LETO L ŠTEV. 3
Koper, petek 18. januarja 1S52
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
RESOLUCIJA
VI. plenuma CK KP Slovenije
o delavskih svetih in upravnik odborih
VI. plenum CK KPS ugotavlja, da kaže dosedanja praksa delavskih svetov in upravnih odborov, da je naš delavski razred sposoben v imenu skupnosti voditi in upravljati gospodarska podjetja in da so se delavski sveti v ogromni večini pravilno orientirali v svojem poslovanju ter da se zavedajo, da spada povečanje produkcije in produktivnosti, izboljšanje organizacije podjetij in dela ter delovne discipline med njihove poglavitne naloge. Delavski sveti in upravni odbori so se uveljavili med delavci, kakor tudi pri strokovnjakih in oblastnih ter državno-upravnih organih. Vpliv neposrednih proizvajalcev pri upravljanju se veča, hkrati se poglablja pri delavcih zavest, da niso več v mezdnem odnosu do podjetja, marveč da so člani delovnega kolektiva, ki to podjetje vodi in upravlja-
Proces poglabljanja socialistične demokracije prihaja v delavskih svetih in upravnih odborih najbolj do izraza. Tu, v delavskih svetih in upravnih odborih, sc razvija in utrjuje njena materialna osnova in njena vsebina. Pravilno pojmovanje socialistične demokracije, možnost svobodnega ustvarjanja in sproščene iniciative ter medsebojna konstruktivna kritika so elementi, ki ta proces označujejo in ga bogatijo z idejno politične strani s socialistično vsebino in perspektivo.
Hkrati! pa VI. plenum. ugotavlja, da partijska vodstva in partijski delavci premalo proučujejo družbeno-polilični proces, ki se vrši z uvedbo in z vse večjim uveljavljanjem delavskih svetov med neposrednimi proizvajalci v podjetjih, da mu posvečajo premalo pozornosti in ne izkoriščajo dovolj tega moralno-političnega kapitala na osllalih področjih političnega in družbenega življenja.
Uspehi delavskih svetov so tem večji in pomembnejši, ker njihovo delo otežkočajo itevilne' objektivne težave, ki izvirajo iiodisi iz našt gospodarske situacije oziroma so organizacijskega značajs. Spričo te^r je razumljivo, da so se v nekaterih delavskih sveiih pokazale razne napake in pomanjkljivosti.
Zato nalaga VI. plenum CK KPS na osnovi poročila in obravnave na zasedanju članom Partije in partijskim, organizacijam naslednje:
1.	Spričo dejstva, da delavski sveti često gledajo na nekatere probleme, predvsem pa probleme gospodarskega značaja, preveč izolirano; da, Včasih ne vidijo splošno jugoslovanskih potreb; spričo dejstva, da sta ta ožina in to pomanjkanje širše perspektive posledica nezadostnega poznanja in proučevanje naše celotne problematike in načel, na 'katerih iionijo naša dnevna praksa in zadane naloge, morajo partijci in partijske organizacije delati na to, da bi delavski sveti mnogo tolj kot doslej obravnavali osnovno problematiko našega gospodarskega, političnega in organizacijskega razvoja. Nenehno morajo izpopolnjevati svoje ekonomsko in politično znanje. Zlasti se morajo partijci in partijske organizacije odločno boriti proti tendencam partikularizma, kajti te so škodljive ne le skupnosti, marveč tudi posameznim podjetjem in s tem vsakemu posamezniku.
2.	Najvažnejša in konkretna današnja naloga partijcev in partijskih organizacij Je skrbeti, da bodo delavski sveti temeljito obravnavali predlog družbenega plana za 1952. leto. Ta predlog določa načela ekonomskega sistema, ki ga uvajamo', in glavno smer našega gospodarskega razvoja v temi letu. Čimbolj razumeti in poznati današnje ekonomske naloge podjetij in vsebino novega ekonomskega sistemna ter ju s konkretnimi pripombami in predlogi izvajati, mora biti namen in rezultat diskusije o družbenem planu,
3.	VI. plenum CK KPS smatra, da se je treba odločneje kakor doslej boriti za večjo produktivnost dela. za boljše finančno in komercialno poslovanje. Se bolj odločno je treba nastopiti proti vsem, ki zaradi ne-osnovanih vzrokov ne izpolnjujejo svojih nalog. Pozvati je treba na odgovornost in kaznovati vsakogar, kdor s svojim slabim delom onemogoča večje uspehe podjetju, ter preprečiti, da bi posamezniki prihajali do nezasluženega plačila na tuj račun.
4.	Posvetiti je treba več skrbi zaščiti delavcev. Med |vzroki številnih nesreč Je tudi premajhna pazljivost pri delu in pomanjkanje izkušenj, zlasti pri mlajših delavcih. Zato naj delavski sveti skupaj s ¡partijsko in sindikalno organizacijo vzgajajo delavce tako, da bo število nesreč zaradi subjektivnih okolnosti praktično odstranjeno. V ta namen je treba izrazite primere malomarnosti ali lahkomiselnosti ter neupoštevanja predpisov in navodil pri delu tudi strogo kaznovati.
5.	Delavski sveti naj se bolj zanimajo za lokalne probleme. Aktivneje eaj sodelujejo pri reševanju raznih komunalnih, prehrambenih, kulturno-prosvetnih, zdravstvenih vprajanj in tako dalje. V korist vseh neposrednih proizvajalcev naj bodo vsestransko aktivni. Lokalno-oblastvenim organom na^ nudijo pri reševanju lokalnih problemov v okviru možnosti tehnično, strokovno in materialno pomoč.
S. Zaradi nekaterih specifičnosti ter dokaj številnih slabosti in napak pri delavskih svetih na področju trgovine, gostinstva in turizma je treba tem delavskim svetom nuditi čim večjo pomoč. Okrajna partijska vodstva in odgovorni partijski delavci morajo z vzgojno-političnim delom pomagati tem delavskim svetom v boju proti vsem pojavom nerazumevanja vloge socialistične trgovine, proti pojavom špekulantstva, nediscipline in nepravilne politike cen.
7. Ker nekatere partijske organizacije smatrajo, da zaradi uveljavljanja delavskih svetov nimajo več nikakršne odgovornosti do tistih vprašanj, ki Jih rešujejo delavski sveti, ¡n so se zato pasizivirale, poudarja VI. ple-nnra CK KPS. da Je tako mnenje povsem napačno in škodljivo. Partija, kot organizacija najzavednejšega in najnaprednejšega dela delavcev mora razvijati svojo aktivnost v vseh vprašanjih, ki so v interesu kolektiva; komunisti morajo biti vedno najaktivnejši in najdoslednejši Izvrševalci halog, ki jih ima celotni kolektiv. S prepričevanjem, osebno sposobnostjo, osebnim! vplivom in z upravičeno kritiko ter praktičnimi zgledi se morajo partijci in partijske organizacije nenehno boriti za socialistične cilje, ki so hkrati cilji Partije in vsega delovnega ljudstva.
In je vstal, planil kladivar, kladi\ar sil t i i z nos . .
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali — zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ...
Vsi: — črni rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaplje, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji,
devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške — četa.
kot da kiparju ušla je izpod dleta —
vi, sključeni tkalci od stativ, strojarji
smrdljivci, zavili v čresla ostri duh,
vi mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
OTOM ŽUPANČIČ
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in se ješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučah, z očmi gasnočimi stav~c, v vrtinec mirno zroči savinjski plaveč, Vipavec brbljavi, zamišljenni briški kolon, vsi, ki poznale otiske zapestnic - spon, tudi vi. pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej..
Zato bomo mi kovači kc vali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas . . .
niiiniiuinHiniiHiiiiiiiuiuuiiuiiiiiiiiniiiiiiiiniiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
...............................................................................................................................................................................................................................................................
IZ SLOVENSKE I SIRE -
Pred volitvami v vodstva
osnovnih organizacij SiAU
S TRŽAŠKEGA
Repentaborski občinski svet zahteva upravne volitve
Na zadnji seji repentaborskega občinskega svela. ki je bila v novem občinskem poslopju je župan, po prečkanju zapisnika prejšnje občinske seje, .prebral protestno resolucijo proti nezakoniti odgoditvi upravnih volitev na anglo-ameriškem področju, ki jo Je predložil občinski svetovalec Karel Skrabar.
Po daljši diskusiji, v kateri so sodelovali svetovalci raznih političnih skupin in na kateri so ostro obsodili naklonjenost ZVU italijanskim iren-dentistom, ker je sprejela njihove zahteve, da se volitve, ki bi morale biti že meseca oktobra preteklega leta, odgodijo za nedoločen čas. Vsi svetovalci in posebno še svetovalec Ljudske fronte Silvester Skrabar. so zahtevali naj se resolucija zaostri. Ob zaključku diskusije je bila sprejeta resolucija, v kateri pravijo med drugim:
»V zvezi z ukazom štev. 88 z dne 29, oktobra 1951. s katerim se podaljšuje delovanje občinskega sveta za nedoločen -čas. občinski svetovalci občine Repentabor. zbrani na Prvi seji občinskega sveta po preklicu razpisanih volitev ugotavljajo, .da je mandat občinskega sveta, ki je bil na osnovi volitev iz leta 1949 določen za dobo dveh let, zapadel. Zaradi tega so bile razpisane volitve, ki bi morale biti predvidoma v naši občini 14, oktobra 1951 in morali bi razpustiti občinski svet.
Anglo-ameriška vojaška uprava je v veliko presenečenje vse demokratične javnosti podredila demokratična načela in pravice volitev političnim interesom italijanskih iredentističnlh skupin, ki delujejo v škodo neodvisnosti Tržaškega ozemlja in proti življenjskim interesom tukajšnjega prebivalstva, ter prvotno odgodila. nato dokončno preklicala ukaz o že razpisanih volitvah.
Občinski svet zahteva preklic ukaza št. 88 trn nove volitve v toku 6 mesecev, v nasprotnem primeru bo po tem roku podal ves občinski svet ostavko.«
Resolucija repentaborskega občinskega sveta ni samo izraz zahtev in volje občanov občine Repentabor. ampak predstavlja zahtevo večine prebivalstva anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja, ki je že ob odgoditvi volitev odločno obsodilo protidemo-kratičen ukrep vojaških oblasti. Vsako zavlačevanje novih upravnih volitev v Trstu in 'podeželskih obtinah predstavlja odkrito podporo italijanskemu imperializmu, ki bi hotel ponovno zasužnjiti Trst in njegovo okolico. Zato je dolžnost vseh občinskih svetov, da zavzamejo enako stališče kot repentaborski občinski svet in zahtevajo čimprejšnjo izvedbo upravnih volitev.
Nova diskriminaetja zoper Slovence
Ze več tednov delijo v Trstu in okolici obrazce za popis dohodnine posameznega prebivalca. Obrazci, ki so zelo obširni in zapleteni, so bili tiskani samo v italijanščini in razposlani po vsem področju. K obraz-com so predložili tudi navodila, ki so bila prav tako tiskana samo v italijanščini.
Po neštetih intervencijah in protestih slovenskih davkoplačevalcev, ki so zahtevali slovenske tiskovine, se je finančna uprava končno odločila, da natisne nekaj izvodov navodil v slovenščini, ki pa jih službojoči uradniki niso delili vsem Slovencem, ampak samo na zahtevo posameznikov.
Tak način postopanja in diskriminacije, poznajo tržaški Slovenci že trideset let, Prav tako so delali italijanski iredentisti, ki imajo v Trstu vse ključne položaje civilne uprave, pri izvedbi zadnjega ljudskega štetja, ko so celo uradniki grozili Slovencem, ki so zahtevali slovenske obrazce, da slovenski obrazci ne bodo veljali in da bodo morali zato plačati visoke globe, Slovensko prebivalstvo zahteva, da Zavezniška vojaška uprava napravi konec takemu zapostavljanju Slovencev in da da Slovencem vse narodnostne pravice, ki jim pripadajo kot enakopravnemu narodu na Tržaškem.
V soboto so se zbrali v koprskem gledališču delegati okrajnega zbora SIAU. Poročilo o delu in nalogah frontnih organizacij pred volitvami v svoja vodstva, kj se bodo začele že ta mesec in trajale ves februar, je podal tovariš Karel Prijon. Med drugim je poudaril, da delovna zavest naših ljudi utrjuje moč organizacije SIAU, saj so opravili frontovcl med tekmovanjem v počastitev 10-letnlce vstaje naših narodov nad 320.000 ur prostovoljnega dela na raznih objektih. Zatem je govoril o nalogah organizacij SIAU pred volitvami, )'e-jal je. da je treba usmeriti aktivnost k poživitvi delavnosti predvsem mladinske, kakor tudi drugih množičnih organizacij. Prav tako je treba, da pomaga Fronta volivcem nri organizaciji predvidenih občinskih ljudskih odborov, pri določanju teritorialne pripadnosti posameznih krajev in pri volitvah v občinske in vaške svete. Frontne organizacije naj pred volitvami skličejo občne zbore, na katerih naj p-etresajo dosedanje de'.o in izvolijo nove odbore.
O krepitvi zadružn štv.i na podeželju je govoril tova • r Ivan Knez. Rekel je, da si ne moremo zamisliti zadružništva brez močne politične akcije, samo s strokovno tehničnim delom, Važno vlogo imajo pri tem splošne kmetijske zadruge, predvsem pa organizacija SIAU. Prikazal je raz"
KOPER. — Letni zbor okrajne zadružne poslovne zveze. V torek je bil v koprskem gledališču II, redni letni občni zbor Zadružne poslovne zveze koprskega okraja. Iz poročila predsednika tov. Petra Pavliča je bilo razvidno delo ZPZ v letu 1951 kakor tudi nakazane bodoče naloge. Tudi diskusija je bila zelo plodna. Na zboru so sprejeli važne zaključke o nadaljnjem širjenju in utrjevanju zadružništva na Koprskem. Med drugim so sklenili, da se morajo splošne kmetijske zadruge aktivneje boriti na trgu s privatniki za znižanje cen raznim kmetijskim pridelkom,
IZOLA. — Mehanizacija v tovarni nAmpelea«. Te dni so izdelali v delavnicah tovarne za konzerviranje »Ampelea« v Izoli nov stroj ža čiščenje rib. Stroj so izdelali z lastnimi sredstvi na pobudo pomočnika direktorja tovarne Sfiligoja, Do sedaj so delo pri čiščenju rib opravljali ročno, kar je zahtevalo minogo več časa in naporov. Z uporabo novega stroja na električni pogon pa bodo dnevno prihranili pri 70 delavkah 40 minut napornega .dela, V tovarni imajo namen mehanizirati tudi drugo fazo postopka pri čiščenju rib.
PIRAN. — Zakaj ne padajo cene kmetijskim pridelkom? — To se marsikdo v Piranu sprašuje, vendar je odgovor zelo enostaven. Zadružni sektor namreč vse premalo tekmu.e s privatnim prt znižanju cen. Kmečke
voj zadružništva na Koprskem in dosedanje pomanjkljivosti. »Današnji razvoj nam jasno nakazuje.« je dejal tovariš Knez. »da je treba odločneje pristopiti k Intenzivnemu obdelovanju zemlje ¡n ustvarjanju vzornih gospodarstev, da bomo s tem znižali proizvodne stroške.« Edina oblika, s katero lahko uspešno in v kratkem času moderniziramo naše kmetijstvo, d.vig-nemo donos posameznih vej gospodarstva, so kmečke delovne zadruge. Na Koprskem je 13 KDZ s 314 gospodarstvi in 1.286 člani. Težave zadrug so predvsem v tem, da imajo zemljišča razkropljena. Ob zaključku je dejal, da morajo KDZ poslovati na osnovi lastnega gospodarskega računa in po novi metodi dela. to je po a-kordnem sistemu. Zadružniki morajo tudi s^mi pretresati dosedanje pomanjkljivosti in negativne pojave pri delu,, ker le tako se bo v zadrugah razvijalo močno socialistično gospodarstvo. Vse te naloge pa ne smejo biti samo naloge zadrug in njihovih članov, temveč tudi skrb partijskih organizacij, Fronte in drugih družbenih organizacij, ki naj s svojimi nasveti in razpoložljivimi sredstvi pomagajo kmetijskemu zadružništvu.
Na zboru so po živahni diskusiji sprejeli poleg sklepov tudi pravilnik o volivnem postopku na letnih občnih zborih SIAU, katerega je obširneje obrazložil tovariš Egidij Novel.
delovne zadruge v bližini Pirana si ne prizadevajo, da bi oskrbovale trg z zimsko zelenjavo in drugimi pridelki. Tako n. pr. prodajajo zadruge krompir samo za dinar ceneje od privatnikov. Hkrati pa prinašajo na trg neizbrano blago, tako da ga potrošniki ne marajo in kupujejo raje pridelke od privatnikov, ker so boljši. Zadruga na Krogu je imela možnost, da odpre v Piranu svojo prodajalno, vendar te je danes nima.
SV. PETER. — MI?d'nsko kulturno-umetniško društvo »France Bevk« se
uspešno udejstvuje. V nedeljo so morali na zahtevo vaščanov ponoviti FJnžgarjevo »Verigo« na novovaškem odru. S to igro bodo gostovali tudi po okoliških vaseh. Agilni mladinci nameravajo v kratkem začeti s pripravami za uprizoritev nove igre. pri kateri se bodo še bolj potrudili.
PADNA. — Nenavaden prašič. Kmet Jože Pribac iz Padne št. 30 je prejšnji teden zaklal 180 kg težkega prašiča. Slanina je bila nad 10 cm debela, hrbtenica pa skoraj ravna. Posebno pa se je začudil Pribac, ko ¡e ugotovil, da je bil prašič tudi brez »ražnja«, kakor pravijo domačini najboljšemu prašičjemu mesu. ki zraste na obeh straneh hrbtenice. Pribac pravi, da je v svojem življenju zaklal nad 300 prašičev, toda kaj takega se mu še ni pripetilo.
Mladinske volitve na Koprskem, Z
novim letom so začeli voliti mladinski aktivi koprskega okraja nove odbore. Pred volitvami imajo zborovanja, na katerih razpravljajo o perečih vprašanjih. Predvsem je za delavsko mladino važno vprašanje vajencev, ki se morajo dobro pripraviti za izpite. Mladinska organizacija je v ta namen organizirala 4 mesečni strokovni tečaj za vse učence v gospodarstvu, ki bodo zatem polagali izpite. Tečaj bo na Reki in ga bo obiskovalo okrog 80 mladincev — vajencev iz raznih podjetij Istrskega okrožja. Do sedaj so izvolili nove odbore mladinski aktivi v Šmarjah, Pučah in Ankaranu, te dni pa bodo volitve tudi v drugih aktivih ZAM na Koperskem.
šf
Ribiška ladja »Vladimir Gortan«, ki so jo zgradili v piranski ladjedelnici za ribarsko podjetje »Sardela« v Novem, gradu. Posnetek so napravili člani kluba Ljudske tehnike piran_ ske ladjedelnice. Njihov fotoama-terski klub šteje 22 članov
Z GORIŠKEGA
ŠEMPETER PRI GORICI, — Ze mesec dni je v našem kraju pravo mrtvilo. Lokali in šole so zaprti in tudi promet se je zmanjšal. O kakšnih prireditvah ni govora. Vse to je nastalo zaradi slinavke in parkljevke, ki se je pojavila v goriški okolici. Oblasti so bile prisiljene povzeti preventivne ukrepe, da bi preprečile širjenje te nevarne živinske bolezni. Upamo, da bo nevarnost kmahi prešla in bomo lahko s podvojenimi močmi nadoknadili, kar smo zamudili.
RENČE. — Tudi tu se je pojavila slinavka in parkljevka, ki Je zavrla udejstvovanje na vseh področjih. Pohvaliti pa je treba disciplino in točno ravnanje po odredbah, kar bo vsekakor pripomoglo k hitrejšemu lo-kaliziranju bolezni.
VIPAVA. — Med najaktualnejšimi problemi tukajšnje mladinske organizacije je sedaj ustanovitev strelske družine, v okviru predvojaške vzgoje, Vprašanje je le nabava strelskega orožja. Starejši vaščani so sklenili, da bodo pomagali strelski družini s svojimi nasveti in izkušnjami.
Gasilska društva se pripravljajo na občne zbore
Vsa prostovoljna gasilska društva postojnskega okraja se marljivo pripravljajo na letne občne zbore, na katerih bodo polagala obračun dela v preteklem letu in sprejela načrte za tekoče leto.
V minulem letu se je aktivnost v gpsilskih organizacij z-111 p~vča-la, zlasti še med 6-mesečnim tekmovanjem v počastitev 10. obletnice ustanovitve JNA. Od Glavnega odbora ZB so prejela diplome PGO: Postojna, Unec, Laze, Nova vas pri Rakeku, Velike Bloke, Zagorje na Krasu in Okrajna zveza Postojna.
Okrajna gasilska zveza bo letos organizirala gasilska društva še v Dolenji Košani, Ivanjem selu pri Rakeku, Žirovnici pri Grahovem in
S KRASA
Pred občnimi zbori KDZ v sežanskem okraju
V	vseh kmečkih delovnih zadrugah Sežanskega okraja se živahno pripravljajo na lente občne zbore. Upravni odbori z vso resnostjo sestavljajo letna poročila, zadružniki pa se razgovarjajo o novem vodstvu, ki ga bodo morali izvoliti. V tem tednu bodo imele občne zbore KDZ Tomaj, Črni Kal, Divača, Ku. bed, Gabrovica, Komen. Vrhpolje, Lokev in Orlek.
Zadružniki v Tomaju bodo občni zbor izvedli praznično. Upravni odbor se ne boji dati svojim članom letnega obračuna saj so dobro gospodarili in pričakujejo dober tru-dodan. V KDZ Gabrovica se pripravljajo na notranje organizacijske i.n gospodarske spremembe. V Črnem Kalu se bodo razgovarjali o uspehih svojega gospodarstva, saj so lani zrigolali velike površine in zasadili 50,000 trt. Tudi KDZ Ku-bed je v zadnjem letu precej napredovala, saj si je prva v Istri nabavila lasten traktor. Prihodnji teden bodo imele občne zbore KDZ Truške, Hrpelje. Kopriva, Rižana. Trsek, Popetre in Zazid, druge pa v zadnjih dneh tega meseca,
V	vseh KDZ bo glavni predmet obravnavanje — poleg izvolitve novih vodstev — uvedba gospodar, skega proračuna, ureditev skupinskega dela in vprašanje arondacije zemljišč. V nekaterih' zadrugah kakor Crno.tioe, Hrpelje, Trsek, Podgorje, Zabavlje. Rakitovec, Mi. sliče, Vatovlje, Popetre in Zazid, pa bodo morali misliti na pospešitev tis.tih panog, ki so najbolj rentabilne. V KDZ Misliče, Hrpelje in Trsek bodo morali zlasti dobro pripraviti občne zbore, ker so tu nekateri člani upravnih odborov napravili s svojim razbijaškim delom precejšnjo politično in gospodarsko škodo.	V. ,r.
IZ IDRIJE
CERKNO — Moderna strokovna šola, v kateri se je začel pouk že leta 1950, se vedno bolj širi. Poleg učilnic in delavnic grade sedaj tudi tri šolske elektrarne, ki bodo služile praktičnemu pouku. Dve bosta manjši (na lokomobilo in disel. agregat), tretjo pa bodo začeli gra. diti na potoku Zapoška. Ta hidroelektrarna bo razen šolskim namenom služila tudi potrebam samega Cerknega in okoliških vasi, katerim bodo napeljali električno napeljavo učenci te šole. Pohvale vredno je delo učencev lansko jesen, ko so napeljali elektriko v nad 30 malih gorskih vasic, te.r zgradili daljnovod visoke napetosti od hidroelektrarne Fužine do vasi Savodenj in Otaleža.
V	šolskem poslopju je tudi inter. nat, v katerem učenci stanujejo in se hranijo. Preskrbljeno je tudi za njihovo razvedrilo v prostem času; ■tako imajo šahovski klub, tambura-ški orkester, gojijo razne fizkultur-ne panoge itd.
Čeprav je šola še v nedograjenem stanju se pouk vrši redno in vsako leto prihaja iz nje lepo število mladih strokovnjakov. Letos bo dala 44 absolventov, ki jih bodo zaposlili po raznih elektrarnah in tovarnah, najboljšim pa bodo nudili možnost nadaljnega študija v Ljubljani.	p. F.
v Velikem potoku pri Postojni. Nekatera PGD bodo letos adaptirala,
dograddila aH na novo zgradila raz. ne gasilske objekte.
Ljudska univerza je priredila predavanja v Razdrtem, Dolenji vasi, Senožečah, Vel Ubeljskem, Postojni in Starem trgu, Obisk predavanj je bil zelo dober.
HRASCE. — Kulturno prosvetno življenje v Hraščah in okoliških vaseh Goriče. Studenec In Hrenovice je zadnje čase precej razgibano. Posebno je uspel izobraževalni tečaj v Hraščah, na katerem so tečajniki sklenili, da bodo uprizorili Finžgar-jevo igro »Veriga«. Kljub raznim težavam glede odra. opreme itd. je igra uspela. V kratkem bodo ustanovili tudi prosvetno društvo.
Državo bo v premoženjsko -pravnih razmerjih zastopal poseben organ
V smislu načel novega finančnega sistema v FLRJ je treba tudi državo kot pfemoženjsko-pravno skupnost pravno zaščititi v bistvu na enak način, kakor je pravno zaščitena vsaka druga premoženjsko-pravna skupnost. V tem namenu je zvezna vlada FLRJ predložila Ljudski skupščini FLRJ predlog zakona o državnem pravobranilstvu, ki naj zagotovi materialno varstvo državnega premoženja, varuje interese države in jo zastopa v njenih premoženjsko-pravnih razmerjih. Ta zakonski predlog obravnavajo zakonodajni odbori Ljudske skupščine FLRJ, tla ga po *ej obravnavi predložijo Ljudski skupščini v končno odločitev.
Do sedaj takšnega organa, ki bi skrbel za enotno pravno zastopanje države in njenih organov v premoženjsko-pravnih razmerjih, ni bilo. Javno tožilstvo ni imelo te naloge; ono je sicer varovalo javne Interese, toda za to. da skrbi za materialno varstvo države nasproti posameznikom, podjetjem in organizacijam, pa ni bil dolečen organ, ki bi mu bila to edina naloga. Do sedaj je interese države branil pred sodiščem predstojnik ustanove, podjetja ali tudi ustrezni državni organ sam.
Po novem zakonskem predlogu o državnem pravobranilstvu pa je ministrstvo za finance, zvezno in republiško. tista upravna enota, ki v državnem pravobranilstvu kot svojem organu, zastopa celotno premo-ženjsko-pravno varstvo države. Državno pravobranilstvo je upravičenci, da kontrolira upravljanje obče-ljud-skega premoženja in da varuje družbeno skupnost pred nedovoljenim u-porabljanjem njenih sredstev. Osebe, ki so doslej nastopale pred sodiščem, arbitražo itd. kot zastopniki interesov države, niso mogli nastopati kot zastopniki obče-ljudske lastnine, marveč le tistega dela državnega premoženja, ki je bilo prepuščeno določenemu podjetju ali ustanovi, ki so jo zastopali. Posledica tega je bila, da so bili interesi države različno zastopani, ne da bi se imelo pred očmi slanje, potrebe in predviden nadaljnji ' razvoj občega ljudskega premoženja. Danes, ko z demokratizacijo upravljanja gospodarstva vedno vidneje nastopa ljudstvo kot upravitelj in lastnik občega ljudskega premoženja, je treba tudi na enoten način braniti interese tega premoženja. Državni organi prestajajo biti operativni — administrativni upravitelji obče - ljudskega premoženja in zato tudi nimajo pravice, da to premoženje ločeno, vsak državni organ za sebe, zastopa. Povrh tega mora biti dana tudi možnost, da neki tretji pravni organ, to je državno pravobranilstvo, posreduje v. primerih, ko je z upravno odločbo nepravilno uporabljen zakon v korist posameznika ali pravne osebe na škede skupnosti, na škodo otčera ljudskega premoženja.
Ker je državno pravobranilstvo organ ministrstva za finance, zveznega in republiškega, je s tem prenesena skrb za obče ljudsko premoženje na ministrstva za finance. Ljudski odbori, ki po zakonskem predlogu nimajo svojega pravobranilstva, prosijo republiško pravobranilstvo, da jih zastopa. Državni pravobranilec je pooblaščen, da poleg občih državljan-sko-pravnih sporov zastopa obče ljudsko premoženje tudi v sporih za poravnavo škode, nastale z nezakonitim izkoriščanjem ali razpolaganjem z osnovnimi sredstvi gospodarskih podjetij in gospodarskih združenj, ali za poravnavo škode, ki je bila povzročena cbče-ljudskemu premoženju, ki je bilo' dano na izkoriščanje zadrugam, društvom in organizacijam. Pravobranilec lahko posreduje tudi v sporu dveh ali več gospodarskih organizacij,
y\ /7
M
Iilsfer Aleksander
fn^
luil
res
sindikatov leisiilii delavcev
Letos 5 n 6. julija bo v Beogradu III. kongres Z veze sindikatov tekstilnih delavcev Jugoslavije. Kongres je razpisan že sedaj, da pripravijo sindikalne organizacije predlose za sestavo novih pravil, ki bodo sprejeta na kongresu.
se govoril © na
V soboto se je začela v Beogradu četrta letna konferenca partijske organizacije -UDV Jugoslavije. Na konferenci je govoril član Politbiroja CK KP Jugoslavije in minister za notranjo zadeve vlade FLRJ Aleksander Rankovič, Iz njegovega govora prinašamo glavne misli.
Ko je v začeLku opozoril člane partijske organizacije UDV. da sta kritika in samokritika močno orožje v borbi za pravilno delo tako partijske organizacije, vsakega njenega člana, krikor tudi samega vodstva, je tovariš Rankovič poudaril, da je v okviru splošnih revolucionarnih ukrepov
' r,. r ,,'f»-\
J...JV ..v	...... .;'. ,
I (sr/.	•.!
........-m?
in nazorov pri graditvi socializma v naši državi osnovna naloga UDV čuvanje varnosti države in socialističnega razvoja pred vsakovrstnimi sovražniki, Potemtakem je celotna delavnost partijske organizacije v vsakem takem organu odvisna od te osnovne in specifične naloge. Seveda pa vsekakor ne pomeni, da komunisti ne nastopajo pri delu v UDV povsod in v vseh okoliščinah samo kot organi svoje ustanove, ampak obenem kot politični ljudje. V našem dosedanjem delu se niso pokazale samo take težnje, temveč so se pojavili tudi taki tovariši, ki pozabljajo, da so predvsem komunisti in da morajo bolj kakor kaj 'drugega imeti pri srcu Partijo in partijski odnos do nalog. Tako se na primer dogaja, da sc tovariši, ki so zaposleni pri UDV. zlasti v notranjosti, še piso povsod aktivno vključili v delo.
Zatem je tovariš Rankovič govoril o škodljivi razdelitvi dela po sektorjih. V takih razmerah neizogibno nastajajo hude pomanjkljivosti pri delu. Na eni strani se Icadri enostransko razvijajo v smislu neke ozke specializacija, za določen sektor dela, na drugi strani fca se pri delu izgublja spiošna organizacijska in zlasti — zelo važna in bistvena — politična cclotnost. Dogaja se na primer, da se partijska linija nehote izmaliči zaradi nerazumevanja, ali pa se ljudje ne znajdejo v nekaterih zamotanih okoliščinah. Ko nekatera partijska vodstva na terenu zaradi mavadnega birokratizma in birokratske metode dela in vodstva prepuščajo izključno UDV, da se bori proti sovražniku in sovražni dejavnosti, je to oporluni-zem najslabše vrste.
»Naši vodilni kadri,« je dejal tovariš Rankovič, »komunisti pri partijskem .delii, kakor tudi tisti, ki delajo v državnih organih, so Icakor da so se odvadili — neutrudljivo in s tisto nam lastno in znano vnemo —
lil Oprave
vztrajne in konkretne borbe preko množic in s pomočjo množic proti slehernemu sovražniku in sleherni sovražni delavnosti.«
Ko je navedel, ga so bili pri nas doseženi velikanski uspehi v demokratizaciji države, je tovariš Rankovič dejal, da je prvi pogoj za nadaljnje razvijanje demokracije v naši državi — razvijanje demokracije v partijskih organizacijah. Samo z demokratizacijo oziroma s svobodno razpravo in borbo mnenj v partijski organizaciji lahko pridejo na dan vse pomankljivosti in slabosti pri delu partijske organizacije in vsakega njenega člana posebej. »Nekateri malomeščanski elem3nti,i! je nadaljeval tovariš Rankovič, »razumejo demokracijo tako, kakor da ima vsak član Partije pravico delati, kar hoče, da lahko svobodno in ¡prosto nastopa nasproti dolžnostim člana Fartije, ka-ker so; redno prihajanje na partijske sestanke in •takojšnje Izvrševanje partijskih naleg. Partijska -disciplina in partijska demokracija nista dv'a poj-m?V ki drug drugega izključujeta, nasprotno, to je ena. sama enota,«
Ko je poudaril velikansko in odgo-
varnosti
vorno vlogo parlijske organizacije, je tovariš Rankovič dejal, da moramo predvsem gojiti in nadalje razvijati ljubezen komunistov do dela, zagotavljati i komunistični odnos do nalog in način njihovega izvrševanja z neprestanim vzgojnim vplivom za odstranjevanje raznih brezvestnosti in nemarnosti pri delu. Nato je tovariš Rankovič govoril o potrebi strokovne in ¡ideološke politične izobrazbe in o potrebi revolucionarne budnosti v partijski organizaciji UDV Ob koncu je dejal:
»Neprestano moramo imeti pred očmi, da UDV ni organ, ki bi bil poklican razvijati svojo aktivnost samo takrat, kadar gre za kako sovražno delavnost, škodljiva početja itd., toda prav kot državni organ mora še bolj dosledno varovati zakonitosti in ščitili pravice vsakega posameznega državljana. Zaradi tega je skupaj z vodstvom UDV dolžnost tudi partijske organizacije, da se še bolj trudi pri izvajanju pripadnikov UDV v tej smerfp da spravi v sklad z zakonitimi predpisi vso svojo praktično dejavnost in vse svoje ravnanje,«
Hala fllJ
reflldžtla iraeeg
Pred štirinajstimi dnevi je bolgarsko okrožno sodišče v Plovdivu obsodilo dva naša državljana na smrt, enega na 20, tri na na 10 let ječe, ker so bili »jugoslovanski vohuni in zarotniki zoper današnji bolgarski režim in zoper vse vlade ljudske demokracije«. Ta proces, ki je bil končan 30. decembra, in so o njem začeli informbirojevski listi p.sali šele sedaj, se sicer ne razlikuje cd drugih montiran.ih procesov po informbiro-jevskem načinu, vendar je značilen zaradi tega, ker so kljub dobro pripravljenem poročilom v informbiro-jevskem tl&ku in radiu, še vedno dovolj jasno vidne izmišljene fabrika-cije o »jugoslovanskem vohunstvu in zar.otr.ištvu«.
Vsi obsojenci so že dolga leta živeli v Bolgariji. Danilo Dcnčič, ki je .doma iz Vranja, se je med zadnjo vojno s člani Domovinske fronte boril proti fašistom, po vojni na je bil sprejet v bolgarsko partijo in bil tudi predsednik I,F r.aših rojakov v Plovdivu. Po njenem razpustu, ob resoluciji Jnforrr.ibiroja, so sicer napravili pri njem nekaj preiskav, potem pa je. imel mir. Aretirali so ga lani 3. aprila. Poročila o procesu pravijo, da je Dcnčič večkrat zahajal na sestanke z ljudmi, ki so pozneje zbežali v Jugoslavijo an da se je udeležil, proslave Dneva JLA v jugoslovanskem veleposlaništvu v Sofiji. Več pa poročila ne povedo.
Makedonski rojak Tafi-1 Redžepov je živel že od leia 1928 v Plovdijuv: kjer se je naposled osamosvojil kot slaščičar. Tudi on je bil član nekdanje organizacije L. F. v Plovdivu. Njega sc napravili za jugoslovanskega zarotnika na naslednji način: pred meseci je zapustil delo njegov delavec Ivanov in Redžepov dolgo časa ni vedel, kje se ' nahaja. Nekega dne pa je dobil p.ismo, v katerem mu Ivanov sporoča, da je že izvršil »vsa
njegova naročila« in da se zdaj odpravlja v gozdove, odkoder se mu •bo javil. Redžepov je takoj spoznal, da so mu pismo podtaknili, a ko ga je odnesel organom državne varnosti, so ga zaprli. Tudi njemu, kakor drugim obtožencem., je očitala obtožnica, da so se sestajali z ljudmi, ki so pozneje zbežali v Jugoslavijo.
Sovražna proti jugoslovanska politika Bolgarije, kj so jo 14. decembra lani obsodili Združeni narodi, skupaj s podobnimi postopki satelitskih držav Sovjetske zveze, bo sedaj ponovno predložena temu najvišjemu mednarodnemu forumu. Jugoslavija je namreč v posebni noti sporočila bolgarski vladi, da bo obvestila Organizacijo združenih narodov o sodni razpravi v Plovdivu. Vlada FLRJ je v svoji noti poudarila, da je takšno ravnanje v nasprotju z obveznostmi mirovne pogodbe, spoštovanja člove-čanskih pravic in osnovnih ljudskih svoboščin. Jugoslavija odločno zahteva, da bolgarska vlada takoj ukrene vse potrebno, da se prepreči izvršitev smrtnih kazni ter da se ob--novi proces ob navzočnosti javnosti in predstavnikov jugoslovanske ambasade v Sofiji, na katerem bi bila obtožencem zajamčena svobodna obramba.

5



L "v


(M
Tečaji za tajnike
bodočih občinskih odborov
Svet za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti vlade LR Slovenije se pripravlja na organiziranje tečajev, na katerih naj bi se tajniki bodočih občinskih ljudskih odborov pripravili za delo v teh odborih. Ti tečaji se bodo začeli sredi februarja. Med obiskovanjem tečajev, ki bodo trajali 4 do 6 mesecev, se bodo tajniki seznanili z načinom upravnega poslovanja občin in z upravno političnimi ter gospodarskimi vprašanji. V nekaj letih bodo končali te tečaje vsi bodoči tajniki občinskih ljudskih odborov, ki jih bo, kakor sodijo, približno pe: do šest sto.
«i;, '^ifevi;;:^;'
®::>.'•!<."::>:' iste-K
•.-.v..;-::,.:-:-.. .-:>. i-V-Vi
m
lil

mm
- , V- v • . -


ifp i' cv:e;Vv..-v/-:;..: -
PPr
m
olV/^'.':*'.
V/.
nllili
flllffii®
HHRIrf
V TOVARNI »AMPELEA« VlZOLL POLNJENJE KRI2EV
Mali egted
Kibarsko podjetje »Istria« v Isoli sporoča, da je v likvidaciji. Vse upnike in dolžnike naproša, da do vključno 25. t. m. poravnajo even-tuelne račune, ker sicer po tem roku zapadejo.
Vilma Benvenuti iz Isole, ulica Ta-maro C, je izgubila 9. januarja v koprskem pristanišču ročno uro s kovinskim nasom. Poštenega najditelja naproša, da vrne uro proti nagradi na gornji naslov.
Javna zahvala zdravnikoma dr. Pi-i.ofti In dr. Štruklju v Izoli. Tovariš Ludvik Ličan in njegova žena 'Antonija se zahvaljujeta omenjenima
Sedmge cera© s©
BoO S0uu©f@ Slišati
Urednik Tanjuga se je v zvezi z uvedbo novega sistema ekonomskih cen obrnil na predsednika zveznega Sveta za blagovni promet ministra Osrnana Karabegoviča, ki je odgovoril na vrsto vprašanj.
Na vprašanje, kako prihaja novi sistem do izraza, je minister v glavnem odgovoril, da pomenijo novi u-krepi v gospodarstvu veliko spremembo v našem gospodarskem življenju. Proizvodna podjetja morajo poslovati v okoliščinah svobodnega delovanja ekonomskih zakonov, tako v; proizvodnji' kakor tudi v razdeljevanju blaga..
Sedanja višina cen industrijskega blaga na trgu ustreza razmerju ponudbe in povpraševanja in torej izraža razmerje med našimi proizvodnimi možnostmi in kupnimi skladi prebivalstva. Lahko se na zgodi, da bodo posamezna proizvodna podjetja, opirajoč sc na svoje prve kalkulacije, prišla na trg z novimi cenami, ki ne bodo ustrezale doseženi stopnji stabilizacije cen. V takih primerih bo morala trgovska mreža paziti na to, da bo kupovala blago uo takih cenah, da bo lahko prodajala to bla-. go po dosedanji maloprodajni ceni, ki se je oblikovala na trgu. Trgovska podjetja na drobno namreč ne smejo zviševati sedanji cen v prodaji na drobilo, ker za to ni upravičenih ekonomskih razlogov.
Na vprašanje, kako bodo novi u-krepi vplival; na trgu s kmetijskimi pridelki, je minister Karabegovič odgovoril med drugim: »Trg se nagiba k stabilizaciji na zadovoljivi stopnji in zato nI ra lega, da bi prišlo pri cenah kmetijskih pridelkov zaradi u-vedbe novega gospodarskega sistema do spremembe nr; cenah na drobno. Vendar pa lahko nove blagovne tarife v prometu v določeni meri povzročijo motnje pri oblikovanju ccn za posamezne predmete in za posamezna prodajna področja. V najkrajšem času bedo izdani predpisi, ki bodo zagotovili, da v že oblikovani stopnji^ cen ne bodo nasiaie motnje zaradi spremembe blagovne tarife. Zlasti bodo izdani ustrezajoči ukrepi za cenejši prevoz nekaterih ->ivii (kakor na primer mleka, zelenjave, kuriva), ki bi bila zaradi prevoznih sredstev močno prizadeta, če bi tarife ostale nespremenjene. Dokler fi predpisi re bedo- izdani, nimajo trgovska - podjetja nobenega vzroka zvišati prodan,e cene kmetijskih pridelkov. Tudi pri gostinskih s'-a.'tvah ni vzroka za zvišanje cen. Posebni ukrepi hodo izdani glede družbene prehrane, ki jo je treba posebej obravnavati, da ne bi prišlo do kakšnega zviša i ja cen v času, dokler cbrati ne bodo radi-, kalno zmanjšali svojih režijskih in drugih izdatkov «
Na vprašanje o vlogi državnih or-, ganov pri reševanju teh vprašanj je naposled minister odgovoril, da bodo morali organi uprave za plan, upra-ve_za cene itd. s sodelovanjem proizvodnih podjetij in ustrezajočih svetov vse potrebno ukreniti za preizkušanje kalkulacij in posameznih elementov kalkulacije, da bi kar najhitreje dobili nove prodajne cene proizvodnih podjetij. Zlasti urad! za cene in organi trgovske inšpekcije bedo morali paziti, da ne pride do neupravičenega zvišanja cen v trgovini iin gcsiir.stvu, zagotoviti bodo morali potrebno kontrolo in nastopiti z ustrezajočirni ukreni proti posameznim trgovskim podjetjem, ki bi neupravičeno'zvišale cene, '
zdravnikc-ma kirurgoma, ki sta z nujno operacijo rešila življenje njunemu triletnemu sinčku Valeriju. Operacija je bila zelo težka in je bila' potrebna za njen uspeh skrajna požrtvovalnost in spretnost.
Podzveza SHPZ v Kopru proda pol-tovorni avto znamke »Fordson«. Interesenti naj se zglasijo pismeno ali osebno v uradih SHPZ v Kopru, kjer dobijo vsa podrobna pojasnila.
Minutti /„ntonio, roj. 11. VIII. 1907 v Kopru, stanujoč v Kopru, ul. Sv. Jakoba št. 1 je izgubil osebno izkaznico št. 33678/1338, izdano od M5LO Koper, in sicer v Senožečah, verjetno 13. ali 14 I. 1952. Najditelja sc naproša, da jo vrne na gornji naslov, v nasprotnem primeru jo proglaša kot neveljavno.
Glavna skupščina Združenih narodov je pretekli teden sprejela zelo važen sklep, ki pomeni velik korak k utrditvi svetovnega miru in varnosti ter pomiritve napetosti v mednarodnih odnosih.
Poleg resolucij o skupnih ukrepih proti morebitnemu napadalcu je skupščina potrdila skleo o periodičnih sejah varnostnega sveia za zmanjšanje mednarodne napetosti. Vse te resolucije so bile sprejete z veliko večino glasov in le države Sovjetskega bloka so glr.sovale proti,
Toda najvažnejši med vsemi je sklep skupščine za svetovno razorožitev. Sprejeta je bila resolucija zapadnih velesil, ki določa ustanovitev komisije za razorožitev namesto sedanjih komisij za atomsko silo in za klasično oboroževanje. Nova komisija, ki bo začela delovati v Parizu v 30 dneh, bo morala pripraviti predloge za znižanje oboroženih sil in oborožitve ter predloge za mednarodno nadzorstvo nad razorožitvijo. Glavna skup-
SOVJETSKI
»dekret 0 premestitvi«
■Sovjetski režim se delno lahko zanese na prebivalstvo svojega ob. širnega imperija, zlasti pa v primeru vojne. Najboljši dokaz za to je, da so sovjetski birokratski mogotci cd,redili številne premscCMve, da bi kaznovali cele narode zaradi nezvestobe njihovi kasti. Tako so KBmski Tatarji in Ceč-eni-In.guši izginili iz zemljevida.
Poglejmo, kaj pravi »Ukaz o premestiilvi« CečEnov-Ingiušev. ki ga je podpisal vrhe.vni sovjet Sovjetske zve-ze dne 25. junija 1946:
»Številni Cečen.i in Inguši so se prostovoljno pridsužili nemškim oboroženim silam in so se borili na njihovi strani ter p,od njihovim poveljstvom in organizirali ban.de za izdajalski napad proti sovjetski oblasti. Večina prebivalstva te republike — pravi ukaz — ni nastopila v ničemer proti tem izdajalcem, Na obnovi vsega tega — zaključuje ukaz —- se sovjetska republika Csčrinov-Ingiušev ukine, njeno prebivalstvo pa preseli drugam.«
Misliti,, kakor bi nekdo želel. ..
Dreja: Čudno se mi zdi Vane, da se Višinski nikdar ne strinja s predlogi zapadnih možakov, s predlogi naših pa še celo ne?
Vane: Zato, ker ti mislijo na svoj način!
Dreja: Kaj pa to pomeni »misliti na svoj način?«
Vane: Odgovor je enostaven: ne misliti, kakor bi si nekdo drugi želel!
*
Mišj in maček ..,
Dreja: Zakaj MIS-i (Movimento so-ciale italiano — enana italijanska novo - fašistična organizacija, k; jo kličejo »miši«) — tako napadajo nas, Jugoslovane?
Vane: Zato ker so v zadnji vojni imeli na jugoslovanskih tleh precej opravka z »mački«.
Bolgarski tednik »Borba« poroča o zabavni razpravi, ki so jo imeli pred sodiščem v Gornji Orehovici. Na zatožni klopi je sedel 76 letini kmetič Popov, ki so ga obtožili, da je zlorabljal ime Stalina, V svojem zagovoru je Ilija odkritosrčno pojasnil, 'da so vse v njegovem kraju od kolhoza pa do traktorske postaje krstili z .¡imenom Stalin. Pcsebno pa so pov-darlli, da je vsakdo dolžan imenovati svojo najdražjo posest z imenom velikega Osvoboditelja. Tako je Ilija ■imenoval svojo zvesto mulo, ki ga je toliko let .nosila na hrbtu, .imenoval »Stalin« v slavo velikega moža. Vendar se je pri tem obtoženi Po-ppv potožil sodnikom, kako težko je žival navadati na novo ime ter je priznal, da ji mora še danes prisoditi brco, da tako žival ve. koga misli, kadar eakliče Stalin'.	• •
Sodiiče pa je kmetica, ki je zlorabljal Stalinovo ime. vendar le oprostilo z obrazložitvijo, da je Ilija prestar in da se v svoji zaostalosti ni zavedal posledice svojega dejanja, — Prepovedali so mu samo uporabljati novo ime mule.
ščina je tudi sprejela prvotne načrte za razorožitev, ki so jih predložile za-padne velesile.
To je bila prevelika zmaga prijateljev miru, da bi sovjetski zunanji minister Višinski še nadalje vztrajal pr svojem trdovratnem negativnem stališču. Kljub temu, da je glasoval proti vsem sprejetim predlogom, je vendar izrazil svojo pripravljenost, da sodelujejo v novo ustanovljeni razo-rožitvenl komisiji. Sovjetska delegacija je šla cclo tako daleč, da je predložila nov načrt, ki je popolnoma nasproten dosedanjemu sovjetskemu stališču in se le malo razlikuje od razorožitvenega načrta zapadnih velesil.
Sovjetski zunanji minister je namreč predložil, naj bi istočasno stopila v veljavo prepoved atomskega orožja in mednarodno nadzorstvo nad to prepovedjo, tej istočasnosti se je Višinski dosedaj vedno upiral. Prav tako je pristal na to, da ima mednarodni nadzorstveni organ stalno pravico izvajati nadzorstvo, česar se je Višinski dosedaj vedno bal in čemur se je vedno protivll.
Ta sovjetski preobrat je povzročil veliko iznenadenje pa tudi nezaupanje Jugoslovanski delegat dr. Bebler je upravičeno očital Višinskemu, zakaj ni dal tak predlog v pododboru štirih velesil za proučevanje razorožitve. Res je sicer, da postavlja sovjetski predlog nekaj pridržkov, ki utegnejo onemogočili izvajanje tega predloga. Tako n. pr. postavlja Višinski le jasen pogoj, da se komisija za nadzorstvo razorožitve ne sme vmešavati v notranje zadeve nadzorovane države, kar lahko utegne sovjetska vlada izkoristiti za popolno prepreče-
nje vsakega nadzorstva na svojem ozemlju. Končno je Višinski skušal plašiti s svojim izrabljenim predlogom za sklenitev mirovnega pakta med petimi velesilami, ki naj bi jim dal monopol pri odločanju o vprašanju varnosti, vendar ni ta 'predlog naletel na nikak odziv.
Vse to nam dokazuje, da si načelo miru in medsebojne varnosti vedno bolj Utira pot, tako da so celo njegovi nasprotniki prisiljeni obračati plašč po vetru, pa čeprav hinavsko.
Dne 21, t, m. se bodo sestali V Londonu namestniki zunanjih ministrov štirih velesil za sestavo državne pogodbe z Avstrijo, To bo ■— če bodo Sovjeti pristali na sestanek — točno 260. seja tega organa.
Zadnjič so se sestali namestniki za Avstrijo decembra 1950, Ko je tedaj uspelo skoraj v celoti odstraniti sporna vprašanja in so že upali, da bo pogodba v kratkem sklenjena, jc so-
Kdo bo novi predsednik ZDA
Pristanek vrhovnega poveljnika atlantskih oboroženih sil v Evropi generala Eisenhovverja, da bo kandidiral kot republikanski kandidat pri prihodnjih predsedniških volitvah v Ameriki, ki bodo novembra meseca, je močno razgibal zanimanje za ameriške. volitve.
Volilna borba poteka v Združenih državah Amerike med obema tradicionalnima strankama, republikansko in demokratsko. Bistvena razlika med njima je ta. da veljajo republikanci za konservativce, medtem ko imajo demokrate za napredne.
Republikanska stranka se deli na dve krili: Senator Taft predstavlja desno krilo, ki je v notranji politiki močno konservativna, v zunanji politiki pa nacionalistično .in proLiat-lantsko usmerjeno. Zagovarja previdnost glede dajanja gospodarske pomoči Evropi.
Nasproti temu krilu pa jc int?rna-cionalistična skupina republikanske stranke, ki se že močno približuje načelom demokratske stranke. Temu
PAPEŽ JE MNOGO PRIPOMOGEL PRINCA
K IZPUSTITVI VOJNEGA ZLOCINCA BORGHESEA
krilu pripada tudi general Eisenhower.
Proti republikancem nastopa demokratska stranka, ki jc v Ameriki največja zagovornica mednarodne povezave. Demokrati zagovarjajo načelo, da je treba pri dajanju gospodarske pomoči nuditi vso prednost Zapadni Evropi. Kot kandidata stranke pri bodočih volitvah omenjajo dosedanjega predsednika Trumana.
Kdo bo prvi kand.idat republikanske stranke, Taft ali Eisenhower, bo odločil strankin kongres, ki bo meseca julija.
V volilni borbi imajo republikanci to prednost-, da so bili ves čas v opoziciji in da lahko zvračajo odgovornost za vse nepravilnosti na vlado. Poleg tega pa .imajo nad 2 fre-tjini propagandnega aparata, od radia do tiska, v svojih rokah.
Kljub tem.u je že 20 let v Združenih državah na oblasti demokratska stranka, ki ji je uspelo do sedaj zmagati z močno podporo sindikatov. Od zadnjih volitev pa so zabeležili padec demokratskih poslanskih mest in sicer od 260 na 234, medtem ko je število republikanskih mest. naraslo od 170 na 200.
PIJ XII.: »Zdaj šele vem, zakaj mi je pravzaprav Peter zapustil tele
ključe ...«
ANEKDOTA
Ob prihodu sovjetske delegacije na pariško konferenco
Vrvež na kolodvoru, množica se preriva, nosači se ponujajo:
»Monsleur, bagage ... bagage« (izg. bagaž — pratljaga).
Višinski Soboljevu: »Brž se skrijmo, so nas že prepoznali...«
Sosednim šovinistom, ki se zbirajo pod klobukom CLN, zadnje čase pri nas marsikaj ne ugaja. Ta. ko jim ne gre v glavo naš novi tednik »Slovenski Jadranu in sicer zaradi svojega naslova, ki bi se po njihovem mnenju moral glasiti kaj drugače. Kako naj pride »S!o-venski Jadran« na ozemlje, ki je kakor pravijo italianissimo, čeprav vsi vemo, da žive tod v ogromni večini Slovenci in Hrvati ter taki Italijani, ki so uvideli, da ljudska oblast ne dela pyav nobene razlike ali Slovenec ali Italijan, če si pošten, in prav tako nobene, če si nepošten. No počasi se bo tudi šovinizmu posvetilo, da so bili ti kraji »terre itaUanissimev. le v mozga, nih nekih iredentističnih zgodovinarjev. ki so se po nepotrebnem ukvarjali s stvarmi, ki jih niso, ali pa niso hoteli jioznali. Tako pod doži, kakor pod Haipburiani hi kasneje pod fašisti, so bili ti kraji, izvzemši nekaj mestnih narodnost:, nih otokov, od pamtiveka slovanski in je zaradi tega tudi ime »Slovenski Jadranu za list, ki se bavi z nji. hov.m svojskim življenjem na vse posrečeno izbrano.
Dalje ne gre sosednemu šovinizmu kaj posebno v račun naš novi Intel Triglav. To dokazuje dejstvo, da so mu posvetili v svojih cunjah kar cele stolpce, kakor jih doslej niso
Ni jim prav
še nobeni zgradbi, ki so jim jo zad. nja leta postavili pri njih darežljivi Američani. Mora nam naravnost laskati tako velika pozornost, ki bi dala slutiti, da se tod le nekaj giblje v razliko od onega mrtvila, ki ga je zapustila ljubeča madre-patria. Saj se je fašistovska Capo-distria hvalila, da ni bila v mestu že 50 let zgrajena nobena nova hiša. Sicer bolj slab rekord, ki je pa imel, kakor vidimo, za neke ljudi tudi svojo privlačnost. In ker je to, kar oni pravijo najboljše in najlep. še, bi moralo to sumljivo prvenstvo trajati vsaj še toliko let. Toda ljud. ska oblast je že davno prekinila to »idilo« in ne šele sedaj s poslopjem, ki bi bilo v čast celo imenitnemu Trstu, kaj šele v očeh šovinistične iredente danes tako neimenitnemu Kopru. Zalo je tudi kaj razumljivo tndi njeno razburjenje. Se malo v tej smeri naprej, pa ne bo mogel nobei\ šovinističen krik več prepri. čati še tako šovinistično zaljubljenih glavic o lakoti, kugi, vojski, ki pu. stošijo »zono B«, kjer bi zasijalo, le če bi oni znova, tja prišli, svetlo sonce.
Seveda je bil v klevetniški domišljiji tržaškega šovinizma hotel Tri.
glav zgrajen samo za izbrance, cto-čim nima »raja« zlasti italijanska, dostopa niti v bližino, kaj šele v poslopje. So pač ljudje, ki merijo vse po svoji meri. Pri njih je pač tako, da se deloven človek lahko ustavi samo v zakotni betoli. Pri nas pa izbrancev ni. Velik obisk novih prostorov to popolnoma potrjuje.
Jeza šovinističnih nezadovoljnežev nas pa seveda prav malo dime. Imeli bodo za to še vedno mnogo prilike. Saj je novi Koper kaj malo več podoben mestu, ki so nam cja oni zapustili. Odprava kaznilnice, novi trg Brolo s svojim parkom, hotel Triglav, nov izgled ulic, ribarnica in toliko novega, vse to mu daje izgled, ki počasi zapušča tradicijo stari1.1', obmorskih mest. ob Jadranu iz časa, ko niso ta mesta imela z zaledjem še nobene zvezi in so zaradi tega morala životariti kot odrezana, zapuščena gnezda, brez vsake povezave z narodom v čigar sredini so ležala. Nov čas, no. va tehnika, 7iovs prometne zveze, novi pogledi na svet rušijo zastarele obliKe in tradicije, za katerimi se nobenemu več ne loži, razen ne. ki'm starim brezpomembnim zaneš-njakem in reakcionarjem, preko katerih si novo življenje utira nova pota.
vjetska vlada postavila pogoj, da ne bo podpisala avstrijske pogodbe, dokler ne imenujejo tržaškega guvernerja, oziroma, dokler ne začnejo izvajati tržaškega statuta in italijanske pogodbe nasploh,
Nihče ni seveda verjel, da bi Sovjeti gojili kake posebne simpatije za tržaškega guvernerja, marveč ,ie v. tem koraku gledal zgolj sovjetski manever, da preprečijo sklenitev oo-godbe z Avstrijo in tako podaljšajo obstoječe stanje, ki omogoča, da Ima Sovjetska zveza zasedbene čete v Avstriji ter zaradi zveze z njo tudi na Madžarskem. V primeru sklenitve avstrijske pogodbe bi morale namreč zasedbene velesile v Avstriji in med njimi tudi Sovjetska zveza v 90 dneh umakniti svoje čete. To bi pa utegnilo .imeti slab vpliv na sovjetske satelite, predvsem pa na Češkoslovaško.
In vendar bi sovjetske čete kljub umiku iz Avstrije lahko ostale na Madžarskem, če bi n. pr. Sovjetska zveza z njo sklenila zadevno pogodbo. Tudi do sedaj odobrena določila osnutka pogodbe z Avstrijo zagotavljajo Sovjetski zvezi izredne gospodarske ugodnosti v Avstriji.
Kljub temu pa na Zapadu dvomijo, da bi Sovjetska vlada spremenila svoje stališče glede Avstrije. Prihodnji sestanek namestnikov bo pa vseeno zanimiv, ker bo vsaj pokazal, kakšno kravjo kupčijo bo to pot. Moskva ponujala za podpis pogodbe z Avstrijo.
M&v® ®Ssik& w &SIR
Uradni organ KP C-SR »Rude Pravo« poroča, da je češki veleposlanik v ZSSR, Karel Kreibich. 12. jan. odpotoval iz Moskve v Prago. List ne pove, ali je njegov odhod samo začasen, oziroma 'aLi je zapustil Moskvo za vedno, .vendar se to zdi bolj verjetno, ker se je na postaji od njega poslovil načelnik protokola sovjetskega zunanjega ministrstva.
Odpoklic Kreibicha so dunajski opazovalci pričakovali, od kar je bil aretiran glavni tajnik ICP CSR Ruda Slansky.
krotko
Francoski radikalni poslanec Ed-gar Faare skuša sestaviti novo francosko vlado in je v ta namen že zaprosil za pooblastilo poslansko zbornico,
V	Londonu zasedajo finančni mi. niistr.i d.ržav britanske skupnosti in razpravljajo o alarmantnem stanju plačilne bilance .področja funta-šterlinga. ■
Ameriški veleposlanik v Beogra. du Allem je v zvezi z nedavnim gospodarskim sporsBuimcm med ZDA in FLRJ izrazil upanje, da bo ameriška vlada mogla v znatni me. ri nuditi Jugoslaviji pomoč. Po udaril je svoje prepričanje, da Amerika s pomočjo Jugoslaviji pomaga tudi sebi.
V	obeh pododborih konference za premirje na Koreji, za vprašanje nadzorstva ntd premirjem, ka. kor tudi za vprašanja vojnih ujetnikov je prišlo do zastoja pri pogajanjih.
*
V	Egiptu .so na dnevnem redu spopadi med britansko vojsko in oboroženimi Egipčani. Tudi ta te. den je bilo več mrtvih in v egipt-skih mestih so proglasili obsedno stamje.
*
Zapadni nemški parlament je z veliko večino glasov sprejel Schu-manov načrt o skupni upravi nem. ške in francoske jeklarske ter pre, mogovne industrije.
Perzijska vlada je zahtevala uki. niteiv angleških konzulatov v Perziji zairadi obtožbe, da se angleški konzularni uslužbenci vmešavajo v notranje zadeve Perzije-.
"i
Predsednik Tmiman je v svoji po. slanici kongresu za:ht.sival nadaljevanje -gospodarska pomoči tujim državam, zvišanje domače proizvodnje in oborožitve-, zvišanje dav. kov ter borbo proti toflaicijl
Predsednik italijar.Bke.ga senata De Nicola je dal cdstavko na svoje mesto, vendar pa seualoirji odstavke niso sprejeli,
Meslo novega jugoslovanskega, poslanika v Rimu je nastopil dr. Vladimir Velebit, dosedanji pomočnik zunanjega ministra. Za novega jugoslovanskega- poslanika v Indiji pa je jugoslovanska vleda -imenovala dr. Jožeta Vilfana, ki je bil dosedaj pc-mc-čilik zunanjega ministra.
(Odlomek)
Od Kranja se Sava spiftlščeno spusli na Sorsko polje. Njen prej mladostno vihrav tek postane resen, le posamezne skale v strugi še spominjajo na prehojeno pot. Proti Medvodam se Sava stesni. ¡Razjarjeno peneč se zaganja v tesen pred Medvodami, kot da je preko vsega Sorskega polja zbirala svoje sile, da je od Mavčič dalje podvojila svojo moč.
Sava šumi in poje. Poje o modro-zelenih lepotah, ki odsevajo v nje. ni gladini, poje o upornosti skalnatih skladov, čez katere je morala, ko si je od svoje zibeli iskala poti v dolino. In še poje o ljudeh, ki postajajo ob njenih bregovih, ki ob njenih bregovih grade.
Valovi Save kipe v dolinski tesni pri Medvodah. Na obeh bregovih Save pa rastejo granitni betonski skladi, ki bodo povezali bregova in ujeli silo Save v nizkotlačeno Ka-iplanovo tiurbino — srce. bodoče
medvcške elektrarne.
*
Sicer počasi, a vztrajno se je gradbišče širilo. Na desnem bregu se je vse bolj kazal tlorisni obris desnega pretočnega polja, odtočnega kanaila ter srednjega stebra. Počasi je raslo tudi število barak: cb vhodu na gradilišče servisne de. lavnice, nato višje na levi lično urejene stanovanjske barake. Med •bciri, brezami in hrasti se je razrasla nova vas, zakipelo je burno, ustvarjalno življenje.
Povsod pa je bilo čutiti, da bi bilo treba še in še' delovnih rok. Razgreli, prepoteni obrazi, naglica, (ter tu pa tam tudi truden izraz na licih graditeljev, je govorilo, da hočejo pomanjkanje delovnih rok nadomestiti z osebno vnemo, z marljivostjo in požrtvovalnostjo. .
Jure se je ozrl včasih v obraz betnnsrja Janeza. Ce je imel dopol. dar(iko ali popoldansko izmeno, vedno je našel Janeza na gradbišču. Janezov hladen, izklesan obraz je govoril o enem semeni hotenju: delali, delali in ne popustiti. Jure je včasih v mislih prešteval vreče cementa, k.i jih je Janez pretvoril iz skladišča do betona,me. Dva do tri vagone je naštel in še ni izračunal vsega. Jure je včasih z občudovanjem cpazcval, kakor se je Janez zagrizeil v delo in ni mogel nehati, čeprav je že zdavnaj prišel čas, ko bi ga moral nadomestiti drugi.
»Janez, čemu se tako ženeš?« ga je nekc-i vprašal, ko se je ta reko. liko oddahnil, a si kljub to3nu ni utegnil obrisati potu, ki mu je lil s čela, Janez ga je na vprašanje
skoraj očitajoče pogledal. Poteze obraza so se mu še bolj zaostrile, hip nato pa zmehčale, ko se je napol nasmehnil:
»Ženem? Ne, delam! Poglej, koli. ko ljudi manjka, a naše delo mora biiti kljub temu gotovo. No, pa saj tudi vem, zakaj delam!«
Juretu je bilo skoraj neredno ob teh besedah. »Kar tako sem mislil,« mu je opravičujoče odvrnil. »Čudim se ti, da toliko zdržiš. Kadar vidim kako požira »Regulus« cement in vidim tebe, kako ga donašaš iz skladišča, se mi zdi, da je med strojem in tabo neka nenapovedana borba. Skoraj se mi zdi, da bi prej lahko zastal stroj kot ti!«
»Ne priganja me stroj, ampak vidim, kako betonerji na pretočnem polju in srednjem stebru čaka. jo, »Tisti pri »Regulusu« so zanič,« bo.clo rekli, če ne bodo imeli vedno dovolj betona. Tako pa se ne damo!« je napol izgovoril svojo misel Janez in se spet motal okoli stroja, ki je požiravl dr.obljenec in ga v mešalnih bobničih premešanega pretakal v nastavljene vagončke.
Nekaj dni sta se delovodja in in. ženir vrtela okoli »Rogulusa«. Jure je iz njunih besed slišal nekaj o nepravilni mešanici betona, o nepravilni (trdoti. Zdelo se mu je, da so to besede kot tih očitek tudi njegovemu delu.
»Janez, ali nas mislite pustiti na cedilu?« se je ustavil betoner Albert pni »Regulusu«. Težave imamo z betoniranjem, Napravili so preizkus in beton ni dovolj trden.«
»Vedno enako količino cementa dajem,« se je skušal opravičiti Janez.
»Saj res, samo človek se lahko zmoti,« je malo tišje povedal Albert. Ta pogovor sta prekinila inženir in delovodja, ki sta zopet pregledovala »Regulus« in živahno kazala nekatere strojne dele.
Nekaj dni nato so »Regulus« preu-rejevali. Zdaj tu, zdaj tam so preuredili polže. Ves ča" pa sta se motala okoli stroja delovodja in inženir. Jure je radovedno pogledoval kaj bo, ali bodo stroj spremenili ali preuredili.
»Ali se je kaj pokvarilo?« je vprašal Jure Janeza.
»Kaj pokvarilo, stroj bomo preu. redili, boš videl zdaj bo šlo ko,t na. mazano.« •
»Zdaj ga poglej, kako dela,« je Jo.nez dejal Juretu po nekaj dneh, ko je »Regulus« zopet zeklokotal v enakomernem ritmu. »Ž majhnimi spremembami je zdaj tako urejen, da a.vtcmatieno pride v mešalni boben toliko gradiva, kcit je za pravo mešanico potrebno,« — Od
tega dne dalje se betonerji niso več pritoževali. Jure po se je prvič srečal z racionalizacijo in videl, kako važno je tovariško sodelovanje delovnih ljudi.
*
»Pomoč smo dobili,« je povedal tovarišem Rudi, ki je vozil beton do cevovoda, po katerem ga je spuščal do srednjega stebra.
Ta vest se je z vso naglico razširila po vsem gradbišču.
Pomoč smo dobili — to je pomenilo za ves delovni kolektiv isto kot
lahko začelo dajati luč in energijo graditeljem novega življenja. Doslej je vladala na gradbišču neka resnost in nek naprej določen enakomeren življenjski ritem. Zdaj pa je nenadoma ta ritem postal hitrejši, kot da je v ožilje gradbišča pritekla sveža, vroča kri. Gradbišče je začelo utripati močneje. V tesni se je večkrat oglašala pasem in prekrila vse tiste drobne skrbi, ki so mučile graditelje ob betonskem stebru, v gramoznici, betonirani ali servis, ni-h delavnicah. Pesem je vezala v
DESNO PRETOČNO POLJE HIDROCENTRALE V MEDVODAH
pomeni za kmetovalca dež po dolgi sušni dobi.
Frontna brigada se je lega dne uredila, naslednega dne pa so do-sedaj vsega drugega bolj kot grad. benega orodja vajene roke zgrabile
povsod. tam, kjer je bilo treba vztrajnih, marljivih ljudi, da bo do do določenega termina novo energetsko srce pred durmi Ljubljane
vsakdanje skrbi razdrobljena srca v eno samo radostno hotenje: graditi, ustvarjati. In še kadar je bilo pozno zvečer nad vso okolico proti Medvodam mirno, kol da se je ves svet potopil v globoko molčanje in je nad tesnijo soj reflektorjev plesa! po postavah nočne izmene, je nad naseljem med brezami in hrasti visoko na desnem bregu plavala
Okrog 600.000 ton lignituega premoga bodo letos nakopali v velenjskem rudniku. Določili so že potrebne kredite za ureditev moderne mehanizacije, prav tako pa bodo število rudarjev povečali za 100. Lani so nakopali v rudniku 515.C00 ton, v letu 1950 470.000 ion, pred vojno pa le 260.000 ton premoga. Ko bo rudnik dobil vso potrebno mehanizacijo bo lahko dajal že v prihodnjem letu o-krog milijon ton premoga.
Naše kalorične elektrarne so lani prihranile nad 11.000 ton premoga. Vrednost prlhranjenesa premoga znaša nad 1,900.000 dinarjev. Največ so; prihranili v elektrarnah Trbovlje (5.002 toni) in Velenje (4 300 ton);
Za urejevanje Reke so lani porabili 50 milijonov dinarjev. Samo za urejevanje fasade na površini 6160 kvadratnih metrov so porabili 10 milijonov dinarjev, za urejevanje ulic 7 milijonov, za mestno kanalizacijo 9 milijonov, za obnovo plinarne 11 milijonov, za urejevanje fizkulturne-ga stadiona nad 2,700 000 dinarjev Itd.	. !
Nova ležišča mangana so odkrili v planini Lebršniku v Besni. Ležišča se nahajajo na robu planine, ki je visoka 1800 m. Rudarji so našli v globini 20 metrov dva metra debel sloj manganove rude. po izjavi strokovnjakov pa se nahajajo v bližini še večja ležišča v dolžini 11 km'. Posebna strokovna komisija bo te dni prerešetala možnosti otvoritve novega rudnika, ki bo nedvomno predstavljal važno surovinsko bazo za potrebe naše industrije.
Veliko zanimanje v tujini za naše usnjarske izdelke. Okros 70 trgovskih' podjetij in zastopstev iz raznih držav se je zanimalo za naše usnjarske izdelke. Izvoz usnjarskih izdelkov v) Evropo, Ameriko in druge kontinente se veča iz leta v leto. Podjetje za proizvodnjo usnjarskih izdelkov »29. oktober« v Beogradu je v drugi polovici lanskega leta predalo za milijon deviznih dinarjev raznih izdelkov — to je petkrat več kot v istem razdobju leta 1950. Letos ho to podjetje razstavljalo svoje izdelke na velikih velesejmih v Stocholmu, Bruslju, Chikagu, Solunu, Smirni in Ly-onu. Izdelke bodo začeli izvažati tudi v države bližnjega in srednjega Vzhoda,
lahna, mehka pesem in usihala v lop.Vni prijetnega poletnega večera. Za nekaj tednov se je cb pomoči frontne brigade graditeljem hidro-centrale Medvede zjasnil pogled in' vsa skrb, kje dobiti več deiovnin. rok se je pnercdila v misel: hiteti, nadoknaditi zamujeno!
Gustav Guzej
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiimiiiiiiniiiinminiMiinm	.....................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
France Ha.be: fi Tf-Airm
5
Skopje je obdano od rodovitne, slikovite okolice. Na daljnem severu in severo-zapadu zapirata obzorje Skopska C.rna gora in Sarplanina z mar-kantnlm Ljubotinom. Vmes med obema se opazi vrzel — soteska Kača-nik, ki vedi na zgodovinsko Kosovo polje. Proti jugu zapira pogled široka Karadžica. Le ob Vardarju navzdol se širi prostrana rodovitna dolina, znamenita zgodovinska cesta na morje, k Solunu. V sredini kotline leži ob Vardarju Skopje, katerega začetki segajo še v rimsko dobo. Rimsko mesto Scupi je bilo približno 3 km daleč od današnjega. Srednjeveško Skopje se dviga tam, kjer je danes. Napredovati je začelo šele v 9. stoletju. V 12. stoletju je mesto obiskal arabski geograf Driži. ki poroča, da je »Iskubica« bogato mesto. Kasneje je postala prestolica srbskega carja Dušana Silnega. Ko je mesto prišlo konccm 14. stoletja pod Turke, so imeli ti v mestu važen garnizon za vpade na Bosno in Črno goro. Do 15. stoletja je bilo Skopje eno od prestolnic turškega carstva. V 16. stoletju so Imeli podjetni du-brovniSki trgovci v mestu svojo trgovsko kolonijo, Za turških časov je Sko.nje le malo nazadovalo, 2e v 17. stoletju je bilo mesto, ki je štelo 10,060 hiš. VI avstrijsko-turški vojni 1683—99 so Avstrijci s pomočjo Srbov prodrli še preko Skopja, kj ga
je doletela ob tej priliki nesrečna usoda. Zaradi kuge, ki je začela razsajati med avstrijsko vojsko, je dal poveljnik avstrijske vojske general Piccolomini i. 1689. mesto zažgati. Odslej se skopje ni več povzpelo in je nazadovalo tudi zaradi anarhije v
turški državi. V 18. stoletju je predstavljalo le bedno palanko — vas, Sele v 19. stoletju se začenja tudi za to mesto doba napredka. Zaradi razvoja trgovine mesto narašča in doseže 1858. leta 20.000 prebivalcev. Ko so bili v 19. stoletju uničeni ja-ni-čarji, je začelo mesto še bolj napredovati. Leta 1883. je stekla železnica Solun—Skopje. Koncem 19. stoletja šteje mesto že 32.000 prebivalcev in tik pred balkansko vojno že 47,000-L. 1913. je mesto z Vardarsko Ma-

»DUŠANOV MOST« CEZ VARDAR V SKOPLJU, V
JLA
OZADJU DOM
"•kedenijo pripadlo srbski državi. Ob prvem ljudskem štetju 1921. leta je mesto štelo le 41.000 prebivalcev, ker se je iz mesta izselilo mnogo Turkov v Turčijo. Leta 1941., tik pred razpadom stare Jugoslavije, je mesto štelo okrog 80.000 prebivalcev. Za ta napredek se mora Skopje zahvaliti državnim mejam, k; so ločile južni del Makedonije od Soluna, kamor je ta svet do (tedaj gravitiral in obrnila ves promet na prirodno središče skopske kotline, na Skopje. Z razdelitvijo Makedonije 1. 1913 v Vardarsko (srbsko). Pirlnsko (bolgarsko) in Egejsko (grško) Makedonijo pa je naglo propadala vrsta mest: Bitolj, Strumica, Djoevdjelija. Veles In Ohrid. Pred pol stoletjem je bil Bitolj, Strumica, Djevdjelija, Veles industrijsko in kulturno središče Makedonije, sedaj pa ga je prehitelo Skopje, 'ki je postalo poleg Beograda največje mesto na jugu države. Z ustanovitvijo lastne narodne republike Makedonije pa se je začela za mesto doba pravega procvita. Leta 1948. je štelo mesto 91.500 prebivalcev, sodaj pa šteje že preko sto tisoč.
Mesto je danes slika Makedonije v malem. Od postaje do »Dušanovega mosta« se vrsto ob široki mederni asfaltirani cesti številne moderne stavbe evropskega dela mesta. Na levem bregu Vardarja, onsiran ka-menltega mosta, pa se začenja popolnoma drugačna slika. Ob vznožju trdnjavskega hriba leži orientalsko staro mesto z zanimivim turškim trgom, bazarjem. Preko ozkih zakrlVr Ijenih ulic. a strahovito »kaldrmo«,
to je s tlakom iz različno vei.kega okroglega kamenja privede človeka pot do močno založeno-:a trga, kjer lahko kupiš vse, kar ti srce-poželi. V -senci visokega mi-n&reta bližnje turške mclllnilce-džamije, od koder še vedno : poje- trikrat na dan molitve z visokim glasom muezin, vrvi živahno- življenje turškega bazarja. M:d gorami orientalskih slaščic, grozdja, sira. paprike in filigramskili izd.ikov ter preprog hodijo, poleg evv-psko oblečenega Skepjanca ali makedonskega kmeta iz bližnje '(.k lice, Turek in Turkinja, pa-te.li muslimanski Siptsr v lir. ki'.; hlačah in z mojstrskim očesom' hr.;tr;jo razstavljene predmete. Vmes se podi številna umazana in razcapana ciganska otročad iz ciganskega dela mesta. Na bazarju se stikala evropski zahod hi pisarit orient. Turška žena, ki je :hvala doslej zakrit obraz s feredžo (neke vrste zagrinjalo), prvič v' zgodovini brez strahu, da bi jo kdo zasačil nepokrito, kupuje na bti. zarju za svojo družino. Pravili pa so mi. da je de;'.i Tucklnj; ki si doma zakrivajo c.O/r-z s f<:r-?d?-\ če zaide tujec na njihovo dv rilce. Obiskali smo Staro trgovsko "skladišče »ICuršumMhor« z lepim? arkadami na dvarSerii s v: VI: Njegovo starost ne mor jo iočr.6 določiti; morda izvira Iz 14. stoletja, morda iz procvita Dubr vnika.. ki je imel v Skopju v 16. stoletju svojo trgovsko postojanko. Danes se nahaja v stavbi muzej.
(Se nadaljuj:.)
pmimniiimummiii.....inimmuinili..................mim.....i...................m.......i............iiiiiiuiimniiiiiiiiiiimini...........................................mirnimi......miiummi.....mm.....i........mi............................i......minium...........mini.....i......|
= ^	« « -a	-a	J i

a vrini
w S
si
I M C
.................................................imiimniinimimiiiiiiiiiiimmiiiiimmiimmii..............umni
in i in mm tin..........................................................................................................immmii............................
Istrski Slovenci, imenovani Savrini, živijo me J Rižac.o in Dragonjo, na vzhodu segajo do Sočerge in Pregare. Sama slovenska Istra pa zajema Se Miljske hribe, Zaveljsko kotlino vse do obror.kov Krasa nad Borštom in Ricmanjern in deloma še Mali Kras. Savrini predstavljajo jedro slovenske Istre. Po svojih navadah in načinu življenja se v marsičem razlikujejo od ostalih Slovencev. Temu pa se ne bomo čudili, če dodamo, da so bili ti Slovenci nasilno vključeni v državo beneških dožev že .v. drugI polovici 14, rioletja ter prenašali jarem beneških okupatorjev vse do leta 1797. Dobrih 350 let beneškega vladanja ni malo; beneška zasedba je vtisnila tej deželi pečat, ki ga ni mogoče kar tako
izbrisati. Prav gotovo ni slučaj, da so ti Slovenci v dobi narodnega prebujenja nastopali enotno ter si organizirali svoje ljudske tabore, nadalje da je to ozemlje za časa NOB dalj časa nastopalo kot posebno okrožje. Savrini se dobro zavedajo, da so bili več stoletij prepuščeni sami sebi, da je njihova zgodovina potekala drugače od ostalega slovenskega debla in vedo dobro, da se je vse to Egodilo proti njihovi volji. Za te Slovence je zares značilno, da se radi poglabljajo v svojo domačo zgodovino ter skušajo čimbolj doumeti, kaj se je tu vse dogodilo že pred davnimi časi. Pred kratkim sem se pogovarjal v Kubedu s preprosto kmečko ženico. Ta mi je znala o svoji rojstni vasi
Áñ¿r^-^MvM w	¿i -J
©IJPTPf
Evy w ILs ¿i ^
rjrp i
, dpa
BJ
¡T'lJ
L_¡
iz angleških ladjedelnic
V neki	angles	ici ladjedelnici iz-
delujejo s	id r j P-	■ekoccer.nsko ladjo
zi r.v. d sie	1 ladijsko družbo »Den	
Morske .-'.	.ivic.rika	lingro. Ladja bo
imela 17.'1	00 bru.	:io registrskih ton
in hi ti asi	20 voz	! v na uro. Skuo-
no bo lai".	1er. spr	e.jcla na krov 900
potnikov.		
V drugi	ladjed	iinlri izdelujejo za
avstralska	vojno	marnarUa tankov.
sko I.iiiiijo,	ki bo	rla 2.500.000 iun.
ri v in bo	zalar¡a '	e. z g-rivom vojne
Udje na :	- áprten	i morju.
PIC.-' '	D BO	SOFET LETEL
Profc-e ar	■ Picar.	■1, !:i ima sveiovni
rekord 1	i paUtu z balo nem v vi-	
S-no 17.000 metrov, jc izjavil', aa do uri pri-lr-dnji stratcfifeirrkL c-kspedi-č-iji nr.iV'-.isil --aH višino 30.50C metrov. Padvi-; pa je odvisen od tega, če mu bo uspc-lo zbrati 200.000 dolarjev za y-.-j.ys strcškiv. Picard pravi, da se to takrat. poslužil celega ».grozda1«, to je 00 do 100 balonov, napolnjenih z vodikom, ki jih bo med padanjem spuščal po enega in enega. Dodal je še, da smatra višino 30.500 metrov za največjo in le rakete ali klala na icak oljski po. gon jo lahko prekoračijo.
NOVO ANGLEŠKO LETALO
Iz Londona poročajo, da novo angleško štirimoierno bombno letalo Short S-A/4 po svoji meči pra.v nič ne zaostaja za štirimi letečimi ve-letrdnjavami skupaj. Vsak izmed štirih reakcijskih meilarji v, s kale. rimi je letalo opremljeno, odgavar. ja po svoji moči torej celi štirimo. torni vekirdnjsr/i. Podrobnosti o leialu še niso zvrane. Vemo eamp to, da je bombnik dolg 3? ni, preko kril meri 36 m in ima. posadko petih ljudi. Razmak med pristajalnimi kolesi z-.ioia nekaj več kot 10 m. Zanimivo ja tudi to, da so motorji letala nsenašč-ani ncvpli/ao v parih na vsakem krilu dva, dnu-g pod dru. grm. Takšen razpored bo verjetno omogočil namestitev še močnejših motorjev, ne dr. bi s: pri tem spre. menita zgradba- letala, Short S-A/4 je opravil svoj poskusni poleit 10. avgusta nad c-zemljcm Severne Irske.
MAJHEN DIRKALNI MOTOR
Francoski ko,tiar Richard Zerc-hot j? za svojega devetletnega sinčka izdelal najmanjši motor na svetu, Visok je 30 cm, dolg 80 cm, mo_ tor pa ima 49 cmA Na 100 km porabi' 2 iit.ra benztaa. To majhno mehar.tSrco. čudo doseže hitrost 65 km na uro.
ELEKTRIČNA HARPUNA
Neka norveška tovarna" oračja pripravlja za lov na kiile električne harpune, ki bodo nadomestile eksplozivne harpune, ki so bile do sedaj v rabi. Z novo harpuno zadeli kiti bodo plavali na vodi ne cla bi jim bilo treba vbrizgati zrak.
LETALA V SLUL3I RIBOLOVA
Na prostranih vi-hcetaih obn'ch Združenih držav pomagajo lahki in hitri hi-.droavioni ribičem pr,i
i skia ju rib. Letalo lahko v Višini 500 m odkrije trume rib, ki ?e gibljejo v globini cío 6 m pod mersko o. v.šino, 1er.v je opazovalcu na ladijskem krovu nemogoče. Da .ee o-lajša povezava med letalom in ribiško ladjo, so hidcoavioai nameščeni na " ribiških ladjah, ki jih spuščajo v vedo in dvigajo na krov s pomočjo škripca.
ŽEPNI RADIJSKI SPREJEMNIK
V	Franciji izdelujejo majhen žepni radijski sprejemnik, ki ni nič večji ko:t škatlica za cigarete. ■Tečno povedano: dolg je 11, visok 7. širok pa 2,8 cm in težak 150 gramov. Sprejemnik ima eno ali pa dve majhni elektronki, za katerih žarenj.a služi majhna 1,5-voltna akumulatorska celica, ano,dni tok pa prihaja iz majhne, 30-voltne baterije,
NAPIHNJENE HISE
V	Ameriki se spomnijo včasih ■prav neverjetnih stvari. Vam še prav gotovo ni pedio v glavo, da bi hišo lahko ina/ollhnili. V ZDA pa že dalj Časa izdelujejo tako hiše. Takole izgleda vsa stvar:
Primemo ukrojen balcin napihne, jo z nrakoni in ga zunaj obdajo z zaščitno plastjo. Ko se ph.iscit strdi, je balon-hiša uporabna. Včasih ga prsplsskajo tudi na nótrraji strani. Take zasilne hiše priporočajo predvsem za okrevališča, počitniške kolonije in začasne, bolnice,
NAJVEČJA HIDROCENTRALA NA SVETU
Moč niagaiskega slapa izkorišča sedem hidrocentral. Vse skupaj proizvajajo na leto 10 milijard kWh. Dve cd teh isilaktraren sta postavljeni na ameriški strani, ostalih prt pa na kanadski. Ob niagarskem slapu pa nameravajo zgraditi še eno centralo, za katero pravijo, da bo .največja na svetu. Poročajo, da bo dala na leto tri milijarde kWh več. kot ostalih sedem h id roc entra l sku. paj.
NOVI PROMETNI SIGNALI
Da bi povečali varnost premeta, so v mris.t-u S'rrkuzl (ZDA) kombinirali svetlobne rv.-.nv ■'■". e n:gna-ie z zvc6»;mi. N?'d r'.gnti'no svetilko, ki lahko sve,ti s .svetlobo te ali one barv», .so name: tili zvočnik. Zvočnik.	mimoidoče o vsaki
spremembi s i snr.il o, deluje pa s po. močjo samodefinega- magnetofona.
ATOMSKI TOP
Ameriške vojaške cblasti so predložile odboru kongresa za atomsko energijo model topa. ki bo streljal z atomskimi naboji.	; , ;
povedati toliko, da sem sc kar začudil. Pa sem jo nazadnje vprašal, kaj misli o imenu Kubed. Odgovorila mi je takole: »Mali kajži. ki jo uporabljamo kot štalo ali pa za spravljanje krme, pravimo pri nas »čuba«. V. starih časih smo mi vsi živeli v takih kajžah, ki jih je bilo mnogo in po naše bi se reklo, da smo tu imeli »oubad«. Od te besede prihaja naš Kubed.« Morda bo držalo in morda tudi ne. toda žcnica je dokazala, da ve marsikaj iz zgodovine Savrinov.
Kaj vse se najde pri Savrinih. Stari ljudje še vedno hranijo slovenske knjige, ki so stare po sto in šc več let in so se tiskale v Trstu. Ljubljani, Celju, Mariboru 'in Celovcu. V. revolucionarnem obdobju 1848 se Savrini krepko povezujejo s Slovenijo. Ta povezava ima začetka docela gospodarsko obeležje. Oni dajejo Sloveniji na primer svojo »črnotlco« (črno vino trte. ki je že izumrla) in olje, v zameno pa dobivajo žito in druge poljedelske proizvode. Ta gospodarska povezava deluje ugodno na kulturno sodelovanje.
V zadnjih desetletjih avstro-ogrske monarhije Savrini ne zaostajajo več mnogo za ostalimi Slovenci. Oni vo-
dijo sedaj ostre boje proti italijanskim veleposestnikom, ki se hočejo po dobro pripravljenem načrtu polastiti njihove zemlje, Izredno poučen primer takega boja imamo pri Svetem Or\ofriju (današnji Krog), kjer se Slovenci v zaselkih Stara vas, Me-do.či, Slami pa tudi v samih Krkav-čah borijo za vsako ped zemlje, ki jim jo hočejo ugrabiti menihi — do-menikanci. Ti so se bili namreč tu naselili le zato, da bi v Istri utirali pot italijanskemu imperializmu. Slovenski kmetje iz tega področja so se morali zaradi svojega boja proti tem menihom večkrat zagovarjati pred sodiščem v Piranu.
Savrini niso prav nič marali za imperialistično Italijo, ki jim je sedla za vrat leta 1918, Takrat je vrelo po vsej Istri. Župnika \i Sv. Antona, ki je šc danes živ, so italijanski fašisti odpeljali v Sardenijo. Za časa fašizma je moralo v italijanske zapore ter konfinacijo več sto Savrinov. Ob priliki volitev leta 1921 so kmetje iz Marezig s kamenjem, palicami ter
krampi navalili na fašistično tolpo, ki je prišla v vas zato, da bi ljudi prisilila, da volijo za fašistično stranko. Fašisti so imeli v tem spopadu
		
	sex*	i
		í'.-X-
- S?"' *'< \		
		••'i "'is.
	f-. ....^-"OO.'-S.	
;		
Mm	-"'i '.:[■'" y t ' ■ ■:'" i-:-.-- '• .': ■ :. 'i'O-.i:i', : -C.-VÍ' ÍO	' v V ■Í j'- .UÄ.
--1 -i		"-V jI -'
-OiiSS



iili
;
-»i oSgii; i.

RHK:-. .	S^.íítWíá^
V;
s ' >
SAVRINSKI MOTIV
več mrtvih ter bežali, kar se je dalo v varno koprsko gnezdo. Ne bo pretirano, če rečem, da so pod fašizmom Savrini doprinašali prav posebno težke žrtve. Skoro vsaka hiša je imela nekoga v zaporih. Leta 1932 so Savrini uprizorili množično demonstracijo v Dekanih in Kopru, ki se je je udeležilo nad 4,000 ljudi in to je bilo nekaj edinstvenega za Slovence »Julijske Krajine«. Savrini so
-. T ..-' _'.

M ¿9, A ^ 'A fô
Koprskii zaliv se je še pred nedavnim globi je zaje dal v celino in o-bkrežal rm-to krog in krog. Okoli Kopra In proti Ankaranu so se' r;>-3'.cssle solimo, ki so zavzemale 380 ha pov-ršLia, a ;o jih Uit a 1903. cipustili. So':ae in druge nižinske predele j: ob viinkih 'Plrnfih zalivala morr.ka veda, ob deževnih do. lroh pa so jih poplsvijaii potoki i:i r c.k a Rižana. Zr.a so je irajno p stavilo vprašanje bcniiicirs.ija zaradi n ezdravoga zame čvdrje ne ga sveta v nepoer.edni bližini Kopra, pa tudi zaradi pridobitve precejšnje
Id
O [ p1 O ! ':
i m
I
60 ha peščene zemlje, ki je laže ter.-obdelovalna.
Vse bcniiiicir£«o zemljišče je bilo pod morsko vedo, ki je z izhlapevanjem puc.-.r.la večjo koncentracijo solil: prevuduje liElrijev klorid, veliko j a magnezijevega klorida in sulfata ter kalcijevega In kalijevega sulfata, manj broma in malenkosti joda. Najbolj škodljiva sta natrijev in magnezijev klorid, ki prehajata v karbonr.ate ' in povečuje! a nepro-puc-l.nc.st ilovice ter dajeta tlu iz-rrfaito a7:a'no reakcijo.
Na našem nielioriranem področju
j? yii
količine obdelovalne zemlje in neizbežne potrebe regulacije toka Rižane.
Leta 1925. so ustanovili konzorcij za bonifikacijo tal' bivših ko. prski-h solin z namenom, da osvoji okrog 730 ha zamočvirjene zemljo v predelih Semcdele, Kopra in An. karana in jo s^iremeni v plodno po. vršino.
Klimatske prilike bonificiran.ih predelov .so zcilo ugodne. Podnebje je milo in fegrlejše kc.t v tržaškem zalivu. V zimskem času jih ščiti hribovje p.red burjo, a v vračih poilertnih dneh hladi morski maestral. Povprečno nastopa- naijnižja tempe, ratura v januarju — 4.5 stop. C a najvišja v j.uliju 23,6 strip. C. Tudi padavin je precej: grafikon padavin 30 le.t nam kaže, da se držijo pni 1000 mm letno. Poleg tega prispeva veliko k navlaženju zraka .še mc.-ii-.ka bližina'. .Negativna, stran pa je neenakomerna razdelitev padavin 1er dejstvo, da je meliorirano zemljišče ,skoraj peipolnoma neo-brsščrno z dreivjem,
Se.-.tava tal je precej nehomogena. Sor.el-nj.i sloj je II,iš, a zgornii pretežno ilovnat, lai je zlasti na tleh bivših s-ei'în poslal zelo kompakten zaradi primasi morskih s-.-.li, Samo v ankaranskem predelu je okrog
•ločimo dvoje vrst tal: pretežno ilovnata in peščena. Ilovnata .tla, prepojena z borskimi solmi, postanejo kompaktna, se težtio suše in še teže razsoljujejo. Ob suh:h dobah se sol, zaradi jake kapilaritete ilovice, koraieentrira na površini in ugonabija kulture, kompakt.nost zen-j.je pa ctee&oča obdelovanje in ne propušča zraka v globino, kar je najvažnejši člnltclj za spremembo neplodnih, .tal v plodna in za oksi-dacijo žalosovega sulfida, ki je glav. ni povzročitelj sterilnega tali Iz analiz raznih vzorcev zemlje iz boni.fike. ki smo jih napravili v laboratcci.ju Zav-cda za pospeševanje repodarstva, smo ugotovili, da so tla jako alkalna. Zna«na je vsem borba, ki se vodi po Jugoslaviji in drugod za izboljšanje kislih terenov" kjer jo iplcdnosl zelo zmanjša, na r.U popcilnoma uničena. Kot so. nerodovitni» kisla tla in jih zbol-j-šujrmo z kalciifikacijo, prav .tako so lahko nerodovitna čezmerno alkalna -tla. Iz analiz smo ugotovili, da »Ik&luiVeta mašiih m£iiojri.r&|lla ;- ,--nlvšč ni orckc.merr.o, pač pa jim ljri-mnnjlouje apnenca, ker se ta ob orioe.-t.no-Sui prcobilitre seli topi m žginja, kar,- še povečuje alkalite-to samo, Pcaitivna stran zasoljenih
..../ pa je ta. da vsebujejo poleg oisialih soli tudi kalij in jad, ki sta valita c:;.".;-..•'.a za razvoj rastlinstva in i,, r: "dva.
Vsi zasaljo.i'1 tereni kažejo nepri. jc-tna svojr.tva za obdelavo in vegetacijo. Ilovnata tla, zgrajena iz naj. ii-nejših k;.'-:da'r:ih de-Irev, vpijejo veliko talne voda ta r. vho tako zad:iujojo r.-.nc.ra dalj časa pa (lavi. n?, zato s-a ti t.-.-r.r: težko ceuše in so n eprc.pu.~lni. Zarodi svoje kem-pakt:.i-.ie!,i pa zelo težko prepuščajo zrak v spodnje sloje in v zemlji' ne morejo nastopali reduktivni pu-coe. si, ki poop; -ujajo vegetacija. Peščena tla, ki jih zarodi svoje zrahlja-nosti laže obdelujemo, pa kažejo drugo hibo. da s; namreč hitreje c sušo in rastlinstvo tirpi zaradi suše. Tu si lahko pomagamo z globljim oranjem in namakanjem.
Vegetacija na zasoljenih terenih je precej raelična cd .tiste na normalnih. Pv»,Mlina rabi za svojo rast hrane, ki jo črpa iz zom>je v obliki vode in (raznih sel,i. Te soli pa se morajo nahajata v zemlji v taki obliki, cia jih rastlina najlaže absorbira. Tako imamo v zasoljenih terenih precej železa in fosforja, a zaradi premočne alkalno,sti v ne. lopni c bilki jih rastlina ne more absorbirati. Tudi prevelika koncentracija soli uničuje rastline in jih takorekoč zastruplja. Seveda se obnašajo rastline zelo različno; neka. ters prenesejo komaj 1 % soli, dru. ge pa uetpevajo še pri koncentraciji 13 % soli. Izmed soli pa je zla. sti škodljiv natrijev karbonat, ki obgilze korenine ob grlu in jim uniči rast. Po dosedanjih poskusih so se dobro oboes'1 od zelenjave: paradižnik, karfiola, krompir, čebula, pesa. Izmed žitaric pa ječmen in pšenica, (koruza in oves samo rane sorte. Tudi trta uspeva dobro, zl?rl'.i cvrooske vrste in nasadi bre_' skev se lepo razvijajo. Polagoma se .prilagajajo že izboljšanemu te-ren.u trdili druge vrste rastlin.
Seveda se pojavlja vprašanje ka. ko razsolitl ia zemljišča in jih na-m-aviti čimbolj ploeina. Tu si lahko izberemo rr.r-n? način,-, a še na-ioo-1 je je, da. vse te načl -.2 kembinira-nn. Preobilici škodljivih so.V. rno-vrmn cdilrmiti in pri tem nam po. magsjo padov.in-. ki razla.plijajo so. Id "drenožni jarki, ki zbirajo od-všr. v!- - ', nv.nr.kr.-je, ki ob suhih časih pr.\?vr.v'.i?. pnvrečr-nje so'i; na površina, rlnbe.ko oranje, rla se' zemlja prez.vr.o!. okop?vanje, da se vlaga zadrži, zasajanje dreves, da -a •pvr.pr.sfi izhlrpevanjs vode in zlasti kemična s>-r:is!va 'J:i zbol.i. šujr.-j,-, tla. Izm-d zr eliny.li pridejo v pošt c v r.-relvc.-rii knk-ijeve soli moč. nih kislin, kot sadra., ki razkraja škoc"! jivi na',rijev karbona*, tor veže atmosfensld ta amoniakalni dušik,
v celoti sodelovali v NOB in med njimi so bili le redki izdajalci. Priborili so si končno svobodo iti so danes sestavni del slovenskega naroda. V slovenski Istri je sedaj vedno več mlade nadarjene inteligence. Vsak Savrin gleda s ponosom na Koper, kj je bil zanje še nedavno leglo velikega zla, sedaj pa postaja središče njihove gospodarske in kulturne dejavnosti,
kalcijevi fosfati, kisla umetna gno. jila, leuait iid. Se največ prednosti pa nudi hlevski gnoj, ki daje siromašni zemlji pre.ooirebno hrano za rastline. S 500-sitoti gnoja na ha donesemo zemlji 250 kg dušika. 103 kg fosforjeve kislina in 250 kg kalija, vse v rastlinam najlaže dostopni obliki.
Predvojni poskusi kultiv-lranja bonifieiran.ih predelov so p; kanali dobre rezultate. Na peščenih tleh so pridelali plenice do SO-sln ov na ha, graha 30-stotov, kv.sm;:'rja 131 s,t.; v ilovnatih tleh pa je bil urpeh mnogo slabši.
Naša povojna opazovanja in poskusi nas morejo privesti do popolne in zadovoljive rešitve tega problema. Lansko leto smo nalovili scndaže in vzeli vzorec, a ker še nismo imeli lastnega la-boralrri. ja, smo se povezali z Znanstvenim zavodom v Ljubljani, sedaj pa nadaljujemo z analizami in preiskavami v našem laboratoriju.
Na terenu je lani kolektiv Vcdovoda napravil tudi vegetativne po. skuse na peščenih tleh. Uspeh je bil povsem zadovoljiv, zlasti s paradiž, niki, karfiolom in melonami. Sedaj pripravljamo sondaže za merjenje nivoja talne vode in zasoljenosti. Zelo zanimiv je poskus šmsrske zadruge, ki je v zimi. 1950-51 globo, ko preorala Lzraziito ilovnati tersn. Prvo leto ni bilo nobenega rezu-lta. ta. Ugibali smo, če je nicrda temu krivo pregloboko oranje. Lološnji posevki pšenice pa odlično kažejo.
Kakor vidimo so koprske bcnlfike ne samo zanimive ampak tudi izredno važne, zlasti iz gospodarskega vidika. C cika pa nas še veliko trdega dela preden bomo celo površino spremenili v koristna, plodna tla in bomo na njej vzgajali najdonosnejše kulture. Zlasti bo zahtevalo veliko truda sadjarstvo, ki bo nekoč poleg povrlnin gotovo najren-tabilnejši pridc-lek boniflk. Ljudska oblast, ki razume nujnost tega dela, bo z vsem poskrbela, da se čim. prej izvrši.

pO í#li kii
<¿ry ÊsSa [j \ ti
V vseh časih, kar človek živi In kar pomrli zgodovina, so se našli ljudje, ki so si znali v najbolj zapletenih življenjskih trenutkih pomagati iz zadreg, da je njihova zvitost prešla v zgodovino. Salj.ivci so vedno dobrodošli v vsaki družbi in ob vsaki priložnosti. Ko sem prišel v Slovensko Istro, sem tu pa. tam slišal —i seveda prve dni le tako cd daleč — da imajo tudi istrske vasi svoje posebnosti. Polagoma sem pridobil toliko zaupljivosti, posebno pri starejših ljudeh, da so mi povedali tudi ■kaj iz tiste zakladnice svojih spominov na dni, ko še ni bilo v Istri ne duha ne sluha po črniti srajcah. To zaupanje in bližino sem pridobil s tem, da sem najprvo sam povedal, da je moj rojstni kraj nekje daleč za Kozinskim. Cavcnsk-im in Voj-skars-kim gorovjem, prav kakor poje narodna: »Cez tri gore, čez tri vode,« kjer so v davnih, davnih časih' živeli ljudje, ki so znalt — coprali, zagovarjati in panati vse bolezni in ugrize divjih živali. Ni mi pa znanO, če so ti moji davni predniki znali zagovoriti tudi ugriz leva. ki je z
njim — ecZrl človeka. Dar.cs vem samo Sc to, da so bili sila »kunštni« ljudje, saj so znali zajce kar s prstem streljati . . .
ze slišim, kako mrmrate: Saj to vendar ni mogoče?! In vendar so bili moji davni predniki taki junaki. Le poslušajte: Prst — namreč kazalec so zaklukali za — petelina — na ne tistega, ki poje >: kikiriki« — ampak tistega pri puški in ... bum. pa je zajec obležal.. .
Pa ugovarjajte, če morete, da niso streljali — s prstom. Takih junakov zlepa ne srečate po svetu.-Pa Se vse kaj bolj »kunStnega« so znali. No. pa bcm nekaj takega povedal samo bolj potiho, da ne bodo slišali tisti ljudjel. •kjer sem doma. Ne bi bil namreč varen svoje glave, če bi zvedeli, da kaj takega pravim po svetu. Torej poslušajte:
V tisti zakotni in skriti vasi, kjer sem se rodil , . .
Ne, to ni prav povedano, ker sam sebe nisem mogel roditi. Drži. ali ne drži, to bodo že povedale tiste matere, ki imajo v tem več »prakse« kot jaz. Torej, da bom bolj jasen: kjer me je rodila moja mati ... Vidita, da znam tudi prav povedati — namreč prav — če se zmotim. V tisti vasi torej, je bil pred davnimi, davnimi časi star, zelo star zvonik. Kdo ve, kdo ga je bil sezidal. Plana takrat še niso poznali, .to sem gotov.

r4 Kako jo je kuhal prebrisani Tinjanec
ker bi ga ne bili tako sezidali, da bi potem rasla trava na njem.
Tista trava je delala takratnim občinskim možem velike preglavice. To je vendar sramota, da je na svetem zvoniku toliko trave, so sklepali na dolgi seji. Treba bo nekaj ukreniti. Pa se je oglasil najstarejši odbor-inik:
»Veste kaj možje. Tistega občinskega bika. ki se tako rad pase. moramo •na kak -način spraviti na zvonik, da bo travo popascl, pa bo čast vasi rešena.«
Do solz je ganil odbornike tak predlog. Bika so namreč imeli zelo radi, ker je skrbel, da so vse krave redno vsakih devet mesecev imele teleta. (Danes bi rekli takemu biku — zadružni bik — le to je razlika, da nekateri, tisti, ki zadrug ne marajo, ne bi zanj tako skrbeli). Možje odborniki so sklenili, da bo vsa vas navzoča, ko bodo vlekli bika na pašo na zvonik. Na določeni dan so pripeljali bika in je bila pod zvonikom zbrana že vsa vas. Privezali so debelo in dolgo vrv biku — okoli vratu. Tisti, ki so bili v linah zvonika so začeli vleči in vleči. Ljudje spodaj pa so kričali in vzpodbujali: »Co-ruk, go-ruk . . .«
No,, zgodbe je skoro konec, le to moram še povedati, da je začel bik kazati dolg, zelo do!g jezik in hro-peti, ker ga je vrv pošteno dušila. Otrcci pa so pod zvonikom vreščali: »Poglejte, poglejte, kako sc biku že ccdijo sline po dobri paši , , .«
To sem neki dan meseca januarja 1950 pravil bratoma Zaje na T.injanu. Prepričan sem bi! namreč, da bo ta zgodba sprožila drugo, ki mi jo bo-s'a povedala. Nisem se motil. Izpi-v.a so jima bili spomini bolj megleni. Str reji i Za.ic je pravil, da jc v zaselku Urbar,ca, ki je pod Tinjanom, polno ljudi s primkom Oblak. Vse to nič ne pomaga, kadar je suša. vsi skupaj ne morejo napraviti enega samega majhnega oblaka na nebu, ki bi prinesel tako težko pričakovanega dežja. To je bil dober začetek. Ko se je zatvornica spominov odprla, je kar dceevalo. Eno od tistih, ki sem jih tisti dan slišal, bom v naslednjem povedal:
Bilo je takrat, ko so tudi po Istri rogovilili vojaki cesarja Napoleona.
No, vsem je znano, da je ta mož rabil veliko vojakov, ker je hotel pestati evropski vladar. Vojaščina pa jc bila takrat nekaj takega, kar mla-itini ljudem n¡ šlo. V Tinjanu je takrat županoval eden davnih prednikov, ki se je tudi pisal Zaje. Imel je zelo rogovilastega sina. zato ga ji sam prijavil francoskim oblastem za vojaka. Ta pravičnost takratnega žujjana Se danes po več kot. sto letih živi v spominu Tinjancev.
Ni sc pa obnesla lovačcm za vojaščino akcija na nekega drugega mladega tinjanskega fanta. Ta se je skrival v neki jami pod vasjo. Napravili so mu zasedo in ga nek večer presenetili, ko je prinaSal drva za kurjavo. Navidezno sc je udal in še! pohlevno z njimi domov. Tu je prosil, da b.i ga pustili toliko časa. da si skuha ¿c zadnjič malo polente, ki jo tako rad je. Lovači so .bili dobrega erca in so mu dovolili. Seveda so postavili stražo. Mladi Tinjanec je pripravil kotel, nal i! vode in pod-Ki!ril. Ko je voda zavrela, je nasul ir.cke in začel mešati. Meša, meša in !:''hn, kuha tako dolgo, da rnu zmanjka drv. Poprosi stražnika, da bi ga pospremil, da gre še po malo drvi. Seveda je stražnik rad dovolil. Prinesel je drva in znova počkuril, pa jih zopet zmanjkuje. Pokuša. Ni"., nina Se dobrega okusa polenta. Nekako boječe, pa vendar še poprosi stražnika za spremstvo do drv. Znova kuri in kuha, kuha ter pokuša. Nič, kaj pa je vendar s to polento, da še nima pravega okusa. Ce bi šla Se enkrat po drva. poprosi. Stražniku je nekako prijetno pri ognju in pravi:
::Pa pojdi kar sam in hitro prinesi, bcm šc- jaz pokusil potem, kakšna bo polenta.«
Kdo bi ne bil takega dovoljenja vesel, -posebno še, če si v taki zagati, kakor je bil mladi Tinjanec. Kcmaj je prišel kakih dvajset metrov pod vas, se je spustil v divji tek po grmovju .. . .
Rešil se je vojaščine. Stražar je' Scle čez čas razumel, da fanta ne bo več nazaj: Kuhal je — rešilno poien-io, ki so jo potem lahko pojedii — stražarji sami, mladi Tinjanec pa se jim je daleč v grmovju pridušeno hl-i.ctal in voščil: dober tek!
Ogarev.
SLOVENSKA BESEDA
3,
¿1 £3 CSG£E9QŠ£j5 cJ
oi?
Slovenci, r:io med redkim: narodi, ki svzelo zgodaj '¿oloc.li vsaki črki, vsakemu glasv. mejo in vlogo. Ze protestant Bohorič jc v. svoji slovnici Zimske urice, (¡584) urejeval slovensko glc.soslovje in skušal razmejiti tudi i ; j. To ni bila preprosta stvar, caj si celo lak jezil:, kot ja klasična latinščina, do danes tega poglavja ni uredil. Zelo je prav, da izkazujemo temu nebnemu pripornikv. potrebno časi in da ga ne pišemo Icrn, kjer rja ni, ter da rja ne opuščamo, kjer. more. Liti! Poglejmo si tale seznam in dobro zapomnimo kaj je
lA ^
DOBRO
brk!a, bakkda Pilili bliže! bližnji
(na) daljnji spored daljni Vzhod gavor.ienjo «vade!j (vrst iivi" ericMzem Italijan, i'.a'lian s ki julij, junij kazniv l.-rčijaž
T j delam laže. r. vt.vo-v ve nec T.; arij m mrvtc;:-U'V:«m Vola f' a j i niž
v ckvlhru prašič-c rrj a radio rajnki p rk.vlar.lat soeio'izom taborjenje i '' ' OY
trpljenja Više n.i mogoče znžrh-n živin
življenjski
SLABO baklja, bakljada Pridi bližji! bljiižni
(na) daljni spored dalj n ji Vzhod govórenj-e o! na) gradi
imperializem, imperij'alizem Italjao. i t a! jonski ju!i, juni kaznjiv kočjaž
To delam lož;a. lavor-jev venes Marjan
mí : cija" z: m. mat: r i ialircm
Voda stoji nižje.
ciimpijada
v okvirju
prašičjoreja
rad i/o
ranj-ki
sekretari.iri, sekretariat socio! i.znrn, ccoij&l izem taborenje trnjev trpi en je iti. Višje ni mogoče iti. zaželjen živijo življenski
ALPHONSE DAUDET:---—
VMlilf ZUAVA*
Alphonse Daudet, rojen v Nimesu 1S40 je eden najlankočulnejših francoskih pisateljev devetnajstega stoletja. Napisal je vrsto romanov, v katerih opisuje življenje v takratnem Parizu. Cleie na njegov račin pisanja, bi Daudeta lahko primerjali z .angleškim vi-sateljem Dickensom, ki, kakor Daudet, opisuje usodo ponižanih in žrtev tedanje buržnazne in kapitalistične družbe. Našo črtico smo vzeli iz Daudetove zbirke Les Conles du lundi (Ponedcljske povesti).
Viccki kovač Lori iz Sv. Marije na Eiuidr/i.u r- bil prav 11 i c zadovoljen U.vc:;n vnenra.
C.im je samca zašlo in čim je ugasnil v kova-čmlci. je navadno posedal na klopi .pred vrati, da bi užival v tisti prijotni uslrujeirr.V.i, po težkem ded in vročem dnevu Preden je- cci.r.isiil vrji ..r, jc- z njimi popil nekaj d brinih požirkov hladnega piva im op;:: .val delarv.ee, ki s:, od. hajali iz tovarn. Ta. večer jc p:> naš dobričina cstul v kov.ačmici, drbler ga niea pokilroii i: večerji in bam-:,r je šel nekako nejevoljno. Stara Lori jeva ga je opazovala in si mislila:
»Kaj pa mu je?,.. Da ni dot':! k;kinih slabih vesti od vojakov, ki mi jih noče povedo.!? ... Morda je naš najstarejši zbolel. . .«
Veteudar si ni upala nič vprašati In je samo gledala, kako bi umirila tri plavolase koimglavake, ki so si- hihitali okoli pogrnjene mice ter hrustali okušaš črno redkvico v solati, polito s .smetano..
Kovač je naposled jezno pahnil od sebe svoj krcinik: »O, ti capini, tc hudirjeve kana!je!« »Kaj pa ti je, Lori, na koga se jeziš?« In jc planilo iz njega:
»Jezim se,« jc rekel, na teh pet alti šest pobalinov, ki jih vidimo že od jutra, kako se potepajo po mestu v fran. coski vojaški uniformi in hodijo podpazduho z Bavarci,.,
c.ptiraU za prusko narodnost ... In če p .misliš, da jih vsak dan vidimo prihajati, tc lažne Alžačane!. . . Kaj so jim pvavzapra v n al vezli ?«
Mati jih je poskušala braniti:
»Kaj pa hoaeš, .moj dragi, saj ti otroci niso prav tako hudo krivi.. Ta Aižir, kamor jih p. o'jaj:>, je tako daleč tam v Afriki... Tam jih prima do.m.; Jje in skušnjava, da bi se vrnili in ne služili več vojüíóine, je peč preveč vabljiva.«
Lori je treščil s prstjo po rnlzi:
»Tiho bodi, nor.:!... Ve ;:?.. ke prav ero ligo razumele. Ker vedno živila :-. dreki in somn za nj h živite, gledate tudi vse s s:a.'.išla v iih r-mrlrr.veev ... Jaz pa, da veš, jaz ti pravim, da sa ti ljudje -capini, izdajalci, naj. večji strah-eor',! in če- hi naš Kristijan I>>1 spe* obe n napraviti tako nizko'no. jaz i:i ga, kakav je res. da rr„i je ime Lori, ki sem služil sedem let pri franrnskih lovcih, raz-čes-nil s tolo svojo sabljo na dvoje.«
In ves strašen, na pol stoje, je kovač pokazal na svojo dolgo sabljo, ki je visela na zidu ped sliko njegovega sina, sliko ziuava, ki je bila napravljena nekje v Afriki. Ko jc pa gledal ta pošteni obraz Alzača.na. ves teman in ožgan oo sonca, sc je naenkrat umiril in se zasmejal:
»Ali sem trapast, da se rsaburj-am zaradi tega... . Kot da ti naš Kristijan aplch mogel pomisliti na to, da postane Pr-us; on, ki jih je toliko spravil ped zemljo med vojno!...«
Udobrovoljen cd te misli, jo možakar ve.selo pospravil večerjo in takoj nnto odšel v kremo »Pri Strasburgu«. da izprazni nekoliko vrčkciv piva.
sv.ara Lorijeva je tedaj ostala sama. Ko jc spravila spat svoje tri plavolaške, ki so še žvrgolsli v sosednji sebi kot p'ioki v gnezdu, -je vzela svoje šivanje in začela krpa. ti pred vrati, ki so vodila na vrl. Vzrlibnila je cd česa do časa in mislila v sebi:
»Sn/edn, bo že res. da so strah: peto!, izd?.-.a!ri: na koncu je pa vseeno. Njihove matere so pa vendar presrač. ne-, da jih zopet imajo.«
Spominjala se jc časov, ko je -njen sin, preden je šel k vojakccn. bil ob tej uri v mhovem malem vrtu in ca obdeloval. Gledala je na voelniak, kamer je prihajal po vodo s svojo škropilnico, v -srajci, s svojimi lepimi lasmi, ki so mu jih ostrigli, ko so ga vzeli k zuavo,m.
Iznenada vsa zad.rhli, Vratca na kxncu vrta, ena, ki vodijo v potjo, so sc cdprin. Psi mi.ro zo'ajali, čer rev se tisti, ki je pravkar vo'opil. pomika i b zidu kot tal in s? previdno smuka mod panji...
»Dober večer, mat: i«
Njen Kristijan stoji pred njo, z odpri'o uniformo, osramočen, zmeden in javljaj •}, N.-.-•.-, 5n-: : jc prišel v ¡-.v v ?. ostalimi in jc vc-č krut eno unro cprcz-.val okoli hiše in čakal na oaelov celtio:!, da bi vsioull. lio-tela bi ga <.':..--gati, ali ji zalo primanjkuje ■•:• unn. Sa-i ga ni ža iuk.-> dolgo videla in c-bjéla. In patom ra.::l-:. \ ki j.'h ja navadi:
(n?,cl'2iljavanje na 10. strani)
<• Opomba prev.: Zmavl so bili lahki pe-šaki frane ' sl-ee vojske, ki so večinama služi H v kolonijah.
Ob novi izdaji Kitajske lirike
Slovenska sc-varna metropola, la. ko navadno imenujemo- Maribor, ima že dokaj staro založniško tradicijo. V letih med dvema vojnama so posamezne založbe v Mariboru (na primer Piramida, Obzorja) i-rnele pomembno besedo v kulturnem življenju severnega predela Slovenije. Z izdajanjem knjig in revij so tvorno posegale- v problematiko našega predvojnega življenja.
Nekaj let po osvoboditvi (1948) se je me/d našimi knjižnimi publikacijami pojavila .revija »Nova ob. itorja«, ki je zabeležila v svoj program kot eno najvažnejših nalog: kulturno razgibati živ.eilj v severnih krajih Slovenije. Toda kmalu so kulturne razmere v teh krajih nakazale potrebo po novii založbi. Te dni praznuje mariborska založba »Obzorja« enoletnico svojega dela. Gotovo to i bilo preuranjeno po tako kratkem času zahtevati strog obra. čun tega dela, si nataknili očala .pedantnega kr.il/ika in spregovoriti o pomanjkljivosti založniške izbi-.re. Pred nami so komaj začetki dela š.n ?aio bo prav, če se samo z receri. jze.ntisko naglico dotaknemo dosedanjih izdaj te založbe. Do dsm.es je založba izdala naslednja dela: drugo, nekoliko predelano izdajo In-.•golieev.ega romanai »Lukarji«, Po-Irčev tekst za filmski scenarji »Go. jrice«, prevod T.ravnovega romana »Obiralci bomibaža«, izbor novel ILouisa Adamiča »Iz dveh domovin«; v polj.udno-znsastveni knjižnici pa jje izšlo delo Franceta- Brenka »Zapiski o filmu«. K tej knjižni beri moramo še dodati knjigo, ki se je is dni pcjav/ila v naših knjigarnah: draga pomnožena izdaja Gradniko. ?;e antologije »Kitajska lirika«.
Gradniku gre zasluga, da nas je 5 knjigo »Kitajska lirika« prvi v -večjem obsegu opozoril na bogastvo Svitajske literature Sicer je res, da je slovenske pesnike mukala de. žela porcelanastih paviljonov že prej in so prevajali njeno liriko <Zuipančič, Klopčiič, Golar, Pretnar 5n dnugi), ,tod-a bogato antologijo smo dobili prvič v Gradnikov! izdaji leta 1928. ki je v tistih dneh "vzbudilla -med ocenjevalci precej iiude krvd in deljenih mnenj. Grad. siik je že v »Padajočih zvezdah« <1916) objavil dvoje pesmi po kitajskih _ predlogah (Rdeča roža, Zvesta žena) in, sedeč po pričujoči zbirki, je poslej prebil mnogo ur vzhodnimi počiti. Znanje o vzhodnoazijskih kultu-
Ko je znani pisatelj Sinclair Le--so.s poslal vnet obiskovalec gledališča ter pričel pisati celo gledališke komade, ga vpraša nek novi-v.cr: »Kaj Vas pravzaprav pri gledališču najbolj privlačuje?«
»Igralke!«
Filmski igralec pravi svojemu tovarišu: »Prav rad bi se ločil od ¡■voje žene, pa trenutno ne potrebujem reklame!«
rah, posebno še o kitajski in japon. ski, je v Evropi zelo novega datuma in v glavnem ne sega preko srede 19, stoletij a. Brockhau.s, ki zelo iizčnpno navaja starejšo litera. turo in prevede, nais dobro pc/uči o oni slučajnosti in ncisisitematiki, ki je bala doslej seznanjala Evropo n pr. s kitajskim slovstvom, a razme. retudi poslej niso bile dosti boljše, kljub temu, da je v dragi polovic! 19. stoletja sprejela- Evropa ogrom. no množino vzhodnoazijskih umet-
IZ »S1KINGA«;
Brezupna prošnja
Po cesti šla sva, tiho sla. Držala sem ga za rokav in žalostna, prežalostna sem rekla mu: »Ne bodi hud, ne bodi hud, ne bodi krut, saj veš, kaj moja jti ljubav že dala v vdanosti je zvesti!« On pa je dalje šel po cesti.
Vsa trudna tekla sem za njim. Prijela sem ga za roko in mislila, da omedlim. Držala sem njegovo dlan in rekla: »Jočem noč in dan. Povej samo, povej, kako ti je pozabiti mogoče zvestobo te ljubezni vroče, ko meni bolj in bolj si drag?« On pa pospešil je korak.
nostmh in kulturnih spomenikov In tako j.e sistematični študij teh stvari započel v bistvu šale zadnja deiset le/tja.
Pri Slovencih in mnogih drugih evropskih narodih je še daneis spo. znavanj'2 in posredovanje vzhodnoazijske literature precej problema, ll&no zaradi -neznanja jezika. Prevajalci teh narodov so navezani v .glavnem na tuje prevede. Tako so niši prevodi prevodi prevodov (.nemških, francoskih, angleških, ita-lij.ar.okih). Seveda je s tem vprašanje tekstno točnega prevoda kitajske lirike za nas, Slovence, odmrlo in še bo v naprej očitalo. 2c kar spočetka .si lahko mljslfmo, da s.e jo v -teh prevodih izgubilo silno mnogo: prerahli Sar barv, vzod-«jaška sublilnoat,. bežnest in barvitost originalov. Toda l-:e,r je o stalo — in tega je mnogo — nam vendar daje predstavo o kitajski ,"liriki, o čustvovanju in doživljanju ljudstva s tisočletno kulturo, o njegovi navezane,oti na zemljo. I,-le povezanosti na zemljo poganjajo korenine Izredno globokih misli, toplo človeško občutje, popolno.:.', v izraza in harmonija med človekom in svetom, kakršno občudujemo n? ki.lajskih umalir.inah,
»Vsekakor lahko opazimo v kitaj, skih pesmih neko stalnost v živi je. nju in misli, četo1 čudno podobne motive od nastarejših ča.sov pa vse do novejših. V" tej podobnosti pa je kljub temu zelo mnogo širine. Lah
••¡H"-
ÍW:* life-

sv-v:'-,-
:■;•>• : V,-
Vi te'i
■■:. ..:x ■■ s*


'M
/■■■»¿ii
mi
I >

¡'.4M
i. •. -
V- V

Vf íji


p


*
/V K 4

m

■r ■ 1 s:






bi rekli, da ima kitajska poezija širino narodne pesmi in da je obenem povečini skrajno izbrušena.« (Branko Rudolf v »Uvodu«),
Ce posreduje antologija kitajske lirike našemu bralcu to, je s tem dosgglla svoj namen in prevajalcu smo lahko samo hvaležni za storjeno delo.
V.rata pesmi, ki bodo šle za trajno v inventar nase Lirike, je respekta. ,bil'na i'ii jalovo poče.lje bi bilo na-.vajenje vsake posebej. Mislim pa, da takih kot so Maščevanje (27), Brezupna prošnja (28) še prav po. sebej, Rdeča-roža (71), Paviljon iz porcelana (74), Zdravljica o tugi ¿97), Jesenski metalj (144), Zvesta žena (160), Mesečina na morju (168) Prijetna nevihta (173) itd., doslej pri nas nismo ravno prepogosto culi. To je zcpst enkrat zazvenelo prav iz dna in zelo malo mi pomeni ugotovitev, da to pri Gradniku ni .tako, kakor je nemara v originalu in podobno. Glavno je pač, da je tu kitajska predloga oplodila domačo silo in dala umetnino v slovenski liriki. Vsako drugo besedovanje bi bilo odveč, prav .tako očrtavanje posameznih v knji. gi zastopanih pesniških osebnosti — o vsem tem se lahko bralec pouči iz obš/irne.ga uvoda, ki ga je napisal Branko Rudolf.
V drugi izdaji kitajske lirike je očitno, da se je .prevajalec precej Ir-udil zabrisati prenekateri ,trd in mouglajen. verz, ki se je vrinil v iprvo izdajo. Zbirko je dopolnil z nekaterimi novimi pesmimi, ki pa bistveno ne spremenijo prvotne po. dobe antologije. Knjiga je opremljena z originalnimi reprodukcijami starih kitajskih slik s tušem, v enem primeru je original .japonski. Skoda je le. da ni knjiga natisnjeni na boljšem p?pirju,	71

Brez dvema je potrebno, da opozorimo bralce na izdajo Jadran-
skega koledarja, ki je l-zsel prve dni tega teta v Trstu. Izdala ga je Gregorčičeva založbo, za ureditev pa odgovarja Drago Pahor.
Jadranski koledar je ena najpopolnejših in vzorno urejenih publikacij te vrste, kar smo jih dobili zadnja leta v roke. Ce takole na splošno in zgolj fematično, brez posebnega kronološkega zaporedja, razdelimo prispevke, ki so objavljeni v koledarju, dobimo naslednjo obrjsno podobo: zunanje in no. tnanje politični dogodki, leposlovni prispevki, članki, ki govore o lcul-Iturnem življenju in preteklosti tržaških Slovencev, nadalje razpra. ve, ki nam posredujejo podobo gospodarskega življenja Trsta in oko. lice; poseben poudarek dajejo koledarju članki o manjšinskem vpra. •šanju primorskih in koroških Slovencev ter spomini, ki oživljajo slavna leta borbe jugoslovanskih inarodo-v za nacionalno in politično suverenost. Mnogo zanimivosti bo ■lahko vsakdo nabral iz tehničnega, prircdcslovnega, medicinskega in gospodarskega svc.ta. Med te zna-čilnejše članke pa je urednik natrosili kopico kulturnega drobiža iz tržaških kulturnozgodovinskih ar. hivov, šipo.rlnih zanimivosti, ljudskih rekov in modrosti ¡ter kar je še temu podobnega drobiža. V oblikovnem oziru pa je lahko

(Izdala založba »Lipa« v Kopru. Priredila Pavla Sonc, opremil in ilustriral Robert Hlavaty.)
Imena .pisateljev, ki so zastopani v, tem izboru — naštejmo jih kar lepo po kazalu —: J, Jurčič, M. Valjavec, Fr. Levstik, J. Trdina. D. Kette. Fr„ Milčinski, F. Godina, B. Pregelj, Lea Fatur, B. Magajna, Fr. Bevk ln C. Golar, nam povedo, .da nimamo pred sabo nikakršnega metodološkega izbora slovenskih pravljic, temveč da je bil edini namen priredbe: nuditi naši mladini zanimivo in poučno čtivo.
Kajti, če bi imela -priredlteljica namen dati na svetlo antologijo slovenskih pravljic, bi morala pri tem vključiti v seznam še prenekatero ime na? ših mladinskih pisateljev in tudi izbor dela posameznil avtorjev bi moral biti drugače zastopan. Ni treba
posebej poudarjati, da se izbor erav tako ni naslanjal na nikakršen tema-tološki ali drugi literarno - historični kriterij.	1
Iz tega poganjajo naslednje pomanjkljivosti, ki jih lahko v strnjeni obliki zabeležimo:
Izbor je izrazito subjektivnega značaja, saj se naslanja izključno na pri-rediteljičin okus »lepega«, Seveda je ta metoda subjektivno »lepega« od vseh metod najbolj majava in izpostavljena mnogim ugovorom in pomislekom, — Prav tako ni v zbirki ni-kake notranje vezi, ki bi prehajala od pisatelja do pisatelja. Zbirka ni ubrana. Torej ni v celoti močna, ni svojevrstna sestavina, niti ne nudi šir. šega pogleda v zakladnico slovenske mladinske književnosti.
Zbirka bo lahko služila naši mladini kot šolsko in zabavno čtivo. Slovenske pravljice v tej izdaji imajo značaj ljudsko-prosvetnega branja. In zgolj samo to. Torej: če je bil namen te. komaj sto strani obsegajoče knjižice, nuditi naši mladini pravljice, ki so s svojo umetniško kvaliteto; vzdržale svojo pomembnost in etično aktualnost, kljub kritičnemu zobu časa, potem je prirediteljica s svojimi delom dosegla zastavljeni cilj. Kaj več bi težko rekli o knjigi.
Oprema ln ilustracije nas v glav^ nem zadovoljijo,	"


mtš
M-
m


Iii
'■'víl.
!t
.i'viv SBf-
i»
liiko Debenjak: Panjsks končnica
UTRINKI
Ljudje radi govore, a neradi poslušajo. Poslušati ni samo molčanje, čeprav presega včasih naše moči; jo živo zanimanja za to, kar nam pripovedujejo. Lahko poslušamo kot zid, ali pa kot čudovita koncertna dvorana, v kateri besede zazvonijo bclj ubrano.
(Henry Wise Miller)
Nesloga, je vedno in pevsod upanje in zmaga tujca.
(Seghir)
Edina pol k napredku človs-itvi je razvijanja zavesti in moralnega čuta do naroda.
CTolstoj)
Mi se ne plašimo napora za tisto, kar ljubimo.
(Shakespeare)
Najboljši je oni, od katerega ima narod korist,
(Korani
Jadranski koledar gotovo vzor vsem podobnim publikacijam. Gra. i ion a oprema je brezhibna. Posamezne vrste tiiska, ki se med seboj lepo dopolnjujejo, poživljajo strani koledarja, prav tako tudi trobarv-■na kombinacija papirja. Velik delež pri opremi koledarja imajo /tržaški in goriški Likovni umetniki, ki so ilustrirali koledar in prispevali reprodukcije svojih deil. V tem bežnem in zgcilj informativnem pregledal pa ne smemo spre-•gledati tudi fotografskih posne.t-■kov, ki poživljajo sko.ro slednjo stran.
Mnenja smo, da ne sme biti nobene slovenske -hiše v naših krajih, ki bi na svoji knjižni polici ne imela Jadranskega koledarja,
—n
Kulturne drobtine iz Trsta
Slovensko narodno gledališče v Trstu bo uprizorilo ta mesec dve premieri. Prva bo drama Karla Schoen-herja »Satan v ženski«, ki bo v Kopru dne 19, t. m., in druga je igra Petra Schurecka »Pesem s ceste«, ki bo v Trstu 26, t. m. Dramo »Satan v ženski« režlra Jože Babič. inscena-ci-ja Jože Cesar, v glavnih vlogah Ema Starčeva in Rado Nakrst.
—O—
Glasbena matica v 'Trstu bo priredila 18. t .m. solistični koncert, na katerem bodo sodelovali; harfistka Je-lica Pertot-Portograndijeva, sopranist-ka Rožica Kc-zmova, mezzosopranist-ka Justina Kralj-Vugova ter član ljubljanske Opere basist Friderik Lup-ša, Pevce bo pri klavirju spremljal pianist dr. Gojmir Demšar.
—o—
V galeriji »Škorpijon« v Trstu razstavljata slikar Riko Debenjak dn kipar Karel Putrih. oba profesorja na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Razstava, ki je bila odprta v navzočnosti obeh umetnikov, bo trajala do 22, t. m. Razstavljena dela so novejšega datuma in pričajo o visoki umetniški ravni obeh mojstrov.
—o—
Dr, D-ra-gotin Cvetko iz Ljubljane je imel v Trstu v dvorani Avditori. ja predavanje o razvoju slovenskega glasbenega življenja od Jakoba Pe-telina-Gailusa do romantike. Predavanje je bilo v ciklusu predavanj, ki jih prireja Narodna študijska knjižnica.
Sí:
m
m


; f
iin ¡§¡¡1 •v^tA'»
ir
.
v.; :: ¿HL..
Jiip
mm «i H ...
Ulf . lil
Karel Putrih: Bolečina
KAREL PUTRIH
Rojen 14. novembra 1910 v Ljubljani. Študiral na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Akademijo likovnih umetnikov končal v Pragi. Izpopolnjeval se je v študiju v Franciji in Italiji.
Razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Mariboru, Bukarešti in na razstavi XIX. in XX. stoletja in na razstavi Jugoslovanskega kiparstva.
Od leta 1349 deluje v kiparski stroki ko-t profesor na Akademiji upodabljajočih umel.nosti v L j ubija, ni.
RIKO DEBENJAK
Rojen 8, februarja 1908 v Kanalu
ob Soči. Srednješolska leta je preživel na Realki v Ljubljani. Akademijo likovnih umetnosti končal v Beogradu pri prof. Ivanu Radoviču in prof. Ljubi Ivanoviču. Izpopolnjeval je svoj študij v Franciji — Parizu v letih 1937—1939.
Razstavljal je v Parizu, Haagu, Beogradu), Zagrebu, cetinju, Sarajevu, Slcoplju, Trstu, Gorici, Moskvi, Leningradu. Kievu, Varšavi, Krako-vu, Pragi, Bratislavi, Sofijlt Milanu, Arbonnu.	. pj|
Od leta 1950 deluje v grafični in risarski stroki kot docent iia Aka-
risr-rski .stroki kot profesor na Aka. Ljubljani.	1
(arundo donax)
Trstiika (canna) predstavlja za naše razmere najbolj ekonomično oporo za trlo, paradižnik in še nekatere kulture. V Italiji imamo znane več-tisočhektarskc nasade te rastline, kjer jo izkoriščajo za izdelavo celuloze (Sivia viscosa). Trstiko danes uporabljajo tudi v druge najrazličnejše namene, kakor na primer: za izdelavo cevi za škropilnice, pri cementnih zgradbah ponekod nadomešča železo itd. Ni preveč izbirčna kar se tiče terena. Uspeva najbolje v krajih zmerne klime. Ljubi bolj loplo podnebje in dobre lege. Idealno zemljišče za trstiko je srednje težka, rahla zemlja. Ne ljubi vlažnih zemljišč, kakor si nekateri mislijo.
Navadno jo sadijo naši kmetje na koščkih zemlje: kjer ne morejo gojiti ostalih kulturnih rastlin,' Trstika "zasluži, da jo malo bolj negujemo, ker lahko rečemo, da spada trstika med naše najbolj donosne rastline. Na 1 ha zemlje lahko pridelamo letno približno 50—60.000 komadov trstike. Cena je približno 1.5—2 din za komad Ce vzamemo v poštev dejstvo, •da trstika ne potrebuje veliko nege in da so proizvajalni stroški zelo nizki, lahko rečemo, da spada trstika med naše najbolj donosne rastline,
Zemljišče, namenjeno trstišču. mora biti pravočasno globoko preorano (zrigoiano). Dobro je, da zemljo zri-golamo že v jeseni. Ko sadimo v jarke (to je način saditve, ki ga uporabljajo naši kmetje), mora biti jarek cd jarka oddaljen najmanj 4 do 5 metrov. Jarek mora biti globok vsaj 80 cm. Trstišču gnojimo z zreliiVi hlevskim gnojem ali kompostom. Na 1 ha površine uporabimo približno 200 stotov gnoja. Gnoj mora biti dobro premešan z zemljo. Ko jarke zagrnemo, pričnemo s sajenjem. Trstika se razmnožuje s podzemnimi deli tako imenovanimi »rizomi« (pupoli). Rizo-mi morajo imeti 2—3 popke. Sadimo v razdalji 50 cm sadiko od sadike. V' prvem letu saditve trstišče dva-" Herat okopamo in v jeseni oberemo listje, ki ga uporabljamo za krmo.
DOBRO SE JE ODREZAL Mlad gizdalin iz masla se je hotel rpošaliti s starini istrskim kmetom, ki je s svojim osličkom, natevorje-nim z raznim blagom, počasi korakal proti Kopru. Ko je srečal kmeta, ga je porogljivo vprašal:
»Kam pa vaju. bratca, vodi pol?« Bister istrski kmet pa je hladnokrvno odgovoril: »Mimo tretjega«.
Nemogoče »Poznam sedemdesetletno žensko, ki je rodiila dvojčke.« »To je nemogoče.« »Zakaj neki? Dobila ju je pred tridesetimi leti.«
Sreča
Najemnilk gospodarj'u: »Kako pa da vaša žena nič več na klavir ne igra?«
Gosjpodar: »Odikar imava otroka, ne Utegne več.«
N.aijemnilk: »Da. da, otroci so res velika sreča.«
Dober tek ...
V nekaterih predelih južne Indije so stenice . . . priljubljena začimba. Te stenice so večje od naših in imajo zelo nevšečen vonj. Ta vonj pa domačinom zelo ugaja, ker z zdrobljenimi stenicami pogosto obelijo riž. Stenice jim menda nadomestijo našo papriko, poper in ostale začimbe. — Dober tek . . .!
Tovarna zamaškov
Ljiililjana
cesta 3? ■ Pošt. predat 78 Telilo« i!-il
Proste prodajne pcig mo v naših paslovn — Naročila in lahko pošljete tudi I z d e 1 u 'j e m o : zamatške vseh vrst, maške, alu-zamaši iaolaeijifce plošče alobake za h!a
adbe sklepa-. :-h prostorih, špcciiikacije pismeno. —• pluit ovinas le kronske za-i, plutove 1er cevne diinice.
Trstike režemo tik nad zemljo in ne, kakor .ic -ponekod navada, visoko nad zemljo, ker v teh primerih iprične sadika gniti. Najbolje je. da preden trstiko režemo, odgrnemo zemljo vse do korenin. Po končanen; rezanju korenine zagrnemo.
Pomladi trstišče ponovno okopamo, preden pričnejo korenine poganjati. Sledečega poletja ponovno oberemo listje, ki je zelo dobra -krma za živali. V sledečih letih osipamo redno trstišče in ga pognojimo z zrelim hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. | ¡1
2e v drugem letu -po saditvi lahko pričnemo s sekanjem trstike. Na 1 ha dobimo letno 30 do 35.000 komadov. Poznamo dve vrsti trstik: majske In avgustovske (prve se razvijejo v maju, druge v avgustu). Boljše so trstike, ki poženejo že v mesecu maju. Trstiko lahko uporabimo 3 leta zaporedoma. Lahko povečamo njihovo odpornost, če jih pred uporabo dobro posušimo in namakamo 3—4 dni v 5% raztopini modre galice.
Dr. j.
roora \
HRANILNA VREDNOST SADJA
Sadje Vsebuje poleg hranilnih snovi (sladkor, beljakovine) drago, cene vitamine, ki zelo ugodno vpli. vajo na razvoj in zdravje živali. Posebno v lupini .sadja (znto ne bi smeli sadje lupiti, kakor jie to nava. da pri go.spodi) se nahajajo vitamin A, ki deluje proti r: hiti.su, vi. tamin B prci'.i nervoznosti in vitamin C, ki deluje proti škorbutu.
Ce primerjamo n. pr. vrednost rrdi'nih enot pšoiičnega kruha (.860), krompirja (307) z vrednostjo sadja, vidimo, d'à ima sveže sadje približno 125 redllnih enot, suho sadje pa kar 705 redilnih enot. Iz vsega, kar smo navedli, sledi, da ima sadje velik pomen v prehrani delar/neiga ljudstva- in da ne spada, kakor so do sedaj mislili, le kot delikatesa na gosposko mizo.
SADNO DREVJE POTREBUJE ZRAKA
Vsako živo bitje pa bodisi to žival ali -rastlina potrebuje zraka. Brez zraka ne more živeti ni/ti sadno drevje. Sadno drevje diha z majhnimi odprtinami, ki se nahaja, jo na listju (listne reže), in s kore. niniami. Clm bolj razvito vejevje ima drevje, tem več hranilnih sno. vi upija in bolje obrodi.
SKRAJNI CAS JE, DA POŠKROPIMO SADNO DREVJE
Dostikrat smo že omenili, da nam bolezni in raani škodljivci uničuje, jo sedmo drevje. V tem mesecu je skrajni čas, da pričnemo škropiti drevje. KLO in zadruge so dobile vsa potrebna pojasnila v tej zadevi.
Januarja meseca škropimo jablane, hnuške-, češplje in marelice z drevesnim karbolinejem (5 do 10%). Breskve škropimo proti »ko-dravosti« s 3 % bo.rdoško brozgo.
V KAKŠNI RAZDALJI MORAMO SADITI SADNO DREVJE
Drevo mora imeti dovolj prostora za razvoj 'krone in korenin. Pre-gosto sajeno drevje -ne- dobiva dovolj svetlobe niti ne zraka in zato je podvrženo raznim boleznim in napadom -škodljivega mrčesa. Navajamo minimalne- razdalje, ki jih moramo pustiti med posameznimi drevesi:
CešpIje, breiskve in smokve moramo saditi vsaj D m narazen,
Viisoko dcbe'.inale jablano In hru. ške vsaj 8 m narae-n.
C-rešnje sodimo v razdalji 6 m.
Hruške cepljene na kutino in vzgajane v vrstah (sistem navpičnih kor-donov) 1 m narazen,
KDAJ IN KAKO GNOJIMO SADNEMU DREVJU
Razlikujemo predvsem gnojenje ob saditvi čn r.av;jIno gnojenje skozi ves čas razvoja dreves. Ob času sajenja -gnojimo sadju predvsem z zrelim hlevskim gnojem ali kompostom. Posebno za težko zem. Ijo ptri.de v pošlev pesek ali cestno b'©it o. Od .umetnih gnojil se najbolj obnese superfosfcit ali Tomasova .žlindra. Na- vsako jamo vzamemo 3 do 5 kg gnoja -ali komposta 1er 10—15 kg .cestnega blata. Ce je
ti naš sadjar
zemlja težje ilovnate narave, lahko jpridamo vsakemu drevesu po lino samokolnico peska ali ce.staega blata.
Pozneje gnojimo sadnemu drevju vsako clrugo leto in to enkrat z zredim hlevskim gnojem ali kompostom, ki mu dodamo nekaj super-fosfala, drugič pa gnojimo sadnemu drevju z gnojnico, ki ji dodamo 1% superfo.sfala.
Gnoj in gnojnica morata priti do poslednjih ogrankov korenin, ki segajo, do koder sega drevesna krona. Gnoj palag&mo v jarke, gnojni, c-o pa (razredčeno z vodo) zlivamo v 30 cm globoke al 1 m oddaljene luknje.
Marsikateri kmetovalec in kmetijska delovna zadruga v naših krajih bi vzgajala več . živine, če ne bi bilo pomanjkanja krme. Posebne težave pri pridelovanju krme povzročajo pri nas zlasti pomanjkanje gnojil, prostora in največkrat tudi suša. Vsem lem nevšečnostim pa se pameten -kmetovalec lahko izogne, če bo go-j-il rastlino, ki ji vsi ti nedostatkl ne pridejo do živega.
Ena izmed takih hvaležnih rastlin je »krmni ohrovt« (Brassica olera-.cea var. acephale). To je rastlina, ki jo v raznih predelih sveta gojijo pod -najrazličnejšimi imeni. Od pravega ohrovla (verzote) se razlikuje v tem, da ne dela glave, temveč poganjajo listi vzdolž celega stebla, ki lahko doseže 0.5—2 metra višine. Na vrhu stebla je rozeta, šop listov, ki jih med vegetacijo ne smemo trgali. Vsi drugi listi, ki poganjajo iz stebla, lahko narastejo do 70 cm višine, ko jih potrgamo, začnejo takoj poganjati novi. Popolnoma mlade poganjke lahko uporabljamo celo za ljudsko prehrano. Krmni ohrovt je izmed vseh kapusnic najodpornejši .proti mrazu, tako da tudi v hladnejših krajih pozimi ne pozebe, pri nas ga pa lahko gojimo 2—3 leta na stalnem mestu. Listje lahko obiramo za tečno krmo goveji živini in svinjam vso zimo. 2ivali ga imajo šc raje, če ga malo op ali mraz. Uspeva v dolinah in po hribih, celo do 1800 metrov višine, dobro se drži na slabi zemlji, dobro prenaša sušo. večji mraz in sneg ter uspeva tudi v senci, kar je zlasti važno za naše kraje, ker bi ga lahko gojili med in Dod latniki In sadnim drevjem, kjer druge rastline ne uspevajo.
Krmni ohrovt dobro uspeva tudi na zemlji, ki smo jo gnojili prejšnje lelo. Sejerno ali sadimo ga navadno za ranim krompirjem; za grahom, fižolom itd., če ga gojimo na polju, pa za pšenico in ječmenom. Hranilne snovi, ki so ostale v zemlji za omenjenimi kulturami, zadostujejo za razvoj ohrovta. Preveč izčrpano zemljo gnojimo z dušikom in fosfor-
jem (200 kg na ha), Ne smemo pa dati preveč dušika. Zalivati je treba samo toliko, da se sadika sprime,-Čeravno rastlina uspeva na vsaki zemlji, daje najboljše pridelke na srednje težkern tlu.
Ohrovt lahko sejemo na stalno mesto ali prej vzgajamo sadike. Na stalno mesto presajamo od junija do začetka "septembra, ko so razvile sadike 3—4 liste, v razdalji 60x60 cm. V slabši zemlji ,manj. v dobri več. Pri presajanju korenine malo' prikrajšamo. Okopavamo In plevemo samo v začetku, dokler ne doraste; Pozneje ne rabi več nobene nege. Pri gojitvi -iz sadik rabimo 0,5 kg semena, če ga sejemo na stalno mesto, pa 1—1.5 kg' za 1 ha. Pri setvi na stalno mesto vzamemo iste razdalje, vrsto od vrste 60 cm ter pozneje tudi v vrsti razredčimo tako, da je sadika od sadike 60 cm oddaljena. Pri dobri negi nam krmni ohrovt -lahko da na hektar po več let vsako leto 400—500 in še več metrskih stotov dpb-re krme.
Naš zavod za pospeševanje gospodarstva bo letos poskušal z gojitvijo te tako važne krmilne rastline. Prepričani smo, da borno že letos v jeseni sejali krmni ohrovt na večjih površinah.	B. J.
Maši kmečki pregovori
VREMENSKI PREGOVORI
Ce Vinka (22. I.) sonce peče, v sode vino teče.
—o—1 Svečnica zelena — velika noč snežena. —o—
Kar v marcu zeleni, se rado posuši.
Dež v aprilu je res božji dar z nebes. —o—
Vreme spoznaš po vetru, očeta po sinu, ženo po hiši.
Mo¥ sistem javnopravnih dajatev v proračunu FLHJ
Veliko pišejo in govorijo o novem davčnem sistemu, pa je treba, da tudi v našem »Gospodarstvu« spregovorimo o tem in seznanimo bralce o novostih, ki jih na področju davčnega sistema že sprovajajo. Objavljali bomo zadevno snov v več številkah.
I.
SPLOSNA DOLOČILA
Glavna novost v prekrivanju proračunskih izdatkov je. da se uvaja poleg davkov in taks tudi povsem nova kategorija javnopravnih dajatev v proračun, to je: družbeni prispevek.
Kaj je družbeni prispevek? Družbeni prispevek je javnopravna obvezna dajatev v proračun, -ki jo morajo •izpolniti gospodarska -podjetja in zadruge, in sicer iz dela sredstev v svojem obratovanju ustvarjenega narodnega dohodka, od katerega se odbije plačni fond in drugi fondi. Iz tega se v.idi, da je družbeni prispevek posebna kategorija javnopravnih dajatev, s katerim država iz enega dela notranjega narodnega dohodka pokriva svoje izdatke v gospodarstvu,' predvsem investicije in drugo razširjeno reprodukcijo.
Osnovni zakon o družbenem prispevka in davkov je splošna, to se na zadnjem zasedanju L,judske skupščine FLRJ dne 29. 12. 1951. pravi, da se družbeni prisoevek in davki u-porabljajo za kritje tistih potreb družbene skupnosti, ki se v skladu z družbenim; nlani pokrivajo preko proračuna.
Dolžnost plačevanja družbenega nrl-spevmka in davkov je splošna, to se pravi, da dolžnost, plačati družbeni prispevek in davke zavezuje vsakega ustreznega zavezanca enako. V načelu ni -izjem v plačevanju družbenega prispevka in davkov. Seveda Da s tem -ni rečeno ;da plačajo vsi' zavezanci enako. Obratno, Zakon določa, da so stopnje davkov progresivne, to je, da naraščajo z naraščajočo višino dohodkov davčnih zavezancev. Glede družbenega prispevka proporcional, to je, da so v določenem soraz-
merju z delom narodnega dohodka, od katerega se odmerja družbeni prispevek.
Glede vrste 'davčnih zavezancev ni bistvene razlike med posameznimi državljani in pravnimi osebami. Nekoliko drugače je glede zavezancev!, ki so dolžni plačati družbeni prispevek. Tu pravi zakon, da družbeni prispevek plačujejo le gospodarska podjetja in zadruge. Tu torej niso obsežena zasebna kmetijska posestva 'n u-služne obrti, ki plačujejo davek na dohodek,
'Na davke iz delovnega razmerja se ne plača -nikakšen davek.
■Celoten sistem javnopravnih dajatev v proračunu obsega:
A.	Družbeni prispevek:
a)	osnovni družbeni prispevek,
b)	dodatni družbeni prispevek,-
B.	Davke: ,
a)	davek na promet,
b)	'davek na ekstra dobiček,
c)	davek na presežek plačnega fonda,
d)	davek na dohodek,
e)	davek na dediščine in darila,
f)	lokalna doklada',
g) krajevni samoprispevek.
V družbenem planu se polaga največja pažnja na družbeni prispevek, ki je sedaj temeljna oblika javnopravnih dajatev v nroračunu FLRJ.
(Nadaljevanje sledi-)
NOVE DAVČNE STOPNJE DOHODNINE KMETIJSKIM GOSPODARSTVOM
Da se prilagodijo davčne stopnje dohodnine kmetijskim gospodarstvom, ko.t to ustreza novemu finančnemu si.sitemu, je zvezna vlada izdala odločbo o davčnih stopnjah dohodnino z dne 15. 12. 1051, s katero se urejajo tudi davčne stopnje dohodnine kmetijskim gospodarstvom.
Za obračuna, vanje dohodnine kmetijskim gc®pad3,rst.vo-m se pred. pisane naslednje stopnje: od davčne csraove v dinarjih in davčna osnova: davčna stopnja: do 30,000 din od 4 % do 6 %
od 30.000 do 80.000 od 4.5 do 8% cd 80.000 do 120.000 od 4.5 do 12% od 120.000 do 160.000 od 7 do 16% od 160.000 do 200.000 od 9 do 20% od 200.000 do 250.000 cd 13 do 26% od 250.000 do 300.000 od 20 do 32% od 300.000 do 400.000 od 24 do 45% od 400.000 do 500.000 od 34 do 50% od 500.000 do 600.000 cd 45 do 55% od 600.000 do 700.000 od 50 do 60% od 700.000 do 800,000 od 55 do 65% nad 800.000 din	nad 60%
z omejitvijo, da maksimalni znesek ne sme presegati 70%.
S tem se dosedanje davčne stopnje dohodnine kmetijskim gospo-darsJLvom bistveno spremenijo, in sicer v korist kmetijskim gospodarstvom.
Davčne stopnje cd dohodkov z ohišnlce zadružnikov in od zadruž. nih gospodarstev so nilžje. Od dohodkov z ohišnice in cd drugega o.sebnega gospodarjenja plačajo kmetijska gospodarstva, ki so vola. njena v kmečke obdelovalne zadruge, dohodnino kmetijskih gospodarstev, ki so za 30% nižje od dohodnine d.rugih zavezancev le davčne oblike.
Vrednost tuje delovne sile se več k davčni osnovi ne pribija, marveč se odbija. To je temeljna novost navedene odločbe o davčnih stopnjah dohodnine, ki ima namen pospeševati čim intenzivnejšo obdelavo polja in drugih obdelovalnih površin.
Vrednost tiuje delovne sile, ki je bila najeta za obdelovanje vinograda ali za druga' sezonska dela. ki jih večina kmetijskih gospodarstev opravlja s pomočjo tuje delov, ne sile, se prizna pri obračunavanju davčne osnove kot režija. Kolikšna dnina se vzame pri obračunu vred. nosti najete tuje delovne sile in pri katerih delih se vrednost te de. lovne sile prizna kot režija, določi republiški minister za finance v sporazumu z republiškim predsednikom sveta za kmetijstvo- in gozdarstvo,
•NaVcdeiia' olajšava se prizna, ne Slede ha! to, aH gre za kmetijska gospodarstva ali ne.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke.)
Pijača se ga je že prijela. Jezik se mu je začel zatikati, v očeh so se mu zalesketale solze.
Smeh je naraščal. Kazalo je, da komaj čakajo, da st bo Jurij popolnoma opil.
»Pij, Jurij,« je ■ Marinček' zopet porinil predenj poln kozarec. »Potem pa nam katero zapoj.«
Jurij je spraznil veliki kozarec na dušek. Nato pa je zahreščalo po sobi;
»Oj ta soldaški boben . . . «
»Kje si pa te medalje dobil, Jurij?«
Juriju so se gube zopet razpotegnile v nasmehu. Nato jih je skušal potegniti v dostojanstveno ¡¿raz. S pogledom je šel od enega do drugega, potem ipa zakričal:
»Habtaht! Linlcsum! — Kom.panija marš!«
Udari z nogo ob tla. Ko je stopal po sobi, ga je sicer nekoliko zanašalo, roke pa je kljub temu togo držal ob hlačnem žepu.
»Se, še Juri],« so ga vzpodbujali gledalci. Marinček pa se je sklonil h gostilničarju in mu nekaj zašepe-tal. Ta je stopil k mizi v kotu; na kateri je bilo kakih šest kozarce/ in liter. Liter je bil prazen, v kozarcih pa je bilo nekaj pijače. Gostilničar jo je zlil nazaj v liter. Nato je šel k točilni mizi. Tudi tam so bili v ko-, zarcih ostanki pijače, ki jih je zlil v liter. Primešal je še nekaj žganja.
Ko je Jurij nehal z vojaškimi vajami, je gostilničar z dostojanstvenim obrazom postavil predenj skoraj poli liter.
»Na, Jurij, pošteno si ga zaslužil.«
Juriju je zažarel obraz, kakor da je posijalo sonce nanj. Natočil si je s široko kretnjo kakor bahat kmečki gospodar. »Kar pij, Jurij,« • so ga vzpodbujali, hkrati pa še vedno dražili z Micko, ga silili, naj pove, 'kako je bilo pri vojakih in po-dobne neumnosti. Jurij se jih je na pol otepal s svojim znanim: oh kaj, na pol pa se vdajal njihovenTu prigovarjanju in klatil takšne, ida so se vsi -držali
tí)
za trebuhe. Sčasoma pa je postajal vse bolj redkobeseden; pijača mu ni več dišala, v obraz je bledel.
Družbi pa ni bilo všeč, da bi bila tako hitro ob zabavo. Vsi so silili vanj: »Pij vendar, Jurij. Ko iztočiš, ti pa drugega naročimo,«
»No morem več, res ne morem,« se je branil.
»Kaj ne moreš,« se je jezil Marin-čuk. »Se skoraj pol litra vina imaš v steklenici. Ali misliš, da bomo zato
GABER
ipiral 'usta. Marinček jc hitro priskočil z litrom in mu začel zlivati pijačo v usta. Jurij je goltal, da bi ga ne zadušilo: nekaj pijače mu je teklo ipo bradi in mu kapljalo na gole prsi, ker mu je srajco nadomeščal ie •raztrgan telovnik. Nazadnje se mu je zaletelo, pijača mu je brizgnila iz
^ I
¿sest M "
mm
^ • p.
U\ * mV .
11 ji /i* V /X
U
■ ... . ^

dajali za pijačo, da jo bo krčmar med pomije zlival? Pij, ti rečem.«
»Ne morem; kaj me silite.«
Tedaj se je dvignil mesar Kos, ki je bil izmed vseh najbolj pijan,
»Kaj ne moreš. Bomo takoj videli, če moreš ali ne.«
Z eno roko .ga je stisnil čez roke in čez prsi, z drugo pa mu je od-
VRNITEV ZUÄVA
(nadaljevanje s 7. strani) da mu je bilo dolg čas po damalem kraju, po kovaču: -i. da ni mogel živeti daleč od njih, d.i je dis-cipH. na po.-itsjala vse bolj trda in da so ga njegovi tovariši na.aivali »Prus« zaradi nje;.; -v ga ak:-.;-'.:-;<i naglasa. O.na mu v;.1 veruje, kar ji pravi. Saj ga samo paefada. pa mu že verjame. V razgovoru sta vstopila v nizko izbo. Prebujeni malčki so prileteli bosopeti in v somi :-r:,:. -ki, da bi objeli velikega brata. Sili. jo ga z jedjo, a njemu ni prav n;č do ji je. Žejen je samo, strašno žejen in se naliva a vodo na vsa listo belo vino in pivo. ki si ga je privoščil v gostilni cd ranega jn',rn.
Na dvorišču se zaslišijo koraki kovača, ki se vrača domov.
»Kristijan, -tvoj oče gre! Hitro, skrij se, da bom imela dovolj časa mu povedati in mu razjasniti...«
In že ga potiska za veliko lončeno peč; potem začne zopet šivati, vsa drhteča. Na mizi je pa, po ne.sx-cči. ostala kopa- zuava in to je Lori najprej opazil, ko je vstopil. Bledica matere, njena zmedenost... V hipu je vse razumel.
»Kristijan je tu!« je vzkliknil z groznim glasom, snel z divjo kretnjo sabljo ter planil proti peči, kjer se je .potuhnil zuav, bled, iztreznjen, naslanjajoč se na zid da ne bi padel.
Mali se vu-že medn-jiu:
»Lori. Lori, nikar ... Jaz" sem mu pisala, naj pride in da ti je potreben v kovačniei. . .«
Ječe se mu je krčevito obesita za rok i in se vlekla za njim. Otroci kričijo v temini sobi, ko slišijo te jezne in jokajoče glasove, ki se jim zde tako spremenjeni in tuji. Kovač se ustavi in pogleda svojo ženo:
»A, ti si ga poklicala... No, naj gre spat. J.uitri bom pa ukrenil, kar bo potrebno.«
Naslednjega jutra se je Kristijan prebudil iz sna polnega težkih in grozljivih sanj. Bil je zopet v svoji otroški sobi. Skozi mala slekla v svinčenih okvirih je videl cvetoči hmelj, na katerega je sijalo toplo in visoko sonce. Spodaj so kladiva zvenela na nakovalu. Mati je pri njegovem veglav-ju: vso noč ja- bila pri njemu, iz strahu pred jezo svo. jega možu. Tudi stari kovač ni bil legel. Do zore je hodil po hiši, jokal, vzdihoval, odpiral in zapiral
omaire. Sedaj je pa vstopil v sinovo sobo, resen, opravljen na pol, z vi. sa-kimi dokolenlcami, širokokrajnim klobukom ter planinsko palico z ž -iaano konico na koncu. Stopil je naravnost do postelje:
»Pokonci, vstani!«
Fa.n:t, še zmeden, jo hotel vzeli svojo vojaško obleko.
»Ne, pusti to ...« je rekel strogo oče.
»Ampak, dragi moj, saj nima dru. gt;ga,« je vsa plašna dejala mati.
»Daj mu meja stvari. Jaz jih itak na bom vac potreboval.«
Medtem ko se jc sin oblačil, je La.ri skrbno praganil uniformo, ma. lo bluzo, široka- rdeče hlače'in, ko je napravil zavoj, s.i je obesil okoli vratu pločevina;'.i tulec, v katerem je'bila potna objava.
»Pojdimo sedaj dol,« je rekel na. to in vsi trije so bre:: besede šli v kovačnico.
Kovaški meh jo bv.i-al in vsi so bili pri d-skt. Ko je videl to na široko odprto li no, na ka.te.ro je toliko mislil tam doli, se je zuav spomnil svojega do t in? Iva in kako se je igral ob vročini na cesti in pri svetlikajočih s? i.■!:•'■ h cgtj-anegu prahu v kovačnai. Prevzel ga je vsega val nr.-.'žn-?ti i:i naudržljivu želja za očsti.ivlan ra.r:: njam: to. da ko je dvignil ol-i, j,.- vedno nale. tel na neizprosen o•■■■,': i.
Končno se je kovač odiaill in spregSvorii;
»Fan1,« je dajal, »-p-aglej, t i nakovalo, to oranja, va..- ie tvoje... In vse to tudi!.; je pri?'avil, ko mu je pokazal mali vri, ki ležal pred njima ves v soncu in poln čebel in
ust in poškropila mesarja Kosa in mešetarja Marinčka.
»Hudič prekleti,« je zaklel Kos. Oba sta hitro cdskcčila, Marinček je spustil liter, ki je padel na tla in se razbil. Kmeta in gostilničtr so se krohotali, da so jim bile oči vse solzne. Marinček in. Kos. pa sta si brisala obleko in se kislo režala.
Jurij je še dolrto lovil sapo. Sprva je bil ves zaripel in solzan. Počasi mu je rdečica p! ah ne ga z lic, bledel je, da je bil kmalu kakor stena. Nato ga je premagala slabost.
»Pojdi ven, svinja,« je kričal krčmar nad njim. Toda bilo je že prepozno. Jurij se je nagnil čez rob mize, bruhnilo je iz njega, kakor da ga je nekdo močno stisnil za želodca.
»Pusti ga, Tone, naj se skozla, boš že pomedel,« je miril krčmarja Marinček. Ker se je bil Jurij nekoliko opomogel, je naročil zanj še ira.kelj žganja.
»Pij, Jurij, žganje ti bo dobro storilo,« mu je prigovarjal. Kazalo je, da mu je težko zaradi svojega prejšnjega početja. Tudi drugi so bili nekoliko potlačeni.
Jurij je žganje iz,pil. V lica mu je zopet lezla kri. Nato je omagal. Nagnil se je na mizo in zadremal.
Cez dobro uro ga je dregnil krčmar pod rebra:
»Domov pojdi, Jurij. Komar bo prišel z vilami pote. In še nadme, če ti bom dajal potuhe.«
Jurij si je pomel oči. Dolgo nI mogel priti k sebi, da bi se zavedel, kje je. Ko pa se mu vrnila zavest in spomin, se je ujezil nad gostilni-čarjevimi besedami:
»Eh, kaj bo Komar. Jaz bom nje-
ga z vilami. Zato . . . ker me je le-pel...«
Nenadoma pa je umolknil. V očeh mu je zaleskelala solza. Z rokavom je potegnil čez oči. nalo pa se je nekako zgubljeno oziral' po sobi. Rekel je s tišjim glasom:
»Ne grem več h Komarju, Nikoli več.. . Samo prestrašiti sem hotel otroke. Komar pa me je tepel . . .«
Odmajal se je v noč. Zunaj je bilo temno kakor v rogu. Pooblačilo se je bilo in rahlo jc deževalo. Tisto jesen jc bilo kaj nenavadno vreme — spremenljivo kakor v aprilu.
Ker je Jurij prišel iz razsvetljene Bobe, ga je še bolj slepilo. Niti za korak ni videl predse. Poleg tega ga jc dajala še pijača. Pijanost se mu med spanjem ni izkadila. še za nJim je prišla. Zaneslo ga je čez \so širino ceste. Naenkrat se je znašel v jarku na drugi -strani, Ob robu je ra-stel trnov plot. Grabil je z rokami po trnju, da se je ves opraskal. Končno se je le potegnil kvišku. Tcaa vrglo ga je še nekajkrat, preden je našel pravo smer. Nato je počasi kolovratu skozi noč, skoraj ves čas mrmrajoč sam pri sebi:
»Samo prestrašiti sem hotel otroke ... Ko pa mi niso dali miru . . . Nikoli rni ne dajo miru, preklemanski otroci... Komar pa kar z bitnkami nadme . . , Nikoli več me ne bo tja. Naj kar sami pasejo tisle sitne krave .. . in krmijo naj jih ... in gnoj kidajo . . . pa na vodo gonijo .... Bo že videla Komarka . . ,«
Med spodnjo in gornjo vasjo je na samem, nekoliko odmaknjen od ceste, stal dvoredni kozolec. Jurij je bil že mnogokrat prenočil ped njim. Tudi to pot je zavil proti njemu. Všeč mu .ie bil, ker je bil stran od hiš, da se psi niso zaganjali vanj, pa tudi ljudje ga niso v jutranjih urah dramili iz spanja. Hkrati pa le ni bil preveč na samem; do bližnjih hiš .ie bilo "komaj pet minut. Prevelike samote se je namreč Jurij prav tako bal kakor otrok in psov.
Na tleh ped kozolcem je bil kup posušenega plevela in posušene krem-pirjevke.' Jurij se je takoj zvalil nanj in glabeko pegreznil v suho bilje. Z roko si je nagonski potegnil nase plevelnato odejo, da je imel le še glavo na prostem. Prej ga je zaradi •premočene -obleke narahlo mrazilo, ada.j pa mu je začela lezti po telesu prijetna toplota. Naenkrat se mu je zaaclelo. da leži doma v hlevu, v nos ga. je ščegetal vonj po senu. tiho prežvekovanje krav ga prijetno ziblje v spanje. Nato je začel lezti vanj sirah. Ali ni morda zaspal? Dekla bo-rnorda že prišla molsLi, on pa leži namesto, da bi šel krmit. Kuhala ga je vročina. Hotel se je pognati 7. ležišča, a so zaškripala hlevska vrata, val svetlobe je zaplaval v notranjost.
Nato je postalo zopet bolj mračno. Na vratih se je pokazala gorata Ko-marjeva postava. V rokah je držal debelo, grčavo palico in z očmi je begal po hlevu.
»Kje pa je teslo teslasto,» je jezno donelo iz njega in v nogah se je zibal. V pijanosti pa nikoli ni gledal, kam mahne s palico.
Jurij se je zarll še globlje v seno, da bi ga Kornar ne zagledal. Ojd strahu se jo začel potili po vsem telesu. '■•O Bog, saj sem rekel, da me ne bo več sem, le kako da sem se vrnil,« je trepetalo v njem.
Nato se mu je zazdelo, da so vrata zopet zaškripala. Previdno je pomolil glavo iz sena. Komarja ni bilo več na pragu.
Hitro je vstal, da se umakne skozi zadnja vrata. Komaj je prišel ven, je zagledal gručo otrok, ki so se bližali hlevu. Domači sin, z obvezano glavo, je Imel v rokah veliko britev. »Spi,« se je hahijal, »lahko mu bomo porezali brke. Francelj, ti mu izmakni palico, da ne bo mogel otepati z njo, če sc prebudi.«
K sreči ga -niso opazili. Počepnil je, ko so otroci odšli v hlev. Nato je priče! bežati. A noge mu niso bile pokorne. Vse moči je napel, pa je komaj rncgel naprej. In še tako čudno ga je zaneslo. Namesto da bi zbežal na cesto, se je nenadoma znašel pred potokom, ki je tekel za hlevom. Le kako naj pride čez? Hotel ga je previdno prebresti, a mu je na spolzki skali spodrsnilo, da je padel z obrazom v vodo.
Nehote je napravil globok požirek. Potem pa. še in še. Sele ta trenutek se je zavedel, kako ga žeja, usta so mu bila razsušena, v grlu ga je žga-10, kakor da je v njem žerjavica. Voda ga je prijetno hladila. Kar sa, ma mu je silila v usta.
Ni se mogel napiti. Končno pa mu je le bilo dovolj. Hotel je vstati. Tedaj je začutil, da ga nekdo tišči za vrat in mu potiska glavo v vodo. Za sabo je zaslišal debeli glas mesarja Kosa: »Nisi maral našega vina, na, pa žri vodo.«
»Stran, stran, stran,« se je davil Jurij, toda še samega sebe ni razumel, ker mu je "veda vdirala v usta in mu je iz grla prihajalo le nerazumljivo grgranje.
Z rekami so je uprl v tla, da je nekoliko dvignil glavo, Zavpil je z nečloveškim glasom:
»Stran! Pusti me, hudič!« Kos pa se mu je samo krohotal in mu ponovno potisnil glavo v vodo.
»O bog, saj me bo zadušil,« je Juriju zagomazelo v duši. Se enkrat se je skušal dvigniti z rekami, toda Kos je bil močnejši od njega. Juriju je ostala glava v vodi.
Zjutraj so ljudje našli mrtvega v plitvi 'mlakuži, ki je stala pred kozolcem, pet korakov od kolovoza. Posušila se je bila navadno le na poletje, ob jesenskem deževju pa se je zc.pet napolnila z vodo. Tudi zdaj je bila v njej voda, toda ne globlja kakor za kakšie tri dlani.
NASE BRALCE IN NAROČNIKE OBVEŠČAMO. DA BOMO FEBRUARJA ZACELI OBJAVLJATI ZANIMIV IN NAPET ROMAN. KI BO TUDI LEPO ILUSTRIRAN,
I	UREDNIŠTVO
ki sta ga gledala sko-ii
imljcna
vrata... »Panji, latnik in hiša, v..-..; jc tvoje... Kc.r si ž o' žrtvoval svo. jo ča.sl za te stvari, pa jih vsaj dobro čuvaj. Sedaj si ti tu gospodar.. . Jaz pa bom šel. ,. Dolžan si pet let Franciji, jaz jih bom za tebe plačal.
»Lori. Lori, kani pa greš?« je knlkniia uboga stara.
»Oče!« je zastokal sin.
Toda kovač je že odšel, grabil jo z velikimi koraki in se ni več obr. niL
V Sldi-bel-Abbesu, v zbirališču ' novakivv 3. polka zuavov, je človek lahko že nekaj dni nalo opazil med 'ostalimi novinci prostovoljca starega kakšnih pet in-petdeset let.
Spored najvažnejših oddaj cd 21. 1. do 27. 1. 1952.
Poročila: Vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 8.00), 13.30, 19.30 in 23.05.
Od včeraj do danes: vsak dan (•:•: zen nedelje) ob 14.30.
Jutranja glasba: vsak dan ob 6.45 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.45 in 3.15
Glasba ~a lahko noč: vsak dan ob 23.10.
Ponedeljek 21. 1. 1952: 14.00 Stari in novi plesi; 1-1.35: Slovenske nora dne, pojeta Helena Plevel in Ra-zika Korltnik; -0.25; Hrvatske narodno; 19,00; Popularne skladbe; 21.00: Slušna igra; 22.00: Večerni koncert.
Torek 22. 1. 1952.: 14,00; Igra orkester Radia jugoslovanske cone Trsta p. v, Rasgera Crlimana; 11.35: Poje Dana Raanik ob spremljavi kmečkega tria; 20.00: Gluseppe Ver. di: »Falsiaff« - • 'cptca v 3. dejanjih; 22.00: Plesna glasba.
Sreda 23. 1. 1952.: 14,00: Svetovni skladatelji v -besodl in glasbi: 14.33; Pisan popoldanski spored; 18.00; Znani valčki; 18.15: lz tiska zamoj.
ski-h Slovencev; 18.30: Vedri zvoki; 19.00: Slovanske klavirske skladbe; 21.00: Poje sia.v. komorni zba-r iz Trota p. v. U balda Vrabca: 21.30: Literarna oddaja; Lev Tolstoj »Rodbinska sreča«; 22.00: Pisan večerni spocrod,
Četrtek 2T. 1. 1932.: 14.Q0: Opera.: arije pojo znani pavai; 14,35;.Pisan popoldanski koncert; 18.00: Pojo far.tja na va.ei.
Petek 25. 1. 1952: 14.00: Ta.r.tir.i-jeve skladbe; 11.35: Igra nr.rcd.ii orkester JA iz Portoroža. Pijejo: Svotislav Pa '.rnvič. Sloja,na Kostič, Ljubo Kovačovič in Milica Janko-vič: 13.15: Zdravja in dom; 18.30: Vesele popevke; 19.00: Pojeta tov. Ko.rc-nova in Fillplčsva. na harmoniko spremi;-a Av. ust Stanko,
Sobota 26. 1, 1952.: 14.00: Iz sla-vinskih oper: 14.33: Vedre melodije: Ifi.OO: Igrajo kmečki ansambli; 18.15: Skoz svo! in čas; 13.30; Ples. ne pssmi pojo Ivo Robič; 21.00: S strani slovenske književnosti; 21.30: Uganite, kaj igramo; 22.00: Revija plesnih -6'rkesl.rov.
Nedelja 27. 1. 1951.: 8. 30: Za na.se kmetovalce: 9.00: Mladinska oddaja: Zadnja štev. Cicibana; 13.45; Glas. ba po željah: 16.30: Koroške narod, na pesmi; 17.00; Popoldanski kon-
cert: 17.50: Po zimi na Krasu; 18.00: Pasmi ob harmoniki: 19.00 Koračnice; 19.15; Športne vesli.
Sñh
TURNIR ZA PRVENSTVO KOPRA
Na turnirju za prvenstvo Kopra so dosedaj odirali 10 kol, vendar je stanje na tabeli še precej ne-j:-Tno, zarodi večjega števila ne-d končanih in odloženih partij. Trar.utno vodi Udie-r z 8 točkami (iz 13 parili j), pred Pikužem s 7 (iz .11), Kalčičem s 6 in pol (iz 9), Sa. trair.avičcm s 6 in pol (iz 10), Pe-triničem s 6 (iz 8) itd.
ŠAHOV S KO DRUŠTVO V IDRIJI IMA 30 ČLANOV
Šahovsko društvo v Idriji, ki je eno najstarejših na Primorskem se lepo razvija in ima danes že 30 aktivnih članov. Oktobra so organizirali kvalifikacijski turnir z 32 udeleženci, :ia katerem je zmagal Danilo Sever. Tudi na .november-skern prvenstvu društva je zmagal isti igralec. Sedaj je v teku tradicionalni 'turnir za prvenstvo Idrije, ki se ga udeležuje 12 najmočnejših idrijskih šahasta.v.
iU 4
Vsakdanje telesne vaje so poseb. no delovni ženi potrebne prav tako kot hrana, počitek ali pa razvedrilo. Redno gibanje ohranja svežost in prožnosit teleisa, ustvarja lepo postavo ter zabranjuje zamaščenje posameznih delov telesa.
Kako okretne, krepke, sveže in energije ter življenja polne so žene in dekleta, ki se mnogo gibljejo v naravi in se zmerno bavijo s teles, nim delom ali pa gojijo kako spont. no panogo.
Pa mi morda poreče kaka žena: »Tako tekam ves dan sem in tja. Saj opravljam vsa hišna, vrtna in poljska - dela. Naj morda še telovadim!« To ni isto. Tako naziranje je celo napačno! Telesne vaje morajo biti takšne, da o.bjaimejo vse telo, vse mišice, tako da je prav vse telo deležno njihovega blagodejnega vpliva. Posebno važno je, da se te. lesne vaje vtrše res vsak dan, sicer
ZbRflVNIŠKI
KOTIČEK
JOK — DOJENČKOVA GOVORICA
Jok je dojenčkova govorica ... Z ' njim novorojenček javlja svoj prihod na svet; ž njim se brani nove, njemu neprijetne okolice; ž njim kliče mater in obrača pozornost nase. 2 njim izraža svoje želje, svojo bolest, svoje nezadovoljstvo.
Jok je edino sredstvo, s katerim občuje dete s svojo okolico; to 'je govorica lastna deci vsega sveta, na prvi pogled tako nepomembna, , toda za ostro materino uho tako važna!
Zakaj-joka otrok? — Ali ni morda lačen ali žejen? Ali ne 'dobiva vsega tega, kar potrebuje? Ali mogoče dobiva preveč? Morda hrana ni pravilna ali pa je ne prejema v pravilnih obrokih. Morda otroka zebe ali pa mu je prevroče. Morda ga kaj boli. je moker ali oneznažen. Ali ga nismo navadili na kako ugodje in ga sedaj pogreša? Ali se ni morda način življenja nenadoma spremenil?... Ali je nemara bolan? Dolga je vrsta vprašanj, ki se porajajo v materinih mislih, ko začuje jok svojega deteta.
Jok izdaja zdravje. Novorojenček, ki ne vpijeV vzbuja strah. Dojenček, ki leži tiho in mirno, povzroča skrb materi in zdravniku. Zdravo dete se javlja s kratkim, zvonkim in krepkim jokom, bolno dete pa joka neprestano in s slabotnim, otožnim, tankim • glasom.
Jok izraža otrokovo razpoloženje. Mehak, na dolgo zategnjen jok izraža jezo in nezadovoljstvo. Glasno in v presledkih se oglaša dete, ki zahteva, da izipolnimo njegove želje.
Jok otroka, ki je njegova govorica, je treba razumeti. Najbolje razume to govorico mati. Navadno jI ni težko najti povod otrokovega joka. Vzroke opravičenega joka je treba čimprej odpraviti. Neopravičeni jok, ki hoče z njim razvajeno dete šiloma doseči svojo voljo, ne zasluži pažnje.
Jok sam na sebi ne škoduje, celo koristi, ker mu krepi pljuča. Vendar pa jok, ki traja ure in ure, ima lahko tudi prav resne posledice,
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Milko StoIIa. Tiska tiskarna
nJadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Sartorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. — Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopru 06—909—171. Podružnica: Postojna, Gregorčičev drevored 5.
Letna naročnina 500 din, polletna 230 in četrtletna 130 din.
izgube na vrednosti. Razumljivo, da je izvzeta bolezen. Telesna vaja, je obenem vaja človeške volje, torej ■poleg mišičja delujejo tudi živci. Več dobrega razpoloženja bi bilo pri naši delovni ženi, če bi dnevno posvetila svoji telesni vzgoji vsaj deseit minut! Vežbati je treba kolikor mogoče malo oblečeni, š praznim želodcem, po sistemu in v čistem in v svežem zraku, na prostem ali pa pri odprtem oknu.
Dnevna skrb za telesno in istočasno duševno zdravje pa mora biti •starosti primerna. Kdor se stalno posveča telesnim vajam, prenese mnogo več, kakor oni, ki tega ne •jemlje kot doprinos k zdravj.u.
Telesna vzgoja ženi ustvarja •lastnosti, ki so njej le v korist. •Zdrava na duhu in telesu, bo dajala svojemu narodu tudi zdrav, pogumen rod. Telesna vzgoja je ključ do naravnega zdravja in pri-rodne svežostl, krepi voljo in daje moč samoobvladovanja. Pod takimi pogoji bi današnja žena lahko mnogo več doprinesla k blaginji ■svojega, naroda in vsega človeštva. Se vedno je v veljavi stari, znani izrek: «Zdrav duh v zdravem telesu!»
Kako naj izgleda skrb naše delovne žene za svoje telo, si b"mo natančneje ogledali y. prihodnji številki našega lista!

Nekaj besed o lepem vedenju
Sodobni kulturnj človek je v vseh oblikah svojega življenja prekosil svoje prednike. Stalno občevanje v družbi je prisililo človeka, da si je ustvaril neka pravila medsebojnega življenja, da si je osvojil neke znake, ki so nekako zamenjali prvotna primitivna besedičenja in kriljenja z vsemi deli telesa. Bilo je to sicer na tedanji stopnji potrebno, ker človek ni vedel, kako drugače izraziti svoja čustva in občutke. Z napredkom človeštva so bile tudi oblike občevanja podvržene razvoju in so vedno bile zrcalo stopnje kulture. Res je. da so v nekaterih dobah v tem oziru Dre-- tiravali in razne oblike dvornega in drugega ceremoniala so bila1 že kar smešna. Kljub vsemu pa to. kar je vredno človeškega dostojanstva, se je ohranilo kot dragocena tradicija in mi moramo to spoštovati in gojiti, če hočemo pred vsem svetom veljati za kulturen .narod. Nič pretiravanja, pa vendar dostojno in vljudno. Primerno je, da se poslužujemo že uveljavljenih oblik dostojnega vedenja, da ne razžalimo svojega bližnjega in da ga ..smatramo v vsakem primeru sebi enakovrednega.
Popolnoma napačno je mnenje, da pod pojmom »osebne svobode« razumemo neolikano, da. celo neotesano
vedenje, 'ki je nevredno dostojnega, naprednega človeka. 2e malega otroka moramo privaditi na zunanje oblike lepega vedenja, da jih bo pozneje v življenju Izvajal kar podzavestno in ne bo nikoli v zadregi. Ce česa ne vemo. naj nas ne bo sram koga, ki je bolj okreten, vprašati za svet. Stremljenje po kulturnem . obnašanju je samo pozitiven znak vsa-» kega naprednega človeka. Nikoli ne pozabi, da si s prikupnim vedenjem osvojiš svet, nikoli pa ne s surovostjo in robatostjo.
Bodi v občevanju s sočlovekom dober in neprisiljen, spoštuj starost, bodi vljuden in postrežljiv, ne pa hlapčevski. Spoštuj človeško dostojanstvo vsakega, ker s tem izkažeš spoštovanje tudi do samega sebe. Predrzno, ošabno, trmasto, prepirljivo in zaničljivo vedenje ne bo našlo lepega odmeva pri drugih ljudeh.
Da se olikano vedenje pokaže v raznih malenkostih, menda ni treba posebej naglašati. Posebno žene in dekleta bi morale naravnost, poosebljati olikanost in lepo vedenje. Ton, k; ga ubere žena ali pa dekle, je vodilni v ožjem pa tudi širšem krogu družbe.
Mamice! Evo vam tri lepe vzorč_ ke za vaše šoloobvezne malčke. Pr. va prikazuje lepo praktično šolsko haljo iz trpežnega, pralnega blaga. Druga prikazuje ljubko, tako pri-Ijubljeno nagubano krilce z izrazito športnim životkom iz jagodno-rdeče lahke volne. Obleka dečka sestoji iz kratkih hlačk iz trpežnega rjavega blaga in sivozelenen srajce tople flanele
ffsasv&ia
Madeže plesni in drugo nesnago odpravimo s pobeljenih sten, če jil drgnemo s sredico svežega belega kruha.
Brisače, ki jih imamo obešene na prišitem traku, se na spodnji strani hitreje trgajo, ker prav za prav spodnji del več trpi. Priporočljivo je, da prišijemo trak na sredini gornjega in spodnjega roba; tako lahko menjamo in se ne brišemo vedno v isti del brisače,
*
V bolniških sobah all pa tudi nočnih omaricah, kjer je slab vonj. ga lahko preženemo, če postavimo vanje skledico z močno raztopino kalijevega hipermanganata .(dobro raz-kuževalno sredstvo pri vnetjih grla). Ko postane raztopina rumenkasta, je znak, da je vzela nase vse neprijetno dišeče snovi.
FI Z K U LT URA IN SPORT
Vodoravno: 1. roditelj, štev-nik; 2, žensko ime. predlog (narobe); 3. egiptsko božanstvo, parnik na progi Kopgr—Trst; 4. ime slovenske filmske igralke, moško ime iz starega veka; 5. toči solze, igralna karta; 6. izmeček ognjenika, osebni zaimek; 7. vrednost; 8. moško ime, reka v Italiji; 9. 'brezpravno ljudstvo (pri Turkih v preteklo dobi), delec materije (fizični pojem); 10. pisarne, pogojni veznik.
Najboljši jugoslovanski športniki v letu 1951
B
F G
1		i			IIO			
2						SSS2 ■ ■■■ ■BUB		
3			uîa					
4				SB3 nana				
5					sili DflQÛ			H
6 7	srni EI	gSSS	—		—	■■■S ■■an Ban o	EESS ■■■■ E1EOD	
8				sssa §553				
9					■■■■ ■■■■ HOU			
10						■■■■ ■■■■ DOM		
Navpično: A. moško ime.. država v Južni Ameriki; B. ime francoskega pisatelja Francea, poklon; C. osebni zaimek, drevo; C. glagol, ki pomeni premikanje, rimski pozdrav; D. roditelj, žensko ime; E. žensko ime, .ploskovne mere; F. breme, (na-potje), . , . 'ima svojo moč; G, država na jugu Azije, podobe svetnikov (pri pravoslavnih).
Rešitev pošljite na podružnico »Slovenskega Jadrana« Postojna, Gregorčičev drevored 5, ali na u-iredništvo, Santorijeva ulica 26. Med reševalce, ki jih bo določil žreb, bomo razdelili knjižne nagrade.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. Refoško. 2. Mia, Lik, 3. Una, 4, Nona. »So«. 5. Zatre, 6. On, Rlna, 7. Vič, 8. Rur, Era, 9. Ememtal.
Navpično: A. Rman, Ozre, B. »Ei«, OZN, Um; C, F a una. Vre. C. Natrll, D. Sla, Ričet. E. Ki. Sen, Ra. F. Oteno, Anal.
Ottenheimer — športnik št. 1. Prav gotovo je, da ta skromni atlet zasluži ta ponosni naslov. Njegov rezultat na 1,500 im 3,47,0 predstavlja največji uspeh predvojne in povojne jugoslovanske lahkoatletike. Beograjski publiki bo ostal nepozaben dan lahko-atletskega dvoboja Velika Britanija — Jugoslavija, ko je pred 50.000 gledalci kar je zares rekorden obisk za lahkoatletske prireditve, dosegel Ottenheimer ta rezultat. Takrat je Ottenheimer premagal izvrstnega Angleža Banisterja, 'kandidata za olimpijskega zmagovalca, in se s tem uvrstil kot tretji na svetu. Njegov usp.eh je obenem uspeh vse jugoslovanske lahke atletike.
Peter Segedtn — IV. na svetu. Na dvanajstih mednarodnih tekmah, na 'katerih je nastopal jugoslovanski rekorder na 3.000 m čez zapreke, je bil samo dvakrat p'orazen. Na olimpiadi v Londcmu je bil drugi, v Veliki Britaniji je na velikem mednarodnem lahkoatletskem mitingu premagal Angleža Disleja in osvojih v trajno last londonski pokal. Na turneji po Finski je premagal odličnega Nemca Gutsa, Finca Blomsterja, Sintaloplja in tudi Šveda Karlsona, V Parizu je zmagal pred Francozom Lecatom, Vse/kakor je izredno sposoben tekač kljub slabim fizičnim pogojem.
Vilim Ilarangozo — državni prvak v namiznem tenisu. Simpatični igralec Spartaka iz Subotice je eden najbolj znanih namiznotenišklh igralcev na svetu. Poleg Bergmana in Leacha ga smatrajo roznavalci bele žogice za enega najboljših igralcev na svetu. Svoj sloves je potrdil na lanskoletnem svetovnem prvenstvu, ko je v finalnih Igrah mošfev premagal izvrstne Cehe, med njimi Andréa Adisa ter Madžara Sidoa in Kocjana. Nepozabne bodo ostale njegove igre na državnem prvenstvu pro'i Doiinarju. ki ga je gladiko premagal. Pred njim so morali kloniti najboljši nemški in švedski igralci, med njimi tudi Fritz-berg, nada švedskeg-» namiznega tenisa, Na svetovnem prvenstvu na Dunaju je z Avstrijko Varklovo zasedel
drugo 'mesto. Po svetovni listi je na šestem mestu,
Boris Skanata — jugoslovanski rekorder v hrbtnem plavanju. Njegov rezultat na 100 m hrbtno prosto 1 minuta 08,0 ga postavlja na 12, mesto na svetu skupno z Američanom Sta-kom, olimpijskim prvakom 1948. leta. Največji njegov uspeh sta dve zmagi nad Francozom Beaujaunaunom, ki zavzema prvo mesto na svetovni listi v tej disciplini. Srečala sta se
Danilo Zerjal se je z metom kladiva 58,80 m uvrstil na četrto mesto na svetu.
dvakrat, Skanata je zmagal dvakrat, to v Ljubljani in v Anversu. Na Dunaju je premagal Avstrijca Kopenste-terja in slavnega Francoza Zlnsa,
Ivan Horvat — državni représentant v nogometu. Steber zagrebškega ) inama je tudi steber državne nogometne reprezentance Jugoslavije. Lani je igral vse reprezentančne tekme.
na katerih je bil vedno eden najboljših. Svojo največjo tekmo je odigral proti Italiji v Milanu, kjer je popolnoma onemogočil Italijane. Ima stalno dobro formo, je izredno borben in požrtvovalen, predvsem pa pravi športni tovariš.
Aleksander Gec — najboljši košarkar Jugoslavije. Večletni državni re-prezentant si je priboril sloves igralca evropskega razreda. Njegova glavna zasluga je zmaga Jugoslavije proti Franciji v Beogradu; prav tako tudi v Carigradu, kjer je dobil nagrado kot najboljši igralec turnirja.
Boris Bernad — 7,45 m v skoku v daljino. S tem rezultatom se je Bernad uvrstil na drugo mesto evropskih skakačev v daljino v letu 1951. Njegov veliki uspeh je tudi osvojitev prvega mesta na sredozemskih igrah v Aleksandrijl.
Štefan Redi — državni reprezentant
v boksu. V razmeroma kratkem času je mladi, talentirani Redi dosegel tak napredek, da ga danes uvrščamo med najboljše jugoslovanske boksarje. Največji njegov uspeh je zmaga nad Italijanom Vižintinom v mednarodnem dvoboju Jugoslavija—Italija v Beogradu. Ima izredno močan udarec z levico; skoraj vse borbe je odločil s knockoutom- Je velika nada jugoslovanskega boksa.
MEDNARODNI DOGODKI
V SvlcI v Bazlu je švicarska reprezentanca v hokeju na ledu premagala reprezentanco Nemčije z rezultatom 15:3 (5:0, 5:2. 5:1). Moštvo zagrebškega Borca je premagalo v Švici v eksbicljski igri švicarsko moštvo Schaffhausen z visokim rezultatom 9:1 (3:0). Dunajski Rapid je premagal v Atenah moštvo Parathinaikus 3:0. V nedeljo dopoldne so bile na Lauterhormu v Švici smučarske tekme, katerih se je udeležilo poleg Švicarjev tudi več .inozemskih mojstrov. V skupnem plasmanu je zmagal Norvežan Eriksen pred Snajderjem in Rubijem (oba Švicarja). Avstrijec Ot-mar Schnaider je bil na četrtem mestu, je pa bil končni zmagovalec v alpski kombinaciji pred Norvežanom Eriksen om.
3
l


človeško vino. Na papeža gleda kot na plen in ima pripravljen strup in bodalo zanj; ujel bi ga rad, da bi mu plesal kakor medved v kletki. Kdor obrne besedo proti njemu, Je grešil zoper boga Filipa in mu rečejo, da Je krivoverec. Temu, ki se noče priznati krivi veri, stiskajo lobanjo in prste, da sika kri, nategujejo mu ude, da mu stopijo iz sklepov, dokler ne prizna krivoverstva in laži. Nato ga sežgejo na grmadi. In če ne prizna, ga zaradi njegove trmoglavosti vseeno sežgejo. Filip je bog in razen njega ni boga.n
»Strašno!« je dejal puščavnik. »Dopolnjuje se, kar Je bilo prerokovano. Vse do pičice. Vem za kralja Filipa, jezdeca na rjavem konju apokallpse. Slišim stok in rožljanje iz dveh mest, ki se bijejo z Benetkami.« In je pokazal na Tolmin: »Ali slišiš vpitje, ki prihaja čez vodo? Dobe prihajajo druga za drugo. Prva doba je poslušnost hlapčevstva, druga bo sinovska usluž-nost, tretja doba bo doba popolne svobode in bo vladala ljubezen. Prva doba je doba sužnjev, druga sinov in tretja prijateljev. V prvi dobi vladajo starci, v drugi bodo vladi mladeniči, v tretji otroci. Prvo dobo je razsvetljevala luč zvezd, v drugi bo svetila zarja, v tretji pa bo poln dan. V prvi dobi je zima, v drugi bo začetek pomladi, v tretji bodo zacvele lilije. V prvi Je pognala trava, v drugi bo orumenelo klasje, tretja bo nasula sadežev. Prva Je dala vodo, druga
Ko sta prišla mimo Kobarida in Selišč, so jimaj naproti pribežali ljudje in povedali, da je goriški grol Henrik napadel Tolmin in. bodo gorele hiše in bo tekla kri. Ko sta slišala to novico, sta krenila k reki in jo prebredla.
»Tudi to je božja volja,« se je norčeval študent.
«Brez njegove volje niti las ne pade z glave,« je odvrnil puščavnik.
»In kdo je ustvrril zanikrne vladarje, ki se koljejo med seboJ?a je vpraševal mladec.
sBog dopusti tudi hudo!« je rekel puščavnik in prijel zai kitaro, na katero je študent znova hotel zaigrati. nNe igraj! Ali nisi slišal, da bo tekla kri?«	.
Oziral se je proti Tolminu, ki je plamenel v zahajajočem soncu.
»Nq bo tekla moja,h je poskočil scholarus in udaril na strune, kakor da išče glasu, v katerem bo povedal', kar mu je na srcu, »Vse dobro od Boga, vse hudo od Boga,« je dejal. »Ali veš, da vlada na Francoskem kralj Filip Lepi? Najlepši mož, kar jih danes obseva sonce, a najbolj spačeno srce, kar jih Je kdaj zemlja nosila. Proti plemenitnikom je dober in darežljiv do razsipnosti, ubožcem pa sesa mozek iz kosti in ja spreminja v rumeno zlato. Ne pozna sočutja, njegovo vino Je žolč, ki ga naliva sebi in drugim. Pankrt rimljanskeaa državljanskega prava je, gnili zarodek vseh bodočih vladarjev. Z Angleži toči kri v čelade, to prekrasno




bo dala vina, tretja olja. Prva je kakor sedemdeset dni posta, druga t>o štirldesetdanskl post, v tretji bodo z z onili velikonočni zvonovi. In takrat bo lepo na zemlji, zakaj vladala bo svoboda, ki bo prišla iz ljubr?ni, vladala bo ljubezen, ki bo izhajala Iz svobode. Amen!«
Tako je dejal puščavnik in obmolknil, tudi schol >r je bil tiho. Dospela sta na volčansko polje, mrak se je bil že zgostil nad zemljo, zvezde so sijale.