a' * PETER tr,
PRIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
^to VI - Štev. 29 (1420)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST sobota 18. lebruarja 1950
Cena 15 lir
fr
ll
m-
ni
ni
[it-
po-
0
,r«‘
.ul-
[it-
il‘4
0
>*\
P'
0
f
kč«
|C>
*I
SO-
'pii, flt-l
te-
sS Utri a-
ai-
ijo
it-
))> jj! sf ;
f’
li-
li«
ie«
PREDVOL/VNA SEJA GLAVNEGA ODBORA O F SLOVENIJE
noali LjudshG M za marčne imlime v FLRJ so izbrani med nainoimi oraii socializma
Govor Miha Marinka delavcev več kot leta
odredb
Letos
1947,
bo
od
v industrijski proizvodnji vključeno 700.000 katerih bo 400.000 kvalificiranih - Nova
a o sklepanju delovnih pogodb zato, da se stabilizira delovna sila
n;^JL?LJANA> 17. — Predseduj ,v}adz LR Slovenije Miha wlr ° je na seji glavnega od-Viuhr .^kn^iine fronte v ‘M -ni V svoie'm govoru iz-liat .Se -e pri sprejemanju Pi*Tdidatov Y Sloveniji zg-*«>Qnje volitve, ki bodo 26. fe03’ pokazala popolna poli-jj/* enotnost Ljudske fronte jm, .Bntriotičnih in delovnih „ ozic v državi. Razen kandi-Lft	fronte ni bil v
dru ?°ven^* imenovan noben , I1 kandidait, čeprav zakon _ aoyoljuje. Z druge strani so ^Sdnizacije Ljudske fronte jn J*bge mnoižične organizacije Preložile svoje kandidate, za. “‘‘žne delavce, najboljše f;?<ne jtotijsldih obdelovalnih za. X. delavce, ki so se uve-«avili kot voditelji socialistič-6 izgradnje.
. to dejstva, ie nadaljeval Ma. dokazujejo politično zre-in enotnost Ljudske fron-f’ ^ je zmožna stalno nazvi-j* i in uresničevati socialisti-j-z?r d®mQikracijo mfed borbo za / S aditev gospodarskih teme-socialistične družbe. Z
Liuae s^rani se odraža enotnost l>ort^e frOT1|to, splošne ljudske 1 lcne organizacije v borbi socializem, ter popolna ne-o ostankov reakcije. da bi kršen koli način uve-Vnii, kLub demokratičnemu °Uvnemu zakonu.
*SiPn0tra?p. r£zkroj kapitali-Mari_, reakcije, je poudaril V v k.°- ni mogel ustaviti ni-ig n- rufoo-mistični refonnizem *>w>ti 1TS°vi nebrzdani napadi ®Wi “8°slaviji in KPJ. Ti na-razbij. se -s Poldrugo leto v‘Xc° ok> en°inosti jugošlo-' >hiVi « nar°dov; niso uspeli a°tranjc enotnosti KPJ ske	ne	enotnosti Lju-i-
ZVato ;
^vzen, Darinko poudaril, da
Iff--.. a	Inl	i	—	/l	^
•aeij ~ socialistična demo-boh	Jugoslaviji vedno
!>i% Ine obIilk'e in da ZE" reVolu V državah Inforjnbiroja
,tc«aiiJl?’larno pt>b kar veča v k\ bučnih partijah teh dr-pfQj. !lt;radovoljstvo in odpor s(, 1 kominformističnefnu voč-• Nato je dejal; diržavah, kjer je ta poli-liurf na oblasti, je vedno manj “ske demokracije. Tisti, ki 2j*jo biti slepo orodje, so bru-likvidirani V državah
uif<
ra
[°rmbiroja izdajajo milijone a-. °viranje jugoslovanskih rabili oddaj, zato da se ne bi tXe> kar dokazuje živo zanl-za te oddaje. Z druge Povzemajo kominformi-6^“ vodstva komunističnih Sv kapitalističnih državah da ‘preprečijo in da »ov zanimanje svojih čla-
vtii,;
v
od
Publikacij o Jugosla-
uredbe, ki jo je iz-Or™nji mesec zvezna vla-
J|
;n* it-t ei [!* eif
V
ii«
^	17. — Danes
00»	enievsodni palači začel
1$ ihanske *0ti Podpredsedniku |	rkUn,iVr<lke z električnim
I	toi	“Internat Telepho-
1 ; 'i «aviiann e^raph>>- ameriškemu ■ Gp v°geleru Soobt.-žen-e Podr„?r'. ravnatelj madžar-
da o stabilizaciji. delovne sile, so številna vodstva tovarn, rudnikov in drugih gospodarskih podjetij v Jugoslaviji sklenila z delavci delovne pogodbe.
Odredba določa, d& morajo biti vse delovne pogodbe sklenjene do 1. marca t. 1. Pogodbe morajo biti sklenjene soglasno. Namen teh' delovnih pogodb je, da stabilizirajo in harmonizirajo načrt o razdelitvi fondov za mezde z garantirano preskrbo. Ta upravni ukrep vlade ima namen, da mobilizira vse delovne rezerve pri izpolnitvi nalog petletke. Na drugi strani pa ima ukrep namen, da olajša in izboljša delavcem preskrbo, do katere imajo po zakonu zajamčeno pravico. Te delovne pogodbe so sklenjene za diobo šestih oz. treh mesecev. V izrednih primerih pa so lahko sklenjene
za krajšo dono, seveda le v primerih, ko traja delo manj kot trj mesece. Tudi v primeru. če je delovna pogodba sklenjena s skupino delavcev, mora vsak posamezni delavec podpisati pogodbo.
Državna gospodarska podjetja lahko sklepajo pogodbe tudi s kmečkimi obdelovalnimi zadrugami. V okviru pogodbe se zadruge obvežejo, da določenemu številu članov dovolijo za nedoločen čas zaposlitev prj drugem delu. Različna podjetja, ustanove, uprave in organizacije lahko zaposlijo samo tisto 'število delavcev, za katero je bil ustanovljen fond za mezde in blago,
V številnih podjetjih, v rudnikih na Hrvatskem, zlasti v Zagrfebu, y bakrenih rudnikih v Boru v Srbiji in drugod so bile sklenjene pogodbe v nekaj dneh. Veliko število delav-
cev sklepa pogodbe za dobo 3, S, 10 in več let.
Brezposelnosti sploh ni več, temveč vlada veliko pomanjkanje delcvne sile, zlasti strokovnih delavcev. Delno so to vprašanje rešili z dotokom kmečkih delavcev, ki so se lahko vključili v industrijo zaradi mehanizacije poljedelstva. Danes je zaposlenih v raznih strokah državnega gospodarstva več kot dva milijona stalnih delavcev, t. j. dvainpolkrat več kot pred vojno. Število delavstva še vedn0 narašča zaradi gradnje novih tovarn, električnih central, novih rudnikov, novih gospodarskih podjetij jn z ustanovitvijo novih gospodarskih podjetij v okviru petletke. V okviru petletnega plana bo Jugoslavija imela letos 700.000 delavcev več kakor leta 1947 400.000 delavcev bo kvalificiranih.
PROCES PROTI „SOČr ZAKLJUČEN
Odgovorni urednik Damir Feigel in pisatelj Andrej Budal oproščena
GORICA, 17. — Včeraj se je na goriškem kazenskem sodišču zaključil dne 27. p. 1. odloženi sedn; postopek proti odgovornemu uredniku- «Soče», glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji, DAMIRU FEIGLU in prof. ANDREJU BUDALU. Prvega so dolžili, da je v listu, ki ga určju.ie, dovolil objavo članka «POJDITE IN UČITE VSE NARODE V — ITALIJANŠČINI«, prof Andreja Budala pa. ki je omenjeni članek spisal da je v njem zasramoval italijansko državo ter delal propagando za. oslabitev državnega čuta italijanskih državljanov slovenske narodnosti.
2e ob začetku razprave je uradni zagovornik obeh obtožencev sodišču predlagal, da bi se razprava odložila zaradi odsotnosti prof. Andreja Budala, katero je utemeljeval na tem, da se pro-f. Budal ni javil, ker ni dobil pravilne pozivn.ice, kakor je prof. Budal sam izjavil v članku «Dr. A. Budal piše presedniku geriškega sodišča«, kj smo ga včeraj objavili v našem listu. Toda sodišče ie*po kratkem posvetovanju preolog odbilo in odredilo nadaljevanje
V afero francoskih generalov vpletene vplivne osebnosti
Zasliševanje generala Reversa pred anketno komisijo - Protestna stavka železničarjev in rudarjev za povišanje mezd - Vlada grozi z represalijami
PARIZ, 17. — Francoski de lavci so zopet začeli svojo mezdno borbo. Splošna zveza dela zahteva, naj se takoj prizna .vsem delavcem mesečni povišek 3000 frankov. Dalje zahteva, naj se določi minimalna mezda 19 tisoč frankov,- ki naj jo vlada zajamči.
Danes so v podporo teh zahtev izvedli veliko množično' akcijo Železničarji v vsej Franciji so stavkali od 8. do 10. ure zjutraj. Rudarji v severnih rudnikih Francije pa so razglasili 24urno protestno stavko.
Seveda je vlada spričo teh odločnih akcij francoskega delavstva znova zažugala z represalijami. Sprejela je vrsto u-krepov, ki naj onemogočijo borbo delavcev. Danes je Mo-
chov naslednik Queuille skL-ca.l predstavnike raznih ministrstev, da razpravljajo o akciji, ki naj jo podvzamejo proti delavstvu. Vlada žuga, da bo postopala v smislu zakona, ki govori o «sovražnih dejanjih proti narodni obrambi in "> sabotaži« ir. ki določa najmanjšo kazen 10 let’ prisilnega de la, najvišjo kazen pa obsodbo na smrt. Upravičeno borbo francoskih delavčev jn njihovo borbo proti vojni politiki francoske vladg nazivaio torej sabotažo.
V ospredju zanimanja je sedaj zopet tako imenovana generalska afera, v katero so vpletene razne visoke osebnosti in med katerimi tudi šef generalnega štaba general Re-vers in njegov prijatelj gene-
ral Mast. (Glej daljši članek v'našem dnevniku od 1. t. m.l.
Danes je general Revers pred parlamentarno anketno komisijo nadaljeval svoje izpovedi. Tajnik to komisije je po zaslišanju izjavil, da 'je imel zadnji del generalovih izpovedi dramatičen-. značaj. Tajnik jc^ dalje^ejap-da so -d generala zahtevali, naj pove, kdo so bile one vplivne osebe, s katerimi je bil v stikih nekdanji nemški vohun in koi-boraoio-hist Peyre, ki je tudi zapleten v afero id s katerim je bil general Revers v stikih. Toda Revers odklanja odgovor na ta ^vprašanja. Ostaja še vedno tajnost, katere osebnosti se skrivajo za tem molkom.
Komisija bo nadaljevala svoje delo 21. t. m. Objavili so
Danes se začne v Rimu
gospodarska konferenca CGIL
Delovno ljudstvo vedno odločneje protestira proti pogubni politiki vlade
fr
(0»
i«
F-
iti:
k0
-.o
\f
■ct
,d-
i"-
ne/stana-nl? _anieriške tvrd-
ružn.-, atldard»
Rado, uslužbe k‘av]ja Nbnistrstvu, angleški tvf1'	v,®dSard Sanders. Kle-
d,	Pr m°kos uslužbenec
h7Wnm le.nnp Just. katoliški So l'y, Vc„_ ln baronica Edina
hv *51H -	ouiu^uiuči. uči
Ch^arsknPl°nažo in sabotirali 8°spodarstvo. Vo-" eričari s^a organizarala
^išiljSeto,očita obtožnica, da
‘n An?leŽ I
Nh.Nda rstvn-	državno
im teh vnh ,e zaradi delova-X n°hui\ov utrpelo 14 mi (A i fl0nnt'
*eey CrtsuP,reci.s.ed„nik sodišča
RIM, 17. — Gospodarski položaj' v Italiji postaja vedno težji in bolj kot kdaj kodi se mu posveča posebna pažnja. Ministrski svet je med drugim danes razpravljal’tudi o gospodarskem vprašanju, notranji minister Scelba pa je poročal notranjem položaju.
Spričo vedno težjega gospodarskega položaja postaja vedno bolj aktualen načrt, ki ga je predlagala Splošna zveza dela. Po vsej državi se vodi sindikalna borba za izvedbo tega načrta, ki bi omogočil znatno izboljšanje položaja italijanskega delovnega ljudstva tn zaposlitev brezposelnih. V nedeljo se bo v Rimu začela go spodarska konferenca, ki JO_ Je sklicala Italijanska splošna zveza dela. Na tej konferenci bodo ob udeležbi in sodelovanju gospodarskih izvedencev dokončno izdelali načrt za gospodarsko in socialno sanacijo države.
Hkrati vodi italijansko delavstvo svojo borbo proti tako
imenovani agrarni reformi in [ spoštujejo najsvetejša čustva
za pravo agrarno reformo. Za nedeljo so napovedane velike ljudske demonstracije, na katerih bo sodelovalo nad 100 tisoč kmetijskih delavcev iz raznih občin y pokrajini Moderni.
Industrijski delavci pa nadaljujejo svojo borbo proti odpustitvam. Ravno tako se širi akcija pristaniških delavcev proti izkrcavanju ameriškega orožja. Splošna zveza dela odločno zanikuje lažne vesti kle-refašističnega časopisja in a-gencij, da so neapeljski pristaniški delavci sklenili, da bedo to orožje izkrcavali.
Komunistična parlamentarna skupina je v zvezi z zadnjimi incidenti v parlamentu, ko je De Gasperi v svojem govoru Žalil spomin padlih delavcev v Modeni in nazval tamkajšnje delavce ’ navadne zločince, zaradi česar je v parlamentu prišlo do pretepa, na svoji seji poudaril, da je dolžnost predsednika vlade in ministrov, da
članov parlamenta, naj pripadajo kateri koli skupini.
i I
za
BUKAREŠTA, 17. — Romunska vlada je izdala nov ukrep. Na podlagi tega se odslej ne bo mogel nihče vkrcati brez posebnega dovoljenja oblasti na ladje, ki plovejo po Donavi. Romunske oblasti bodo y katerem koli trenutku lahko napravile preiskavo na ladjah, ki bodo zasidrane y romunskih pristaniščih. Prav tako je z novim ukrepom prepovedano posadki ladje, da bi se posluževala radijskega aparata, razen v primeru nevarnosti.
t	-------
SOFIJA, 17. — Zunanji minister bolgarske republike je danes izročil jugoslovanskemu poslaništvu v Sofiji protestno noto, ker naj bi baje Jugoslavija kršila čl. 27 mednarodne konvencije o plovbi po Donavi. -
tudi včerajšnje generalove izpovedi, v katerih ■ ta obtožuje šefa kabinete., takratnega ministra zr. kolonije Coste Floreta, Herzoga ter ravnatelja varnostne službe Wybota. General Revers je.tudi dejal,'da je. bil žrtev spletke Coste Florete in visekjega kvaiiisapja,^rf- .policije.
Progresivna stranka ZDA
Mie Ln Kiiaishe
NEW YORK, 17. — y ZVezi z bližnjo letno skupščino pro-gresivne stranke ZDa, ki bo 24. februarja v Chicagu, je izjavil Arthur Shuster, tajnik ameriške delavske stranke in eden izmed voditeljev progresivne stranke, da bo ta skupščina pripomogla k okrepitvi, progresivne stranke in nadalj-! njemu združevanju vseh pošte- j nih Američanov na liniji borbe ' za mir, zoper oživitev nacizma v Nemčiji in zoper podpiranje generala Franca. Vrh tega bo progresivna stranka organizirala kampanjo za priznanje LR Kitajske m pospeševanje in krepitev trgovinskih stikov z LR Kitajsko.
Na področju notranje politike bo progresivna ' stranka izdelala načrt za obrambo državljanskih pravic v ZDA. Na koncu je Shuster obsodil politiko predsednika Trumana, ker ni ničesar storil za zmanjšanje brezposelnosti in za izboljšanje življenjskih razmer ameriških delovnih ljudi.
Vplivna ameriška organizacija ((American Friends Service Commitee« je zahtevala v nekem pismu od predsednika Trumana, naj ZDA priznajo LR Kitajsko in upostavijo z njo čim širše trgovinske stike. V pismu se poudarja, da je novi režim na Kitajskem posledica osvobodilne borbe kitajskega ljudstva. Velikanska večina kitajskega ljudstva, je rečeno v pismu podpira vlado Mao Ce Tunga, kar morajo ZDA upoštevati.
razprave in postopek proti prof. Budalu v odsotnosti.
Nato je spregovoril javni tožilec, ki je utemeljeval posamezne točke obtožnice, ki očita prof. Budalu, da y svojem članku trdi, da se je za Slovence y Italiji ustvarilo dušiji-vo ozračje in da se vsi državni organi z raznovrstnimi preganjanji in razdeljenimi vlogami trudijo, da bi odtrgali Slovence cd njihovega matičnega naroda in jih vključili v njim tujo kulturo ter da sedanja katoliška Italija slabo postopa š slovensko šolo ter da ji je Mussolinijev nauk bcij drag kot Kristusov. Ob koncu svojega govora je zahteval, da.se obtoženca spoznata za kriva iin da ju sedišče obsodi vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora.
V obrambo obtožencev je najprej spregovoril odv. GRUDEN, ki je sodišču dokazal, da prof. Budal v svojem članku ((Pojdite in učite vse narode v italijanščini« ni imel namena žaliti državnega čuta italijanskih državljanov, veliko večino katerih, spoštuje in katero spoštovanje potrjuje tudi v inkriminiranem članku in sicer v odlomku, ki se glasi: ((Vendar ne bomo nikoli pozabili, da so se stotiseči Italijanov borili kakor Slovenci zeper fašizem« in tudi v naslednjih stavkih kakor: «To upamo tudi zaradi velikih italijanskih duhov, ki so učili vse narode pravičnosti in borbe za človeško dostojanstvo. To upamo zaradi stetisočev Italijanov, ki so se boril; v zadnji vojni, zvesti naukom velikih italijanskih duhov, zoper organizirana volčja krdela zagrizenih, zaslepljenih ali zasužnjenih Italijanov«. Nadalje je odv. Gruden v dokaz spoštovanja, ki ga prof. Budal čuti do italijanskega naroda navedel tudi številne prevode najlepših del italijanske literature, ki jih je prof. Budal prevedel v slovenščino, ker italijanski - narod spoštuje in heče„ da .bi se slovenski nared lahko seznanil z italijansko književnostjo. Isto tezo je podprl tudi cdv. Sardcs iz Trsta, ki je med drugim dejal, da če' nekdo žali klerofašistično italijansko vlado, še zdaleč ne žali vse Italijane in tem mani pa še vero in njena načela. Qba sta odlični zagovor zaključila z zahtevo polne oprostitve obeh obtožencev.
Sedišče je tezo zagovornikov
sprejelo in Damira Feigla ter prof. Andreja Budala oprostilo* ker nista zakrivila kaznivega dejanja.
Racionnje premoga v New Mu
WASH!NGTON, 17. — Truman ie zahteval od posebne komisije, ki jo je bil imenoval, da izyede preiskavo o premogovnikih, naj mu jutri predloži poročilo. Ta odločitev se zdi, da potrjuje vesti, da izvaja ameriška vlada velik pritisk na vse prizadete, naj če ta teden rešijo spor v premogovnikih.
Medtem so sinoči v vsej državi New York uvedli racioni-ranje premoga, ker so se zaloge zmanjšale. Od nedelje dalje pa bodo prepovedani vsi svetlobni reklamni napisi.
John Lewis je ponovno pozval stavkajoče rudarje ZDA, naj se «brez odlašanja« vrnejo na delo «da se zaščiti blaginja našega sindikata in vseh njegovih članov«. Ta poziv je Le-wis poslal rudarjem v trenutku, ko Truman izvaja pritisk na prizadete, da naglo rešijo spor.
Trygve Lie o odnosih med velesilami
LAKE SUČCESS, 17.	-
Glavni tejnik OZN Trygve Lie je na tiskovni konferenci izjavil: ((Naklonjen sem pogajanjem Z velikimi državami na vsakršnf podlagi in v vsakem trenutku, tako v okviru OZN
k or izve« nje. Smatram, da bi bil položaj v svetu mnogo boljši, če bi v zadnjih treh letih bila prava pogajanja med velikimi državami ob večjem številu priložnosti.# Pripomnil .ie, da ie bil vedno naklonjen takim rešitvam, ker po njegovem mnenju, «sa Združeni na. rodi predvsem simbol za poga^ jai-la-ifa za poravnavo sporo;.A Zaključil je: «Danes imam trd-1 iro upanje, da se bo ta globoka želja narodov y svetu uresničila. Edine osebe, ki la.hko odločajo o najprimernejšem času in obliki pogajanj, so tiste, ki imajo odgovornost vodstva zunanjih zr.dev prizadetih držav.«
RIM, 17. — Vlada je danes sklenila, da ne bodo uvedli legalne ure in to zaradi tež-koc, ki bi nastale z mednarodnimi urniki.
RESOLUCIJA
o sklepih in nalogah 0F, ki so jo sprejeli delegati na okrajni skupščini v Dolini
Okrajna skupščina Osvobodilne fronte slovenskega naroda za dolinsko-miljski okraj pozdravlja glavni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in obljublja, da se bo še nadalje vztrajno borila za enakopravnost slovenskega ljudstva, za narodnostne, kulturne, gospodarske in socialne pravice.
Obsojamo razdiralno delo kominformistov, ki z obrekovanjem Jugoslavije in napadanjem socialistični domovini zvestih Slovencev rušijo slovensko-italijansko bratstvo, ter izjavljamo, da bomo posvetili vso skrb poglabljanju iskrenega slovansko-italijanskega bratstva in utrditvi SIAU-ja.
Kot doslej se bomo neizprosno borili proti imperializmu, našemu sovražniku, ki živi le na ramah in delu delovi nega ljudstva.
S ponosom in z zadoščenjem ugotavljamo, da se je Osvobodilna fronta kljub prizadevanju imperialistov italijanske in slovenske reakcije, da jo razbijejo, ter kljub kominformi-stičnim napadom, ne samo ohranila enotna, temveč da je s svojo zvestobo narodu in tradicijam narodno-osvobodilne borbe ves čas dosledno branila interese tu živečih Slovencev, razkrinkovala laži in obrekovanja o jugoslovanskih narodih, ki se bore za mir in enakopravne odnose med narodi.
Odločeni, da Osvobodilno fronto še ojačimo,
SE OBVEZUJEMO :
1. Organizacijsko izpopolniti OF, včlaniti vse Slovence tega okraja v OF, postaviti vaške odbore, pripraviti se na kongres OF za Tržaško ozemlje.
2. Povzdigniti kulturno delo v okraju in ojačiti naše kulturne organizacije SHPZ. Posvetiti vso skrb naši mladini na šolskem področju in braniti naše šole.
3. Reševati kmečke probleme, doseči izboljšanje gospodarskega stanja v okraju. Pri tem hočemo nuditi vso pomoč kmečki strokovni organizaciji ((Kmečki zvezi« in vključiti vse kmete, zakupnike in polovinarje v to organizacijo, ki si je nadela nalogo skrbeti za našega kmeta.
4. Nuditi vso podporo naprednim organizacijam kot SIAU-ju, ASI2Z in ZAM.
5. Ustvariti iz vsega delovnega ljudstva napredno fronto, ki bo enotna in močna, sposobna doseči demokratizacijo Tržaškega ozemlja.
Smrt fašizmu — svobodo narodu !
Koroški
se pripravljajo na volitve
Zaupanje koroških Slovencev v Demokratično fronto delovnega ljudstva
CELOVEC, 17. — Na Koro- mirovne pogodbe z Avstrijo od-
škem se Demokratična fronta delovnega ljudstva pripravlja na bližnje občinske volitve. V več kakor desetih občinah Slovenske Koroške je fronta predložila liste svojih kandidatov. Vsi ti kandidati so Slovenci ne glede na njihovo politično prepričanje. To je bilo mogoče doseči le zato, ker uživa fronta zaupanje med slovenskim ljudstvom. -V občinah, kjer je mešano prebivalstvo, bo fronta predložila skupne liste. Ljudska, socialistična in komunistična stranka pa na vse načine skušajo preprečiti fronti, da bi predložila svoje kandidatne liste. Nekateri čluni avstrijske komunistične partije na Koroškem so skušali preprečiti nekemu svojemu kandidatu, da bi Ut! nosilec skupne liste. Kandidat pa se je uprl nakanam voditeljev partije.
Avstrija čaka
na odgovor iz Moskve
LONDON, 17. — Sklicujoč se na mnenje diplomatskih krogov v Londonu, poroča «Reuter», da bo zasedanje namestnikov zunanjih ministrov za izdelavo
Nemške strokovnjake posili a jo v Tripolitarii j o
Angleži skušajo utrditi lutkovno vlado
MOSKVA, 17. — Moskovski radio je zvedel, da angleške vojaške oblasti pošiljajo iz angleške okupacijske cone v Nemčiji dva tisoč nemških tehnikov v Cirsnajko. V Bengasiju. in Tobruku je sedaj zaposlenih veliko nemških tehnikov in strokovnih delavcev. Angleži namreč na vse načine povečujejo svojo aktivnost in skušajo utrditi lutkovno vlado v Tripo-litanij'. Hoteli bi nam:'eč ustvariti isti položaj kot v Cirenaj-ki, da bi lahko z ni° sklenili pakt podoben onemu med Anglijo in Trz-nsjordanijo. Angleška vlada misij namreč, da bi se s takim paktom lahko upirala ameriškemu vdoru .v Libiji.
Sovjelsha bonlrnla
čeških železnic ?
PRAGA, 17. — V dobro ob-veščenih krogih izjavljajo, da bodo sovjetski strokovnjaki v kratkem prevzeli vodstvo železnice v Pragi, v Brnu in Mo-
ravski Ostravi. Sovjetski tehniki in svetovalci pa naj bi v kratkem zasedli svoja mesta na upravi in pri tehničnih napra vah češkoslovaških državnih železnicah.
HELSINKI, 17. — Pri volitvah predsednika finske republike je bil že pri prvem glasovanju z absolutno večino ponovno izvoljen dosedanji predsednik Paasikivi, ki je dobi! 171 glasov. Komunistični kandidat Pekkala je dobil 67, kandidat agrarne stranke pa 62 glasov.
SMa v laharli
JAKARTA, 17. — Tri tisoč tramvajskih in avtobusnih u-službencev je začelo danes zjutraj stavkati. Tako je bila vsa prevozniška služba v Jakarti paralizirana. Stavka je izbruhnila, ker so odpustili z dela 16 sprevodnikov brez poprejšnjega obvestila. Stavkajoči zahte-
vajo, naj odpuščene sPr e vodnike takoj sprejmejo v službo. Pogajanja med ravnateljstvom in uslužbenci niso dovedla do nobenega uspeha.
PARIZ, 17. - V krogih špan. skega poslaništva v Parizu vztrajno krožijo že znane vesti 0 trgovinskih razgovorih, ki naj bi bili v teku na poljskem poslaništvu med predstavniki Španije in sovjetske vlade. Po zadnjih vesteh naj bi bila SZ pripravljena dobavljat; Španiji žito in petrolej v zameno za volfram, živo srebro in oljčno olje. Baje nameravajo ustanoviti v Madridu tud; tajno sovjetsko trgovinsko predstavni-Štvo.
BEOGRAD, 17. — Prezidij Ljudske skupščine LR Srbije je izdal ukaz o pomilostitvi. Pomiloščenih je bilo 782 obsojencev.
loženo na nedoločen čas. Razen v primeru kakega nepričakovanega sporočila sovjetskega predstavnika Zarubina o napredovanju neposrednih sovjetsko--avstrijskih razgovorov na Dunaju, bodo namestniki še enkrat proučili nerešena vprašanja nato pa določili datum prihodnjega sestanka, verjetno spomladi. «Reuter» je zvedel iz zanesljivih virov, da doslej ni bil dosežen noben napredek v, neposrednih sovjetsko-avstrij-skih razgovorih. Avstrijska vlada še vedno pričakuje odgovor sovjetske vlade na predloge, ki jih je stavila v lanskem decembru.
..Epuracija" v avstrijski KP
DUNAJ, 17. — Nekateri avstrijski socialistični časopisi so pred kratkim pisali o položaju v, avstrijski KP. O trdnosti notranjega položaja ie dunajski politični krogi že možno dvomijo. List «Neuq Zeit« trdi, da je centralni komite avstrijske KP sklenil ponovno zamenjati vodilna mesta, tako da bi bila olajšana kontrola nad funkcionarji partije. Bivši minister dr. Altmann naj bi dobil nalogo organizirati in voditi epuracij-sko komisijo. Ta bi morala sistematično izključiti iz partije vse one člane, ki imajo brez dovoljenja vodstva stike s socialističnimi krogi in ki odkrito ali prikrito simpatizirajo s «titoisti» (katerih je vedno več v Avstriji) ali pa- sploh s ((titoizmom«. Imenovanje dr. Alt-manna za načelnika komisije je napravilo na dunajsko delavstvo globok vtis, in sicer zaradi tega, ker je bivši minister znan v levičarskih krogih že od leta 1934. Tedaj je Altmann kot predsednik arbitražne komisije socialističnih študentov izključil iz stranke vse študente komuniste.
Po pisanju lista «Neue Zeit« grozijo enotnosti avstrijske KP tudj osebna nasprotstva med nekaterimi voditelji. Na primer med Koolenigom in ErnJ stom Fischerjem.
■KRATKE— “—V E S T 1=
ov škode.
v Gi
>*-?cital obtožnico je sodi-zasliševati obtožence.
6rifr bd
jn * zaslilan Geiger, ki ijda ul sv°io krivdo. Priznal
P„°v. le?V !946'stopil v
j OČij obveščevalno sli-5''-jldobfi Za sY°ie delo je s mui! ko ameriške '^ kasneje o. - .
3. Poslaništva
S'ev7,flaništva v Budim-fcnl tožj,.“a ?o informbirojev-
(jXs vt". l?rabili tudi to
(L torjevi ]e svrhe. Zalo so v S? Se je -bsJa utaknili izjavo,
v delavnicah ZSSR Zaslišani
arWr, sahptaža v ............-
? V pJt vršila „a žkodo ZS;
bil ili^osiavije. Zasliša 1 načpwuob*ozcnec Rado, o na ministrstvu
je da
agent Inteli-dr-
Va Prizna]ar-Sanders )e Prav’ skn v ^ PrišV, ios.?Juti ktivega
ii S
rez- organ121ral vohunsko
ta]4ian Ecl^to^- Angleški Priir5,ar Sande Č
na Madžar-. --..ders ie izja-
, gospol^1111!1!8- v°-
tožo ’
Pariz 'e bil v preteklih dneh središče’ zapadnoevropske gospodarske politike. Dne 30. pr. m so podpisali britanski zakladni minister Cnpps m zunanji ministri Švedske, Norveške ter Danske že dolgo napo: vedani sporazum o ustanovitvi (-omejene finančne unije« med temi državami m VePko„,BTr tanijo. Ta nova zveza, «UN -SCAN» imenovana, zaenkrat praktično vsebuje dogovor o plačevanju in osvobodnem kroženju kapitalov, ne pa sei o svobodni izmenjavi blaga. Toaa vseeno pomeni prvo važno britansko zmago v teh pariških dneh. Druga zmaga britanske trdovratnosti je po mnenju o-pazovalcev v tem. da je bil imenovan na istočasnem zasedanju pariškega odbora Marshallovih držav OEEC za stalnega ((političnega« šefa tega odbora holandski zunanji minister Stikker. Holandska je bila doslgj namreč «longa ma-nus« pri vseh britanskih intrigah.
Lahko bi tedaj zapisali, da je Hoffmanova formula o ‘ evropski ((integraciji« ERP-držav skoraj propadla. Evropski tisk označuje zasedanje- 18 ministrov OEEC v Parizu, ki so ga zaključili prve dni februarja, za razgovor «kjer so iskali kompromis med vsemi nasprotji«. O drugem- poročilu OEEC gle-
AMERIŠKI NEUSPEH NA PARIŠKEM ZASEDANJU OEEC
de gospodarskga stanja 18 dr-žav-članic pa pravi, da je le »poskus prikazati Američanom za belo to, kar se j*m zdi vsaj sivo«. Poročilo, objavlje-no prve dni februarja, vsebuje pregled dcseženih.uspehov, študijo o gospodarskih načrtih držav-članic za 1950-51 in 1951-52 ter analizo metod, s pomočjo katerih naj bi prišli do »popolnega o-zdravljenja«. Glavni tajnik Mar-jolin je na tiskovni konferenci skušal optimistično razlagati vsebino poročila, obenem pa je priznal, da je ostalo nespremenjeno »težko« ali »najtežje« vprašanje pomanjkanja dolarjev. Zato na vprašanje pariškega dopisnika milanskega lista «24 ORE», čemu smatra OEEC položaj za tako zadovoljiv ko pa je sam Hoffmann iziavil da so rezultati ((porazni« in’ da je treba ERP nadaljevati zgoli iz ((političnih razlogov« - ni vedel kaj reči, razen, da je to Pač mnenje vodstva OEEC.
Pri vsaki ,seji, kjer skušajo seveda vsi ugotoviti Cim večje soglasje, v resnici udarjajd' na-
sprotja vse bolj grobo in ne-ovržno na dan. Celo med Američani samimi so kričeča nasprotja., ECA, Hoffmann in razni uradni krogi so vrgli v promet geslo o integraciji in
0 klirinški denarni uniji članic OEEC. Toda razen Britancev je nastopil proti temu najglasneje Mednarodni monetarni fond v osebi predsednika C. Gutta-a in ameriškega ravnatelja zavoda Southarda. Ta dva sta protestirala pri Trumano-lem »National Advisory Con-cil«, češ da bi taka unija ustvarila »strniene valutne skupine«, kar bi pomenilo preziranje finda in bi povzročilo izklju-tenje ameriškega blaga z vseh vključenih področij. Njune be-side je podprlo ameriško po-
1 edelsko ministrstvo, ki ima ;adnje čase vse večje težave s preobilico pridelkov, za katere mora plačevati farmerjem visoke garantirane cene, tako da znova govore o uničevanju preobilja, (n. pr. določeno je že, da bodo uničili okrog 1 milijon 350.000 ton krompirja). Gutt je poudaril, da bi Hoff-mannOva »valutna linija« krat-
komalo odvzela Fondu področie vseh držav-članic, ker je predvidena za bankirja unije Banka za mednarodna plačil« v Baslu.	.	v
V tej zvezi je zanimivo beležiti poročilo Mednarodnega monetarnega sklada 0 uspehih razvrednotenja valut, ki so ga lani zahtevali Američani Namen čimbolj okrepiti izmenjavo med državami zapadne sfere zlasti z ZDA, da se ublaži po manjkanje dolarjev, ni bil dosežen. Poročilo ugolavlja na podlagi primerjave o trgovin-1 ski izmenjavi posameznih držav v prvi polovici 1949, da v odnosu nasproti drugim, nobena država praktično ni razvrednotila. Funt sterling se je na nr-razvrednotil nasproti valutam držav-odierr.alk za 9,3 odst., nasproti valutam dobaviteljev pa za 12,9 odst. Korist so imele pač ZDA, ki od septembra dalje kupujejo v inozemstvu za 13 l odst. ceneje, prodajajo pa svoje blago inozemskim kupcem za 16,1 odst. dražje.
Ako se sedaj povrnemo k pariškemu. zasedanju, se1.nam vsili vprašanje, -čertu ni Hoffmann
nič dosegel, ko je še decembra grozil skoraj odkrito? Razen denarne unije in skupnega šefa OEEC je bil namreč zahteval še čim največjo svobodo med-evropske trgovine in odpravo sistema dvojnih cen (za notranji trg in izvoz). Velika Britanija in Zapadna Nemčija). Ako bi bil ta mesec ostro ponovil zahteve, bi bil sicer prepir med prisotnimi glasen, toda bolj ali manj bi se le morali ukloniti. Toda Hoffmann je molčal. Zakaj? Američani so se zavedli, da bi Velika Britanija lahko zahtevala in tudi dose-, gla vključenje vsega funtovega bloka v »klirinško OEEC unijo«, kar bi pomenilo, da bi dolarji Marshallovega plana šli za nakup živil in surovin v Corn-rnonwealthu, ne pa v ZDA. Tega se je ustrašilo ameriško, poljedelsko ministrstvo, ki brezpogojno nadaljuje Trumanovo politiko demokraiske stranke nasproti ameriškim farmerjem in izda milijarde dolarjev letno za to, da drži visoko cene poljedelskih pridelkov. Ce bi dolarji ameriških davkoplačevalcev, ki jih je ameriška vlada
politizirala v Marshallov plan, plačevali britanske t. j. Com-monvvealthove dobave Evropi, bi bilo to za ameriško vlado vendarle nemogoče. Poljedelski minister in predsednik Monetarnega fonda sta torej Hoff-mannu zaprla usta še predno se je odpravil na pariško zasedanje. Pariške seje so bile zato brezplodne za usodo ERPa. Razočaranje je veliko, tembolj ker se čuje, da misli ameriški Kongres znižati fond ERP za prihodnje leto 1950-51 od že znižanih 3 milijard na 2 5 milijardi dolarjev. Prav tako so bili delegati ECA pripravljeni prispevati za «osnovno glavnico« bodoče klirinške unije le kakih 150 milijonov dolarjev, namesto potrebnih 350 milijonov, ki bi to unijo napravili resnično samostojno. V tem pogledu so Američani morda nehote ustregli Britancem, ki se upirajo predlogu »unije« predvsem- zato ker bi taka unija imela v vprašanju valutno-fi-nančne politike precejšnjo moč in bi bili lahko v njej delegati Vel. Britanije preglasovani. ■ Seveda; pod pogojem, da ta u-
nija zares omogoča samostojnost nasproti ZDA Ker to odpade, odpade tudi britanski strah podrediti se evropski večini.
Zanimivo pa je ,da britansko nasprotovanje ameriškim politikom in upravi ECA Vel. Britanije prav nič ne moti, da se i'e bi znova pogajala — predstavniki britanskega zakladnega ministrstva in ameriške vlade so se menda že sestali — za veliko dolarsko posojilo. Vesti o tem navajajo vsoto 2—4 milijarde dolarjev. Pri tem se Cripps spretno poslužuje volitev v Angliji, ki so pred durmi. Z njimi je utemeljeval svojo zavrnitev razpravljati sedaj o vprašanju dvojnih cen (za premog), z njimi pa se menda tolažijo tudi nekateri vvashing-tonski krogi, ki računajo, da bi se britanska nepopustljivost pozneje izpremenila. Nedvomno so v ozadju pariških zasedanj tudi te volitve. Vendar pa ne morejo bistveno vplivati na nasprotja, ki smo jih ugotovili. Odločile bodo le po kateri poti naj bi Britanci prišli do levjt-ga deleža pri "'-vidaciji F.HRn Tega se menda zavedajo osta'i in zato hitita Pariz in Rim Kako bi skupno z Beneluxom vendarle čimprej skrpali '(Fini-beJ«, zvezo Francije, Itali >e in Beneluxa, kot protiutež «Uni-1scan»-u
BEOGRAD, 17. — Predsednik Ljudske skupščine je odlikoval 240 delavcev in uradnikov električne industrije za zasluge, ki so jih pridobili na delu. Podpredsednik Ljudske skupščine Dmitar Vlahov je sinoči izročil v Beogradu odlikovanja trinajstim inženirjem, tehnikom in delavcem.
BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska šahovska prvaka Svetozar Ghgorič in Peter Trifunovič sta danes odpotovala v Buenos Aires, kjer se bosta udeležila meorarodnega šahovskega turniria. Cez nekaj dni jima bo siediU tudi šahovski mojster P'rc.
♦
CHICAGO, 17. — Dve veliki sindikalni organizaciji železničarjev sta javili, da bodo njuni člani začeli v ponedeljek stavkati Obe sindikalni organizaciji zahtevata 40urni delavski teden, ne da bi seveda pri tem železničarjem zr.i-žali plače. Dalje povišanje neke posebne doklade in razna druga izbolšanja.
BONN, 17. — Vlada v Bon-:u se je danes sestala pod redsedstvom Adenauerja in ■reučila spomenico visokih rvezniških komisarjev. Spo-enica namreč kritizira go-'odarsko politiko zvezne lade. V glavnem opozarjajo avezniški komisarji na vse večjo brezposelnost v Zahodni Nemčiji. Komisarji svetujejo nato, naj bi vlada uporabila dolgoročne kredite in vključila brezposelne v nemško industrijsko produkcijo,
= 2 =
13. februarja; 1$
Zopet
šola
v Ulici
sv. Frančiška
Stavka tiskarskih delavcev mm je onemogačilg, da bi na. pisali te vrstice preje, da si bo slovenska javnost na jasnem a tem, komu služi usoda slo-venske šole tudi za politične špekulacije. ePemok racija« od 3. februarja je namreč v svojem članku «Sola v ulici Sv. Frančiška i,i slovenska javnost» dopovedovala, da je «Pri. morski dnevnika namerno napačno prikazoval naši javnosti vprašanje šole v Ulici sv. Frančiška. Ce bi gospodje od »De-mokracijen bili Prisiljeni $ prstom pokazati na eno samo točko našega napačnega prika. zovanja, bi bili v. silni, neizbežni zadregi. Toliko bolj, ker bi vsako njihovo zavijanje spoznali kot tako vsi starši prizadetih učencev slovenske šole iz Ulice sv. Frančiška. «Primorski dnevnik» je namreč tiste dni poročal točno to, kar so nam poročali starši sami, ki so samoiniciativno, v samoobrambi napravili vse potrebne korake in odločitve. Da so pri tem uživali vso moralno podporo ^Primorskega dnevnika» jn naših organizacij je povsem na. ravno. O tem bi se lahko gospodje od »Demokracije* prepričali tudi pri onih starših, ki so morda politično bližji njim kot ng.m, pa so smatrali za potrebno,da vvprašanju obrambe slovenskešole nastopajo vsi starši enotno. Mi nismo prav gotovo nikogar vprašali po njegovi politični legitimaciji in smo bi-
P0R0ČIL0 ODBORA ZA POMOČ STAVKAJOČIM INDUSTRIJSKIM DELAVCEM
linje mi n
da bi tržaško delavstvo ne prejelo pomoči, ki so mu jo nudili delavci cone B - Odklonitev živil za stavkajoče delavce je bila cena za »doseženo enotnost" med vidalijevskimi sindikati in ostalo reakcijo
Odbor za pomoč stavkajočim delavcem sporoča, da je v coni A Tržaškega ozemlja zbral 1 milijon in 12 tisoč lir. Nabiranje je izvršil za pomcč stavkajočim s sodelovanjem organizacij, ki ta odbor setstavlja-jo, in sicer KP STO, SIAU, VE, ASI2Z, Zveze partizanov STO-ja, ZAM, SHPZ, Zveze prosvetnih dglavcev, Akcijskega sindikalnega odbora ter političnih preganjancev.
Znesek 1,127.000 se bo za malenkost zmanjšal za stroške čuvanja, zdravniškega pregleda, spremstva itd. Te stroške je bilo treba v Trstu poravnati za 500 stotov živeža, namenjenega stavkajočim.
Glede te količine živeža, ki je prispela v Trst iz Istrskega okrožja kot prvo darilo tamkajšnjih delavcev, sporoča odbor za pomoč stavkajočim, da je bilo treba po 6 dneh, ko so bila ta živila v tržaškem pristanišču, odpeljati skoraj vso količino nazaj v cono B. Zaradi nerazumljivega ponašanja stavkovnega odbora, ki je ta živila odklonil, je Vojaška uprava v nasprotju s svojimi prvotnimi obljubami ukazala, svojim davčnim in carinskim organom, da iterjajo za omenjeno blago vse različne takse, ki bi samo za to prvo količino znašale več milijonov. V takem položaju odbor za pcmcč ni megel storiti drugega, kakor da je živila zopet odpeljal v cono B ter tamkajšnjemu okrožnemu odboru za pomoč nasvetoval, da bi se ta živila na kak način stavila na razpolago stavkajočim,
Od 500 stotov živil jp bila izvzeta od hujšega obdavčenja
Ča pogodba z Zvezo malih in-dusfrijcev.
Delavci SELVEGa so namenili stavkajočim prejemke enega dne, delavci pa, ki so bili za časa splošne stavke izvzeti iz stavke, so izročili koordinacijskemu odboru za pomoč stav. kajočim ves zaslužek obeh dni splošne stavke.
Danes ob 10.30 bo v Miljah zborovanje stavkajočih, v nedeljo pa bo ob enaki uri na dvorišču Delavske zbornice zborovanje industrijskih delavcev. Koordinacijski odbor za pomoč stavkajočim je za danes popoldne ob 18.30 sklical na sedež Delavske zbornice zaupnike ter tovarniške odbore strokovnih zvez, ki ne stavkajo.
li enotnega nastopa vseh star. | samo moka. Zaradi večdnevnega iev res iskreno veseli.
Tudi prvi del članka, bolje rečeno prvi članek objavljen v ((Demokraciji« z dne 27. januarja, smo ocenjevali kot pozitiven doprinos k obrambi slovenskega šolstva in še danes smo prepričani, da je ta prvi članek napisalo drugo, bolj pošteno pero, kot Pa oni članek, ki pod tremi zvezdicami v isti številki «Dcmokračije«
IZDAJA borbo slovenskih staršev za enakopravnost slovenske šole.
Ko smo mi opravičeno očitali gospodom od, ((Demokracije« izdajstvo interesov slovenskega ljudstva in slovenske šole, smo se opirali prav na ta članek in smo s CITATI in ne s pavšal, nimi obtožbami dokazali, da je ta članek pomenil nož v hrbet prizadevanjem VSEH STARŠEV, da se pravično uredi tu--di vprašanje začasne namestitve šole iz Ulice sv. Frančiška.
Ta članek pod zvezdicami je bil NAROČEN OD GOSPO.
DARJEV, ki jim S DZ služi; Pa četudi ga je napisal akrobatsko spreten pisec, se ni mogel s svojim zavijanjem izogniti, da bi vsak pometen čitatelj ne pogruntal da gre za lakajsko uslugo, ki jo je člankar moral izvršiti — po riaročilu.
Le zakaj nam »Demokracija* odgovarja na dolgo in široko z opisovanjem «intervencije» zaslužnega gospoda Agneletta?
Izpodnese naj naše ugotovitve na tistem članku, na osnovi katerega smo mi te ugotovitve postavili. Hic Rhodus, hic salta! Sicer se bomo kasneje pomudili tudi na vrednosti Agne-lettcvik ((intervencij«, za danes pa ugotavljamo in še enkrat poudarjamo, da je bil drugi členek pod tremi zvezdicami v «Demokraciji» z dne 27.1. zares hlapčevska usluga "alijanski šovinistični reakciji in okupa. cijski upravi in ta usluga pomeni > trenutku, ko vodimo vsi starši borbo za šolo svojih otrok, navadno izdajstvo. In to izdajstvo slovenskih narodnih interesov je bilo resnično izvršeno prav iz politične špekulacije Na to naj odgovori »Demokracija*, potem bomo šli leje i po vrsti tudi na druge «zasluge* gospoda Agneletta in njegovih oprod.
zadržavanja v prostj luki pa se je ksikih 100 stotov koruzne moke pokvarilo.
Odbor za pomoč stavkajočim industrijskim delavcem obvešča stavkovni odbor, da mu je na razpolago navedena vsota denarja in naj stavkajloči odbor sporeči način za prenos omenjene vsote.
Ko je stavkovni odbor zagrešil neodpustljivo dejanje, da je odklonil prvo količino živil in denarja, ki mu jih je stavil na razpolago odbor za pomoč stavkajočim, se je v prebivalstvu razširilo prepričanje, da je ta odklonitev eden izmed pogojev za zloglasno ((doseženo enotnost*. Tajko ravnanje pa j® postavilo ljudi iz vodstva stavke in njihove oddaljenejše organe v protislovje. Obveščeni smo namreč, da njegova baza in zlasti vidalijevci po vaseh in po mestu izsiljujejo od zaupnikov odbora za pomoč stavkajočim zbrani denar in se sploh razburjajo, češ kam je šel ta denar itd. To je spet druga slika, ki prikazuje nepoštenost tega vodstva borbe, ki je služila samo tržaški in tuji reakciji. Delavcem naj bo to vsaj dobra šola za v bodoče.
Tudi tramvaj na Opčine spet vozi
Stavkovni odbor sporoča v svojem 20. sporočilu, da se stavka industrijskih delavcev nadaljuje. Delavci, ki bi naj pričeli z delom morajo prejeti dovoljenje stavkovnega odbora na dom, kajti samo to dovoljenje zagotavlja, da je delodajalec pristal ria pogodbo o plačilu zahtevanega ekonomskega priboljška. Vedno več lastnikov industrijskih podjetij, ki niso včlanjeni v Zvezo malih industrijcev, prihaja k stavkovnemu odboru, da podpišejo pogodbo s sindikalnimi organizacij ami.
Za ACEGATom je tudi ravnateljstvo »Malih železnic* pristalo na plačilo dodatka dnevnih 56 lir. Tako je tudi tramvajska služba med Irstcnr ir. Opčinami vzpostavljena. Tudi avtonomni institut ljudskih hiš (IACP) je glede svojih uslužbencev pristal na to, kar dolo-
ziveza
na stadionu ..Prvi maj"
Včeraj so začeli razdeljevati na stadionu «Prvi maj* živež, ki so ga nabrali delavci v coni B za stavkajoče delavce v Trstu. Zaradi ovir okupacijske oblasti razdeljujejo le belo jn koruzno moko. Ostalo blago, ribe, mast, krompir, marmelado, sladkor in tobrk pa delijo na bloku cone B v Škofijah in v Kopru Dopoldne je prišlo po blago le manjše število delavcev; eni niso imeli časa, drugi pa niso še vedeli za razdeljevanje. Ta.
koj popoldne pa so strino prihajali in odhajali delavci ali njihove žene. Do večera je število tistih, ki so dvignili živež, zelo naraslo. Nekateri pa so že dvignili tudi blago na bloku v Škofijah in so vsi zadovoljni prišli potem obvestit tovariše, ki razdeljujejo blago na stadionu »Prvi maj*.
Razdeljevanje poteka naglo in nemoteno. Le okrog poldne so prišli trije vidalijevski «fr-kolaci* iz Skednja na ogled. Verjetno so si mislili, da bodo tam dobili «m,nožico nahujskanih delavcev*, ki pljuvajo na tovariško pomeč delavce.v iz cone B, Pa bili so sami. Nemoteno so si lahko ogledali, kako poteka vse v redu, zz gledali so količine pripravljenega blaga za razdeljevanje, začudeno so' čitali obvestila in podatke o živežu, ki je na razpolago V Škofijah. Veseli obraz; gospodinj in delavcev, ki so odnašali domov, kar so jim bratsko poslali delavci iz cone B, pa so jim bili jasen odgovor na vse laži in psovke vi-dalijevskih sindikalistov, katerim je bolj pri srcu hujskanje delavcev proti delavcem kot pa borba proti velekapitali, stom.
Razdeljevanje živeža se nadaljuje nepretrgano od 8.30 do 19. ure.
NAVODILA STAVKAJOČIM
za razdeljevanie hrane
Od živeža, ki ga je nabralo delovno ljudstvo cone B za pomoč stavkajočim tržaškim industrijskim delavcem, bo od danes v petek, 17. t. m. od 7 ure zjutraj Odbor za podporo stavkajočim razdeljeval na stadionu «Prvi maj* na Vrdelski cesti za vsakega stavkajočega;
4 kg bele moke in 1 kg koruzne moke.
Sladkor, zabela, marmelada, ribe, krompir, cigarete in tobak pa se bo razdeljeval na bloku cone B v Škofijah ali v Kopru, ker je na ta živež angloameriška vojaška uprava zahtevala od Odbora za pomoč stavkajočim več milijonov lir carinskih pristojbin, ki bi jih meral plačati odbor na škodo stavkajočih.
Zato lahko vsak stavkajoči ali član njegove družine dvigne na bloku v Škofijah ali v Kopru sledeče količine živil:
1,5 kg marmelade — 1 kg zabele — 5 kg sladkorja — 5 kg rib — 5 kg krompirja — 250 g tobaka.
Vsak stavkajoči naj prinese s seboj: živilsko izkaznico in eno izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga) svojega podjetja.
KOLEDAR
QiedaMdče - 'dOm- - iRadio-
Sobota 18. februarja
Simeon, Drago Sence vzide ob 7.04, zatone ob 17.35. Dolžina dneva 10.36. Luna
vzide ob 7.54, zatone ob 19.17.
Jutri nedelja 19. februarja
Konrad, Miloslav
Seja predsedstva cone
Bodo gradili v Miljah novo prevozno ladjo?
Na redni seji predsedstva cone, ki je bila v sredo 15. t. m. pod predsedstvom inšpektorja dr. Furiana, je conski upravni odbor sklepal o številnih problemih redne uprave. Med drugimi je tudi odobril odločitev mestne občine o povišani- tarifi za razobešanje zidnih lepakov. Najvažnejši sklep pa je bil oni, s katerim je upravni odbor odobril odlok miljske občine o zgraditvi nove prevozne ladje. Od 25 prisotnih članov jih je 23 glasovalo za prvotni predlog. Ladjo bi zgradili s pomočjo sredstev ERP in bi stala okrog 220 milijonov lir.
Podelile« Prešernovih nagrad
Slovensko hrvatska prosvetna zveza je letos na Prešernovi proslavi prvič podelila pet Prešernovih nagrad
Ker zaradi stavke naš i skupinam ali posameznikom, ki list ni izhajal, nismo po- se b0cjo vsako leto na svojem r n	področju posebno odlikovali.
režali o nekaterih dogodkih, ki jih moramo čeprav z zamudo, vendar omeniti.
Slovensko - hrvatska prosvetna zveza je na obletnico Prešernove smrti 8. februarja priredila Prešernovo proslavo. Obletnica Prešernove smrti je za Slovence vsako leto kulturni praznik. Pa » ne samo - 8. februarja temveč ves teder. pred tt'» 'obletnico je posvečen Prešernovemu spominu.
Slovenci v Trstu Prešernovega praznika ne moremo proslaviti tako, kot bi se spodobilo za tak dan. Čeprav slavimo spomin pesnika evropske višine in čeprav ga slavimo v Trstu, to je skoraj v velemestu, se moramo vendar na to proslavo zbirati v predmestnih zasilnih dvoranah. Pri velikem številu dvoran v Trstu za slovenske kulturne prireditve ni dostojnega prostora. Slovenci vidimo v tem očitno voljo in hotenje vseh oblasti od vojaške uprave do mestne občine da naše kulturno delovanje in naš kulturni razvoj zavirajo in končno zatro. Noben izgovor in nobena pretveza nas ne more in nas ne bo mogla nikoli prepričati, da ne bi bilo mogoče tržaškim Slovencem dati na razpolago dostojne dvorane za tak praznik kakor je Prešernova spominska proslava.
□asi se letošnja Prešernova proslava uvršča med redne vsakoletne Prešernove proslave in torej ni imela tistega značaja kakor lani ko smo slavili stoletnico Prešernove smrti, je bila vendar za nas tržaške Slovence letošnja na zunaj skromna proslava v dvorani stadiona »Prvi maj* vendar pomembna. Prvič so bile namreč v Trstu razdeljene Prešernove nagrade.
Glavni odbor SHPZ je na eni izmed svojih sej sklenil, da bo podelil denarne nagrade raznim kulturno prosvetnim
Te nagrade se bodo razdeljevale na obletnico Prešernove smrti in se bodo imenovale Prešernove nagrade. S tem, da je SHPZ ustanovila te nagrade m jih imenovala po Prešernu, je hotela poudariti kulturno enotnost z matično slovensko kulturo; v Sloveniji se namreč tudi vsako leto na Prešernovo obletnico razdeljujejo Prešernove nagrade.
Letošnji nagrajenci so naslednji:
1. Pevski zbor «Ivan Cankar«, ki je prejel kot nagrado 30.000 lir.
2. Pevski zbor »Slavko Škamperle» je prejel 20.000 lir.
3. Dijaška folklorna skupina je prejela 15.000 lir.
4. Mladinski tamburaški zbor ((Ivan Cankar» -U prejel 10.000 lir.
5. Pionirska skupina iz Pia-
vij je prejela 30 knjig.
Pri podelitvi nagrad ni odločala zgolj trenutna kvalitetna višina posameznih skupin, temveč tudi volja za kulturno delo kljub pogojem, ki so bili prav v zadnjem letu kaj nepovoljni zaradi znanega divjaškegp, kulturi sovražnega razbijaštva vi-dalijevskih kominformistov. U-poštevalo se je nadalje, kako je katera skupina znala pritegniti v svoje vrste mladino in kakšne uspehe je nadalje katera dosegla v take vrste
10D kg lelko mino so razstrelili
V četrtek so čistilci min skupno s člani civilne policije razstrelili 1000 kg težko mino. Nevarno operacijo so izvršili 1 miljo in pol oddaljeni od dige R. Rizzo.
DELOVANJE KMETSKE ZVEZE
Prejeli smo
Prejeli smo od tako imenovanega »Akcijskega odbora za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja* nekakšno »izjavo* o sestanku slovenskih občinskih svetovalcev občine Devin - Nabrežina v nedeljo 12. t. m. o obljubi teh svetovalcev, da bodo BREZPOGOJNO branili realizacijo Svobodnega tržaškega ozemlja itd. Ob tej priliki opozarjamo vse Slovence Tržaške-ga ozemlja na naš včerajšnji članek pod naslovom »AKCIJSKI ODBOR* IN NJEGOVI OČETJE*. Omenjeni akcijski odbor je namreč začel izkoriščati neooučenost naših ljudi o tem, kaj se prav za prav skriva pod zvonko lirmo tega »Odbora*.
NI prav nobenega dvoma,
Seja izvršilnega odbora KZ
27. januarja t.. 1. je bila seja izvršilnega odbora Kmečke zveze. Na podlagi objavljenega dnevnega reda je odbor razpravljal ij) sklepal o nekaterih najnujnejših zadevah.
Predvsem je odbor pripravil
mm\ mm
n
r
M
Na okrajni skupščini v Dolini so bili izvoljeni v glavni odbor OF za miljsko-dolinski
okraj:
1. Pavlič Viktor, 2. Hrvatin Pavel, 3. Pipan Kazimir, 4. Lo-redan Cetko, 5. Cok Cvetko, 6. Babič Aleksander, 7. Loredan Ižidor, 8. Sodnik Guerrino, 9. Furjanič Doro, 10. Sturman Josip, 11. Purger Stanko, 12. Kuret Silvester, 13. Veljak Lazar,
da njegovi očetje nimajo iskre- i 14. Drganc Josip, 15. Sancin nih namenov braniti Tržaško j Marij, 16. Sancin Josip, 17. 2er-
ozemlje, temveč oa poa tem geslom zasledujejo svoje špekulativne politične interese, za katerih dosego bi hoteli izkoriščati naše ljudstvo. Zato pozivamo vse naše čitatelje, da pazljivo spremljajo vse naše članke, ki smo jih in ki jih bomo o delovanju omenjenega »Odbora* objavljali v našem dnevniku.
jal Andrej, 18. Petaros Josipi-na, 19. Družina Vlasta, 20. ‘ Petaros Meri, 21. Klun Drago, 22. Bandi Boris, 23. Kofol Jerica, 24. Hrovatin Angel, 25. Zerjul Josip, 28, Hrovatin Sabina, 27. ?obec Josip, 28. Sancin Josip, 29. Lavriha Josip, 30. Prašelj Josip, 31. Stranj Ivan, 32. Stranj Josip, 33. Pangerc Josip, 34. Žigon Milena,’
vse potrebno za takojšnji začetek poslovanja zveze, tako da ta že lahko sprejema stranke, ki želijo pojasnil in nasvetov za rešitev najnujnejših pro. blemov.
Seja odbora je odločila, da se takoj zaprosi za zastopstva v raznih komisijah in uradih, kakor tudi da zveza stopi v stik z merodajnim;, oblastmi sp bodoče urejevanje številnih zadev članstva. Enako bo zveza stopilg v stik z Gospodarsko delegacijo FLRJ v Trstu zaradi obmejnih problemov, ki zanimajo kmetove lce tn čium. Nadalje se je odbor spoiuzu-mel za sestavo komisije, strokovnjakov v pravnih, gospodarskih in drugih zadevah, ki bo pričela s proučevanjem ne-krterih splošnih vprašanj, ki težijo obdelovalne zemlje m čakajo na rešitev. Da s« bo pa moglo vodstvo zvez,- zavzeti za nerešena vprašanja h- izvršilni odbor odločil' postopoma sklicevati krsjevnp zborovanja kmetovalcev, na katerih bo vsak prizadet imel nr žnoat razložiti svoje težave. Istočasno pa bodo na teh posvetov:-njih dani nekateri koristni nc-sveti.
V mesecu februarju bort<> v posameznih krajih in sektor jih imenovani tudi zastopniki ali zaupniki Kmečke zveze, na katera sc bo čUnstvy p0 pr. trebi obračalo. Odbor ;>(■ neto
sklenil, da se vpisovanje v Kmečko zvezo nadaljuje brez prestanka, zato . bo ena izmed najvažnejših nalog bodočih za. upnikov zveze prav vpisovanje še nevčlanjenlh kmetovalcev. Končno so razpravljali o možnosti čim boljšega obvešča nja članstva po časopisju in z uvedbo medsebojnega dopiso. vanja med člani in zvezo v obliki vprašanj in odgovorov.
Sestanek kmetov iz Lonjeria in Kafinare
31. Januarja t. I. so se krnel je iz Lonjerja in Katione ponovno zbrali, da preučijo nekatere aktualne probleme. Na sestanku je bil prisoten tudi predsednik Kmečke zveze Andrej Krišiak, ki je prisotnim obrazložil naloge, ki si jih je začrtala Kmečka zveza. Po drugi strani pa so kmetje prikazali svoje težave in se pogovorili, kako bi se dala na najboljši način in čim hitreje urediti nekatera vprašanja. Med temi je zadeva odškodnine za razlastitev zemljišč pri gradnji Italstrade; dalje zaradi škode, ki jo povzročajo zrsed-bene vojaške sile «a jjašnikili, ne da bi za to prizadeti prejeli določeno odškodnino itd. Govora je bilo tudi o vprašanju jusov. še posebno skrb pa daje Lonjercem in Katinarcem pereče vprašanje semen in kr. me. Končno so sklenili obrniti se za rešitev nekaterih vprašanj posamezno ali skupno na zvezo, da bp posredovala na merodajnih mestih.
udejstvovanju, ki pomeni novost v našem kulturnopresvet-nem delu-
Razdelitev nagrad je napravila zelo ugoden vtis-ne le pri nagrajencih temveč pri vseh navzočih.
Program proslave so z recitacijami izpolnili člani Slovenskega geldališča Drolčeva, Lu-keš. in Raztresen. Pevski zbori »Ivan Cankar*. «Slavko Škamperle*, «Tr?aški zvon* in bar-kovljanski pevski zbor so zapeli več pesmi, izklesan govor o Prešernu in njegovi dobi pa je imel tov. prof. Rudolf Be-nulič.
SLAVA PADLEMU BORCU
k Mim
Te dni praznujemo peto obletnico smrti tov. Vladimirja Žvaba — Nikolaja, ki «e je rodil 12. IH. 1910 v Skopem na Kras«. Ze kot študent realke je tov. Vladimir sodeloval v antifašistični borbi s Pinkbm Tomažičem, Prvič je bil aretiran februarja 1943. ter odgnan v tržaške zapore. Ze je bilo določeno, da bo sojen po posebnem sodišču v Rimu, g k sreči je takrat fašizem propadel, kar je Vladimir izrabil, da je zbežal v partizane. Kot te-renec je bil v tržaškem in go-riškem okrožju in bil tudi šol-ski nadzornik,. E bližini Tribu. še ie bil 5. I. 1945 drugič aretiran, odpeljan v go riški zapor, od tam pa 2. II. 1945 v Mauthausen, kjer je za pljučnica umrl.
Tov. Vladimirju Žvabu - Nikolaju večna slava!
SPOMINSKI DNEVI
194.3 je narodni heroj Janko Premrl-Vojko (rojen v St. Vidu pri Vipavi) napadel kot partizan Italijan ske fašiste ter jih s svojini oddelkom potolkel kakih 40. V spopadu- je bil ranjen v trebuh■ Osem dni se je pri zavesti boril s smrtjo, ko pa je zmanjkalo injekcij, je junaški komandant brigade Simon.i Gregorčiča izdihnil.
PRESKRBA
Delitev testenin, moke in
masti. Sepral sporoča, da lahko dvignejo potrošniki v mestu in podeželju poleg izparelega mleka tudi še: bele testenine za vse kategorije potrošnikov in sicer po 2 kg na osebo proti odvzemu odrezka XIII. in XIV. «Generf da mineštra* in belo moko za vse kategorije potrošnikov po 500 g na osebo proti odvzemu odrezka VII. in VIII. «Farina». Mast tudi za vse kategorije potrošnikov po 400 g na osebo proti odvzemu odrezka VII. in VIII. «Grassi» pa se prične deliti v ponedeljek 20. t. m.
Cena v mestu za kg testenin 100, moke 83 in masti 280 lir, na podeželju pa za kg testenin 102, moke 85 in masti 282 lir.
Danes Prešernova proslava v Ul. Molino a Venlo 158
Prosvetna društva Pinko Tomažič, Oton Zupančič in Franjo Marušič priredijo danes zvečer ob 20 v dvorani pri Gre-goriu. Ul. Molino a Vento 158, proslavo obletnice smrti dr. Franceta Prešerna.
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
II. okraj:
Saksida Natalija 100, Luči Antonija 300. piščanc Rafael triče-trt kg biškotov, Husu Rudi 1.000, Ukmar Ana 100, Ozbič Marija 100, N. N. 100, N. N. 23, Cebuiec Ivan 100, Perko-Rupena 500, N. N. 500, N. N. 200, Švara Silvij 50, N. N. 200, Vokič 100, N. N. Doljak 200, Dubin 100, N. N. 100, N. N. 100, Rozelja Karlo 50, Furlan Drago 200, Glavina . V. 30, Pavlica Nada 50, Furlan Stane 200, Mravlja Stanko 50, Kralj Franc 300, Pavlica Nada 30, Stančič Konstantin 200, Povh Franc 220, M. O. 50, Miro 100, Romano 50, Rudi tOO, Alojz 100, N. N. 100, Suhodolnik 100, Pirec Karla 300, Brajkovič 200,. N. N. 50, Costa 50, Sara 1.000, Milka 200, Fi-lippi 100, Zubin Lidija 100, Sta-nissa Giuseppe 100, Vuscovich Antonija 100, Trani Giovanni 200, Poles Anton 200, G. G. 200, De Bollo Anton 200, D. F. 150, Fe-renaz Ana 50, Ferenaz Mattco 50, Dolgan 200, V. C. 50, Wiege-le M. 50, Olga 20, Marta 20, Viola 20, Fabio 20, Cossino Marcoli 20, Cossino Modesta 20, Beli 20, Brunetti 20, N. N. 20, Melised 20, Visintini 20, N. N. 20, Orasen Ivanka 200, Abram Alojz 100, (Nadaljevanje sledi.)
* *
V odgovor lažikominformi-stom darujem za petletni' plan 500 in za revne dijake 500 lir. Luša Viktor.
Prešernova proslava v Ul. S. Vilo 1/
Prosvetni društvi Srečko Kosovel in Pinko Tomažič vabita člane na Prešernovo proslavo, ki bo v ponedeljek 20. t- m. cb 20 v Ul. S. Vito 17.
Vabljeni vsi!
SHPZ-odseli /3 Ijudslio prosveto
sporoča tečajnikom in ostalim interesentom, da se bo v nedeljo 19. t. m. nadaljeval režisersko-igralski tečaj, (ki se je pričel 12. *. m.) v Ul. Ruggero Manna 29, II. ob 9. uri.
Vabljeni vsi, ki se zanimate zg igralsko umetnost!
Opozorilo
Vsem mestnim prosvetnim društvom javljamo, da se «otroško rajanje*, ki ga je organiziralo prosvetno društvo ((Vojka Smuc* za nedeljo 19. t. m. popoldne r- ne bo vršilo..
Odložen izlet POT v Črni vrh
Izlet PDT v Crni vrh, določen za to nedeljo, je zaradi neugodnih snežnih razmer preložen na prihodnjo nedeljo 26. t. m. Prijavljenci, ki se izleta dne 26. t. m. ne morejo udeležiti, naj to sporočijo v teku ponedeljka na običajnih krajih, Pri Geču in pri Pircu.
S	SETE TRŽAŠKEGA' OBČINSKEGA	Sl 7ETA
Resolucije šovinističnih strank
za priključitev vsega STO-ja h Italiji
Italijanski šovinisti postajajo s svojim dokazovanjem pravic Italije do Trsta že žalostno-^mešni - Ponesrečen nastop „demokrata“ Ac/neletta
Gbčinskj svet je na včerajšnji seji načel vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja. Čeprav so se vidalijevci zavzeli za to, da bi se razprava o tem prenesla na eno prihodnjih Sej, je večina ugodila županovi zahtevi, da se z obravnavo Prične še ta večer.
Zupan je v začetku prečital tri resolucija naslovljene na OZN, predložene od treh različnih strank, t- j- od Fronte za neodvisnost, ki se zavzema za enotno upravo obeh con v okviru svobodne tržaške države, drugo od Italijanskega bloka, ki zahteva priključitev obeh con k Italiji jn tretjo, predloženo od demokristjanov in ki ie v glavnem nodobna drugi. Spričo teh treh resolucij, pa je občinski odbor predložil svetu v preučitev, razpravo in volitev tudi lastno zanašajoč se na zvesti glasovalni ; stroj, ki bo kakor malone vsakokrat, končno odobril županov in odborov predlog.
Kajpada se ie tudi vloga odbora sklicevala že na pozabljeno, vendar edino oporo, na ped-lagi katere bi bilo možno ustreči njihovi zahtevi, naj bi bili obe coni vrnjeni Italiji; predlog treh zapadnih zunanjih ministrov z dne 20. marca 1948 leta. Za razliko od ostalih pa omenja resolucija odbora tudi interes, ki sta ga bai„ pokazali jugoslovanska in italijanska vlada za r:“itev tega vprašanja.
Med prvimi so se razgovorili demekrščanski zastopniki tor si zaarali toliko časa, da so lahko povedali vse ono. kar smo imeli priliko slišati v italijanskih oddajali in citati v šovinističnem tisku skozi pet let po zadnji vojni. Pompozno je bila zapeta pesem o antični italijanski civilizaciji in neštetokrat ponovljena beseda madre-patria". Na drugi struni pa se je kajpada skušalo prikazati cono B, upravljano od jugoslovan. skih oblasti, kot nekaj pošastnega, nekakšne zemeljske vice, iz katerih lahko otine trpeče edino le Italija. (Pri tem bi ne bilo odveč pripomniti, da večinski svetovalci nikdar ne zamudijo prilike nekaj te antične kulture pokazati tudi v občinskem svetu, kjer z neslanimi in čestokrat dokaj naivnimi toda žaljivimi opazkami in medklici motijo utemeljevanja svojih nasprotnikov).
Izmed večinskih svetovalcev in nabijačev proti jugoslovanski vojni upravi se je na pr. Bologna ta večer oborožil s stoterimi listi in listki, izda-
nimi v coni B, katerih vsebino je prikrojil po lastni zamisli. Nad eno uro je s temi nesmisli dolgočasil občinske svetovalce ter pripravil celo pristaše iz vrst krščanske demokracije v zdolgočaseno nevoljo in končno še samega župana, ki mu je z vtihotapljenim listkom sporočil verjetno nekaj besed v zvezi z dolro brado.
Dr. Giarapiccoli je poudaril, da je mogoče doseči zadovoljivo rešitev vprašanja STO le na podlagi medsebojnega spo-
Eksplozija kotla v tovarni ILVA
Včeraj dopoldne ob 11.50 je v nekem oddelku tovarne ILVA prišlo do silovite eksplozije nekega kotla. Na kraj eksplozije je takoj privozil avtomobil Rdečega križa, ki pa se je k sreči vračal prazen na posta-jajališče RK na Trg Vittorio Veneto. Eksplozija, ki je povzročila mnogo dima in še več strahu, na veliko srečo ni zahtevala nobene človeške žrtve in je povzročila le neznatno škodo.
Pošteni Ijudie
Vsoto 36.576 lir čaka na lastnika
Poštenost je ena izmed najlepših človeških čednosti, katero pa na žalost ne najdemo več v toliki količini kot nekdaj. Bila je pač strašna vojna, ki je v veliki meri pripomogla k temu. Na srečo pa je kljub temu še ukoreninjena v ljudeh. Tako sta se na primer včeraj zglasila na eni izmed policijskih postaj 36-letni Maicus Giovanni in 35-letni Rizzi Marino, oba iz. Ul. Media 39, in prinesla s seboj v papir zavito vsoto 36.576 lir. Čedno vsotico denarja sta našla njuna sinova Maksimiljan in Albert. Lastnik dobi denar na policijski postaji v Ul. Caprin.
Na isti postaji dobi lastnik nazaj tudi usnjeno aktovko z 1 parom čevljev, 1 parom spodnjih hlač in 1 parom nogavic, ki jo je neki pošteni najditelj našel v bližini lekarne «Croce ve rde »v Ul. Settefontane.
razuma obeh uprav, na čemer tudi sloni vloga neodvisne fronte.
Svetovalec Morelli (MSI) se je izrekel sicer za odborovo resolucijo, vendar je z obžalovanjem ugotovil, da bo bržčas postala glas vpijočega v puščavi kakor številne dosedanje vloge v tej zvezi. On, je dejal, nima namena dokazovati vseh mogočih pravic, ki jih ima Ita-l/a do Trsta, tako z gospodarskega kakor s političnega gledišča, da zgodovinskega sploh ne omeni, ker bi postal vsekakor preobširen, potem ko lahko poseže vse tja do paleolitske dobe. In to je povedal zastopnik MSI z vso resnostjo.
Nepoučeni bi lahko v takih prilikah, ko se namreč diskusija v mestnem svetu kakor koli dotakne italijanske kultur(» in italijanske zgodovine prišel do kaj naglega 'zaključka: da ima zemeljska skorja kulturo, za kaUro se mora zahvaliti Italiji, nastanek te skorje pa da predstavlja že začetek italijanske zgpdovine.
Mnogo skromnejšega se je pokazal dr. Agneletto (SDZ). ki je opravičujoč se povedal, da bo primoran glasovati proti vlogam večine, ker ni za priključitev Trsta k Italiji.. Kajti samostojni Trst po njegovem mnenju prav lahko izhaja brez tuje pomoči. In da to dokaže — jr dejal — lahko navede dokaj argumentov, ki so bili. na žalost, tako neprepričljivi in naivni, da so vzbudili v dvorani pomilovanje in posmeh. Dr, Agneletto je s klavrnim nastopom napravil slabo uslugo »Demokraciji* in njenim demokratom, ki mu bodo lahko upravičeno očitali, da je zanemaril vse literaturo v tem pravcu, literaturo, ki .nudi neprimerno solidnejše dokaze v prilog samostojnosti Trsta, nego jih je sam navajal na snoč-nji seji.
Intervencija svetovalca Ra-dicha, ki je zahteval, naj svet obsedi nasilstva policije oroti stavkajočim, je spravila župana dokajšnjo nevoljo. Spočetka sploh ni hotel prekiniti razprave o STO-ju. končno pa je popustil jn odvrnil, da on in odbor tu ne moreta ničesar ukreniti. Zagovarjal je policijo ter valil krivdo za morebitne »preveč očitne* nastope na prestrogo službenost tega ali onega inšpektorja.
iG6 na
pri Sv. Ani
Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani sporoča, da bo v najkrajšem času pripravljen prostor za r.ove pokope od
8. do 14. vrste, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 6. aprila do 6. novembra 1939.
Kdor bi hotel posmrtne o-stanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 31. marca na odsek za pokopališča v Ul. Tea-tro 5, III, soba 43. Isto velja tudi za odstranitev nagrobnih plošč ali drugih pogrebnih znakov, katere smejo dvigniti svojci le proti potrdilu omenjenega urada. Po preteku tega roka ostanejo vsa nagrobna znamenja last občine.
BRZOJAVKE ZA VZHODNO
NEMČIJO
Ravnateljstvo nri‘e in telegrafa v Trstu obvešča, da se sprejemajo vs: ko;
namenjene v Vzhodno Nemčijo
pod istimi pogoji gieie pristojbin, ki veljajo za angtoameriško ter francosko cono Nemčije. Brzojavke se bodo pošiljale po liniji Milan-Hamburg.
Nočna služba lekarn v mesecu februarju
Biasoletto, Ul. Roma 1®- tel. 52-18; Depangher, Ul. Sv. Justa 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Settefontane 2, tel. 90-965: Mar-chio, Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 80-09: Harabaglia v Bar-kovljah in Nieoli v Skednju imata stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8000-8050, papirnati šterling 1580-1620, dolar 663-665. telegrafski dolar 675-676, švicarski frank 155-156. 100 francoskih frarJcov 170, avstrijski šiling 22-23, zlato 910-915.
Pfilioflnfa špoilB nedelja
nogomet
Na igrišču «Prvi maj* ob
10.00: Sv. Ivan - Montebcllo; ob 13.00: Sv. Ana - Gorica in ob 15.00: Opčine - Ponziauina.
v Izoli ob 14.30: Arrigoni -Nova Gorica; .
v Kopru ob 14.30: Aurora -Novi grad;
v Umagu ob 14.30: Umag -Piran in v ^rtonigli ob 14.30: Brtoni-gla - Meduza.
ODBOJKA
Program tekem v odbojki za «Zimski pokal*, ki bodo na stadionu »Prvi maj* je sledeč: ob 8.30: Sv. Ivan - Dijaški dom; ob 9.00: Dijaško društvo -Polet; ob 9.30: Košarkarski klub - Sv. Ivan: ob 10.00: Košarkarski klub - Novinarji; ob 10.30: Bazovica - Dijaško društvo; ob 11.00: Polet - Dijaški dom; ob 11.30: Sv. Ivan - Enotnost.
LAHKA ATLETIKA
Odsek za lahko atletiko pri ZDTV priredi jutri kross za «Zlmski pokal*. Zbirališče
SMIl/EilSKO i\i 4 li II11 IVI II !il.lil)/II. IŠČI
zti Tržaško uzomljc
Jutri 19. t. m. ob 1 dopoldne gostovanje
v SKEDNJU v korist stavkajočim z t Pavla Golie
^Sneguljčica"
Prodaja vstopnic IH
»Adriaekspress*, Ul. F8®: Severo 5b danes od 9”11 ter od 13 - 19; v nedeljo W eno uro pred predstavo n1 blagajni v Skednju,
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo v gledali Verdi tretja ponovitev IlldJJ gove opere »Trittico*. stava bo za red A. Jutri pa® sta dve predstavi in sicer 17.00: »Trittico*, ob 21.0® ' za red B »La Wally».
ZABAVNI VEČER pW> danes barkovljansko prosVP* društvo v svojih dVuštveF prostorih za člane in J« jatelje društva. Začetek oP.f K obilni udeležbi vabi
I
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 17. februarja 1950 sel v Trstu rodilo 17 otrok, u11®; je 10 oseb, porok pa je bU°j,
P.oTočili so se: uradnik _
seph James Lynch in gosp" nja Josipina Ventriglia, mobilski izvošček Donal®, Mearns in prodajalka Lili?! Favretto, mornar Del Rihard in gospodinja MarL; Faganelli, vojak ameriške 'T, ske Salvatore Barone in dinja Marija Lucija Colo® mornar Matej Demartini w spodinja Kristina Gregorič, rednik ameriške vojske Jo*«, J. Naddeo in šivilja Franci j Mosetti. vojak ameriške.voU, Louis Agaliotis in pletilja -Ritossa.	/-iit
Umrli so: 77-letni Ivan “a dagno, 59-letna Ida Guada vd. Cescutti, mesec dni star »j Cio Costanzo, tri ure stari r., čišek Maleschi. 58-letrii r, I nuel Honig, 69-letna Marija kežič, 79-letna Olga ProC2>)eiii vd. Chiassutti. 83-letna Ragusin, vd. Rizzotti, "a-i ^ Leonilda Domič-Savič, vd-ci.
II RADIO & JU60SL. CONE TRS*;
(Oddaja na srednjih
240 m ali 1250 kc) SOBOTA 1». 2. 1954
6.30: Jutranja glasba; £ rečila v ital, in objava sP®r ( 7.00: Napoved časa - poroč' j. slov. in objava sporeda; 7;l5' tranja glasba.	,
12.00: Hanson: Simfonija ,«0-12.30: Zabavna glasba; 12-4^ p rečila v ital.; 13.00: Napove" .. sa - poročila v slov.; 13.l5:JJf| ski koncert sopranistke Batistute - nato lahko 13.45: Gospodarski pregled 14.00: Igra mali ansambel Ljubljane; 14.30: Pregled tijjti-, poročila v ital.; 14.45: Preg? ska in poročila v slov. uj-17.30: Plesna glasba; lg.off Ihanske narodne pesrr.i; ' Pionirska ura (v ital.); 18.45: j hrv.; 19.00:	Gla^r
ročila v nrv.; is.uu:	u
medigra: 19.15: Poročila v , 19.30: Napoved časa - poročaj slov.: 19.45: Poje slovenski fj, dikalni kvintet; 20.00: Hr' kulturni prilog; 20.30' Hrva p pesmi; 20.45: Politični pre*leV slov.); 21.00: Veder sobotm f čer (v slov.); 21.30: Igra m orkester; 22.00: Večerni cert; 22.30: Plesna glasba; ‘U Zadnja poročila v ital.; Lj( Z3dnja poročila v slov.; 2*ji Objava sporeda; 23.15: Glasb3 lahko noč; 23.30: Zaključek.
KINO
Ressetti. 16.00: »Pismo tre*1 nam*. J. Grain, L. DardC • Exce!slor. 16.00: «Cvetlice v hu», Greer Garson in pidgeon.
Fer.ice. 16.00: ((Obupna 11«®? Ida Lupino in Dane
in
Razprava o .STO-ju bo pov-    	wu-wian
zeta na prihodnji seji v torej I atl*tov ob 10.00: ng stadionu
pb 17.
1 «Prvi maj*, pričetek ob 11.00,
Filedrammatico. 16.00; gre na vojno* B. Hope Lamour.
•
Alabarda. 16.00:	»Smrt011
dvoboj* J. Bennet.	$
Garibaldi. 14.30:	»Toto
doma*.	.p,
Ideale. 15.30: »Na ostrini T. Power, G. Tierney.	.4
Impero. i4.30:	»Maclovia*
Felbc.
Itatia. 16.00: «Suženj pretek1^.
mm y
18 00: T,eV
Pcggy Cummings, R Col«1, Vittcrio Veneto lahko čaka*, Gene Charles Coburn.
•	rf5ifir
Adua. 15.00: «Junaki brez “ Vine* John Wayne. .■ ,r)l>3JI
Douglas Fairbanks in M8'
aiib
«Kallf°rn'
ij®!
O’ Hara.
Belvedere 16.00:
Deanna Durbln.	N
«0b morju*. 15.00: «Vzg°l' stev», sovjetski film. Azrurro. i6,00:	«VražJ> j
Clark Gable.
Viale. 16.00: ((Grenka uSo®* 1 Robinson.	gfi*1
Marconi. 15.30:	»Ciganska
Annabella in Henry	P
Masslmo. 16.00:	»DOT-'51'1	.
Heddv Lamar.	...	*
Nevo Cine. 15.30:	«Pravlt
Indijance* W. Boyd- .nv^’ Odeon. 16.00: «Vojne rie* Nino T3ranto.	estt
Radio. 15.30: «Princ Aziih*■ , J1 Savona. 15.00: »Ljubša krava* Dany Kaye.
Venezia. »Senca pod visBioJ®ri Vittorla. 16.00: »Kapitan Errol Flynn, Olivia De land.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301 a - I. - TEL. s 70
Letni mat-
Ljudstvo odobrava veliko delo ljudske oblasti
Borbeni duh v brigadah naših žen
Delovne norme so vzpodbudile tekmovalni duh za večjo storilnost
Ni še dolgo tega, odkar so na_ Si delovnj kolektivi sprejeli v svoj delovni sistem način dela Po brigadah in na podlagi norm. Toda kljub kratki dobi •k> tako brigadne skupine kakor tudi posamezni tovariši in tovarišice pokazali veliko spretnost v delu, ki izraža po drugi strani tudi veselje in mezmejno požrtvovanje za skupnost. Zd> se skoro nemo-Soče,' da se naši delavci in delavke v tovarnah in podjetjih, da se naši tovariši in tovarišice v obdelovalnih zadrugah naravnost z zagrizenostjo loti-sleherni dan dela, ki jih cska, odnosno ki jim je odmer, leno. Zato bi bilo krivično, če |. -'a naša javnost neopaženo jeifflo teh ljudi, ki so se vrgli a delo, da priborijo vsej skup-aosU boljše življenje in da -torijo vsak dan mnogo več, kakor je pa njihova dolžnost.
Pred seboj imamo podatke lz tovarne Arrigoni v Izoli, kjer medsebojno tekmujejo P°samezno in v brigadah on-dotne delavke. Tako je bila ha dan 25. januarja razglašena kot najboljša delavka Bembič Etiza, k} je s svojimi delovnimi uspehi prekoračila ttormo za 34 odst. Najboljša brigada pa je bila brigada št. 23, ker je prekoračila normo 2a 5 cdst. V brigadi so delale P°leg že imenovane Bembli E-ize Rrtta Bruna in Ger-bae Marija.
Tudi naslednji dan 26. ja-
nuarja je bila prva med vsemi Bembičeva, saj je prekoračila normo za ,46 odst. Enako se je odlikovala brigada štev. 25 z istimi članicami kot dan preje, ki so presegle normo za 7 odst.
27. januarja je istctako brigada štev. 25 presegla normo za 16 odst.,, medtem ko je bila tr dan najboljša delavka Globač Marija, ker je presegla normo za 43 odst. V brigadi so delale še Bembič Eliza in Ger-bac Marija.
Za tem je 28. januarja dosegla prvenstvo znova Bembič Eliza, ki je imela v svoj prilog 43 odst. nad normo. Se vedno je bila prva brigada št. 25 z 11 odst. nad normo. V brigadi so delale poleg Bembi-qeve še Majcen Marija, Rotta Bruna in Gerbac Marija.
Z dnem 30. januarja je s 34 odst. .nad normo še vedno vodila Bembič Eliza med posamezniki in brigada štev. 25 s svojimi 44 odst. nad normo med skupinami V brigadi so bile Bembič, Majcen in Rotta.
31. januarja je prevzela prvenstvo brigada štev. 6, ki je presegla normo za 35 odst., med tovarišicami pa je bila prvakinja Gerbac Frančiška s 70 odst. nad normo. Poleg Gerbac F. so ta dan delale v brigadi še Felda Frančiška, Koren Santina, Gerbac Marija in Gerbac Vilma.
Tekmovanje je bilo vedno bolj ostro, kar razvidimo iz tega, da je naslednji dan 1. februarja bila najboljša briga-
Davčne prijave dohodhov
Istrski okrožni ljudski odbor V Kopru — oddelek za finance le izdal naslednji
RAZGLAS.
Ne, 03n0vi_ člena 33 odloka o neposrednih davkih za področ. le Istrskega okrožnega ljudske-iQd^bora z une 14. septembra (Uradni list št. 2-1947) po-Vj atUo. V:ie davčne zavezance, t. 11Tiaio kakršen koli dohodek dohodkov od kmečkih 0j^arsIev, odnosno dohodke, ii-Aa^er'h plačajo davek ob fcisftvv ali P® Po določenih da predložijo v roku
0l> 25. JANUARJA 0 25’ FEBRUARJA 1950 0 Prijavo o doseženem let. s!užv ®rotnetu, kosmatem za-*t>, režijških stroškov in do. w *n*|b čistem dohodku prejš-, SB poslovnega leta Za ugo-Cfl io davčne osnove, in si-
I- ZADRUGE (Ul. oblika) Klbečke obdelovalne zadruge, 'taiečke proizvajalne jn prede-°7alne zadruge (živinorejske, Vinogradniške, ribiške in pod.), Weke nabavno-prodajne, u-stožbenske, konzumne in vse °stale zadruge, so dolžne Pri' izviti vse dohodke °d gospo-^tske delavnosti in imovine. j* so jih dosegle v encin lc0'
HraNtA™ ali DOL
se zadruge so dolžne prilo-1 davčni prijavi po eh iz-
krskčm ali poslovnem letu. V žUi
^ zadnjega odobrenega let zaključnega računa (bi in en izvod zudmjegi g^enega računa zgube h
‘ ^VZBENE ORGAN1ZA-
Y CU£ (IV. oblika). doih? ^Užbene organizacije so
ih ^	:_:4)	JoKorliVn le i 5!()
lih h ^ijaviti dohodke, ki so
DSftn)	<1	>vntw)tl	1*4	k	PPII
ki
hosj^le <xi gospedarskego fc n,r®ja in imovine. Dohod-
J* izdajateljske, prosvetne tud; iet.nižko delavnosti kakor
«t
0t«š„t,0hodki
ki jili pobirajo
vpisnine in članarine, jj.e Prijavijo.
:a	prijava	se predlaga
li	ki	so bili doseže-
koledarskem letu.
hAr^m>Kl -zasebnih ob %iL,V IN PODJETIJ. DEL-OSTALE DRUŽBE
1 0NI ki imajo ka.
K(JLI DOHODKE IZ uyONIH POKLICEV ALI IAfOVINE. (V. oblika).
jo i!ii,ti;!včni zavezanci, ki ima-koli dohodek od za-%tovi de,av«Ic. pokltcc\ in ’Wnne Su dolžni predložiti Prijavo za vse dohodke.
v enem koledarskem
s® cj!?Xne *n fizične osebe, ki Se, . žOp voditi poslovne knji-ktv; orai° Priložiti davčni pri-p Bo
nL Pn izvod bilance zn s: z računom zgub(. in
se J* bilanca še ni potrjena, l»nco r® Predložiti začasno bi-Botjj' a 15 dni po skupščini ^e ir biUnco in račun zgu.
y n dobička.
vestj''a)V^Pi Prijavi je treba na. broiuj,. Uc|i doseženi celokupni ** sm t celokupni promet Vred[,,„, r,a skupna prodajna disi v blaga ali izdelke, bo-& kaw0rm' * li pa na kre-*2vršet °r ladi odškodnina za Prejp. e , storitve, provizije, atorttv* .b itd. Za izvršene ho vrert'6 Ireba navesti skup-dav*nc>s* odškodnine, ki jo ^ern nj') 2avezanec prejel v
115,11 letu rskern ali P°slov' fcrevpj,« t n- Pr-: za popravila, • *aS*nje drv, peko kru-
izdelavo obleke, provizije
da štev. 2 z 28 odst. nad normo. Od posameznih delavk se je najbolj izkazala Globač Marija, ki je dosegla 57 odst. nad normo. Poleg nje so tvorile brigadno skupino še Kocijan-,čič Ana, Cernejka Ana, Bos-si Alojzija, Chicco Libera in Statič Antonija.
2. februarja si je priborila prvenstvo brigada št. 14, v kateri je bila prva Ražman Marija s 25 odst. nad normo. Z njo so delale isti dan Rihter Hortenzija, Fecchiar Valerija, De Grassi Silva, Goina Neri-na, Costanzo Ana in Bernardi Marija. Toda Rožman Marijo je ta dan prekosila že vedno Gerbac Frančiška, ki je bila prvakinja vsega delovnega kolektiva in ki je presegla normo za 33 odst.
2e drugi dan je bila razglašena kot najboljša briga'da št. 16, ki je prekoračila normo za 12 odst. Nasprotno je dosegla Markežič Silva kot najboljša v brigadi 59 odst. nad normo. Z njo so delale še Keber Jolanda, Ivančič Angela in Be-tosso Ana.
V zadnjem trimesečnem tekmovanju, to je meseca oktobra, novembra in decembra 1949 je dosegla prvo mesto tov. Gregorettj Frančiška, ki je prekoračila normo povprečno za 85 odst. Njene uspehe je pripisati tudi okolnosti, da je vso tedanjo dobo izostala neopravičeno od dela samo enkrat. Zato ni čudno, da je bila že dvakrat razglašena kot u-darnica.
Tako imenovanim brigadam, kakor tudi njihovim članicam in posameznim prvakinjam čestitamo k njihovim tekmovalnim uspehom.
ha, itd,
Vsi gori navedeni davčni zavezanci, ki so tudi lastniki zgradb, morajo navesti tudi dohodke od teh ne glede na to, da so zgradba dane v najem proti stvarni najemni vrednosti ali brezplačno, odnosno izpod stvarne najemne vrednosti ah če jih lastnik uporablja za sebe.
Ako zgradbo uporablja lastnik sam ali j0 daje v najepi tretjim osebam, bodisi brezplačno bodisi izpod njihove stvarne najemne vrednosti, katero bi lastnik prejel, če bi to zgradbo ali del te dal v najem.
Iznose navedene najemnine morajo najemniki potrditi s podpisom, ki tako postanejo kazensko in materialno odgovorni za morebitne nepravilnosti.
Prijavo za dohodke od zgradb predložijo po istih predpisih tudi tisti davčni zavezanci, ki razen dohodkov od zgradb nimajo drugih dohodkov.
DELAVCI IN NAMEŠČENCI niso dolini predložiti prijave za dohodke, ki jih prejemajo od svojih mesečnih, petnajstdnevnih, tedenskih aii’ dnevnih prejemkov kot odškodnino za izvršeno delo in za katere je delodajalec po členu 9 odloka o neposrednih davkih za Področje Istrskega okrožnega ljudskega odbora z *ie 14. septembra 1947, dolžan redno odtegovati davek »a dohodek (I. oblika).
KMEČKA GOSPODARSTVA
niso dolžna predložiti davčne prijave pc predpisih tega poziva. Kot kmečko gospodarstvo
se smatra vsaka skupnost cela   oll>,	v
in sožitja katere c i ‘ Kopru obvešča, da je avtobusna
vi in izključno ali pretežno si -	------- ------- ---------
kmetijstvom. oblika).
Zadružniki. Hit. zim* se za Hiško uo oa rial
Vsako nedeljo od 9 do 9.30 oddaja radio Jugoslovanske cone STO v slovenščini in od 9.30 do 10 v italijanščini zanimiva in poučna kmetijska predavanja. Zdi se, da je premalo zanimanja za to oddajo, ki obravnava vsa tekoča vprašanja v zelo poljudni in lahko razumljivi obliki.
Vsi krajevni LO in vse obdelovalne zadruge, ki imajo radio aparate, bi morale organizirati množično udeležbo za poslušanje te kmetijske ure. Danes ne stane našega človeka nič, če si želi večje izobrazbe in širše razgledanosti. Lepo sedi in posluša vse velike novice o novih kmetijskih izsledkih in zve istočasno tudi za napake ter nasvete, kako se temu lahko izogne. Vse to se mu nudi v pogojih, ki jih je ustvarila ljudska oblast.
Ob tej priliki opozarjamo vse poslušalce po vaseh podeželja, posebno zadružnike, da lahko pošiljajo na radio tudi vsa tista vprašanja, ki jih zanimajo, pa bodo dobili nanje tudi odgovor.
Nove avlobusne zveze Umag - Brlonigla - Buje
Avtobusno podjetje «Adria»
ki
dohodkov
so
Kmečka gospodarstva, imajo nad 5-000 ^‘j1 izven kmečke delavnost) dolžna predložiti redno letno prijavo za vse dosežene dohodke.
Obrazci davčnih prijav sc dobijo pri odseku za finance okrajnega ljudskegs- cdbora m pri mestnih ter krajevnih ljudskih odborih po ceni 3,— din za glavno prijavo ter 2. din za priloge.
Izpolnjene prijave morajo davčni zavezanci predložiti na predpisanih obrazcih v gori navedenem roku pristojnemu mestnemu ali krajevnemu ljud. skemu odboru.
Davčni- zavezanci, ki ne bi v določenem roku predložili prijave bodo po določilih čl. 44 odloka ‘o neposrednih davkih kaznovani s 3odst. odnosno 6-odst. kaznijo od odmerjenega davka.
Davki za tekoče leto morajo biti plačani d0 dokončne odmere na podlagi davčne namere zadnjega leta brez poprejšnjega plačilnega naloga v štirih enakih letnih obrokih, in sicer: do 15. januarja, do 15, aprila, do 15. julija in do 15. oktobra.
Na neplačane daviee s® fr°' do p<i preteku navedenega roka zaračunale 6odst letne zamudne obresti, razen plačil odtegnjenega davkr delavcev in uslužbencev na njihove prejemke. ki mora biti odveden v roku 5 dni po dnevu izplačila prejemkov. Za prekoračenje te-ga roka se računa 1 ods"t. za vsak de n zamude.
S. F. — S. N.
Koper 23. januarja 1950,
proga KOPER - IZOLA - PORTOROŽ - UMAG in nazaj z dnem 12. februarja pričela obra tovati tudi redno ob nedeljah in praznikih.
Vozni red ob nedeljah in praznikih na tej progi je:
Odhod ;z Umaga ob 5. jn prihod v Koper ob 7.
Odhod iz Kopra ob 16. in prihod v Umag ob 18.
Ta proga je vzpostavljena pr. venstveno zaradi rednih zdravniških pregledov ob nedeljah in praznikih v glavnih krajih in mestih našega okrožja.
Avtobusno podjetje »Adria« v Kcpru je s 6. februarjem uvedlo delavsko avtobusno zvezo na progi UMAG - BRTON1GLA . BUJE in obratno.
Vozni red te proge je:
Odhod iz Umaga	ob 7.00
Petmvie	cb 7.10
Juričanov	°b 7.15
Karšete	ob 7.20’'
Brtonigle	ob 7.30
Buj	ob	7.45
Odhcu iz Buj	ob	7.45
Brtonigle	ob 8.00
Kar -‘te	ob 8.10
Juričanov	ob 8.15
Petrovie	ob 8.20
Umaga	.ob 8.30
Na tej progi promet ob nedeljah in praznikih počiva.
Z uvedbo teh novih avtobus, nih zvez bo našemu prebivalstvu zelo pomagano. Tako se bodo tisti, ki so pogrešal' promet na progi Koper-Umag ob nedeljah in praznikih, ko so običajno klicani na zdravniške preglede, kakor tudi v druge namene, te proge prav radi posluževali. Posebno pa bo zveža Buje.Umag in nazaj prišla prav tistim, ki 50 zaposleni v Bujah o A roma v Umagu, kamor se vozijo iz krajev, ki ležijo vmes med obema.
Medsebojna pomoč
Delovna zavest in požrtvovalnost delavcev podjetja „Bor“, ki so pomagali pri pripravljanja drogov za električno napeljavo v Istrskem okrožju
Vsem je znano, da zahteva elektrifikacija našega podeželja v Istrskem okrožju različen material jn med tem tudi lesene drogove za napeljavo toka. Te (bogove nam dobavlja Jugoslavija ir sicer iz Hcč pri Mariboru. Seveda imajo tamkajšnja podjetja zaradi petletke prav tako, kakor pri r.as polne roke dela. Tudi njim primanjkuje delovna sila. Zato je podjetje v Hočah prosilo naše podjetje «Bor» naj bi poslalo skupino' delavcev iz nsišega okrožja, ki bi pomagala izvesti potrebna dela. Podjetje «Bor» se je takoj odzvalo in poslalo s Hoče 10 delavcev, ki so izvršili naslednja dela:
V dnevih od 24. januarja du 3. februarja s« uporabili 220 delovnih ur za čiščenje snega. dalje so pripravili 85) komadov ali 120 kubičnih metrov lupljenih drogov. Vseh teh. 850 drogov so če odpeljali od tovarne na cesto.
Kakor razvidno je navedena skupina delavcev opravila vse to delo v 10 dneh, tako da je prišlo na vsakega delavca 22 ur za čiščenje snega, poleg tega pa je Je vsakdo pripravil in odpeljal 85 drogov.
Nedvomno je teh 10 delavcev «Bora» opravilo veliko delo, ki je vredno vse hvale. Tako jim je sindikat železniških prevoznih delavcev in nameščencev .podružnice Hose poslal sledeče pohvalno pismo:
«Vsem delavcem in zastopni-
ku tvrdke «Bor» v Kopru (tov. Okrožniku Francetu) izreka sindikat železniških delavcev in nameščencev Jugoslavije -podjetje za Impregnacijo less v Hočah pri Mariboru, pohvalo za njihovo požrtvovalnost pri delu, kakor tudi za njihovo disciplino. Kljub slabemu vremenu so izpolnjevali dane jim naloge ter celo presegli normo«.
Od podjetja ?.a impregnacijo lesa v Hočah pa je podjetje «Bor» prejelo sledeči dopis:
«V imenu uprave železniške- j ga podjetja za impregnacijo lesa v Hočah in v imenu sindikalne podružnice se Vam zahvaljujemo za pomoč, ki ste jo nudili našemu podjetju pri njegovem delu za izvedbo socializma. Posebno se zahvaljujemo vašim delavcem, ki ste jih poslali v pome; našemu pedjetju in kateri so pokazali voljo do dela in nas s tetn razbremenili naših težkih nalog pri izvrševanju plana.
Delavci jz, STOja so pokazali s svojim delom in požrtvovalnostjo. da živimo V skupnem gospodarstvu, oziroma da si nudimo medsebojno pomoč. S tem jim daje uprava našega podjetja vsestransko priznanje in se jim zahvaljuje za njihovo sodelovanje«.
Tako nam je dan zopet dokaz, da Se naši delavci zavedajo dolžnosti do skupnosti in da radi prispevajo k graditvi socializma. Čeprav so delali v težkih prilikah,' niso omaho-
vali. Upoštevati .je treba Je to, da je večina teh delavcev iz Kopra, ki niso bili vajeni naporov, ki jih zahteva gozdno delo. Istočasno so vsi ti tovariši prispevali k utr-ditvi bratstva med slovenskimi in italijanskimi delavci, ne meneč se za ves šovinizem reakcionarjev in nzstrprerat kominformistov. Zato naj bedo ti delavci v zgled vsem, ki želijo da bi socializem čim prej izveden.
Delavci, ki sp bili zaposleni v Hočah pa so naslednji:
Giovannini Santo, Marši Pavel, Bordon Ivan, Norbedo Ot-vel, Berden Ivan. Ncrbido Ot-li Albin, vsi ti iz Kopra ter De-rossi Nevio, Delise Karel in Vascotto Sergij iz Izole, dalje Rodala Avgust iz Dekanov in Skorovič Martin iz Skccijana uri Kopru.
Portorož
Po delu malo razvedrila Danes kullurni večer
Slovensko prosvetno društvo aOton Zupančiči> v Kopru priredi s sodelovanjem vojaške godbe in folklorne skupine iz Dekanov danes 18. februarrja ob 20, uri v Domu Armije v Portorožu kulturni večer.
Na sporedu so samospevi, zborovsko petje, enodejanka, recitacije, instrumentalna glasba in folklorni plesi. Po konča, nem. sporedu bo še prosta zabava.
Kdor se želi udeležiti te prireditve iz Kopra, naj se prijavi pri Podzvezi SHPZ. okrajni ljudski odbor (pritličje), danes do 12. ure.
Sklep Istrskega okrožnega ljudskega odbora, s katerim je odobril predloženi enoletni plan, je vzbudil po vsem okrožju splošno odobravanje. Na številnih množičnih sestankih se naše prebivalstvo seznanja z vsebino enoletnega pla-na, ga preučuje in diskutira o njem. Vse prebivalstvo se zaveda, da bo izvršitev v planu predvidenih del pomenila zopet velik korak v našem gospodarskem, kulturnem in socialnem napredku. Isto tako se bo ljudska oblast sama še močneje utrdila in njen pomen bo zopet zrasel. V političnem oziru bo izvršitev enoletnega plana dokazala, da naše ljudske množice stojijo trdno in enot-no za Slovensko italijansko antifašistično unijo ter Kp, ki šta glavni pobornici pri zamisli tega plana. Ljudstvo se zaveda in čuti, da je vse . delovanje ravno KR usmerjeno samo v dobrobit Istrskega okrožja in njegovega prebivalstva ne glede na narodno ali socialno po. reklo posameznikov.
Tako so se nedavno zbrali ha množičnem sestanku prebivalci baZe SIAU v Skocijanu pri Kopru jn posebej člani sindikalne podružnice kmetijskč šole v Skocijanu. Tudi oni so preučili odločbo Istrskega okrožnega ljudskega odbora o enoletnem gospodarskem planu in z navdušenjem odobrili to veliko delo 'ljudske oblasti. V posebni resoluciji poudarjajo nadalje, da pomeni enoletni plan velik udarec reakciji in izkoriščevalcem. Vsi navzoči so tudi izjavili, da so pripravljeni brez oklevanja stopiti y borbo za uresničenje plana, ki predstavlja korak na poti, kr vodi naše delovno ljudstvovsocializsm. Končno izražajo zaupanje KP STO, voditeljici našega delovnega ljudstva.
Partijski aktiv prosvetnih delavcev koprskega okraja pa je
na svojem nedavnem sestanku poslal Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru ob pričetku izvajanja enoletnega gospodarskega plana svoje priznanje in pozdrave z dostavkom:
«Našemu vodstvu stavimo na razpolago vse svoje sile in obljubljamo, da bomo svoje delo poglobili,.strokovno izpopolnili in vsebinsko razširili. Vso pomoč bomo nudili prosvetnim ustanovam, sindikatom in vsem organizacijam, ki bodo našo pomoč potrebovale. Zavedamo se dolžnosti, katere nam nalaga enoletni gospodarski plan, zato bomo izvedli sklepe, ki smo jih v zvezi s planom sprejeli na današnji konferenci«.
Podoben sklep je sprejela na svojem sestanku sindikalna podružnica podjetja «Prerad» — glavnega skladišča v Sv. Luciji. Tudi njeni člani so soglasno odobrili plan zč leto 1950, ki bo pripomogel k izboljšanju razmer delovnega ljudstva.
Koper
Nedeljske nogometne tekme
SKUPINA A: Piran B - Au-rora B na igrišču v Sv. Luciji ob 14.30; Saline - Olimpia na igrišču v Sečjolah ob 14.30; Rdeča zvezda - Portorož na igrišču v Ankaranu ob 14.30; Arri-gc.j B - Partizan na igrišču v
Izoli ob 12; Adria . Medusa B na igrišču v Izoli ob 10.
SKUPINA B: Nova vas - Novi grad B na igrišču v Novi vasi ob 14.30; Buje - Materada na igrišču v Bujah ob 14.30; Dajla - Vilanija na igrišču v Dajli ob 14.30.
Dosedanja klasifikacijska
lestvica
Arrigoni B	6	6	0	0	39	3	12
Aurora B	6	4	1	1	17	7	9
Partizan	7	3	2	2	15	8	8
Strunjan	7	4	0	3	16	8	8
Meduza B 74036 10 8 Adria	7	3	0	4	19	16	6
Rdeča zvezda 6	2	1	3	8	14	5
Piran B	7	2	1	4	6	22	5
Olimpia	4	0	1	3	3	21	1
Saline	4	0	1	3	3	21	1
Portorož	5	0	1	4	3	15	1
Umag B Brtonigla B Buje
Novi grad B Vilanija Materada 'Dajla Seget Nova vas Sabudrija
8 7	1	0	24	7	15
7 4	2	1	10	4	10
5 4	0	1	15	5	8
5 3	1	1	10	4	7
6 2	2	2	14	10	6
7 2 14 9 15 5 6 2 0 4 6 11 4 6 114 4 13 3 5 10	4	3	12	2
5 0	0	5	3	17	0
V •
m
P'imo'ibhi dnemilil
IZ LETOŠNJEGA GOSPODARSKEGA PLANA
MEHANIZACIJO POLJEDELSTVA je treba povečati za 90 odst.
Temeljna naloga poljedelstva je izkoristiti klimatske in ostale pogoje za povečanje donosnih nalog v poljedel-Stu: v vrtnarstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, mlekarstu, predelovanju in proizvodnji maščob. Z nakupom novih traktorjev je treba v primeri z letom 149 povečati mehanizacijo poljedelstva za 90 odst.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
IZ ŠTETERJA5A
Ljudska samopomoč
hadar oblasti nimajo razumevanja
Prebivalstvo je samo %graiiiio svojim otrokom novo šolsko poslopje
V naših krajih beležimo le malo takih hvale vrednih primerov, ki bi se mogli primerjati z onim, ki so ga dali v zadnjem času prebivalci iz Steverjana. V omenjeni vasi so namreč pred dnevi zgradili novo šolsko poslopje, kjer bodo imeli števerjaniki 'otroci nov prostor za svoje izobraževanje. Šolsko poslopje, ki je *e dokončno urejeno, je bilo pred dnevi z vsemi potrebnimi častmi, na katerih so prisostvovali predstavniki šolskih in drugih oblasti, izrečeno svojemu namenu.
Da se bo gospodarsko stanje te vasi vsaj delno izboljšalo, so k temu pripomogli tudi zastopniki Demokratične fronte Slovencev, ki so posredovali pri g. prefektu za popravilo ceste, ki pelje iz Grojne v Ste-verjan. V ta namen so pretekli teden prišli inženirji jn tehniki za gradnjo cest, ki so si ogledovali teren in pripravili načrt za popravilo. Pokrajina je delo nameravala poveriti goriškim tvrdkam, ker pa so te postavile previsoke zahteve, so se oblasti zatekle k tržaškim podjetjem, katerih ponudbe so bile ugodnejše in sprejemljive.
V vasi je predmet precejšnjih razgovorov tudi vzdrževanje ceste Oslavje - Stever-jan. Kot smo izvedeli, se pokrajina izogiba upravnih stroškov, k; jih nalaga omenjena cesta ter jih skuša naprtiti občini. Ljudje in tudi občinski svetniki se s takim postopanjemnad-
Poslovanje živinskih ambuiatorijev
Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove toveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Lovniku, Pevmi in So-vodnjah v sledečih dneh:
LOCNIK:	ambulatorij pri
F.lli Azzano (mlin) vsako sredo od 10 dalje.
SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji, živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje.
PEVMA:	ambulatorij pri
oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje.
Uvoz konj iz Jugoslavije
Zveza trgovcev y Gorici sporoča, da je zaradi odredbe visokega komisariata za javno zdravstvo dovoljeno, po sporazumu mpd Jugoslavijo in Italijo za obmejno izmenjavo blaga, uvažati samo skopljene konje moškega spola.
rejenih oblasti ne strinjajo, ker se občina šele ustvarja in jfe zato zgrešeno govoriti že o stroških. V zvezi z omenjeno cesto se popravila fige samo del cd gaberskega konca pa do. cerkve in stroške za popravilo mora nujno prevzeti v svojie breme^ pokrajine, če noee, da bo občina £e ob rojstvu p rine-sla^ dolgove na ramenih. T.o je pošteno in pravilno mnenje vaščanov.
Jutri s SPD v Trbiž
Slovensko planinsko društvo organizira jutri, v nedeljo izlet v Trbiž, kjer bodo mednarodne skakalne tekme na 60-metrski smučarski skakalnici. Vpisovanje pri urarju Darku Siligo-ju na Travniku. Voznina za člane 559 lir, za nečlane 650 lir. Odhod ob 6. uri zjutraj z avtobusom s Travnika. Ker je čas odmerjen, je treba z vpisovanjem pohiteti.
Zadnji dan razdeljevanja nakazil za blago Unrra
Obveščamo vse, ki si nameravajo nabaviti blago Unrra in si še niso preskrbeli za to potrebnega nakazila, da je danes zadr-ji dan z.a dvig teh nakazil, m to samo za potrošnike občin goriške pokrajine.
Za mesto Gorica je razdeljevanje nakazil še vedno prekinjeno.
Nadalje sporoča uprava za mednarodno pomoč, da bo v kratkem prispelo toliko Unri-r.ega manufakturnega blaga, da bodo z njim krili vsa izdana nakazila.
Ugodno resen sgor i o zahtevah uslužbencev1 tiskarske stroke
Te dni je bil na Uradu za | delo sestanek predstavnikov | sindikalnih organizacij jn Zveze industrijcev. kjer so reševali : por, ki je nastal v tiskarski stroki. Vse uslužbence tiskarske industrije v naši coni, ki spadajo v drugo področje, so skušali prenesti v novo kategorijo, kar bi povzročilo spremembo v njihovih mezdah. Na seji, ki je trajala tri ure in pol, so po burnih diskusijah industrijed obljubili uslužbencem zaostanke, kot to določa obstoječa pogodba. V primeru, da bi* se spor np poravnal na miren način, bi bili tudi v Gorici priče stavki tiskarskih . uslužbencev.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Samo zadružno kmetijstvo lahko doseže velike uspehe
Obdelovalna zadruga «Simon Gregorčič* v Bukovici pri Gorici povečala površino sadovnjakov, tako da bodo pridelali letno 200»000 kg breskev
Bukovica pri Gorici se spre- I nem primorskem slovenskem
minja v eno najnaprednejših vasi na goriškem. Kolkmetje so odšli kot stalni delavci na delo v bližnje goričke .opekarne, katere obkrožajo vas v polkrogu. Večina ostalih kmetov pa je lani v februarju vstopila v kmečko delovno zadrugo, kateri so dali ime po napred-
IZPREP SODIŠČA
Paketi iz Amerike so jo zamika 11
DAROVI Zelenemu križu so darovali Lucija in Franco Gironcoli v počastitev spomina Eleonore Strassoldo 1000 Ur. Barnaba Humbert je v počastitev spomina bratranca Jožefa Grusovina daroval 1000 lir. Ravnateljstvo se zahvaljuje.
Zatožno klop na. goriškem kazenskem sedišču je včeraj zasedla 321gtna pismonoša Laz-zareni Ema iz Tržiča. Obtožena je bila, da se je pred božičem lanskega leta polastila več zavojev in pošte, namenjenih raznim trži-škun prebivalcem ter blaga iz takih zavojev. Frejemniki, ki so že bili obveščeni, da bedo v kratkem dobili iz inozemstva, predvsem iz Amerike in Argentine, eno ali drugo stvar, so se po dolgem pričakovanju obrnili na peštni urad in se pritožili. Tako je ravnatelj najprej zaslišal raznašale« pošte, ki so vsi, in seveda tudi Lazzaronijeva, odločno zanikali, da bi si zavoje ali pošto prisvojili- Nato je ravnatelj odredil preiskavo stanovanj vseh pismonoš. Preiskovalni agenti so v stanovanju Lazzaronijeve nržli v pepelnja-ku nekaj argentinskega denarja in več koščkov papirja raztrganih pisem, ki so jih agenti skrbno zložili in na njih razbrali tuje naslove. Tako je bila krivda Lazzarenijeve potrjena in po nadaljnjih poizvedbah je policija ugotovila, da se je v prvih tednih decembra polastila 30 dolarjev in enega para nogavic nylon, ki jih j«e neki sorodnik iz Amerike poslal' Heggi Ksenji, 100 pesosov na škodo Fadovan Eufemije, par nogavic nylon na škodo Nelson Gabrijele in raznih oblačil na škodo Rossi Angeline.
Sodišče jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo na 3 leta zapora in 7000 lir globe. Za dve
NOVE KNJIGE:
Pavlenko: SREČA. \ o|platno.......................
Cvetko:	RISTO SAVIN, platno....................
GEOGRAFSKI VESTNIK, brošura
Hudales:	NEJCEK, brošura...................
Pijade:	OB 30. LETNICi KPJ, brošura
Spurova: PLUGI ORJEJO, brošura ...
Pobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
350
680
700
135
30
90
pesniku «Simonu Gregorčiču«.
Pobudo za ustanovitev KDZ jo dal kmet Angel Mlečnih, da-leč naokoli gnan sadjarski strokovnjak, ki je bil na prvem zboru zadružnikov Slovenije, ki se je vrlil v Ljubljani, pohvaljen in nagrajen za uspehe, ki jih je zadruga dosegla v proizvodnji in organizaciji dela. Ze pred vojno je delal razne poskuse s sadnim drevjem in prvi v teh krajih uvedel strnjene breskove nasade. Vojna vihra, ki jg divjala tod, je nasade uničila. Pq osvoboditvi je pričel ponovno z obnovo sadovnjakov in prenašal svoje znanje in dajal nasvete tudi ostalim delovnim kmetom in pripravljal skupno z OF na vasi ugodna tla za ustanovitev sadjarske delovne zadruge. Najprej so v vasi osnovali kmečko nabavno prodajo zadrugo in nabavili več defektnih traktorjev in drugih' kmetijskih strojev in delov, katere so demačj strokovnjaki popravili ter pričeli z obdelavo njiv s stroji. Lansko zimo se je odločilo za vstop v zadrugo 13 družin s svojim inventarjem in zemljiščem, poleg tega pa so debili še nekaj zemljišča iz agrarnega sklada, tako da je imela zadruga okrog 50 ha zemlje.
Na ustanovnem občnem zboru so se zadružniki posvetovali, s kakšno panogo bi se ba-viti. Zedinili so se, da bodo gajih breskve ,na veliko. Po-gcjfi za to so, ker je kraj odprt toplim vetrovom z juga. V enem tednu so stroji opravili toliko dela, kolikor ga ne bi napravila deset članska brigada v enem letu. Pri sajenju sadnih drevesc pa so zadružnikom pomagali y prostem času tudi delavci goriških opekarn. Na ta način so razširili sadovnjak na 7 hektarjev, tako da imajo s sadovnjaki, ki so jih pomnožiti zadružniki 10 hektarjev sadovnjaka, na katerem imajo nasajenih skupno 6400 breskovih drevesc, od katerih računajo, da bo vsako drevesce dalo po 4 letih okrog 35 kg pridelka. Kot vmesno rastlino pa so posadili krompir, ki jim je dal 150 metrskih stotov na ha. Tudi oljnica, ki daje ameriške lešnike, se je dobro obnesla. Poleg tega so imeli tudi so sklenili odposlati vež)i pridelek krmske pese, ta-domov, toda še prej so ga pri-1ko da fe ’oil sadovnjak že prvo
leoil:	enrlntu	   VMltaKllain	1« c(\ J.1I .0 _.1..
leti zaporne kazni in za denarno kazen je odredilo odpust. Nadalje jte Lazzaronijevi odvzelo pravico do javne službe za dobo enega leta.
Spreten ponarejevalec
Oktobra lani je sodnik na gor iški kazenski sodniji obsodil znanega pustolovca 34-letnega Mecchia Evgenija na dve leti zapora, ker je orožnikom v našem mestu izjavil, da je inšpektor italijanske monarhistične- stranke, ker je ponaredil več izjav vojaških uradov iz Bologne, Rima in drugih italijanskih mest, ter se posluževal ponarejenih pečatov teh vojaških okrožij, s katerim je btl njegov	kevčeg natrpan.
Mecchio je pclicija. kot smo že svoječasno poročali, izsledila v hotelu «Alla Posta« m je bil zaradi podobnih sleparij že večkrat obsojen. Prot.; kazni, ki mu jo je naložila sodnija, je Mecchia vložil priziv na sodišče. Teda včeraj so mu na prizivni razpravi kazen potrdil in ga obsodili na višje sodne Straške.
Pred kaznijo je skušal
Pred Sasom so jugoslovanske obmejne' oblasti izročile italijanskim 53-letnega Parmiggia-nija Danteja Iz Reggio Emilie, ki je nekaj dni prej skrivaj prestopil državno mejo jn se zatekel na jugoslovansko ozemlje. Ko ga je italijanska policija prijela v roke, je takoj izvedela. da grg za cbsojenea, ki se je zatekel v tujo državo, da bi se izgortil kazni, na katero ga je obsodilo sodišče v njegovem rojstnem kraju. Parmig-gianija so sklenili
javili sodniji zaradi nezakonitega prestopa državne meje, Zaradi tega je bil obsojen na 6 mesecev zapora jn 20.000 lir globe. Proti obsodbi je Parrnig-giani vložil priziv, ki mu ga je včeroj sodišče odbilo in ga obsodila še na plačilo stroškov prizivne razprave.
leto rentabilen in so dali državi 18.100 kg krompirja. Tudi letos bodo na zemljišču posadili iste vmesne kulture in računajo na še večjji pridelek.
Kakor v sadjarstvu, tako bodo organizirali delo tudi v živinoreji. Sestavili so zelo napet plan za proizvodnjo mleka.
Za hitrejši dvig mlečnosti krav so zgradili poseben hlev z u-metntmi napajališči, tako da krave lahko pijejo, kadar čutijo same potrebo in ni z njimi pri napajanju nobenega opravka. Razen lega je hley porazdeljen v razne oddelke, za krave v dobi vzreje, brejosti, te-letenja in molznosti, kgr olajšuje delo zadružniku, ki oskrbuje živino in lahko planira tudi proizvodnjo mleka.
Zgradili so poleg dveh starih manjših silosov še dva večja z zmogljivostjo 220 m3. Za hlevom so zgradili vzorna higienična gnojišča in gnojnične.jame. s čimer si bedo pridobili mnogo domačega gnoja in ne bodo toliko odvisrvj od nabave umetnih gnojil.
Za dvig krmsike baze pa so letos pričeli z večjimi melioracijskimi deli na zemljišču ob reki Vipavi, kjer bodo izsušili ekrog 30 ha močvirnega zemljišča, ki bo dajalo 2 do 3 krat večji pridelek. Zboljšali bedo tudi travnike in povečali de-teij. Nerentabilne in nečistokrvne pasme krave bedo prodali ter vzgojili zarod krav čistokrvne švicarske pasme.
Poleg plana proizvodnje za letošnje leto so zadružniki sprejeli še triletni orientacijski plan in napovedali tekmovanje za dobo treh let vsem kmečkim delovnim zadrugam v okraju Gorica, zlasti v treh glavnih vejah: katera zadruga bo s stalnim zboljšavanjem, izsuševanjem zemljišč in kolobarjem dosegla najvišjo proizvodnjo imela najbolje gojene nasade in katera zadruga bo najbolj dvignila živinorejo in mlečnost krav glede na krnsko bazo.
e bodo ugodne vremenske prilike, predvidevajo zadružniki, da bedo letos pridelali °krog 35.000 kg prvovrstnih
breskev. Prihodnje leto bodo proizvodnjo zvišali, leta 1952 pa računajo, da bodo imeli v svojih nasadih že okrog 200.000 kg breskev.
Mleka bodo imeli letos okrog 10.000 litrov, prihodnje leto bodo proizvodnjo zvišali za 100%, leta 1952 pa bodo proizvajali že okrog 100.000 litrov mleka za oskrbo prebovaistva Nove Gorice in industrijskih centrov.
KINO
VERDI. 17: ((Sneguljčica in sedem palčkov«, W. Disney.
VITTORIA. 17: «Tretji mož«, A. Valli, J. Cotten.
CENTRALE. 17: «Jolanda in kralj «Sambe», F. Astaire.
MODERNO. 17: «Pesem puščave«, I. Manning.
EDEN. 17: «Pašr.'iki sovraštva«; E. Flynn.
PRIMORSKI DNEVNIK
18, februarja 1950   ^
geografija
Pariški «Humanite» se je še enkrat potrudil izpovedati, kako ((držijo Tita na oblasti fašisti in kulaki», ter se na, ta način pripravlja, da bo po volitvah v Jugoslaviji, ko bo ljud; ska oblast tudi po pričakovanju uredništva ((Humanite» zmagala, lahko spojasnil», kako je do te zmage prišlo.
«Humanite» pravi:	((Tito
sprejema v. Jugoslavijo ustaše, četnike in gestapovske agente, ki so ob prihodu Rdeče armade zbežali v Avstrijo, Nemčijo in Francijo».
«Z gotovostjo se ves, pravi «Humanites, ((da so titovski za. stopniki obiskali septembra meseca taborišča beguncev v Mad-lenu in Rijomu ter da je bilo na poziv titovske vlade in sporazumno s francosko vlado pet Nemcev, bivših nacistov, izpuščenih iz taborišča in da so se ' vrnili v Jugoslavijo, v Banat, kjer so dobili enako oblast, kakor so jo imeli nemški kulaki. Vrnili so se:	((Neurohr,	43
letni veleposestnik iz Pardana, Schneider, 41letni veleposestnik iz Gorjana, Stader, 38letni veleposestnik iz Jatnic, Wolf Anton, 33letni veleposestnik iz Ru-me, in Wolf, 55letni veleposestnik iz Djakova. «Vsi ti nemški nacistični kulaki», tako pravi list, «bodo glasovali za Titovo kliko pri sedanjih volitvah».
Kakor se vidi, je ta vest dobro podkrepljena z «dejstvi»: <(Humaniteju» je zelo veliko do tega, da ta «dejstva» čimbolj izpopolni, in je zato omenil pri vsakem Nemcu tudi letnico rojstva, čeprav to niti malo ni Važno:
Mogoče je res, da so nekje ti Nemci in da imajo toliko let. Res pa ni, da se sedaj nahajajo V krajih kamor jih je «vmilo» uredništvo «Humanite». Vasi Pardan ni v Banatu niti v Vojvodini in sploh je ni v Jugoslaviji, Prav tako ni vasi Gorjan niti vasi Jatnice. Zemljevid Jugoslavije, ki ga imajo v uredništvu ((Humanite, je prav gotovo tako majhen, da niso na njem naznačena imena vasi in zato si jih je moral urednik lista enostavno izmisliti. Ruma in Djakovo sta v Jugoslaviji, a ne v Banatu, a zaradi tega se niti Wolf Anton niti drugi Vfolf, za katerega vedo, koliko je star, ne pa njegovega imena, Prav gotovo ne bosta, kakor tudi ne oni prvi trije, vrnila v «Banat», kamor jih hoče ((Humanite)) vrniti.
Italija se vrača i kolonije
Razredna zavest
istrskih delavcev
Brezposelnost v in na Nizozemskem narašča
Nad 339,000 brezposelnih je bilo v Belgiji 4. februarja letos. To pomeni, da je vsak šesti belgijski delavec brez dela. Po poročilih iz Haaga so letos januarja registrirali na Nizozemskem 4000 brezposelnih.
Vprašanje bivših italijanskih kolonij v Afriki: Libije, Eritreje in Somalije — ni bilo rešeno v mirovni pogodbi z Italijo. O tem vprašanju se razpravlja že več tet. Sele- na četrtem zasedanju generalne skupščine ZN (ki je bilo lani v New Vorku) je bilo v načelu rešeno vprašanje Libije in Somalije, bivše italijanske kolonije v Indijskem oceanu. Na tem zasedanju je bilo sklenjeno. da bo Italija prevzela skrbniško upravo nad Somalijo. Italija bo torej kot mandator Združenih narodov upravljala Somalijo deset let. Medtem ko bo Libija postala samostojna že do 1. januarja 1952, pa bo Somalija dosegla samostojnost šele čez 10 let. — Usoda Eritreje se bo odločila na prihodnjem zasedanju generalne skupščine. Imenovana je bila samo nosebna komisija, ki mo. ra izdelati svoje poročilo do 15. junija.
Razprava v italijanskem parlamentu o Italijanskem mandatu nad Somalijo je bila, kakor poroča AFP, precej burna Medtem ko je vsa italijanska desnica demokristjani, saraga-tovci, republikanci in monarhisti, glasovala korporativno za mandat nad Somalijo, pa so socialisti in komunisti glasovali proti. Ob tej priliki je Pietro Nenni med drugim izjavil: «Ko lonializem prehaja v definitiv. no krizo.« «Opozicija bi v vsakem odobrila vrnitev tistih ita. lijanskih sredozemskih kolonij, kjer so investirane desetine milijard, ki pripadajo Italijanom. Vendar pa je proti vrnitvi v Somalijo.« Tudi v Somaliji sami so bila mišljenja glede povratka Italije deljena. Medtem ko so se predstavniki ({Somalijske konference* postavili na stališče, da Somalija še ni zrela za neodvisnost in da predlagajo zaradi tega italijansko skrbništvo nad Somalijo, pa so bili predstavniki ((Somalijske mladinske lige* vedno za svobodno in neodvisno Somalijo.
Izjava zunanjega ministra Sforze in predsednika vlade De • Gasperija med parlamentarno razpravo o Somaliji jasno kaže, da se italijanska vlada zaveda težkega položaja v Somaliji. Abesinska vlada je nam req že večkrat jasno poudarila, da ne bo priznala italijanskega manoata'nad Somalijo, poleg tega je uradno protestirala proti postavitvi generala Nasi-ja za administratorja Somalije. Nasi je namreč na listi italijanskih vojnih zločincev, ker je sodeloval pri vojaških pripravah proti Abesrnijl. Da bi pomirili svetovno in italijansko javno mnenje, ki je protestiralo proti postavitvi biv. fašističnega generala na tako važno mesto, je bil Sforza prisiljen izjaviti, da bo vlada imenovala na to mesto civilnega funkcionarja, po možnosti z diplomat, ske liste, ne pa generala. To naj bi bil po izjavi Sforze do-
kaz, da Italija ne bo tretirala Somalije kot kolonialno ozemlje, pač pa — kot republiko.
Vprašanje točnih meja Somalije je^do danes ni rešeno, Čeprav bo Italija že v kratkem času prevzela od britanskih oblasti skrbniško upravo nad to bivšo kolonijo. Abesinija ne priznava sedanje demarkacijske črte med Somalijo in Abe-sinijo, ki je bila potegnjena že leta 1908, kot mejne črte. Po izjavi De Gasperija bo Anglija v sporazumu z Abesinijo označila do marca začasno mejno črto, dokler se to vprašanje dokončno ne reši v Lake Suc-cessu.
Ker bo Italija po sklepu skrb niškega sveta GZN lahko vzdrževala v Somaliji tudi vojaške enote ((policijske sile in prostovoljce ze vzdrževanje reda in miru*, kakor se glasi ta člen sporazuma, je bojazen Abesi-ni je. da se Italija zopet vrača v Afriko, več kot upravičena. Italija bo namreč lahko gradila tudi razne naprave za obram bo ozemlja in razvijala somalijske obrambne sile — seveda v mejah, ki so določene v ustanovni listini ZN. Oblast Italije v Somaliji bo precej neomejena, saj bo imela v Somaliji tudj polno zakonodajno, upravno in sodno oblast.
Jugoslovanska delegacija na zasedanju generalne skupščine je izhajajoč s principa samoodločbe narodov jasno poudarila, da se mora načelo samoodločbe narodov uporabiti tudi v primeru italijanskih kolonij. Ker pa predlogi velesil, ki so bili osnova za razpravljanje, niso vsebovali tega na-
čela, jugoslovanska delegacija ni mogla glasovati niti za predlog zapadnih velesil niti sovjetske delegacije.
niemšlio - italijanska nasprolslua na Južnem Tirolskem
AFP poroča, da so cdnosi med italijanskim in nemškim prebivalstvom na Južnem Tirolskem (avtonomna oblast v okviru Italije) vedno bolj napeti. posebno v zadnjem času, ko je prišlo do pogostih pojavov nemškega iredentizma. Taj no gibanje «Wehrwolf» je ponovno okrepilo svojo dejavnost in grozi z ubojem italijanskim znanim osebnostim. Italijanskemu listu, ki izhaja v Bolzanu, so zagrozili, da bodo poslopje uredništva z dinamitom razstrelili, če list ne bo nehal s kampanjo za Italijo.
iia
bo začela uvažali surovine
Minister Za gospodarstvo za-padnonemške vlade dr. Erchar je izjavil na tiskovni konferenci, da bo Zapadna Nemčija v kratkem, zečela uvažati surovine. Na drugi strani bo po njegovih besedah vlada izdelala dodatni načrt za podpiranje izvoza, predvsem v dolarsko področje. Ta ukrep naj bi vpli. val na razširitev zapadnonem-ške industrijske proizvodnje in na zmanjšanje brezposelnosti.
ISTRSKI DELAVCI SO SE OB STAVKI TRŽAŠKIH INDUSTRIJSKIH DELAVCEV TAKOJ VRGLI Z VSO VNEMO NA DELO. ZBIRATI SO ZACELI HRANO IN DENAR, DA BI SVOJE TRŽAŠKE TOVARIŠE PODPRLI V NJIHOVI PRAVIČNI BORBI. SUKA, KI PRIKAZUJE ENO IZMED ZBIRALNIH SREDISC, DOVOLJ ZGOVORNO KAZE KAKO SO ((TITOFASISTI KRADLI LAČNIM IN UMIRAJOČIM ISTRANOM HRANO*, KAKOR JE TO TRDILA «UNItX’» IN SPLOH KOMINFORMISTICNO IN NACIONALISTIČNO VODSTVO STAVKE
GOSI	P 1	O D A 3	R S 1	r v o
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET•				finance]
Svetovna proizvodnja časopisnega
Po kanadskih statistikah je proizvodnja časopisnega papir-	>
ja po posameznih važnejših |	’	9
državah, izražena V 1000 krat-11950 ocena):
kih tonah (1 kratka, tona sledeča (za 1949
	pred vojnp	1948	1949	1950
Kanada	3.336,5	4.982,8	5.150	5.110
ZSSR	221,8	350,0	365,0	375,0
ZDA	907,8	867,5	900,0	975,0
Velika Britanija	961,8	335,6	500,0	600,0
Finska	436,1	356,1	386,0	430,0
Norveška	205,5	157,2	172,0	172,0
Švedska	299,0	327,3	362,0	363,0
Francija	360,6	305,0	309,0	342,0
Nemčija: Vzhodna	345,7	100	100	100
Nemčija: (Zapadna	166	81,5	100	106
Holandska	99,3	81,0	88,0	90,0
Avstrija	70,6	70,9	75,0	75,0
Italija	74,5	71,7	88,0	105,0
evropski denarni ni ?
((Agence France Presse» poroča iz Washingtona, da se zadnje dni krepi odpor nekaterih ameriških vladnih krogov proti načrtu za evropsko denarno unijo, ki jo je predložil evropski odbor OEEC. Ti krogi se boje namreč, da bi ta unija lahko , poslovala mimo Mednarodnega sklada, ker bi bila nasproti njemu neodvisna. Povrhu pa bi utegnil v tej uniji igrati vse večjo vlogo funt šter-
tvol^irithhn
m
dežel n e tflziie
^Večina prebivalstva libefa se preživlja s suženjskim delom na velikih kompleksih cerkvene in samostanske zemlje j
Sredi Azije, med Sovjetsko zvezo itl Pamirjem na severu ter Indijo in Himalajo r.a' jugu leži ^{(sveta dežela* budistov — Tibet. Čeprav je Po površini sedemkrat večja od Jugoslavije (meri 1,500.000 kv. km), ima vendar komaj 4—5 milijonov prebivalcev. Tibet je polsamo-stojna fevdalno-teokratska de-želja, ki živi, izolirana od' vse-ga sveta, svoje samostojno življenje. Kljub številnim ekspedicijam. ki so iih organizirali z juga Angleži, Nemci in Arne-čani. na severu pa Rusi (do prve svetovne vojne), vemo o tej deželi le malo. Velike težave. s katerimi so Se morale boriti vse ekspedicije, predvsem pa ogromno nezaupanje do ljudi bele barve, so one-
Kratke vesti o napredku v Jugoslaviji
V 2alcu so ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo «Hmeljar» katere glavna naloga bo, prido. bivanje čim več najboljšega hmelja. Žalski posestniki so spoznali vrednost in prednost skupnega, zadružnega gospodarstva. V zadrugo je vstopilo 26 posestnikov z 205 ha zemlje. Zadruga ((Hmeljar* bp sledila Vzorni zadrugi v Arji vasi.
* Sj! *
Proizvodnja premoga v Velenju se bo za 6krat povečala, ko bodo iz novega jaška v Prelogih pričeli izvažati premog. Prodrli so že 350 m globoko. No vi premogovniški obrat je zavzel površino desetih hektarov. Dajal bo premog za največjo slovensko kalorično elektrarno, ki bq dajala električno energijo tovarni aluminija v. Strnišču.
* * *
eTelav v Ljubljani izdeluje vse zaščitne naprave za jugoslovanske elektrarne. Njen delovni kolektiv je začel konstruirati in izdelovati svoje prve a-parate komaj pred nekaj meseci. Kljub temu so monterji že montirali prve domače zaščitne aparate v nedavno zgrajeni hi-drocentrali «Savica». V delavnici pravkar končujejo novo serijo teh aparatov za hidrocen-tralo Mesiči v Bosni. Kasneje bodo v «Teli» izdelovali tudi naprave za avtomatično vključevanje in izključevanje orodnih strojev za našo težko industrijo.
# * *
Veliko tovarno kemičnih izdelkov gradijo v Hrastniku. Tovarna raste iz majhnega, pred 100 leti zgrajenega obrata. Naj-’ večji razmah gradbenih del se je začel v zadnjih mesecih preteklega leta. Začeli sQ graditi tretjo MiMs-Packardovo komoro za proizvajanje žveplene kisline. Ta komora je poleg Glover. jevega stolpa glavna aparatura za proizvodnjo žveplene kisline.
Pri Mostarju gradijo aluminijski kombinat, ki bo sprejemal za predelavo boksit iz her.
Strnišču pa bo dobival boksit iz istrskih rudnikov. Vežen pogoj za graditev aluminijskega kombinata pri Mostarju je graditev jablaniških elektrarn na Neretvi. Pri graditvi tovarne v Strnišču so sj strokovnjaki pridobili toliko dragocenih izkušenj, da bodo kombinat pri Mostarju zgradili in opremili sami brez tuje pomoči.
* * *
Bencin, petrolej iz kamna — oljnega škriljevca, ki ga je v Jugoslaviji dovolj. Poskusi so dokazali, da je pridobivanje 'bencina iz tega ((kamna* mnogo cenejše kot pa vrtanje naf-tinih vrelcev z dragimi vrtalnimi napravami. Dr. Mundrič je 1946 začel sistematično raziskovati škriljevce pri Aleksin. cu. Februarja 1947. so pa v Jugoslaviji prvič dobili iz škri. ljevca katran in njegovi predelovalni proizvodi — bencin, petrolej, parafin in olje za motorje — so po kakovosti izvrstni, Pridobivanje nafte iz škri-ljevcev ne povzroča več težav
in jugoslovanske tovarne že izdelujejo primerne kondenzatorje in peči za destilacijo škri. ljevcev. Na tži način se v Jugoslaviji izkoriščajo vsi naravni zakladi.
* * *
Iz morja so dvignili 2 ladji potapljači podjetja »Brodospas* Ladji sta bili že od 1. 1944. pod vodo. Prvo motorno ladjo Beograd so dvignili v bakrskem pristanišču iz globine 50 m tik ob obali. Iz tako velikih globin navadno ne dvigajo ladij nikjer na svetu. Ladjo ((Ligurija* so dvignili v prelivu Sv. Ante pri Šibeniku. Potapljači ((Brodospa sa» so do sedaj dvignili z morskega dna že skoraj 45 plovnih objektov.
* * #
Električni porcelan domačega izdelka je začela izdelovati tovarna v Novem Sadu. Delovni kolektiv podjetja ((Kontakt* v Zagrebu pa je a sodelovanjem z novosadskimi tovariši pričel izdelovati tehnična stikala, ko je CSR odklonila pošiljanje.
CIVILNI POVELJNIK DALAJ LAMOVE VOJSKE, S KATERIM DELI VRHOVNO POVELJSTVO NEKI MENIH
mcgočile vsako resnejše znanstveno delo.
Večji del prebivalcev Tibeta se preživlja s suženjskim.' delom na velikih kompleksih cerkvene in samostanske zemlje. Polovica državnih dohodkov gre za vzdrževanje številnih samostanov, saj predstavljajo budistični menihi eno šestino prebivalstva te nenavadne dežele. V vsakem državnem uradu imajo poleg civilnega šefa še enega lamo. da bj se tako utrdila cerkvena oblast. To dovolj jasno govori o veliki vjogi, ki jo ima še' danes religija pri tem primitivnem
DVA TIBETANSKA TIPA: KULI IN OBRTNIK
ljudstvu,, Samo v dveh samo-stanih ; v bližiili Lhase, glavnega mesta- Tibeta, živi kakih 20.000 menihov. 'V.ši menihi ne žive Po samostanih. Mnogi potujejo po Indiji, Kitajski, kjer opravljajo svoje trgovske posle, največ pa se jih bavi s prosjačenjem, ki je še danes zelo privilegirana profesija v Tibetu.
Osvoboditev kontinentalne Kitajske je postavila v ospred. je problem Tibeta, ki je v zgodovini vedno pripadal Kitajski, s katero jR tudi delil svojo usodo. Tibet je kljub temu, da je bil v kulturnem pogledu vpliv sosedne Indije vedno zelo velik, tibetanska pisava je stara oblika indijske «devana-gari», po krvi in jeziku vendar mnogo bližji Kitajcem. Tibetanci pripadajo namreč rr.on-goloidni rasi, po jeziku pa in-dokitaeskj jezikovni skupini. Se preaen je Komunistična partija Kitajske v svojem novoletnem proglasu sporočila, da je osvoboditev Tibeta ena glavnih nalog kitajske narodnoosvobodilne armade v tem letu, so prišle na dan intrige nekaterih držav, ki ne žele, da bi se Tibet osvobodil suženjstva budistične klike in se zopet združil s Kitajsko. Tibet-ski lama, vrhovni cerkveni in državni poglavar te skrivnostne dežele, je, kot poroča agencija UP, sklenil poseben sporazum s predstavniki angleške, ameriške in indijske vlade, kar naj bi bil dokaz, da je Tibet
suverena država" Jasno je, da si Dalaj Lama s tem manevrom, ne bo rešil prestola. Predstavniki Tibeta, ki žive na Kitajskem, so že večkrat poudarili, da ne priznavajo njegove oblasti. Kot poroča diplomatski urednik ((Manchester Guardian*, se je v Cinghaju, ki je nekdaj pripadal Tibetu, sedaj pa je sestavni del Kitajske, ustanovila prokomunistič-na tibetska vlada, ki se bo borila za osvoboditev Tibeta.
(Zastopnik centralne vlade LR Kitajske izjavlja v zvezi z vestjo, da so oblasti v Tibetu poslale posebno misijo v ZDA, Vel. Britanijo, Indijo, Nepal in Peking, da je Tibet ozemlje
LR Kitajske in da tibetanske oblasti nimajo pravice dokaZo. vati neodvisnosti Tibeta.
Tibetansko ljudstvo zahteva, «naj postane Tibet član velike demokratične družine narodov LR Kitajske z ustrezno regionalno avtonomijo pod združenim vodstvom centralne ljudske vlade*. «Ce bodo oblasti v Lhaši — je rečeno v izjavi — ■poslale v tem smislu svoje predstavnike v Peking, da bi se pogajali' za miroljubno rešitev tibetanskega vprašanja, bomo tako predstavništvo spre. jeli.. Ce pa bi oblasti v Lhasi kršile voljo tibetanskega ljudstva, tedaj centralna vlada LR Kitajske ne bo trpela takega izdajalskega delovanja oblasti iz Lhase.
Palača Potala je duhovno središče Dalaj Lame, vrhovnega poglavarja budistične vere. Dalaj Lama (ki ima 17 let) pa je tudi vrhovni državni poglavar in vrhovni poveljnik vojske. Živi v palači Potala, v kateri so v pozlačenih sarkofagih ohranjeni posmrtni ostanki prejšnjih poglavarjev. Njegova oblast je despotska, samo v njegovi prisotnosti (in prisotnosti vse vlade) se lahko ndpre arzenal v Lhasi, kjer je spravljeno vse orožje Tibeta.
ling, kar bi šlo na škodo dolarja. Morda gre pri «uniji» tedaj za spreten britanski predlog, ki bi utegnil izpoanesti
Hoffmannovo pritiskanje k ***> tegraciji«.
Promet skozi Sueški prekop
AFP poroča iz Pariza, daif j dosegel promet skozi SuS prekop v preteklem novemM* 5,756.000 netto ton, kar je	i
6,7 odstotkov manj kakor v f{' kordnem mesecu oktobru( t°' da je še vedno 721.000 ton vei kakor novembra 1948), V Uti dni med novembrom 1948 tš novembrom 1949 je zelo	:
doval delež britanskih	j
pri prometu skozi prekop,	J
no pa se je povečal promet 8°9 veških ladij (norveška zast#
va je na drugem' mestu), & tudi holandskih
—	M
JhefoirnJUtob 'faa*ui\e v- 50 letih
PoUICDEVStV*
IMDUSTRJ A LvPRpct
Svofr.
? J****- >	-
a*-	k.
mm
mo 05 10 13 20 25 30 35 38 45 1949
PREBIVALSTVO FRANCIJE V 50 LETIH
Crtež, ki kaže razvoj poklicno-zaposienega francoskega prebival" stva, Je izdelan v milijonih zaposlenih oseb. Francija ki j* *teW 1950 leta 38,8 milijonov duš, ima danes skupno 42,i minjonOV frf“ bivalcev. Francozi menijo, da se je po zadnji vojni mnogokaj * premenilo. Degeneracijo in staranje prebivalstva po vojni 1914-t*1' da Je zamenjalo novo življenje. Sole da so prenapolnjene kakor sU koli poprej, rojstev je več kakor smrti.
Najznačilnejši prikaz črteža je padanje poljedelskega prebi'*1; stva, ki traja že skoraj pol stoletja. Tujci se ne morejo prečudi*' napisom ob francoskih cestah: «village a vendre* — vas naprod*^ Vladajoči krogi trde: zvišanje števila javnih nameščencev, pripa<*" nikov svobodnih poklicev in znižanje splošnega števila zaposleni* prebivalstva, vse to pomeni socialni napredek. V resnici pa i4 drugače. Francoska industrija in tudi trgovina sta v krizi najb0^ pa poljedelstvo. V takih razmerah je znižanje števila zaposlenih & ber znak le, v kolikor je to posledica izboljšanega demografsk'*8 stanja t. J. večjega števila mladine. Na splošno je več zaposle"1* kakor pred 50 leti: v industriji in prometu 3,6 milijonov < 195#-*’1 milij., 1949-9,7 milij,), v trgovini 1,4 milij. (1950-1,6 milij., lSi*’3 milij.), v javnih službah 1,21 milij. (1950-505.000, 1949-1,720.000), «>? svobodnimi poklici 0,5 milijona (300.000 proti 800.000). v polje*1'* stvu je bilo 1900 zaposlenih 8,5 milijonov oseb, 1949 pa le 6,8 & lijonov, torej 1,7 milijona manj. V industriji je že pred vojno ^ seglo število zaposlenih 9 milijonov, skozi vseh 50 let pa so i membe zelo zmerne, kar najbolj kaže slab napredek francoske dustrije. Trgovina je po drugi vojni nazadovala, zelo pa se je P0" večalo število javnih nameščencev.
Kanada ublažila uvozne omejifve
Reuter poroča, da je kan<^“ \ ska vlada sprejela sklep o nitvi številnih uvoznih oTUtn tev iz leta 1947. QdpravWnt je prepoved uvoza posamez predmetov, uvedli pa so ta^°
PALAČA POTALA — DUHOVNO SREDISCE DALAJ LAME, VRHOVNEGA POGLAVARJA
BUDISTIČNE VERE
imenovani uvozni sistem kv°” t. j. določanje uvoznih kontin‘‘ gentov posameznih predmetO • Poleg tega bodo od 1. aP naprej ukinjene tudi izreine
oemejitve za uvoz kakaa iu
jed.
ve, uvozne kvote za tekstih Pa bodo povečane za 10
SPISAL,
cegovinskih ležišč. Kombinat v1 ma trgale iz grla.
Ko je Iztok zagledal Viljen-ca, je takoj razjahal in se mu približal.
»Dobro jutro in tisoč srečnih dni naj ti prisodijo sojenice, velmožni starosta, Viije-nec, bratskega rodu Antov -čuvar.*
»In tebi, slavnega Svaruna mogočni sin!*
Viljenec je govoril z votlim glasom, napolnjenim z žolčem in studom. Besede so se sunko-
MNe zameri, da sem te dramil. Tvoje oko je še trudno, ker si gostil v pozno noč svoje lastne sovrage.*
Trije bizantinski poslanci so se ugriznili v ustnice, ko Jih je zadelo mrko Iztokovo oko.
»Prijatelji so našega rodu! Ne zasmehuj, da ti prizaneso bogovi! Govori, kaj je tvoje poslanstvo! Vojsko imaš zunaj, če nas pokolješ, maščevanje od bogov!*
»Moj meč se ni pomočil v
kri bratov in se ne bo. Zadosti mu je krvi sovragove, da se je je napit in se je še napije uosita*.
«Zakaj govoriš tako oholo, če si poslanec?*
Bizantinec se je drznil in stopil pred Iztoka.
»Stran!* je zagrmel Sloven. «Tako govoriš ti, sluga Uprav-de, z menoj, ki sem magister peditum, imenovan od same svete desDojne, carice Teodore!*
Vsi trije poslanci so se ob tem imenu globoko priklonili kakor stroji brez volje.
»Poslanec sem, da, in ponosen sem, ker sem zmagal kačo vaše prelesti. Mir prinašam bratom, pogibel vam. sovragom!*
»Kačo naše prelesti?* je ponovil drzno Bizantinec.
»Da, kačo zlogolko, ki je zastrupila bratska srca! Jo li poznate, hinavci carski?*
Za hip je nastal molk. Jaro-
žir in še en vojščak, ki sta spremljala Iztoka, sta stisnila ročnike. Zakaj pogledi Antov in Bizantincev so se zgovarjali in ščuvali:
«Ubijmo ga!»
»Zakaj molčite? Ha, vaše oči klečeplazijo pred starosto Vi-Ijencem, da bi pomočil železo v mojo kri in zapisal krvavo zavezo z vami! Magister peditum, ljubeč carice Teodore, ima dobro zastražene prsi, da mu ne ukrade zlepa kdo srca. Zakaj jokala bi po tej pripravni igračici vaša sveta despojna. bivša vlačuga aleksandrijska! In sam satan krščenikov, ki jezdi na plečih Upravde, se razjoka, ko zve, da se boči nad Tu-njušem in tovariši gomila, ki jo je nasul Iztok.*
Ob teh groznih psovkah na sveti dvor so se spačili od črta obrazi Bizantincev. Anti so rožljali z meči in ostrmeli, ko so zvedeli o Tunjuševem porazu. Da ni zaslanjal Iztokovega
hrbta strašni Jarožir, stežka bi se bili ukrotili in prizanesli drznemu Slovenu. Tudi Svaru-nič je vedel, da ga varuje meč starega Slovena in pred ozidjem močna čela. Zato se ni razburil ni ganil, ko je završalo med Anti. Mirno je posegel za zapono in izvlekel izpod oklepa carsko pismo.
«Starosta Viljenec, žalost vas je pograbila, ko ste čuli, da je pod rušo pesjan Tunjuš, požrešni volk naše in vaše svobode. Toda žalost se ti razsladi v veselje, ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo na izdajalskem srcu pasjega Huna! Tolmača imaš, velevrednega kozel-nika; naj ti čita!»
Suh kozelnik, z grbo nad levimi pleči, enook, je sprejel pergament in bral in prevajal.
Bizantinci so bledeli, Antom so se razpirala usta od začudenja, s čel so gihile preteče sence.
»Ukana!* je zastokal bizan-
tinski poslanec, ko je bilo pismo prečitano.
»Ni ukana, starosta Viljenec! Delo bogov je!»
Kozelnik je pomolil starosti pismo in z dolgim črnim nohtom kazal na pečat Upravde.
Anti so v jezi zamrmrali. Mrki pogledi so zbodli Bizantince.
«Srca se odpirajo!* je pomislil Iztok in izpregovoril.
«Bratje! Kdo je zavezal vaši modrosti oči, da ste sprejeli v dar zemljo onstran Donave! Ali ni bila zemlja vaša in naša? Kdo je tam prvi pulil lan, kdo je prej pasel čredo? Rod Slove-nov in Antov ali grabežljivi volk bizantinski? In ta volk nam- je ugrabil ovna in sedaj vam ga ponuja v dar, hinavec! In za ugrabljeni dar zahteva plačilo, da se bijete z brati, da vas koljejo Varhuni, da vaše prsi branijo met ko postelj, na kateri se va'ja v bojazni vaš sovražnik? Culi ste strupene
besede Upravde, čuli prelest, ki je bila skrita na prsih največjega izdajalca, Tunjuša, dokler ni vgriznil v grudo njegov zob. Bratje, tako mi naših bogov, ne prepirajmo se! Složimo se na maščevanje naših očetov in bratov! Preko Donave! Sedaj je žito zrelo! Posecimo ga! Pogibel Bizancu!*
«Pogibe!!» je zarjul Jarožir, »Pogibel!* so zagrmeli Anti.
«Pogibel!» je zacvilil suhi, grbavi kozelnik in raztrgal carski pergament ter usul koščke na žerjavico. Završelo je po mestu, razleglo se čez ozidje do Iztokove konjiče. »Pogibel!* so kričali tudi ti in stisnili konje. Zemlja je zabobnela, skozi predor so se vsuli Sloveni. Preplašil jih je krik, da so se pognali Iztoku na pomoč. Toda v trdnjavi so povesili meče, Anti so jim molili v pozdrav roženi-ce medu.
Sloveni so segli po pijači, zaplapolali so ognji, kozelnik je
objeli v
sežigal buče z oljeni bogov^ v dar, bratje so se spravni ljubezni.
Ko so bizantinski posD^j spoznali, da so njihovi nakie|’ uničeni, da Je porezan snut« not«1 d>
za vrvi, s katerimi so povezati barbare, so hiteli, uidejo iz trdnjave.
Toda Sloveni in Anti so ^.j ustavili m obkolili. Bizant^ so se sklicevali na svobodo P slanstva, grozili z Upravdo ' novim Hilbudijem,	obe« *
strašne legije hoplitov, ki P* dejo maščevat žalitev p
cev. Toda od radosti pobes Sloveni in Antje se niso . gali za njih grožnje. Od*° je bil krohot.	Pobirali so s'	,
govno in ga	metali Biza*1	_
cem v lice.	Zasmehovali
Upravdo in pljuvali Pr0** lijakom spremljevalcem. (|I teri so pograbili kameinj« jim ga lučali v šleme in P«.	.,
Nadaljevanje de
Df
SU»°
liP'
so
oKl**
UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCHI, St. 6, 111. nad. — Telefon Stev. 93,808. — UPRAVA: ULICA S. FKANCESCO 5t. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širim l stolpca: trgovski 60, rmanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 d10' Poštni tekpčl račun za STO-ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — &a Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska * Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - ThS^