Januš Golec: Propast m dvig. Ljudska povest. Prištedeno premoženje v gotovini in posestd je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala saniotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra sc je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ier zavidajo premoženje, p- se je pehala kljub temu naprcj za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi e .mote pred tolovaji. Katra se ni strašila nc tatov ;n ne roparjcv in jc držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in boga- stvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. c'<oki preko božjih zapovedi so znani iz onih itarih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizelj:ko j -: ostalo nekako obvarovano pnd krvavimi zločini. Kakor bi potrkal i.iočno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenern povratku jc mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. V?I ti zur.anji znaki sc oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obcnem stancvanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumcla preko polncga jeza, 2°-?odinjc od nikoder na spregled . . . Dekla se je upala komaj polukati skozi pol od- prta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj groznega. Po izbi jc bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena kljuČavnica, postelja obrnjena narobe . , . Gospodinje Katre nikjer , * . Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjšc sledi za izginulo. ' Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev jc potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodclovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi sc bile klatile po g. ;bi kake sumljivc postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor siccr y podobnih slučaiih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh Ijudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa tcr prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim jc bila rakarska n--dloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vsc in Judeža. ki ve za zločin, ki jc najbrž denarno podprl cclotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina orora za razmotanje stoterih in stoterih trditcv je bilo dejstvo: Mcd odkritjcin rop&rskega umora po Lertki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vsch potepuhov ter knuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog niladega Lapuha se je od dne do dne zožc- val krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začcli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer po zvadeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo jc na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samtmu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z nač,:ti za preureditev kupljenc posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva - žnika in mu napov-dala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežjl obdolžitvi roparskega umora je uobil Vinko verigs. Vklenjen je šele zvcdcl, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgo- varjal na vprašanja, kako in s kom je zigrešil ' studni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, Ł katerim si je kupil v rakarskera poklicu kar celi grunt. Ncnadna aretacija, veritJe, očitek ; r:, rop denarja . . . Vsi našteti očilki so sicer pogunmega Vinka tolikanj zmeclli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoiil v komaj razumljivih presledkih in je utrjsval z zmcdenostjo ter preplašenostjo šo bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorib. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da rnora pojasniti: kje ja denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonctnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam jc imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjcm kupue pogodbc. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le poJ težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnj^ stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit jc moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar tr!o hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska ža">darska patrulja, ki jc dala avstrljskima tovarišema dovoljenje za zasliševani-- o zločinu na brvaš^ih tleh. Preiskava Vinkovega bivališč- in ležišča je bila brezuspeJna Izpovedi na odgovor po?v^>nih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater fa Veroniko so morali zaslišati v uuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok v-'o besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpelian v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že tnoral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bi' Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tejja sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregieda vsc okolščine, naj primerja trditve pnč ;n odioči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanikania dokazov.