Leto V.	TRST, v soboto dne 20. avgusta 1899.	štev. 23.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. m~ Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
V
Iz Skrbi ne.
»In v naši vasi zopet vse živo! Saj zopet se k volitvi zbiramo! 311 voli, racmani, gosjaki, pure, Lisice, zajci plahi, psi in kure! — A veste kaj i — Lisjaka ne voliti! Za nos se ne pustimo več voditi! Let trideset dovolj županoval! Sedaj nam ne bo več ukazoval!!! Volitni klic tako se je glasil ln tesna srca k borbi jc bodril. Volilci zbrani sklenejo, Da krogli ris potegnejo, ln kdor bo prvi v risu stal, Ta naj bo i župan oval, — A brihtne glave bile so edine, Da naj lisjaka se odrine. Zato lisjak se otisne v stran, Tje leže, dela se zaspan, Pa v glavi vendar ne miruje, Z veseljem nekaj premišljuje, ln snuje, prede si naklep Predrzen, zvit in jako lep !... Sedaj volitev se začne Ter marsikomu burno jc srce;
Vsakdo poskusi, da bi ris narisal, A žal, da nihče prav ga ni napisal. Vslcd tega bila je zmešnjava, Velika stiska in težava ! Možaki najmodrejši premišljujejo, Kaj je storiti, križem nasvetujejo. A vse zastonj! Zmešnjava je čedalje veča ln zboru modremu preti uže nesreča.
Pa vendar ne!--Še eno upanje hi bilo,
Ko bi z zavrženim lisjakom se skusilo — — — ln res! Sedaj naprosi se lisjak, Naj riše ris kot sknšen, star veščak. — Lisjak presladko se oblizne
In zadovoljno poskomizgne.--
Da risal bi, takoj svoj rep napne, A sebe z risom v krogli ris zapre!... Tako lisjak je prvi v risu stal, Da bo nadalje še županoval. Prevarjena živina čudno zre, Kako lisjak zdaj v visu smeje se. Lisjak pretkani pa še govori: »Oj, revčki! Zdaj ste zopet zgubljeni! Iti dokler bodem starec jaz renčal, Nad vami, tepci bom županova!!«
Škrbinc.
Kje so moje rožice
Spisal 1' 1 e m i č F e r d i.
»Kje so moje rožico, Pisane in bele? Moj'ga srca ljubice, Žlahtno so cvetele« — Grmel je neccga jutra na vse zgodaj moj bas prepevaje to pesen starega Orožna šc po prvotnem napevu.
»Stoj!« mislim si, » skušaj mo to milo tožečo pesen zapeti po novem napevu. Kako-uže gre? Hm«. Brnel sem nekaj časa pred se jokajo pozabljeno melodijo. Odprl sem okno moje prostrane sobe ter pričel ;
»Kje so moje rožico — —- « »Nič ni, ne gre prav! Besedo »moje« treba za vleči nekako drugače. Se jeden-krat :
»Kje so moje rožice — — »Sedaj sem pa zavil zlog »ce« previsoko, bilo jc »fis«, a biti mora »f«.Toruj: »Kje so moje rožice — — »Dobro, dobro! Tako pojde menda. Srčno dalje :
»Kje so moje rožice, Pisss — — — V tem hipu odpre se meni nasproti okno in starikava gospodična prikaže se, z največjim jadom v obrazu, v njem.
»Gospod!« prične v krepkem »alt-u«, »gospod, ako mislite žaliti ali izzivati, žalite ljudi na drug način. Kaj so Vam mari moje rožice!« — —
»Gospodična, jaz — — « »Ne besede! Dobro vem, kam merijo Vaše zbadljive besede. Rožice mojih 1 i c Vam niso nič mari. Moža lehko vdo-bim kadar hočem, a Vaših nesramnih pe-snij ni mi treba. Zapomnite si to!«
Lop! zahreščalo in zacincalo je okno in ni je bilo več.
»Ti fudiman, Ferdi, sedaj pa imaš ! Prav se ti godi, zakaj pa poješ uže na vse zgodaj »sercnade« in še take — kako jc uže rekla ona zelena glista? — take »nesramne« pesnij. Polagoma zatvorim tudi jaz okno ter pričnem v sobi hoditi. »Nič ne de, Nadaljujmo:
»Kje so moje rožiče, Pisane in bele, Pisane in bele, Pisane, pisane — »Hudiman! Sedaj sem celo besede pozabil. Ta gospicamije sč svojimi rožicami vsega zmotila. — »Pisane in bele, pisane, pisane, pisane — —
»Da, da gospod. Pisane, pisane, drugače kakor pisane so, kar jih vi počenjate. Ni ne reda, ne kaj druzega pri Vas. Pravi križ. Da, da sedaj se še posmehujete. Pisane, pisane, kaj pak«, bila je moja gospodinja, jezična a drugače dobra ženica, ki mi je to in še mnogo več nažlobodrala.
S težavo in muko sem jo spravil do tega, da se je utolažila ter sklenila zapustiti mojo sobo. A jaz jel sem zopet peti :
»Kje so moje rožice Pisane in bele ? Moj'ga srca ljubice - • — Slednjo vrstico sem posebno krepko povdaril ter jo spremljal s primernim mi-mičnim izrazom. A pri tem sem prišel uprav do druzega okna moje sobe, ki ima razgled na ulico. K nesreči šle so v tem hipu mimo njega poluodrasle gojenke samostana B. C. D., ki so začuvši moje glasno in določene besede najprej pogledale me začudene a potem pričele hihi- tati ter razdirati lepi red svojih vrst. Nune, ki so spremljale deklice pri ju trajni m izprehodu, jele so mi groziti na glas s solnčniki. — Kakor pičen od gada odskočim od okna. —
»Biizeronska smola! Nemtondum ba-ratom, ištenek luizaron, egete kečkemet, magvarona, basama teremtete . . . šlo je v jedni sapi, ne glede na naglas, kar mi je padlo v sili madjarskih besed v možgane in iz teb po živcih na jezik.
Kar začujem pod mojo peto nekaj mehkega in v zraku visoki: »Aj, a—j,« Za božjo voljo —!« ozrem se ter zagledam tovariša M—a. Pomenila sva se nekaj, a kmalu je odšel precej hladno po-slovivši se. Zameril sem so mu; prvič, ker me jc čul rentačiti v onem ptujem jeziku, kar njemu, kakor pristranskemu Slovencu ni prijalo, drugič, ker sem mu stopil na prste. »Naj bo že kar hoče. Zapojmo še jedeukrat:
Kje so moje rožico, Pisane in bele? Moj'ga srca ljubice Žlahtno —« »Žlahtno?! Pfui, to ni naša beseda! Ali pa je? — Ne, ni! — Zlahta - Ge-schlccht! Bum! germanizem, vnebovpijoč germanizem. — Žlahtno — bi se ne dalo reči: nežno, milo, blago, krasno, lepo ali kaj tacega, Ali žlahta — germanizem! Ven ž njim, ven ! Kaj je tebe treba bilo nemškutarska ptica? Nisi vredna, da živiš ! Ven s tabo, ven!...« Pogledam kvišku. Glej, prismoda, tam v vratih stoji ves bled in brez sape gospod R., nemškutar primae
classis, oče deve, do katere gojim - (kaj treba vso praviti.)
»Gospod P. F.«, prične požirajo s težavo molekule zraku, »nisem so nadejal, da ste tudi vi jeden onih fanatikov. Pokazali ste mi duri, ne vem kaj je temu povod, odidem rad, a žal mi je, da sem Vas ke-daj spoznal !«
Sel je.
»Odlazi ! Meni tudi jako žal. Cul je gotovo moj samogovor. Oj ! — E kaj vesel bodi, vesel Ferdi, vsaj nemškutarce no bodeš imel.
Sel sem na delo. Zvcčei sem se vrnil ves truden v svojo sobo. Po večerji zaklenem vrata in okna ter jamen peti ono »vse mine«, katero danes jutro nisem mogel zvršiti. Pel sem in pel spremljaje si po kitari vseh 6 kitic več nego dvajsetkrat.
Pozno legel sem spat, zadovoljeu, da vsaj sedaj ni nihče prišel motit me, da se nikomur nisem zameril. — Nikomur ?
Menda ne, ker druzega dne mi prinese gospodinja s kavo vred tudi malo pismice sosednega »eimerherja«. Odprem. Gromske vile, tu stoji:
Prečastiti gospod!
Ako mislite ponavljati Vaše včerajšne večerno tulenje, primoran sem zapustiti sobo ter iskati stanovanje, kjer se zamore vsaj spati. A primoran bodem ob jednem naznaniti stvar interessovanim krogom.
J. J. ingenieur
Hm! Starikavo gospico sem užalil, gospodinjo vjezil, institutkam som bil v zasmeh, njih odgojiteljice so mi prisegle večno sovražtvo, prijatelju sem stopil na prste, nemčurja R. izgnal iz svoje sobo ter si zaprl pristop v njegovo hišo, bog zna kaj bode sedaj še ta d. J. pravil mojim predstojnikom — da pijančujem in tulim doma kakor zabodem' vol. In to vse radi one pesni.
Ja — za božjo voljo — Orožen, zakaj si skoval one »rožice, pisane in žlahtno« in one »ljubice«; zakaj — za vse vragove - ima ta nesrečna pesen dva napeva ? ? i Kdor mi na to da povoljen odgovor, mi jako ustreže.
Slovenke in Slovenci! Slovite in Slovani'
Vsi vi, ki se zanimate za javno delovanje in naš politični položaj, morate jutri 20. t. m. ob 5. pop. v Barkovlje, vsi drugi pa brez izjeme v — Lonjer.
Iz Brivčeve torbe.
Ribnica 5. avgusta. Juti- o jo, lepo. Iver se nisem maral peljati s pošto jo vbe-rem peš čez Martinjak. Na poti srečavam lesne voznike, Gospod Premru me prijazno sprejme skozi vas ter mi pokaže pot, po katerej pridem najhitreje v Lož. Držati hi se imel vedno na levo. — Onostran Žirovnice polje cesta ob hribu čez gozd. Iver jc jutranje solnce vže dobro grelo se vsedem v hladno senco bukovega gozda, ravno tam, kjer pelje cesta v Lož a neki kolovoz v gozd. Vedel sem sicer, da vodi zdaj pot po gozdu dalje, zato se napotim po senčnatem kolovozu navzgor češ tako že pridem zopet na glavno cesto. Začetkom sem veselo stopal po temnem bukovju ; kolovoz se je vil vedno više in ožc, slednjič se skrči v ozko stezo. Tiho in mirno je bilo, srečal nisem nikogar, sem i tam sem splačil ščinkovca ali kosa. ki je črve iskaje po tleh brskal. Ozka steza in gosto vejeuje me je zaviralo, da nisem mogel še hitreje stopati kakor bi rad. Ko po dolgi hoji nisem še prišel do glavne ceste, me je že pričelo skrbeti: morda pa sem res zašel na nasprotno stran gozda. In tako je tudi bilo. Solnce je vedno močneje pripekalo. — Znojne kapljice so igrale po licu, rad bi se bil malo oddahnil, pa želja, da moram prej ko mogoče poiskati pravo pot, ni mi dala miru. Tako sem taval po gozdu blizu tri ure, a v dveh bi bil že moral biti vsaj v Podložil. — Človek se v gozdu težko orjentira, no sem si pa mislil vsak hrib ima svoj vrh in onkraj vrha pojde gotovo nizdol. A vrha ni hotelo biti, steze so se tudi pozgubile; vrh tega pa je še pričelo prav neprijetno in vedno bližje grometi. Že sem jo hotel kar naravnost urezati po gozdu navzdol, kar pa ni bilo mogoče zaradi razjedenega in gostoga skalovja in na gosto zaraščene gošče. — Zopet zasledim stezo in ta je vendar enkrat peljala začetkoma ravno potem po postrmini navzdol. Srce se mi jc ohladilo, urno jo drsam in skačem čez ko-1 renike in spodjedene kamne, slednič sem srečno prisopel do sredine hriba na piano j — ali glej. (Tu se je naš Biivec spet zgubil in tako tudi njegova torba. Nadaljevanje sledi, ko se Brivec vrne na' pravo pot. Op. ured.)
;¥
Pozor! Pibčarsko društvo. Pozor!
Ker bomo imeli v Ljubljani novo gimnazijo, smo ustanovili društvo, ki ima nar.:en, svoje ude najtesneje zodinjati med
seboj, bolj tesno kakor vsako drugo društvo. Društvo se imenuje : » P i b č a r s k o d r u-štvo«. Vsi udje društva se morajo preskrbeti s pibči t. j. noži, ki imajo po eno samo rezalo in rudeč popolnoma okrogel rog iz lesa. Manjše vrste pibči so po tri krajcarje, večje vrste so seveda tudi dražji, vendar ne prestopijo vrednosti in cene štirih soldov. Vsak ud mora torej imeti pibeč, ako hoče, da ostane ud pibčarskega društva in vedno ga nositi seboj. Ako ud uda sreča, mora pokazati pibeč, drugače zapade kazni petih soldov. Ako pa ud pibča sploh pri sebi nima ali ga je sploh zgubil, si mora sploh novega kupiti in sploh plačati globe deset krajcarjev. Udje se spoznajo tudi po zunanje: Eno ramo morajo višje nositi kot drugo, toda Bog obvaruj, če bi obe višje nosili. Dvoboj ni prepovedan, toda samo s pibči se sme bojevati; ud sme uda popolnoma oklati, samo kri ne sme teči nikomur. Predsednik mora imeti tudi pibeč, toda rezalo mora biti čez pol prelomljeno, rog mora pa biti kolikor mogoče razrezan. Predsednik je saerosanet t. j. nedotakljiv s pibčem, živa duša mu ne sme kaj ža-lega storiti. Seje bodo vsak mesec; takrat bo velečastiti gospod predsednik pobral kazni po pet in deset krajcarjev in vso svoto mora društvo taisti večer zapiti in se oklati s pibči, ne da bi kri tekla. Tudi ženski spol v letih 15-20 more pristopiti k društvu.
To jc samo izvoleček iz 300 § obse-gajočih pravil, katera se izdajo, kadar bo društvo obsegalo vsaj 200 udov in bo predsednik izvoljen.
V beli Ljubljani, o velikem Šmarnu, 1899.

St. 4853 ex 99
Razpis.
Mstoječi kolesarski M počasni jPorf
razpisuje službo korespondenta za sprejemanje dopisov, laskavih vabil, vsakdanjih razglednic in drugih slinastih pisem ter za reševanje istih. Ker je »Povž« presneto po svetu znan, naj se prijavijo le take osebe, ki so vešče razun avstrijskih jezikov — seveda tudi slovenščine •— tudi drugih inozemskih ter deželnega jezika Menelikovega, v katerem dobiva »Povž« poročila o hitrih begih Italijanov v Afriki, katera hitrost presega Povževo.
Plača kakor komu drago in vrhu tega nego vsako nedeljo povževo juho za kosilo.
Prijave so spričevali in priporočilnimi pismi naj se pošiljajo na »Povž-a«, povžarna »Commercio« v Trstu (ne še v Italiji).
V Trstu, 17. lažečega meseca 1899.
Jaka 1. r.	Pepič 1. r.
General - Povž- povž primar in tajnik ki taji padec.
Stanko i. 1.
povž mehanik. *
kaj se pravi.
Pravi se, da misli nek zamorski vladar, ki ima zgodovinsko častno ime »ko-njederec«, iz samega navdušenja do celjskih div/akov sobratov ustanoviti nov red.
Imel bode obliko dveh križajočih se pomalanih kolov z divizo : »Heul'kolega!« in bode visel na traku, kateri je izrezan iz najnovejših hlač dotičnega kralja. Delil ga bode glasoviti glavar avstrijskih divjakov Wolf, seveda še le tedaj, ko se mu bode huda rana, katero si je v dvoboju prisvojil, zacelila. —
Pravi se, da misli češki učenjak spisati jako poučljivo knjigo o kulturnem življenji afrikanskih zamorcev. Za vzor si je vzel celjsko fakinažo.
Pravi se, da se je Menelik Abesinski začel pogajati z nekaterimi glavarji celjske druhali, ker bi si rad za bodoč boj z Lahi osnoval novo in posebno gardo, pred katero bode sovražnik že od daleč bežal.
Pravi se, da se bode iz Celja nekaj najimenitnejših eksemplarov poslalo v Pariz na razstavo, kjer menijo narediti oddelek: »Tevtoni ali Germani V sveti jezi!« Razstava meni s tem mnogo pridobiti, ker so še celo avstrijski zamorci tako radovedni na ta oddelek, da so si že ladjo pri avstrijskem Llovdu najeli.
Pravi se, da bodo prihodnjič od tujcev, ki niso zasledovani Slovani in ne zasledujoči Germani, pobirali denar, ker so taki prizori tako poučljivi in zabavni, kakor španski boji z bikom in se ne smejo brezplačno gledati. Za .denar kupijo barv, s katerimi bodo Celje črno-rudeče-rumeno namažejo.
Silvester.
A.:	Kaj je dobro?
B.:	Da je Ples bogat mož.
A.:	Kaj pa je slabo ?
B.:	Da Gašpar in Peter zlorabljata Gorico.
Jezična Polonca.
Drag' Briv'c !
Spet se vsedem in ti hočem en par cajlc šrajbat. Predno ti pa nadalje šraj-bam, te begrisam od travee zelene do plavga neba, od solnea rumenga do tvojga srca. Brez dinsta sem še zmiraj fort naprej, pa holt cviblam, da bi še dolg'cajta tako bila, ker sem per velik heršoften peko nt, znam se pa tu d' benemat, kakor se gebira. No pa če tu d še cel mesec brez dinsta ostanem, glih cugrunt ne pojdem zato, čeprav še Franceljnu včasih kak krajcar dam za »šuštar - kube« (dve za tri kr.), da se bolj postavi kakor pa s tistim soldaštim tobakom, ki ga v kosami po en pajkele -en bart faše.
Novga glih ni nič posebnega tuka v Marperk, tko holt mal bel vročo je, pa se že prenese, greva pa s Franceljnom po senc špancirat, kadar je frej in nimajo ibeng.
Zdej li pa hočem, drag' Briv'c še en hec povedat, de se boš smejal, kakor sem se jaz k' m' je Francelj pravil. Povedat' ti hočem soldaški roženkranc, katerega moj Francelj zna in zdaj tud' jaz. Prav iz srca želim, da se ga tud' ti naučiš. Veš, pa je res hec! Pinktleh glih tko t'ga nideršrajbam, kakor m' ga je Francelj povedal.
Veseli del. Ko je vesel na štelengo šel, Ko je vesel za soldata postal, Ko je vesel preoblečen bil, Ko je vesel puško nosil, Ko je vesel ekselcirat šel.
Žalostni del. Ko je žalosten brez večerje spat šel. Ko je žalosten k raportu šel, Ko je žalosten štraf dobil, Ko je žalosten v arest šel, Ko je žalosten lačen bil.
Častitljivi del. Ko je častitljivo denar vzel, Ko je častitljivo špancirat šel, Ko je častitljivo gver obfiral, Ko je častitljivo se v eivil oblekel, Ko je častitljivo na urlaub šel.
Za volj' tega tala volje, k'je ta roženkranc precej dolg, pa bešlisam ta prif z bemerkengo, da bom še drug bart kaj er-eelala; če pa še Francelj kak soldaški hec pove, ga bom pa akurat glih tko vider-gebala.
Also pa adijo, pa kisti hont Vaša
Fclonca
v Marperk brez dinsta.
Po slavnosti letnice slov. M društva
v Tržiču.
Mojster v tukajšnji predilnici nagovoril je svojo delavko pri svoji mizi dva dni po slavnosti tako - le :
Mojster: No, kako pa to, da ste Vi na one ljudi z rudečimi srajcami metali šopke? Ali ne veste, da so to samo ničvredni ljudje in tudi Vi ste nič vredna, ker mečete šopke na take ljudi.
Delavka: Ej gospod, saj so bili vendar
fejst fantje. M. : Kaj fantje, ti so vsi poženjeni. I).: Ej gospod! me nismo na to gledale marveč le, da smo Slovence dostojno počastile.
M. : Brrr vraga, kaj pa imate Vi od Slovencev ?
[).: Ej gospod! rada jih imam. saj ste jih tudi Vi radi imeli, ko so v vaši gostilni pili.
M.: A Teufel kaj to, pomislite, da le nemški jezik bi morali Vi spoštovati, in tudi z Vašim ljubčkom bi morali nemško govoriti, ker ta je najbolj potreben jezik in edino blažen in sladak. D. Ej gospod! res je za vaša grla, toda
naša postanejo hripava po njem. .M.: Ti preklet baba hudič ! D.: Z Bogom !
oo
Pevke in pevci pri Sv. Ivanu opozarjajo one gospodične, ki se navadno blizo družtva vedejo slabše nego »šešalote« naj pazijo, da se jim ne pripeti kaj neprijetnega četudi so vse »kraljice«.
Pevke in pevci.
Slovanska vzajemnost.
Ker nemški svet ni videl do danes še vidnih znakov vseslovanskc vzajemnosti piše o njej, da je le »fantom«. Ruski »Svet« odgovarja na to med drugim: »Slovanska vzajemnost je v zgodovini človeštva globoko zarezana, nemška peresa jo ne bodo sprala. Ta vzajemost je osvedo-čena po ruski krvi, ki je v premnogih bojih tekla za osvoboditev balkanskih držav. Kakor se Rusija ne more odpovedati pravoslavju in samodrštvu, tako se ista ne odpove temeljnemu principu svoje slovanske narodnosti. Ako nemški škribači tega ne umejo, nam vsejedno! — Slovanom je to jasno. — Sibirija in Kina sta naši koloniji, Evropa pa je naš dom. — Tu je naša moralna moč in mi se ne moremo našej slovanski narodnosti, našej zgo-dovenskej tradiciji do simpatij in duševnega jedinstva z narodi ob Moravi, Dunavi in jadranskem morju ^ tako malo odreči, kakor se je Simson smel svojih las odreči, ker je ravno v njih tičala moč, ki mu je bila dana od Boga«. —
Popravek. Brivec je v zadnji številki prinesel iz »Brivčeve torbe« ; med drugimi tudi neke neljube pogreške, katere je treba popraviti. Častiti čitatelj naj mesto Seša-rek bere Šebenikar, drugače bi se temu čast. gospodu na Rakeku zgodila prehuda krivica, ko bi ga hotel Brivec na stare dni preskrstiti.
Tudi v Logatcu nima še imenovani hlapec Miloš ne sina ne hčerke, ker je še neoženjen; gotovo pa ima g. Gostiša sina v Ameriki in hčerko doma. Vemo tudi, da bi se ta udovec rad še oženil, ko hi tako dobil, ki bi imela vsaj 30 tisoč dote; ker hčerka je še premlada za moža. — Pa je ne bo dobil. Pri skupščini na Vrhniki je gospod Zupan primerjal Jazonovo r u a o (zlato kožo) mesto vojne s slovenskim ro-doljubjem. Gotovo je, da bode tudi gosp. Pirnat nejevoljen, ker smo ga zvali agenta — med tem ko je on trgovski prodajalec na potovanju. —
Uredništvo.
Prezgodaj in prepozno.
Tam o pustu sta se vzela V zakon, da bi skup živela, Junija že bil je krst: Fant je bil, pa precej čvrst. In tako ljudje so rekli : Sta prezgodaj proso plela, Se potem prepozno vzela!
Silvester.

Prof. Stossich: Ho, he, ekscclenca, zadnjic ste mi rekli, da niste ne pili ne jedli, ko ste bili z »Agrario« v okolici, sedaj sem pa našel v zapisniku, da ste pri Ipavcu v Križu imeli bogato kosilo ter da je naš pisač Ernesto za vseli plačal.
G o e s s : Cesa vi ne pišete v zapisnik potem pa »Edinost« in »Brivec« z vohata.
Prof. Stossicli: Ke pišemo vsega ne, ne mislite. Se da ste si vi meseca maja ogledali v šolo« v Križu,
toga ni notri družbi »Agrarie« »Legi 110
o	n
Živeli!
Zadnja Goriea piše : »To je bil program naših mož, to je bila odločnost, ki rešuje leto za letom na stotine naše mile deee iz brezna, narodnega pogina. Mladina slovenskih roditeljev v Gorici je naša, naša ostane s pomočjo »Šol. doma«; slovenski živelj v Gorici se ne bode več zgubljal našemu rodu; Slovenci v mestu se bomo na ta način gotovo množili in po tej poti bi zamogla Gorica postati kedaj naša. »V tem znamenju zmagamo. To je pozitivno delo, to je naš program; kdor ga noče videti, je slep, ali zaslepljen po napuhu. Živel »Šolski dom« in živeli njega ustanovitelji!!« ergo »živel« tudi Gaberšček.
o
00
A.:	Si-li čital »Politiko«?
B.:	Sem nekaj, a površno.
A.:	Tam pravi, da sedaj pač vidijo Slovenci, da morajo ostati v večini, ker inače jih Nemška svojat Celjska ne bode mogla več nabijati.
B.	: Ha, ha, a tako!
owo
Na razpravi v Rennesu.
Mercier: Sicer pa moram opomniti šč konečno, da-si sem že v letih ne morem poj mi ti tega velikanskega, svetovnega zanimanja za stotnika I) r e y f u s s a, po mojem prepričanji, popolnoma zasluženo kaznovanega izdajalca, medtem ko ves ci-vilizovi svet prostodušno gleda zlodejstva, ki se vrše v Srbiji, in kjer trpe nečloveške muke najuglednejši možje vsega kraljestva.
A : Zakaj pravite lepi Eviei »Drevfuss«.
B: Ker ona vedno trdi, da je nedolžna, a oficirji baš nasprotno.
A: Zakaj je odpotoval Milan v Niš?
B: E prijatelj, Milan bi bil lahko že davno v »nišu«, ako bi le nekdo hotel.
A: Zakaj vrača Gregorčič »Sočo« ne-čitano iz Kamnika ?
B: Ker, ker.... »resnica oči kolje«.
A: Kako je z Drevfussovo pravdo ?
B: Nič posebno dobro ker so začeli že po Milanovemu vzoru prirejati »atentate«.
A: Kaj ni Labori smrtno ranjen ?
B: Molči, molči! alla Milan.
Na shodu.
Dragi sodrugi ! Mi moramo pokazati, da tu, »mi smo gospodarji«. Le pridite vsi, stari in mladi, veliki in majhni, možje in žene, dečki in deklice, sploh vse »kar leze ino gre« na veliki trg, pred magistrat in tam dobimo od svojih italijanskih sode-želanov če slovenske šole ne, vsaj pomnoženo izdajo »piranske kulture«. Za vse jc že dobro preskrbljeno. Nas, voditelje, policija takoj poaretira, vas pa prepusti italijanskim palicam, kamnom in pestam, in ni »hudič«, da bi na tak način ničesa ne dobili.
(Iz govora pravega slov. soc.)
Kedor daruje novčie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških ** krempelj.	-n-
Lesnike.
Kdor mnogo objema, malo stisne.
Jeza brez moči, se kmalu zaduši.
Najtežje človek zamolči skrivnost, trpi krivico in dobro uporablja čas.
Kadar izgubimo srečo, zavedamo se šele, da smo jo imeli.
Kadar človek zgubi ponos, zgubi tudi krepost.
Naše srce živi v sedanjosti a naš duh v prihodnjosti: radi-tega si vedno nasprotujeta.
Svoje nadloge potoži le onemu, kateri ti more pomagati; malo jih je, ki bi ti olajšali, skoro vsi pa pomnožili.
Sodnija je trnov grm, kamor se skrije ovca pred volkom, vendar mora nekoliko volne na njem pustiti predno izlazi.
Kdor odpre srce pohlepnosti; zapre ga pokoju.
Ljubezen oslepi razum.
Ireos.
o
00
Povžejade.
»Variatio delectat!« (Prememba zabava) rekel je »Povž-Menigo, ko se je zaletel z kolesom v debelo svinjo in - pal!
„Tega ne bo nikoli", rekel je grof Goess, »da bi jaz potrdil — »Povž-eva pravil «.
Odkar si je »Povž« pribavil »lampe na eitelino«, pomanjkuje sode v Trstu; tudi »lampe na petrolij« so se podražile, odkar slinijo »Povži« v Ošp.
Moja ljubica.
Poznaš mladenko zalo li ? Enake ji na svetu ni. Očesee krasnih zvezdie par, Iz njih plamti ljubezni žar.
In nježno njeno ličiee Podoba bele lilije, Ko jelka vitke je rasti In Urška se nje ime glasi.
V nje prsih bije pa seree, Ki čisto kakor biser je In vedno zvesto to seree Ljubilo Slave narod je.
Zato najraje v^lirn njo Najraje v njeno zrem oko Saj v nje očeh zreali se Seree slovenske deklice.
Ahasver.
•M
Ribničar.
I. Skttk.
Dobrii jutrii Urša ! Bng dej Luovrc s' prsti. Ja glili de s'm jo prmahov, še s'm mislu, de ne buom talcu liitrič odpravil, bi biu žje vojerej pršu pa s'm v Št. pjetr in ne Rak'k dvej rešjat nabrnčii pa sem se zemiidu. Kaku s' pa kej rnobo prodav ljub' moj Lovre? Se nejkam duobrit, na tlc; sem t' kiipu ciikr, ekurjo, in ze en firtoh sem t' tiid kupu na Rak'k pr Ivanu.
Pa d'narje imaš kej duost?
D'narje pa k čepin, k ti jeh buom pokazou se buoš smjala, kokr do bti peč-jane tiče v iis'ta letajle.
Nato seže v žep privleče polno nov-čarko bankovcev. »O ljub moj Lnovre kej s' pa tulku gnarjo dtibu ?
»Ja draga Urša znat je trejba, de ne
buoš skrbejla t' povejm kaku jo biu tu : Ko sem pršit v ano faro, sem neraunast šu ne plač k eirk'v, pa pride en čluovek k mjen', pa m' rjače de noj grem k gas-piid Faimoštru, pa sem ga pree ubiigov, polej pa k pridom k gaspiid Faimoštru s'm so odkrii pa ruoko kttšnu, potlej so nt' dal pa stuov da sm se usti. So m pa začjel praut in [trosit če b tli stort ana dobruto de m' dajo 200 gl. če buom tu stuoru. Potlej s'nt jeh pa prašov zekaj ? So m' pa. začjel jiraut kaj se je zgudlu:
Vejste drag' muož, ana nesreječe se je zgodila pr' nas; imam nejkej krav in tje krave mouze mnoj mžnar, in tulku časa k imam tje krave, Minam še masla ze enkrat zabojlo pr hiš. Cudnu somje zdejlii kam tu maslii gre, sem pa mrž-narje prjov hop, da kakii tu dojla k' nej neč masla.
Ta prfrigan mržnar se je biu pa ano ' duobro zmislu, jo pa auu jiitrii vse svet- ! nike s smjateno namazov okiil ust sv. Ste- j fan' je dau pa žlico v ruke k' je patrun I od naše fare, in pa dob jest mislu deso svetnik' smjeteno zmjeram pojejli. Potlej ' me je pršii pa poklicat de nej grem po- j gledat da buom vidu kdu smjateno krade,! sem hitro šii v Crku po sim vidu vse svetnike k so bi' pohni smjatene okul ust sv. Štefan je j mu pa žlico, v moj nagle i sim rejs mislu de so svetnik' jejli sem pa sv. Štefana duol vrgu s truna se je pa ves razljatii na kiisc. Polej sem pa vidii k se je mžnar postran smejav sem pa pree pogriintov da je 011 tu nerjodii.
Jiitr' imamo pa prnas velik praznik zdej pa sv. Štefanu manka se bojim kaj buojo l'dje rjakl' bi pa strašnič rad anga diibii poduolniega človejka, in vi muož ste prov poduobn' našnt' sv. Štefan' in vam dam pree 200 gl. če greste jiitr stat na altar tulku časa de maše mine in muorte moučet nesmejte nikul nobenem povejdat. No potlej sem pa oblubu in gaspud mi je v ruoko sjegii de vela glihenga in tiid gnarje m' je pree odštii.
" ,	1
Driig dan grem zecajta v žagrat tam sem se slej k ti do nazga, samii okiil pasa j sta me nejkej ovila Faimošter in mžnar polej sem se pa postavil abtaht na altar in sta m' rjakla de lusmejm nič gibat. J
Čez nejkej oajta so začel ld je hodfc v Crku in prau natlačena je bla, gaspud so pa pree postopil' in šiimošter je zečjev urglat mjenejebla pa kar nejkam gruoza, [ta še miihe so me jejlo, mi je pocenila ne ramo pa sem mignil, pa druga s p j e t ne usta pa sem pihnii, ljudje so pa taku gor-
ječb molil' k sem gibov so mi,si do Bii| čiideže dejla.
Polej [to evangelni so šl* gasjtiid Fai| moštr na priženco, so [ta samii od sv. Štefana pridgval, in na zadne so so. pa priit mjen obrnil' in so prpuručl': O presveti I sv. Štefan ko žje tulku lojt variiješ naši) faro pred hudim, ostani še pri nas itn vekomaj !
Jest sem pa zekričov duol z altarje: gaspiid Faimošter! midva sva se zglihala samu za tiilkii časa de buo maše kuinp-lila pol sem pa duol skuočii šii v žagrat so oblejkii in potjegnii petje iz fare.
Vc-
Dopisi.
Iz Erzelja. Dragi Brivec! Ker si bil že tolikokrat J v naši bližini, to je v »mejstu Gaberji«, vabim Te, da prideš tudi k nam na »Kupec« malo pogledat. V nedeljo so napravili naši mladenči javni ples, kjer pa niso mogli dobiti nekateri v svoji domači vasi deklet, bodisi /. enega ali dru-zega vzroka, šli so zadnji trenotek na Slap »fehtat«, da bi šla katera na ples. Kakor dekleta povsodi rade plešejo, sta se res dve vlovili na limanioe, da sta šli in pomagali pri plesu tudi denar služiti, da bi mladeniči preveč ne doplačevali. A glej, cel popoldan in celo noč sta se morali skoro neprestano vrteti in ni sta bili toliko vredni, da bi jih kateri spremil na dom. Gotovo so bili mladeniči preveč zaspani in trudni ker so se prepirali z mladenči in sosednih vasi, da so morali par-krat »žendarji« posredovati. Toraj za sedaj obrij samo »balarje« kjer imaš tako dosti dela ž njimi, žaeni pa na »Luivci« pri Stgovcevmu potem pojdi k Pregeleemu in tako naprej po vrsti. Prva dva sta baje najbolj zaraščena. Toraj le dobro jih ostergaj, drugič pa pride še kaj pod Tvojo roko. Tvoj
Kikerikikiki.
00 o
Letigrami.
Ljubljana. Okrog malega Šmarna 1899 bodo tu skušnje za podcerkovnike. Vabljeni so vsi slovenski učitelji.
Iz Kormina. V skrbeh, ker brez poročila, kedaj in kako so prislinili slovenski »Povži« iz Tolminskega, prosimo, naj bi se isti blagovolili čim prej oglasiti v vašem cenj. listu.
Tudi o polžu, katerega so za uzoree pustili v Tolminu, nimamo še nobene vrsti.
»Nas p ozn a j o«.
V Gorici SO je nabralo toliko nesnage, da je vse valovje Soče ne očedi.
Novomesto. Nova mestna godba je uže organizovana, igra prekrasno najnovejše kineške skladbe in nastopu redno vsak pondeljek od Bih zjutraj do poludne pod virtuoznim vodstvom kapelnika — »Ochslein.«
Slovenke pozor! 0 0 ®
U U U Kupujte vedno od svojih!
v
riifl PnVpli Vam i)r|iHn'°ža svoj° 1h)-
ljd UUAUlJ ga to založeno prodajalni oo na Korzu štv. 8., v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
XXXXXXXXXXXXXXX
Proflajalnica jestvin t BarMjal!
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ccni.
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družinam.
Udani
Ivan Čer gol
trgovec.
XXXXXXXXXXXXXXX
GOSTILNA
v ulica Conti	g
(za Holtom).
--
Javljam slav. občinstvu, da v moji
gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
P črno istrsko in dalmatinsko, i
belo vipavsko vino.
Točim tudi vedno sveže Dreherjevo
pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. - I man tudi prostor za kegljanje.
Priporoča so udani
Mihovil Ribarič. ^ ^ i
ica in
registrovana zadruga % omejenim poroštvom, edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S- Francesco št. 2. sprejema hranilne ulogc in obrestuje 4-%. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Kontni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu clripisujejo, datekč obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.(144.52
1896	., 125.448.27
1897	164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1890 gl. 3 212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji (ikrat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Pag-lianov sirup
kri očiščajoč.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzma ke.
Vsi drugi pečati so ponarejeni.
M:
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, ■■ sadje, ribe, vina itd.
>
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. brčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom ra/.lične jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoreu dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
<
i
i
m ©
a >
m
M
cs
M £
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer sc napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
o lit. Ruskega pelinovca stane	samo	90	kr.
„ Ruma ......,	.,	;»().,
Konjaka..............,,	'.to	.,
,, Siivovke .............,	Ko
Alaša ......,	,,	7f>	,,
., Očaka................,,	J to	.,
J$F~ Fran k o pošta n uničevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljcjo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pridanem navodilo, kako sc napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
9
9? p)
9*
a>
m
< »
o
m
>
k r
\
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
—---ki čišti kri--—
OPOMIN
v interesu lastnega zdravja
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencij e (ne od Ernesta &S drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja sku3a drznostjo slaparitl občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimc, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvro,/', Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. VVVVVVVVVVVVVVVVVYVYVWYVrVVW
Domača krojačnica
—♦ TRST ♦ ulica S. Maurizio štv. 11, 11. nndstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičič
krojiifiki mojster.
Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -
-in okolicansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. - Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
7a\ mnogobrojni obisk se priporoča udani Pran Valetič, krč mar.
Leposlovni list za ženske i z ha j n v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" - Trst.
		
		
v ^^^^		___/
		
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna, 'ledeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. EW Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIV1C, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
JTATa
I Fmjo Fojto
I
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. ~ (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in debelo najbolj lino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam
po najnižji ceni IW Obilo naročbe prosi gornji, "»ti
OOOOOODOOOOOOOO
" Prodajalnica jestvin g
Vekoslav Pečenko O
ulica Commerciale 11. O
Naše slovenske gospodinje, hišne Jjf in druge, katere stanujejo v obližji W moje prodajalnice naznanjam, da O se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvino za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
fj	trgovec.	Q
O oooooooooooooo
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perliavc,
lastnik.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
t nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi).
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Slovenska gostilna
„PBI PETELINU"
I —v Trstu — - : -—
| spiejme make ga lačnega io utrujenega gosta ter . ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Oospodur gostilne
AIJTON VODOPIVEC
I je preskrbe] svojim gostom hladnega, vedno svežega | piva, vina be'ega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-I	juterkom, kosilom, večerjo.
) Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno I pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam | svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
I Vse prav čedno zdravo in ceno.
I Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
ODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO(