Ad bunc finem consequendum in prima parte praesentis elucubrationis descriplioncm codicum Collationes exhibentiuni pcrficiam, deinde convenientiam et disconvenientiam eorüm instituam, postremo antiquis cum edifionibus conlcram. In secunda vero parte huius disquisiticnis très quaesliones Collationum nunc prim um typis mandabunlur. I. Observationes hislorico-criticae circa Collationes 1. Duns Scoti A) Codicum descriptio. Sex praecipui codices manu scripli inveniuntur, in quibits Collationes Duns Scot! continentur, scilicet : cod. 90 et cod. 65 Collegii MerEonensis et cud. 209 Coll, Balliolensis Oxoniac; cod, 2—4—3 Coll. Domus Petri Cantabrigiue ; cod. addil, 2%9 (Plulh, CXXXI. 4) Musaei Britanici Londini, deniquc cod. lat. 876 Biblio-thecae Vaticanac0. a) Cantabrigiae, BibL Coll, Domus Petri {Peters-house), cod,2—4—3 1241 ij — Membran,, mm 230X140. saec.XV, Folia 99. Fol. 1 r: '•Scoli Collationes, Utrum sit tantum una prudential Fol. 69 v desinit: »oppositu sunt in eodem etc. Expliciunt collationes Doctoris Subtilis.« Fol, 96—97 v tabula quaestiomim, Deinde sequitur, posteriore manu insertus, traclatus supposi-tioiiibus« ; '"Maria — Jesus ■— Nicholaus, Quoniam ignorantlbus 3 P. Battes Les Commentaires de Jean Duns Scot sur les quatre livres des sentences, p. 4—5. Lotiyîim 1927. P. n. 2 scripii- mus : »On sait que Wadding a publié toutes tes Collationes sous lu titre de Collât, Piril. On admet cette opinion comme un tait. C'est une erreur.. , le fîlS. 90 Edc Merton College] du XIV7. siècle, renferme des Collationes Oxon, et Paris. Fol. 15-3 r. oa lit Collationes Pariüicnses secundum do-ctorem subtilem«. Fol, 200 r "CollMionts Oxoileotti see. Dcctoreiu subtilem . Nous en parlerons ailleurs.« Quidam adhuc codices inveniuntur in quibus iive littili siv« qua*dam tantum quaciliones Collationum inveniuntur. Itft ex. ßr. tod. Vat, litt. 830 inter alia tabulait] Senti super aticas ccdnlas« continel. De hoc postca. Cfr. opus iam ciL Les commentaires de Jean Dims Scot .,, p, 4—5, 23, 195. — P e 1 s 1 e r Handschriftliches 7. Ii Scot 11 s mit neuen Angaben über sein Lirben, in tranzisk, Studien, 1923, 1. X, p. 22. 87 íuppositionibus terminorum veniales propositionum latent . . .« Fol, 99 tlesinit: »Ad fttiem conducuat qui vivit et regnat Deus per omnia seculorum sécula. Amen. Expííciunt suppositiones.« b) Londini, Eibl, Musaei Britanici, cod. add. 2969 (Pluth. CXXX1. 4). — Carlaceus, mm 21UX140, anno 1-178 exa-ratus. Folia. 73 et 2 folia insititia in piincipio el 2 in fine. Ligatus assibus, In dorso typis matidalum; »Joannis Duns Scoti Colla-tioncs XLVI. Ms. Brit, Ex dono Henr, Clifton « Fol. 2 ra : »Col-lalio prima, Utrum sil tantum una prudentia . . .« Fol- 71 vb desinit; aopposita sunl in endem etc. Explicitinl collationes doctoris subtilis, etc, Hie incipiunt lituli queslionum doctoris subtilis in suis cálíationibus secundum ordtnem .. -« In hac vero tabula non invenitur titulug quaestionis 39. quae est exarata fob 67 ra usque ad 68 ra: »Utnim apprehenso fine ultimo in universal; voluntas viiitoris possit non velle ilium , . In fine rubrica: *expliciunt collationes doctoris subtilis cum tabula sequenti per manus J- de m. Anno domini 1478, 22 die mensis decembris etc.« c) Oxotiiae, Bib J, Coll, Bal 1 io l e n s is, cod. 209. — Membran., mm <130 ■ 300, anno 1456 exaralus. Folia 174. I.ijfatus tabulis carlaceis corlo gilvo cocpertis. Fol. 1—98: »¿coli Quod-libeta.« Eol. 99—113 : »tractatus Scoti de primo rerum principio.« Fol. 114 r incipiunt Collationes: »Utrum Sit tantum una pru-dentia directiva,..« Fol. 141 v rubrica; »Explicit Collatiö Fari-siensis Doctoris Subtilis, Scriptum per nie Johannem Keynboldi de monte ornato Ierre hassie Almanicura Anno Domini millcsimo CCCC 56 die mensis mai vicésimo primo ele,« Fol. H2 r; »Ulrum cum simplicitate persone divine possit stare pkiralitas rationum rea Ii um in cadetil ante omnem actum intellects , . Haec quaestio inopinate desinit: »infinitum«. dj Oxoniae. Bibl. Coli. Mertonensis, cod. 65. — Membran., mm 374X270, anno 1456 ex a ratus. Eolia 155, In parte interiore tegument! alia manu contentura voluminis exhibetur: »1, Johannis Duns Scoti questiones quodlibelilales novissimo eque nc primo folio truncate, — 2. Collationes aliquot eiusdem : opus maneum. —- 3 Collatio Parisiensis Johannis Duns Scoti: circa medium volumen. — 4. Fiusdcm tractatus de Primo Principio capitulo 4 truncatüs. — 5. Item Seotus de Perfectione Statuum. — 6. Francisco de Mayronis de Dominio Apostolorum. — 7. Qliestio Francisci de subicctione universalis ct plenitudi-narie potefilatis sen principa tus Menarche ad Yeiarchiam. — >r 18S 8. Beda de 12 lapid. Apncalip. — 9. Item sermo Francisci dq Maronü in Asciso tempore indulgenliamm.« Diniidium priml folii abscisstim est. Item plura iniin desunl. Folio 65 v alia manu : «desideratur folium novissimum qucsti-untim quodlibetarum Jnh, Duns Scoti. Incipil: : nee debet poni quod includiL - . .« Quaestio desinit; "talis est tantum Deus,^ Haec auteni pars est quaestioniü sextae. Ergo plura folia abscissa sunt. Sequitur quaestio : ^Utrum intcllectus possit quietari in aliqua relatione s implicit er . . In marine manu primi amanuensis; »Questio 7.* Manu moderna: »Haec est collatio 12 Johannis Duns Scoti secundum ordinem libb. impressorum ed. Lugduni 1639 vol. 3.* In marline superiore foL 90 r alia manu; ;>Scoti Collalio Parisieosis <\K&us 0 XOD J-c n s i h u s loquitur. Cir. U a I i c, up. cil. p. 5. > Hoc testimonium et am tod. Vat. Jat. 390 ctmlirinat. Duin in cod. Vat lat. S76 lantum 17 qua?slioae$ exuratae sunt, cod. 890 tilutus 19 qua est ionipm ufiurl. Quia hi htuti ornmno cunt Collation,bus Pari&icnsibus cudicum Oxoni-rosium concordant, illas indicamus. Cod. lat. 690, fol. <1 v—5 rb'j U tum sit mntum una pruttcniia refpectu omnium ajjibilium . ., ~ Ulrum actus intclligcndi sint cfficlivc nb nhicctn . . . — Utrum habitus perficiens po-Icntiam sit principiuin ocli\um actus... — UI runt intcllcctus possibles jit acliviis in rausando actum inlclli^i.' ndi, . , — [Jtmni voluntas possit ftvCrtcre intiflJcctum hum !i mini ab uue dittaniinc ad ¡bud... - Utrum (hetatnen inlil- w Icctus sit principLiuti aclivutn niptctu elections... — Utruni voluntas possit poet-are elicicndo contra dictamcn rations... — Litrum vtjlunlas nccesiarlo vciiL ultlniuni (incm stcul osttusuu] a rationc . ., ™ Ulrutu voluntas pur illiquid al-ud a so possil ncccssitari ut nun possit non velle finvtn ultimnrii sihi oaten-sum... — L'tciiiii inlullvcius circumscripta aclu vnlunt'itis possit assentire omni pur se scibili. .. ■— Utruirl ad hot quod intctlL-ctu ? essential alicui non re-quiiatur lumen iahuum ... — Uttum ad hoc qund ntclluctus noater Videat fteum 191 nensis 8 qacsliunes Oxonienses insunt. Hoc vero testimonium cxclusivllm it on esse iam ex eo patet, quod codex mancus est. Duo alii codices Oxonienses (cod. 65 Coll. Mertonensis el cod. 209 Coll. Balliolensis) distinctionem inter »Collationes Pari-sienses« el "aliquot collationes faciunt. Licet dc loco, ubi bac aliquot collationes« habitae sunt, nihil dicitur, tamijn vcl sola Jiaec dialinetio momenta sno mini me caret. Coltatis quuque his Cnthcibiis ad inviceni, momentum istud pateiiel. Uteique codex ab eodem amanucusi J, Reynboldi exaratus est. In cod. 65 Coll. Mertonensis prime loco "aliquot collaliones«, deinde (fob 9Gr—llUr] »Collationes Parisienses« { in cod, vero 209 Coll. Ballioicnsis imprimis (fol. 114 r—141 v) Collationes P-'trisicnses, deinde [fol, 142 r 173 v) Collationes, quibus titulus deest, exaratae sunt. Quoniam, nt vidimus, in utroque codice plura folia abscissa sunt, ordo, quern scriptor in exarandis his codicibus secutus est, collationes, quae in foliis abscissis erant, invenire perm it tit. Ita sex quaestiones, quae quaest. 7 cod 65 (fol. 66] Coll. Mertonensis prae cede bant, in codice 209 (fol. 1421—148v) ColL Balliolensis teperire bene nobis succesit. Titulum denique hariim collationum exacte aflcrre multum in liac re iuvabit. Cull. Mertonense cod. 65 Coll. lialliolense, cod. 209 Quaest. 1 (fol. M2r—N2 v): Utruai cum siiu piieilale persons divine pessil blare plurality TaCiobum rcaliiun. QuaesL 2 |fob Uiv^l'44 r) . ULruni intellectus patemui sit urincipium for -male product ndi vet hum in divinis ■ , i Quae El. 3 Hot 1«r—145. v)t Utrum Ik-c essentia divina u( bee disiincta a acipva ... sit prinium obiectum in-tcllcctus.. . in patria requiratm lumen iafusum ... — Utruui essentia divina sub eadem ro-lione forma I i sit (bicclum Dei el beali... — Utruui in divinis possil esse raflior dutiuctio qiJfliu cOnceptuuni .. . — Utrum in essentia divina possit esse aliqua I crsoiin products . . — Utruui in dlviail films generetur dc substantia Patris .. _ — Utrum Vsrburu in dtvim« juoducalur per actum iiitelieclus iniormali noticia simplici... — Utrum in di^ mis possinf esse plures emanations uoius r&tionii.. . — Utrum in Deo slot alique relatione^ ad intra preter relation» originls.,. Post hut qaasttlones de quibus praeler tilatum rnrum in codice indicium est, sequjtur quaiistio; Utrum omncs rationed que dicuntur dc Deo secundum substantial!! sint eedum Deo omnihus mudis et inter se ., Sum-inarium huius quacstionis in 4(1 lineis exhibetur. 192 Quaest- 4 (fol. 145r— I-16 v): Utrum crinceptus cntts sit iifliplicitcr II ni-voeus Deu cL creature... Quaes!. 5 [fol. 146 v—148 v): Utrum ihenlogia Dei sit practica vel specu-lutiva .. . Quaest. 6 |I4S—150|: Utruin relotio creature ad Deuin sit realiter alia ab essentia. Quaest. 1 (fol, 661; Utrum intellect» Utrum Intellectua possit quieta™ in possit quictari in aliqua relatione aliqua relatione . . . Item, cod. 209 Coll. Balliolensis auxilio nobis eat quando voliimus reperire, quaenam quaestiones in principio Collalionum Parisiensium |lol, 90] codicis 65 Coll, Mertonensis desint. Illae tres quaestiones quae deberent praecedere quaest. 4 codicis Mertonensis iuxta codicem 209 Coll. Balliolensis sunt sequentes: Coll. Mertonense, Cud. 65 Cull. Bulliolense, cod. 209 Quaest. 1 |iol. 114 r—1 n r): Utrum sit tanlum una prudentia... Quaest. 2 |fol. 117*— U9r): Utrum actus intelli^en di sit effective ab objecto .. . Quaest. 3 jtol. 119 r—122 r)-. Utrum habitus periiciens cotentiam sit prin-Cipium aetivum actus... Quaest, 4 {fol. r]: Utrum intel- Quaesi, 4 (lol. 122 v) : Utrum intel- I eel us possibiiis sit activus,.. lectin possibtüs sit activue ., , Initiuni Collalionum him in codice 65 Coll, Mertonensis tum in cod. 209 Coll, Balliolensis, recognitione facta, babemus. Folium vero, in quo finis ilUruni »aliquot collationum* erat, in utroque codice (cod. 65 Coll. Mertonensis fol. 89 v, et cod, 209 Coll, Balliolensis fol, 173 v) abscissum est. Ex quo patet testimonium hprum codicum de numero collationum exclusivum non esse. Item quaedam indicia habentur ex quibus constat Duns Scotum omnes illas aliquot collationss« Oxonlae habuisse. Quae-stiones enim quas iuxta testimoniuni codicis 90 Coll. Mertonensis. Duns ScotuB Oxoniae babuit in illis -»aliquot collaticnibus« eon-tinentur. Hoc ex sequent! tabula apparebit; Coll. Merten., cod, 90 [lol. 200): Colla- Coll. Balliolenst, cod, 209 ICfr, Coll. liones OxonlenacB secund, Doetorcm Mertoncn-, cod. 65), Subtilem, QuaesL 1 (lot. 200—201 r]i Utrum Quaest. 1 (lol. 142 r—142 v}: Utrum cum simplieitate pcrsone divine pos- eum simplicitale persone divine posset stare pluralitas lationum realium sit is I are plurality rationum re □ Hum 193 in cadera ante onintui aetum iatél- ledu* .. . Quieit 2 |íol- 142 v— I 44 r}: Utrum inlelLcelus practique sil principium furinale produeendi veibuui in div mis ... Quí csI. 3 [tal. lUí-H5ij¡> Utrum huc essenlia divina ut licc distincta a selpsa... sil primuta obiectuni Quaesl. 4 [ful. 145 r — 146 v): Utrum conceptúa cutis sit simpliciter un -voens.,, Quaest. 5 |ío!, 146 v—148 v): Utrum Ihculo^ia Díi sit practica vtl spccn-taliva. Quacst. ó fol. 148 v—150r): Utrum rola ti o crealure ad Dcuni sit rnotir alia a cssciilia .. . Quacst. 7 (foL lM r-151)s Utrum inhdJcctus possil quitlari in aliqua rí lat í O De , ,. Qauest 3 Ifol. I5l-)i Utrum ta tnlel-Icctione qua inlelligit lapiden:.. . in cadcm ante onn< m actum intcl-Lcctus .,. Quftcïl.J (bL2Olr-;02v}: Utrum intelicctuï pi-adieus sit principium formale producendi verhuin in di-vinis ». . Quacst. 3 (foi. 202 r—204 v): Ulrum hue essentia divina ut hue distincla a Seipsa... sit primum obicclum , . . Quatsl. 4 [fol. 204 v—20 (r): Utrum couccplui entis sit simpliciler uni-vocus.,, Quant,5 (fol. 207 r—2i0 r) : Utrum theologia Dei sit practica. Quaest. 6 (loi. 210 r—2l2v| : Utrum iclatio creature ad Oeum sit rcalitcr uliqua essentia. Quaest. 7 (id, 212 v-2l5r) : Ulrum iatellcstiu pussiL quictari in aliqua rektione,.. Quaest, 8 (fol. 215 r—2lt>] : Utrum in Intel Le ctione qua inteihgit lapi-dem ... Co ne lu sîo ne s. — Ex hucusqttc dictis scquentes conclusion's eruuntur; a) Teste cod. addit. 2969 Musaei Brilanici Londtni necnon cod- 2—4* 3 Collegii Domus Petri Cantabrigiae, tractatus Col-lationum J. Dims Scoti 46 quaestiones liabet. Quod vero alios codices attînet (cod. 65 et 90 Coll. Mertonensis Oxoniae, cod. 209 Coll, Balliolensis, etc.) tantum abest, ut huic testimonio contra* dicant ut illud confirment. Historice ergo certum est a Duns Scoto 46 quaestiones Collationum habitas esse et proinde reiicienda est sentcntla quae tenet ilium tantum 39 quaestiones habuissc, b) Codex 209 Collegii Balliolensis necnon cod. 65 Coil. Mertonensis Oxoniae testnntur Parisiis a Duns Scoto tantum !9 quaestiones habitas esse, Hoc vero testimonium eonfirmatur alits codicibus. Codex etiira Vat. lat. 890 summarium 19 tantum quaestionum affert; codex vero 137 Bibl. Communalis Assisi-ensis, saecr XIV exaratus, de Collationibus »Oxonii« habitis loquitur; deniquc cod. 90 Coll. Mertonensis Oxoniae nonnuUas quaestiones »Oxonienses* vocat. Utrum autem Duns Scotus omnes alias 27 quaestiones Oxoniae habuerit necne, de hoc codices explicite nihil dicunt. Attamen affirmativum responsum 194 prohabilitate saltern gaudet. In omni casu rciicienda est sen-tentia traditionalis, quae tenet omrces quaestiones Collalionum a Duns Scolo Parisiis habitas esse. C) C o d i c Li m cum c d i t i û n i b u s c o 11 a t i o Collation« Duns Scoii Um ante editionem Waddiqgianam piuries typis mandata e sunt10- Anno l5l3 Parisiis suniplibus Johannis Par vi Bibliopolae Univ ersitatis Paris iensis împressae sunt". Romulus Laurentianus Servifa videns, quod hoc prae-clarissimuna opus "sine frontispîcio et absque tituJi maj>niiicentia« latebat. scoTsim eddidtt hoc opus 151712. Editio vcro recc-gnita »aciiundisqtie plüribus additionibus ab eximïo doctnre Antonio de Faniis Tarvisino Lu^duni 1520 excusa est, Salvator ID i'. Iljjidiu Giudo palat primam edition, m anno 1517 typ-s mandatant fuisse. Cir. E g i d i o G i u s t o, op. eil. 377, n. 6. WadJintfus sequenti modo hi s tori am editionum narrai : »Ab initio prudieniüt cum reliquis Scot! opcribua, sed incuila el corrupts. Corrcxi! primus suh annum 1510. Antonios de Fonds, vir dodissimus in Scoti nperibtts ultra omnen vers a tus, Secundum paulo prist Romulus Lau rent i a nus Servita Florentin US, dcdicavilqtie lUo Generali Prae-iecto Angela AroLiuo, quam ob Scnticae discîplnoe puritÎMi Seoli animam appcllabaut. Tertius Paulinus Berti I.ucensis, Ercmita AugustinlUllllh Quartam et polissimam editiûoem , , , Cavellus ... quam hic subiungo.a 11 Volumen invcnilur in Ribl. CunvenLus Sancli Laurentli Sihemci sub numéro 72. in hoc volumiuc coutincnlitr : a) QuudJibuta Scoti, fo], 1—fO. Invc-uiuutur 21 qua estrones. Fol. (it) v ab : »Additions aliurum « Duinde labuia el in fine: ulixpliciunt quatüdiunes Qnodlibutales edilr a italic Joane Cutis ordiais fratrum nnilurum, per Mauri ti um de for tu Hibernicuni... Im près sc Pariiiis sumptibus honesii viri Johanis Par vi hibliupuJc aime univeisilatis parlsicnsis. Anno 1513, dççcmbris 6 « b| Collationes. Fol. 61 v ; »Cellatio prima. Utrum tantum sit una piudcnfin., .« Habcntur quneMiones et in hne ffcI. 90 v b| rnbricfl : ulmprcssc Parisiis sumplibus bonesti viri Jobanis parvi Bibliopole ahne universitntis pamiensis. Anno «alutis î513, dteembris 20.* ej Fol. 91—98: De primo rcrum Principio, dj Fol. 108; Theoremali. e) Fol. 109— 114 : De primo Principio. f} Fol. IM 132: CasÜgationes Theo-rcmatuiri, " In dedicatione dieil; »Lalebat et apertum erat lioc opus, apertum quidem quam nulli sacrarum litlerarum experlo ob autoris excellentinm esset abdilum, laiebat demutn quod sine fronliïpkio el absque htuli magnificentia in heminum m anus pradlreli miscebetur ctenim ceteris lam iluculcnler Scoti opcnhiis wt qui eonim Ii m in a res paginas inluerentur nullam buius menlionum invenirent. id ego ipse egrc ferons el quod minus honoHfice tractarctlir : quoil-que nullius «uipicio egrcdcretur volui quo carebat honore spectatlseimum reddere. Nee minimum labnris assumpsi quum meodis quamplunTPLS scalens opusculam in veram sandale m reduxi . . (BibÜolheca Comenlus SatiCtae Crucis 2ivugo£ce, n. iCUS.J 195 Bartohicius Collatioiws denuo a mendis repurgavit, et in lucem prodierunt Venetiis 158GlJ, Paulinus veto Berti paravil edi-tionem quae item Venctiis prodiil anno 1617. Sed ul ipse Waddingus testatur, »potissimam editionem reliquis pUltiorem, et Scholiis lllustriorem adhibuit iHustriss. Doni. Cavelius*, quam Waddingus rcproiluxit14. Collaliones in nominatia edilionibus 36 qUuestiunes liabiLerunt, in editione vrru Parisiis apud Vivt's typis mandata. in qua editio Waddingiana reproducitur, habentur tantum 35 quaesliones; collatio niniirum 19 quae iti antiquis editiouibus adesl el sic incipil: »Utrum voluntas possil peccare eliciendo contra dictainen rationis reclae«, in editione Vives dccst15. 11 lis autem 35 quacslioiiibus Waddtngus quatuor alias adiunxit*0. Et ita in cdtlione Waddmgus-Vives 39 tnveniuntur. Cum, sicut diximus, 46 quaesUcnes opus Collationimi Duns Scoti ha be at, clarum est in editione, quae communiter adhibetur, 7 quaestiones deesse. 15 >F. .loan. Dun* Scoti Dncloris Subtiiis, Ordinis Minoram, Thcolofioruiii omnium Principle. RispuiaUnnes Collationales. Nnpperime a R. P. Salvatore l!;n Li luciti de As&isio, quam cihdi^cntissimc iceognitae, nb innumeris nicndie rtpurjjotai!, candurique prist] DO fdliltilu. Yen tins, 15S0.- Hanc editiunein dedicavit Francisco Verier Jo I'ntricio Vencto, in qua dedications inter alia dicit; »Quantum sit Joannis Duns Scoti ingenii acumen... quanta rtconditac ductrinae profuadit'aa. ct tu optimc notli. et cius preclare disputationes, quibus inter alios adeo excelluil ul nine cnntrovcrsia ccteris in hoc generc palmaui preripuerit. omnibus apeitissimc ostendunt, ■ " Cfr. ccnsuram \\ addingi in CoMatmnes. " Duple* quacstio (Collatio <1 ct 19] invenitur sub hoe litulo in edi-Ltonihus antiquis [ita in editionu Parisienht anno 1513. ill editionihus all Antonio de Fantis, a Roiuulo Lauren tiaiLO, a Paul Iio Bcrti ct SalvaLorc Rarlolucio lypis mandatisl. Inter textum utriusque quaestionis fere nulla ixistit ditcordta, ColUtio 4 in editiouibus antiqui? (in codicibus manu seriptis Collatio 7) desinit iicut ct in editioae Vivis [p. 1541 : »causnlur in intellect n a voluatate mala, et haec ratio tacta est in Coliationc immediate praeccdenle. ■ Collatio \cro in cditinnihus antiquis desinit sine hue indicators i >ct haec ratio... praccedentc.- tn Waddingus indicium dc his a se noviler quatuor odditis Collstionihus praebens, quaedam dubia de Colhitionibus in medium allert. »Sequentes quatuor COllfttititLes,« sic ait. »iuveui in 13iblio)hcca Vatii&na. Cod. Ms. meni-br&nco. num. 870 inter rehquas, quae liic praenuttuntur, quibus omnibus praefigehatur litulus, Collaliones Parisienses, Et in alio coiiicc Me, 8W recen-senhir ietae quatuor collaliones in indiculo. sen tahula resolutionum opcrum Scoti, qeam nos dahimns in tomo postremo. Eandem sapiunt Seoh doctrinatn. et argumentandi dissolvcndiquc acutivm, quam priores praeierunt collationes Incertus est numcrui liaruai collationum, quippa ill imprussis deerant istae, 196 Insupcr alio ac alio ordine dispositae sunt in codicibus et in editionc Waddingiana, quae supponit Duns Scotum omnes has quaestiones Parisiis habutsse. Ad liaec omnia clare per-spicicnda, ad rite inlelligendum, quaenam quaestiones desinl, quaenam vcro Parisiis habitae sint, ex una parte redactionem complelam codicum (cod. 2—4—3 Domus Petri Cantabrigiue et cod, add. 2969 Musaei Britanici), editionem vero Vives alia ex parte ponemus. Deinde quaedam dicemus speciatim de conve-nientia el disconventiu textus editi cum codicibus ems collati. a) Tabula in qua onirics quaesliunes Collationum iux.ta ordinem exhibentur: Domus Pein Do mus Petri cod, 2— 4—3 cod. 2- -4—3 Idr. cod add. Edilio VivOs, tonms V. Iclt*. cod add. Edilio Vivès, to m us V. 296Q Musaei 29ft 9 Musaei Britanici) ; Brilanici] t Colistin 1 Collaii o 1.p. 131—142 ColUlio 24 » 2 » a, p. 175 —1S1 v 25 Collalio30. p, 260—265 ■ 3 » 6. p. 15fc—167 ■ 26 » 34. p. 282—2S7 » 4 % 7, p, 16B—175 » 27 1» Id. p. 193—199 p » 2, p. 142— » 28 » p. 273—277 « 6 » 3, p. 149— 153 p 29 33. p. 27a—281 » 7 » 4, p. 153 —151 » 30 31, p, 36fc—273 » 8 * 17, p. 211—218 » 3t * 21, p 228—230 M 9 » IB, p, 2(8—221 » 32 » 13. p. 199—204 » 10 » 9, p. 181 — 193 » 33 » 22, p, 2 JO—235 » 11 A 10. p, 183—ist. » 34 * 27. p. 247—254 !» 12 » 11, p, 186—193 * 35 25.0.241 243 ft 13 » 20, p. 226—228 * 36 » 24. p. 23S—241 ft 14 36. p. 296—3Ü3 * 37 ft 35. p. 287-294 * 15 » 37, p.303—300 * 36 » 14, p. 2U4 — 206 » 16 » 38, p.309 313 ■m 39 » 16, p. 208—211 * 17 » 39, p 314 317 * 10 * 1 S 41 »■ 15, p. 206—208 ■ 19 * 43 B 20 s 43 ft 21 » 23, p, 235—238 > 44 ft 28, p. 255-—256 ft 22 » 26. p. 243— 217 » 45 fr 29, p. 257-260 » 23 # 19, p.22!—¡25 » 46 ft 5, p. 155—156 Ex hac tabula apparel quaestiones 18—20, 24, 4t>. 42—43, quae in codicibus manu scriptis inveniuntur, in editione Wad-dingiana deesse. Hie titulum harum quaestionum indicabiinus : «t ia eitatis codicibus Vatican i s aliquot ex Us, quae exmiui snot, dcsidcrantur. Non uno eod^mque tempore omnes continuais série seri p S it Scot us. aed prout occisioncs, concertât jopesque Acadcmicoe, aut publici congresses, vel confe-rendao in Scboiis Laurene p ost u1.fi ban I- Prnindc singulne inscriplnt schedis lacilç deciders potcrani. nut perire ..jEdiLio Vivès, t.V. p, 296,) 197 Quaesl. 18: L i ru in in diviuis possuilt. esse places umauatknOs uniuü el ciusdum ratiunis. Quaest, 19; Utfum in Deo nial alloue relaltones reales ad inlia prêter rclationes originé. Quacsl.20: Utrum omne intrisecum Deo >it omnino idem csscntie di-vtne circumscripta quaciimquc ennsideratiene inlcllectus. Quae.it. 24 : Utrum cnnceplus untis sit univueus Den L-t erealuris. Quaesl. 1tI : Utrum apprehensn pur inteltectum bono in commuui iil via pusäil voluntas tlOn velle illud. Qua tat. Linon beatua vidons Dcum et amans cum possit non volle cum et pece&rc. Quaesl. 43: Utrum qui sic villi Deum ut dictum est nucu&sario stet cum illo quod libere Volt illud ut libi r« ieratur in Deum. In tabula supra allata, 19 primae quaestiones Col latiónos Parisienses exhibent. Has enim qunestiones cod. 65 Coli. Mertonensis Parisienses vocat. Ex tabula appuret omnes Collationes Parisienses, praeter quaest. IS et 19, typis mandatas esse. Insuper patel ex 39 quaestionibus, quas Waddingus sub título »Parisienses« lypis manda vit, non tiisi sequentes 17 rêvera Parisienses« esse, scilicet: 1—4, 6—11, 17, 18, 20. 36—39. bj Quaestio 20 Collationum inter Qnaestiones Mis celia ne as*, Watldingns sub titulo Quaestiones Mise ella-neac de Formalilutibus Tracta tus imperfectus*, septeni philo-suphico-theoiogicas quaesliones typis maudavit. -Quacstioncs lias,« dicit Waddingus, : praeter primam, exscripsiinui ex códice vetusto membranco Ms. Bibäiotliecac Vaticanae, nnm, 869, in quo post quaestiones Seoti in libros de Anima, hace promiscué sequebantur... Primam quaestionem de attributorum distmetione, imperfeetam tarnen, aeeepimus e.\ eadem Bibliotheca códice 879 ad finem libri secundi Keportaloruni Parislensiuin.«17 Jantvero analys^ iacta htiius primae qnaestionis neenon cum quaestionc 20 Cullaliotium collala, has duas quaestiones cunidem t ex tu m exhibere, reperirc nûbis successit. Canlabfigiae, cod. 2—4—3 Coll. Kdilio Vives, 1. V. p. 338: Doiiius Pctri ■ Lllrum omne intrisecum Den sil Utruin omne inlrisccum Deo sil omnino i de m es;cntie dnine circum- omninn idem essenliae divinau, cir-scripta quacumquc con sideral i o ne in. cumscripla quacumquc operationc ÏD-lellectns vel arcletur quesliu ad essen- telleclus. liam et pro prie tat es supposilo ts. Kespundeo, îïlpposito es aiiis quae- prcccdentibus quid rit tenendiim de StionÜHIS quid Sit tenendum de di-diversis modis identita Iis ... vertli inodis ideatitatis ... " Cfr. censuram Waid ugi Í n Qunestiones jMiscellaneas. (Vives, t. V. p. 33SJ, 198 In editione Waddinginna quaesfio desinit [p. 353): »Si non eadem, ergo stmt incomposibitia in eodem simplici, Deus autem summe simplex esl, etc. Reliqim desunt.« In codict; Ciintabri-gitnsi j Si eadem, ergo incomposibilia in eodem simplici, Deus autem sunic simplex est.« Codex ergo nun habet verba : »Keiiqua desunt.« c) Dt c 6 □ v e n i e n t ia el disconvcnientia text us editi cum m s s. ctidicibus. — Cnnvenientia, quae in mss. codicibtts cum qtiacstionibus editis enmparatis reperitur, sat magna est. Attamen ut videalur quandoque non parum discri-iil in is intercede re inEei" quaes tmnes ediLis et earnni HISS, codices, quaedani specimina lectionum variantium damns.16 Kelt l in V i v 41, (emus V, Gollatto 17 (p. 211 —?I8): Uiriiiu voluitiai neeeiurija veli ultltnum finemsibioateoAUmaratiouc? Diciiur quod sic: qu ailhid iu s* habet ormncra ration« m fugibibs; vrgo ne-cesjario appclitur a voluntas ... Deslnlti ncc ctitn sub rationc allcuiut born potest apprehedtlf, cum amor Dm sit ¡skt se bonuai, el odium sit per tc milium llcru apprchenso ultimo fine per inti'lk etuin, voluntas necesmriu dc-leclalur, quia duleetalio est cnnjiinetio convenient!? cum convenient!, el dum summurn bonum ostenditur vuluntali, ncceSsiria est tulis eonjunetiu : trim quia dulectaiin cauHatur abobjecfa, nt tunc objectuin est pr.it-sens, scd delcctatiu vcl est dilecLin ve) ¡psam COIlCOinillinv, quia apprelienso ultimo fine voluntas necetiaria dili^it illud. Jl In nonnuilis quaestiombus dj^convenientia ncn tit tum ma^na quoad lextum, sed quoad svnsum^ ita cs gr. in collatjrmc (in editions Vises: CoU iatio 22! : -Qnerltur quomodo difierunt attribute in djvinis« dieit: »Dicundunr quod dicunt quidam quod ex natura rei ante omnem actum iutu luctus differ an t formatter. Alii quod at> intellectu create, alii quod intelfectu iaereato. Onussis duabu? tamquam probabilibus volo prcbaie quod prima sit faUissima, quia upproplnquat *d qoandam opinJoaam quasi Itn tican scilicet quod person« «onstituantur per ahsoluta. Si s c ...« Unvc omittit editio — Hac de re alibi sermo erit. Cantabririiae, Coll. Do mui Petri. co,i. 2-4 — 3. Collatio 8: Utruro voluntas velil neeeisario ul-t mum fiacm sibi oslensuia a raiju ic. Diciiur quod sic quia il!ud qriud habct in se omnitii ralioiH-m appctibilis et nullam rationem funI. ...si descendaret in determina-lot predicarttur de eis m quid prc-dlcatur ct umvoce de eii, huiusmodl est conccptus inlis i t predicatur DCr se in quid dc i)co ct CrCaturis, ergo, etc. Alii dicuat quod Deut relucet in creatura secundum ralioncm propriam nun univocam Dee ct crcalure sed secundum rationcm *xcellentem. Quod prubanl sic... (I'lura sequuntur quae in edition? deiUAt). Item camis conccptus indctermi-tiatus quando descend it in inferiora et est onus in cis est univocus at patet de animal! talis est conccptus entis quia predicalur de eis in quid . .. (ad hue ¿8 — JO lihe a e). D e S i n i L! inedo inferior!. Item, apprulicnso rr.ido sub rations mali, voluntas neccssario restrin£it et Inatalur, si est imiirinens; c^c appreheruo beao sub ralioni boni, voluntas nccessario dillgit Collatio (p. 314—3tT] : Utriun Verbum in Divjnli prndu-calur per actum intcllectus furmnti nolitia simplici agentis in iiitelJcctuin nudum cuoversum supra se, ut infoi-matum notilia simplici. .. D C si ail: sed in l3cato ad torn a-tionvm Verbi nOn requiritur actus convemvus ipsius intcllectus tup:a 8C ¡¡dominium, cte.w Co 11 alio! 13 (p. 199— 204|! Utrum per naturalem investijfatio-nem de Deo pi »sumus coiSiioscereqoid est... P. 201 i si descenderetur do ner sc, et in quid predicatur uni-vo.t de eis, liuismodi est concuptus entis respectu Dei ct crcaturae. P. 204: Item omnis conccptus io-determinante, quande descend:) in inferiors, et est onus in eis, est uni-vucus, ut patet de aniaiali: talis est eoncectus entis, quia praedicatur de eis in quid. C o n c I u s i o n e s, Ex supra allatis duae praeeipuae conclusiones iaeiii negotio erui possunl: a] Cum traclutus Collationum J. Duns Scott sine ullo dubio 46 quaestiones habeat ex una parte, cum vero in editionibus 111 In Scliolio dicit Cftvellus : »Videtur impetfecla hsec quaestio, oi aliqnn ad hue in ea dciiderari.« (Viv^f, t. V, p, 3171- 200 ad summum 39 quaestiones inveniantur alia ex parie, mani-festum est 7 adhuc quaestiones extare, quae ab editoribus inier Collationes positae nun sunt Coîlatio vero 20 [sequendo nu-merationem codicum redaction!;; cnmpletae} a Waddingo una cum sic dictis Quaesttonibus Misceljaneis lypis mandata es| ; sex autem reliquae quaestiones usque ad hos dies in bibliolhe-carum latebris ineditae remanserunt. Inter lias qtiacsficncs quae-dam inveniuntur quae de materia magni momenti fut ex. gr. de univocitate entis) tractant. Hac autem Collationes eandem quam editae argumentandi dissolvendiquc aoutiem praeferunt, eandem doc tri nam, quam alia Duns Scoti opera habent, sjpiunt- b) In quaestionibus editis saepe nun paru m discriminis inter textuni editum eiusque codiccs manu scriptos intercedi!1^, II. Très quaestiones Cotlationum I. Duns Scoti nunc primum typis niandantur. Ex quaestionibus Cnllalionum Kucusque ïuedilis très tantum typis mandare in animo est. Nostrum non est lue omnia pro edi-tione adornanda uecessarïa media adhibore. Hs supra dictîs lector intelliget, quantum intersit manu scriptos codices Duns Scoti turn inter se, turn cum editioiiibus diligenter con ferre, ad mend a quae utrn-bique irrepserint tollenda ; ct quantum ctinni laboris, solertiae ut sludii requiratur ad omnia spbalmata élimina n da, Undo ut operum omnium Doctoris Suhtilis editio quovis sub respectu absolutissima évadât, ii praesertim, qui venerandae antiquitatis perscrutanlur monument a el qui jjraviura colunt studia, debent de difficultatibus informari, fragmenta editionis prae oculis habere, antequam monuinentalis edilio incipiat. Ln uuJcus finis quem in lota hac eluctibratione proseqnimur-1 m His quau du Collntionibus Duns Scoti dicta sunt, conclu-i ones in opcie nostra Lus Cumiticnlairos de J c a ii Duns Scot.., exbibitae, ap-prme coniirmaulur. Methudo quae huoutquc a nobi* adblbita est, max de ;il is Duns Scoti opuribus |de Anima, de Tlicorcmatibus, de logics tit1, us, cte.J, sefnioneiti faciearns uode magis reagisquc unicuiquas haec condusio patifiets texlus edilus operum Duns Scoti incomplctus est; intcgrac qua est ones ct opUMufa Doctoris inciter in bibliothucarum lalubris iucd.ta man unt: vita Doctoris Suhtiiis, praeclaris scriptis iam pur urbi.nl cl ptT tut satcu'j culu-bcrimip in novarn luce m ptinilur- 1 lam in libro n modo probatur quod haec ratio non con-cludit, quia^pírncipium, sub ration« qua est principium, praecedit principialum et non loquor de principio et principíalo prout sunt relativa, quae simul sunt natura secundum quod dicit Phliosophus 2a Phisic.3 et Metaph,, quod causa et causatum simul sunt et non sunt, sed loqucndo de fundamentis eorum secundum quod dicit Philo-sophus quod mOVens inquantum movens prius est moto, mide ülc^f> qui dixit quod catisa in actu et causatum in actu simul sunt et non sunt dixit quod movens inquantum movens prius est moto; principium ergo producendt quantum ad illud quod fundamentum est, prius est principíalo et producto, et hoc vel duratione aut natura sicut in crealuris vel saltern origine sicut in divinis. Sed posterius non variat rationem prioris, ergo facta variatione circa rationem product) non vanabitur essentialis ratio principii^ f ergo sive ponatur quod productum adaequatum semper stet in produci, sive quod non semper stet, non variabitur ratio principii productive Sed si productio Filii in divinis non actu nianeretf'»' sed transiret in praeteritum Pater posset generare alium filium, quia secundum rationem praedictam non negatur quod Paler potest alium filium generare nisi quia product o adaequata unius filii semper stat in actu productionis, ergo si ponatur quod isla productio transient'>J, alium filium potest generare ; ergo cum varialio posteriori: non variet rationem prioris, sequitur quod Pater produCens Filium h abe at faecunditatem in principio SuO ad producenduin alium filium; non ergo faecundilas productiva eíus est Urminata secundum product ion em unius rationis per hoc quod producit suppositum adaequatum semper stans in actu productionis. Non ergo productum adaequatum product* semper stans in actu productionis est causa quare non potest producers aliud suppositum. • Nee valet, si dicalur quod ponitur impossibile aut incompossi-bile quod productio FiJii nnn semper stet, quia quando aliqua duo necessario concurrunt in^'uno, ut videatur quod illo rum sit causa aliculus proprietatis, separandum"' est unum ab alio. Quod si uno separate ab alio, adhuc inest talis proprietas, concludimus quod illud non fuit causa illlus et tamem'*1' talis separatio eorum quae W 0 add, quantum semper slam. <•) O cm. eodem modo, 0 o>n. quia' fe 0 idtm pro die, ft 0 vel. 3) O om. principó, crío sive , , . non variabitur ratio, h) O ma net. <) O Iransiret, WO ildd. aliquo, ft O separümus. '»/ O om. lomen: iJlorom (jro eorum. 203 Sunt ne cess aria est impossibilis, et hoc quia quamvis sit ill se nc-cessaria*' poisibilis tfernen est separatio eorum respectu talis p r o -prietatis. Verbi gratia(»J: si volumus videre, an homo sit sensibilis ratione qua est rationalist, an rations qua est animal, ponamus quod homo sit animal, et non rationalis, quo''' posito adhuc sensi-bilc inest homini, Et si ponatur quod homo sit rationalis et non animal, sibi non incst'r' sensibilc. Fx hoc concludimus, quod sensi-bile esse non inesl homini per rationale, sed per naturam animalis'") et tarnen impossibile est ponere hominem non esse rationalem aut non esse animal; possibik est tamen ponere hominem non esse rationalem respectu huius quod est ipsum non esse sensibilem. Sic enim facit Philosophus, ut patet, 40 Pliisic.T cap. de vacuo4, probans"' quod nihil feplet locum per naturam substantiae aut qualitativ, sed solum per naturam quaiTlitatis, quia si ponatur corpus cubicum non esse substanliam nec calidum nec frigidum nec aliquant qualitatem sensibilem habere, adhuc replet locum et lamen positivum suum est impossibile et sibi omnino incompossibile. Similiter, ibidem ponit quod sit altquod spatium in quo siL sonUs aut albedo et non corpus. Quaerit: an illud spatium [sit vacuum] aut non. Jit responded eJ quod si sit aplum nalum reeipere corpus, est vacuum, et si non, non; et tamen quod posuit, hie'1'-* est omnino impossibile. Sic cliam August,, 60 de Trinitate? volens'f' probaTe quod ingenilum sit alia proprielas et notio in Patre quam paler-nitas'-', arguit quod si prima persona non csiet Pater, adhuc esset ingenitus et tamen ita impossibile est Palreni non esse Patrem sicul Filiuni non semper stare in actu productionis'«', unde licet impossibile sit actum generationis Filii non semper manere, ut tamen pro-betur actum generalionis stantem sub respectu suppositi adaequati non esse causam, quare Pater non habet faecundilatem ad gene-randum alium filium, supponimus quod prodnctio filii terminetur, quo posito cum tunc potest Pater generare alium filium, sequitur quod faecunditas Patris ad generandum alium filium non est exhausta per hoc quod producit supposituni sibi adaequatum stans semper in actu productions, quia quando aliquid est per se causa"'1 et totalis alicuius, amota ilia causa, non amplius manct illud cuius ponitur esse causa; unde cum positis possibilibus vel impossibilibus circa quaecumque alia a Patre, adhuc manet essentia in Patre fae-cunda, quia per potentiam'^' quamcumqne circa posterius non tollilur faecunditas prioris et essentia laecunda in Palre est sufficiens ad producendum alium filium, si productio Filii'«1' esset terminata, sequitur quod nunc'" est faecunditas in Palre ad generandum alium (ilium. Ft hoc apparel in exemplo; si sol ab instanti primo^ pro- 0 nccessariüiu, oj 0 el similiter pro v. gr. vi 0 similiter animal. 0 hoc. senäibilitas pro sens. r> Q miiL sensibilités sivt. f) rationalis pro .mi ma I is. t> 0 probat, i O valcns probsrt 6 Trinit. -f 0 um. quam paternités. "> O lient rati on is pro prod, lv 0 simul pro causa. (J 0 ratiuncm pro polentia. 0 fl 0 suae prinue. 14" 204 duclionis suae stctissct immobil iter et non produxisset nisi unum radium semper »lantern, tunc produxisset effectum secundum ultimum potentiae suae semper stanlem el tamen'ffl haberei faecunditalem ad producendmn alium, quia si poncrelur1'''' ille radius destrui, adhue «Hum produceret, Sic in propositi secundum ralionom praedictam.G Si aulem dicas, quod Pater nnn potesl produeere alium (ilium si ponatur quod isle filius non iic"J aulem quod eius producUo nun semper stef™, quia Pater'"'/ est determinatus ad producendum istum JiJium, tunc enim petitur; liuius enim causam quaerimus, quare Pater est determinatus ad productionem liuius fiiii quod alium non potest produeere; prius enim ciicebatur quod Pater non potest alium filium gciierare, quia laecunditas eius esl cxhausta quantum ad generationem uno filio producto, postea 0 add, qund, 0 destrutrclur, 'J 0 quod aclm eiue pro sic aulem quod eiui products, te 0 add, et productio. " 0 add. non. "'J 0 pater sic est pro sc. p. est. «■> 0 odd. aulem. <>) 0 add. eius i'J 0 ndd. quantum sd generation!?!!) uno f¡tin producto. 'I' 0 quia, r) Q dielt\ nonisi quod pro quam, 0 debet. l> 0 add. fiiii; ü sfel pro semper. v> (i Ortl. pi tires, -vJ 0 his que sunt in ipsa scientia, Jiapisntia et essentia patr.s. lO 0 assurnplum. -> 0 ut voluntas tit, 205 fLonum'"'1, scilicet generations et spiralionis; ergo divers i las ipsius essentiae a bonitate/w ipsa ut praesenlia sunt iii memoria paterna sufficiet ad diversam dictionem Verbi, ut est essentia*, et ad diet ion em Vcrbi, ut est Verbum bonitatis; sunt ergo in divinis diversa verba et diversae productions sive dictiones realiter per quas producuutur realiter diversa verba cíusdem rationis. Sí dicas^ quod non est simile, quia inteHectus et voluntas ut sunt diversa, sunt principia diversar um emauatíonum, sed essentia et bonitas ut sunt diversa, non sunt principia diclionis Verbi sed ut sunt idemW. Hoc non vida tur solvere, quia intellectus el voluntas non sunt diversa principia divers arum emanationum nisi proiit sunt distiucla secundum suas lationes formales. Cum ergo essentia secundum suam rationem formalem sit"''praesens memoriae pa teniae el similiter"' bonitas secundum suam rationern formalem sit praesens^ memoriae, el tamen differunt secundum rationes suas formales essentia el bonitas in divinis, sieut intellectus et voluntas in divinis; si tunc intellectus et voluntas propter^1'1 suam differential]) formalem sunt principia diversarum emanation um. sequitur quod essentia et bonitas propter suam formalem different i am in memoria paterna eriinl principia diversarum dictionum diversorum verboruni. Et hoc quidem confirma tur per dictum eorum qui ponunt rationem positionis, scilicet per Candavensem®, qui dicil quod obiectum ut praesens1''-' est in paterna memoria, est principiurd producendi sive exprimendi Verbum. Cum ergo alia sit ratio obieeliva bonitatis, unde bonitas sit a ration? obiectiva essentiae, unde essentia est, sequitur quod aliud est verbum essentiae divinae undefw essentia est et aliud"' ipsius unde bona est. Argualur ergo sic: ubicumque sunt principia diversarum productionum unius rationis, erunt ibidem diversae pro-ductiones eiusdem'"1'1 rationis, sed in memoria Patris SUnt^ principia diversarum productionum unius rationis, erunl ibidem diversas pro-ductiones eiusdem rationis; sed in memoria Patris sunt principia diversarum productionum unius rationis, ut diversarum dictionum, ut probatum est ¡ ergo etc. Praelerea, terlio arguitur sic secundum prioreru auctorilalem Augustini : de quolibet scibili in memoria Palris nascitur Verbum, ergo de essentia Iapidis in memoria Palris nascitur el exprimitur verbum Iapidis sicut de essentia Patris nascilur Verbum Palris, sed ut prohabitur verbum essentiae Iapidis est aliud a Verbo essentiae divinae ; ergo, etc, Assumpta^ ostenditur sic ; nihil quod producit aliquid est illud quod producilur, quia nihil producii seipsum, sed Verbum essentiae divinae producii verbum crealurae, quia produclio verbi creaturae ut 0 cm a nation um pro productionum. (V Ü ae ipsa essential! herniate; 0 divtrsne dictiones ci diversa verba realiter producta per buitismodi dictiones que sunt eiusdem rationis prn diversa v. rationi, 0 dicatur d> () add, ergo- 0 est. ti O ildtt. ei presens est. 0> O nm. Sit piesens mcmurie. tl) () fTliri, ergü; 0 secundum pro propter. O ut prestos in memoria palris W O ut pro unde. It 0 it ut hona est prn ct alutd . . . est. 0 unius pro eiusdem. nt O tlilfl. sie se, "f 0 asSumplum. 206 sive produciio creature in esse cognito »equltuKproduclionem Verbi essentiae divinae el Constitutionen! personarutn; prius enim pcrsoriac divinae producuntur quam aliqua creatura producatur sc-secundum aliquod esse; ergo Verbum essentiae divinae non est verbu'll ereaturae; ergo oportet quoti sit aliud verbum [productum| per Verbum essentiae divinae ct per Patrem. Assumptum, scilicet quod Verbum essentiae divinae non sit verbum iapidis nec ereaturae its quod Verbum divinum non habet e* vi productionis quod sit verbum ereaturae patet prinio ex hoc quod nulla persona ex vi productionis suae habet respeetum ad creaturam, sicul en im Spiritus StUlCtu« ex vi productionis suae habet tautum quod sit amor essentiae e£ non amor Iapidis [ita Verbum divinum ex vi productionis suae non habet quod sil verbum iapidis]; ergo videtur quod personae di vinae omnus prius producantur anleqUnm creatura secundum aliquod esse producil ur. Item, essentia^ diviua prius est praesens memoriae paternae quam essentia^ alieuius crealurae; in illo priori est prineipium exprimendi Verbum perfectum divinum : ergo Verbum divinum ex vi productionis'*'' non dicit respeetum ad creaturam nec ex vi productionis suae habet quod sit verbum ereaturae. Si dicas quod divinam essentiam esse'" pracsenlem memoriae paternac consequitur esse^'J crealurae praesens, hoc concedil pro-positum, quia in illo priori est memoria Patris perfecta ad eicpri-mendum verbum habens essentiam divinam, ut divma est, el primum obiectum intellect us sui praescnteru intellectui sun; ergo in illo priori exprimendo verbum essentiae non exprimet verbum ereaturae. Confirmalur, quoniam Paler formaliter est beatus videndo essentiam suam, non videndo essentiam all cuius'1' ereaturae, sed consequitur visio ereaturae visionein eius beatatn! ergo verbum productum et expressum ab essentia paterna beatifice de vi productionis non eril verbum ereaturae, Item, prima necessitas essentiae divinae est ad propria supposita et non ad aliquod extrinsocum quamvis in divinis omnia siul nc-Cessaria et necessarium sit essentiam divinam rcpraesenlare creaturam tamenW prima necessitas est ad propria suppositA; ergo essentia divioa Ut in verbo non habet quod sit verbum ereaturae ex vi qua verbo communicator essentia per actum [essendip'. Praeterca 4® arguitur'3^ omne dcclarabile [in divinis] natum declarari habet verbum in divinis quo declaralur, sed proprielas Filii est huiusmodi, ergo habet verbum declarativum eius"''1; illtid autem verbum ]non est Verbum] essentiae divinae, ut essentia est, scd productum a verbo essenliae, ut probabitur, ergo in divinis sunt plures productiones unius ¡rationis|. quarum una est vcrbi essenliae a Patre et alia allerius verbi a verbo. iYobatio asstimpli: intellectus KW C add. quod; O. am. divina. 0 preterea essentia pro item essen, fJ <) om. essentia. " 0 add. sue. !> 0 um. esse, v) C essentia, 0 um. alicuiui. y C cum. C üciüdi, 0 add. sic. '>> 0 sui. 207 paternus habe us essentiam divinum sibi praesentem prius origins habet eüiu sibi praesentem ut meinori&m perfectam antequam pro-ducatur Filius. sed in iJlo priori prOprietas Filii non est praesens inleiteetui paterno. Probo, quia tunc Jvideretj/("> filium et eius pro-prictatem antequam filius produceretur, quod est imposstbile, quia cognitio rci non existent is est cognitio non intuitiva, ergo in silo priori Pater cognosce re IW filium cognitione non intuitiv a, cum in iilo priori Filius nun sit existens quia non productus, sed oninis cognitio non intuitiva est imperfecta, ergo Pater habere I in illo priori cogni-tionem imperfect im de Filio. Et uttcrius sequi lur, quod cum producta Filio habet Cognitionen! de ipso intuitivam ut existens est, si ante-quam fililis producer* tur Paler cognosceret fifiuni11-' cognitione nou intuitiva, tunc Pater nou est''-1, de cognitioue intuitiva fieret cog-noscens intuitive et per consequens mutaretur. sed hoc non videtur sequi, quia antequam creatura produceretur, Deus non cognovit creaturani intuitive, quia haec est rei ut existens est, sed producta creatura Deus cognoscit cam intuitive : nec tarnen scquitur quod de non cognoscente intuitive [fit cognoscens intuitive] quia tunc muta* retur, sed hoc non valet, quia quod Deus de noil vidente intuitive fiat videns intuitive, non est propter mutationem cognüionis,'i)'' in Deo, sed propter mutationem essentiae creaturae. Eadein eniui cognitioue qua cognoscit rem crcatam antequam fiat et esistat, cognoscit fam"1' existentem, set! haec cognitio respectu rei existentis dicitur intuitiva, ut autem est rei ut non existens est, dicitur cognitio non intuitiva sed simplex intelligentia. Talis autem niulatio non conti ngitfk esse iu divinis ex parte rei productaeri>i ergo, etc. Praeterea 50 arguitur quod sint plures spirationes unius rationis in divinis, quia spiratio quaedamf'' relatio est, sed una relatio non potest esse in pluribus suppositis, ergo cum sint plures personae'™^ spirantes, erunt plures spirationes. Confirmatur, quia"" spiratio est suppositiT ergo alLerius suppositi erit alia spiratio. Dices quod quando in pluribus suppositis est unuin principium producendi. sicut est in Patrc et Filio rc5pcctu,'", productions Spiritus Sancli. tunc potest esse in pluribus suppositis una retatio, ut spiratio communis. Contra: ormie habens esse non nu-meratum in pluribus suppositis importat perfectionem simpliciter, sed nulla relatio iu divinis dicit perfectioneni simpliciter quia tunc aiiqua perfectio esset in una persona, quae non esset^ in alia, ergo nulla relatio una est in pluribus suppositis, I'robatio maioris : omne habens esse in pluribus suppositis non numeratum est for-lormaliter infinitum, turn quia ex hoc concluditur essentia divina est maxinie infinita, quia est in pluribus suppositis, tum quia limi-tatio naturae ad suppositum est ultimata limitatio ; nam aiiqua natura c) C videre; 0 add. alium. d> Q Offl. ergo in illo priori patur . . . non intuitiva. f> (I cam pro iilium, M 0 om, pater nun est: tunc de non cognoscente intuitive. W O rtrfa. eofiflltionis, 0 U'hI. perfecte. '' 0 ionvenit. 0 termini product». " 0 fiat, qucdam. Mi (J mil. pcrsone. f) quonam. om. produc- tion^, f>> 0 om. usset. 208 limitatur ad partes quanlilntivas, et aliqua ad materiaoi^, sfet ultimata limitatio. quae ortinem ereaturam conscquittir est ad suppositum, ergo illiniitatio naturae respectu suppositoram^ ut indifferenter se habeat ad lioc et ad illud est^-1 Maxime jllimitatio, ergo omne Habens esse iion numeratum in pluribus suppositis est formaliter infinitum aive sil in duobus suppositis iivt in pluribus, quia tanta est illiniitatio esse in duohus sicut in tribus et in tribus sicut in quatuor, Sed esse formaliter infinitum dicitW perfectionem simpHciter, ergo omne Kabens esse non numeratum in pluribus suppositis est formaliter infinitum. Praeterea arguitur sic; quod est simpliciler perfectionis con-venit cuilibet personae, sed esse potentia produetiva^' verb! est simpticiter perfectionis, quia eius terminus est simplieiter perfectus, ergo potentia produetiva verbi convenit cuilibet personae; ergo, etc. Kespondeo quod licet potentia produetiva verbi quantum ad essen-tiam divinum et quantum ad illud quod absolutum est in ea sit perfectionis simpficiter, non tarnen formaliter est ptrfectionisf"', sicut nee terminus eius formaliter loquendo est perfection simpficiter, quia non convenii alteri personae cunifj,J terminus quantum ad illud quod absoluti est, dicit perfectionem simplieiter. Collatio 19: Ultruni in divinis'"' sint aliquae relationes ad intra praeter relationes originis, et lioe est quaerere, an relationes communes in divinis, quae sunt aequalitas, s i m i 1 i t u d o(iJ et identitas,sint relationes reales,1 Dicitur quod sic; quia fundantur ex natura r«i et requirunt extrema realiter disfineta- Contra: relatio realis ext»inörumf«> re-quiril realem habitudinem fundanientorum, sed fundamentuin simi-litudinis est idem in Patfe et Filio, ut scientia. et bonitas et alU quae se habent per modum qualitalis; ergo, etc. Dicitur quod maior est universaliter falsa, quia habitudo est extremorum et non fundanientorum, imnio, si eadem superficies esset in duobus et cadem albedo reeiperetur in eis, verius dicerentur similesf,iJ quam secundum albediues diversas existentes in eis, quia sicut relatione? oppositae diversac secundum speciem requirunt per se in creaturis diversa fundamenta ita relationes communes requirunt unitatem in fuiidanientis, et quanto fundamenta habent majorem unitatem, tanta ibifc> verlor est relatio communis, ita quod verior esset similitudo si eadeni albedo esset in duobus quam si diversae, u> 0 natu ram. O ergo est illimit. nit. r. supposili. *) 0 et ultimata illimitatio et maxima. 0 Ö Ott), dicit perf , , . Infinitum. 0 om. produetiva. 0 add. simplieiter. 0 lamCn ttrmlnus quod absoluti est dicit perfectionem simplieiter. «> 0 Dio- W 0 identitas et similitudo. "J 0 out. «xtr. iW 0 que pro verius diccrct sim. k) 0 tanto pro tanta ihn 209 et idea vera similitud et et itidentitas non est ínter relativa in crea, iuris, quia vel est identitas eiusdem ad se, et tunc non est realis, quia nun oritur ex natura rei, vel est secundum fundamenta realiter distinct a et sic est de aequalilate et .similitud ine; unde ad relationem reajem sufficil, quod oriatur es natura rei, quod autem fundamentuin sil muLtipJicatum in extremis, hoc accidit; unde non requirilur quod fundamenta iiabeant habitudineni, sed hoc est accidéntale. Item, patct in divinis quod illa maior falsa est, quia relationes Constituantes personam Patris et Filii íundantur im med tali in essentia, ergo non est liabitudo rcaiis fundamenti ad fnndarnentum in Patre et Filio, et tarnen realiter referuntur. Nee valet si dicatur quod illae relationes fundantur super potentiam activamf" et passivam, aut super generationem activam et pass ¡vom, et(s" cum in divinis non sit nisi nbsolutum et relativum, et '•> absohitum est essentia, oportet quod vel procedatur in infinitum vel quod relationes oppositne immediate fundentur in ccdcm fundamento secundum un am ratio-iiem; si enim fundentur mediate a et b, quaero aut a et b sint relativa''^ aut absoluta''1': si absoluta, habetur propositum quod sint essentia; si relativa'", illae relationes aut íundantur in essenlia immediate aut mediantibus aliis, et sie vel erit processus in infinitum vel dabilur quod duae relationes eorum quae realiter referuntur fundentur in eodem fundamento, et ideo min oportet quod si aliqua referuntur realiter, quod fundamenta sinlfj"' realiter distineta. Sed'"' contra hoc arguitur et ad principale, quia ad hoc quod sit relatio realis inter aliqua oportet quod sint diversa, ut terminant relationem realem, quia relatioín) realis requirit extrema diversa, non autem sunt aliqua extrema diversa''"' relatiouis nisi ut sunt terminantia illam relationem, si ergo extrema ut sunt tenninantia illam relationem non sunl diversa, nee'1'' relatio realis, sed quamvis Paler et Filius sint realiter supposita diversa, tarnen non^ extrema realiter diversa, ut stint terminantes relationem simiiitudinis aut aequalitatis auf idenlitalis, quia relationem simiiitudinis terminant in hoc"' quod sunt boni, seientes vel sapientes et sie de c&eteris; et in eo quad sunt seientes, non differunt realiter, quia eadem est scietltia utrlusque, nec in co quod sunt idem, quia sic conveniunt in essentia^, ergo etc. Dicitur quod ad relationem realem [sufficit quod extrema] terminantia sunt diversa, sed non requiritur1'1^ quod secundum rationem terminandi sint diversa, quod probatur in creaturis et in Deo. Nam',v'' suppono quod ignis per suarn substanliam aliquam actionem generandi sibi simile potest habere, ignis autem ut terminal relationem fundatam super generalionen/'' ct secundum quod cat ratio'^ ter- t). O actionem ct pnssioncm. Of O quia pro et. fjJ 0 om. et. O absoluta aut respectiva. O si prjmum. O U secundo modo. O add. cnruin, 0 om. sed: om, et; ftffl, quia. 0 om. ut terminal .. . diversa, p) 0 om. diversa. ti 0 odd. est, r' 0 om. lamen non e. d, *> 0 inquaotuin jiro in hoc quod. 0 seientia wro essent. 0 om. sed non requiritur . . , diversa. 0 quia pro nam. «> 0 actionem i;cnerandi. r> 0 r$lat¡0 pro ratio terminandi. 210 minandi relationem, non distinguitur realiter, quia sic convenit cum Dequia general sibi simile; unde si posset [sibi generarel suam propriamj'W formam et substantiam, et ideo falsum est quod extrema retationis realis sunt diversa secundum quod terminante ca; sed hoc patet erpresse in divinis personis, quoniam relalio non est ratio formalis secundum quam Filius terminal generaiioncm Patris, quia tunc non esset generatio, sed adaiiquatio, ideo essentia quae communicatur^ per generationem, est ratio formalis temiinandi gencrationem, haec aulem est eadem in Patre et in Filio; unde patel in ai ore in esse la Is am. Praeterea arguitur sic; quandocumqUe aliquu (orma dat esse, impossibile est quod^ illud esse plurificetur [nisi ut illa forma plurificetur,j ut si albedo del esse album plurificari"'', nisi albedo plurificetur. Cum ergo sapientia del esse simile in Patre re spec tu Filii et econtra impossibile est relalioncm filiationis plurificari nisi sapientia pluriiicelur, Rcspondeo, lice! maior sit vera de forma, quae dat esse formaliter u\(n' patet in exemplo adduclo, rton tamen est verum de uo quod dal esse causaliter, quia una causa pluribus elfectibus potest dare esse, quoniam si causa aequivoCa potest dare esse pluribus divers is secundum speciem; «1 si sit causa univoca, potest dare esse pluribus eiusdem speciei successive ve! simul, sed nullum adaequat potential!! suam activara. Nunc autem fundamentum, ut potential-*, dat esse simile non formaliter, quia formaliter dlcitur">J aliquid simile siuiililudiiie, sed ut dal esse simile fundamentalster et causaliter. Item, si eadem forma absoluta [sc. albedo] esset in duobus subiectis daret diversa esse"' alba et tarnen esset eadem forma. Item, eadem albedo dal diversa similia esse respeclu diver-soruni, patet ergofHU quod maior est falsa. Sed contra hoc arguitur quod'"' causa determínala producit effeclum delerminatum, sicut'n> lorma determinata dat esse determin at um, ergo sicutrw eadem forma non polest dare simul plura/f'' esse, ita videtur quod causa determínala non potest simul producers plura determinate''''1 sibi. sed scientia est deterniinata causa in divinis respectu filiationis quanivis ibi non sit proprie causa; ergo, etc, Coniirmatur: si eadem albedo esset in'*'' duobus subiectis, non faceret nisi unam actionem disgregalionis nec producerel nisi unum eflectum, ergo, quqmvj?'^ eadem substantia sit in duabus personis, non lamen causabit nisi unam similitudinem et non duas nisi Secundum rationcm. it' 0 i!o pro den. hi C comutiicare sibi propriam suam. r> 0 rationcm tcrminandi earn pro sc,'quod terminal ca ; el pro sod. if 0 ¿cncratur, *> 0 ut pro quod. h O etc, ]»'' 0 sicut pro ut. k) 0 s; eaasa equivoca. f 0 qui ut polcntia. tti 0 do-□asset caqiatiter et fund, jirn dicitur aliquid , . . causaliter. » 0 inn. esse. mJ 0 unde patet maiorcm esse fa|$am. »/ O quia, n> (t sed prn sieul. t>> O si jjrri sicut, t> 0 sibi plura esse erjjo pril S p, esse et ita, TV 0 Offl, sibi *) 0 in divert!! subiectis esset. 0 0 licet una sapientia pro quam vis. 211 Responded: quod si sit causa determínala ad unum effectum secundum numeratum potest producer? unum secundum nuuicrum, si autern sit una causa determinate secundum speciem, potest in plures effectus, sicut priua dictum est. Contra; quod eadem causa possit in piures effectus hoc est, quia habet plura receptiva plures rationes receptivas, ut patet de sole, unde quando agens est idem et ratio recipiendi'-1"-* passiva esi eadem et obiectuin idem, tunc tantum erit unus effectus, et addendo obiectum per^'V intellectum et voluntatem, ubi agens et ratio recipiendi sunt idem, sed sapientia est eadem in Patre et Filio, et ratio recipiendi eadem, quia essentia, ergo similitude, quae causatur^ [ex| tali fundamento, et causa in tali receptivo erit eadem. Responded quod quando agens est idem et ratio receptiva eadem in eodem recipiente, tunc concedatur maior quia productum est idem, sed quando eadem raíio receptiva [est in diversis recipientihus sive sit absoluta sive sit respectiva] distinguendum est quod aul est in illis recipientihus ut convenient in comparatlone ad extra et tunc effectus est idem, ut patet in Patre et Pilio rcspeclu production« Spirit us Sancti de potentia spirativa, quae est in'"'* ilJis. Et de exempin adducto, si esset eademr'J' albedo in duobus quod esse!1' una disgregatio; si aulem ilia ratio receptiva esset in diversis sc.(,,) recipientibus, ut referuntur inter se et productionem liabent, non est verum sicut est'v<' in proposito; unde si ilia in ouibus est eadem albedo mutuo disgregarent se, essent diversae disgrcgationes, Practerea arguitur sic: magnitude in divinis est infinitas, quae non dicit nisi rfradtlm intrinsecum cuiuslibet alterius ottributi, ergo nequalitas fundata super hanc magnitudinein, non erit formaliter distinct» identítate et similitudine, quod ta men contingerel si essent relationes reales. Dicitur primo, quod ratio non est ad proposilum, quia quaestio non quaerit si aequalltas sit alia relatio a similitudine, sed si sit relation in divinis Item, ad rationcm dicitur quod sicut infinitas non dicit nisi gradum intrinsecum alterius*'" attributi, ita aequalitas non dicit nisi perlectiünem et eompletionem atteriui relationls communis ut similitudinis, ut patet de minus albo el magis albo, quia'iv quantu sunt magis acqualia in sua virtutc, tanto sunt magi$ similia, unde in his quae non sunt mole magna"1'-', aequalitas non est nisi perfecta similitud« et ita'^' in divinis, unde quaeeuinque sunt aequaliü secundum quantitatem virtual em sunt similia, et'»" non e converso, et ideo aequalitas non est foriealiter alia ralio in divinis a similitudine, sed est perfeclio eius. Ilaec auiem opinio praedicta non debet reputar! nova, quia est opinio DonaventuraeB; IV O ONI. ct plures r r . . . recipiendi passiva ^ O Om. it ratio reC . «adera. u> O piopter. *> 0 atiri, vel oritur: C et pro ex, "> 0 quia ilia qomums est, w 0 om eadem. e> 0 add. tunc, d) Q om. so. O om. esL ft U ab pro ex. !)> Ü realil jiro relalio. M 0 a'tributoruni firo «I. al. >> 0 et pro quia. W 0 i,dd. ct. 0 Om. ita. »>> <1 sed non 212 quamvis en im non quaerat haue quaeslionem sub forma sua, tamen quirunique"1' intelligit latibulum (?) eins, potest percipere quod velit dicere quod sint relationes"" naturales, sictil patet in Oisl. 19rl (et 31 per multa dicta eius'J", unde dieit quod islae relation sunt idem causaliter, quia causantur ab eodem, sed non sunt idem formaliter, quia nun essei verum, si distinguereniur tantum secundum rati on em, Similiter dicit in disi, 30 ubi quaerit an aliqua relatio dicatur de Deo ex tenipor«1 et dicit quod Dei ad creaturam tantum est relatio Secundum conceptioneiu nostram, unde apparel ex intenfione tins quod nullam relationcm simpliciter"" pCmit in Deo nisi realem et ita cum ponat in Deo sic''" relatiortes communes manifestum est secundum intentionem eius, quod sunt ibi reales, hoc patet magis intuenti diligenter^ dicta eius'iJ circa has relationes. Praeterea arguitur sic : forma quae complectilur totum ambitum suae speciei, non potest pluriiicari, ul patet de tmo angelo, si totum ambitum suae speciei contineret; sed oinnis relatio quae ponitur in divinis ad intra, totum ambitum suae speciei eontinet, quia quidquid est in divinis est infinitum, et ideo ponitur quod in divinis non potest esse nisi una generatio; ergo in Deo non est nisi ''-' una tantum aequalitas, sed si esset relatio realis, una esset in Patre respectu Filii et econtra alia in Filio, et sic de Spiritu Sancto; ergo etc. Collatio 24: Utrum conceptus cutis sit simpliciter univocus Deo et creaturisJ Quod non videtur'"J; quia si sie, aut esset conceptus generis, vel'8'-' specie! vel proprii vel accidentis, quae sunt praedicata dicta in quid de omnibus sufficienter'"' primo Tbopicorum2. Non generis, quia tunc Deus esset in genere et ens esset genus, quod negal Pliilosophus 30 Mcthaphisic.3; nec species propter evidentem^ ratio-nem; nec proprium, quia sic conveniret uni tantum ut Deo vel creaturae ; nec accidens, quia Deo nihil accidit, ergo, etc. Item, maior est distantia. ere at oris ut Dei ad craturam quam substantiae et accidentis, quia substantia et accidens in aliquo esse conveniunt, non sic Deus et crealura; sed substantiae et accidenti nihil est commune univocum, ergo, etc, — Probo minorem'^; Porphi-ritii: si quis omnia entia vocet^, etc, Si respondeatur, quod ille conceptus, qui dicitur unus, non dicitur unus simpliciter, sed secundum quid, scilicet aggregalione, quia nJ 0 quilibct potest percipere. o> 0 quod sunt reales prü quia , . , naturales P) 0 um. per multa dicta eius; (■ eadom causa pro idem causaliLer. 'iJ 0 om. simpleiter. rJ Q »in. ni.ij r. et ila cum p, in d- sic,; patet pro manifestum est, *t O om, dlligenter. i> 0 add. multa. v) 0 om. nisi. <" O owl. videtur. M U dut. O 0 suiicienler dc omnibus. 0 per i and «hp. ''i 0 a Creatura. " 0 probatio minoris. 'j' 0 si quis inquit omnia entia vocet equivoca cl non univoca nuncupabit. 213 continet duns conceptus, licet mm percipiantur distinete ab intcl-lcclu,,''J. Contra: si sint duo conceptúa, lile unus de quo est certus, i am non esset certus de uno conceptu, sed de duobus, ct ita esset certus et non certus, Ad primum dicitur, quod divjsio est insufficicns praedicajnen-torum univocorum(i} didonim in quid, quia praedicamenlorum dic-torum in quid de aliis ct univoce, quaedam sunt ¡imítala, cuiusmodi sunt ilia quatuor praedicata, quaeduru autem sunt respectu illorum illimilata, quia dicuntur de ¡Mis el de iilisri;J, quae noti cadunt sub Iota ordinalione illorum. Ad secundum dicitur, quod junior est falsa vel dubia, Ad Porphirium dico, quod loquitur ibi ut real is philosophus el ut nietha-pbisicus, et concedo quod nihil reala sit commune Deo et creaturae, sive substantias et accidenti, Vel dieendum, quod hoc non dicil secundum senlentiam propriam sed alioruui, quod apparel ex littera sua: si quis, inquit. 1st«, quit inquit, non ipse, sed alius, et ita videtur recitare opinionem aliorunt. Contra pedem, quando proponilur hoc nOiuutn eanis, certus sum quod sit eonceplus cauis, et tamen dubito utrum sit lalrabile animal vel coelcsle sidus, ergo si ratio fun dam en talis sit bona, sequilur quod canis sit univocum ah illo'"; quod est contra omnes. Contra responsionem ad primum argumentum arguitur sic: Quod nihil lollit de ratione generis, quoii non prolubet quin sit genus, sed esse sic univocum per illimilalionem ad mulla, non íollít ralionem generis, quia ratio generis est de se illimilata ad omnia, quae sub ipso continentur, ergo si ens esset univocum non obstante sua illimitatione, adliuc posset esse genus, quod est contra Phiiosophum 30 Methaphisic., ubi probat ex intention«, quod ens non est genus, et multa alibi scriptura. Contra''"1'1: quando in aliqua quiditate sunt duo conceptus, unus deteijitinabilis'''^ per alium et alius'"0'' determines alium, ille qui est detenninabilis, est conceptus generis, ct determinans est conceptus differentiae. Sed si aliquis conceptus esset communis Deo et crealurae et per aiiquam con-traclionem determinarelur ad Deum ut [ens] in cOmmuni per ens increalum, sequitur quod Deus esset in genere el aliquid in Deo esset conlrahibile, quod videturfa-' talsum. Contra secundam responsionem est Damascenus in lógica sua*! substantia non accipit totum terminum entis nee accidens, sed utrumque medielafcm; sed si aliquid essel commune univocum, ulrumque aecipiet toluui. Ad primum dicitur, quod consequentia non valel, quia si hoc nomen cams est univocus conceptus secundum aliquant ralionem, possuiti esse certus ut secundum ralionem entis quod univoce eonveniret utrique; et latrabili aniinali et coelesti sideri. Si tamen sint duo conceptas, proul convenit^, tune certus sum, quod nihil to 0 ab intclkdu distinete, i> O univoce, tk> O om. ct de íllis. O 0 ad ilia pi'O ab illo. >») 0 am. contra, "t 0 urmm dclerminabitur. uJ I) CM. alius-1» 0 est pru videtur. Q) (I vol conccdit Lontra. 214 est ibi commune nisi vox tantum; sed si sum certus de aliquo uno conceptu, [Ule univocus est, si non sum certus de aliquo una conceptu], tunc nece&sario, quando concipio hoc nomen cants, vet concipio latrabile animal vel coeleste sidus et non dubito sicut est'rJ assumptum. Ad secundum dicitur, quod aliquid aliud requiritur ad hoc <*J quod genus, quia quod sit illimitatum hoc cst^'J indifferens ad multa, quia requiritur quod tantum sit commune ad limitata et quod tantum de eis in quid praedicetur. Ens autem non est sic^ limitatum sed'^ indifferens, quia ex hoc habetur quod praedicetur in quid de ente limitatö^ sicut illimitato, et ideo non est genus. Respondetur^1-' 3U Meth., quod sit univocum et tarnen quod non sit genus, quia secundum eum ibi nullum genus1'"-' praedicatur in quid prim o modo de difícrentiís, sed quia possibile in omni genere essentialiter vel est omnium, quae sunt in illo genere, differentia est actus; ergo siiW ens praedicatur per sc de differentiis aliquibus, sicut de primis et ullimis per se primo modo ¡ etgo ens non est genus; ergo si non est univocum non estW ibi aliqua cominunitas nisi nominis et realis diversitas concepluuni potest praedicarKi,jl de differentiis et generíbus, quod non est ad intellectíoncm suam. Ad tertium dicitur, quod conceptus entis est determinabais, sed non sic'^ determinabilis, quod sit genus, quia tunc h&beret determinabititatemm iimitatam et possibilitalem extra rationem cuiuslibet actus et ipsum cum differentia superadd!ta1^ faciunt com-positionem. Nec est inconveniens^ quod Deus sit compositus in descriptions quam liabeo de eo in mente mea, sicut cum intelligo'" eum esse prinium et purum actum, non possum resolvere conceptus istos in Einum conceptum''*-' simplicem, et ideo in descriptione^-1 eius habeo conceptum compositum non tarnen conceplum'™-' in definitione sicut alii ponunt. Ad Porphirium dico quod loquitur''^ Ut methaphisicus eK"' non ut logicus; ordinavit enim libros suos ad praedicamenta Ari-stotelis, ubi loquitur Aristoteles de praedicamentis secundum quod sunt res, sicut faclt in 4u Meth. de sano, et non loquitur ut logicus. Ad Daniaacenum, concludil Oppositum, si substantia non eapit totum terminum entis sed medietatem nec etiam antecedens sequitur quod loquitur de eis inquantum vcre res SUntO^ extra animam, Ioquendo tarnen de conceptu utrumque dicil totum terminum entis. Ad principale: conceptus communis utiivocorum','J'1, si contra-Jiatur oportet quod contrahatur per aliquid addituu/''J ¡ aut est per se ens iliud add i tum aiit est ens aut non ens, quia illud quod con- *■> 0 om. est. 0 om, ad hoc. " O mitt, «liquid. ") 0 sc. pro hoe est *') 0 sic est. x) 0 add- ct. »■' 0 quccumque pro ex hoc habetur: illimitntio sieut de limitato. *) 0 add. eliam, 0 0 proban. rJ O add. est. I1 0 de term i nation em. uJ 0 simul-addita. hJ 0 consequent:,!. 0 intelligendo; O ens pro esst1. W 0 om. conceplum. W O omcepLinne pro ricscrip. 0 add. sicut. 0 hi pro loq. <>> O om, et. v> 0 Om, font; treat pro enim. O univoco. *) 0 si conirnhalur opportet quod contr, p. a. a. illud additum aut est ens aut non ens. 215 trahit aliud, oportet quod sit extra rationem tntis'5', si est non ens. non conlrahit. Item, si sit aliquis conceptus univocus sequitur quod nulla erunt primo divcrsa vel distincta, quia semper conveniunt in illo commun) vel distinguuntur per alia duo, (et ilia alia in ente convenant cl distinguuntur penes aliqua et ilia aliqUa] conveniunt in ente, el ilia aim conveniunt in ente"-' et sic infinitum. Item, tune omnia aequivoca quantumeumque diverse essent univoca, quia convenirent in uno nomine et ratione. Item, si ens esset univocum, ergo animal verum el animal pictum essent univoca, quia existens a remotis scit ulrumque esse animal, non aliter (!) quod^ animal déterminât utrum verum vel piclum. Item, «i sit univocum Deo et creaturac, ergo aliquid in re corresponde! univoce Deo et creaturae, quia aliter essent intelligentiae'1'' et si abslrahenlïum non est mendaeiuin, ergo'"*'' Dcus et crealurae conveniunt in aliqua una re simpliciter et univoce, quod EalsUm est. Ad primum dicitur, quod contrahitur, sed non per ens loquendo quiditative non de ultimis differenliis et prîmis, sed tantum per ens denominative1^. Ad secundum dico quod primo diversa sunt diversa, scilicet primo per differentias primas et ultimas, et de talibus non dicitur ens quiditative^, sed de aliis differentiis dicitur quidiiative et non conveniunt in ente quiditative sed per accidens et denominative, quia tales differentiae simpJices, et primae et ultimae, dicunt forma' liter quale ens dicitur in quid] et irleo non dicitur formalité^"' ilfsi de eis, quae formaliter dicunt quid vel includunt quid: tales sunt differentiae interpositae inter primum genus el ultimam specient, quae'6J includunt conceptus, sc. quid et quale. Ad tcrlium ; abstrahenlium non est mendacium, dico quod kbs-trahentes nihil affirmant vel negant sed tantum rei polenlis habere multas rationes considérant unain rationem non considerando aliam, ut rei quantae non considerando quantitativam, nun considerando'^ iliam realitatem in essentia sua in se. Ad propositum dico quod nulla realitas est communis Deo et crc-aturae, nec tamen intellectus est falsus, qui habel univocum con-ceptum de eis, qtiia utrumque obiectum, tam Deus quam creatura in se realiter habent unde poss«nt movere intcllectum ad huiusmodi concept us*"1'-' faciendum in eo, nec tamen habcnK'-' univoca in aliqua re. Excmplum: cade m rcs'fs numéro habet in se aliqua, quibus posset movere duos sensus et immutare realiler, et tamen sît^ eadem res numéro, sicut sii7,J in hac albedine est eadem res numéro haec albedo et albedo et color '-1, tamen alius esl conceptus unius et al- >J 0 cius pro ucitis. 'V 0 adit, sed nihil est extra rationem entis. O utrum vcruni vel iictum deter miiiaru. >'J 0 intelleclus lictum |>rn Intel. vl 0 cm. ergo- vf 0 add. dictum. -I 0 add. sed denominative. <" 0 add. in quid. bJ 0 quia pro que: duos cnccpltis, c> 0 om. aliam ut rei quante . . . non considerando. & 0 coneeptum. 0 sunt unita pro h. «. 'J Q add, in, Sf 0 sunt. >•> 0 om. si. 0 add. et. 216 terius, Similiter sOrtcs potest movere intelleclum sorteitatis, aninia-Llatis, humanitatis, et tarnen omnia sunt eadem res numcro. Contra toucJusioncin''iJ per respousiunent: ergo sequi I ur quod in omnibus sit eadem realitas. Kespondco'''': dieo quod ¡id unitatem conceptus similiter non requiritur utiitas conceptus simpiiciUV"', sod tanlum unilas ordinis vol aggregationis. Ad tcrtium dico negando cnnsequentiam, Et cum probas quod ex is tens a rem otis cognoscit utrumque esse animal, scilicet animal verum et picturii. ¡Responduo; noil cagnoseit animal pietum etiam existens a remotis, quia animal pictum el animal) habent conceptus contradictories, nam animal de sua ratione essentiali includit vitam, pictum vero'"' caret vita; ergo videns animal verum^ et pictum a rcmotis, non considerat utrumque esse sub ratione an i m alls'quia uni per se opponitur ratio aninialis; potest tarnen utrumque habere [coneeptum| communem entis ut ens, quia ille conceptus convenit utrique et ilium conceptum esse univocum concede, et non con-eeptum animalis ut animal nisi conceptus animalis aceipiatur pro suo gencre, scilicet pro conceptu entis in communi. Item, per creaturam cognoscimUs Deum secundum propriam rationein et quiditatem aliquo modo; ergo cum Deo et creaturae nihil sit idem realiter, non crit conceptus entis univccns Peo cl creatnrae, Probatio antecedenlis: omnc quod includit aliud"',' virtualiter vel formaliter potest fa Cere conceptum eius in inlellcctu non solum com-manera"'', generalem, sed proprium et specialem, sed erciitura est huiusmodi, quia relative dicitur ad Deum secundum essentia™ suam, eif'i iJlud quod est et relativa sunt"'" simul natura et intellectu, ergo unum includit cssentialiter aliud et posito uno ponitur/"'1 aliud, Item, homo secundum Arislolelem eat felix in speculatione alUssimarum causarum; haec speculatio non est alicuius obiecti communis sibi et aliis; ergof'^ specialis, sed secundum illam refertur ad Deum secundum rnlionem specialem, ergo aliquid speciale de Deo poterit cognosci el non tanlum Commune. Ad prim um istorum dico quod inaior est vera, sed relativa non includuntur se virtual iter, quia quod'''1' includit aliud vlrtualiter necessario, est prius illo et in cognitione ct in esse, el ideo dtcimus quod subiectiim includit'^ passioncrn virtualiter el causa effccUim includit virlualitcr, unde generalitcr nulla duo sub primo in esse includunl se virtualiter, scilicet nee eliara^ simul in cognitione, sed relativa sunt simul natura et intellectu et re, ergo neutrum includit aliud virtualiter, quia neutrum cssentialiter est posterius^ aliquo, relinquitur ergo quod utrumque cognoscatur per aliquod ter-tium et simul cl hoc est ens; ergo proposition, quia relaliones duae causantur in intellectu ab aliquo communi abstracto ab eis, et neu- k} o orn. cone. O tidil. et. HÜ 0 similiter. ») 0 animal pro vero. <>> 0 vi vim], pj I) om. qua uni Oer 6« opporiLur ratio animalis. 'JJ 0 illiquid. r> 0 add. et *> 0 »cd jiro et. t> 0 om. sunt. »> 0 add. ct, " hoc pro e. x} 0 add. aiiquid. *> 0 HR. quod inci. 0 sunt pro et. "> fJ prius pro post. 217 trum est causa altering nec prius alio inquanttim lalia. Similiter^ includerent se mutufl virtualiter, cum impossibile sit intelligere la-pidem nisi intclligatur relatio eius ad Deum, quae sit de essentia eins, el impossible est intelligere relationem lapldis nisi intelligatur eius corelativum ex parte"1, quia non esl intclligere relativ um sine termii]o el cum impossible sit secundum turn intelligere relationem secundum propriam rationem nisi iutelligenda lundaineutuni proprium relationis, sequilur a prima ad ultimum quod eognita relatione inter Deum et ereaturam secundum propriam rationemr quod utrumque fundament um cognosce tur secundum propriam rationem el quod relatio Creaturae deduce! ct includit Cognitionen! essenliae divinae secundum propriam ralioncm eius; ef1'' quod ecoutra de relatione eK parle Dei, quod'"'' Ulis relalio est causa uOgnoscendi creaturam secundum eius propriam quiditatem. Item, impossibile est quod ununi relalivorum includit cssentia-iitcr aliud vel formaliter, quia tunc utrumque c a der et in definition«: olterhis et esset circulatio in delinilionibus et ununi esset prius el posterius seipso essenhaJiter, quia qua ralione ununi includeret aliud essentialiter, eadem ration? et illud includerel aliud. Ad minorem negaudo'"-' cam. hi ad probalioilem dico, quod lapis lion includit formaliter relationem eius ad Deum nec est ipsa relatio cssentialiLer ad Deum, quia secundum bealum Augustinum, libro de Trinitate, omne quod relative dicitur est aliquid aliud, excepta relatione''1^ et licet includeret, non tarnen polest facere conccptun. proprium de Deo nec de eius correlative, quia siuiul cognoscuntur. Ad aliud dico, quod felicitas est alicuius, cuius descriptio est ens summum vel ens actus cuius dcscriptio est ens summum et ita descriplio eius est lllorum ad quae ad plus ci compelentia possumus pervenire in hac [vitaj ex naturalibus; et uterque conceptus descriptions est conceptus communis quantum de se est et Deo et''^ creaturae, quia summum seorsum acceptuml,iJ sibi el aliis est actus et omnia taba sunt communia Deo et creaturae, conceptus tarnen aggregates ens summum convenil Deo per appropriationem, per intellection componcntem et divideuteui, etc. '>) O odd. si. ti O add. dei. 0 am. quod. rJ 0 quia ]>ra quod, ti 0 pm. in. 0 ncgo. 0 orrt. et. i> O vel pru ci. ><> 0 conceptus, Adnotationes. Ad Collationem 13. <■ I lac de re tir Ijnndlibelum II (edilio Vives, 1. XXV, p, SO s.], Op. Oxon,, lib. I, Dist. II, quaesl. 7 led. Vives, t, VII. p. 519—549). ■ Suramarfum huius quaestionis codex Vaticanus lat. 890 (tol, 5 r b) sequent! niodo exbibelr -Utrutn in divinis po.i.sunt esse plure.s einanaliones nnius Talionis. Ibi nola contra solulionem de cxhausta teciinditate. Ibidem nola plures raliones quod in divicis sint plura verba ct quod verbtim esscntie et creature el verbum essentie ct bnnitalii. alve alicuius attii-bulurum non est idem verbum, bee vurbum cssentie et proprietatuni. Ibidem quumodu Deus de non cognosccnte intuitive lit cognosccns intuitive sine mutatione cofnilionis ■sue. In 5 responsione nola rationem quod spiratio lJ oJoj of in VfUnllf, IS 218 activa est perficlio simplieiUi, licet sit relatio, el quod patenLia pro-ducliva est perfectio simpliciter et quomodo non... s Clr. edit. Viväs, t. XXV, p. 81, 11. 13: ■ verbum illud e jiiauriri, si pruprie accipiatur in corporalihus, denot&t nihil illius quod exlniuritur rciiiaiicie in illo in quo praciuit, ut paid dv aqua in puleo; islo nindo non potest intclligi in proposito, quia ffiecunditas neu exnauritur sic per pro-due tum cm filii, quia tota ipsa eadem semper R)girieret in patre . ,,« n Cfr. Aristolelis, Jib. IJ h y s i c o r u in , lib. II, cap, V, tl, 13 (M a u r o -Brinkmann, Aristo telis opera omnia, p, 43, Parisiis, 1886, M e 1 a p h,, lib. V, cap. II. num. 12 (edit. eit., p. 357). ■Cfr. A r it to f* 1 Is lib. Phys i ear u m , cap. X (edit, c i l„ p. IW, 102, 106). 11 Cfr. iHigiie, P. L.. I. XLI1, col. 923. Ih t.xemplnm de sole in Quodlibelo sic sonat: »si Sol illuminaret uni-ver&uni una dluminalione fidaequnta aibi intensive, quia scilicet ita perlecte sieut posset illunuAare, el extensive, quia scilicet ilia illuminatio csset totius illuminabjlii, quod possel esst illuminalum a sole, si ille actus semper starei, ita quod «ol noil posset habere all am illuminationem, hoc non esset, quia simpliciter repugnat soli, ut est principiuin illmnmalivuni, quod sit principiuai alteruis dluminatiouis. imu solnmmodo ex hoc quoJ totale SLuui pussivum est prnportinnahiliter actltftUull ,. . Numquam est «rgo necessitas istius unitaUf, vx hoc quud una product!» semper slat.« (Cfr. edit. Vtves, t. XXV, p. 82.) ? Clr. Migne, P L, [. XI.II, col, 1077. * In hac Collatione ad prohandum, quod non possunt esse plnres productiones ciusdeni ration!8 in divims, addueitur una ratio, ft ratio stat ill hoc; ntpugnat dari plures productioncs eiusdem rationis, quia production est ndacquatum et semper nuuiet idem actus produeendi el sic tota iaecundi las prndueentis exbaurilur. CnvelJus altiqiie lestaatur Duns Scotum lleuricum üandavensem pr.ie oculis habtlisse, ubi in Quodlibetis hanc ra-tjonem impugnat (clr. edit. Vivös, 1. XXV, p. Si), Hie in nostra Collations expresse dicitur scilicet per Ga n d i> e n s e m*. Code* vcro 300 Collcgti Gaia-Gonvillensis Canlnbrigiae (de quo codice alibi sermo eril] doc tri na in, quam in materia, de qua agimus, Subtilis rciulal, G. WflTrL; aseribit. In lib, enim f, dift. II Codicis. de quo sermo, probatur, -quod productiones sunt tantlim du« non plurcs nee pauciores«, Inter alia argumenta inveniuntur quaedam es operibus lions Scoti et magiitri eins G. Warre desumpta, iltem quod non sunt plnres productions« eiusdum ration! J... prubatur sic jl bene iudicio men (in Itiargine: Warm] quan-doquc aliqutfi ictus adequat totam potentia ns agentis et habet per con. soqucns lerminum adequatum eidem potentte, si ille actus semper man eat el slct, Impossible quod alius acltis eiusdem poteatie eliciatur ab eodem agente el quod alius terminus eiusdem rationis .. .: ied actus flencrandi in divinis adequal totam polenliam generanlis-, general enim stbi equale. Simnililer actus spirandi adequat totam polenliam spiral!(isContra istam rationeiu arguunt atiqui sic (ad calcem: Duns}: ant inleiliglllll de equation* intensive vel extensivai.. Confirmatur ista ratio pur exemplum: si enim sol semper staret ct causaret unnm illuniinatiuuem sibi idequa-talB, quia tarnen ista eessante ponilur in aliam...-. Deniqite argumentum Duns refutatur: >Scd iudicio meo ad rati on em Istam potest (aeiliter rr-sponderi ., — (Videsis in noslro n p. c i t., p. —62, argumenta quihlis of Lcnditur h t S t O f L C e Certuni e*! e warrant mal^islrum Duns Scoti luisse. Testimonio codieie Cantabrigiensis nott amplins indigemmt ad pro-hr.ndum id quod inm probalum est.) Ad Cnllalioneni 19. 1 Cfr. Scotum, lib. I Senl., dist. XIX. quacst. 1, disl. XXX el XXXf, in utroque scripto, F_n summiTium bujus Collationis iuxta codicem Viilic. tat. 890, Eol, 5 r bt »Utnim in Deo sint nlique relationes ad intr.i prefer relationes originis. Hie inquirit, an relaliones commune» divine sint 219 reales; un re I,i tío na s reales requîranl fundamenta realiter distincta. Ibidem nota quomodo stantc uuitate ratiûnb receptive plurilicantur recepta et quomodo non. ibidem nota quod relatio equalítatis ¡n dinnn non est aliud a relatione simili tudiùls licet, sil te latió refilis. Ibidem nota ralionem quod in divinis nun sil nisi una rclatio equalilatis.' ' i lane Collalionein Duns Scotus Parisiis. ubi S. Bona ventura hen« notu» erat, habuit. In códice enim 65 Coll. Mertonenîis post banc C0IL1-tionem legiturj .Explicit Collatio Parisiensis .,.« — Duns Scotum doctrinam liona ventura e , Pag. 217—232. — Gahs. A,, Kopf-, Schädel und Langknochrïn-(;pfer bei den Renntiurvölkern. Festschrift P. W. Schmidt gewidmet. Wien ?92S, Pag. 23î BS, — Holmberg. 1J-. The Shomail costume and ils sign i -ficancc. Turku (Finnland | 1922, - J o e h e I s o n . W, Yesup, North Pacific Expédition VI, The Koryak. — M i o r ¿i 0 e , ü.. Der Schanianisnms bei den sihirischen Völkern. Stuttgart 1925. — Nordeskjölds A Erik, Nordpolarreisen 1BSS— 1B79, Deutsch. Leipzig 1S8Ü. Radioff, V. V„ Djs Schämen tum und sein Kultu*. Sonde rab d ruck aus Sibirien II. 16S5. — Sand sc he je w, G,, Weltanschauung und Schamanismus der A lare it-Burjaten. Anthropos 1927, p;ig, 5H9 ss,: 1928, pag. 53« ss.r 967 ss. _ Sc h renk, L. v.. Reisen und Forschungen im Amuriand. III. Hand u. Anhang. 1881, Steiler. G. W,, Beschreibung von dem Land Kamtschatka! Frankfurt 1774. - Sirotto^orov, S. M., Opyt izsljedevanjn o.snov Sa-manstvu u Tunguzov. Uien. zapiski istor.-filol. fakulteta v Vladivost, 1, 1, 47— lüfi. Vladivostok 1919. — Teil. X, Yesup II, The Thompson Indiana. 1 he Liiluoct Indians. — Vasiliev, V. N„ Sa mail ski kostum in hoben pri Jakutih. Šhcirnik MüZ. pi> Anlrupol. i litnogral. I. Akad. N. I. 18 (191Û). Naziv šaman« izvira iz Sibirije, in sicer iz jezika Manen (Czaplicka str, 197) 1er pomeni vzhičen, prevzet. . Cunguzi rabijo besedo Šaman« za onega, ki kliče dubove. Pa briktme so tako Çunguzi kakor Manču prevzeli to besedo s stvarjo vred od drugod |clr. Sirokogorov str, 47 s.). Ruski pisatelji, ki so zbrali mnogo snovi o življenju in mišljenju sibirskih narodov, so začeli rabiti besedo Samanstvo- za vse pnjave duhovne magije sibirskih narodov; ndtod pa je beseda polagoma prešla v etnološko terminologijo sploh. Samanstvo je danes etnološki naziv za magijo, ki deluje s pomočjo poklicanih dtihuv. Razprava je posvečena prouča vanju ¿amanstva v Sibiriji. * Ker moramo v razpravi neprenehoma navajati imena raznih sibirskih narodov, podamo najprej kratek etnografski pregled Sibirije z zemljevidom. 222 V Sibiriji prebiva [razen Rusov in drugih Evropejcev} nekaj nad 900.000 domačinov, ki jih nazivajo etnologi s skupnim imenom Uralo-Altajce. Med njimi sLa dve neenaki skupini: L Slarosibirci (okrog 30.000): Cukči, Korjaki, (telmi, Jukagiri, .Jenisejci, Giljaki in Ainu, ki so prišli od juga, bivali v srednji Sibiriji ih bili potisnjeni od Novosibircev deloma na Jenisej deluma na vzhodno obal in v skrajno severovzhodno Azijo. II- Novosibirct in sicer: C u n g u z i (66.000), ki so, prišedsi od juga, se vrinili kot zagozda med Jenisejce in vzhodne Starosibiree; Mongoli (Burjati, 400.000), ki so, prodirajoč od juga, šele pred nekaj stoletji zasedli ozemlje na obeh straneh Baj-kalskega jezera; Turki lokrog 400.000), ki bivajo kot Tatari, Televti. Kačinci, Altajci, Urjanhajci itd. v Altajskem in Sajanskem gorovju, kot Jakuti (250.000) bolj na severu v obrečju Lene: kamor so se umaknili pred Burjati ter razdelili Čunguze na zahodne in vzhodne; S a m o j e d i (16.000), ki živijo na skrajnem severu ob iitlivu rek Oba in Jeniseja; Ugro-Finci (Ostjaki, Voguli, 25,000) južno od Samo-jedov (Buschan str. 276),* L Zunanje oblike šamanizma. Za šamana rabijo sibirski narodi različna imena, n. pr Burjati ~buge-, «bči«, Tartari in Altajci jokam«, Jakuti »oiun«, Kirgizi »baksa«, Samojedi »tadibej« (Czaplicka str. 198). Nekateri narodi iitružajo ¿e v imenu svoje nazore o šaman-stvu. Č u k č i imenujejo šamane enenlit«, »one, ki imajo duhove« (Czaplicka str. 169); Korjaki: »enenalan«, »od duhov navdihnjen Človek« (Y. VI, 47); S o j o t i (Turki); »aloystain virgina, t. j. »obseden od zlih duhov« (Nioradze str, 50); Jenisejci: »dadij«, (. j, »človek, ki ni pri pravi pameti« * (Anučin); Altajci: »tes bazin yat«, »duh umrlih prednikov ga napade in duši« (Czaplicka str, 177). Po naziranjit sibirskih narodov, kakor ga nam slikajo ruski pisatelji, je šamanstvo stalna, od naroda potrjena 223 institucija duhovne magije. Potemtakem so šamani osebe s posebno živčno dispozicijo, ki jih narod ali izbere ali vsaj prizna za oficielne posredovalce med seboj in med duhovi. Šaman pnziva in obvladuje »svoje« duhove z ustaljenimi obredi v to svrho, da odvrača vpliv zlih duhov (bolezen, slab lov itd.) ali izrablja njihovo moč v slabe namene in da zna vedeževati o bodočnosti. Pravi šamani so navadno nositelji in ohranjevalci narodnih tradicij in izvedenci v ljudskem folkloru ter se usposobijo za svoj poklic s posebno iniciacijn* uživajo izreden socialni položaj ter vršijo svoj poklic v posebni noši'. Poziv šamana- Po naziranju Sibircev nikdo ne poslane šaman iz lastne volje ali moči, a ni p a k mora biti v to pozvan od duhov. Navadno pozove novinca k šamanstvu duh pradeda ali umrlega šamana aii tudi kak zli duh*. Pozivu se šaman ne more in ne sme upirati, sicer 1 Giirm.i S;indše[ev (Auiiirupu.t, 1927, sir. 5H9|, hi je rojen Qurj,it, plavi, da so šamani posredniki med ljudmi in duhovi, vešči o domačih zdravilih, nositelji plemenskih izroill; njihova glaVtta naloga je varovati Uurjale ziib duhov. Širok o goro v. ki jo v letih 1^12.-1917, prmiiaval CunjgUKe ob Aiuurju in v Mandžuriji, opredeli šamanslvo t,iko-lc: Šaman je oseba, ki more poljubno namestiti v sebi svoje duhove, razpolagati a njihovimi silami ter po njih prilt v stik z drugimi duhovi; njegov glavni boj je proti duhovom bolezni in onim, ki Ovirajo duše umrlih n;i nijhuvem polov anru v svet duhov ali ki preprečujejo uspešen lov. Samau nadalje mora imeli i.staljen ubred, in rod mu mora priznati poseben Socialni položaj (str. 50|-fce širše slika Anučin |str, 30] nalogo iamanov meči .Tenisejci: Samau mora obvladati duhove, da mu pomagajo v hoju proti zlim duhovom bolezni, da mu dajo bistrovidnosl pri vedeževanju O srečnem lovu, O rojstvu in žeiutvah; biLi mora obeilCm dober prupuvednik in, koledmk, ki žila predrta sa t i stara izročila. Njegov položaj mora narod priznati; odločuje skupno O njegovem napredovanju. a Pri Buriatih more postati Šaman samo listi, ki ima iumaiic med svojimi predniki; pa tudi tak ne samovoljno, ampak pride duh pradeda nUa„ in ga pozove (Sandšejcv, Antliropos, 192S|; pri Altajclh istolaku. Pri transbaikalskih tunguiih se mora mrtvi šaman prikazati in pozvati novinca (Czaplicka str. 177); pri Jenisejcill se prikaie novincu umrli šaman t. vsemi duhovi, ki so mu biti podrejeni, in sicer se deduje dar Šaman siva tako. Ha se menjavata spola ¡Anučin, uvod), 224 zadene smrt, pravijo tukči (V, VII, str, 418}. Navadno se šamani neradi in le prisiljeno vdajo novemu poklicu, Cunguz Tiuspiul je izjavil: Videl sem z očmi in slišal z ušesi stvari, ki jih drugi niso videli in slišali. Devet let sem se boril in sem zbolel na sinrl, odleglo mi je, ko sem začel šamaniti, in če dolgo časa. ne šamanim, sem bolan (Sieroszevski, Dwa-najszee lat w kraju Jakut6w, 1900, str. 396, cit. Czaplicka str, 173). Vsi šamani, katere je Sandšejev poznal med Burjati [Anlhropos 1928, p, 538 s.)p so izjavili, da jim je bilo silno zoprno, oprijeti se šamanskega poklica, Poziv duhov se kaže na novincu v posebnih histeričnih napadih, Mladi fant postaja zamišljen, ne je. gre v tajijo (sibirski gozd), ima prikazni itd. Pri Čunguzih (Sirokogorov str. 90] nastanejo med mladimi sorodniki umrlega šamana strašne bolezni; postanejo zamišljeni, fantazirajo, bečijo v tajgo, imajo histerične napade; rodu preti pogin, če bi v dogledneni času ne izbrali šamana izmed njih. Večina Šamanov pri Cukčih je bila histerična, polblazna (Y. Vit, str. 415); občutljive osebe, »minir kilgin«, t, j, plasljivi ljudje so kandidati za šamane. Pri določitvi novega šamana sodeluje večkrat tudi rod (Sirokogorov str, 90). Ce namreč mladi začnejo kazati znake šamanizma, da prehajajo v ekstazo, drhtijo, skakajo, škripljejo z zobmi, se starejšine rodu posvetujejo in izberejo izmed njih enega za šamana rodu; določijo mu dan, da sme prvič darovati duhovom. Priprava in slovesna intciacija. Preden začne šaman vršiti svoj poklic, se mora nekaj časa zanj trenirati«. Novinec se mora dalj časa vzdržati mastne in preobilne hrane; to velja vsaj za nekatere narode (Čukče. Altajce, Burjate, Jaku te; Y. VII, 424; Nioradze str. 55). Pri nekaterih narodih taka priprava ni potrebna (Samojedi). Pri nekaterih novo^ibirskih narodih sc vrši po noviciatu formalna, komplicirana iniciacija šamana; tako pri Jakutib in Alfajti pravijo, d,i novinca napade iluh prednikov. Čukči pravijo, da pride klic ali pn notranjem glasu nti po zunanjem predmetu Iposebna oblika kamena itd. (Bogoras str. Buga», pa tudi duhovom, »da se nakrmij o«. Šaman pogosto zahteva krvno žrtev pri svojih obredih, ko ozdravlja bolnike. Pri Kirgizih iztrga »baksa« (šaman) sam, 232 mrmrajoč zakletve, živali pljuča iz telesa in trikrat udari bolnika z gorkimi pljuči, potem jih vrže psom (Radloffj. Jakuti darujejo jesem medvedu, »temnemu knez u«, ži lev pod vodstvom devetih šamanov in devetih šamank; tipična šamanska daritev se tako vrši, da šaman v vzhičenosti zgrabi kravo za rogove, jo vrže na tla, na njej jahaje bobna in prepeva, odreže živi kravi noge, ji prepara trebuh in ji iztrga utripajoče srce, ugrizne v krvaveče srce in si pomaže obraz, roke in obleko s krvjo (Gahs str. 224). Tesno vez šamnastva s krvnimi daritvami, ki se darujejo duhovom, dokazuje Gahs za Samojede. Krvne daritve Samo-jedov veljajo podzemskemu duhu Nga in njegovima namestnikoma »Sjadaj in Hehe«. Psu izlrgajo srce in še trepetajoče na* takoejo na zaostreni konec idola in pomaže jo idol s krvjo (Gahs str. 235). Ta način je prav tipičen za šamanske daritve, dočim darujejo Samojedi najvišjemu bilju Numu lobanje in dolgocevne kasti medvedov, sobov in drugih živali Dalje imajo Sibirci redne krvne daritve, pri katerih ima šaman vodilno ulogo. Tako darujejo Kačinci ob reki Abakami redno spomladi in jeseni belo jagnjc v čast idola zajca, ki simbolizira lunariziranega praočeta. Živemu jagnjetu preparajo trebuh in izlrgajo srce in pljuča; poseben šaman obesi zaklano jagnje na drevo in namaže z njegovo krvjo idol zajca; temu početju pravijo: krmiti zajca-praočeta. Mongoli darujejo na enak način roga t o žrtev (bika, ovna, kozla) pri »obo« (kumenu, spomeniku) TurSki Urjanhajci pa izrecno trdijo, da darujejo to žrtev medvedu, praočetu vseh ljudi in gospodarju zemlje in vode«. Krvne daritve in klicanje duhov, dva poglavitna posla šamanov, sta v tesni zvezi. Daritve veljajo duhovom. Šaman hoče, ko oškropi s krvjo boben in obleko z naveski, nasititi duhove, da ga priznajo za gospodarja. Spiritistični fenomeni, Bogoras opisuje šamansko sejo v notranjem šatoru Cukčev. Majhen prostor je bil natlačeno poln; bila ¡e popolna tema. Ku je šaman končno privabil duhove z bobnanjem in prepevanjem, se je začela prava komedija. Od vseh straoi so prihajali glasovi, klici, kriki raznih živali ali ljudi, tako da je bila iluzija popolna. Bogoras je sedel v neposredni bližini šamana. Ves 233 šator je odmeval vseh mogočih zvokov in glasov, kot bi bilo nebroj živali in tujih oseb v šaloru. On razlaga to z ventri-lokvizmom (Y. VII, 431 5.). Ko so duhovi obsedli šamana v ekstazi, postane šaman neobčutljiv za zunanje dražljaje in dobi abnormalne moči. — Sirokoguruv je videl osenidesetletnega slepega šamana, ki se drugače skoro ganiti ni mogel, kako je v šamanski obleki, 16 kg težki, skakal meter visoko ali kako je šestdesetleten starček plesal vso noč (Czaplicka, str. 173). An iičin poroča, da je pri Jenisejcih neka šamanka plesala pol ure na žerjavici, ne da bi dobila opekline, in da je sedemdesetleten šaman dve uri plesal v opremi, 24—30 kg težki. Zopet drugi požirajo žerjavico, se vbadajo z nožem v trebuh; šamanskih žena v ekstazi po več mož ne more vzdržati. Sirokogorov omenja, dn čunguški šamani postanejo te!e-pati, če dalj časa šamanijo (Širokogorov str. 89). Šamani govorijo tuje jezike ali mešanico raznih jezikov; ljudje pravijo: lo je jezik duhov. Bogoras je videl, kako je šamanka luščila iz gladkega kamena ploščice in odpadke, a kamen je ostal isti. Na njego/o željo je šamanka to ponovila, ni pa mogel najti trika INioradze, str. 96}. Paralela z današnjim spiritizmom je na dlani, Seje se morajo vrši ti v temi; notranji šator je moderni črni kabinet; šaman je medij, njegov duh je moderni kontrolni duh, šamanova ekstaza je spiritisiični trance> ; glasovi, tuji jeziki se pojavljajo tu kakor lam; navzočim morajo soglašati, sodelovati, prepevati, šamana navduševati itd. Samanski duhovi so večkrat tudi nagajivi, vržejo vse vprek, mečejo kepe; torej spiritistična tele-kineza! Šamana se nihče ne sme dotakniti, sicer bi šaman umrl (Czaplicka str. 232); torej prav vse tako kakor pri medijih Da bo paralela popolna, naj navedem zgled posebne seje pri Jenisejcih (Anučiti str. 30 s.). V posebej prirejenem šatoru brez dimnika, brez vsake odprtine, visi kotel, v katerem se zberejo duhovi. Šaman sedi, v navadni ubleki, nepremično, ■ kot bi spal . Na razna vprašanja odgovarja kotel 7. udarci, kot bi kdo trkal nanj: da ali ne. Tudi mrtvi se lahko kličejo. »Duhovi* se dotikajo navzočnih, a nihče ne sme prijeti šamana ali prižgati Juč aH kaditi. Toda Anučin pristavlja, da resni šamani ne marajo teh sej, da pa jih ljudje zelo želijo. Bd^iIovdI Vfitajk. 234 II. Kulturno-Mstorična analiza šamani/,ma, Saraanizera je skupilo ime za. celo vrsto kulturno različnih pojavov. Avtorji nimajo jasne definicije zanj. 2e dejstvo, du govore o črnem in belem, o moškem in ženskem, o družinskem in profesionalnem šamanizmu, da nadalje ne vedo, ali so obleka, boben, maske, ekstaza bistveni elementi šamanizma ali ne, da govore o začetnem in razvitem šamanizmu, izpričuje, kako kompliciran in nepojasnjen je šamanski problem. In trditev prejšnjih etnologov in veroslovcev, da je šaril anetvo prvotna religija sibirskih narodov, in zopet drugih, da šaiuanstvo vsebuje protiversko mentaliteto, kaže diametralno si nasprotujoče pojmovanje šamanizma. Da se izmotamo iz kaosa, se mi zdi potrebno, da skušamo rešiti sledeča vprašanja: 1. Je sploh mogoče spraviti vse šamanske pojave veno kategorijo in podati skupno splošno definicijo šamanizma? Kaj je bistvo šamanizma? 2. Odkod izvira ta kategorija? Ali je šamanstvo bistven, sestaven del izveslne kulture? Ali pa so različni šamanskt pojavi diferencirani po različnih kulturnih tipih? Po katerih? Že iz tega je razvidno, da je šamanslvo v najožji zvezi z kulturnim udejstvovanjem narodov in da se brez ozira na kul-turno-historiune probleme ne da pojasniti, A. Jedro šamanstva, Šamanslvo je v jedru religiji sovražen pojav in v kulturah, ki priznavajo popolno suverenost in etičnost Najvišjega bitja, zanje ni prostora. Šamanstva predpostavlja razdor ali upor ali nered v duhovnem ali izvenčloveškem svetu, bodisi da se praoče, ki je prvotno od Najvišjega bilja poslan kol spasitelj (Iieilbringer], v večji ali manjši meri emancipira od Najvišjega bitja, oziroma ga izpodrine; bodisi da se pojavlja svet duhov, ki je prvotno v harmonični odvisnosti od Najvišjega bitja, pa se mu pozneje deloma odtuji in se razdvoji v dobre in zle duhove. Zli duhovi imajo lastno siero udejstvovanja in se ali ne brigajo za Najvišje bitje ali mu nasprotujejo ali so ga celo potisnili v uziidje V dobi, ko je Najvišje bitje šc popolno suvereno in še ni razdora, je razmerje človeka do tega bilja označeno v ste- 235 reotipnl molitvi pigmejcev in prakulture sploh: Oče, daj , . To je za človeka enostavna solucija vseli problemov. Ku se pa človeku začne vrivati misel, da se poleg Najvišjega bitja uveljavljajo druge osebne sile, ki niso ž njim v harmoničnem skladu in delujejo samostojno, išče človek pomoči v kritičnih slučajih, ki presegajo njegovo moč, pri teh drugovrstnih bitjih. Osnovna misel šamanstva je vprav ta, da more človek brez ozira na Najvišje bitje razpolagati z nadčloveškimi silami v i ž j i h osebnih bitij, ki so se od Najvišjega bitja cmancipirala. Logično sledi iz te osnove, da imajo praktike, ki jih človek v ta namen uporablja, značaj amoralnosti in iracionalnosti ; kajti višje sile so se porodile vprav v na-sprotstvu do Najvišjega bitja, ki je temelj moralnosti. Prvotno je pri vseh narudih prakulture Najvišje bitje etični zakonodajalec; za dostop do onih sil so moralne zapovedi, ki vendar izhajajo od Najvišjega bitja, ¡relevantne. Iracionalnust pritiče šamanskim praktikam, ker je samostojno uveljavljanje osebnih sil, popolnoma neodvisno od Najvišjega bitja ali celo proti njegovi volji, že samo po sebi mistifikacija, ki nastane deloma iz revolucionarnega poizkusa leh bilij, prit i do popolne samo-osvojitve, deloma iz mitološkega napačnega tolmačenja človeških dogodkov in naravnih fenomenov. Prošnja do teh bitij, ki bi bila za človeka edino racionalna, bi suponirala, da so ta bitja v svojem bistvu dobra, torej dostopna ponižni prošnji, ter da čutijo neko mo-ralnn obveznost, pomagati človeku. Toda ni ne eno ne tirugol Zato mora človek iskati drugih polov. Ta so različna. «Znali je treba.«: Manizem in mitologija sla bila kažipot za nova pota, oziroma za praktike. Duše prednikov, ki živijo v naravi, v zemlji, potrebujejo razllill darov, živil; duhovi, ki oživljajo vso naravo, zahtevajo svojih žrtev. Pn načelu do, ut dest je človek prisilil duhove, da dajo svojo moč na razpolago. Lunarna mitologija, ki slika praočeta kol izvor vseh življenskih sil in vir vseh zlih duhov, narekuje človeku ritual, s katerim personi-ficira v sebi praočeta in s tem tudi obnovi v sebi stvariteljno silo, Vse šamanske praktike pa, ki merijo na to, da praočeta 15* 236 ali tudi druge duhove lokalizirajo v šamanu, nujno zahtevajo, da se šaman iznebi lastne osebnosti, torej svoje zavesti. Zato omama, ekstaza, podzavestno stanje itd, Vse to kaže na iracionalnost šamanizma. Potemtakem bi smeli šamanstvo definirati kot sistem amoralnih in iracionalnih praktik, s katerimi hoče človek v svoj prid izrabili take nadčloveške osebne sile, ki se skušajo emancipirati od Najvišjega bitja. Šamanstvo suponira p r i -kriLo ali odkrito omejitev, če ne celo negacijo suverenitete Najvišjega bilja, torej razdor v duhovnem svetu. Nekaj dokazov za protireligiozno tendenco šamanstva! Ze Čubinov poudarja ¡str. 28), da je pri daritvah, ki veljajo Najvišjemu božanstvu in dokumentirajo njegovo suverenost, popolnoma drugo psihično razpoloženje, kot pri tipičnem šamanstvu Ščukin (Nioradze str. -1) priznava, da šaman ni duhovnik, ampak čarovnik. Po poročilih Jakutov je Bog prvega »prevzetnega« šamana sežgal in glede Samojedov omenja Castren (Reiseeriiinerungen 1838—44 str. 264), da so šamani izpodkopavali prejšnjo splošno vero v nesmrtnost, da bi utrdili svoj vpliv [Nioradze str 10l. Pri Starosibircih ima glavno vlogo pri šamanskih praktiknh mitološka oseba ^Veliki vran* ali »krokar [pri Itelmih se imenuje Kutka, pri Korjakih Kutkinaku, pri Cukčih Kurkil), mitologizirani praoče, saj ga pomorski Korjaki imenujejo -Ači-čenakuft, velikega deda (V. VI, 17, 19), Šamanske praktike skušajo posnemati mitične dogodke iz življenja Kutkinaku-ja. Nadalje je po veri Korjakov Kutkinaku navzoč pri šamanskih obredih. Šaman hoče torej obnoviti v sebi življensko silo praočeta. Odkod pa ima praoče stvanteljno silo? Kutkinaku ali Kurkil, ki ga je ustvarilo Najvišje bitje {Y. VI, 19) in ga poslalo na svet, da bi napravil red, se pri Korjakih polagoma Identificira ?. drugo osebnostjo -Tenan-tomvan«, »stvarnikom«, ki pa je zopet pri Cukčih identičen z »Narninen-om«, Najvišjim bitjem, tako, da je praoče prevzel ulogo Najvišjega bilja (Bogoras, The Folklore of Norlheastern Asia in American Anthropologist 1902, str, 587), Da je praoče z lažjo in prevaro prišel do tega mesta in da je nastal vsled tega razdor, sijajno izpričuje neki 237 mil (V, VIII, 154), ki pripoveduje, da je stvarnik, ku je vse ustvaril, pregledal vse in v svoje začudenje opazil Kurkila, Veliko vrano«. Na vprašanje: »Kdo si ti?« je Kurkil odgovoril; Jaz sem Kurkil, ki sem sam sebe ustvaril,« Po ponovnem izpraševanju pa je moral priznati, da je zlezel iz stvarni-kove suknje, ki jo je bil ta odložil na zemljo. Stvarnik vzklikne: Res! Zdaj se izkaže, da si eden od mojih, od mene ustvarjen, ti lažni k!« Torej upor praočeta proti Najvišjemli bitju in potem ša-manstvo. Duhovi Kalav , proti katerim se šamani deloma borijo, deloma si jih udinjajo, so bili nekdaj z vladarjem na višavah«, ker pa se je (Bog) spri ž njim, jih je poslal na svet; prinesli so s seboj smrt (Y. VI, 29). Šele potem, ko so duhovi od Najvišjega bilja odpadli, se lorej začne Samanstvo, Kol lipičen zgled za ural-altajske narode navedem Altajce, Po njihovi mitologiji (Radloff str. 1 s.) je Tengere Kaira Kan, najvišji bog, začetek vsega, kar je. Ustvaril je človeka, ki mu je bil enak«. Ker se je Ktšj (č i o v e k) prevzel in se hotel povzdigniti nad Kaira Kana, ga je treščil v globino, v brezdno morja. Odtod ga je Kaira Kan rešil, a ga je pregnal iz kraljestva svetlobe, ker je Kiši znova bil nepokoren; imenoval ga je Erlik in ¿a končno pahnil v podzemski svel teme. Na nebesnih svodih pa so izhajala iz Kaira Kana razna bitja, Baj Ulgen in druga. Na nebesnih svodih biva občestvo prednikov zdaj živečih ljudi, Pa do božanstva v nebesih kakor do duhov teine se more človek obrniti samo po posredovanju svojih umrlih prednikov; toda samti predniki izvestnih rodov, š a m a n s k i h , imajo vpliv na duhove, zato morejo samo šamani vplivali po svojih prednikih na višje sile. Za občevanje s Kaira Kanom šamana ni bilo treba, šele v zvezi z neštetimi duhovi in pred-ni k t se pojavlja, I relji zgled nudijo Jenisejci ¡Starosibirci ob Jeniseju). Po njih izročilu se je Hosadam, prvotno žena boga Es-a, mu izneverila in se naselila pri Hyp-mesecu. Vse njeno spremstvo je padloza kazen na zemljo, v vodo, v šume, v gore, in to so duhovi voda, švtm in gora. Hosadam je počelo teme biva na mrtvem otoku v ledenem morju in od tatu prihajajo zli duhovi Kvns, Hosadam se hrani z dušami. Hosadam s svojimi 238 dušami se neprestano bori z dobrimi duhovi in D o h , heroj Jenisejcev, ki je uvedel pri Jenisejcih vse kulturne pridobitve in se bori s Kynsom, je hkrati tudi največji šaman, Šamanstvo suponiru kontrast med zlimi in dobrimi duhovi, V vseh teh slučajih je za postanek razdora v duhovnem svetu značilno etično ozadje; prostovoljni upor proti Najvišjemu bitju. Pa tudi tam, kjer se v izročilih po-četek in potek razdora ne da več izslediti, je obstoj takega razdora predpogoj za Samanstvo, Rilrjati in ilakuti izvajajo šamanstvo od orla, ki so ga dobri duhovi poslali ljudem v zaščito pred hudobnimi duhovi (Nioradze str. 3). Med šamani in zlimi duhovi obstoji tesna vez. Ohranjena je ponekod tradicija, da izvira šamanstvo naravnost od temnih, nižjih duhov. Po tradiciji Samojedov je neki Samojed dobil .penzer«, boben (simbol šanianske moči] od poglavarja duhov v podzemlju [Nioradze str. !2). Šaman pri Jakutih nosi na obleki spredaj dve bakreni nazobčani plošči z luknjico v sredi, ki jima pravijo emi kérété, t. j, pri ni seski, To so prsi glavarja zlih duhov, Arsai Duolaj imenovanega. Nošnja teh ploščic pomeni, da se je šaman v otroški dobi živil z mlekom od prsi podzemskega glavarja (Vasiljev str. 31 s.). Prav tako je dobil šaman svoj emegijet, simbol šama-nizma, od UJu Tojtina, glavarja zlih duhov (Czaplicka str. 197j. Občevanje z zlimi duhovi je posebna funkcija Šamana. O Cunguzih pravi Hiekiscb, da imajo po njih veri vsi zli duhovi svoj sedež v zemlji in v vodi, in Saman občuje z njimi zaupno (C. Hiekisch, Die Tungmen. 2, Aufl, str, 113, Durpal 1882; cit, Radloff str. 1 s.). Daritve so pri Cukčih ponajveč določene za dobre duhove. Zlim duhovom (teme in noči), mraku, polnoči, temi, se izjemoma daruje in ljudstvo o tem zelo nerado govori, poiteni ljudje to zelo naglo Opravijo; zle osebe, zli šamani pa iččejo pomoč kelefov (zlih duhov) ter po noči darujejo črno žival in jo postavijo proti zahodu, od koder pridejo zli duhovi (Y. VIII, 370). Tudi daritve, ki jih soborcjni kakor pomorski Cukči (Y. VIH. 378, 392) posvečajo mladi luni [kri, meso, mast), 239 narod ne smatra za dovoljene in zakonite (lawful); zato naj se na skrivaj opravljajo, Opravljajo jili taki, ki se razumejo na zaklelve (people of spell); to so očividno šamani- Bistvo šamanstva je torej v tem, da si šaman hoče z raznimi praktika m i, brez ozira na Najvišje bitje, udinjati višje osebne sile, ft. Diferenciacija šamanstva po raznih kulturnih tipih. Šamanstvo je dobilo v različnih kulturnih tipih in tokih zelo različen izraz, a je stalno spremljalo kulture, ki SO bile zanje dovzetne, ker niso več priznavale brezpogojne avtoritete Najvišjega bitja. Prva taza iamanslva, Že v prakulturi bumeranga, ki jo poznamo iz Avstralije in ki se pojavlja pri Starosibircih (n, pr. pri rodovih Ainu in pri Korjakih), imamo preprosto obliko šamanstva. Korjaki nam nudijo zalo zgled. Najvišje bitje se še pojavlja v jasni obliki in se imenuje vsemir- ali »Nadzornik*, »Gospodar gornjega sveta« ali -Oni na višavi« (Jochelson, Mythology of the Koryak. American Anthropologist 1904) Razmerje do Najvišjega bitja temelji bolj na čuvstvu hvaležnosti in v želji, pridobiti si njegovo naklonjenost, kot na strahu. Hvaležnost izkazujejo Korjaki z daritvami; tc prinašajo tudi že vnaprej, da bi postali deležni blagoslova, ali pa v spravo za prestopke (Y. VI, 25). To svojo vero izražajo Korjaki pri svojih slavljih. Pomorski Korjaki imajo plemensko slavlje: slavlje belega soma, kale-remu ne prisostvujejo samo ljudje enega sela, ampak tudi prebivalci sosednjih naselbin. Vrši se poseben obred za sprejem lovskega plena, kakršen je beli morski som. Korjaki se zberejo v hiši srečnega lovca. Belemu morskemu somu vtaknejo v gobec travo in mu ovenčajo glavo z morsko travo (sedge) in imajo veliko pojedino; darujejo tudi psa. A glavna točka te slavnosti je, da hišni gospodar, kn se prinese smnova glava v kočo, vzame košček masti in jo vrže v ogenj rekoč; »Kahičnin (Najvišje bitje), to sežgemo v ognju za tebe!« Torej tipična prvenstvena daritev (Y, Vi, 73). Cukči in Korjaki imajo redne daritve in slovesnosti, ki so v zvezi s soborejo, in sicer v jeseni, ko se črede vrnejo s poletnih pašnikov. Korjaki darujejo žival neposredno 'Onemu v 240 višavi« (Y. VH, 37], Čukči pa raznim dobrim duhovom, jutranjemu svitu, poldanski svetlobi itd., ki so po solncu orientirane personifikacije Najvišjega bitja tY. VIII, 373}. Tipičen zgled individualne molitve pri Cukčih nam sporoča Bogoras (Y. VII. 497). Cukči prosi Najvišjega, da mu zadrži divjega soba, ki je zašel v njegovo čredo sobov, takole; Poslušaj me ti tam zgoraj: sem v veliki stiski. Ta (divji sob) hoče oditi, in ta je prvi te vrste, ki sem ga jaz videl ,, . O Vairgin, ne zaničuj moje prošnje; daj, da se ga polastim! Dal bom tebi v zameno stvar enakovredno." Toda omenili smo že, da stopa v ospredje praoče Kutki-naku ali Kurkil, predvsem pri Korjakih, Izmed 140 mitov jih 131 obravnava njegove dogodljaje (Jochelson, Mythology of the Koryak str. 414 s.). Kurkil je predstavnik p r a k u I ture obmorskih Korjakov, ki so se preživljali s preprostim lovom, in je v mitologiji v neprestanem boju s sobo rejci na celini (torej z nomadi). Živi v podzemski hiši. Umakniti se je moral Kulkinaku pred celinskimi soborejci na morski led. Tega praočeta je ustvarilo Najvišje bitje in ga poslalo na zemljo, da z<\ ljudi vse uredi, On je učil Korjake, kako naj love divjačino na celini in na morju, izprosil jc od Najvišjega bitja sobe (Y. VI, 18; VII, 16S). On je srednik med ljudmi in Najvišjim bitjeni. Pa polagoma je prevzel ulogo Najvišjega bitja. Pri Itelmih je praoče že skoro popolnoma izpodrinil Najvišje bitje. Steller (str. 253) poroča, da je najvišji med vsemi K u 1 k a , ki je stvarnik nebes in zemlje. Da pa to ni pravo božanstvo, izhaja iz tega, da so po Stellcrjcvih poročilih Itelmi pravi bogokletniki, ker Kutke ne smatrajo vrednega pravega čiščenja in ga ne prosijo ničesar in se mu ne zahvaljujejo, Pri Korjakih je praktično tudi praoče Kutkinaku postal vsemogočni pomočnik Korjakov. Ko je namreč zapusti! svet, je izročil Korjakom zaklctve in obrede, ki jih naj Korjaki proti vsem nezgodam uporabljajo. Kakor smo omenili, so obredi in zakletve samo simbolično predstavlja nje mitičnih dogodkov iz življenja praočeta. S tem je podano primitivno samansWo. Pri vsakem takem obredu je namreč praoče nevidno navzoč in Šaman simbolizira praočeta- (Jochelson, Mythology °f the Koryak str. 417). V tej Fazi razvoja ima praoče že poteze lunarne mitologije. Očividno so spremembe luninih faz povzročile pri človeku pru- 241 kulture miselnost, da je luna simbol praočeta, oziroma da sta idenličnu. Kakor rastejo iz temne lune vse faze svetle lune, laku prihajajo iz umrlega pračloveka vse življenske sile, torej je treba praočeta dobiti vase; to je umetnost šamana. Ni tu mesto, razlagati to lunarno mitologijo; omenimo samo, da živali vrana, volk, medved, galeb, v katerih se šamanu duhovi prikazujejo (Y. VI, 47), simbolizirajo luno. Kutkinaku se nadalje po svojem odhodu z zemlje izpremeni v kamen, kakor tudi njegova hiša, čoln. !z astralne mitologije vemo, da je kamen simbol temne lune. Bogoras poroča (Y. Vil, 319, in v American Anthropologist, 636), da ima Zenit (personifikacija stvariteljne sile, oziromt Boga) za pomočnika Valvijaka«, vranji kljun«, ki ima vranjo glavo, in Cukči ga slikajo z obrazom ali podobo lune. Ker velja pri Korjakih praoče za pomočnika Najvišjega bitja, je identičen lunariziranim Valvijakom, Na tej prvi stopnji Saraanslva, ki samo z g o -t o v i m i f o r m u 1 a m i angažira pomoč praočeta, ni posebne miciacije ne šamnnske noše ne umetno izdelanega rituala ne posebnih akcij ne krvnih daritev. Vsaka družina ima take zakletve od praočeta. Šamana po poklicu ni. Spadalo bi to šamanstvo v prakulturo bumeranga. Drufta iaza iamanstva. V nasprotslvu s kulturo lunariziranega praočeta se pojavlja nova kultura, ki je prišla k obmorskim Korjakom od zahoda. Ta kultura uviija nove elemente, tuje prejšnji kulturi: žensko božanstvo, duhove in krvne daritve. a) Ženski element. Poleg duhov in krvnih žrtev se uveljavlja v tem Samanstvu ženski element. Pri Starosibircih so šamanke celo številnejše kot šamani, pri Novosibircih so šamanke bolj redke (Czaplicka str. 243), Pri Uigurih, Televtib, Burjalih so tradicije (Nioradze sir. 53), da je prvi Šaman bil ženska, in sicer je bila to boginja, hči lune«. Pri Čukčih in Ilelmih je mnenje, da je ženska že po svoji naravi šamanka. Pojav ženskega elementa v šamanstvu je umljiv, ker je nova kultura matrialhalna in poljedelska. V tej kulturi stopi ženska v ospredje in v mitologiji zavzame p r a m a t i mesto 242 praočeta; identificira se tudi z luno, kakor praoče. Kakor jc šaman prej skušal personificirati praočeta, lako v tej kulturi pramater: zato pri šamanih čuden pojav spremembe spola Ta pojav je znan iz starih ni i s t e r i j e v (kult Cibele; šaman« so se skopili, da bi se priličili materi boginji); podobne pojave imamo v južnovzhodni Indiji, na otokih Borneo, Javi itd. (Bnschan II, p. 912), pri rodovih Khasis, Dajaks na Celebesu, pri indijanskih plemenih (hrazer, Adonis str. 384—433). Pri Cukčih se še dandanes dogaja, da se šaman izpremeni v ia-manko (Y, VI, 52), in pri Korjakih je še tradicija o tem. Pri llelmih so veljali »koekčuč«, ki so se gerirali kol ženske in imeli tudi homoseksualna razmerja, kol najmogočnejši šamani. Pri Jukagirih, Cunguzih, Jakutih imajo šamani kak ženski simbol na noši (predpasnik ali dva železna oboda, simbol za ženske prsi) ali v frizuri. Sprememba spola se vrši po nalogu duhov (Jochelson, Mythology of the Koryak, American Antro-pologist, 1904, p. 42J). ime za šamauko je pri sibirskih plemenih večinoma isto: iidege«, »utakan« itd, Potanin in Banzaroff mislita, da je to v zvezi z mongolsko besedo »Elugen«, t. j, boginja zemlje (Cza-plicka str. 244), To popolnoma potrjuje gornjo razlago, da se v matriarhalni kulturi človek skuša priličili prainaleri, ki poslane, kakor prej praoče, boginja lune. v poznejšem razvoju tudi boginja zemlje. Kakor pa je naravno sovraštvo med Kulkinakijem in pramaterjo, takn je sovraštvo med moškim in ženskim šaman-stvom. Matriarhalna kultura je napadalna, kultura lunarizira-nega praočeta, ki še ni stopil v preveliko nasprotje z Najvišjim biljem, se brani. Matriarhalna kultura je po svojem bistvu protiverska, negira staro Najvišje bitje, kar se mora izražati tudi v šamanstvu. Kultura lunariziranega praočeta ni zašla tako daleč. ' b) Duhovi. Duhovi (»kalav«) so podzemski duhovi, ponočnjaki, identični z nočno temo, ki so prinesli bolezni in smrt. Pridejo od zahoda, nikdar ne od morja; od morja ne pride nič slabega (t. j. pomorska prakultura se upira novi!); slastno pože-levajo človeška jetra [Y. VIII, 293). 243 Tudi čukči poznajo take duhove (>keleU): skupno ime za le duhove, bivajoče v pustinji, je tiotasga-vairgin«, i. j. bilja iz zemlj« (Y. VII, 293, 305). Kutkinaku je v neprestanem boju s kalavi in zmaguje (Y. Vil, 29), Pri odhodu je zapustil ljudem posebne zaklelve proti »kalavom« in postavil šamane, da se bojujejo ž njimi, Toda «kalavi-* in »kamaki« (duhovi) so Imeli svoje šamane! Ti šamani zakoljejo (kakor smo že omenili) črno žival in jo postavijo proti zahodu, odkoder so ti duhovi prišli, darujejo mladi luni kri, meso, mast, pomažejo tudi idole s krvjo in mastjo, Luna je v posebni zvezi s temi duhovi. Kalavi imajo lunine obraze. V zlohotnih čarovnijah se šaman sleče do nagega in svetlo luno po noči takole nagovori: »Luna, kažem ti svoja spolovila; sočuvstvuj z mojo jezo, nimam tajnosti pred seboj, pomagaj mi proti temu človeku« (Y. Vil, 448). Nekateri šamani opravljajo vsako leto zahvalo« duhovom pomočnikom nagi in omenjajo spolovila: luna in duhovi se torej tu identificirajo Luna velja za solnce v svetu keletov, Skušajmo razložiti! V matriarhalni kulturi se emancipirajo duhovi od Najvišjega bilja; praoče (Kulkinaku) brani proti novi kulturi Najvišje bitje; zato njegov boj proti duhovom. Z mišti-likacijo lunarne mitologije skuša nova kultura opravičiti ulogo duhov. Kakor iz lune vzrastejo vse faze temne lune, tako iz praočeta vsi duhovi — vse sile v naravi, tudi vse bolezni; šaman, predstavljajoč praočeta, obvlada duhove. c) Krvne daritve. Duhovom (in ker je luna identična z duhovi, tudi luni} se daruje kri, mast itd., kratko, krvna daritev, Cemu te daritve? V prvem delu smo omenili, da so kri in krvne daritve izrazit element šamanslva. Novinec se poškropi s krvjo zaklane živali, tudi obleka z naveski, boben, šamansko drevo itd, se poškropi, češ, da se krmijo duhovi«. To je stereotipen izraz za ta obred. Idoli se pri mnogih narodih pomažejo s krvjo in mastjo Omenili smo obred pri Kačincih, kjer iztrgajo jagnjetu srce in pljuča za idol zajčjih prsi (praočeta), V drugih slučajih zauiivajo ljudje kri, vgriznejo v utripajoče srce krave (pri Jakutih), použijejo jetra, kri, možgane medveda 244 lAinu; cfr. Scheube. Der Barenkultus n. die Biirenfeste der Ainos, 1880). Kako naj si to razlagamo? Zdi se mi, da se tudi tu ponavlja osnovna misel šamanstva. Duhovi, ki so se uprli proti Najvišjemu bitju, vodijo ta boj naprej ter hočejo zavladati ljudem. Hosadam, prvolna žena boga Esa pri Samojedih, se bori proti dobrim duhovom »in se preživlja z dušami« (Anučin, uvod). Pri Altajcih »zapeljuje Kiši, prvi človek, ljudi k slabemu*; on je najhujši sovražnik ljudi* (liadloff str. 4, 10, 11); on pošilja duhove (kermese), ki naj preganjajo človeka do smrti, Kalavi pri Korjakih so Ijudožrci in poželevajo jetra (isto kot srce), Kri, mast, srce, jetra simbolizirajo tu duše, od katerih živijo- ti duhovi. Krvna žrtev duhovom bi naj bila viden, krut izraz gospodarstva teh duhov nad človekom. Zopet pa naj to praktiko maskira in priporoča iracionalna in fantastična izmišljotina, V tu svrho služi lunarna mitologija o postanku človeškega rodu. Praočeta identificira ta mitologija z luno, in kakor iz temne lune zraste devet luninih faz, tako iz človeškega trupla, in sicer iz srca, zraste ves človeški rod, drevo z devetimi vejami. Ta lunarni mit skušajo daritve resnično predstaviti; zato širom sveta daritev v lej obliki, da se iztrgajo srce, pljuča, jetra, drob itd. V smislu milu se človeku, ako se usoda praočeta obnovi s tem, da se človek razkroji, [udi znova poraja življcnska sila: plodovilost v naravi in zdravje v človeku se na ta način lahko obnovi (cfr. Gahs. Semaine str. 229). Pljuča, ki jih ovija baksa pri Kirgizih okrog bolnikovega obraza, medvedja daritev, uživanje krvi, jeLer, vse lo naj simbolizira poživljajočo življensko silo praočeta v stilu lunarne mitologije. Duhovom naj da žrtev vlado nad dušami, kar je glavni namen teh daritev, lunarna mitologija pa naj človeka premoti, kot bi žrtve poživljale njega. Jasno je torej izražen glavni tema-šamanstva: človek se hoče polastiti z iracionalnimi praktikami nekih vrednot ali sil, ki jih uporni duhovi odtegujejo Najvišjemu bitju, Torej upor in m i s t i f i k a -c i j a. Tretja laza šamanstva. Jochelson poroča (Y. VII, 79). da je pri Korjakih sledeči obred v navadi. V pozni jeseni, ko se vrnejo Korjaki s poletnih 245 bivališč v zimske koče, preiščejo mladi fantje v maskah zimska bivališča in preganjajo duhove {sami moški!); maske predstavljajo praočeta Kutkinakuja in njegovo družino. To spominja na tajne moške zveze matriarhalne kulture. Moški v teh zvezah iščejo mistično zvezo s svojimi predniki in častijo njih lobanje Uprizarjajo plese v maskah, da predstavljajo duhove mrtvih prednikov. V nadaljnjem razvoju uprizarjajo moške zveze lov na človeške lobanje in človeška lobanja služi kot posoda duhovne magije. Ko je priila inatnarhalna kultura z izrazitimi moškimi zvezami v stik s patriarhalno nomadsko kulturo, je postal formalistični okvir zaključenih moških društev nepotreben, ker ni bilo vec treba reakcije proti ženskemu viadanju. A -istali so obredi duhovne magije: boben kot simbol človeške glave (v Tibetu je boben naravnost iz dveh človeških lobanj sestavljen}, maske, izumetničeni obredi za klicanje duhov, ki so bili v navadi že v tajnih moških zvezah, in bržkone so tudi krvne žrtve, spočetka človeške, predvsem iz tradicije tajnih moških zvez, kajti v Afriki še danes lajne moške zveae lovijo človeške žrtve in jih darujejo svojim duhovom, oziroma uganjajo kanibalstvo. Ce je naša domneva prava, bi bili profesionalni šamani, ki so nekaki klasični predstavniki šamanstva, nastali iz voditeljev tajnih moških zvez. Naj navedem nekaj dejstev, ki potrjujejo to domnevo. Šaman mora v ju rti, ko obreduje in zaide v »trance, ostati na moški strani (Cubinov str. 31). Pri Samojedih so ženske izključene od priprav za šamanski plašč; tudi še pri drugih narodih; ženska se ne sme dotakniti bobna [Czaplicka str, 226), Tudi uporabljanje mask pri šama-njenju potrjuje našo domnevo, Saj so, kakor pri tajnih moških zvezah, maske n pr. pri Tlingil-Indijancih v Ameriki predstavljale razne duhove. Pri Maidu-Indijancih v Kaliforniji (kjer nomadska kultura na malriarhalno ni vplivala) je uajslovitejši šaman vsakega okraja kot voditelj lokalne skupine tajnega društva moral priklicati dež po polrebi, udariti sovražile naselbine z boleznijo in smrtjo (Roland Dixon, The Northern Maidu, Bulletin of The American Museum of Natural History, vol. XVII, 1905, 308 ap. Frazer, The Golden Bough, I, p. 358)- 24C» Bržkone izvira tudi boben iz tajnih moških zveš in je v /vezi s kultom človeških lobanj. Prvotna oblika bobna je vprav la, da je sestavljen iz dveh človeških lobanj (pri Tibetancih; Buschan str. 437). Bohen ima večkrat devet podložkov ali rogove, kar je v zvezi z lunarno mitologijo. Spominja namreč na devet luninih laz ali na lunine krajce. Luna predstavlja lobanje mrtvih prednikov. Pri Altajcih udarja šaman na boben, ga dviga više in više, da zbira duhove vanj, kakor poroča Po-lanul (Czaplicka str. 240), Šaman večkrat vtika glavo v boben ali jo pokriva z bobnom. Ali ne spominja vse to na kult lobanj, ki ima v tajnih moških zvezah namen, da se možje polaste duhovnih sil prednikov? Ako se pri nekaterih plemenih boben skrbno izdeluje iz določenega drevesa (šamanskega}, je bržkone tudi to iz lunarne mitologije, kaj l i šaman sk O drevo predstavlja človeški rod, vzrasel iz praočeta, ki je segnil v zemlji, kakor se razvijejo lunine laze iz temne lune. Morda se da posebna noša profesionalnega šamana, ki ga predstavlja kot žival (soba ali ptico ali medveda), kakor smo to opisali v prvem delu, razložili iz mentalitete tajnih moških zvez. Vse te živalske maske namreč simbolizirajo lunariziranega praočeta. Pri Korjakih oblečejo pri gotovih šamanskih obredih šamani medvedjo kožo ali si nataknejo vranin kljun na obraz. Korjaki to tako razlagajo, da naj šaman tudi na zunaj dobi obliko duha, ki je prišel v njega. To je pa vprav Kutkinaku, praoče, kakor venuj iz drugih, gori omenjenih poročil [Y_ VII, 3S4). Medveda imenujejo Jukagiri starega očeta, obenem ga imajo za šamana (V. VII, 325). Tudi Alfajci nagovarjajo medveda za »praočeta* in pravijo: u Pomagaj mi, praded« fNioradze str. 39—40). Tudi Giljakom in-rodovom Ajnu je medved praoče, in če zauživajo pri kultu medvedjo kri, srce, jetra in možgane, žele s tem poživiti v sebi življensko silo praočeta. Medvedova glava se na poseben način nagači z iverčki in je predmet posebnega kulta (Scheube, Der Rarenkultus str. 51). Hržkone je medved tukaj samo namestnik človeka in kult medvedje lobanje spominja na kult lobanj v moških tajnih zvezah. Na to me je 247 posebno opozoril profesor Gahs, Tudi Čunguzi si razdele srce in jetra ujetega medveda. Razne živali, ki figurirajo na noši šamana, kakor labudi, krokarji, orli, kuščarji, kače, race, žabe, simbolizirajo različne faze lune in s tem tudi lunariziranega praočeta. Na nekaterih nošah predstavljajo plošče tudi razne kosti šamana, tako da so nekateri pisatelji govorili o človeškem okostju, ki ga noša predstavlja. Skratka: šaman se nekako spremeni v praočeta. Nato kažejo tudi človeške figurice na šamanski noši in .opremi; tako n. pr. ima ročaj bobna pri Altajcih obliko človeka, ali pa ima batič na enem koncu obliko človeške glave. Iz besedila nekaterih šamanskih obredov pa naravnost izvemo, da kliče šaman svojega praočeta in svojo pramater, Jochelson podaja podroben opis šamanskega obreda pri .fukagirih (Čubinov str, 34), Šaman posnema najprej glasove kukavice, volka, medveda, pondirka, psa- Potem poje; »M a t i -ogenj, Mati-slan, Mati-gozdovi, Mati-zemlja, vsi mi bodite v obrambo! Ti naša mati usmili se nasf» Nato odpre vrata in vdihava duhove, roke zavija kakor kremplje, oči obrača kvišku, jezik pa moli ven; očividno ponazoruje kako žival. — Duh vpraša: Zakaj si nas pozval?« — Pomočnik odgovori: nPra-maj ki, da te prisilim, pomagati nam. Kdo muči lega človeka?« — »Spodnji, nevidni«, odgovarja duh. Pramajka zahteva pogoščerije s kadili, z tiuhanom; potem šaman izsesava bolne dele. Tudi gledalci prosijo: »Pramajka usmili se nas!< Končno šaman bobna in pravi: Mati, oče, usmili se me, ne vrni se večJ« Cllbinov se čudi. da šaman ima demona« za pramater. Drug primer! Sieroszevski podaja detajlni opis šamanskega obreda [Cubinov str, 53) pri Jakutih. Udarjanje na boben narašča kakor burja. Ko boben pade šamanu na kolena, vzklika: »Solni vol (bik) zemlje, jaz stepni konj sem nad vse povišan človek, sem nad vse nadarjen človek, sem človek, ustvarjen od najsilnejšega vseh gospodarjev? Ti na levi, gospa, s palico mi razkaži napake in pot, gospa, mati! Na jugu na devetih hribih bivajoči duhovi! Na vzhodu, gospod, praoče siloviti, stoj mi ob strani!* Pri krvni daritvi fiurjatov posnema šaman mukanje bika in prevrže z nataknjenimi rogovi vse navzoče. Bik ali vol simbolizira praočeta liucha Nojona nekaterih burjatskih plemen (Sandšejev, AnUiropos 192S, str. 939—950). 248 C. Šamanska kultura tuja obmorski prakuJtuti, Da je bila druga faza šamanske kulture prakulturi obmorskih Starosibircev tuja, sledi že iz tega, da je pri njih svet duhov veliko manj razvit nego pri sosedih (Y, VI, 30). Nadalje Kutkinaku sprva ni imel opravka z duhovi; šele v starosti si je napravil boben iz >u£i svoje hčerke« in nastopil kot šaman. Narod se je začudil, češ: »Do starosti je bil brez duhov in je postal samo s tem šaman, da je dobil boben7* (Y. VI, 291). Sele na stara leta torej je dobil duhove. »Izčesati UŽi« je lunarni motiv. Samanstvo druge faze, ki z bobnom vpliva na duhove in jih hrani z daritvami, je Slurusibircem bolj tuje in novo in se pri njih ni moglo popolnoma udomačiti. To se da še bolj jasno dokazati. Jochelson m Bogoras, najboljša poznavatelja Staro-sibircev, izjavljata, da je njih Šamanstvo različno od šaman-stva drugih narodov (Y. VII, 415). Boben, ki je sicer osebni element profesionalnega šamana, je tu obče družinsko orodje in vsi lahko udarjajo nanj (Y. VII, 413). Pri Ilelmih je vsaka žena lahko šamanka (Krašeninnikoff II, SO). Tudi posebne noše ni, Jukagiri so privzeli boben s priveski od Jakutov, Korjaki pa se sploh radi poslužujejo čunguških šamanov, pravih Šamanov pri njih skoraj ni. Pri glavnih slovesnih obredih Korjakov in Čukčev stopa samanstvo v ozadje. Pomorščaki imajo slavnost, ko spomladi spuste čoln v morje in ga jeseni spet spravijo, nadalje slovesnosti za sprejem in odpremo morskega soma; soborejci imajo svoje pomladanske in jesenske slavnosti: toda te obrede vodijo družinski starejšine, ne šamani (Jochelson, Mythology str. 414 s,), Pri spuščanju čolna v morje vodi slavnost najstarejša žena v družini; šele ob koncu pride, čisto sam zase, šamanski obred (Y. VII, 404). Tudi pri odpremi morskega soma še daruje najprej Najvišjemu bitju, potem pride šele šamanska zabava: žene udarjajo na boben, idoli se pomažejo z mastjo, možje se opijanijo; šamana pa sploh olicielno ni zraven. Prav tako sledi pri obredih soborejcev ¡Samanski hokuspokus šele ob koncu. Prej smo že omenili, da zlim duhovom šamani čisto tajno ponoči opravljajo daritve in da narod to občevanje obsoja. Bogoras pravi, da je lo »delna izločitev v&eh temnih in zlih duhov iz navadnega sistema daritev<; (Y. VIII, 370). 249 Tudi pri Giljakih je šamanstvo mnogo manj razvito kriku* pri sosednjih nomadih, Čunguzih (ob Amurju}. Šamanstvo se, čim dalje proti izlivu Amurja. vedno redkeje pojavlja, Sehrenck [str. 752 s.) sklepa, da ima šamanstvo svoj izvor bulj v notranjosti Azije. Giljakom šamanstvo nt izrazito verska institucija, ki bi v odnošajih do Najvišjega bitja pomembno ulogo imela; pri medvedjih slavnostih, ki so neke vrste kult praočeta, je šaman prisoten, pa ne sme šamaniti. Ples, skakanje, bobnanje šamana posnemajo ljudje brez razlike samo v zabavo. Po Svojem jeziku in ekonomski kulturi se Giljaki razlikujejo od ostalih narodov v Amurjevem obrečju. Ti so večinoma nomadski Čunguzi, soborejci, Giljaki pa so ribiči in lovci kakor Itelmi in pomorski Korjakt (Schrenck 227). Za priprego rabijo Giljaki pse, kakor Cukči, Korjakt in Itelmi v obmorskih pokrajinah. Giljake štejemo po jeziku in ostali kulturi k staro-sibirskim plemenom in šamanstvo je pri njih imporliran element. Č. Klasična šamanska kultura je tuja arktični prakuhuri. Prof. dr. Cahs (Festschrift, str, 231 s.) je ugotovil arktično prakulturo; nje nositelji so še danes Samojedi v Sibiriji in centralni Eskimi v severni Ameriki med izlivom reke Mackenzie in Hudsonskim zalivom ter na otočju arktičnega morja, V verskem oziru je za lo prakulturo tipična ideja Najvišjega bitja, ki nosi ime pvsemir« ali »nebo^, nadalje so značilne daritve lobanj in dolgih cevnih kosli medvedov, sobov itd., ki se darujejo Najvišjemu bitju kot nekaka prvenstvena daritev. Za teorijo prof. Gahsa o arktični prakulturi govori najdba, o kateri poroča Nordcnskjokl v svojem potopisu (sir- 339). Na vzhodnem rtiču (East Cape), ki ga imenuje Irkaipi, sta našla Nordguist in Alinguista na obronkih gorovja na raznih mestih velike kupe lobanj medvedov, sobov in mrožev, razvrščenih v krogu, z nosom proti sredi, okrog visoko nagromadenih sobjih rogov, tudi lobanje člena in morskih tjulnjev; drugih kosti sploh ni bilo. Po izjavah domačinov so bile te kosti izza časa ^Onki-Ionov«. Bržkone so to daritvena mesta (Opferstatten), Torej vprav med obema skrajnima zastopnikoma praktilture, Samojedi in Eskimi, dragoceno najdenišče izumrlih »Onkilonov«! Iz raznih drugih poročil, iz ostankov v zemljo zakopanih bivališč in iz najdenih artefaktov smemo sklepati, da so bili Eskimi, ki so segali do izliva Kolime in bili nekdaj v nepretrgani JJoifu»lovni VriLM»iv 17 250 zvezi s S a m o j e d i. V podrobno dokazovanje te trditve se tu neinoremo spuščati, Tipično šamanstvo, ki hoče samovoljno stopiti v stik 7. nadčloveškimi bitji {i praclovekom ali ■z duhovi) in prezira Najvišje bitje je arktični prakulturi prvotno tuje. Saj pravi Troščanski (v 2ivaja Starina, 1911, p. 248, ap. Gahs, 261), da je pri Samojedih šamanstvo v prvih povojih. V zvezi s krvnimi daritvami kaže šamanstvo na južni izvor. Pri Samojedih kakor pri centralnih Eskimih je šaman poln spoštovanja do Najvišjega bitja, tako da se mu klanja, D, Profesionalni šamanizem je nomadski kulturi provotno tuj e'cmcnt. Sandšejev (str. 98 i j poudarja, da so šamani v pusebnem razmerju s socialno organizacijo Burjatov. Burjati so se delili prej v skupine po krvnem sorodstvu, tako da so bili vsi člani enega rodu v krvnem sorodstvu. Glavarji teh rodov so po čutu Burjatov šamani in vsi burjatski rodovi izvajajo svoj rod iz pradeda-šamana. Saj je prof. Vladimirtsov dokaz;Nebo« kot osebno, najvišje božanstvo (Gahs, Semaine str. 219). Mongoli in Jakuli imajo verske slavnosti (pri Mongolih Urus-Sara, pri Jakufih I.sijahj, pri katerih se na velikem zborovanju ljudstvo posveluje o vseh političnih in upravnih zade- 251 vah, mladina pa uprizarja tekme in poje stare pesmi. Pri Mongolih voditelj slovesno daruje kobilje mleko (kumis) bogu Urin-Ai-Tatigara. Tudi poseben konj se posveti Najvišjemu bitju, pa se ne ubije, n. pr. pri Kačincih na Abakanu (v severnem Altaju). Pri vseh teh obredih je šaman izključen (Gahs, Semaine str, 225 s,). Pri Jakutih stoji proti Aj Tojonu, ki je stari turški nebesni vladar (in dobri praoče), Ulu Tojon, črni, zli praoče. Temu darujejo krvne daritve pod vodstvom *.cele trope šamanov in šamank«, Aj Tojonu pa daruje šaman ali eden s t a r e j -šin nekrvno daritev kumisa in mu posveti živega konja (Jochelson, Kumiss Festivals of the Yakut, New York 1906, 257 s.J. Prvi »isijah«, slovesnost v čast Najvišjega bitja, je praznoval po splošni jakutski tradiciji E I 1 e j , praded Jakutov, ki jih je vodil na sever, in pri tem obredu je opravil tako daritev Aj Tojonu kakor tudi pramateri Ajsiti, ki je staronomadski ideologiji gotovo tuj element. A EUej, o katerem se ne pravi, da je šaman, opravlja oba dela ceremonije (Sieroševski, Jakuti, Petrograd 1896, 187—188). i š n i gospod ar ali Ša ■ m a n« je v Verhojansku (prav na severu) v prisotnosti Siero-špvskega vrhovnemu božanstvu Ai langoru daroval kumis. Pri Jakutih so »isijah« Najvišjemu bitju popolnoma ločene od jesenskih krvnih daritev Ulu Tojonu, na Altaju in Abakanu so združene. Pri Kačincih (Tatarih na Abakanu) se opravlja daritev nebesnemu vladarju brez šamana (Radioff, Proben der Volkslilteratur d. türkischen Stämme, Petersburg 1866, 393 s,)F pač pa sodeluje ves narod, V prvem delu darujejo kumis, v drugem preparajo trebuh jagnjetu. Pa vprav na Abakanu pri istih Kačincih in Sagajcih je cela vrsta drugih daritev na gori-t, daritev, ki so naslovljene na »duha gore«., prj katerih je vedno šaman, ki navadno iztrga iz daritvene živali srce in pljuča (Katanow, Dialekte d, Urjanhaier, Abakar-Tataren u. Kara-gassen, 1907, 577—588). Pri teh daritvah so sicer molitve naslovljene na gorskega duha, pa ob koncu pravi šaman: »Črni oblaki naj se dvignejo z vonjem (darovanega mesa) h Kan Tegiru (Najvišjemu bitju)... Prosim kneza nebes za dež, da namoči suho zemljo.« Šaman torej nastopa zopet v dvojni ulogi. Je pa še pri Kačincih poseben kult »belih zajčjih prsi«, pri katerem nastopi izključno šaman; prepara živemu jagnjetu tre- 15* 252 buh, da mu iztrga srce in pljuča, pomaže idol zajca ž njimi, vse brez molitve. To je tipična šamanska daritev. Prof. Gahs (Semaine str, 223) iz vsega tega sklepa, da so krvne daritve Uj Tojonu pri Jakutih in daritve zajčjemu idolu in gorskim duhovom nu eni strani tipičen izraz šamanske kulture, misijah pri Jakutih in daritev nebesnemu vladarju pri Kačincih pa izraz kulture s kultom nebesnega vladarja Radloff opisuje žrtev knnja pri Altajcih v čast Baj Ulgena, zastopnika Najvišjega bitja Tengere Kaira Kana. V prvem delu šaman z brezino vejico pahlja konja in posveti njegovo dušo Baj UI genu. V drugem delu se konj zelo kruto zaduši in noge se mu izvinejo iz kolkov, koža z glavo in nogami pa se razobesi na drogu, kakor da bi se ves konj daroval Baj Ulgenu. V treljem delu proizvaja šaman zelo komplicirane, tipično šamanske eksfatične plese in akcije, s katerimi dramatično predstavlja svoj pohod v razne plasti nebesnega svoda, dokler ne pride v šestnajsto plast do Baj Ulgena (Radloff str. 20 s.). — Očividno je tu zopet mešanica dveh kultur in šaman si je tu prisvojil obrede v čast nebesnih božanstev. Pri pristnih Mongolih (severne Kitajske) se je praznoval obred Urus Sara tako, da so določen dan zbrali vse kobile; dva jezdeca (eden na celaku, eden na kobili) sta škropila vse kobile s kumisnm ter jih s tem posvetila Najvišjemu bitju Tengriju, Pri ceremonijah Cagan-sara pa je šaman daroval krvne daritve (konje, pa tudi rogato živino) duhovom polja in plodnosti (Banzarov, Črna vera ali šamanstvo Mongolov, Petrograd 1891, 39—41), Gahs omenja v rokopisu: »Čedalje bolj proti zahodu, med Ugrofinci in Samojedi, so krvne žrtve bolj številne in so v najtesnejši zvezi z duhovi in dušami prednikov kakor tudi s poljedelstvom in govedorejo.« E, Belo in črno šamanstvo. Med kulturo lunariziranega praočeta, ki več ali manj še spoštuje Najvišje bitje, in med novo matriarhalno kulturo, ki prihaja od juga. je nasprotstvo. Matriarhalna kultura v načelu zanikuje Najvišje bitje, saj stopa ženska v ospredja. Kutkinaku sovraži vse kalave, duhove nove kultureT in zato njegovi šamani vodijo ljut boj z novimi šamani, ki delujejo s pomočjo keletov. 253 Zdi se mi, da ima smrtno sovraštvo med belimi in črnimi šamani (Holmberg str, 86) svoj prvi izvor v onem razdoru med Bogom in duhovi. Dokler je uživalo Najvišje bitje splošno zaupanje in avtoriteto, so družinski poglavarji vodili obrede; ko so prišli čarovniški šamani, so skušali izpodriniti glavarje in zasesti njih mesto- Beli šamani so izšli iz starih družinskih glavarjev in starejšin, ki so vodili obrede. Zato je umljivo, zakaj beli šamani nimajo ne posebne noše ne bobna: ker sploh niso pravi šamani. To misel izraža tudi Trosčanski, ko pravi, da so se beli in črni šamani razvili popolnoma ločeno; beli šamani da so nasledniki glavarjev rodu, ker se glavarji pri obredih ne obračajo do zlih duhov, kakor tudi beli šamani ne (Czaplicka str, 196). Da sta beli in črni šaman iz dveh različnih kultur, potrjuje tudi Sandšejev, ki opisuje boj med zahodnimi, dobrimi in vzhodnimi, zlimi duhovi pri Burjafih. Pri Burjatih je skupina belih ali dobrih šamanov v službi dobrih duhov, prednikov in božanstev na zahodu in je v neprestanem boju s črnimi šamani, služabniki vzhodnih, zlih duhov. Med obema skupinama je neprestano boj. Sandšejev (Anthropos i. 6, str. 977) išče razlago tega dejstva v nekih zgodovinskih dogodki h, v nekem križanju raznih verskih sistemov. Tudi geografska orijentacija, zahod in vzhod, kaže na to. Ker mitologija Burjalov poudarja, da so bili beli šamani prvi na zemlji, je pač matriarhalna kultura zlih duhov in njihovih šamanov prišla pozneje od vzhoda, oziroma jugovzhoda. Poleg etičnega momenta (upor duhov proti božanstvom) je gotovo v znatni meri vplivala lunarna mitologija matriarhalne kulture na razvoj belega in črnega šamanstva. Pri altajskih in deloma tudi starosibirskih plemenih nastopajo tri božanstva, eno ženskega spola in dve moškega; navadno sta sinova ali mož in brat z boginjo. Eden je navadno v nebesih, je vir življenja in vsega dobrega, drugi v podzemlju in je vladar zlih duhov. Jakuti n. pr. poznajo boginjo Ajzit, belo božanstvo Aj Tojon in temno božanstvo Ulu Tojon; Jenisejci imajo boginjo Ho S a da nt (slabo) in medveda, boga zemlje. Pri Altajcih je Baj Ulgen na višavi, Erlik v podzemlju itd. Izšla je ta trojica iz lunarne mitologije. Pramati je identificirana z luno sploh; dve lunini fazi, svetla in temna, pa sta oni dve moški božanstvi. 2e živali, ki simbolizirajo ta božanstva 254 (raca. gos, labod, ponirek, vrana, zajec, bik, jelen, medved, tiger), kažejo na lunarizacijo, kajti povsod so te živali simbol lune. Iz temne lune izhajata svetloba in tema, tako tudi iz pramatere dva junaka, eden svetlobe in življenja, drugi teme in smrti. Toda človeška fantazija, ki je ob lunarni mitologiji snovala, ni šele na novo ustvarila onega sovraštva med božanstvi, ampak je skušala nasprotslvo med dobrimi in zlimi duhovi samo mitološko razložiti. Tradicija, ki je ohranjena v mitologiji, stavi oni razdor in upor na začetek zgodovine. F. Družinski, klanski šumanizem, Bogoras, Jochelson in drugi avtorji govorijo mnogo o družinskem šamunizmu v nasprotju s profesionalnim ter menijo, da se je profesionalni šamanizem razvil iz družinskega. Toda mislim, da sta terminologija in razlaga napačni. Družinski šamanizem bi bil v tem, da so glavarji družine ali tudi drugi člani družine šamani in da poljubno šamani jo. Toda družinski šamanizem po svojem bistvu ni pravi šamanizem, kajti mediumizma v njem ni. Vsakdo ne more biti medij, tudi je pravi šamanski boben oseben element šamana-me-dija, Družinski šamanizem je samo mimikrija šamanstva. Starej-šine so pač pod mogočnim vplivom novodošle kulture tipičnega šanianstva začeli pri svojih stalnih slavljih uvajati nekaj šaman-skih praktik, ter mehanično prevzeli nekaj zunanjih vidnih elementov šamanstva. Zato Čubinov pripominja, da se profesionalni šamanizem ni razvil iz družinskega, ampak neodvisno od njega {Čubinov str. 19—23). Zaključek. Na sibirskem ozemlju je šamanstvo ohranjeno v klasični obliki. Podrobna analiza svedoči, da je šamanstvo prvotnim sibirskim kulturam, arktični prakulturi, obmorski stari kulturi Slarosibircev in nomadski kulturi tuje, da je pa v zvezi predvsem z raznimi toki niatriarhalne kulture prodiralo iz južne Azije proti severu in polagoma zavalovalo po vsej Sibiriji. Iz stikov s prvotnimi kulturami so nastale različne kulturne mešanice, ki se očitujejo predvsem v šamanskih obredih. Toda šamanslvo, ki je pozneje prišlo v Sibirijo, kljub načelni hostilnosti proti Najvišjemu bitju, domačemu starejšim Sibirskim kulturam, ni moglo popolnoma izpodriniti njegovega vpliva. 255 PKAKTIČNI DEL. Krepost zmernosti v spisih sv. Janeza Hrizostoma. (Doctrina s. Joannis Çhrysostomi de virtule tempcrantiae.) Dr. /os. U/ilč. S um mari um- — Homines naturaliier dele C t a l ione s convenientes appe~ tunt. Clirysostumus utpote orator noil exbibet tominlcm d «finition till lemperunliae, — Docet non in rebus sensibilihus, quibus delectamur, situm esse vitiurn, sed in voluntbte; voluntas est causa efficient mali. Tuin vfatUA, quod Dei creatura est. — ChrysostomuS inde minime »prohibi liotlismo* amc-rienno la vet. — In favorem vini adducit raliunes a] valetudinis, hj oblecta-inenti, c) cul tu s, — Delectatio (Justus per se ličila, sed iu moderatiune imprimis quaercnda. — Te ni p t m It I i a docet »medium* servare, veram volupUlem phrit. anima« pulebritudinem aftert. — Chrysostomui, aliénas a rigorismo, docet fruendum -quantum usus exigit«, - - Sever« damnai iiiteni-perantiam propter malas sequoias pbyiicaS, psychituS, religiosas, suciates denique ob rntiones aeslbulicas. — Fraesertira iuipugmit ebrietatem in a) feminis, b] viris, quae parit pnsionum bellnm, hominem ad a mm a lia proslcrnil, ridiculum fiicit, mentem hominis obscural, iram in [lam mat. dae-moniaco s i mil cm ebrium redditr a religirmo abstrahit. — Antidotum contra inteniperantiam prucdicat ieiunium, quod est medicina corpoTalis el spiri-lnalis. — Non sufficil ieiunium corpora le, sed postulat ieiunium a peccatis: liuius omnes, rûbusti et debilei, capaces. — Célébrât fructus ieiunii, quod aniiuam ele\;it, virtules docet, oratiunem ruborat, vinctila solvit, ar.na praebet, iram Dei plačal, diflerenlias sociales lenil, omnibus liuminibus Congruil, adolescentes docet; hinC laude dignum. — Vcrum est uos tempe-rantiaU nun posse exercere nisi laborantes; attaniCn ne illud Consideremus laboriosnm esse virtutem, sed polius posse ilium a nobis excrceri. Tempe-rantia ducit ad iustiliam, imti autem babenl voluplalem puram, firmam, slabilem. t> Uvod, Hxyrctjfîfi itYfltt, JChrys. in Col, boju. 11, n. 2). 1. Da se prišteva »zmernost« (temperantla) med kardinnlne kreposti, je stara teološka tradicija. — Težnja po užitkih je v človeku tako motno razvita, da je res potrebna posebna čednost, 'ki bi uživanju pokazala pravo smer, oziroma ga ohranila v pravih mejah. 2. Da si človek ¿C po naravi želi naslad, ki so njemu primerne, je umevno; homo naturaliter appétit deïectationem šibi convenicn-tem, piše tudi Akvinec (2 lf, q. 141, a. 1 ad I), 3. Posebno pa teži Človek po onih nasladah, ki so mu potrebne, da ohranjuje svoje osebno življenje (quibus conservator na t ura indi-vidui), in potem po onih. ki so združene z deji, s katerimi se ohranja človeški rod fnatura speciei); prvo se dosega per cibum et potum, drugo pa per coniunetionem maris et feminae [2 II, q. 141, a. A corp.). Razen teh naslad, za katerimi človek tako močno teži, imamo i druge, bolj idealne naslade, n, pr, optične (pogled na lepo sliko), akustične (koncert) in tudi naslade duhanja (duhati rožo). 256 4. Za vse te naslade nam služijo čutne dobrina (»bona sensi-bilia»J; da se že v začetku izognemo v tej stvari vsakemu rtgori^mu, moramo reči, da čutne dobrine nikakor niso proti pameti, temveč so dane in namenjene, da nam služijo kol sredstva, rekel bi orodja, v dosego višjega cilja fprim. 2 H, q. Ml, art. 3 corp.). — Ako čutimo pri uživanju teh Čutnili dobrin neko slast, nikakor ne pomeni, da je to zlo; to je pač že v naravi; natura del ©(Station em apposuit opera* tionibus necessariis ad vit am [2 II, q. 141, art. 1 ad t). Seveda mora človek iskati v prvi vrsti to. kar je ¿necessariuitu, in ne zgolj *de-lectatio-, Pokazati tu pravo smer in pt>[, je naloga kardinalne čednosti =zmernosti*, griko n..^z^Wr,. 5- V naslednji razpravi želimo podati misli, ki jib razvija o zmernosti največji vzhodni moralist sv, tlrizostom. Omeniti pa moramo že v naprej: Hrizostom nt sholastik, nt teoretik, temveč predvsem praktičen dušni pastir in Ognjevit govornik. Kot velemestni Škof, ki je pridigal v šc napol poganskem Carigradu, ni mogel pustiti v nertiar moralnih problemov; saj vprav ti so bili pekoči* ■ Pri govorniku seveda ne bomo iskati izcizcliranih šolskih moralnoteoloških tez. pač pa moralno teološko vsebino. In za tO nam gre. 6. Formalne definicije »zmernosti« pri Hrizostomu torej ne boš iskal; doznamo pa, kaj je zmernost, ako črtamo, kako hvali dragocene sadove posla in zdrinosti, oziroma kako slika žalostne posledice požrešnOSti in alkoholizmu. 2. Načelno stališče. 7. Hrizostom ima izredno jasne pojme o zmernosti. Predvsem poudarja, kar je bilo z ozirom na Maniliejce potrebno, da čutne dobrine niso zle, temveč indiferenlne; tako n, pr vino ali bogastvo: non mala res est vinum, sed mala ebrietas; itn non mala res diviliae, sed mala avaritia, mala cupiditas (Ad Antioch, hom. 2, n, 4; PG -19, 40). — Hrizostom često naglasa misel, ki je eminenlne moral teološke važnosti, da grešnost ni v tvnrini, temveč je v n a i i volji: vide, non in natura sita esse vitia, sed in nrbitrio el v o -1 u n ta le fin Gen. hom 29, n. 4; PG 53, 266], — Non ex vino, sed ex perversa volunta te nefaria scelera patrantur (In Gen hom n. 3; PG 53, 265). Volja je oni činitelj, ki dela dobro ali zlo: voluntatis sunt, quae bene operantur, et quae delinquunt. [De diabolo tent, hom. 3, n. 2, G 49, 268). Govoreč o miloščini i z rečno omenja, da Bog ne kaznuje ali nagradi xgolj-dejanja, temveč voljo: cj/ -/iii- :j.:v: v, i'ktJi tt,'j -f-.5 ati-ruv, r, "vjjpfi [In Gal. hom. 5, n. 3; PG 61, 668). 8. S tem ni pa rečeno, da Hrizostom nc pozna bunitatem ex obiecto actus humani; poglejmo le. kako hvali krepost: nihil esl virtutc polen litis: ea ti petra est solidior el adattlante forlior (In Ps. I 15, n. 2; PU 55, 292); kreposti pa si brez. dobrega objekta ne moremo predstavljati, Pač pa je hotel zadeti oni lonna-lizem, ki se zadovoljuje z zunanjo neoporečnostjo in korektnostjo, ne skrbeč za notranjo čednost; grajal je one kristjane, qui mundis vestibus intTarc student (m ecctesiam) itemque lotiš manibus; ut vero a n i m a m puram 13 e o s i s t a n t. nihil carant |In Ml hom, 51 [al. 52} 11. rr{ t; ¿nb -riji if&p^i. In Gen bom. 10, n, 2; PG 53, 34) ; obsoja pa, če si z nezmernostjo preprečimo Se to naslado, — Nuni ab obleetatione et ¿audio areeo? A turpi eerie et illtfigna. fin Act. Ap. bom. 23, n. 3; PG 60, 182). Ilia amputamus, quae tibi lurpiludinem afferunt (ibid.). In vprav zmernost vodi k pravemu užitku: ko slika življenje zmernega človeka, pravi 1 [rUostom : lota eius vila est in voiuptate, cum eius conscienlia coronatur, cum sedati sint lluctus, nullo ex quavis parte oriente tuiuultu (bi 1 Cor hom. 38, n. 4; PG 61, 322). 21. To širokogrudno pojmovanje velikega carigrajskega Škofa nam more ten: bolj imponirati, ako pomislimo, da so na vzhodu bile razširjene razne enkratitske struje, ki so poudarjale hiperaske-tlfine nauke: da je bil na vzhodu monastični vzor življenja usmerjen precej strogo, in da je sam Ilrizostom šel skozi monastično šolo. 2ÖI 22. Sploh je Zlatoust pri vseh svojih skrbeh in pri vsem svojem trpljenju orientiran veselo: r,£:vY;: piv v^p y,x\ -¿aipti* ¿-ií>-j;a;jc;v ¿TJtvTEí (Ad Antioch. horn. 18. n. 1; PC <19, JSlj, Prav nič noče kvarili veselja ter se vprav z ozirom na življenskt standard izogiba vsakega rigoriíma: non dico, ul ad victus asperitatem le conteras, nisi ipse volueris (človeška svoboda mu je pač sveta); supertlua reseeemus, non neeessaria praecidamus (De falo or. 6; PG 50, 7711 23. če kdo uživa s slastjo, mu H rizos l om noie radi tega še nič očitati: deliciis vacare (tp'jsí'j) non videtur quidem esse crimen [;v*.Ai¡y.stJ ¡ pač pa to lahko rodi mnoga zla; z ozirom na posledice priporoča, naj se človek varuje tudi takih inditerenlnih stvari : ne tanium pcccaln fugiamus, verum et ea quidem, qua indillcrenlia (i?!ii5f«) videntur, sed pautalim in peceafa nos pertrahunt (Ad Antioch. horn. 15, n. 4; PG 49, 158), 24. Noče torej naravnost zabraniti vsake slasti, pravilno pa poudarja, da najdemo več užitka v zmernosti nego v razkošju; si voluptatem ctiam quaeramus, i] I am polius in modéralo cibo, quam in delicíis repcriemus (De falo or. 6; PG 50, 772), S tem prehajamo k onemu pojmu, k: jja imenuje Uri/oslom včasih ¿ysí'-í (Mignev prevud ima za lo ¡diugalílas } in ki pomeni 6. zmernost 25. Da bi označil to, kar pomeni reklo: »ne quid niinis«, uporablja Hrizoslom ra/.ne grške izraze. $tl¡t v našem kontekstu ne pomeni pozitivne revščine, direktnega pomanjkanja, temveč Sledljivost in treznost, skromnost in zadovoljnost s potrebnim, to kar Nemec imenuje »Genügsamkeit . Nje opi.s dije Hrizoslom v temle opominu: Nobis victus terminus sit, quod non laedat, quod farnem sine damno propulset, u fieri US vero nihil requiramus (De (alo, or. 6; PG 50, 772), i -j ¡j. i: f. ía je i/.raz, kí pravi, da jo sama narava določila mero, do katere smemo uživati hrano (i/y. -¡¡ip f, yjjtí i.itíí) ; kar je če/, je Škodljivo: habet enim natura mensuram, et quod superabimdal, ¡am alínientiim non est, sed pernicies et stercuj abundantius (In I Tim. hom, 13. n. 4: PG 62, 570), Primeri; riji^pí; (PG G t. 34(>j, mensa modérala; ali pa O—íi/v, (PG 57, 472), cibi moderati. Aíiáp^su je zmernosl, ki jo poznajo ic živali: terminum norunt, neque ultra quam satis est procedunt (PG 58, 565); aiilar-kija uiiva, kar je pač potrebno, in je s tem zadovoljna, ne da bi iskala, kar je odveč. K&TiXai« (PG 4S, 575) pomeni bistveno isto; ta krepost uči človeka, naj ostane pri jedi in pijači v dostojnih mejah. Xpeíz označuje zmernost, v kolikor nam ta krepost kaže neki relativni »medium z ozirom na različne razmere in čase: oportet enim nobis eibos et polus temporibus et necessitalibus Semper melíri (tz;; ysilw.z ¡j;st=í"v). el nullgtenus necessitatem exce- 262 dere (¡iv^AiG ~r,i yy.iti i-EfJiaiysiv) (Ad Antioch. hom. 1, n, 5; PG 49, 23). je torej prava mera, čeprav relativna; merjenje po njej nam je potrebno, ker pridigar ne more z matematično natančnostjo določiti količine, ki bi veljala za vse ljudi; saj poudarja pozneje i sv. Tomaž, govoreč o postu: qunntitas non polnit endem omnibus tasari propter diversas corporum, complexiones (2 II, q. 147, a. 6 ad 1). Pač pa naglaSa Hrizoslom, da zmeren Človek in concreto ne potrebuje mnogo; vini liemina el unus panis sulficiunt ad implcndum ventrem bominia (lo Eph. bom. ]9, n. 2; PC 62, J 29), 26. V prav zmernost rodi pravo slast; zmernost pospešuje zdravje in naslado: frugalitas (čvSscz) ut valetudinis, ita et volu p talis maler est [Jn Joan hom. 22, n. 3 ; PG 59, ] 38), 27. Zalo imajo reveži pri jedi več naslade nego bogatini; pogoj za naslado je tek (apetit), ta pa je pri ubuicih vse drugačen nego pri bogatih, ki so vsega sili: voluplntem elficil appetitus: appelitum non SatUritas ac satielas, sed eguslas ei inopia parit; ea autcm non in divilum, sed in paiiperum coenis praesto est (De virgin, n. 70; PG 48, 585). Po Hrizostomu je vprav to znamenje božje dobrotljivosti, da imajo reveži, ki nimajo matcrijelnih dobrin, več užitka nego bogalaSi; Bog je dovolil užitke, toda take, ki izvirajo bolj iz saniopreniago-vanja nego iz bogastva: Dei benignitate factum est, ut non auro el argenlo, sed labore, et aerumna et necessitate, et omni disciplina voluplates emi valeant (Ad Antioch. hom. 2, n. 8-, PG 49, 45), Skratka: naslada ni odvisna od jedilnega lista, temveč od razpoloženja jedcev: voluptas non in ciborum apparatu, sed in come-dentium affeclu posita (Ad Antioch. hom. 2, n. 8; KG 49, 45). 28. Tudi v gospodarskem oziru nam nudi zmernost veliko oporo: zmernega človeka ne more prestrašili sprememba gospodarskih razmer; saj vidimo, da so obubožani bogalaSi najbolj nesrečni ljudje, in tudi ako so bogati, ne znajo prenesti eventualnega pomanjkanja (n, pr. za časa vojne); zmerni se pa tega ne boji: qui frugaliter Vi vi t, commutations m nullam horret (De virgin, n. 72; PG 48, 586). 29. Zmeren človek ima največji užitek v zmagi nad sabo: i ¡aev ",'ip "WffW'i Tli v {scil. -r^vv-^v) i-; Tiji v i ¡tuji l/v. (In 1 Cor. liom. 37, n. A \ PG 61, 320); ta slast se ne da primerjati z drugimi slastmi; zlzz iviTttv li-ifv. irr, -Gri fWfpivsytoJv (ibid.). Kratko; zmernost je lepota duie, /, i k X "J-j 7 v;; c m s, p j c u 1 r, (In Eph. hom. 25, n. 5; PG 62, 174}. 30. Nikakor pa ne zahteva Ilrizostom, da bi zmernost izmozgala človeka. Nasprotno? Priva zmernost ima trojni namen: a) ohraniti telo, h) posredovali resnično, ne navidezno slasl (l$jv c) napraviti telo za pokoren in spreten organ duie: IiOJl dico ut nos exhauriamus aut dure nimis traetemus, sed ut tantum cibi sumamus, quantum el voluptalem habeat, veram inquam voJuptalcm, et alcre corpus, et obsequeiis nobis aplumque ad liinctioncs animi eshibert possit, bene com pactum et coaginentahim (Hom. 12, de ingluvie; PG 63, 64S), 263 3J- Kakor vidimo, Hrizostom ne uči »sovraštva* do telesa, temveč želi, da bodi telo a&na eStsvsy (PG 60, 208) krepko telo, roijjux sCprtctev (PG 60, 210) zdravo telo. Ne obsoja užitka, vjssv^, temveč le raakošno uživanje Tpus^, in sicer ono, ki jo imenuje Tpuir, Avir,-.^ v.a: fc^^a^i (In Gen hom. 2, n. 4 ; PG 53, 26) in ki vodi do prenasičenja, ti; tt/.v^s^v, Njegov nauk je: uživaj sli /fiiutv, kar je potrebno, »quantum usus esfgit« (In Mt hom. 70 [al. 71], n. 4 ; PG 58, 660). — Vprav ta -/cE-a ima pri Zlatoustu provindcncijalno nalogo, ker nam posreduje užitek in zdravje, vjčcvijv v.ai ¿fitiav: človek jej tt,v zjMiav {iivcv t:>.yv»uv (In Gal. hom. 10, n, 1; PG 53, 82); v tej »hreji-< spoznamo edino pravilo za uiitke: zip;-' alSirat -t;v /piiav («vi;1) (Hom. 12; PG 63, 646). 32- Čitatelj je že opazil, da se Hrizostom nikakor ne spušča v subtilne, kazuistične določbice, temveč prepušča zdravemu razumu, naj poišče v posameznih slučajih pametno mero: saj se ne imenuje zmernost brez razloga owppoji-jnj, Xr.i^psviiv je funkcija preudarjajočega duha, ne materijalne tehtnice, 33. Resno pa graja carigrajski škof 7. nezmernost v vseh njenih oblikah. Brez dvoma so mu njegovi poslušalci bodisi v Antioliijt, bodisi v Carigradu dali mnogo povoda, da je govoril o požrešnosti. Značilno je dejstvo, da imamo v njegovih govorih lepo število izrazov, ki pomenijo nezmernost, Najbolj splošen izraz je ij/iTpfot, kar pomeni pač isto kot nezmernost. 'AjisTpia se javlja kot preveliko hlepenje po jedi, -iri;-fsrffaj voracitas (PG 54, 348), ali po vinu, ¿'¡jLitp;: ¡■viirssia, erapula (ibid.). Preveliko skrb za želodec imenuje *f i t t p ; p. a p-; i a, gula (ibid.). Požrešnost mu je razuzdanost isM-.i a, ing lu vies (PG 57, 470), ali pa i:;),yeisr, intemperantia (PG 57, 471), Prevelika ljubezen do bogate mize označuje s Tpyj^ (nimia voiuptas), ali pa i xv.pxaix (PG 53, 23); stanje, ki studi iz večjega užitka dobre kapljice pa z (PG 58, 564). Pre nasičenje (satietas) označuje s -).rp:[j.;vij, (PG 62, 56"?); hrepenenje po slasteh goltanca mu je Xaifietpffa (PG 49, 512), Kakor vidimo, Hrizostom ni bil v zadregi, ko je Šlo za grške izraze; na jezik so mu jih položili pojavi v vsakdanjem življenju. 34. Da je bilo potrebno resno udariti po nezmernosti, bomo umeli, a k o pomislimo, da so se vršile v Carigradu (in drugje) »gostije*, ki že preveč sličijo zabavam v modernih barih . . . kojih obiskovalci imajo pač svoje pojme o »nasladi : to Orgijalno koncepcijo o ugodju nam slika Zlatoust tako-le: »Quid est enim voiuptas? Nonne ventri se dedere, Sybariticas mensas parare, cum speciosis mulicribus congredi poreorum instar se iti coeno volu-tantium? (Adv. oppugn, vitae monast. C. 2. n. 9; PG 47, 346). Vsekakor je to zadosti plastično povedano. 264 Da je požreinost veliko zlo, izvaja Hrizostom že iz tega, ker je ày.paîiat dovedla Se Adama v smrt: ventris intemperantia victus et transgressionem operatiis, ad mortem eondemnatus est (In Gen horn. 1. n. 2: PG 53, 23). Požreinosl mu je tako zoprna, da jo obsoja še na živini: tanlnm malum est cäborum voluptas, nt eliam in brûlis perniciosa sit (In Mt bom. 44f n, 5; PG 57, 470), 35. Nizka je naslada poirešnO.ili in vrhtega še tako minljiva; želodec se sicer napolni, toda ne umre ostati poln niti en dan: qui delicutis tibia deditns esl, postquam ventrem crapula disrupil, ne uno quidem die potest n eadem abundantia permanece (In doanu. IlOni. 22, n. 3; PG 59, 137). Vprav ona slast, ki se zdi najbolj prijetna, namreč votuptas gulae, je zelo kratka : nam simal ne quisque imple! us fuerit, voluptatem exstínsit [Adv, oppugn, vitae mon. I 2, n, 10; PG 47, 346). Ne traja slast en dan, eno uro, temveč le za trenutek : voluptas illa omnis exstinguilur, non die uno, non una llora, sed :n brevissimo lemporis momento ¡a-./.;j ánaptiú* jíirrj (ibid,) ¡ tako kratek je tak trenutek, kakor filozofski »zdaj«, ut vix perspici possit (PG 47, 346). 36. Ta tako kratka naslada deluje razdejalno liki luid vihar na st) dušo (i!; 'jjyvjv), J) na telesni organizem (¿¡s [PG 62, 568), 1er je -.) povrh protisocialaa (PC 62, 569), 37. Da je nezniernost š k o d I j i v a z d r a v j u. 1 Irizostom neštetokrat ponavlja. Kdor preveč uživa, prekratko živi; delieiae seneetulem ante tempus in due llh t, aensus sapiunt . . - flaccidum corpus efficiunt, maiorem stereorura cop i am reeondunt, mala congerunt, maius onus et pondus faciunt : bine fréquentes, casus et ruinae, multa iiaufragia (In Ml hom. 44 [al. 45], n. 5; PG 57, 470). — Pri tem pa izrefno omenja, da ni krivo telo, da niso krive jedi, temveč pohlepnost (t^jt;) : odgovornost izvira ex prava liberi arbitrii eleetione (In I Cor. hom, 39, n, 9; PG 61, 346); ñeque corpus, ñeque eibi sunt diaboli, sed solae delícíae (ibid. PG 61, 345). Presit človek je sličen prenapolnjeni ladji, ki se mora potopiti: corpoiis nostri natura, pliira quam (erre posait alimenta recipiens, deprimitur, el onus injectum non ferens, in pernicíei pelagum demer-gítur (De fato or, 6; PG 50, 770). Dolgo vrsto bolezni našteva H rizos toni, katere izvirajo iz preobloženih miz ; mor bi 1ère ineurahiles ex his menais originen! trahunt : nam et podagra, et tabes, et saeer morbus, et paralysis multaquc his etiam graviore corpus aggressa ad extrenium spirilum infestant (De virgin, n. 4?, PG 48, 5Ü5), Ko bi hoteli našteti vse bolezni, ki izvirajo iz nezmeznOtti, bi bila vrsla zelo dolga; saj izvirajo iz šp^zpc^ à.îSrfiv*la infinita mor-boruni genera flu Gen. bom, 10, n. 2\ PG 53, 84). Kratko: ni zla, ki bi ga ne rodila prenasičenost : *c! ^ip eu ttcïei i.%i,v> r, -fjfij ; (In Act. bom. 27, n. 3 ¡ PG 60, 208). 'A|utpfa raq^i] tüív aîiziîiv ieávwv [In Gen hom. 37, n. 4 ; PG 53, 348). 265 38. Nezmernosl ne uničuje samo telesnih sil, temveč ovira tudi duSevni razvoj: cum corpus (actum est mol Mus, necesse est, animam siinul pernickm capero (De ingl, hom, 12; PC 63, 648). Slasti vznemirjajo dušo: nihil eriim sic animam iurbat, ut concu-piscentia absurda, deliciae ciborum, ebrietas et mala quae inde sequuntur (In Mt bom. 70 [al, 71], n. 5 ; PC 58, 660). Duševnosti škoduje več ti^i, nego razne skrbi: deliciae plus quam soliicitudines animam labefaciunt, gravíoresque et corpori el animae pariunt dolores [In Mt hom, 44 Jal, 45J, n. 5; PG 57, 470). Nezmemost rodi neodločnost in Šibkost volje; nejimer-nosl si ne zna pomagati, ko pridejo težki trenutki; in rebus usperis ob moderalionis peniiriam (ürri ad singula quae accident inutilis erit; iz ametrije izvirajo hude reči: ?£■.j.ia (strabopetnost), iviv^ii (nemožalosl), fifof öpatpti (pretirana bojazljivost), aftauJ.fa (neodločnost). H rizo S t o m omenja tudi fiziološki razlog, zakaj pri nezmernemu duševni razvoj trpi: njegovi možgani ne morejo delovali: venter vim passus . , . etiam cerebrum sacpe labefaclat el perdil (In Mt hom. 44 [al, 45J, n. 5; PG 57, 472). — Tak Človek živi potem kot pravi bebec: ventri solummodo vivit, aliis auleni sensibus non utitur ([n i Ti in boni. 13, n. 3i PG 62, 567). 39. Pa tudi če ne pride do bebstva, vsekakor postane človek nezmožen za delo; misel, ki jo je tako precizno izrekel Tomaž: delectationcs ciboruni nalae sunt abstrabere hominem a bono Talionis (2 II. q 146. a. 2 corp.), najdemo Že jasno izraženo tudi pri llrizostomu. cum anima voluptale nimia redutidut, intus ratiocinia lurbantur (In Í Tim hom, 13, n. 3: PG 62, 68): vinski duhovi so nin nubes radios solis ohtenebrantes (ibid.); nasladnosti delajo človeka slepega; Žf^gitationes lenehris oflendunt, menteni acute videntem excaecant (In Mt hom. 44 |I. 45], n. 5; PG 57, 470). — Saj vidimo tudi danes, da nam največ talentov dajo oni krogi, ki žive s p on le ali spinte zmerno, d očim postanejo družine, v katerih je preveč užitka, kmalu duševno in telesno sterilne. 40. Pa nezmerne?, ni samo nesposoben za intelektualno delo, tudi za telesno delo je neporaben ter sloji v tem oziru pod oslom; k^jti ko se žival nakrmi, je zmožna za delo: tu vero, qui sublata mensa, ad omnc opus inutilis es et ineptus, num vitare poteris, quo-minus videaris asinis deterior [De 1.azaro concio 1, n, 8; PG 48, 974). 41. Človek, ki po lastni krivdi postane telesno in duševna nezmožen, je poživinjen, v nekem oziru bolj nespameten nego žival; nam animalia sej comedant scu bihant, terminum norunt, ñeque ultra quam satis est pmccdunt... hac ergo in re brutis deteriores eslis (In Ml hom. 57 [al. 58]. n. 5¡ PG 58, 565}. Kakor vidimo, so se smeli slarocerkveni govorniki izražali precej — nazorno, kar nam dokazuje sledeči tekst; Deliciae mensae homines in porcos commutant, et porcis deteriores elficiunt (In Mt bom, 57 [al, 58], n. 4; PG 58, 564), Borilo vol VcitQÍk.. 18 266 42. Tako degradirani človek je dostopen za vsako nemoralnost: qui cibo potuquc disrumpitur, suepe, velit nolit, peccare UCCCSse est (De fato or. 6; PG 50, 770J. Med grehi se pojavlja v prvi vrsti nečistost, Nečistnik je Hrii-.ostomu hujši kot svinja: nam porcus in coeno volutatur, el ster-Core nu tri t Ilr; liic vero magis abominandam šibi parat mensa m, coitus ¡Ilícitos exeugitans ei iniqiios amores |)n Mt hum, 57, n. 4; PG 58, 564). Zgled Sodomi tov pa nam kaže, da vodi nezmernusl žc v perverznost; per hanc Sodomitas in amores iniquos inflamma-viL fin Mt hom. 58 (a!. 59], n, 4; PG 58, 563). 43. luda, tudi če ne pride do lakih ekstremnih posledic, vidimo, da mi/ne slasti odvajajo človeka vsekakor od bogoslužja: delician Solent ad numißis oblivionem deducerc (De Lazaro concio 1, n. 8; PG 4Ä, 974); posebno se vidi to pri »grlu«, ki nam je dano, da bi Hoga hvalili: ut Deo canas, et sacras preces emitías . .tu vero . . . ne m mime quidem sin is ipsum {gullur) ministerio .sacro serviré, sed totam v i tam luic pessimae servituti tiadis (In M t hum. 44, n. 5¡ PG 57, 471). - Izraelce je hudobni duh vprav po nezmernosfct vnel za malikovanje; per banc olim Israelitas in idololatriam ínflamniuvjt (in Ml hom. 58. n. 4; PG 58, 563), 44. Nezmernost pa je tudi skrajno protisocijalna, ker žali reveže; krasna govorniška poteza Zlatousta nam slika, kako prezirajo nezmeruezi umirajoče reveže, pri tem pa sami umirajo v svoji ne zmernosti; pauperes lame tabescentes el morientes despicitis, cum vos perpetuo in voluptate moriamini (In I Tim hom. 13, n. 4, PG 64, 569]. Torej dvojna smrt: duas qtiippe mortes perpetratis, eorum qui affliguntur el veslram quoque (ibid.). Kamorkoli pojjledaí, nezmernost rodi le nered in nesrečo: deli-ciarum cupiditas omnia everlit atque consumil (De fato or. 6; PG 50. 772); je pač: lera gravis et iutractahilis (ibid.). 45. Zanimivo, da H rizos torn navaja razen etičnih momentov tudi estelične razloge proti nezmemusti, čeprav so Li bolj postranskega pomena. — £ene SO rade lepe; vsaj v Carigradu ju bilo Svojčas tako; pridno so skrbele za ,ravno linijo«, toda kaj, ko jih je nezmernost v jedi arondirala (maior quam par sit crassitudo el supervacánea carnis excrescentia; PG 61, 346). — Da bi preprečili debelost in dovcdli lelo zopet vsaj do neke vitkosti, so zdravniki pridigal! žen.vmi dijeto, kar nam poroča Hfiiostom: Atidivi quoque medicos dicentes mu [tis impedimento fnisse delicias ne proceriore essent sta tura [ibid.], — Hrizostum kar naravnost pove: non solum morbldam, sed et turpem faciunt deljeiae earn quae pulchra erat; ter opisuje prav plastično nelcpolo take žene, zaključujoč ta opis: cogita quanta hint-sit insuavitas et molestia... Nihil est enim aeqtie iniueundum et insuave ut mulier, quae multa comedit (In I Cor hom. 39, n. 9; PG 61, 346), Seveda so inorale biti včasi dame jezne na Zlatousta, posebno če se povrh omenja, da so uboge žene vsled zmernosti lepše: propterea in paupercults videris maiorein formic puichri-ludincm (ibid,), — Izrečno naj pripomnim, da je ta ekskurz zgolj kul- 267 turno-sgodo vinskega značaja 1er da ne mislim na današnje dame, ko čitam Hrizostoma; le-te si namreč dosti pritrjujejo, da bi dosegle ravno linijo^, in cerkev bi bila zelo zadovoljna, ko bi se toliko postile iz religioznosti, kolikor se postijo iz ambicioznosti. Vsekakor pa se lahko sklicujejo, če hočejo doseči ¿racioznost, na Hrizostoma. ki predpisuje sledeči recept: labores, aíflicliones, mensa modérala, tenuis vitae ratio.,, pracbent... majfnam pulchriiudinem (In 1 Cor hom. 39, n, 9: PG 61, 346). Nczmemost kaže svoje najhujše obličje v 8. pijančevanju. 46, Radi tega Hriïoston nastopa z vso resnostjo proti tej pregrehi, Vse kar pove o nezniernosti sploh, velja a fortiori o nlkphoJtim u Ta kuga je bila v Carigradu zelo razširjena, zlasti ob golo vili časih n. pr. ob ,,karnevalu", ki ga imenuje Étpir, (Dc Lazaro bom- 1, H. 1 ; PG -18, 963), K pijančevanju je zavajala ljudi tie samo nezmernoiti leinvet tudi neko praznoverje; mislili so, da bo vse leto prav tako veselo, če so ob noviluniju veseli [In Kalendas n. 2 \ PG 48, 954). Zato jim je moral Hrizoslon zabičevaii, da dnevi po svoji naravi niso ne dobri ne zli, marveč da so laki le po naÈf pridnosti ali nemarnosti (ibid. 1JG 48, 955). Toda vprav ob teh dnevih je vse pilo, in sicer čisto vino (brez vode), pri čemer so prednjačile ienske: prima luce feminae el viri pocula implentes, multa cum inleiiiperantia vinu m nicrum bibunt [In Kaiend. n. 2 ; PC 4B, 954) 47, Pijana ženska je pO Hrizostomu najgräi stvor: nihil turpius mitlrerc ileliciis dedifa, nihil turpius ebriosa , . . Qllam insuavis est mulicr vinum spirans, quod oleat et eorrtiptum sit, dum eruelnt carnium corruptarum humorem, aggravata ut surgere nequeat, rubicunda plus quam par est, oscitans et calígine olfu&a (In Act. Ap. hom. 27, n. 2; PG 60, 207). Ta opis je tako realističen, da ne vem, bi Ii'ga mogel podati cerkveni govornik pred današnjimi poslušalci! sicer pa so današnje žene bolj zmerne in ne segajo toliko po vinu; če je, rajši po kokainu! Je bolj nobel - . 48, Seveda je tudi pijani ni o S k i ostuden: solo aspcctu gra-vtssimus, loclores exhalan^ telerrimos; eruclationes ct oscitationes. et voces cbrioruin insuaves atque moleslae, eos, qui spectant et riroul sunt, extrema abomina ti one implent (Ad Antioch hom, í, n. 5: PG 49. 22), 49, Pijanost človeka níkuduje ne samo oni dan, ko pije, temveč tudi naslednji dan se pijanec slabo počuti: nam non modo qua die cbriiis es, damno afficcris, sed insequenti quoque: ac sieut cessante (t brc. manet lamen ex febri aegritudoí sic excussa ebrietatç, fluctuatio tamen restât ct in animo et in corporç; miscTum corpus iacet resolution, Ut post naufragium navis: corpore iniscrior anima, etiam resoluto il lo lempestatem excitât et cupidilatcm incendit; ftc cum videtur sapere. tum maxime insanit. vinum, dolía, phialas, cráteras in imajiinatione versans (In Mt hom, 57 [al. 58], n. 5; PG 58. 566). IS* 268 50. K [cmu pa je pijanec še nenasiten. >,nima dna«; qui ebrietati vacant, nunquam satiantur, sed quanto magis sese vino ingurgitani, tanto magis siti flagrant, et infla mm atíÓ quncdam est cis vini usus: ac vol up ta tes quidem evanescunt, sitis anteni inexplebilis in praccipitium ebrietatis eos. qui suh illa captivi stmt, deducit (In Gen hom. 29; PG 53, 4). Obširno opisuje Hrizostom 9. zla, izvirajoča iz pijanosti. 51- Pijanost mu je omnium mater malorum^ |in Mt hom. 57 [al. 58j. n. 4; PC 58, 563); pijanec je neporaben in za delt) nezmožen: ad praescnlem vilam huiitsinodi homo inutills red-ditur, ncc ad quidpiam idóneas est (De íato or, 6; PG 50, 770); pijanec ne vidi niti tega, kar mu je pred nosom: post ebrietatem ne praesentia quidem videre possumus: ebrielas qui dem nobis dies m noetes vertit, et lucem in tenehras; apertis oculis ebrii ne ilta quae ad pedes suni, cernere possunt [In Mt hom. 57 [al. 58|r n. 5; PG 58, 566). 52, Pijanost provzroča pravo pravcato telesno in duševno ¡evolucijo: animl et corporis morbos immodica vini parit po-latio, passionum helium, absurdarum cogitationum procellam in mentem indneens et corporis vim molliorem et solubiliorem efficiens |Ad Antiocb hom. 1, n, 4: PG 49, 22). Vprav z ozirom na razum je pijanost veliko zlo, ker nezmerne/, potopi, vsaj za čas, v vinu to krasno silo: gravissimum quiddum est ebrielas, quod possit excaecnre ¡>en¿us et submergere mentem (In Gen hom. 29, n. 3; PG 53. 265J. Pijanost jc prostovoljna norost, radi lega hujša nego blaznost: spon-taneus est luror (jtavia) ebrielas, prodilio cogitation um; ebnetas ridicula calamitas, morbus sanuis (spakovanje.) expositus, vohmtarius daemon, el ipsa molesliur insania (Adv. ebrios, rt. I; PG 50, 434), Usta pijanca so vedno odprta, ne ve pa, kaj govori: qui ebrius est, nescif quid dicendum sil, quid tacendum; sed pcrpeluo patens nulla-que obstruetum iamia est os eius . .. qui ebrius est. dispunere sermones SUOS in iudicio nescil, mentis divitias administrare nescit (ibid.J. 53, Ko izgubi človek razsodnost, ni več sposoben za gospodarstvo; on, ki je ustvarjen, da gospodari nad stvarmi, je vsled pijanosti usušnjen, osebno in družabno ponižan: hominem quippe ralio-naiem, qui super omnia dominium suscepit, iniectis vinculis insolll-bilibus, quasi mortuum et operalione carentem prosternit (In Gen hom. 29, n. 3; PG 53,'265). Sorodnikom in prijateljem pijanec dela žalost, neprijateljeni pa je v zasmeh: iacet ridiculos omnibus, ct t|Xorí el filiis et famutis, Amici enim siiani ignominiam Cogitantes robore el pudore suffunduntur: inimici autem oblectantur et irrident; el exsccrantur hace propemodum loquenles: hunccine oportebat viverei? El hunccine oportebat spirare aereml? O pecusl O porcum! (Ibid.) Brez dvoma jc Hrizostom govoril lako, da so ga mogli in morali razumeti I 269 54. »O b s t u r a t i o mentis« (in Kalend. n. 3; PC 48, 956}, ki je žalostni sad pijanosti, rodi druge slabe posledice: pijanec je nedostopen za razloge; nič mu ne pomaga, non ratiociniorum copia, non docirina el adbortalio, non admonitiones ct consilia, non aliud quidquam; non timor luturorum, non pudor, non praesentium aceu-satio. non aliud quid vis (De lato or, 6; PG 50, 770): pijanec je pat bebec in puhloglavec, njegov delci je mentis penuria, vacujtas intel-leclus [Adv ebrios, n. 1; PG 50, 433). 55. Kjer je otemnela pamet, tam je tudi volja oslabela, tako da postane človek vsled pijanosti torišče strasti, zlasti onib, ki so v ožji zvezi z organizmom, spolne pohotnosti in togotnosti: nibii enim ita Concupiscentiam inCcndit el i ram inflummat, ut vinum el tcmulesnlia (In Rom bom. 24. n. 2: PG 60. 623). 56. lak človek včasi besni kakur obseden: nam impudens simul el furioSuS est (In Mt hom. 58, n. 4i PG 58, 564). Z obsedenim člo-l ekom imamo sočutje, pijanec pa nam je zopern, ker je sam svoje nesreče kriv; quia spontancum sibi lurorem attrahit, ct os, ocnlos, nares, omnia denique cloaca s elficit (ibid.]. 5 pastoralnega stališča pa je treba skrbeti tudi za te žive kloake, čeprav so ostudne, in sicer s tem, da a) dajemo pijancem dober zgled z zmernim življenjem, ter b) da jih skuiamo pozitivno dvigniti močvirja: vos ilaque preeor et oro, ut rum qua m hoc morbo capiamini, t usque qui illo correpti sunt, sollicite eruere curelis, ne brutis peiores videautur (In Mt hom. 58. n. 5; PG 58, 565]. 57. Kdor se opije. gotovo greši: vendarle ostane človek, in njegovo človeško dostojanstvo moramo spoštovati, čeprav se trenutno zdi pijanec hujši nego živina: si quis ebrietate vin-citur, ne in rdlfft Iraducalur, sed a atiis contegatur: et non sit omnibus risus ct lurpitudinis argument um (In Gen hom. 29, n. 3); PG 53, 265). 58 Da je re c i d i v n i pijanec, pijanec iz navade, nesrečno bitje, o tem ni dvoma] saj ga alkohol tako zdela, da ni več svoj gospodar, tem ve; hudičev suženj: quisquia enim in temulentia lotot agit dies... sub diaboli tyiamiidem re d.ictus esL (De Lazaro hom. 1, n 1; PC 48, 963). Tak t služabnik« kajpada ne more imeli zmista za religiozno življenje: nemo qui vino Inebrintur, divmorum esse cupidus elogiorum potest [Adv. ebr. n. 2; PG 58, 435). 59. To je pa pri pijanosti najhujše zlo, da zapira nebeška vrata: quod malorum caput est. caelum ebriis inaccesAum hie morbus eNicit, nec aeterna bona assequi pcrmittit [Ad Antioch hom. I, n. 5; PG 49, 22). 59. Iz teh izrekov lehko posnamemo za praktično pasloracijn sledeče: Hrizostom operira proti pijanosti sieer z motivi bigijeuskega in estetskega značaja, vendar jo ohsuju bolj Z etičnega stališča, predvsem pa jo graja sub respeetu aeternitatis. To naj velja tudi danes. Vsa čast zdravstvenim ozjrnm, toda vidimo, da zdravje in morila nista identična pojma! Se večja čast splošnim etičnim nmtivom, zavedajmo se pa, da pri ljudeh debilis voluntatis ne bomo dosegli s 270 temi prevelikih uspehov! NaSe (¡lavno orožje mora hili nadnaravna beseda, posebno pa biblična. Quod raliociniis demonstrantom est, etíamsí verum sil, nondum lamen satis certa argumenta dignamque íidem ¡ininiae atlert. Proinde quia tanta ralionum infírmitas est, age Scrip luris contra adversarios pugnemus (Contra Anoni. XI, lí PC 48. 797). 60. Kakor nudi medicina proti strupom primerne protistrupe, tako mora i cerkveni govornik duševne bolezni ne samo {¡rajati, temveč priporočati primerna zdravila. Kot anlidotuin proti nezmer-nosti proslavlja Hrizostom 10. post, ki ga imenuje purgatio anima rum nostrarum (Irt Act. Ap. hom, 31. n. 2; PG 60, 229). Post mu je oče zmernosti. Zalo ga Hrizostom ljubi: quod temperanliae sit parens el fons minus philosophise (In Gen sermo 6. n. 1: PG 54, 604]¡ posl je nekako pristanišče, v katerem najdemo zavetje pred viharji, portus animarum nostrarum (In Gen bom. 1, n, 2; PG 53, 348). 62- Post je potreben radi dejanske nezmernosli: si cibos ita sume r emus, ut tantum sumeremus, quantum usus exigit, i am nullum opus essct ex iciuniis adiumenlo (In Gen hom. 10, n. 1; PG 53, 831-Zahtevajo ga torej že h i g i j e n i č n i razlogi; si rem diiij¡enlius volueris intueri, el sani talis honaeque habitudinis matrem esse ipsum invenies; a [que si meis sermonibus derogas fidem, medicos pereim-tiire [De poenit. hom, 5, n- 4; PG 49, 312), Zdravniki so torej £e ted.aj močno priporočali — dijeto, ki ima razen dobrih vplivov na telo še to dobro plat, da malo stane! 63. Pred vsem pa je Hrizostoniu post medicina spiritualis. Postna disciplina je bila na vzhodu stroga, vendar Hrizostom posta nikakor ne vsiljuje z vso rigorozuostjo: s postom naj se čluvek pač zatajuje, toda nikakor ne ubija. Zato je treba tudi postne predpise razhornn umevaii ; medicina est ieiunium, sed medicina millics utilis sil, per ulentis imperiliam imi litis saepe fit; nam nosse oporlet el tem pus, quo ipsam adhibere opus sit, cl ipsius medicament] quantitatem el corporis lempertcm. e( regionis naturam, et anni tempus et multa alia (Ad Antinclu hom. 3, n. 3 : PG 49, 52). Noben moderen moralist bi se ne múgeJ izraziti LepSc. — Kakor vidimo, odklanja Hrizostom i tu enostroski formalizem, ki se je včasih vprav na vzhodu pojavil, Zgolj to da ne jemo (y; t<7iV tfttiuv ¡er.j'/^ ¡PG 49, 181 j), še ni post; ludi spoko m a obleka ni še post; mim ieiunium solum (gola tla) et saccus? Nequáquam, sed lo tins vitae mulatto, i, Travrii^ t í'j ¡iíeu ¡istofioalj (Ad Anlioch. Iiom. 3, n. 4; PG 49, 52). ti 64 Misel, da je post ieiunium a peccatis, poudarja Hrizostom mnogokrat (prini. Ad Anlioch hom. 16, n. 6; PG 49, 17(1; hom, 18. o. 1; PG 49. 180). Ljudem, ki so se veselili, da je že minula polovica kvadragezime (pri tedanji postni disciplini jim bodi lo veselje odpuščeno[), kliče, da je treba v prvi vrsti pobiti grehe, ne 271 prebili dneve posla: non propterea gaudere, quia profligatum est ieiunii dimidiutn. scd it!ud considerare, si peccaturuni sit profligatum dimidium, et tunc exsultare (Ad Antioch bom- IS, n 1; PC 49. 179); sam o fizično neugodje, ki je združeno s postom, ne zadostuje; naš post mora hiti i C i u n i u m spirilualc, ne ieiunii laborem toleranten, ieiunii amittamus pracmium (De poenit. hom, 6, n, 1; PG 49, 3H). Ako se postimo duhovno, potem se lahko postijo tudi oni, ki niso krepkega telesa: quod si intirmuin tibi corpus est, nt non pessis assidue ieiunare, at infirinum non est ad orandum et ad ven-tris delicias spernendas (In Mt hom. 57, n. 4; PC 58, 563), 65. Kdor se ne more telesnn postiti, naj opravlja v nadomestilo druga dobra dela, med katerimi Hrizostom na prvem mestu omenja miloščino: potem naj tak človek holj pridno moli, naj z vnemo posluša božjo besedo, naj odpusti sovražnikom; za taka dobra dela ni telesna šibkost uikakšna zaprokai si haec fecerit, vernm iciunavit it omilim, quod a nobis potiš« mum exposeit Deus (In Gen hom. 10. n. 2; PG 53, 83J, — Rrez teh duhovnih del telesni post nima haska; ieiunium, ahsentibus praedictis operibus, nihil nobis prodest (ibid.J. 66. Sploh je po Hrizostonovem nauku zgolj telesni post ¡■C x ohiccto« moralno indiferenten5; vso svojo moralno dohrost zajema ex fine^; saj je tudi z dcvižtvom kolikor je zgolj fizično stanje, prav tako: nam nec ifeiuniltm nee virginilas per se bona vel mala sunt, scd fix eorum, qui ea uxercent propositi alterutrum fiunt [De virginit. n. 4; PG 4S, 536). Torej v resnici: morala mišljenja, notranjosti (Gesiiimmgsmoral)! Ako post ne izhaja tz čistega nagiba, je -iciuniuni iniqiuim , ieiunium imiuun'him kar naglaia proti onim kristjanom, ki so se postili še skupno z Judi: quod enim praeter Dei m en tem (it, sive sacrificium, sive ieiunium sit, omnium est impurissimum (Adv. Jud- 2. n. 1; PG 48, 857), Zgolj telesni post torej ni post: obsega sicer težavo pravega posta, ne prinaša pa njegovih sadov: licet enim ct ieiunii laborem sulferre, et ieunii iructum non consequi; quomodo? Cum scilicet lisca abstinemus, peeeato non abstinemus: cum carnibus qui-detn non vescimur, devoramus ta men pnupemm domos: cum vino quidem hand inebriainur, incbriamur vero desideriis previs [De prie-nit. hom. 6, n. I; PG 49. 314). Zato tudi heretikom post nič lie pomaga, ker mil s svojo trdovratnusljo jemljejo vso vrednost {cf. PG 48, 536). — Kakor vidimo, se carigrajski škof prav nič ne zadovoljuje z legalno- obscTvancu posta (prim, njegova izvajanja Adv. Judaeos 1, n 2; PG 48, 846), temveč zahteva globoko etično vsebino posti: eum qui ieiunat, coinposituin esse decet, cuntrilum, humiliatum (Adv, Jud. 1. n. 2; PG 48, 846], 67. To etično vsebino pa prav lahko doseže, kdor je telesno krepak in kdor je šibek: qui ieiunat, gratias agit Domino, qui vires ci tribuit ad ferendos labores; el qui manducat, iterum gratias agit ' Isto ie pozneje učit Toma/ Akvinski: Abstinenti a von designa! neque virlutem ncque actum virtutii fed quodikun indifferens (secundum quod absolute ciborum substroctioncm designat). 2 It. q. 146, a. 1. corp. 272 Deo, quia id nihil ipsum laedere potest, quominus animae salutem agat modo velit (PG 53, 83). — Koliko krasnih in tolažljivih misli lahko izvaja iz teh besedi današnji cerkveni govornik za one osebe, ki se pritožujejo, da ne morejo prisostvovati vsaki lunkcijil Bolnikom in rekonvalescentom, ki imajo pomisleke, ali bi smeli uživati kaj proti postni disciplini, lahko povemo s llrizostomom, da jim ni treha sramovati se radi uživanja hrane, temveč le radi greha: ncque enim comedisse pudorem nobis aífert, sed mali quidpiain egisse |ibid.). 68. Kratko; glavno je ieiuninm spirituals, telesni post je le sredstvo v dosego duhovnega. To Zlatoust tako lepo omenja v uvodu svoje velikonočne pridige: ieiunium pracleriil corpora le, sed ieiunium non praeteriit spi rituale: hoc melius est i lio, et ilhid propter hoc est institulum |Adv. ebrios. n„ I; PC 50, 433). Ma ta način se lahko postimo, tudi če se ne postimo. Kako pa? Qui potest fieri, ut non ieiunando quis ioiunet? Cum quis aliment) s qui-dem Eruitur, peecatum vero non gusta t ; hoc melius est illo îéiimîtim, ñeque melius tantum, and etiam levius. Na to dovoljuje llrizostom razne užitke, ki so združljivi z duhovnim postom: Iruere bal neis, mensae particeps esto, vini ulere pO tu moderato; licet degustare Carnes pariler, est qui prohibait nemo: omnibus Iruere, tantum a b 4 t in e a peccato. Vides ut omnibus facile sit hoc ieiunium (ibid.). — Vrednost posta se ne meri mate-rijalno, temveč moralno: honor i e i u n i i non C i b o r u m a b -it in en ti a, sed peccatorum fuga (Ad Antioch, hom. 3, n, 4; PG 49, 53j. Kdor bi ga hotel ocenjtjvíiti samy materijnlno, bi ga onečaščal: ita ut qui ciborum abstinentiâ tantum ieiunium dcíiniat, is maxime ipsum vituperet (ibid.). ú9. Da je telesni post združen z neprijetnostjo, o tem ni dvoma, saj drugače bi ne bil sredstvo spukornosli, Vendar pa pravi Zlatoust, d;1 ne smemo gledati na te neugodne ohčutke, temveč na krasne sadove posta; quae enim natura gravia, sic levia fiunt, cum lam non labores cogitcmus, Sud ipsos laborum fructus consideremus (De poenit. hoin. 6, n, 2; PG 49, 316). 70. Post brzda nižje nagone ter dviga duba; mnogo poželenj ima svoj izvor vprav v telesnosti, zato je treba krotiti telo; ko je vkročeno, je duh bolj svoboden m dohi peruti, da se dvigne v nebeške višave: ieiunium enim corpus comprimit, et lascivias innr-dinatas refraenat, animant autem cluriurem efficit, alis instruit et sublimem levemque tacit (In Gen hom. 6, n, 2; PG 53, 84; slično v govoru o besedah: -Vidi Dominium* hom 6, n. 3; PG 56. 139), K,iT pomeni za naravno življenje spomlad, to je v nadnaravnem ?.iv-Ijenju post: iucundum est ieiunii iempus, anîmaruni ver spi rituale, cogitalionuni vera tranquilólas (In Gen sermo 1, n. 1; PG 54, 581). To je čas za poslušanje pridige: contcmptis carnalibus epulis ad spiritual« eonvivium contendere (In Gen hum. 2, n, 1; PG 53, 26], 71- Post je na5 d u h n v n i učitelj. Hrizostom omenja, da je postni tas prav primeren za poslušanje hoïje besede [In Gen hom. 25, n. 1; PG 53, 218); pest deluje na duha prav tako kot pouk ter zbira 273 človeku duhovne ¿u klade: thesaurus, quem ex iciuniis et con ti-nuis doctrinis eolJigere potiiistis (in Gen. Kom, 6, n. 1: PG 53, 55). Post je tako dober pedagog, da je Bog že Adama izročil pustu koL skrbni materi (v grščini ie ¡fljnsia Jem.; zato je post »mati«): Deus hominem a principio íaciens iliico delalum eum ieiunii manibus commendavit, velutí piae amabíHque motri el majjislrne optimae committens (De počnil. Kom. 5 ; PG 49, 8tl7|, NV^tííoí je naš nakit in naša opora, ornatus, tutamen ct custodia (ibid.), je mati vseh čednosti, mater omnium bonorum, ct pudicilme aliarumque vir t Ul um omnium magistra (In Gen Kom. 1, n. 1; PG 53, 22). 72, Post podpira naio molitev. Seveda je molitev že s;>ma po sebi dobra; toda post ji daje novo moč: semper utique magna vis orationisi quando autem cum ieiunio emittitur praecatio, polentiorem reddit animam (Jn I Cor, hom. 27, n. 4¡ PG 61, 320). Post je naš sobojevnik: ieiunium habemiis auxiliatorcm et commililonem maximum (Ad Antioeh. bom. 5; PG 49, 78). 73, Obenem deluje post k»t osvoboditelj. Nezmernost nas je usužnjila, nam zvezala roke: ieiunium servos i*xsisLentes nos atque ligato.s iuvenieas, vincula solvit et tyrannide liberal, pristinamque in liberta tem red ucit (De pneiiit. Koin, 5; PG 49. 307), — Le svobodna duša je zmožna višjega duhovnega poleta; pust pa ji da prav La polet in jo usposablja, da more gledati najvišje resnice: -x ^vT^i-iVai (In Gen h o in. 2, n. 4; PG 53, 25); da. post pretvarja ljudi naravnost v angele: angelos ex honiinibus facit (De poen. bom. 5, n. 1; PG 49, 307). 74- V vojski 7. demonskimi silami nam je potrebna bojna Oprema; /a bojno opremo nam je Kristus zapusti! post in nam tudi v tem oziru dal zgled: ut per illud (ieiunium) armemur, ex illo robur suirtamus, nI ad pugnam contra diabolum armemur (In Gen. hom. 1, n. 3; PG 53. 24), Tega orožja se sovražnik posebno boji: non enim vobis, sed daemonioruni naturae ieiunium tremendum est (De poenit. hom. 5, n. 1; PG 49, 307). 75. Pred Rogom ima post spravno moč: ieiuuia Ninivitae usi sententiam Dei revocarunt (In Gen. ham. 1, n. 3; PG 53, 24; prim. PG 63, 597). Toda tudi v ta namen ne zadostuje sam post, temveč ga mora spremljati ljudomilost: affert etiam nobis consolatio-nem nun modjeam et rcmissioncm peccatorum ieiunium, quando cum benignitalc erga alios coniunctum est. alque ¡rae Dei vehomentiam cxstinguil (ln Joan. hi>m. 7, n. 2\ PG 65). — Saj se postimo prav radi grehov: noque enim ob Pas cha ieiimamus, noque ob eniceni. set! ob peccala nostra (Adv. Jud. 3. n. 4; PG 48, Sb7]. Ako se hočemo spravili z Bogom, ne zadostuje samo post, lonive.č, kakor pri Nini-viliK, post KdrU7.cn f. novim življenjem fKTiíitWj t-ü (ju, Ad AntiocK, Ki>m. 3. n. 4; PG 49, 53). 76. Zanimivo je, da vpošteva Zlatoust tudi socialno plat posta. Post blaži socialne razlike. Postna disciplina zahteva od vseh frugalno mizo ter izenačuje na ta način bogate in reveie, oblastnike in zasebnike, in sili vest vseh k pokorščini: sed quid dicu magi- 274 stratuum et privatorum? Etiam eins, qui diadema geslat, similiter nt aliorum, conscienliam ad banc oboedicntiam inllexit. Nee liodie iitlum discrimeti inter mensam divitis et pauperis: sed uhiquc frtigalis victus, alienus a luxu eL apparalu (In Gen ham, 2, n. If PG 53, 27). Vsekakor so te Hrizostomove besede za tedanje dioljie« kroge pohvalno spričevalo. Ne vem, hi Ii smeli tudi danes ponoviti tako pohvalo, 77. Kakor že omenjeno, Hrizostom ni rigorist, ker ve, da z prevelikimi zahtevami iie dosežemo mnogi}; nam si quis supra modum austerus, magis laedit quam prodest fin Coi hom, 11, n, 2, PG 62, 376); tako nosi tudi njegov nauk o postu značaj milobe, Njegov post je vTjtf-ttb c-jjAjjiiipii ¡PG 55r 75),, ki naj bo primeren za vse stanove in ki podaje vsem neki časten venec. Mnogi ljudje izvestnih dobrih del ne morejo izvrševati: od revei.a ne bomo zahtevali, naj deli miloščino, od zaposlene družinske matere ne pričakujemo, da bi hodila obiskovat bolnike; postijo se pa lahko vsi (da so bolniki izvzeti od postne discipline, ni treba omenjali), vsak po svojih močeh: ; j ■>. j* i t p t,»Tak post je pri Hrizostomu an im a runi nostrarum tranquillitas. senum decor, adolescentum paedagogus, contincntium magister, quod omnem aelatem et sexiim quasi diade-mate quodam ornat (fn Gen hom. 2, n. 1; PG 53, 27). Prav lo je poučno, da pripisuje Hrizostom pri vzgoji mladine postu pedagoško vrednost; gotovo bi i naSi mladini bolj koristilo, če bi ji vzkralili včasi kako večerjo, nego da jo nahranimo z dolgo jere-mijado, da ni "prav nič lepo«, ako se "tako« obnaša. Vzgoja uc sme biti vodena, temveč mora krepiti voljo, in temu namenu služi post. 78. Post je res nekoliko težaven; toda kako krepost bomo dosegli brez težave? Vsaka je težavna, sicer bi ne bila krepost; ecquid in virtute non laboriosum est? (In .foann hom. 36, n. 2-, PG 59, 205 ) Priznajmo, tudi javno, da i zmernost ni vedno lahka, t era pa ran t i am non possumus exercere nisi laborantes, eL eupiditalem refraenantes mulfumque subeuntes lahoris (ad Ant. hum. 13, n. r; PG 49, 141), toda vernik ne ho razpravljat toliko o njeni težavnosti, temveč mora biti prepričan, da jo more izvrševati: ne illud eonsidc-remus, lab or io sam esse virtulem, sed p nt ins posse iliam a nobis exer-ceri (in Rom, hom. 12, n. 7; PG 60, 503). Gotova je, dn nas vodi zmernost k pravičnosti, in s tem k viru pravega ugodja: iusti habent volnptatem, puram, firmam, stabilem (De Lazaro eoncio 1, n. II; PG 48, 979), Paberki o pastirovanju moških, I. Splošna je tožba, da so pri nas moški versko preveč pasivni, Liturgična pasiviteta zlasti fantov je naravnost usodna. Ce že gre v cerkev in ne postopa med sv. mašo zunaj nje ali ne poseda celo v gostilni, se tišči čim bliže vratom pod temnim koroni. V gneči in temi ni niti misliti na to. da hi s pridom mogel uporahljati molilvenik. če bi ga tudi v islini imel pri sebi, Zaradi te pasivnosti 275 se nikdar ni »živel v zmisel, pomen in namen Eiturgije, nikdar se mu duša ni ogrela ob toploti bogoslužja- Mrzel v duši odhaja iz cerkve, kakor je mrzel prišel- K maši ga privede le bolj navada in ozir na starše in na duhovnika, pTed čigar oblastjo ima nekak napol podzavesten strah; ne prihaja pa k sv, daritvi iz notranje nujo, is želje po Bogu in božjem življenju v nadnaravni milosti- Zalo pa mu ostane versko udejstvovanje več ali manj nekaj zunanjega, akcidenlalnega, kakor n- pr, noža domačega kraja. Ko zapusti domači kraj in ko se mu spremene zunanje življenske razmere in okolica, odpade vse to zgolj zunanje verstvo, v duši pa je prazno slej ko prej, Odlod bolesten pojav, ki nas Slovence v prav nelepo luč stavlja, da doma »verni ljudje, zlasti moški, v tujini popolnoma odpovedo. V ostrem prelomu brez vsakega počasnega prehoda postane ne Samo versko brezbrižen, ampak neredko naravnost veri sovražen. Ta žalostni pojav, katerega potrjujejo vsi, ki imajo s slovenskimi izseljenci Opraviti, trka odločno na našo duhovniško vest. Kar a priori že je verjetno, da je krivda za ta pojav v domači napačni ali vsaj nepopolni verski vzgoji, za katero smo vsi duhovniki odgovorni, kakor že služba nanese, ili ex justitia ali vsaj ex caritate. Del krivde je gotovo v tem. da je pastoracija pretekle in polpretekle dobe preveč zanemarjala moške na račun lažje in vsaj na videz uspešnejše pnstoracije žensk. Pa se že obrača leto za letom na bolje. 2. Pri Kristusovi pastoraciji vidimo vprav nasprotno. On jc moškim povečal veliko in posebno skrb- Ves evangelij nam kaže to dejstvo, ki pa ni zgolj posledica judovskega običaja, ki ženski izobrazbi ui bil naklonjen in je smatral za rahija nedostojno, da bi se pečal 7, poučevanjem žensk. Saj se še učenci niso nemalo začudili, ko so našli svojega Učenika v razgovoru S Samaritankn (Jan 4, 27), Pravi vzrok za Jezusovo postopanje je pač ta, da si je hotel le moSke privzeli kol sodelavce in namestnike. ki naj bi Odrcšenikovo delo v svelu nadaljevali. Edino I e moškim je poveril o h 1 a s l svojega božjega poslanstva in duhov-nišlva. S tem je moški spol od Boga najvišje odlikovan. Kristus je zaradi tega izhranim svojim učencem razkladal zagonetne svoje prilike in jim po sv. Duhu dal globlje spoznanje resnic, katerih na prvi posluh niso še razumeli. A tudi sicer je zbiral predvsem moške okrog sebe, njim posebej govoril ild- Danes pa vidimo, da so naši moški oddaljeni od Gospoda. Kakor da so izključeni od obhajilno mize in oltarja ter potisnjeni kot spo-korniki k vratom. Njihova mesta so zavzele ženske. Tu nekaj ni prav. To stanje ne odgovarja temu. kar je Jez tis delal. jM i moramo moške zopet pritegniti k oltarju, k obhajilni mizi, k apostolskemu delovanju, skratka k Jezusu! Toda tu nasl.me najtežje vprašanje: Kako? Pred vsem jim moramo v cerkvi dati zopet prostora in primerne veljave. 3. 7x v I j ti d s k i šoli je treba začeli s posebnim m o * škim p a s t i r o v a n j e m. 2e dečki se morajo pritegniti k aktiv- 276 nejšemu liturgičnemu sodelovanju in doživljanju, Predvsem jim je oskrbeti zadosten in primeren prostor blizu oltarja. Idealno bi bilo, ko bi mogli vsi sedeti v primernih klopeh in kiopicah. Nadziranje bi bilo mnogo enostavnejše. Kadar otroci .skupno molijo (rožni venec itd.), kakor pri šolskih mašah, naj vedno in načeloma dečki naprej molijo. Vsakokrat me neprijetno dime, kadar slišim dcklice glasno naprej moliti. Prvič: inulicr taceat in ecelesia, drugič mora čisto naravno vsak deček čutiti to kot sramotno zapostavljanje moškega spola v cerkvi. Res bo, da se po večini dečki tega odpora ne zavedajo, a ostane jim le tudi za pozneje mnenje, da je glasna molitev ženska domena. Pa tudi oni strah, ki je posebna moška slabost, premaga deček že v zgodnji dobi, če se navadi, da moli v cerkvi glasno naprej, Kjerkoli je katehet uvedel navado, da dečki naprej molijo, povsod se je ta uvedba dobro izkazala, nobeden se še ni kesa!, Brez dvoma vpliva v verskovzgojnem oziru zelo dobro. Nadaljnji korak v tej vzgoji h j bila večja udeizba pri Mturgiji sv, maše. Ponekod se je poskusilo s tem, da vsa občina vernikov odgovarja mašniku, ne pa samo ministrant. To jc Zgolj povratek v dobo. ko SO verniki razumeli latinščino in res skupno 7, duhovnikom darovali sv. mašo. Zadnja stoletja pa so — vsaj pri nas — ločila duhovnika in vernike. Vsak zase opravlja svojo pobož-nosi, komaj da se vernik zaveda glavnih delov daritve, na katere ga opozori zvonček. Uoslej so se take sv. maše obhajale le pri manjši udeležbi vernikov v kaki kapeli ali Of«toriju, po zavodih in kongre-gacijah. Morda pridemo do tega, da se ta način soudeležbe pri sveti daritvi razširi tudi na javne cerkve, zlasti na sv. mašo, kateri prisostvujejo otroci, S katerimi se more prej napraviti potrebna vaja. V takem slučaju bi zelo Ugodno delovalo na dečke in na moške Sploh, ako bi — za začetek vsaj — odgovarjali samo fantje, saj tudi mini-strirajo le dečki, ne pa deklice. Seveda bi se moral ta način pri-sostvovanja pri sv. maši prej s prižnice primerno razložiti in utemeljiti. SIcer pa bi taka sv. maša ne bila prav nobena nova »iznajdba ; v drugih krajih, n. pr. v Se v. Ameriki, prakticirajo to že davno z najlepšim uspehom. Načelo mora biti tudi pri nas: M oške že zgodaj v deški dobi pritegniti k liturgičnemu sodelovanju in verskemu udejstvovanju sploh. 4. Moškim (možem in fantom) je treba nuditi od časa do časa kaj izrednega v cerkvi, dati jim nekake .privilegije«. Redna pastoracija, ki enako objema vse. je premalo. Izredno mlač-nost in neaktivnost moških premagajo le izredna pastoralna sredstva. Moški se s takimi privilegiji« čutijo nekoliko počaščene, in to majčkeno slabosti- porabimo »ad captandas animas». Nekaj takih izrednih sredstev, ki jih jc praksa že preizkusila, naj naštejem: a) Moške nedelje, t. j. določena nedelja (če mogoče vs.jk mesec ena}, ko se spovedujejo samo moški; ti imajo prednost pred ženskami. Obhajilo naj bo, če količkaj možno, med sv, mašo, da ima vsak moški obhajanec še nekaj časa na razpolago, da opravi pri-mernn zalivalo. Ako je sv. obhajilo šele po maši, jc nevarnost, da 277 zlasti fantje takoj odbite iz cerkve, niso pač vajeni ostati po končani božji službi Je dalje časa v cerkvi v molitev zatopljeni, Moške nedelje se naj uvedejo kot stalna institucija tudi tam. kjer še ni apo-< stolstva mož. Saj vprav ¡z teh nedelj bo polagoma zrastla organiia* cija apostolstva mož. Pridiga se naj še posebej na moške ozira. Se boljše je, ako se vrSe posebni b) stanovski nauki za može in fante ločeno, in sicer tako, da so izključno le možje ali fantje navzoč ni, Neprimerno je, če se podaja stanovski nauk pred vsemi verniki. Možje in fantje se čutijo osramočene, Ženske so prav res radovedne in nekoliko zamerijo, saj jih poznamo, Ko pa ob drugi priliki one same zase dobe svoj stanovski nauk. so pa zopet potolažene. V novejši dobi so ponekod zelo začeli gojiti ta stanovski pouk, saj odgovarja to nekako tudi katoliški akciji, ki ljubi organizacije po štirih stanovih: možje, fantje, žene, dekleta, če ne najde že drugače izpeljane organizacije. Je pa tak stanovsko poglobljeni in prikrojeni pouk za praktično krščansko življenje brezdvomno 2ahteva sodobnih razmer. Težavno pa je vprašanje, kdaj naj se taki stanovski govori vrše, zlasti na župnijah, kjer paslirujc en sam duhovnik. Navadna nedeljska pridiga to ne sme biti. kajti od te se drugi verniki ne smejo izključiti. Kjer je več duhovnikov in več božjih služb, se da laže urediti. Na mnogih krajib se je nbncsel sledeči poizkus; Pred [ali med) službo božjo je poleg oznanila samo petminutna pridiga, ena verska misel vsejana v dušo, ob kateri naj živi ves teden. Po sv, maši pa je stanovski nauk. Ostanejo v cerkvi le zastopniki prizadetega Stanu, vsi drugi verniki takoj odidejo. Poizkus se je vubče obnescl. e) Duhovne vaje za može in fante so postale dandanes že skoraj redno sredstvo duhovne obnove. Doslej Še niso n ikjer i spodletele, tudi ne ob času prav neprijaznega vremena, ki obisk kar najbolj otežuje. Seveda odprte duhovne vaje v domači župniji, ko se moreta vršiti k večjemu dva govora dnevno, in ki morejo trajati le kake tri dneve. SO zasilno nadomestilo zaprtih tridnevnih vaj- V šestih ali največ osmih govorih, kolikor jih je možnih ob takih prilikah. pač ni mog»če učinkovito obravnavati vse nagibe, ki človeka nagnejo k temeljiti in stanovitni spremembi dosedanjega mlačnega verskega življenja. Tako globokega učinka ne morejo imeti, kakor zaprte duhovne vaje, a vendar nudijo priložnost za lemeljitejSo spoved in najpotrebnejše verske resnice razsvetlijo, utrdijo in naredijo Za življenje zopet učinkovite. Možje in fantje so navadno prav hvaležni ¡ta tako izredno poz«rnostT ki se jim posveča, Vsi kajpak nikdar ne bodo prišli: oni, ki izostanejo, bi bili najbolj potrebni. Take izgubljene ovce so bolest pastir jeva; moliti in na tihem žrtvovati mora za nje še več, morda ob prihodnji priložnosti pridejo blizu, Vsak količkaj razumen mož priznava pomen takih duhovnih vaj zlasti za mladino, Sodba njihova odmeva iz besed starejšega moža, čigar sinovi so se udeležili fantovskih duhovnih vaj; Gospod, ko bi se bilo v naših fantovskih letih toliko storilo za nas, kakor se stori za fante 278 danes, koliko lepše bi bilo poteklo naše življenje. Za nas se pa nihče ni bil zmenil.* č) Verski dan. Kjer so delovne in poklicne razmere mož in fantov takšne, da ni mogoče napraviti večdnevnih duhovnih vaj — to je zlasti v bližini mest in večjih industrijskih podjetij, kanlor hodijo moški na delo zaradi oddaljenosti že zgodaj zjutraj in se vračajo zvečer bolj pozno in utrujeni domov, v lakih krajih se morajo skrčiti duhovne vaje na en sam dan. V mnogih škofijah prakticirajo že več let S prav lepim uspehom s takimi dnevi. V ljubljanski Škofiji se je prvi poizkus V Si. Vidu uad Ljubljano naravnost sijajno obnesel, dasi se je vršil 6, januarja. L. j. po advenlnein času, v katerem SO mnogi že opravili SV. spoved. V adventu ali v postu bi bila udeležba še veliko večja, Začeli so se govori v soboto zvečer; v nedeljo sta bila dopoldne dva, popoldne pa stanovska govora za može in fante posebej. Ves popoldan in ves večer priložnost za spoved, v pondeljek zjutraj sklepni govor in skupno sv. obhajilu tako zgodaj, da pride vsak še lahko pravočasno na svoje delo. Za govornika je morda trud precejšen, moškim pa je s takim dnevom zelo ustreženo. A v krajih, kjer ima jo moški deloma dolgo pot do cerkve, su tak verski dan ne bo mogel uspešno vršiti. Tri do Štirikrat v enem dnevu dolgega pota Ifa m sem ne morejo naredili, V krčmi pa tudi ne smejo čakati. Priložnosti za posedanje pri pijači ne sme bili. Uničila bi vsak globlji uspeli. Poizkusi z duhovnimi vajami so se posrečili večinoma mnogo sijajneje. kakor je bilo pričakovati, Popolnega neuspeha ni bilo nikjer. Se so naši moški dovzetni za Kristusovo besedo in ljubezen, samo nuditi se jim mora posebej. Hvaležni so za to izredno skrb. Nekaj ovir in težkoč pa mora bili. Satan ho oviral vsako delo. ki je namenjeno reševanju dni, Takšne izredne priložnosti pomenijo duhovno obnovitev in utrditev za vse še verne moške, vsakokrat pa tudi za marsikaterega popolno spreobrnjenje in poholjšanje, Trud ni nikdar zastonj, a prav gorečih apostolov tudi ne vzgojijo, za ta namen take prireditve ne zadostujejo. Za to je treba več, t. j, zaprtih duhovnih vaj. 5- Zaprte duhovne vaje v posebnem domu so prava apostolska šola. Iz vsake župnije bi morali iti najvplivnejši možje in najpotrebnejši fantje skozi to šolo in sicer ponovno. Sami iz osebne skuSnje vemo, da je prenovitev v duhovnih vajah večkrat potrebna, da si ohranimo svežo gorečnost in v/.trajno zvestobo. Zlasti za uspešno izgraditev katoliške akcije- potrebujemo laiških apostolov, ki so se apostolskega duha navzeli v duhovnih vajah. Pri nas institucijo edinega Doma duhovnih vaj še vse premalo uporabljamo. Tudi sistematično uporabo tega doma je treba organizirati; škoda je, da pri nas Dom toliko dni v letu prazen stoji. Zdi se mi kot kapital, ki ni na obresti naložen. V drugih škofijah najdemo vzorec, po katerem bi približno tudi mi mogli uredili obisk Doma. V frihurški nadškofiji. kjer redovnikom, predvsem jezuitom delovanje do poloma nemškega cesarstva ni bilo dovoljeno, se jc 279 osnoval škofijski odbor svetnih duhovnikov, kateri skrbi za redne tečaje zaprtih duhovnih vaj- Udeležujejo se jih moški po dekanijah. Vsako lelo se določijo dekanije, katere morajo poslati udeležence, tako da pridejo v pelih letih vse na vrsto. Nato se začne vrstni red zopet znova. Tako je prav dobro preskrbljeno ¿ato, da nobena župnija ne izostane. Kadar se iz ene župnije udeleži večje število mož, potem fantov, vajencev, delavcev, kinelskih sinov, poslov i Iti-(duhovne vaje se vrše večinoma za posamezne stanove), potem je šele mogoče iz vseh vrst moštva sestaviti kader gorečih apostolov; potem zaprte duhovne vaje vplivajo na duha in versko življenje cele župnije, dekanije in škofije. Dokler .se udeležba «e izvede tako sistematično, se sicer nekaj deta, a uspeh je delen in nezadosten. Naloge časa vpijejo tudi pri nas po izrednih sredstvih — prav posebno še med moškimi delavci. Vox clamantis in desertu , , .7 6. In lust not least moškim, zlasti fantom, je treba pripraviti v cerkvi primeren prostor, V tem pogledu je uinogokjc prav žalostno. Cerkev je morda premajhna, neprimerno zidana z raznimi koti in kapelicami, odkoder se ne vidi na oltar. Kantje nimajo svojega mesta, se stiskajo na koru, za orglami morda in pod zvonikom. V takem primeru je conditio sine qua non, da se s pametno povečavo cerkve dobi primeren prostor. Cerkev, kot hrani za bogoslužje, mora biti zidana tako, da se od povsod vidi na glavni oltar, kjer su opravlja najsvetejša daritev; temnih, skritih kotov ne sme biti, Kjerkoli se bo zidala nova cerkev ali povečala stara, se ho moralo pred vsem na to prevažno točko misliti, Plečnikova cerkev sv. KrančiSka v Šiški je v tem oziru zgledna, pa tudi Vurnikov načrt za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku reši ta problem kaj preprosto in lepo. Ohoje zahteva naša doba: globljo versko vzgojo moških in pa primeren prostor pri liturgičnih opravilih v cerkvi. S tem vzdržimo versko življenje vsaj na sedanji stopnji, če ga že ne moremo razviti v novo pomlad. R- Virgo-socerdos. Teološko popolnoma utemeljen nauk je, da je Devica Marija sodelovala s Kristusom, svojim Sinom, pri delu odrešenja In če delo odreSenja motrimo pod vidiki zadoščenja, zashižcnja, daritve in reSitve iz sužnosti hudobnega duha, moremo tudi o Marijinem sodelovanju razpravljati z ozirom na te strani odrešenja. Gotovo ¡c, da ni Marijino sodelovanje notranje nujno, dopolnjujoče, enakovredno in paralelno Kristusovemu delu ali ločeno samostojno, ampak podrejeno in le »v Kristusu in po Kristusut soodrešcnjc. Teologi izražajo to sodelovanje s stavki; Christus satisíccit de condigno, Maria de congruo; Christus meruit de condigno, Maria de congruo- Marija je trpela na Kalvariji radi Kristusovega trpljenja, ¡e že s svojim materinstvom pripravila to daritev, je vedela, da je njen Sin sacerdos ct victima' , in je s svojo vero in ljubeznijo za odrešenje sveta izro- 280 čila tudi na Kalvarlji Sina kot daritev, njeno trpljenje je Bog sprejel s Sinovim. Kadi tega sodelovanja jo imenujejo mnogi teologi tudi z naslovom corredemprix aii pa tudi z izrazi, ki se uporabljajo v prvi vrsti za OdreSenika, oziroma za njegovo delo. Pri vseh teh izrazih, ki jih posebno govorniki od cerkvenih očetov dalje, pa tudi liturgija uporabljajo, moramo seveda vedno vedeti, da se z ozirom na Kristusa le v analognem smislu smejo rabiti o Mariji. Kristus je ^sacerdos in aeternum*. Glavna funkcija duhovnika je. iut offerat d ona et saerificia pro peccatis«. Bil je sam tudi žrtev, ki jo je daroval. Duhovniki nove zaveze SO z ozirom na daritev Samo namestniki fsacerdotes vicarii), kar postanejo po neizbrisnem zakramentalnem znamenju, ki jc temelj njihove oblasti. Radi ïveze s Kristusom po tej oblasti morejo posvečevati in vršiti daritev sv. maše. Ker jc Marija bila pri daritvi svojega Sina in jc z zavestno voljo ir s srcem spčuvstvovala Ka odrešenje sveta, zato so jo nekateri govorniki in teologi v zadnjih desetletjih nazivali Virgo-sacerdos, Tisti, ki so rabili ta naslav in gojili pobežnost k Mariji-svečenici, so se mogli celo sklicevati na pritrdilne izjave nekaterih papežev. Pij JX. je že 1. IR73. poslal pohvalni hreve msgr, Van der Berghe, ki je spisal knjigo »Marie et le sacerdoce«, V tem pismu omenja papež, da so cerkveni očetje Marijo imenovali Devico-svečenioo. Pij X. pa je 6. maja 1906 obdaroval z odpustkom 300 dni posebno molitev k Devici-svečenici. V tej molitvi se Marija imenuje Mati Kristusa, najvišjega duhovnika, svečcnica in oltar ob^nijm, prijetna žrtev, Hogu darovana, slava duhovništva; dasi ni prejela zakramenta mašništva, se vendar more imenovali Devica-svcčenica', Tudi znani teolog p Hugon O- P, je 1. 19! 1, izdal knjigo »La Vierge-Prêtre. Examen théologique d'un lilre et d'une doctrine,*; V njej je razpravljal in utemeljeval naslov in nauk o Muriji^sveÊCnici, Dogmatik Tanquerey ima v knjigi »Les dogmes générateurs de la piété (Desclée-Paris 1926| posebno poglavje o »la Vierge Prêtre«'. Nauk, ki ga označuje naslov Devica-svečenica, «meji in utemelji s stavkom: Marija ni dobila niti neizbrisnega znamenja (po katerem bi torej bila uvrščena v hierarhično duhovništvo) niti oblasti duhov-ništva; vendar pa je bila na poseben, odličen način deležna dostojanstva in milosti tega zakramenta. To trditev pa potem dokazuje tako, da razlaga in utemeljuje resnice: 1. Marija je mali najvišjega duhovnika; 2. jc pridružena njemu v duhovniškem delu odrešenja; 3. ima v odlični meri duhovniškega duha, Radi tega se mu zdi po-božnost k »Devici-svečenicU upravičena1. A proti naslovu so med teologi nastali pomisleki kljub temu, da so priznavali resnice, ki so tvorile razlog za ta naslov. Scheeben, ki je sicer utemeljeval lesno sodelovanje Marije pri vsem odrešilnem delu, je bil odločno proti temu naslovu, lm Rczug auE die lûilnahme 1 GI. Documentation catholique t. 19 [31. marcu Î928J c. 810. Ti naslovi so povzeti iz spisov ccrkvnnih očetov in pisateljev. - Str. 180—193. ' O, c. 181, 281 Mariens am Mutigen Opfer Chris Ii steht der Name »sacerdos« wohl zuerst hei Alberl M-, von dem ihn Anlonin entlehnt hat; er ist aber bei den Theologen gar nicht in Gebrauch gekommen.- 1 Razlogi, radi katerih Sch, odklanja ta naziv, so dogffiatični, Opozarja, da je Arnol-dus Carn., ki je sicer jasno pisal o žrtvovanju Marije, vendar skrbno pazil, da ni rabil zato izraza »Sv&čeflica«, indem er das Opfer Mariens durch Christes Gott darbringen läßt und die Teilnahme an der aucloritas summi sacerdolis ausdrücklich ausschließt«, Z ozirom na Kristusa, velikega duhovnika, bi torej ta naziv mogel povzročiti mnenje, kakor da bi Marija prinesla Svojo daritev, ki bi bila nekaki) dopolnilo Kristusovi. Če pa mislimo n:i hierarhično duhov-ništvo v Cerkvi, je njegova bistvena lastnost v tem, da je nadome-stujoče ter posvečenje in izvršitev daritve vrši v moči Kristusove avtoritete. A Marijino sodelovanje ni tako, ampak je vet kakor na dornest ujoče. ni pa iz take avktontete (charaeter), Druge funkcije spadajo lahko k daritvi, a ne neposredno notranje in tudi ne k bistvu duhovništva, ampak jih zaznamujemo najbolje z nazivom -diakonat* -Tudi Marijino sodelovanje pri daritvi Sina najbolje tako označimo; moremo jo imenovati tudi s spi osti i m izrazom »liturgrnja-.. Tudi pri cerkvenih očetih je treba ločiti, ali rabijo splošni izraz(kakor Janez Dam, oziroma Teodor Stud ) ali ki pomeni duhovnika v pravem pomenu. Radi nevarnosti dvoumja in nejasnosti zametav.i torej Scheeben ta naslov in pobožno«t pod lem nazivom. Schiith sicer misli, da bi se Scheeben tudi naziva ne bal več, ko je Pij X. odobri! molitev k Virgo-sacerdoss, Vprašanje o upravičenosti naslova in pohožnosli pod tem naslovom je sedaj rešeno. 8. aprila 1916 je kongregacija sv, oficija izdala dekret, v katerem omenja, da so se pričele širiti slike, ki predstavljajo Devico Marijo v duhovniškem oblačilu, in odloči zato imaginem B. M, Virgin is vestibus saeerdotaübus indutae esse repro-bandam ". Vendar po tem dekretu ni se prenehala pobožnost k Devici-svečenici. ^led drugimi je tudi časopis Palestra del Ctero v Rov Igu (Italija) priobčil 1. 1927 (6. St.) Članek o Mariji, Devici-sveie-nici. Kongregacija sv. oficija je poslala škofu Rizziju pismo, v katerem opezarja na dekret iz I, 1916- ter ponovno spominja, da ta poboznfist ni priznana in se zato ne sme širiti5. Uredništvo lista je prosilo p, llugona O. P. za natančnejša pojasnila o motivih odloka. A ta je odgovoril prav tako, da sv. olicij nc dopusti, da bi se še govorilo o tej pobožnosti. Omenja, da bi slabo poučeni verniki te pobožnasti ne moglj pravilno razumeti, zato naj se pusti". Ker v Marijinem sodelovanju pri dariLvi na križu manjkajo vprav tisti znaki, ki so bistveni v funkciji duhovnlltva nove zaveze. 1 Katholische Dntnnatik lil, str. 612. » Medialrix, Innsbiuck 1925, ilr. 273—275. " AAS VIII (1916), 14& 7 Dnciimciitalion catholique 31. marca 1928, e. 809, - Ibidem S10. Hojiii'nvni Volqlk. 19 282 iato naziv Devica-svečenica ni primeren. A zato velikost Marijinega sodelovanja pri odrešenju ni zmanjšana, le nevarnost dvoumnosti iz praktične pobožnosLi M odstrani. J, Fabijan. Altare privilegiatum v svetem letu 1929, Za izredno sveto leto 1929. je papež dovolil main i kom pravico privilegiranega oltarja. Dovoljena pravica je osebna, i-privilcgium personalen: pri kateremkoli oltarju kdo opravi presv. daritev, more vsak dan eni duši v vicah nakloniti popoln odpustek (g!. Bogosl. Vestnik 1929, str, 173). Pojavil pa se je dvom: »Utrum privilegium persónate, hoc anno jubilari sacerdotibus concession, sit consuetum personale privilegium al taris, vi cuius sacerdotes, pro deiuncto celebrantes, ¡ndulgcntiam plenariam acqnirere et applicaic veleanl animac, pro qua Missam celebrant; vel po t i us ila ¡nlelfigenduni sit, ut sacerdotes, Sacrum litantes, in quolibel Missae Sacriíicio plenariam Indulgeniiam lucrari et applicare possint, independenter a Missae applicatione, uni animac, in purgatorio detenlae. ah ipsis ad libitum designatae?< K temu vprašanju je sv. penilencijarija odgovorila 8, marca 1929: Negative ad primani partem, aiflrmative ad secundam* (A AS 1929, 168). Navadno dovoljuje SV. sLolica privilegium altaris tako, da Se more popolni odpustek nakloniti samo tisti duši, za katero mašnik opravi sv. daritev. Odpustek in sad sv. maše se torej ne da tako ločiti, da bi drugemu naklonili sad Sv. maše in drugemu odpuslek (C. Indlg. 5, aug. 1897). Takistu se odpustek za duüo v vicah ne dobi, če se sv. maša daruje za žive in mrtve, in ne samo za mrtve [C. Indlg. 23. jan. 1901; gl- F. U-, Pasi. bogas!. If 591). To je navaden privileg. consuetum .pcrsonalc privilegium alta-rjv . — V íxrednem svetem letu 1929 pa je sv. oče dovolil mašnikoni izreden privileg, da morejo, nezavisno od aplikacije sv, maše, popolni odpustek nakloniti duši, ki jo sami določita, Mašnik torej ni vezan, da bi, kakor navadno, moral nakloniti odpuslek oni duši, za katere daruje Sv. mašo. Pa tudi tega pogoja za odpuslek ni, da bi morala biti sv, maša za mrtve. Naj je sv, maša za žive ali za mrtve ali v katerikoli namen, mašnik more popolni odpuslek nakloniti duši, ki jo sam izbere. In to vsak dani vendar pa le eni duši pri eni sv. maši. F, U. Odgovori odbora za razlaganje cerkvenega zakonika. K dvomom, ki so se pojavili v tolmačenju nekaterih kdnonov, je odhoT za razlaganje cerkvenega zakonika (Pontificia commissio ad codicis cánones aiithcntice inlerpretandos) odgovoril 12. marca 1929: 1. O Škofovih pravicah pri blagoslovih. — Vprašanje: An verba >r i l i b u s ab Ecclesia praeseripti s«, de quibus in canone 283 349 § 1 n. 1, iia inteliigenda sin):, ut Kpiscopi in sacris benedietio-níbiis prohibean I ur solo crucis signo uti, quiiiu peculiar i 6 formula in libris liturgieis nun priiescribilur? — Odgovor; Negative. Škofje, rezidenci jal ni in titularni, imajo pravico; a) bencdiccndi, cum omnibus indulgen tiis a Sancta Sede concedí soli Lis, rosaría, aliasque coronas precatorias, cruces numisma ta, sta-Lúas, SCapUlarta a Sede Apostólica probata Basque jmponendi sine onerc ijiscriptiimis; b) erigendi, in ecclcsiis et oratoriis ctíin priva tis aliísque pi is locis, stationcs Viae Crucis cum omnibus indulgentiis, quae buiut-modi pium excrcitium petagentibus impertitae sunt; nee non bene-dicendi pro fidelibus, qui causa infirmity tis vel alius legi Li mi impe-dimen t i sacras sla ti one s Viae Crucis visitare nequeant, Crucilixi icones cum applicative omnium indutgenlinrum devoto exercilio eiusdem Viae Crucis a Romanis Pontificibus adnexarum. To so iste pravice, ki jih po kánonu 239 § t nn. 5, 6. imajo tudi kardinali. In ta kánon 239. ki govori o kardinalih, se navaja v kánonu 349, ki našteva škofove pravice. Razlika med kart, 239 in 349 je ta: kardinali blagoslavljajo vse imenovane stvari »solo signo crucis«, školje pa ritibus ah Ecclesia pruescriptis«. Cc je torej v lUnr-gičnih knjigah za ta ali oni blagoslov določen poseben formular, škofje morajo podelili blagoslov po Listem formular ju. Iz kAn. 349 pa ni ¿isto jasno, kako je ravnati škofom, če üa kak blagoslov ni določen formular; ali smejo v takem slučaju tudi škofje tisto stvar blagosloviti »solo signo crucis«. M. pr. za blagoslov postajnih križev ni nobenega formularja: kardinali blagoslavljajo postajne križe wsolo signo crucis«. Ali smejo to tudi škofje? Po odgovoru odbora za razlaganje cerkvenega Zakonika: smejo. 11, 0 raidiravnem zakonskem zadržku publicae honestatis, — Vprašanje: An vi eanonis 1078 ex solo iictu, ut aiunt, civili inter eos, de quibus in canone 1099 g 1. independenter a cohabitatione oriatur inipedimenlum publicae honestnlis? — Odgovor: Negative. Po kánonu 1078 izvira zadržek javne spodobnosti, publicae honestatis, iex matrimonio invalido sive consummato sive non, et ex publico vel notorio concubinato«, Civilni zakon, sklenjen med katoličanom in onimi osebami, ki govori o njih kan. 1099 § 1, je neveljaven. VpraSanje pa je: ali izvira aadriek javne spodobnosti že iz same civilne poroke, tudi Če civilno poročena ne bivata skupaj? Odbor za razlaganje zakonika je izjavil; vir zadržka ni že sama Civilna poroka, ampak civilna poroka in skupno hivanje civilno poročenih, 111 O izpregledu zdržnosti in posta. — Vprašanje: An m a gnus populi concurs ii s«, de quo in camine 1245 § 2, haheatur etiam per extraordínarium concursum fideliuni unius tantum parocciae ad festum in ecclcsia celebrandum? — Odgovor: Affirmative. K^irjn 1245 S 2 daje škofom pravico, da morejo radi posebnega velikega shoda ljudi dati izpregled posta ali vzdržnosti, ali tudi obenem posla in zdržnosli. vsej škofiji ali enemu kraju. Vzrok je; 19* 284 v takih okoliščinah, ob posebnem, velikem shodu, je izpolnjevanje napovedi pretežko ali ncprilično; mnogi bi zapoved kršili. Odbor za razlaganje cerkvenega zakonika pa je odločii: tudi ob izrednem shodu vernikov ene same župnije, ki se zhero k prazniku v cerkvi, more škof dali izpregled posta in zdrinosti. IV. O izpraševanju prič pri cerkvenem sodišču, — Vprašanje: An secundum eanonem 1761 § 1 survari polesl praxis, vi cuius iudex cum altera parte communicate sole! positiones sen articulos argu-mentorum, super qtribus testes suni examinandi, ut interrogatorium coniiciat exhiheatque iudici? — Odgovor; Affirmative, remote tarnen ¿ubornationis periculo. V. O pravdah za razporoko in ločitev zakona. — Vpraäaüje; Utnim vox i m ped im en ti canonis 1971 § 1 n. 1 intclligenda sit tantum de impediment is proprie diclis (can. 1067—1080], an eliam de impediments improprie diet-is matrimonium dirnnentibus (can. 1081—1103J? — Odgovor; Negative ad primam partem, affirmative ad sccundam, Kanon 1907 g 1 veli; da imata mož. in žena pravico, začeti pravdo za ločitev ali razporoko, če nista sama vzrok zadržku (»nisi ipsi fuerint impedimenti causa), O kalerih zadržkih govori kämm? Ali samo o mzdiravnih zadržkih v ožjem pomenu [impediments proprie dieta), kakršni so n, pr, crimen, raptus i. dr.; ali tudi o zadržkih v širšem pomenu (impedimenta improprie dicta), kakršni so n, pr. vis, metus, error, Odbor za razlaganje zakonika je odgovoril, da je treba künon umeti ¿a oboje zadržke. Pravde zoper veljavnost zakona lorej ne more naperiti zakonski, ki je hil vzrok zmote v osebi (causa erroris circa personam)', ali ki je izsili! (vi, metu) privoljenje v zakon. Takisto ne more tožiti ločitev, kdor je sam prej zagrešil preSeštvo. F. U, Obhajanje bolnikov. Ce se deli SV. obhajilo več bolnikom, ki so v isti hiši. v isti bolnišnici, pa v različnih sobah, tako ločeni, da bolniki v eni sobi ne morejo vedeti, kaj Se godi v drugi sobi, je moral mašnik do.dej v vsaki sobi moliti vse molitve, kakor jih določa rimski obredni k (lil. 4, Cap. 4). Ker pa je to zamudno, je S. C. R. dne 9. januarja 1929 I AAS 1929, pg. 431 dutu za ta slučaj to-le navodilo (inslnurtioj: Mašnik ali diukon, ki deli sv. obhajilo, naj v prvi sobi moli v mno-žinskem številu vse mojtlve, ki se po ohretlniku (lil. 4. cap. 4) morajo opravili pred sv. obhajilom. V drugih sobah pa moti samo; Mise-realur Uli, Indulgenliam, Kcee Agnus Det in samo enkrat Domine nou sum dignus, Aceipe iraler (šotor) ali Corpus Domini nositi. V zadnji sobi moli molitev po sv. obhajilu; Dominus vobiscum. Domine Sancle; in če ima še katero sv. hostijo, da ob koncu, pa samo v zadnji sobi, evliaristični blagoslov. V cerkev se vrne kakor navadno, S tem navodilom S C. R. se ne ujema, ker smo lani čitali v Theologisch-praktische QuarlalschrlfL (Linz, 192B, pg, 825], Tam 285 nekdo poroča, da je haarlemskemu ordinariatu o-jl liulandskem k vprašanju quoad distributionem S, Synaxis in nosocomiis, ubi plu-nbus personis in vari is locis danda est S. Communio«, odgovoril substituí S. C. K.: Sulficit una vice recitare preces a Ruhricis Riluatis pracscriptas ct omnibus aegrotis S, Communionem dare sine intermission e. Preces illae in Oratorio nosocomii dici valent.x Poročevalec misli, da odgovora ni smatrati za apostolski indult, ki dovoljuje nekaj, kar ni v Soglasju z liturgičnimi določbami, ampak da je samo "benigna intcrprelatio ipsius textus Ritualis Romuni juxta mentcm legislator!* ; in zalo da bi se tudi drugje smeli ravnati po tem odgovoru. V Acta Apostolicae Sediš ta odgovor ni bil priobčen; in instruk-cija S. C, R, ga zavrača. F. U, Sprejemanje Rusov v katoliško Cerkev. Rimska komisija za Rusijo je 12. januarja 1929 izdala la-le opomin (AAS Í929, 94.171): Zgodi se večkrat, da kdo izmed Rusov, ki bivajo izven domovine, klerik ali lajik. s pomočjo božje milosti kaže željo, da bi sc vrnil v katoliško Cerkev; obrne se do Škofa ali do pooblaščenega duhovnika s prošnjo, naj se mu dovoli, da se bo na zunaj, in foro externo, odpovedal zmoti in izpovedal pravo vero. Da bi škofje tega dovoljenja ne dajali prelahko, zlasti takim osebam ne, ki jih sploh ne pii/.najo ali jih poznajo le malo: sc opominjajo, naj vsak slučaj, ko želi vrnili se v katoliško Cerkev mašnik ali diakon, posebe natanko sporoče rimski komisiji za Rusijo ali apostolskemu legalu. kjer je. in se ravnajo po navodilih, kakrSne bodo po okoliščinah prejeli. Drugače pa naj onih, ki prosijo za sprejem v katoliško Cerkev, nikar ne zavračajo ali prepuščajo samim sebi, ampak jih priporoče modremu mašniku, ki jih bo učil katoliški nauk. poizvedoval za njih življenje in namen in nad njimi cul. F. U. Vprašanja in odgovori. I. Praeiationes in cantu ferial!, — V novi izdaji rimskega mi sala je za vse preiacije dvoji napev: cantus sollemnis- in v-cantus ferialis* ; le prt'fueija za črne muie ima en sam nape v. Za slovesne preiacije veli rubrika: iPraofationes in cantu aollemni adhibendae (suni) in omnibus Missis tie quoiihet Officio duplici itut semiduplici, el in Missis votivis pro re gravi el publica si mul Causa. Numquam ta men ndhihentur in Missis ritus simplicis, el in Missis votivis, tjuae pro re gravi el publica simul causa non sini. Za f erialne prefaeije pa ukazuje rubrika: iPraefaliones in cantu feriali adhihendae [sunt] in omnibus Misis ritus simplicis, ct in Missis votivis quae pro re gravi ct pubjiea simul causa non sint.t — Ce una torej kdo peto poročno mašo {Missa votiva pro sponso et sponsii). mor¡i izbrati prefacijo, kakor jo določajo rubrike, toda »in cantu feriali«. F. U. 286 2. Vprašanje o sv. obhajilu v bolnikovi sobi, — Obolelemu duhovniku streže usmiljenka. 0. kaplan pride vsak dan na dom obhajat bolnega tovariša in obenem strežnico. Strežnica gre nato k sv. maši v župno cerkev (kjer bi bila lahko obhajana). — Ali je ta praksa v skladu s cerkvenimi naredbami? K vprašanju je C. de Sacrainentis dne 5. jan. 1928 odgovorila, da ni dovoljeno sv, obhajilo deliti zdravim osebam na bolnikovem domu Skol bi mogel po kan. 822, § 4, , pro singulis cnsibus el pei modum aetus dovoliti sv, obhajilo ne sicer v holniknvi sobi, ampak v kakem drugem dostojnem prostoru, osebi ki tisti dan ne more iti v cerkev. — Odlok kongregacije je priobčen v »Bogosl. Vestnikn« 1928. str. 299. F. U. SLOVSTVO, a) Pregledi, Iz literature o Mariji sredmei vseh milosti, V okrožnici Miserentissimus Redemptor (S. maja 1928} govori Pij XI. o skupnem, občestvenem zadoščevanju, ki smo ga dolžni posebno v naših časih dajali presv. Srcu Jezusovemu. Na koncu okrožnice omenja sadove, ki nanje upa, ako se bo misel zadošče-vanja budila in udejstvovala. Upa, da bo pravični Hog prizanusel vesoljnemu človeškemu rodu, če bo občestvo vernikov skupno .aim Clinslo iMediatore et Capite« za vse ponižno prosilo in zadoš^evaio. Nato pa pristavi papež sklepno željo, v kateri je jasno izraženo prepričanje o nalogi Marije, božje matere, V celotnem odrešilnem delu. Hisce denique votis inceptisque Noatris praesens arrideat Virgo Dei Parens benignissima, quae, cum Jesuni nobis Rcdcmptti-rem ediderit, aluerit, apud crucem hostiam ohlulerit per arcana m cum Cbristu coni unctione m eiusdeinque g T a t i a m omnino sign late m , Kcparatrix item eXstilit picquC appellatur. Cuius nos eonfisi apud Christum dcprecationi, qui unus cum sit »Mediator Dei et huminum« (1 Tim 2, 5) s u am sib i Matrem adscisocre voluil peccatoruni a d V O C a -tam graliaeque minislram ac mediatricem, caele-stium munerum auspicem paternaCqUe benevolentiae Nostrae teste m, vobis Venerabiles fratr^s, vestris curis ooncredilu gregi universo, aposlolicam benediction em peramanter impertlmus.«1 S lomi besedami je papež izrazil prepričanje: 1. Marija je . Re-paratrix* in sicer radi svoje skrivnostne zveze s Kristusom Odreše-nikom, ki ga je rodila, hranila in pod križem dala kot žrtev; 2, Marija pa je tudi dejanska zavetnica grešnikov, delivka in posredovalka milosti in neheikih darov znanilka. Tu je po posebni volji 1 A AS 1928. Podčrtal jaz. 287 Kristusa, »edinega srednika med Bogom ¡n človekom«. Marijina posredovalna naloga izhaja torej iz odloka božje volje |adsci-scere voiuit), je torej postavljena za srednico posebej in je njeno posredovanje podrejeno »edinemu posredovalcu*, je pa zato tudi splošno, 3. Tudi način je označen, po katerem posreduje, namreč deprecatio apud Christum«; ker pa je pridružena Kristusu, sred-niku pri Bogu za človeštvo, je ona srednica pred Bogom za človeštvo. S to izjavo je papež Pij XI., kakor že prej večkrat3, znova potrdil upravičenost nauka, da Marija posreduje vse milosti. Čeprav je ta izjava le v sklepu okrožnice, pa je vendar važna. Profesor dogmatike na louvainski univerzi 1. B i t l r e tu i e u \ je izdal knjigo, ki jo smatram Za najboljše sistematično delo v novejši literaturi o tem rnariološkem vprašanju3. Delo je nastalo iz teoloških predavanj o tem predmetu. Odlikuje ga ostra jasnost v opredeljevanju pojmov, v razločevanju posameznih vprašanj, v temeljitem dokazovanju. Poleg tega pa preprost slog omogočnje, da moremo slediti glavnim mislim in jih ne izgubimo izpred oči. Knjiga ima dva dela. V prvem razpravlja pisatelj o sodelovanju Marije pn pridobitvi milosti, ki ga leologi imenujejo »eorredemptlo ■ alt cmrcdemptio in ga postavljajo nasproti sodelovanju pri delitvi milosti, na kar nekateri omejijo izraz in pojem posredovanja, kar pa pisatelj zavrača, ker je tudi sodelovanje pri delitvi milosti posredovanje. Ker je posredovanje Marije, v kolikor sodeluje pri pridobitvi milosti, pri prvem delu odrešenja, temelj za posredovanje v deliIvi milosti, zato pisatelj skrbno in temeljito obravnava to vprašanje, Iz pojma posredovanja, iz sodelovanja pri odrešenju, ki se kaže v svobodni privolitvi v včlo večen je, iz zaslužen ja [de eon-gruo) vseh milosti, iz sotrpljenja pod križem, kar izpričuje tudi tradicija, dokaže, da je Marija v pravem in resničnem pomenu posredovalka. V drugem delu razlaga in utemeljuje nauk, da Marija sodeluje pri delitvi vseh posameznih milosti. Na prvo mesto postavi posebej dokaz iz rednega učenja cerkve (148—1571 Navaja izjave papežev od Benedikta XIV. do Pija XI., ki so večkrat z nedvoumnimi besedami potrdili ta nauk; čeprav njih izjave ne pomenijo slovesne odločitve o njem, so vendar več kakor samo osebna mnenja, večje vrednosti kakor mnenja posameznih teologov ali škofov. Saj je celit vrsta papežev, ki v avtentičnih, celi cerkvi namenjenih dokumentih potrjujejo nauk, ki zadeva vero. Važnost tega dokaza B. solidno in jasno poudari in ga loči od zgolj osebnega mnenja, pa tudi od slovesne definicijo, Pripomnimo le, da bi tudi iz odlokov Pija XL mogel citirati več kakor en« izjavo (cfr. BV V |1925J 200). Med rntiones theologicae razvija pisatelj najprej dokaz iz sodelovanja pri pridobitvi milosti, kar je obširno razložil v prvem ~ Gi BV V ft925), str, 200. * De mediation? universal! li. M. Virfinls quoad gratias. Brugis [Bel-jjii] 1926. ft", 319 str. 288 delu knjige- Drugi dokaz pa je iz zveze D. M. z Bogom v nehcsih obenem z njeno ljubeznijo do ljudi ter z dejstvom blažene vizije Boga (172—180). Ta dokaz je nekoliko bolj zapleten, posebno ker zahteva, da Marija spoznava vse posamezne potrebe ljudi In ima tako v nekem oziru skoro vseobsežno spoznanje. Vendar pa tega spoznanja a priori pisatelj nc predpostavlja, ampak kol posledico iz resnice >Mutris hominum in consorlis redeiliptoris* izvaja. Iz Svetega pisma smatra pnitocvangelij za ono prvo božjo besedo, v kateri je implicite tudi tn Marijin privileg izrečen. V nekaterih drugih tekstih in dejstvih pa je ta nauk lahko naznačen (insinuatur) n. pr. Lk 1, 41—45; Jan 2, i —12. Pač pa se mu zdi izvestno, da besede umirajočega ZveliČarja: Jena, glej, tvoj sin!-[Jan i 9, 2b) vsaj v m is ličnem pomenu obsegajo resnico o Splošnem materinstvu Marije in dokazujejo tako tudi resnico o delitvi milosti po Mariji, V nauku tradicije loči dve vrsti tekstov. Začne z Jakobom de Voragine (f 1298), gre nazaj do sv. Eirema ter navaja vrsto cerkvenih pisateljev, med njimi sv. Tomaža in hI. Alberta Vel., ki so vsi implicite, pa zadosti jasno učili, da se Marijino sodelovanje ne omej' 6t>mo na pridobitev milosti, ampak da se razteza tudi na delitev milosti: leviš cum Tradilione contactus« zadostuje, da to spoznamo, Iz druge oblike tradicijskega dokaza >ex associalione B. M. V. muneri Redcmptoris et ipsius dominio« pa moremo spoznali, da se to Marijino sodelovanje ne samo more i z vr Seva ti ali de facto izvršuje, ampak tudi, da se to godi vslcd volje božje torej -in vi decreti divinin, ki je Marijo prevzel v delo odrešenja [216—22i>). B- se pridružuje prepričanju onih teologov, ki smatrajo nauk, da je Marija sriidnieu milosti v polnem pomenu besede, namreč tudi kolikor vključuje sodelovanje pri delitvi vseh in posameznih milosti, za definihilis ab Ecclesia«<, torej form al iter implicite razodel. Doka/ pa formulira tako: Principium assoeialinnis B M. Virginis cum Chrislo in opere salulis est sane Veritas revelata; atqui hoe principium formatter implicite continet cooperalionem B. Mariae in distribulione gratiarum; ergo haec eooperatio est formalitcr implicite revelata (229J. Seveda pa hi bilo primerno, da bi se pred definicijo tega nauka proglasile nekatere verske resnice o Kristusu, ki jih ta nauk predpostavlja: salisinetio Christi vicaria, s« ti sf actio universalis quoad homines, universalis quoad gratias (259). MaKadnje razpravlja pisatelj o naravi in načinu Marijinega sodelovanja pri delitvi milosti (261—301). Teologi soglašajo, da vrši Marija to nalogo s svojo priprošnjo [intcrcessio). Ta pTjprošnja je bislveno viije vrednosti kakor prošnja svelnikov, ne samo v tem, da je univerzalna z ozirom na ljudi in na milosti, ampak predvsem V tem, da temelji in izvira v bistveno višjem dostojanstvu Marije, matere Boga-Odrešcnika. ter se opira na njegovo pTav tako vtije za-služenje. Prav zato pa ni samo priprošnja. anipak vključuje; pote-slas disponendi« z milostmi, expTessio voluntatis, ki ne more biti acuslilana (hyperinlercessio, 291). Nc strinja pa se avtor z onimi 1397 teologi (Hugo, Lepicier, Commer i- dr.), ki pripisujejo vrhtega Marijinemu sodelovanju v delitvi milosti Se instrumentalno-fizično vzročnost. Kakor je vprašanje o fizični vzročnosti z ozirom na človeško naravo Kristusovo, na zakramente, na povzročanje čudežev po svetnikih še neodločeno in bo radi velikih teikoč ostalo vedno sporno, pravtako tudi ne kaže Marijinega sodelovanja v tem smislu poudarjati in razlagati (276—283]. ludi se ne morejo teologi, ki to učijo, upravičeno sklicevati na avktoriteto sv. Tomaža (285), Omenili moram Se, da pisatelj vzdržuje tezo o posredovanju vseh milosti po Mariji in je ne omeji samo na dejanske milosti. Seveda je treha potem tu razločevati med direktnim, neposrednim, in posrednim sodelovanjem (za milosti cx opere operato posehno). Vsa važnejSa novejSa literatura je v knjigi navedena (136—138, 307 -317). V polemiki glede spornih vprašanj je pisatelj popolnoma brezstrastno stvaren. Prav ima, ko upa, da bo študij spisov posa* meznih cerkvenih pisateljev in drugih dokumentov Lradicije, ki se ze pridno vrši v tem pogledu, prinesel vedno večjo jasnost v dokaz iz tradicije in v celotno vprašanje. Oficij in mašo v čast Mariji, srednici vseh milosti, je dovolila sv, obredna kongregacija 21, jan. 1921 in torej poteka iz pontifikata Benedikta XV. ne šele Pija XI. (6). Me bi govoril tako obširno o tem delu, dasi zasluži po svoji solidnosti in prepričevalnosti, ako ne bi bit izdal dr Ude, profesor dogmatike na graiki univerzi, knjige, v kateri kritično premo-triva ta nauk in dokaze, polemizira predvsem s Peschem* in Schu-thpm" ter tezo o splošnem posredovanju milosti po Mariji zavrača ali jo pripušča samo kot pin opinio", Čudimo se, da je dr. Ude po Peschevi in Bitlremieuxevi knjigi mogel napisati to razpravo. Nikakor nc mislimo, da hi nihče ne smel ali ne mogel imeti več pomislekov proti utemeljenosti nauka, dokaznosti posameznih argumentov ali meri izvestnosti, saj nauk še ni definiran in vsa vprašanja tudi še niso popolnoma razčiščena. Čudimo se le, da se je proiesor Ude, ki jc poznan kot Eiloaoi in teolog, boril proti trditvam, ki jih zagovorniki nauka niso poslavljali, in z ugovori, ki so popolnoma rešeni že v Peschevi in liitlrcmieuxcvi knjigi ter mnogih drugih razpravah. Jedro problema stavi dr. Ude v vprašanje, ali sledi i?s verske resnice o hožjematerinskem dostojanstvu Marije resnica O posredovanju vseh milosti po njej (12. 49). iq k tej opredelitvi problema bi pripomnil, da je nezadostna. Kes jc Tesnicn o fizičnem božjem materinsLvu Marije osrednja mariološka dogma, s katero se vežejo vse druge resnice o Mariji in v kateri dejansko — čeprav ne notranje nujno — temeljijo vse druge prednosti, vendar pa n i 1 Die selige Jutigfrau Maria die Vcrnuttlerin aller G nad en, llerder 1923. 4 M edin tri*. Inrtsbruck 1925. " Ist Maria die Milllerin alleT Cnaden? Eine dnffniatiscli-kritische Untei suchullg. liressannnc 1928, S", 164 str. 290 edina resnica, ki jo viri razodetja izpričujejo in ki bi bila posredno edin» ali zadostno logično načeto za izvajanje vseh Marijinih prednosti in tudi nauka o posredovanju milosti. Marija je niati OdraSenikova, je v Lesni zvezi z vsem delom odrešenja, je nova Eva, duhovna mati človeštva. Te resnice, ki so zadosti jasno v virih razodetja izražene, tvorijo neposredne logične premise za spoznavanje našega nauka. Gotovo iz božjega materinstva, če ga pojmujemo le kot fizično materinstvo, ne sledi sodelovanje pri odrešenju; tudi če pojmujemo materinstvo kot prostovoljno in zavestni privoljenje v delo odrešenja, še nt nujno, da bi morala Marija sodelovati tudi pri vsej delitvi milosti. Treba fe vzeti temeljno in tesno zvezo Krstusa Odrešenika in Marije v delu odreSenja sploh, o kateri nam viri razodetja pričajo, in v analizi le zveze ugledamo potem tudi to sodelovanje Marije. Preden pisatelj kritično preiskuje nauk, da Marija dejansko radi božjega odloka sodeluje pri delitvi vseh milosti posameznim ljudem, postavi nekaj tez o načinu in obsegu Marijinega posredovanja. Marija ni fizična, ampak samo moralna posredovalka milosti in sicer po priprošnji. V tem soglašamo z njim, da Marijino posredovanje ni fizični vzrok milosti na način, kakor pojmujejo nekateri instrumentalno vzročnost zakramentov ali Kristusove človeške narave [H), 7, ozirom na razdelitev v dejansko in posvečujočo milost omeji U. možnost in dejstvo neposrednega posredovanja Marije na dejanske milosti, z ozirom na posvečujočo milost pi priznava možnost posrednega in indirektnega vpliva preko dejanskih milosti ko{ pogojev in dispozicij [20 si.]. V tem se seveda ujema z zagovorniki nauka, ki Lucli ne trdijo, da bi Marija neposredno komu mogla nakloniti milost opravičenja. Pisatelj priznava kot teološko izvesten nauk, da Marija more izprositi in resnično izprosi vse dejanske milosti. Dokazuje to iz dogme o priprošnji svetnikov, A če govori o vseh dejanskih milostih, razume to v pomenu die fallweise RGistandsgnadenvermilllung im einen oder anderen Fall auf Marias Fürbitte hin« (27), dočim nauk o dejanski splošnosti posredovanja milosti radi božjega zakona milosti prihrani za kritično presojo v drugem delu. Posreduje pa Marija po svojem vnebovzetju milosti vsem živim ljudem na zemlji, nikakor pa ne dušam v vicab (33 il,). Da pa Marija s svojo priprošnjo ne posreduje milosti onim, ki so živeli pred njo, tega pač ni mogoče dokazovati enostavno s citati 1 Ti m 2. 5; 1 Jan 2, 2\ t Kor 15, 21 o edinem posredniku Kristusu (34). Na isti način bi mogli zanikati posredovanje milosti po Mariji za ljudi v novi zavezi. Težkoča je le v naravi priprošnje, ki se ozira na nekaj sedanjega ali bodočega. A pri Mariji je treba še posebej vpoštevati njeno posebno za služenje v življenju kot podlago priprošnji. Sv. Tomaž l(>či med »oratio interprétative fzaslužcnje) in ^oratio expressa« (dejanska prošnja)*. In zato tudi ni kar tako razvidno, da bi Marija ne mogla za duše \ T S, th. [I], Suppl. q, 72, a. 3. 291 vicah nič storiti radi tega, ker po smrti tudi v nebesih ni več zaslužen ja 138). Vsaj o indirektni pomoči du£am v vicah moremo govoriti, koiikor tvori tudi Marijino zasluženje »zaklad cerk ve«. V drugem delu knjige (41 sl-J pisatelj kritično sledi lekslom. ki jih Chr, Pesch navaja iz tradicije. A Pesch vendar ni zbral v svoji knjigi vseh tekstov niti ne vseh najvažnejših, Zato je že U. način kritike dokaza iz tradicije pogrešen. Na vse ugovore proti tolmačenju posameznih tekstov ne morem odgovarjati, poudarjam le, da je po mojem mnenju Ude v zahtevah za dokaz tradicije glede kakega razodetega nauka pretirano strog in svojevoljen, 2e dejstvo, da v prvih treh stoletjih tradicija ne govori izrečno o tem nauku, se mu važno zdi (48. 49), čeprav seveda iz tega še ne izvaja nasprotnega sklepa. Sam priznava, da je bilo treba v 4, stoletju utemeljevati in braniti v prvi vrsti resničnost božjega materinstva (62), Vendar pa zahteva, da hi morali cerkveni pisatelji v teh časih izrečno govorili o posredovanju milosti po Mariji, drugače ne morejo veljati kot priče tega nauka- >>Wonn Ephram, beziehungsweise die Kirche seiner Zeit die exklusive Gnadenvermittlung Marias geglaubt hatte, was wäre dann leichlcr gewesen, als diesem Glauben in unzweideutigen Worten Ausdruck zu gehen und zu sagen, daß alle Gnaden nur durch Maria vermittelt werden, statt diesen Gedanken in allgemeine, dunkle Reden zu kleiden?« (61). To mnenje, da bi morali cerkveni pisatelji jasno, preprosto in naravnost izroči svoje prepričanje, da Marija deli vse milosti, Ude še večkrat ponavlja (66. G8. 109. 112. 130.). Neumljivo se ini zdi, kako more pisatelj zahtevati, da hi moral n. pr. sv. Peter Ciinbius, da bi veljal za zagovornika tega nauka, reči: > Es ist katholische Glaubenslehre, daß alle Gnaden jedem einzelnen Menschen nur durch Marias Pürbitte vermittelt worden* (109). Saj z ozirom na razve) nauka ali dogme teologija v tradiciji loči stanje vključenega ali izrečnega pričevanja (traditio implicita, explieila). Možno je, da posamezni teologi včasi preveč izvajajo iz kakih tekstov, a pravtako je res, da smejo v tradicijski dokaz uvrstiti tudi tekste, ki neposredno iii izrečno zatrjujejo le druge nauke, ki pa so v neposredni zvezi s tem naukom ali ga vsebujejo, n. pr. zvezo Marije z Odrcšenikom, njeno veliko moč, njeno materinsko ijuhezen do človeštva, njeno dejansko pomoč v vsakovrstnih zadevali. Da je verska resnica, pa tudi ni bilo potrebno poudariti, saj še sedaj ni splošno ohvezno definirana. Pisatelj misli, da se nauk v današnji ohliki kot zakon delitve milosti prvič izrečno pojavi v spisih sv. Alfonza Liguorija Priznava tudi že za nekatere prejšnje teološke pisatelje (Rainintidus .lordanis, Bernardin Stenski], da so ga učili, a ne kot katoliško tradicijo, ampak kot svoje osebno naziranje in poboi.no prepričanje. Na ta način hoče izlo>citi mnogo tekstov iz dokaza ¡m. 85. 102, 117.). Priznava, da so papeii Leon Xlfi., Pij X„ Benedikt XV, ta nauk učili, a le kot osebno mnenje [130], zato velja toliko, kolikor prepričujejo dokazi, dokazi pa utemeljujejo nauk kvečjemu kot pia opinio, ne pa 292 kot razodel nauk. K Icj razlag j ti i pripomnil, da je prisiljena in prezira dejstvo, da Cerkveni pisatelji in teologi ne poslavljajo sumu osebne trditve, ampak se sklicujejo vprav na drage razodete resnice o Mariji in na tradicijo. Treba je le površno pregledali, kar piše Leon XIII. o Marijinem sodelovanju pri delitvi milosti, in takoj se prepričamo, da ni samo osebna trditev. Pojmovanje tradicije pri dr. Udeju, kakor ga razodeva v tej knjigi, se mi zdi premalo organsko, preveč zunanje in prav prisiljeno tolmači mnoge tekste cerkvenih pisateljev. Ako to pojmovanje uporabimo na razvoj mnogih resnic, ki so le dogme, bi bila, mislim, sodba o tradiciji teh dogem še bolj neugodna kakor za ta nauk. Mislimo le na dogmo o brezmadežnem spočetju Marije? En ugovor ponavlja Ude večkrat, ki ne /.adeva samo definibili-tete nauka, ampak nauk sam, Vzame ga iz resnice, da tudi svetniki sodelujejo pri delitvi milosti, Ta priprošnja svetnikov pa bi bila nemogoča in nepotrebna, če bi Bflg samo na priprošnjo Marije delil vse milosti. V tem ugovoru suponira U. nekaj, česar noben zagovornik natika nu trdi. Marija ni izključna posredovalka milosti v tem zmislu, da bi Dog samo na njeno priprošnjo delil milosti, ampak v pomenu, da je njeno posredovanje pri vsaki milosti vpoštevano in potrebno. Pisatelj to dobro ve, a vendar govori večkrat, kakor bi Pesch in drugi zagovorniki nauka mislili drugače (50. 56- 61. 73. 91. 109. 127. 129. 131]. Prošnja k svetnikom /a razne milosti ostane prav tako utemeljena in koristna ali tudi potrebna za gotove milosti, kakor je Marijino sodelovanje pri vseh milostih lahko potrebno, ne da bi bilo treba vedno izreEno prositi Marijo- Se manj pa bi bilo treba radi tega nauka spremenili ves način molitve, kakor Ude misli. »Die ganze Art Und Weise zu beten, die gesamte Gcbelspraxis müßte umgestellt werden, falls Pesch, bzw. seine Gewährsmänner Recht behielten, In jedem Gc-belsformular müßte mit Bewußtsein dieses Gnadenvermittlungs-geseiz aufgenommen worden. Iis hätte keinen Sinn mehr, die Heiligen um ihre direkte Vermittlung bei Göll anzugeben. Ebenso müßten wir in den Verkehr mit Gott bei jeder Bitte um Gnaden stets mit Bewußtsein Maria als Mittelglied einfügen. Es erscheint dann einzig gerechtfertigt, stets nur zu Maria ZU beten, auch den direkten Verkehr mit Gott einzustellen . . . |1S3). Vsi ti ugovori nauka O posredovanju milosti po Mariji, torej O Marijini priproinji kol rednem in potrebnem sredstvu za zvcličanjc, ne /.udenejo. Če bi veljali, bi zadeli vso resnico o posredovanju Kristusovem. Da teološkim dokazom Ude rtu prizna večje dokazilne moči, kakor le neko možnost, negativno primernost, moremo sklepati že iz dotlej navedenega njegovega uirto vanja. Dokaz iz analogije med razvojem tega nauka in nauka o brezmadežnem spočetju, iz katere lodi sklepamo na možnost delinicije, pisatelj na zelo lahek način razoroži s slavkom: Allein bevor die ,fromme Ansicht" von der unbefleckten Empfängnis Maria ülaubens-dogma wurde, mußte der Papst zuerst krafl seiner unfehlbaren 293 f.ehrautoriLiit íeststellen, daü die Lehre vrni der unbeflecklen Km-pfiingnis Mariíi lalsachlich in der kirchlichen Tradition ais geoffenbarte Lehre enthullen war« (135). A ta stavek nc ovrže čisto nič Upravičenosti analogije, ampak trdi samo, česar noben leolog ne taji, da nauk o posredovanju vseh milosti po Mariji §e ni dogma in ga zato tudi ne moremo kot takega oznanjati. Nekaj drugega pa je, ali morejo biti teologi ali tudi posamezni verniki privatno že prepričani, da je razodet, In o tem morejo bili bnlj ali manj trdnf) prepričani. Nihče pa tudi ne greši proti veri. če radi nepoznanjri ali neuvidnosti dokazov tega nauka še ne prizna. Udejcva knjiga bo murchili vplivala, da bodo teologi še holj natančno in kritično skrbno premotrivali dukaze za nauk o posre* do vanju milosti po Mariji in razna težja vprašanja, ki so ž njim v zvezi. To je njen pomen. A k razi ¡Scenju teh vprašanj ni prispevala. Prej kakor da je omajala moje prepričanje o nauku, ga je še utrdila. Profesor v francoskem semenišču v Rimu J, Le RohellftC S- Sp. je že L 1925. izdal kratko, a dobro knjigo o Mariji, sredniei vseh milosti", Ugotavlja, da Marija svojega odrešenja ni zaslužila ne de condigno, ne de congruo. Ker pa iil zaslužila svojega, zalo tudi ni našega, zakaj odrešenje je eno, nedcljeno za ves človeški rod. S tem poudari zadostnost in popolnost Kristusovega odrešenja- A če tako suponiramo odrešenje in $ tem izključimo vsako drugo delo kot notranje dopolnujoče njegovo vrednost pa moremo potem Marijino sodelovanje smatrati v podrejenem smislu kot nov pravni naslov (vsaj de congruo) za iste milosti in reči, da je zaslužila Marija vse milosti za ostalo človeštvo de congruo, ki jih je Kristus zaslui.il de condigno. Jezus je odrešil svojo mater na ta r^ačin, da jo jc zaLem prevzel v Sodelovanje pri odrešenju vseh drugih l|udi. Idejno hi Lorcj po tem pisateljevem pojmovanju mogli ločili med dvojnim odrešenjem, odrešenjem Me.rijc in odrešenjem vseli ljudi, v katerem je Marija sodelovala. Glede načina delitve milosti pisatelj zanika vsako tvorno vzročnost, tudi instrumentalno, v čemer se popolnoma strinjamo, V tem oziru je delovanje Marije manjše kakor pa pri hierarhičnem duliuv-ništvu. Marija samo želi, prosi, hoče in su zgodi. To vzročnost imenuje h causa lité affective'--, Njena moč je oimnipotcnlia supplex-, in impertrare je pri njej imperare . Vse milosti po vnebovzetju prihajajo ljudem obenem po Marijinem posredovanju in po priprošnji« (impetralio. sir. 36). Manj rrečno se mi zdi razlikovanje med posredovanjem (pri pridobitvi milosti) in pa priprošnjo. Tudi ta ima znake posredovanjii (gl, Bittremieux o. c. 13). Omenim izmed poljudnih spisov Se katekizem o Marijinem posredovanju milosti. Na marijanskem kongresu v Cavadongi I. 192b, jc bila razpisana nagrada za poljudno pisano knjižico, ki bi v obliki " Marie. Dispensatrice des Grâces divines, Diîseléi!. Bruges-Paris. 1925, 8". 88 sir- Gl. poroiilo v Gregoriamim 1926, str, 393—396 294 vprašanj in odgovorov med verniki Sirila nauk o posredovanju milosti. Napravil je ta katekizem neiitrucJIjivi borec za ta nauk p. 1. M. B o v e r S. J.T ki je napisal premnogo razprav in knjižic o njem in je v zadnjem času začel podrobneje preiskovati spise raznih odličnih cerkvcnih očeiov in pisateljev, da tako prispeva k izgraditvi dokaza iz tradicije. Katekizem je bil prestavljen v nemški jezik". Poročam naj tudi o nekaterih razpravah, ki se pečajo s celotnim vprašanjem o posredovanju milosti po Mariji ali pa tudi z naukom posameznih cerkvenih pisateljev. Obširno, temeljiLo in jasno razpravo o Mariji — naši posrednici' je .spisal profesor dogmatike no zagrebški univerzi dr, Stjepan Bakšič1", Z avtorji obširnejših monografij o tem vprašanju razpravlja najprej temeljilo o sodelovanju Marije pri pridobitvi milosti fredemptio in aetu primo). To sodelovanje velja kol osnova sodelovanja pri delilvi milosti. Paralelno h Kristusovemu delu odrešenja per modum satisfacfionis, meriti, saeri-licii, redemptionis razlaga in dokazuje možnosl in resničnost Marijinega sodelovanji na vse te načine, dasi v podrejenem, drugotnem, analognem pomenu per moduiu satisfaetionis de congruo, merili de congruo, conrcdcmplionis. Nnlu pa razpravlja o posredovanju pri delitvi milosti, opredeli lezo z oziram na suhjekL, na ohjekL [milosti) in na način posredovanja po priprošnji. Vzročnost, ki jo prideva temu posredovanju ni ne iizična in ne moralno tvorna, ampak smotrna [inteneionalna); božje neodvisnosti ne zmanjšuje, ampak Bog se radi svoje odločbe na Marijine zasluge in njeno proSnjn vedno ozira pri delitvi milosti. Teološke, biblijske tn tradicijske dokaze lepo in obširno razvija, kakor I3illremieux v svoji knjigi. Vse važnejše ugovore proti posameznim delom nauka dobro iri jasno zavrne, Er.o misel hi zapisal, ki mi je priSla, ko sem bral prvi del razprave, ne kot očitek, ampak kot opozorilo zase in za druge. Nauk o Marijinem posredovanju milosti se vedno bolj pojasnjuje in prehaja v teh formulacijah v uporabo dušnega pastirstva. To je tudi prav, dasi ga seveda ne smemo oznanjevati še kol obvezno versko resnico. Treba pa je posebno v ruztagi, ki se podaja vernikom, paziti na to, da se bo Marijino sodelovanje pri odrešenju vedno zadostno označilo kot drugotno, ne notranje dopolnjujoče vrednost Kristusovega dela. Teološki način govorjenja o edinstvenem, adekvatnem počelu odrešenja, ki ga tvori Marijino sodelovanje s Kristusovim delom, je treba predvsem stvarno prikazati t, razlaganjem načina Kristusovega in Marijinega dela in njihove iveze, manj pa s to terminologijo, ki po mojem prepričanju pri Nezadostno poučenem lahko ustvari zmotn" pojmovanje, dasi je upravičena v znanstveni razpravi. — Učitelj sv. Tomaža Akv., Albert Veliki, ne spada med svelnike, ampak med blažene. ■ Maria Gnadenvurniit'llerin. Die I.flhre vnn der nHgemeinun Millier-schaft Marias, in Fragen und Antworten dargelegt. Wien 1928. "■ Bogoslovska Smotru XV [19271, 321-347; XVI [1928], 33-65, 193 do 212. 324—351, 4S5—505; XVII (1929), S8—69. Kenec bu Se sledil. 295 V Novi Reviji je dr. o. K. Balič napisal krajšo pregledno razpravo Marija-Posrednica naša^.11 Razpravlja pa zaenkrat samo o Marijinem posredovanju pri delu odrešenja, pri pridobitvi milosti in o temeljili tega posredovanja. Njegova teza je: Marija je soreži-teljica, corredeniptrix, ki je, tesno pridružena Kristusu, Odrešeniku in glavnemu sredniku, z njim pcr niodum unius zaslužila de condigno vse milosti. Dokazuje lo najprej iz božjega načrta odreSenja, v katerem je Marija po pričevanju cerkvenih pisateljev nova Eva. Njeno privoljenje pri oznanjenju odrešenja in fial na Kalvariji, kjer se je odrekla materinskim pravicam in tako darovala sina kot žrtev za odrešenje sveta, st.1 ji dala pravico do sadov odreSenja. Mislimo, da je pojem »meri ti de condigno«, kakor ga pojmuje v splošnem Balič (po D, Škotu) preširok. A nazadnje je to vpraianje terminologije, Vsekakor pa se mi zdi, da bi bilo veliko holje. ako hi pisatelj ne izrazil splošno priznanega nauka o Marijinem sodelovanju pri odrešenju v obliki, ki ni nesporna. Ali ni to bolje vsaj sedaj Se, ko gre za rasijasnjenje in popularizacijo nauka pri nas? Pozdravljam pa predlog, da naj bi se bodoči marijanski kongres V naši domovini pečal s tem vprašanjem, ki ima tudi pomen pri zedinienju cerkva. Posredovanje milosti po Mariji temelji v Irojnem delovanju: privolila je v včlovečenje in tako dala Odrešenika, na Kalvariji je trpela pod sinovim križem in ga darovala v odrešenje sveta, v nebesih s svojimi zaslugami in prošnjo posreduje vse milosti. Drugi način sodelovanja M. pri odrešenju je teološko najbolj težko določili in razložiti, Mnrsikaka nejasnost je ie. Zato je golovo dobrodošla vsaka razprava, ki lo vprašanje skuša bolj pojasniti in vsaj precizno označiti težkoče. P. DenefFe S. J. je napisal jasno in dobro razpravo, v kateri prav zgornje misli poudarja in skuša to težko soteriološko vprašanje nekoliko osvetlili13. Govori najprej o razlogih, na katere se opira prepričanje o Marijinem sodelovanju na Kalvariji in potem razlaga način tega sodelovanja. Ne Soglaša s Schcebenom, ki misli, da je Marija zaslužila le aplikacijo milosti za človeški rod, v katerega imenu je prosila in se pripravila. »Mariiie merila addunt novum titulum ad easdem gralias acquirendas.« Ali je Marijino delovanje kaj dodalo Kristusovemu odrešilnemu delovanju? Gotovo je Kristusovo zadoščenje, staslu-Ženje, žrtev, odrešenje popolno, zadostno. A Van Noort misli, da je Marijino sotrpljenje dalo neko akcidentalno popolnost, v kolikor jc namreč Marija kot zastopnica človeškega rodu bila na Kalvariji. Drugi teologi pa se s tem pojmovanjem sodelovanja ne strinjajo in razlagajo tako, da je Marijina delo is Kristusovim eno počelo odrešenja; seveda pa Marijino delo ni dopolnjujoče, ampak podrejeno in od Kristusovega odvisno. Vidi pa se. da vlada tu še negotovost 11 N. K. Vil (1928), str, 12—22. 134-141. 19 De Marice in ipso opere rcdcmplionis Coopurutiailč. Gregoriaounl Vin (1927], 3—22. 296 in nejasnost, Odtod izvirajo ludí razne težkoče, ki jih pisatelj v drugem delu razprave v jasni sholastični obliki poda in nanje odgovarja, »non nt doctrina haec impugnetur sed ut magis manifeste tur« [3]. Marijino stališče v redu odrešenja in milosti ni enako kakor pri svelnikih, ampak bistveno višje, zato je možno, da je njeno trpljenje in soiuvsfvevanje lodi per modum redemptionis« koristilo človeškemu rodn, ne samo : per modum exempli et exhortation i s« kakor pri svetnikih fefr. S. Th, III, q. 48, a- 5), Nekateri pisatelji govorijo, da je Marija na neki način sebe odrešila (Godts). Deneiie to pojmovanje upravičeno zavrača in razloži ležkočo ->ex parte personsrum redimendaruni« s tem, da loči v odrešenju Kristusovem dve strani, dve intentionesw: ena je praoredemplio« Marije in druga odrešenje vsega človeškega rodu, Pravtako velja tudi za daritev Kristusovo, ki je bila dana tudi za Marijo, pri kateri pa je Marija sama sodelovala. Med najstarejšimi cerkvenimi učitelji se odlikuje posebno sv, Efrem sirski po svnjili hvalospevih v čast Marije sretlniee milosti. Zato je koristno in potrehno, da je I, Bo ver S. J. zbral iz njegovih spisov glavne tekste, ki se nanašajo na Marijino sodelovanje v delu odrešenja in delitvi milosti ter jili je sistematično uredil'3. Pristnost vseh spisov, ki se pripisujejo sv. Efremu, še ni popolnoma ugotovljena. Pisalelj je vzel tekste iz treh izdaj izvirnih del in prestav: Assemani-Morahek, Lamy, Aucher-Moesinger, V sirskih izvirnih spisih govori sv, Efrem predvsem o sodelovanju Marije pri delu odreSenja, o Mariji novi Evi, ki je s privolitvijo v včlovečenje postala posredovalka milosti za človeški rod. V spisih pa, ki so se ohranili v grških in latinskih prestavah, pa je bolj jasno izraženo dejansko posredovanje milosli po priprošnji. Prošnja Marije ima veliko, popolno uspešnost, je Lrajna, splušnu in tudi potrebna. V raznih slikah ponazoruje veliki častivec Marije nauk, da deli milosti |honorum omnium supped i tali o, i rigen ti um honorum serva-trimensa mysticarum gratiarum, nubes Fundens caeleslem rorem in terrain, misericordiae Humen inesthausliim, omnium charisma turn i,C miraciilorum mare indcficiens itd.j. Čeprav bi kdo dvomil o pristnosti kakega spisa posebno v grških ali latinskih prestavah, vendar se iz celote teb tekstov, kakor pravi avklor, dovolj jasno vidi, kako je mislil sv. Efrem o Marijinem posredovanju inilgsfi. P. Bover je preiskal ludi spise bi. Alberta Velikega z ozirom na nauk o Mariji srednici milosti14. Na podlagi tega študija pride do zaključka, da bi. Albert, »cuando habla de la mediación universal de la Virgen, y habla con la frecuencia que los textos transcritos dejan entender, siempre habla como da cosa clara y de lodos admitida, sin poner jamas ni una sola vez, la menor attenuation a sus palabras tan encarecidas___ Eslo quiere decir que la mediación S, Ephraíin, ÍJodoris Syri, testimonia de Universal! B. Mariac V, Mediationc. Eph. Thcol. Lev. IV 1927, 161—179. " La mediación universal de k Santissinia Virgen eft Ins obras del B. Alherto Magno, Gregorianum 1926, 511—548, 297 universal de U Virgen para ci B, Alberto M., eslaba claraniente co ni.cn i da en el deposilo de la revelacion divina y pertenicia a la fe universal de la Igle&ia catolica,«" Odlični) mesto med sholastičnimi teologi zavzema, kljub nekaterim zmotam o nezmotnem tičiteijslvu rimskega papeža, Janez Gerson (t 1429). Tudi za nauk o posredovanju milosti po Marij, je on zgovorna priča. Njegovim besedam pa daje Se večjo vrednost, ker je zelo trezen teolog, ki ga globoko čuvstvo pobožnosti do Marije ne premoli, da bi prestopil meje (veritales) teološkega unlo-vanja, ki jih je postavi! in med kaLerimi se glasi enai Chrislus posilil Lerminos noslrae eonquisitionis, ul non liceat de divinis aiia, vel aliter, asserere, quani quae ex divinis Scripturis ha-bentur vel e vid enter conclndunlur. vel ab Ecclesia, quae Špiritu saneto regitur, credenda traduntur. Z ozirom na nauk o Mariji pa postavi pravilo: Christus contulit Matri suae ab initio el conse-quetiLer illas et tantas gratias, quas et quail t as cognovit esse convenientes secundum ordinem naturae suae sapientiae. Nauk o brezmadežnem spočetju imenuje Gerson pobožno mnenje, splošno posredovanje milosti po Mariji pa uči in razlaga kot izvestno to znano resnico. To je dosti razvidno dokazal iz Gersonovih spisov p. Bovcr S, J.1". Marija je splošna posredovalka. Ona je polna milosti, ki jo preliva v človeštvo. V mnogih podobah Gerson izrazi to zvezo milosti med Marijo in človeštvom (stella maris, illuminalrix, thronus graliae etc,), Sodelovala je v delu odrešenja, sama prej odrešena (prioritate naturae) je svoje delo združila z delom odrešenja, privolila je namreč v včlovečenje, privolila v daritev sina na Kalvariji, darovala s srcem sina v odrešenje s vela, in ta njena odpoved in žrtev je bila sprejela od Boga obenem s Kristusovo, Zato moremo v drugi vrsti Mariji pripisovali učinke odrešenja, Dejansko pa Marija posreduje milosti po priprošnji, ki je mogočna, uspešna. To delo posredovanja milosti pa vrši po božji volji, z materinsko oblastjo in £& vse milosli in vse ljudi (360 si.). l'-ipe?.a Leona XIII, moremo upravičeno prištevati med velike zagovornik« nauka o Mariji sredinci milosti. Mnogo okrožnic o Mariji je izdal, imele so praktičen cilj zbuditi v katoliškem svetu češčenje Marije in silno zaupanje v njeno varstvo, obenem pa SO tiidi v m ari otoške m pogledu bogate in iniciativne. I. BillremiClix je marijanski nauk Leona XIII. pregledno očrtu! v razpravi Doclrina Mariana Leonis XIII«17. Razpravlja pa samo o nauku, ki je obsežen predvsem v 10 marijanskih enciklikah. o Mariji božji in naši materi, o Mariji sredinci, o njeni priprošnji in naši prošnji. Nauk Leona X11J. o Mariji, ki je po hožji volji bila sprejeta in je ostala sodelujoča v delu odrešenja in delitvi milosti, je jasen in teološko precizna "> L. c. 548, '« U !| i V B r i a ! i s B, Miiriac V. m e d i ,i t i o in s C r i p t i s J o -hannis Gerson. Grcgorianum IX [192&], str. 247—268, 17 Ep h. TheoL Lov, IV |1927). 359—383. ttoiIofLvni Vtninik. 20 298 izražen. Po pTaviei sklene Riltremieux svojo razpravo: Si uniquam aliquis, Leo XIII, verus fuil Doetor Marialis, alque ex eius influjcu doktrinah mariologia indies nova incrementa accipiet {383).1,1 J. Fabijan. b) Ocene in poročila Z i in aic r m ¡1 n n dr Si. Historijski razvita« Eilozoiijc u Hrvaiskoj. Zagreb 1929. Tisak Nadbiskupske tiskare. St. 24. (Hrvatska Bogoslovna Akademija. Filozofski odsjek sv. 1.) To je kratek pregled filozofskega dela hrvatskih svečenikov od prvih počet kov do danes. Izprva so gojili filozofijo po samostanskih Šolah; tako dominikanski red ie od 13. st.T pavlinski od 15., potem od 17. st. jezuitski iti pozneje še frančiškanski. Doniinikanci so imeli šole zlasti v Dubrovniku in v Zadru [tu že od 1. 1553. visoko filo-zofsko-teološko šolo), pavlinei v Lepo glivi [akademijo, ki je v 17. st. podeljevala tudi doktorat iz filozofije), jezuilju so 1607 osnovali akademijo v Zagrebu, ki se je razvita v filozofsko visoko šolo. iMnogu profesorjev je napisalo filozofske traktate, ki so natisnjeni ali so ostali v rokopisu. Pisali so seveda le latinski, pozneje nekateri italijanski, Več jih je delovalo tudi v inozemstvu; zlasti so sloveli frančiškan Juraj Draguiič (Genrgius Henignus), Juri) Duhrov-čanin (Georgius Kaguscus), Henko Henkovič, Stjepan Gradič. Med vsemi si je pa pridobil svetovno slavo Duhrovničan jezuit Rudcr Josip Boškijvič [1711 — 1787). Njegovo delo PliiloSophiae naturalis Ibeoria* so še 1. 1922. Angleži na novo izdali. Odkar je zagrebško vseučilišče Z bogoslovno fakulteto, se predava na njej tudi filozofija. Filozofska dela v hrvatskem jeziku so napisali Stadler, Bauer, Zimmermann. Vsekakor zavzemajo v hrvatski kulturni zgodovini duhovniki zastopniki filozofije častno mesto. A. U. V o g c I s , Heinrioh Joseph, Vulgatastudien, D i e F v a n g c -licn der Vulgata untersuelit auf ihre lateinisehe und griechische Vorlage (Ncutestanicntl. Abhandlungen Bd. XIV, H 2—3). 8" {VI, 345 str ). Munster 1928, Aschcndorff. Namen pričujočega dela je, ugotoviti tekstno kritični pomen vulgate. Važnost vulgate za določitev izvirnega besedila NZ sla spoznala žc Herm. v. S o d e n in A. ti a r n a c k . a nobeden od teh dveh ni šel problemu do dna. To je storil sedaj Vogcls, ki je skušal dognati, kateri latinski in grški lekst je uporabljal fiieronim pri izboljševanju latinskega prevoda evangelijev, po kakih načelih je revidiral starolatinski prevod in kako daleč sega njegovo izboljšc-valno delo. Knjiga sestoji iz dveh delov. V prvem (str. 1—80) pisatelj pojasnjuje metodo, po kateri je skušal rekonstruirati latinsko predlogo Hienmimove vulgate: nato preiskuje, po katerem grškem tekstu je Hieronim revidiral latinski prevod NZ. Drugi del (str. 81—3-15) Tudi p. Bnver i« izdal kniigu »La medintiun univerSfll dc In Virgin Mirit en las Enciclicai de Leon XIII.- Barcelona 1925. 299 pa obsega rekonstruirano staro latinsko predlogo vulgatc (vse Štiri evangelije) z obsežnim kritičnim aparalom pod črto. Ker sij se dosedanji poizkusi, rekonstruirali latinsko predlogo vulgatc (W ordsworlb-Wbitc; A. Souter) izkazali za metodično nedostalne - ozirali so se namreč Samo na cu st&rolatinski rokopis — je vzel Vogcls za podlago več rokopisov [b, e. fl, i, q), O katerih je zanesljivo dognal, da jih niso poznejši korektorji t/boljša vali po vulgali in da so jezikovno v sorodu z vulgato. Na podlagi teh rokopisov ie rekonstruirat latinsko predlogo vulgatc. Primerjanje tako rekonstruiranega teksta z vulgato je dovedlo do važnih, deloma popolnoma novih izsledkov: Hieronim je samo na tekstu evangelijev izvršil všega skupaj okrog 3500 korektur. Njegova skrb za izboljšanje teksta je bila pri vseh evangelijih enaka, s čimer je ovržena trditev, da je Hieronimova gorečnost za izboljšanje teksta že po začetnih poglavjih Lukovega evangelija ponehala (Wordsworth-White, Novum Teslamentum D. N. I. Chr. Latine. J f>5-l). Potrjuje se resničnost besed, ki jih je 1. 383, zapisal Hieronim v pismu na papeža Damaza: ., ita calanio temperavimus, ut his lan-tum, quae sensum videbantur mutare, correctis reliqua manere j-ateremur ut luerant - Glede grške predloge, po kateri je Hieronim revidiral latinski tekst, prihaja V, do zanimivega zaključka, da imamo v tekstu vul-gatinih evangelijev sledove nekega grškega rokopisa, ki je bil najmanj za pol stoletja starejši kot najstarejši nam celotno ohranjeni grški rokopis. Tekst tega rokopisa nima nič skupnega s Lako zvanim zahodnim tekstom, a tudi nc spada, kot se je dosedaj splošno mislilo, v tisto skupino kot sinajski in vatikanski rokopis. Hieroni-move korekture dokazujejo, da je bil ta tekst mnogo bližji eari-grajski rccenziji (po Sodenu K) kot uleksandrijski (H). Tako nas vulgata svari, precenjevati vrednost sinujskega in vatikanskega rokopisa in podcenjevati earigrajsko recenzijo. Rekonstruiranemu tekstu evangelijev je pisatelj dodal pod črto pregleden seznam vseh Hieronimovili korektur in v posebni rubriki še variante posameznih starolalinskih rokopisov, na katere se je pri rekonstrukciji teksta oziral. Vngelsuvo delo, ki je tudi metodično zelo posrečeno, je brez dvoma ena najzanimivejših publikacij, kar jih je zadnja leta izšlo v zbirki Meutestamentl. Abhandlungen, in pomeni velik korak naprej v raziskavanju zgodovine latinskih prevodov sv. pisma. Odkrivajo se popolnoma novi rezultati in vedno očitnejše postaja, kako veliko delo je izvršil Hieronim z revizijo latinskega prevoda NZ. Želeti je, da hi pisatelj kmalu izdal še nadaljevanje tega spisa: Hieronimovo delo za izboljšanje latinskega teksta apostolskih listov in Razodetja. A. Snoj. P o h I, dr. Wenceslaus, De vera religion® quaesliones selectae, 8", XX in 318 str. Friburfi 1928. Herder el Co. M 9 vez. M. 10-50. 20' 300 Knjiga je vzoren skolastičen učbenik o p r a c a m b u I a f i d e i. Dokazi za bivanje božje z obširno kritiko moni/ma so prvi del, ki ga avtor imenuje: De fundamentis religionis. Pojem religije in njen izvor tvori drugi del: De religione generatim specUta. Teorija o razodetju in njegovih glavnih kriterijih (rekel bi metafizika razodetja} je tretji del: De revetatione in genere spreetata. Ni torej apologe-tika, ampak filozofska podlaga zanjo, Tri velika vprašanja, ki razjedajo dušo modernega inteligeuta-. Ali je Bog? Kaj je prava religija in odkod njen izvor? Ali je božje razodetje mogoče in ali se da dokazati? dobe v knjigi izčrpen odgovor v klasični obliki skolastične subtiine terminologije. Dokazi za bivanje božje so podani v celoti, njihova analiza kaže izredno globokega, bistroumnega misleca, ki se je uživel predvsem v ideologijo sv, Tomaža; po njegovem zgledu razvija dokaz e* con-tingentin y četverni obliki- Z užitkom bere leolog dokaze c norma moralitatis, e lege morali, ex jure; redkokdaj boš nadalje našel v tako kratki in prepričevalni obliki doka/ za bivanje božje iz dejstva razodetja, iz zgodovine verstev in iz poteka zgodovine sploh. Mo-nizein, tako materialistični kakor panteistični, je sistematično opredeljen po vseh svojih zgodovinskih nijanSnh; argumentacija momzma se popolnoma razblini v luči avtorjeve analize. — Nomološki dokaz (iz zakonov narave), se mi zdi, ni našel pravega izraza; ideološki dokaz v navadno podam obliki ne ho držal popolnoma (cfr. A. Uše-ničnik. Uvod v filozofijo, zv. 11.. str. 418). — Izvajanja o descedenčiu teoriji z ozirom na žival in človeka so za današnje potrebe nekoliko pickratka: več pozitivnega materiala bi bilo želeti. V drugem delu se mi zdi razprava o čuvstvenem izvoru religije zelo jedrnata; nadalje je treba pozdraviti obširni etnološki dokaz za prvotni monoteizem, Avktor se tu opira na najnovejša raziskavanja etnologov in verosloveev Schmidtn, Schrodcrja, Brockelmanna i. dr.T tako da sme pravilno sklepati na prasemifski in praarijski monoteizem. kakor tudi na monoteizem primitivnih narodov. V tem oziru je knjiga gotovo ena najboljših modernih učbenikov. Razborita in do dna segajoča je zgodovinska analiza pojma razodetja, kako se je pri nasprotnikih venomer menjal izza reformacije p i c k o racionalizma do modernizma. Dobrodošla bo znanstveniku si Eno bogata navedba virov in slovstva. Manj prikupljiva je avktorjeva ¿-strast* za neštete »prae-notiones«, skozi katere-se mora Čitateij preriti, da pride do teze in do dokazov, Za teologa, filozofa, ki je vešč skolastične metode, je knjiga dragocena, za laika seveda je manj rabna. L. Ehrlich- Spi čil, P. Theoph,, S. .1., Doctrina tbeologiae Oricntis separate de Ss. Eucharist i a. 1. B i bi i o g r a p h 1 a. — Doctrina tlieologiae Orienlis separati in genere. 8", 9ó pp [Orientaba Christiana XIII, 3, Nov. 1928.) — 11. Quaestiones de forma eucharistica. — De pane eucharisiico. — De eommunione sub u traque specie el de comma- 301 nione parvulorum. 8", 176 pp. (Orientalia Christiana XIV, t, Jan-Febr. 1929.) Roma, iJonlif. Inst. Oiientalium Studiorum. Prof. Spačil nam je podaril novo komparativno dogmatičoo studijo iz zakramentalne teologije, preiskavo o presv. evharistiji. Razdelil jo je na dva dela, ki sla izšla ločeno v dveh, XIII. in XIV. zvezku zbirke »Orientalia Christiana« pripadajočih snopičih. Skupnost označuje tekoče marginalno Štetje odstavkov, št. 1—94 v prvem, št. 95—380 v drugem snopiču. Ta razdelitev mi nikakor ne ugaja. Taka stvarna enota naj bi se izdala vsaj v zaporednih snopičih z nepretrgani! paginacijo. Če se je raztrgala istega pisatelja komparativna študija o cerkvi (Orientalia Christiana I, 2 in II, 1). se je dalo opravičiti z začetnimi težavami podjetja; danes, po petih, geslih letih1 naj bi se kaj takega več ne dogajalo. Prvi snopič obsega dvoje: 19 strani bibliografije in analizo Splošnega nauka o evharistiji. Avktor stopa po isti poti kakor v svojih raziskovanjih o krstu (priin. BV Vil, 75): najprej podaja v vseh podrobnostih nauk vzhodnih simboličnih knjig in ga primerja z zapadnim cerkvenim naukom, potem nudi nauk novejših grških iz ruskih teologov 1er ga primerja z naukom zapadne teologije. Kot simbolične dokumente navaja v tej svoji razpravi: Veroizpoved Petra Mogila (ozirajoč se tudi na njen latinski prevod v M to mnenje v vsej ruski cerkvi splošno*. Ti teologi nikakor niso stali pod vplivom latinske teologije. Le dva ruska teologa stu v drugi polovici 17. stoletja bila proti .splošnemu liaziranju. V zadnji četrtini stoletja stu ga vehementno napadala dva v Rusijo došla Grka, brata Likudesa; moskovska sinoda 1. 1690. je brez Utemeljitve zavrgla splošno veljavni nauk in vladarsko nasilje nad dvema teologoma, braniteljema starega nauka, jc pospešilo, da se je tudi pri Rusih uveljavilo grško nuzirauje o konsekratoriini funkciji epikleze. 303 Središče in težišče razprave je v § A.j kjer avktor izvaja, da naziranjc ločenega vzhoda o konsekratorični moči epikleze ne sloni na nobenem solidnem dokazu. Solidno in neoporečno bi se dokazala konsekratorična moč epikleze, ako bi se pokazalo, da je epikleza v oijem in strogem pomenu splošno liturgično dejstvo, t. j. da se nahaja v vseh liturgijah, in ako bi se ugotovilo, da je vsaj kot deln;t forma potrebna za konsekracijo; to pa bi se moglo ugotovili, če hi se dognalo, da jo terja cerkvena dogmatična tradicija in da sc molitev sama ne da drugače razložiti nego kot konsekratorična molitev. Po primerjanju raznih lilurgij v L poglavju fj A pride Sp. najprej do zaključka, da epikleza v strogem pomenu ni splošno liturgično dejstvo, da se ne nahaja V vseli lilurgijuh, ne formalno ne ekvivalentno. Po današnjem stanju historičnega raziskavanja v tej smeri je ta zaključek pravilen, kajti za univerzalnost epikleze v ožjem pomenu ni nobenega stringenlnega dokaza, V il. poglavju postavlja Sp. najprej nekaj melodičnih načel, ki jim ni prigovarjati. Za dokaz, da je očetom upikleza veljala vsaj kot delna evliaristična forma, pravi, ni dosti, dokazali, da so očetje konsekracijo pridevali delovanju svetega Duha; prav takti ne zado&ča pokazati, da se konsekracija izvrši z molitvami, /, molitvijo, S klicanjem svetega Duha, z epiklezo; tudi ni samo po sebi poln dokaz, ako je kdo izmed očetov trdil, da je epikleza (v ožjem pomenu) v liturgiji potrebna, kajti potrebna more hiti. ne za konsekracijo, marveč za integriteto dane liturgije (»liturgična* potreba). Za trden dokaz in izvesten dokaz iz OL-etov,« nadaljuje Sp.. se mora dokazali tO troje; a) da so očelje v lekstih. ki se navajajo, govorili o epiklezi v pravem pomenu, b) da so očetje trdili, da se konsekracija z epiklezo izvrši ali da se izvrši še le, ko i« epikleza izgovorjena; c) da očetje to soglasno uče.« Nato Sp. v dolgi in zelo veslno izvedeni preiskavi analizini palrislične tekste, ki prihajajo v pošte v. zlasti Janeza Krizostoma in Janeza l>imaščarta, in pride do zaključka, da se vzhodno naziranje o konsekraturični moči epikleze ne da opreti na nobenega očeta in pisatelja iz cerkvene preteklosti, niti ne na Janeza iz Damaska. Če se še dostavi, da noben oče. nili Bnzilij in Ambrozij, v borbi z, nasprotniki ne dokazuje božanstva svetega Duha Iz moči epikleze in da nekateri očetje izrečno uče moč Gospodovih besed, je očividno dokazano, da mnenje teologije ločenega vzhoda ni podprlo z nobenim solidnim dokazom iz očetov. — Na d vojni napačni podstavi so vzhodni neka-toličani mogli očete zase klicati za priče: a) podstavljajoči, da govore očetje o pravi epiklezi, kolikorkral omenjajo »klicanje«, b] da že uče konsekracijo z epiklezo, ko pravijo, da j u epiklcz;i V liturgiji; kot da bi se epikleza ne dala tolmačiti drugače nego kot prošnja za konsekracijo, ki še ni izvršena in ki naj se po njej izvrši [str, 57, 58). V lil poglavju presoja Sp. mnogoštevilne razlage, kakšen pomen da ima epikleza, Razlage se dajo reducirati na tri; a) epikleza v ožjem pomenu je nastala iz starejše molitve, ki je imela 304 drug pomen, L j. ni bila prošnja za konsekracijo (teorija zgodovinskega razvoja); li) epikleza je prošnja za milosti SV- obhajila, t, j. prošnja za posvetitev mističnega Kristusovega telesu (obhajitnn teorija); c) z epikic/o se razvije in nekako dramatično ponazori, kar se je že zgodilo pod vplivom Gospodovih besed (teorija liturgične pojasnitve). V § 5. izvaja Sp. direktni dokaz za katoliški nauk, da so Gospodove besede; -To je moje telo ... To je kelih moje krvi. . adekvatna forma evharistlje. Sinop lično in Pavlovo poročilo o postavitvi evharistije je podlaga katoliškemu nauku. V njem se vsaj namigava, da so Gospodove besede naša konsekratorična iorma, iz njega se da s solidno verjetnostjo pokazati, da je Gospod prav s temi besedami pri zadnji večerji konsekriral. Prvo trditev označuje pisatelj kot sententia ca th o lica, drugo kot senlentia communis n.ed katoliškimi leologi fpogl. I). V nadaljnji razpravi (pogl. li.) analizira Sp. patrističjie tekste [Justin, Apol. I, 65—67; Ambrozij. Enarr. in ps. 38, 7 in De mysteriis 9; Ps.-Ambrozij, De saeramenti« IV, 4-, Avguštin, Sermo 6 in 227; Gregorij iz Naz., Ppisl. 171 ad Ampbiloeh, i. dr.). V III. poglavju razvija Sp. tri teološke razloge (rationes theologicaej za katoliški nauk: a) Gospodove besede so zelo pripravne, da označijo in izvrše evbaristično spremenile v ali trnnssubstanciacijo; b) katoliški nauk, da imajo same Gospodove besede konsekratorično moč, lepše kaže, da se transsubstanciaeija izvrši v trenutku, in v katerem trenutku; e] Gospodove besede jasno izražajo daritveni značaj preSv. evbarislije. »Moč dokaza naraste, če se te besede (Gospodove), ki jih imajo katoličani za zakramentalno formo, primerjajo z epiklezo, ki se naj ž njo in šele po njej izvrši konsekracija, kol menijo orien talci.* Naposled v IV. poglavju avktor pojasnjuje, da nudijo katoliškemu nauku oporo same vzhodne liturgije, čeprav se vprašanje samo iz njih ne da rešiti. Gospodove besede se nahajajo v vseh iilurgijah, se enako recitirajo v njih in so poglavitni, osrednji del v redu sv. liturgije. Način recitacije Gospodovih besed, slovesne ceremonije, ki jih spremljajo, kažejo, da le besede niso zgolj spominske in pripovedne, marveč da imajo značaj zakramentalne molitve. Za Gospodovimi besedami in pred epikiezo se v Iiturgijah raiiijo izrazi in ponekod opravljajo molitve, ki podstavljajo, da je Kristus na oltarju že pričujoč; nekatere epi-klezc to celo izražajo, Primerno in potrebno se mi je zdelo, obširneje povzeli vsebino tehtne razprave o evharistični formi. Za pravilno in pravično presojo je treba imeti pred očmi ttlogo te razprave v okviru komparativne d o g ma lične monografije; avktor ju je šlo za dokaz, da epikleza ni bila in ni to. za kar jo danes imajo vzhodni leologi po zgledu Marka Evgenika, namreč (vsaj delna) konsekratorična forma. Kaj je bila in kako se je po raznih delih krščanstva razvijala, je vprašanje zase. Rešitev lega vprašanja se ne bo mogla dati z eno preprosto formulo, ki bi veljata za povsod. V i r cpiklezi je pač ona misel, v pastrističnib spisih tolikokrat ponovljena, da je 305 evharistični mislerij dctü posebne božje moči ali moči svetega Duha, misel, ki se je v liturgijah samih na različne načine izražala. Za razlago epik leze v ožjem pomenu se mi zdi najboljša atheoria litur-gicae explanationis«, kakor jo Sp. nazivlja. Pripomb, ki sem si jih pri čitanju zapisal, ne bom navajali zadevljejo podrobnosti v interpretaciji poedinih pntrističnih izjav. Le k izvajanjem Janeza Duma-Ščana De lide orthod. IV, 13 se mi zdi vredno pripomniLi, da govore o moči, po kateri se spremcnitev darov izvrši, ne pa o trenutku, v katerem se izvrši. Tretji del eelnine monografije (drugi v 2. snopiču) je vprašanje o evharističnem kruhu Po vzporeditvi katoliškega in pravoslavnega nauka [§ 1.) podaja Sp. v g 2. zgodovinski pregled kontroverze od I. 1053. dalje in način vzhodne argumentacije. Vzhodni teologi navajajo za rabo kvašenega kruha in proti opresnemu zlasti dva dokaza; a) Gospod sam je pri zadnji večerji s svojim zgledom pokazal, naj se rabi kvašen kruh, in b) to uči tudi stara in vesoljna tradicija. Vprašanje, ali je Gospod pri zadnji večerji posvetil kvašen ali opreten kruh, je v zvezi z vprašanjem, kateri dan v mesecu nišami — o tedenskem dnevu ni dvoma — je obhajal zadnjo večerjo. Kakor danes vprašanje stoji, se ne da izveslno povedati, kakšen kruh je Kristus rabil pri postavitvi evharisLije; boij verjetno je, da je rabil opresen kruh. Vzhodna trditev, da je stara cerkev za cvliaristijo splošno rabila kvašen krub, sloni na dveh podstavah: da grška beseda pomeni samo kvašen kruh in da je v prvih stoletjih na vzhodu in 2apadu samo kvašen kruh bil v splošni rabi, da torej po splošnem običaju kruh" pomeni kvašen kruh. Ljudsko climološko razlago V sv. pismu se rabi za kvašen in opresen kruh, Opresen kruh starejših grških polemikov, ki so aiz;; izvajali od glagola »i^tj dvigniti, torej z^t;; dvignjen, kvašen kruh, so novejši opustili, je bil v vsem rimskem cesarstvu znan; zlasti se zdi, da so ga često uživali vojaki in revnejši sloji, Zato je zelo verjetno, da je v apostolski dobi i opresen i kvašen kruh sluy.il za evharistijo, kakor so pač nanesle časovne in krajevne razmere, Za poznejšo dobo se iz patrističalh spisov nc da dokazati, da bi bila raba kvašenega kruha za cvharistijo kdaj splošna, kot tudi nasprotno ne. Splošno se priznava, da je vsaj od IX. stoletja na zapadu samo opresen kruh v rabi. In ta praksa se nikjer ne označuje kot novotarija, ki hi bila izpodrinila splošno rabo kvaienega kruha. Na vzhodu rabita armenska in maronitska cerkev opresen kruh in se sklicujeta na staro tradicijo. Grški polemiki SO trdili, da je grška cerkev vedno kon-sekrirala kvašen kruh. Najstarejša priča pa je za aleksandrijsko cerkev Joannes Philoponos (1. polovica VI. stoletja]. Bodi si kakorkoli, gotovo je, da raba kvašenega kruha ni božjepravna ustanova, marveč da je raba kvašenega ali opresnega kruha disciplinarna zadeva. V četrtem delu (tretjem v 2. snopiču] pojasnjuje pisatelj obha-jilno prakso in utemeljuje zapadni običaj obhajila pod podobo kruha. 06 Sodba o Spačilovi komparativni dogmatični študiji se mora glasiti zelo ugodno. Avktor je skrbno predela! ogromen material in ga s trezno sodbo smotrno porabil za svoj namen. Podal je knjigo, ki je ne bo smel prezreti noben katoliški dogmatik, Nopnsled omeni m, dn pogrešam v hogatem slovstvenem seznamu: H, Lie Iz m an n, Messt und llerrumiiuhl. Eine Sludic zur Geschichte der Liturgie. Honn 1926; J. Maier, Die EueJmristielebr« der drei großen Kappadozier, Freiburg i. Br. 1915 (objavljen samo dul o Gre^oriju iz Nysse): S. Sala vi lie, Spiritus Liturgiae orienti.lis et doctrina dt cpielirsl in theologia orientuli. Ada V, Conv. Velehrnd, pp. 131—139. Oloinucii 1027. — K it. 290; Gradu51;i patriarh, ki je korespondirai z anliohijükim pati Lirlioni Petrom, ni bil Peter, marveč Dominik, F. K. Lukmari. Spomenici kultur nog a rada franjevaca Bosne Srebreničke. Sabrao i za šLampu priredio dr, i ra Julijan Jeleni č. Izdalo PovjeSno društvo za proučavnjc prošlosti jugosltvenskih franjevaca. (Monu-menta Franc. Jugosl, vol. I.) 8", VIN'+ 374 str, Mostar I927. ■Jugoslovanski frančiškani so v začetku leta 1926. organizirali posebno historično društvo za proučevanje zgodovine svojega reda na slovanskem jugu, V ta namen si hoče društvo ustvariti potrebni znanstveni aparat (posebno knjižnico) in po načrtu izdajati znanstveno delo svojih članov v treh serijah: 1. Serija naj hi obsegala izdaje virov (Monumenlaf, dočim spadajo v 2. serijo znanstvene razprave, v 3- pa izdaje starih frančiškanskih pisateljev. Ustanovitev društva je razveseljiv pojav. Kajti pomen frančiškanov za razvoj naše jugoslovanske narodne zgodovine na verskem. literarnem in socialnem polju je po uspehu tako velik in se javlja v tako dolgi dobi, celih 700 let, da je raziskovanje njihove zgodovine neobhodna naloga naše narodne Zgodovinske znanosti, V frančiškanskih samostanih, v njihovih knjižnicah in arhivih je ohranjen materijah ki ga je treba v ta namen spraviti na dan skupno in sistematično z materijalom, ki se nahaja drugod. Srečna je bila misel, da so za to v prvi vrsti poklicani frančiškani sami. Prvi zvezek Spomenikov obsega zgodovinske dokumente, ki se nanašajo na kulturno delo frančiškanov bosansko-srebrcniške province v dobi od 1, 1699, do 1835. Tu vire je za izdajo priredil prof. dr. Jelenič, ki je že v letih ]9]2./13. objavljal vire za kulturno zgodovino bos. frančiškanov v Glasniku deželnega muzeja za Bosno in Hercegovino in jih zraven posebe izdal 1. 1913. Vire iz dobe 5. 1137. do 1699, je objavil v 36, zvezku Starin, ki jih je izdala Jutfo-slavenska Akademija U 1918. Pričujoče delo je torej nadaljevanje prejšnje publikacije in mu bo sledil Se en zvezek za dobo po 1. 1835. Spomenici so dobro in pregledno tiskani na lepem papirju in v lepem stavku. Na koncu knjige so v latinskem jeziku v kronološkem redu podani rege5ti vseh objavljenih dokumentov; dodano je imensko kazalo. V hrv. in lat, jeziku je na zadnjem mestu objavljen izvleček iz pravil novega historičnega društva, ki je to delo izdalo. Kar neradi pogrešamo, je le kritičen uvod, v katerem naj hi nas izdajatelj kolikor pač mogoče seznanil z arhivi, iz katerega je 307 dokumente priobčil, z njiliovo zgodovino, sedanjim stanjem in z njihovimi zakladi, da vemo, v kakšnem razmerju se nahaja objavljeni materijal do ostalega materijah, in z opisom porabljenih materijalij. J os. Turk. OberSkl, dr. Janko. Strossmsycrovi govori na vatikanskem koncilu. Vel, 8° (125J. Zagreb 1929. Cena 60 Din. Marljivi pisatelj v podnaslovu trdi, da je izdajo priredil po stcno-grafskem zapisniku vatikanskega kotleila, vendar se *di, da je porabljal samo natisnjene govore, kakor jih je objavil L. P e l i t v nadaljevanju zbirke Man si, Colleetio eonciliorum amplissimu t. 50 -52, Nisem podrobno primerjal, koliko je besedilo točno. V 2. govoru na str. 28 sem opazil, da je tzpuSčenih kar celih 34 vrst; to tem bolj moti, ker je izpuščeno mesto v hrvatskem prevodu vendar prevedeno. Citatelj. ki nima izdaje M a n s i - P e t i t , se na tem mestu teiko orientira. Hvalevredno je, da je g. Oberiki dodal hrvatski prevod in dobra pojasnila važnejših mest in misli. 7 o/irom na teiki klasični latinski slog prevod ni bil iahko dcln, a je prav zato tem bolj potreben. Ti govori namreč zanimajo tudi take čitalelje, ki bi jim latinsko besedilo delalo prevelike težave. Opazke so kratke, Najobiirnejie so pri zadnjem (petem) govoru, namreč o papeževi neenotnosti. Zaradi velike zgodovinske važnosti tega govora, hi SI želeli Se podrobnejših opazk, ki naj bi še bolj razkrile razne vplive in vire, na katere so se naslanjala govornikova mnenja. V uvodu k 4, govoru (str. 75) se omenja apokrilni govnr, ki Se je v pravoslavni in novejši reformistični (slarokatoliški) p roti katoliški polemiki toliko porabljal, ponatiskoval in širil. Sedaj je mogoče izreči končno sodho o tem apokriinem pamiletu, ki se pač nekoliko naslanja na četrti in peti Strossmaycrjcv govor, v celoti in v veliki večini podrobnosti pa je zelo nerodno in brezvestno izmišljen in skrpan Zato bi želeli, da bi pisatelj ta apokrilni govor podrobneje analiziral in obsodil. Čas je, da se napravi končni obračun s tem klevelniškim in odurno nerodnim skrpucalom. Pisatelj pri vsakem govoru navaja datifne strani v zbirki M a n S i -Peli t , a ker ima tam Vsaka stran dva stolpca [cd I umirile (ji moral namačiU, da to nisn paglinnel, marveč col{uuinae|, — Prevod sem samo do 30, strani primerjal 7. erigin.ilnm. Mašil ?eni nekoliko netočnosti. N. pr. ■eonatnre- (str. 10) iti pravi liro prevedeno s -ic r.,?,nhiru*- (sir. 11); prn-vtfcalinncjn licri ud' (-;tr. 14) ni iiza?jvati . (15), temvei: sklicevati st; "tie ,,. um ni ni) licealv (str. 16) ni »sajtviin«, Icmveč; nikakor Tli dovoljeno: »devotio^ (str. 16 i. dr,) ni -pobožnost-, temveč; vdanosti nuotoritas (micto-ritatil interventu, str. 24) >ii »ugled«, marveč; oblast (vlail). Zaradi velikega kulturnega pomena in ugleda StrossmayerjcvCgi je gotovo hvalevredno, da se je priredila tako praktična izdaja njegovih vatikanskih govorov. Praktično uporabnost še pomnožuje rlvarno abecedno kazalo na koncu knjige. F. Grivec. Spile tak, dr. Andrija, Biskup J. J. Strossmayer u vatikanskem saboru. Govori, predstavke, prosvjedi. Zagreb 1929, Hrvatska Bogoslovska Akademija- 8", 158 str Hvalevredno je, da hrvatska bogoslovna znanost toliko razpravlja o Strossmayerjn na vatikanskem cerkvenem zboru. Par mesecev 308 za knjigo dr. Obcriktga je izšla pričujoča knjiga, ki s« po vsebini bistveno sklada s prvo. Dodani so predlogi in protesti fpred-stavke i prosvjedi), ki jih je veliki hrvatski škol z mnogimi drugimi podpisal in predložil zboru. To se smatra kol važno dopolnilo za celotno Strossmayerjevo sliko. Ko pa se Li dodatki tako naglašajo, nastane vprašanje, ali je ta način izdajanja gradiva resnično loko važen m znanstven, da se skoraj istočasno in v skoraj istem krogu dvakrat objavlja. Oba pisatelja sla gradivo povzela iz nadaljevanja velikega tiskanega kon čilske ga zbornika M a n s i. Sacrorum con-cilieruni nova el amplissima collectip, Zv. 50—53. H, Welter 1923 do 1927, Tu jc namreč znani orientalist nadškof L, Petit izdal vse akte vatikanskega koncila. Zato ni popolnoma točno, nko dr. O, trdi, da je izdajo priredil po slenugratskili koncilskih zapiskih; isto-tako je netočno, ako dr. S. na naslovni strani piše, da je gradivo prcvel ..iz službenih izvještaja«. A niti prepis oziroma ponatis aktov ni brez znatnih napak. Mimogrede sem opazil, da je na str. \4, v 21 izpuščenih več besed, str. 30, v, 1 pa en sla vek. Tudi prevod jc večkral netočen. A v podrobnosti se ne morem spuščati. Opazke so razmerno mršavc. Ta način izdajanja gradiva hi imel v tem slučaju večjo vrednost in opravičenost, ako bi ga spremljale podrobnejše znanstvene razprave in analize o dogmatični vsebini ill o historičnem okviru Stross-inayerjevih govorov. Zanimivo bi bilo vedeti, katere bogoslovne smeri (galikanizem) in kaleri pisatelji so vplivali na Strossmaycrja. Ma podlagi vatikanskih koncilskih aklov bi se moglo končno podrobno in radikalno obračunali z zloglasnim lalzifikalom Stross-mayerjevega guvora o papeževi ne2motnosti. Tako izdajanju more namreč imeti pomen kol nekaka popularizacija za one kroge, ki se ne morejo samostojno baviti s strokovnimi znanstvenimi vprašanji, A za Lake kroge ne zadoščajo ponatisi in prevodi že drugod objavljenega gradiva, marveč predvsem jc potrebno, da se jasno osvetli gradivo in s tem osvetli tudi slika Strossmayerjevc osebnosti. F, Grivee, Novak Jos,, Šmarna gora. 8°, 147 str. V Ljubljani 1928. — Cena \4 Din. Priljubljena božja pot in izletniška točka Šmarna gora je našla svojega mentorja, Kdor obišče to goro, si želi, da bi kaj več izvedel o njeni zgodovini. Vodi nas na goro in nam potoma razlaga vasi in graščine oh vznožju Šmarne gore, Ozira se na zgodovino cest, savskega mostu, na vodne razmere, na ribolov, na studencc in na steze, ki vodijo na vrh gore, Potem nam našteva cvetice, ki lu raslo, na živali, ki tu žive- Tudi mdoslovcu, geologu in meteorologu nudi svoj del. Drugo poglavje jc posvečeno turistiki. Tretje poglavje se ozira v minule čase. Da je stala na gori že I. 1276. cerkev, spričuje listina, ki omenja lastnika gorskega hivaltsča Alberta z Marijine gore [dc Marienberch), 1'rešeren je posvetil šmarni gori dve pesmi: 0 zidanju cerkve na Šmarni gori- in Šmarna gora -, V turški dobi so začeli fl. 1471.) graditi nu vrhu labor. Na »Grmadi« so kresovi 309 naznanjali prihod Turkov. Četrto poglavje popisuje cerkev, kakor se je razvijala v leku stoletij. O najstarejši cerkveni stavili ni poročil. L, 1432, so zgradili novo gotsko cerkev. L. 1631. je imela devet ollarjev. Ko so to cerkev potresi in druge časovne nezgode že močno poškodovali, so po daljših pripravah začeli staviti novo baročno cerkev. Graditelj je bil zidarski mojster Gregor Maček. L. 1712. je bila stavba bistveno dovršena; druga dela so polagoma izvrševali do 1- 1718- Tloris ima podobo dveh osmokotnikov; manjši tvori svetišče, večji pa ladjo. Oba prostora krijeta kupoli. Posvečena je bila cerkev šele t. 1729. Po preteku dobrih sto let je Matej Langus poslikal na mokri omet steno za velikim oltarjem in kupolo v svetišču I. 1842-, I. 1846, in 1847. pa kupolo v ladji. Oltarne slike so napravili: Potočnik, Gašpar Goetzl, Matija Koželj. Miroslav Tome, križev pot pa I. 1872. dunajski slikar Josip Plank, Po ogledi! zunanjih kapelic ob pobočju Šmarne gore nam pisatelj popisuje še zgodovino šmarnogorske božje službe. V šestem poglavju govori o duhovnikih, ki so živeli na Šmarni gori ali pa vsaj upravljali ondi božjo službo. Z naštevanjem ecrkvcne posesti nekdaj in sedaj zaključuje svoje delo. Spis je skrbno sestavljen, Pisatelj ni porabil oh tem delu le vsega slovstva, ki se tiče Šmarne gore, ampak tudi listine ljubljanskega škofijskega in kapiteljskega arhiva in župnijskega arhiva v Vodicah, zakaj Šmarna gora spada pod župnijo Vodice. Radi uporabe arhivalnih virov nam nudi .spis mnogo novih podatkov, Devet slik krasi knjigo in pojasnjuje besedilo. V. Steska. 1. H ii I s 1 c r, P. Placidus, O, Cist., Codicis Iuris Canonici Intcrpretalio autbentica scu collectio responsorum pontif, commission^ ad cod, ennones aulh. interpretanda, quam confeclt et indi-eibus adornatam edidit. (48 str.) Paderborn 1928, Schoningh. P60 M. 2. C imeti er F., Pour étudier îc Code de Droit Canonique, 12" (IV+ 245 str.). Paris 1927. Librairie Lecoifre. 12 Fr. 1, Majhna pa zelo porabna knjižica. Vsebuje kronologično vse avtentične razlage kanonov, ki so izšle v prvem desetletju (1917 do 1927] in sicer v tisku, ki glede tipografskih oblik (razprt, kurzivni etc. Lisk] popolnoma odgovarja originalu. Seznam interpretiranih ka ii ono v oljaša uporabo. Knjižica je neobhodno potrebno dopolnilo kodeksa. 2. Obširnejic je delo Francoza Cimetier-ja, ravnatelja seminarja Sv, Sulpicija. Obravnava sicer ludj samo tiste kanone, ki so dobili v zadnjem 'desetletju avtentično razlago, da doda k vsakemu po* glavju kratek uvod * precej obširno bibliografijo, ki obsega vsa varnejša dela, ki so iï$]a v latinskem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku Interpretacij ne prinaša dobesedno, pa vendar vsebinsko popolno Dodaja pa tudi druge dekrete rimske k uri jc. ki niso interpretacija, temveč imajo značaj izvršilnih n:îredb, tako da nudi knjižica dragocen pripomoček za študij kodeksa, in predstavlja celotno dopolnilo kodeksa. Rožman. 310 Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fakultete, VI. letnik 1927—1928 [153 str.). Ljubljana 1928. Samo-za tožba. fudi teologa bo vsebina. VI, letnika znanega Zbornika zanimala in mu nudila mnogo novega. Razpravi prof, dr. Dolenca: Zločinec it. prepričanja (Prinos k vprašanju o smo treni določitvi kazni)« [str. 22—51) ter Aleks. Maklecova: Zmanjšana vračunljivost v načrtu za edinstveni kazenski zakonik kraljevine SHS« (str. 73—93) bosta zanimali moralista. Sociolog in praktični zadružni delavec najde nove vidike v razpravah prof, dr. Al. Bilimoviča: »Noyc metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza* (str, 1—21) ter dr. Alb. Ogrisa: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji zj poslovno leto 1926.« (str. 94—115). Zgodovinar in kunonist bo s pridom čital prof. Mih. Jasinskega: Iz isturije kastavskog statuta« (str, 52—72) in prof, dr. Jan. Polea: »Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16, do 18, stoletja» (str. 116—142). Tudi lo-loknlni zgodovinar bo našel v zadnji razpravi dokaj zanesljivega materiala. Vprašanje; .Jesu Ii ministri činovnici?' je rešii profesor Gj. Tasič (str, 143—153). Kakor je iz tega vsebinskega pregleda razvidno, so se avtorji kakor v prejšnjih letnikih tudi v tem lotili vprašanj, ki imajo poleg znanstvenega tudi eminenlno praktičen pomen. Rozman, Ji a u e r , Prof. dr. Lorenz. Der Altar und seine Ausstattung nach Auffassung und Anordnung der Kirchs, Sonderdruck aus Honner Zeitschrift f. Theol. u. Seelsorgc Jahrg. 1928, Heft 2. Verlag L, Schwann, Düsseldorf. 4". S- 31. Razprava ne govori o historičnem razvoju oltarja, ampak nuin kaže oltar, kakršen sedaj po liturgifrnih knjigah in odlokih S. R. C. mora biti. Biti pa mora tak, da tudi preprost vernik loči, kaj je glavno in bistveno, kaj pa postransko in ne nujno potrebno. Pogrc-šeno je torej, če ima človek ob pogledu na oltar občutek, kakor da je mirni» Samo opora za visoki mogočni nastavek; kakor da ni najvažniša menzu, ampak podoba v nastavku in stebrovje in svetniki med stebrov jem. Edina podoba, ki jo liturgičnn pravila zahtevajo za oltar, je sv. razpelo. Stalo, ki nosi raz.pelu, pa mora biti visoko kakor svečniki. Abusus reprobandus je po izjavi S. R. C., če pritrjujemo majhne križe in podobe sredi oltarja. Ce je na oltarju faber-nakelj, in nad tabemakljem trun s. baldahinom za izpostavljanje Najsvetejšega v monštrand, se križ ne sme postavljati na tron. Kam naj bi se v tem slučaju*-postavljal, tega problema doslej še noben arhitekt ni po v oljno rešil. Prof. Hauer misli, da bi za slovesno izpostavljanje morali vselej sproti pripraviti tron, Iti bi ga po dovršenem sv. opravilu zopet unieknili. Odloki S. R. C. res da tako govore; a li odloki temelje na običaju, da se sv. R. T„ kakor v Rimu, le redko kdaj slovesno izpostavlja.' Kako pa naj ravnamo v naših krajih, kjer je slovesno izpostavljanje talso pogostno, na to vprašanje nam avtor v svoji razpravi ni odgovoril. — Za tabcrn^kelj zahtevajo liturgični predpisi konopej. Konopej z.agrinja tabemakelj, 311 da je kakor sveti šator, in izraža naše spoštovanje pred Najsvetejšim. Oltar sam pa naj spredaj pokriva anlipendij. Anlipendij v smislu rubrik ni vrhnji prt. ki njega čipke vi*e črez rob bolj ali manj globoko; ampak anlipendij je blago liturgične barve, razprto na lesen okvir, in zakriva sprednjo stran oltarja od roba do tal, P« barvi se mora ujemati z lilurgično barvo dneva- Razprava prol, Bauerja je poučna. Pri naših oltarjih in taber-nakljih, kakršni so, se ne du vse tako narediti, kakor hočejo lilur-gične določile. A vsaj novih napak naj bi se varovali! Kadar pa kaj popravljamo ali na novo delamo, pa pazimo, da se bo vse, kolikor le mogoče, ujemalo Z lilurgičnimi zakoni, F. U. H o I 7, m e i s t e r Urban. S. .1., Orationes lilurgicae med i tati inibus Fxercitiorum S. Ignatii de Loyola accommodatae. Ji. Aufl. Verlag Felizian Raueh, Innsbruck. 1929. S 20, V knjižici so zbrane liturgične molitve, izvečine i s. mtsala, ki sc po misli in cilju ujemajo 5 posameznimi meditacijami pri duhovnih vajah. Uporabljati jih moremo s pridom pri 2. ali 3. preanihulu ali ob koncu v kolokviju; ponavljati bi -jih mogli tudi ob prostem času in bi tako z besedami sv, cerkve budili v srcu čuvslva, ki so v skladu z meditacijami tega dne, in bi z liturgično molitvijo prosili potrebnih milosti za izvrševanje dobrih sklepov, Zbirka nam kaže, kako veje isti duh v liturgiji in v meditacijah sv, Ignacija F. U. U. Talija, Lijck duševnim bolima. Split 1929, Hrvatska knji-Žara. 8", 61 str. S Din. Povod temu spisu — tako pripoveduje avtor v uvodu — so bili privatni razgovori z nekim izobraženim katoličanom, ki je pisatelju izjavil, da še veruje, a ne hodi več k sv. spovedi. Njemu so bili razgovori v korist, Naj bi bili v korist vsem onim, ki še niso zavrgli vere, a ne prejemajo več sv, zakramentov. To je namen knjižici, Pokazali hoče, da je sv, izpoved najuspešnejši lek bolnim dušam naše dobe. Avtor piše toplo in prepričevalno, navaja konkretna. zgodovinska dejstva. Razpravlja pa o izpovedi najprej filozofsko: kako sodi o izpovedi zdravi razum: potem teološko-histo-rično: kaj je izpoved v zgodovini krščanstva, v krščanski Lradiciji. Pripomnil bi pa tole: Za »prigovor»; Roga moramo prositi odpuščanja in into se moramo Ro){u izpovedati (sir. 35) — iilnlelfiv ne bo zadovoljil kot odgovor ¡urno umski razlog, ki ga avlnr navaja; treba bi bilo poudariti tudi božjo zapoved, ki nam veleva, da se izpovedujemo (¡rehov duhovniku. Vprav to velja za prifjuvur: Čemu naj odkrivam svnje greli« umrljivemu človeku (str, 37[? S samim umskim razlogom tudi tcg;> prifjnvnra ne moremo zadostno rešiti. Za to bi bilo bolje, ko bi bil pisatelj oba ta dva »prigovora« uvrsli! v !i_ del, kjer |fnvnri o izpovedi kot božji ustanovi, F. U. Opeka, dr. Mihael, Odrešenje. Sedem govorov o .Jezusovem trpljenju. V Ljubljani 1929. g", str, 78. Založila Prodajalna K. T. D. (H. Ničman). V tej zbirki je objavil znani ljubljanski stolni pridigar lanske postne govore, ki jih je govoril v natrpano polni cerkvi. V njih nI podano celo Gospodovo trpljenje, ampak le posamezne slike, 312 kar je za govornika gotovo bolj hvaležna tvarina. Jezus na Oljski gori, Jezus izdan, Jezus zatajen, Jezus bičan, Jezus obsojen, Jezus s križem obložen in Jezus križan; ti prizori, ki jih govornik obdelava. nudijo dosti snovi za sedem postnih premišljevanj. Ne dvomim, da so mnogo koristiti poslušalcem in da bodo tudi čitateljcm prinesli dosti dušne koristi, da bodo Križanega botje spoznali in vzljubili. C, Potočnik. P. Thoma V i 1 I a n 0 v a Geriter a ^ e i 1 0- M. Cap., De quaestionibus a contessario ponendis. Oenipontc 1929. Sumptibus Fel. Rauch. 80 str., 8". 1-50 M. Ni lahko izpovedniku ubrati tisto srednjo pot, da ne povprašuje ne preveč ne premalo; da z nepotrebnim ali neprevidnim povpraševanjem spokorniku izpovedi ne omrzi, ali pa z molčanjem ali nezadostnim povpraševanjem nevredne izpovedi ne zakrivi. Kapucinski pater Gerster je zbral načela o povpraševanju pri izpovedi jz knjig najboljših avtorjev, jih logično pregledno razvrstil in pojasnil; zlasti o šesti zapovedi govori pisatelj zelo preudarno, Knjižica bo izpovednikom dobro služila. - F. U. RAZNO. »Jamski motiv v prakrščanstvu.« O tem predmetu je govoril letošnji rektor dunajske univerze, biblicist dr. Teodor J n n i t z e r f pri inu vguraciji 7. novembra 19281-Izhaja od dejstva, da je krščanska tradicija v Palestini veliko številu novozakonskih dogodkov lokalizirala v jamah in votlinah — tako Gospodovo rojstvo v Betlehemu, njegov grob na Golgoti, smrtno bridkost in vnebohod na Oljski gori, angelovo oznanjenje v Nazarctu itd., itd. Vprašanje je, niso 1i tradicije, ki dogodke tako lokalizirajo, nastale pod vplivom poganskih kultov, ki so se vršili v teh jamah (kult Aphrodite, Demetre, misteriji Adonisa, Attisa, Mithra}, Podrobneje pokaže, da je betlehemska in golgotska tradicija zelo, zeio stara, neodvisna od poganskih kidtov in zgodovinsko utemeljena. Tudi pri drugih ni treba iskati izvira v poganskih kultih, marveč nudijo povoljno razlago naravne lastnosti krajev, analogije z jamami in votlinami, ki se omenjajo v stari zavezi, analogije z drugimi loka-lizacijami v novi zavezi; lokaliziranje Marijinega in Krstnikovega rojstva v votlini je n. pr, odvisno od betlebcmskc votline; votlina Janeza Krstnika in Modrih je odvisna od Elijevih votlin itd. Poieg tega opozarja na dejstvo, ki se tudi drugod opazuje, kako so »jame od nekdaj nudile ne samo dogodkom, ki so se v njih odigrali, temveč tudi izročilom okolice, ki niso bila navezana na določen kraj. dobro došlo zavetišče-. Tako nudi tudi to poglavje majhen prispevek k presojanju ljudske duše in k pomenu folklore. Lkm. 1 T h. Inaltzer, Plin Hip lil umno t i v im Urchri.tluntum. 3°, 17 str. UCien 1028, Selbstverlafi der Universitit, V oceno smo prejeti (od 29. dec. 1928. do 25. juj. 1929]: Gaur Chrysosl,, Johannes Chrysostomus und seine Zeit. i. B.. Antiochien. (XL, 330). München 1929, M- Hueber, RM 950; 12. Böser F., Liturgische Kanzel vortrage. 8IJ fX.II, 127). Dönal J;, Summa ptiilusophiae ehristianae. Oeniponte. F. Rauch, II, Critica. Ed. 5. et 6. 1928 6« (VITI, 278) S 5-10. - IV. Cosroo-logia. Ed. 4, et 5. 192-1. 8" (VIII, <104], S 7-50- VI, Theodicea. Ed 5. et 6. 1929. 8" (Vili. 273). S 540. — Index generaJi*. 1929. 8» (bfi). S 2 40, Ger st er a Zeil Th., De quaestlunihus a cotifessar jo ponendis, S" (SO}. Oeniponte, F, Rauch. M. 1 50. Gudek D., Kateheze. Iff. dio: SreditvÄ milosti. 8° {IV, 208). Zagreh 1929, Vlasliln naklada (Palmotiteva üL 3). Din 30, Haas Ä., Das Inturdikt nach geltendem Recht. (Kanonistische Studien u. Texte hsg. v. A. Koeniger, Bd. 2.) Bonn 1929, Kurt Schröder. H od z m ei s t e* U-, Orali ones liturgicae mediationibu-s Exercitiortan s, lgnotiv de Loyola accommodatae, Ed. 2. 32fp (20). Oeniponte 1929, F. Rauch, Honnek J„ Die Botschaft des Wortes Gottes. Predigten auf die Sonntage do, Kirchenjahres. 8" (XVI, 244), Freiburg 1929, Herder. RM 6-2C; 7*50. Knezovič 0.. Franjevaiki ideaiizam. (Savrem. pitanja sv. 29. 30.) S" l VI II, 312). Mostar 1929, Hrv. ti?k, F, F. Diu 24. Ii»i;te:i ii m n k 1\ Gnlp npo enhcaiesy mhsh Cxo;iom j ßaxoflöm 8° (1Q3). JKbIH 1928. K o c t t w it k r.( Ca^onäkh Ii B. JJ,enf> Tftßuoi BeMOpti. Hone ii 0hck6hl1 ii. 8° (32). Jli.Bin 1928. Maler F. W,, Israel in de^ Heilsgeschichtc nach Röm, 9—11, (Bihl, Zcdtfragen XII, II. 12.) S" (157). Münster i. W. 1929, Aschendorff. RM 3. M aro t o Rh,, De cxlraordinnrio Iubilaeo fmni 1929- 8" (87). Roma 1929, Merkelbacb B- M„ De variU poenitenlhim categoriii. S" (205). Lid|Se 1928. Kammiss. F. Schöningh, Paderborn. RM 3-40. M e r k e l b a c b B. H-, Quueslioncs de embryologia et de ministra-tiione boptismi. 8" (88). Ibidem. RM 2-40. Mcrkelbaeh B. H., Quaestiones de poenitentiae ministro eiusque offieiis. 8" (US). Ibidem. RM 320, O h e r i k i J., Govori Slrossmayera biskupa dakovačkog na vatikanskorn saboru. 8" (127), Zagreb 1929, Knjiiara Nar. Prosvjete. Din 60. Opeka M., Odrešenje, Ljub! jmia 1929, Prodajalna K. T. D, Opuscula c t textus, Series seholasbica ed. cur. AL Grabmann ct. Fr. Pelster S. J. Monasterii, Aschendorfi. Fasciculi jV—VII. Schneider F., Die Muttersprache der Kirche. !2n fVIII. 56), Freibürg r. B. 1928, Herder. Spi ictak. Riskup J. J. Stossm&ycr u valikamkom saboru. Zagreb 1939. S t ci fes J, P., Religion und Politik. 6» (XVIII 233J, Fneiburg L B. 1929, Herder, RM 7-10. 5 I roj A.. Sveti Anion Padovanskl ivdodelnik. Molitvenik 32" (199). Ljubljana 1929, Jugoslovanska knjigarni!-Teras M.. 7a visokim ciljem. 8" ¡169}. Ljubljana 1929, Prodajalna K. T. D. Dm 24. TlUh T., RuJigion des jungen Menschen. 8" (VI. 172). Freiburg i, B- 1929, Herder RM 4 20. V od u i e k V., Postoe svete maje od pepelntčne do cvetne nedelje. Ib» (4Sj Ljubljana 1929 Zimmermann S., Historijski r&zvilak filozofije u Hrvatskoj. 8n (24) Zagreb 1929. Hrv. Brtgo.il. Akademija. Novejše publikacije Bog. Akademije, Razprave: 5, zv.: Turk. dr. Jos.. Tomaž Hren Din S-—. 6 zv.: Grivec, dr P",, Mistično telo Kristusovo. Metodična in praktična vprašanja. Din 4-—. 7. zv.: Grivec, dr. F.. Remm orientalium. Okrožnica papeža Pija XI. o proučevanju vzhodnega krščanstva, Din 4—. Note. ^Bogoslovni Vestnik« quater per annum in lucem editur. Preiium subnotalionis pni vol. IX. (1929) extra rcgnum SHS [Jugoslaviam} est Din 601 --. Directio et administrate comtnentarii ^Bogoslovni Vestnik: : Ljubljana, Faculté de Théologie (Yougoslavie), Bogoslovni vestnih. Cena letniku 50 Din za tuzemstvo, 60 Din za inozemstvo. Vsi dopisi, ki so namenjeni upravi (n. pr. reklamacije, naznanila, preselitve i. si.), naj se pošiljajo upravi B. V,, Ljubljana, Prodajalna K. T. D. [H. Ničmanj. Bogoslovna Akademija ima pri ljubljanski podružnici poSlne hranilnice račun Et. 11.903. Za uredništvo in izdajatelja oblasti odgovoren: prnl. dr. I.nkmaii. Za Jugoslovansko tiskarno: Kure! Ceč.