GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEVILKA 140 JANUAR 1987 Usnjarji zaslužili z izvozom 38 milijonov dolarjev Pred leti zastavljena jasna strategija, da morajo čim več Jsnja in usnjenih izdelkov prodati na zunanji konvertibilni trg se Industriji usnja v sedanjih težkih gospodarskih razmerah obrestuje, saj so tudi lansko poslovno leto zelo uspešno zak-jučili. Tako so lani na konvertibilni trg izvozili za 38 milijonov tolarjev svojih izdelkov. Z dobrim delom in poslovanjem pa so lani ustvarili 80 milijard dinarjev celotnega prihodka. Za le-ošnje leto pa načrtujejo preko sto milijard dinarjev prihodka, zvoz pa naj bi po predvidevanjih znašal preko 40 milijard do-arjev. Samo v največjem tozdu, v Usnjarni, so lani izdelali štiri in pol nilijona kvadratnih metrov usnja, 280 tisoč kvadratnih metrov Jsnja pa so predelali v. lastni konfekciji, nadaljnjih 500 tisoč kvadratnih metrov usnja pa so predelali njihovi kooperantje. Tako so Lani so v Usnjarni pridelali več kot 13 tisoč ton surovih kož. orej kar okoli 20 odstotkov celotne proizvodnje finalizirali v konfe-dcji. Že sedaj so na svetovnem trgu znani po kvalitetnih izdelkih in udi za vnaprej je njihovo glavno vodilo samo kvaliteta. Če pa hočejo delati dobro usnje, morajo kupovati dobre kože. Teh pa na domačem trgu praktično ni. Tako surovine kupujejo največ v ZDA, ia Japonskem, v Sovjetski zvezi, v Nemški demokratični republiki n še drugje, plačati pa jih morajo po najvišjih svetovnih cenah. Za-adi oddaljenosti dobaviteljev pa morajo kože kupovati na zalogo, čeprav to močno obremenjuje njihovo finančno poslovanje. Kako dosegajo tako dobre poslovne uspehe. Nedvomno z modernizacijo proizvodnje, s strokovnostjo in delovno ter poslovno disciplino. Tudi za vnaprej si postavljajo takšno strategijo, saj 3odo le tako lahko konkurenčni na svetovnem trgu. Nenehno razmišljajo o modernizaciji in avtomatizaciji proizvodnih postopkov, 'se več usnja bodo finalizirali v lastni konfekciji, s samo moder-leJšo tehnologijo, ki že pri obratovanju odstrani večino škodljivih snovi — to so tako imenovani eko sodi, ki jih sedaj uvajajo v proizvodnji — pa se še povečuje skrb za ekologijo. Ravno na področju ekologije pa so v zadnjem času storili že ve-'ko. Sredi Usnjarne deluje moderna čistilna naprava, ki iz odpadlih voda odstrani okoli 60 odstotkov nevarnih snovi. V zadnjih letih so največ vlagali v modernizacijo strojnega 3arka, če pa hočejo vztrajati na začrtani poti po povečevanju in zboljševanju proizvodnje se bodo morali tudi prostorsko razširiti, *ato že pripravljajo načrte, ki naj bi jih postopoma uresničili v na-3|ednjih letih. Naš častni občan, narodni heroj Tone Vidmar-Luka je pred kratkim slavil visok življenjski jubilej. Ob 70 letnici so mu na sprejemu v prostorih družbene prehrane IUV v imenu skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in občanov Vrhnike izrekli prisrčno voščilnico in mu zaželeli še vrsto zdravih let. Spomladi nadaljevanje gradnje vodovoda Zima je malo prehitela tudi izvajalce gradnje cevovodov k rezervoarjema v Borovnici in na Logu. Na Zavodu za načrtovanje so nam povedali, da sta rezervoarja končana, cevovoda položena, zmanjkalo pa je čaša za zasutje cevovodov, ki jih bo izvajalec teh del, to je IGP Hidrogradnje zasul takoj ko bodo ugodne vremenske razmere. Cevovod od Robove do Stare Vrhnike, ki ga je delalo naše Komunalno podjetje pa je že povsem končan. H koncu gredo tudi dela na novem vodnjaku VB—6. Že pred zimo je SGP Gradišče iz Cerknice že začelo z gradbe- nimi deli na takoimenovani »visoki coni« v Dragomeru. Za rekonstrukcijo cevovodov Sinja gorica-Ščetinarna, v Borovnici za cevovod Hrib—Matilda, za vodohrama v Podlipi in Li-gojni in za cevovod na Logu je že narejena potrebna tehnična dokumentacija. In po takšnem vrstnem redu naj bi spomladi stekla tudi gradbena dela. V teh dneh pa bodo izbrali tudi projektanta ia območje Dol-Laze in Partizanski klanec in računajo, da bodo projekti narejeni do sredine leta. Nabavljen in tudi plačan je že material za cevovoda v Borovnici in Sinji gorici. Izvršni svet v delovnih organizacijah Že dve seji izvršnega sveta sta bili v delovnih organizacijah. Tako se je izvršni svet že sestal v Liku in Industriji usnja. Člani izvršnega sveta se tako neposredno seznanjajo z aktualnimi vprašanji posamezne delovne organizacije ali tozda. Tako člani IS neposredno seznanijo s proizvodnjo in z aktualnimi nalogami, uspehi in problemi posamezne delovne organizacije. Naslednjič se bodo sešli v Kovinarski. SMUČARSKI TEK Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih bo v soboto, 14. 2. 1987 s pričetkom ob 15.00 uri pri Zadružnem domu na StariVrhniki. Prijave na startu. ™ Proga bo dolga 3 km za mlajše kategorije oziroma 6km za starejše. Vabita ZTKO Vrhnika in ŠD Povž Stara Vrhnika Vidasil!? V zadnjih dneh je bilo prelitega veliko črnila o vidasilu. Po nagradi na razstavi v Bruslju za izum tega termoizola-cijskega materiala je kar naenkrat izbruhnila evforična poplava raznoraznih »informacij«, takšnih ki govore samo o superlativih o tem novem materialu, do skeptičnih mnenj, ko se je zvedelo, da je v vidasilu tudi škodljivi azbest. Naš nameni ni pisati o tem, to prepustimo strokovnjakom. Pišemo zato, ker je Vrhnika neposredno povezana tako z »nastajanjem« tega novega termoizolacij-skega materiala in tudi zato, ker obstaja možnost, da Avto-tehna zgradi tovarno vidasila na Vrhniki, v opekarni. Kmalu zatem, ko se je Nova tozd Avtotehne pred dvema ali tremi leti odločila za sodelovanje z izumiteljico Vido Popovič in za gradnjo »pilotne tovarne« v Levšičih pri Gornjem Milanovcu, so angažirali tudi tri vrhničane, Janeza Zupančiča, Slavka Bo- Na predstavitvi vidasila na Vrhniki je prevladal občutek, da v Avtotehni vestno načrtujejo, da se obnašajo poslovno in da jim je prevelika poplava raznoraznih informacij prej škodila kot koristila. gataja in Toneta Voljča, ki so bili pri nastajanju vidasila praktično vseskozi zraven. »Predlanskim pred novim letom smo začeli. Pogledat sem šel nastajajočo maio tovarnico in odločil sem se, da bom pomagal oziroma delal tam. Nato sta se odločila še Voljč in Bogataj, ki sta preje delala v vrhniški opekarni in skupaj smo bili nekakšna »tehnična« pomoč Popovičevi s katero smo res dobro sodelovali. Stanovali smo zraven »fabrike« tako, da smo bili praktično noč in dan v tovarni. Že 19. decembra 1985 leta smo napravili prvi preizkus in že tedaj je bil ta material tak kot je sedaj, ko pilotna tovarnica že kar dobro obratuje,« pripoveduje Janez Zupančič in dodaja, da ne dvomi v izumiteljico in da je prepričan, da bo ta material še izboljšala. Že takrat so v Avtotehni razmišljali kako bi čimhitreje in čim ceneje postavili veliko tovarno za proizvodnjo vidasila, zato so pričeli pogovore z Industrijo usnja o možnostih, da nastane ta tovarna v prostorih vrhniške opekarne, ki je pred nekaj leti prenehala izdelovati opeko. Na predstavitvi vidasila na Vrhniki, ki je bilo sredi januarja letos v IUV je generalni direktor Avtotehne Boris Perko pove- (Nadaljevanje na 2. strani) Letošnja zima nam jo je kar dobro zagodla. Komunalci so imeli polne roke dela, da So sčistili poti. Pet dni in noči so bili praktično skozi na delu. Premagovala jih je Utrujenost, za nameček pa se jim je pokvarilo še nekaj strojev, ki so jih skupaj z mehaniki kar hitro popravili. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA RAZPISUJE na podlagi 16. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika PRIZNANJE OBČINE VRHNIKA »Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1987 Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Plaketo pisatelja Ivana Cankarja bo občinska skupščina podelila za dosežke trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti in sicer: — za dosežke in uspehe pri razvoju in realizaciji dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja občine in organizacij združenega dela s področja gospodarstva, če so ti dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, na povečanje uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dela ter na ureditev njihovih razvojnih rezultatov; — za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov na področju družbenih dejavnosti ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela posamezne panoge ali področja dejavnosti organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, društev ter ostalih samoupravnih organizacij in skupnosti. Priznanje lahko prejmejo: organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije*, društva ter posamezni delovni ljudje in občani. Kandidata za priznanje lahko predlagajo: organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezni delovni ljudje in občani. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega, ga predlagajo in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 15. marca 1987 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanjaSkupsčine občine Vrhnika. Tržaška cesta 1. a KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA Vidasil?! (Nadaljevanje s 1. strani.) dal, da si je Avtotehna v dogovoru z izumiteljico zagotovila tri pomembne pravice: izključno pravico do trženja po svetu, torej prodajo vsega v Jugoslaviji proizvedenega vidasila, pravico graditve ene tovarne in pravico vlaganja v katerikoli tovarni vidasila v Jugoslaviji. Slavko Bogataj, Tine Voljč in Janez Zupančič so sodelovali pri nastajanju vidasila v poskusni tovarni. »Možnost gradnje smo videli tudi v vrhniški opekarni, čeprav imamo v zadnjem času kar precej ponudb tudi od drugod. V teku so postopki za pridobitev vseh potrebnih soglasij in atestov, računamo pa, da bi s postavitvijo tovarne morali pričeti konec letošnjega leta. Dogovarjamo se z Industrijo usnja, ki bo prispevala opekarno, z Likom, Kovinarsko in nekim tujim partnerjem za sovlaganje za to tovarno«, je poudaril Boris Perko. Imenovali so tudi strokovno ekipo, ki pripravlja vse potrebne elaborate; v tem strokovnem štabu je kot strokovni sodelavec tudi Janez Prebil član vrhniškega izvršnega sveta. Načrtujejo, da bi v novi tovarni s približno sto zaposlenimi izdelali 30 tisoč kubičnih metrov vidasila. Boris Perko, generalni direktor Avtotehne: Pametno in hitro moramo delati in čim preje začeti s trženjem. Janez Prebil, sodelavec v strokovnem timu: Mislim, da je tehnološki proces takšen, da ni nevarnosti za ekologijo. Precej je bilo tudi pomislekov glede ekološke čistosti same tehnologije in azbesta v samem vidasilu. Tudi tu so mnenja še deljiva, kijih bodo morali opredeliti strokovnjaki. »Preden pa se v naši občini dokončno odločimo ali bomo v proizvodnjo vidasila šli ali ne, moramo od vseh pristojnih dobiti stoodstotna zagotovila, da sama proizvodnja ne bo onesnaževala okolja. Če teh zagotovil ne bo mislim, da nihče, tudi izvršni svet, ne bo imel pravice, da bi postavitev tovarne še naprej podpirali,« je menil predsednik našega izvršnega sveta Peter Petkovšek. Moderno opremljeni kabinet v šoli bodo uporabljali tudi učenci pri prometni vzgoji. AMD v novi učilnici Odslej bo imelo naše Avto moto društvo vse tečaje za voznike motornih vozil v učilnici v Cankarjevi šoli, ki so jo opremili v ta namen. To pa je tudi koristna novost za učence te osnovne šole saj bodo v tem moderno opremljenem kabinetu imeli prometni krožek. Sicer pa tudi drugače v AMD ne stoje križem rok. Imeli so tečaj za voznike koles z motorjem, ki gaje obiskovalo 50 učencev; ta tečaj pa je stal 1500 dinarjev. Sporočajo tudi, da lahko vsi člani njihovega društva pridejo vsako sredo ob 16. uri na »testiranje« o cestno prometnih predpisih. Vseh članov je okoli 500. V svoje vrste pa vabijo še ostale voznike in tudi bodoče voznike. Imajo 6 vozil za učenje vožnje (1 jugo, 128 in štiri fičke), kupili pa bodo še dva in tako bodo še skrajšali čakalno dobo »na vožnjo«, ki je sedaj tri mesece (v Ljubljani je sedem mesecev). Lani so imeli tečaj za traktoriste v Borovnici, če bo dovolj zanimanja ga bodo organizirali tudi letos. Plakete prosvetnim delavcem Ob dnevu Prosvetnih delavcev, 12. decembru so štirje prosvetni delavci In eno društvo, prejeli Plakete Občinske izobraževalne skupnosti za dosežene uspehe na vzgojnolzobraževalnem področju v naši občini. Plakete so prejeli: STANE NOVAČAN — upokojeni ravnatelj OŠ Borovnica Sfane Novačan je bil učitelj in dolgoletni ravnatelj na OŠ Borovnica. Njegovo delo je bilo ves čas vtkano v dograjevanje vzgojnoizobraževal-nega procesa na osnovni šoli, kije močno odvisno od ustreznih materialnih pogojev. Zato je odločilno prispeval k izgradnji prizidka osnovne šole in nenehnemu dopolnjevanju zbirke učil in učnih pripomočkov. Nič manjši ni njegov prispevek na področju kulturne dejavnosti na šoli in v širšem družbenem okolju. Bogate pedagoške izkušnje je prenašal kot družbenopolitični delavec tudi v O/S, ZS, občinsko skupščino in krajevno skupnost. IVANKA PETELIN — vzgojiteljica predšolskih otrok v VVO Vrhnika enota Breg Ivanka Petelin izhaja iz prvih vrst poklicnih vzgojiteljic, ki so v najtežjih razmerah začele uvajati družbeno varstvo predšolskih otrok. S svojim zavzetim delom je kot vzgojiteljica vseh 30 let uspešno povezovala strokovna znanja s spoznanji razvojnih potreb otroka in družine. Njeno delo presega okvire VVO, saj je soavtor priročnika »Metodične enote za pripravo otrok na šolo«. Bogate izkušnje prenaša ves čas kot mentorica tudi na mlajše vzgojiteljice. ANICA PODOBNIK — upokojena učiteljica v oddelkih s prilagojenim programom na OŠ Ivan Cankar Anica Podobnik je svoje življenjsko delo povezala s problemi otrok, ki jim je še posebej potrebna strokovna in družbena skrb za vključitev v normalno življenje. Pri svojem pedagoškem delu je uporabljala najsodob- nejše metode, sama pripravljala in zbirala didaktično gradivo, ter se strokovno izpopolnjevala na področju specialne pedagogike. Z bogatimi delovnimi izkušnjami je prispevala k oblikovanju homogenega pedagoškega kolektiva, ki tudi po njenem odhodu v pokoj uspešno nadaljuje zahtevno in odgovorno delo s to populacijo učencev. JANEZ SMRTNIK — učitelj na OŠ Ivan Cankar Vrhnika Janez Smrtnik, dolgoletni učitelj razrednega pouka, je med najzaslužnejšimi vsestransko aktivnimi pedagoškimi delavci na OŠ Ivan Cankar. Zaradi strokovnih in organizacijskih sposobnosti mu je bilo v tem času zaupano tudi delo pomočnika ravnatelja. Njegovo pedagoško delo je prežeto z osebno zavzetostjo, ki se kaže v skrbi za uporabo najsodobnejših didaktičnih metod in pripomočkov. Posebej ga odlikuje skrb za vzgojno komponento pouka, ki se nenehno aktualizira s potrebami in zahtevami širšega družbenega okolja zlasti na področju ohranjanja in razvijanja tradicij NOV in varstva okolja. Ob zahtevnem in obsežnem pedagoškem delu opravlja tudi številne naloge v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ter samoupravnih organih šole. MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA Povezovanje šole z okoljem je nepogrešljiva sestavina vzgojnoizobra-ževalnih smotrov osnovne šole. To povezovanje mora biti obojestransko in v teh prizadevanjih beleži OŠ Ivan Cankar najdaljše uspešno sodelovanje zMO PD Vrhnika. Razvijanje interesov mladih na področju spoznavanja in varovanja naravne dediščine je najuspešnejše v neposrednem stiku z naravno, ki pa ga pri rednem pouku pogosto ne moremo uresničevati v zaželjenem obsegu. Prav program dela MO PD je s svojimi večletnimi načrtnimi predavanji, planinsko šolo, izleti in planinskimi tabori v največji meri prispeval k vzgoji mladih ljubiteljev in varovalcev narave, poznavalcev naravnih danosti, v primeru izrednih razmer in oblikovanju drobnih tovariških odnosov. Poročilo sveta KS Log VODOVOD: Najresnejši in najbolj pereč problem v našem mandatnem obdobju za Log je bila preskrba z vodo. Kar spomnimo se leta 1985, ko smo bili dva meseca brez vode, kar je povzroč ilo skoraj politični problem. Razf ormirala sta se dva odbora, dokler nam ni uspelo ustanoviti tak odbor, ki še danes uspešno deluje: — zamenjali smo približno 1000m dotrajanih cevi (Jordanov kot 200m, Mole 650m in Log vas 150m), — redno vzdrževali obstoječa zajetja in uredili dve novi zajetji (Ipavci) — vzdrževali strojno opremo v Lesnem Brdu, — redno pobirali vodarino ter pričeli s hišnimi pregledi števcev in jih tudi zamenjavali, — s KP Vrhnika smo izvedli začasen priključek na vrhniško omrežje, ki ga po potrebi uporabljamo, tako da je bila naša oskrba z vodo v letu 1986 najboljša in najcenejša na področju Vrhnike, — organizirali redne sanitarne preglede kvalitete vode. Občinski samoprispevek smo na Logu sprejeli in sedaj bo potrebno realizirati priključek vrhniškega omrežja na loško omrežje, da v primeru pomanjkanja naše vode lahko avtomatično in kontrolirano uporabljamo vrhniško vodo. POKOPALIŠČE: Naslednji največji problem na Logu je bila izgradnja pokopališča, ki se je že začela v prejšnjem obdobju. Leta 1985 smo že začeli s pokopavanjem. Pokopališče je ograjeno, delno razparcelirano, objekt mrliške vežice v celoti postavljen, ena od vežic je že v celoti urejena. Lokacijska dokumentacija je gotova. Na osnovi sklepa zbora krajanov in obvestila, ki smo vam ga poslali v letu 1982,so skoraj vsj plačali enkratni prispevek din 1500—v letu 1986. Večina jih je opravila 20 prostovoljnih ur dela ali več. O navedenem obstajajo točni zapiski. Ostalim, ki se niso udeležili akcij, smo poslali položnice, kot nadomestilo za prostovoljno delo, kar je bilo tudi dogovorjeno. PTT: V letu 1985 nam je uspelo dobiti javno telefonsko govorilnico. Izredne aktivnosti so potekale v zvezi z realizacijo PTT priključkov (600 priključkov) v KS Dragomer, Bevke in Log, PTT odbor smo razširili in okrepili, ker je skoraj devetletno delo na tem področju nekaj krajanov precej izčrpalo. Bilo je veliko sestankov s PTT, s predstavniki SO Vrhnika, s predstavniki vseh treh KS in z interesenti. Po zadnjem zboru interesentov so bile aktivnosti naslednje: — osnutek Samoupravnega sporazuma (SAS) je bil narejen 19/9-86 — sestanek na PTT in pripombe na SA smo obravnavali 2/10-86 — dokončna verzija SAS-a je bila narejena 7/10-86 — SAS je bil podpisan 14/10-86 — vloga za mnenje banke glede investicij je bila dana 3/10-86 — LB je izdala pozitivno mišljenje 30/10-86 — regionalna komisija je pozitivno rešila vlogo 13/11-86 — delavski svet PTT je izdal pozitivno mnenje 17/11 -86 — SDK je izdal potrdilo za denarna sredstva 21/11-86 — gradbeno dojenje je bilo izdano s strani SO Vrhnika 26/11-86 — podpis pogodbe med PTT in izvajalcem je bil 28/11 -86 Iz navedenega je razvidno, da ni bilo možno začeti del v letu 1986, ker je izvajalec pogojeval izvajanje del s podpisom pogodbe in zavarovanjem pogodbe glede finančnih sredstev. Prve dni decembra smo imeli sestanek z izvajalcem, z željo, da takoj prične delo, vendar zaradi mraza (pokanje plastične ovojnice na kablih) in trasiranja (spomladi bi morali ponovno trasirati) se je izvajalec pogodbeno obvezal pričeti dela po 15.3.1987, pri čemer mora dela zaključiti do konca meseca maja, za kar zagotavlja dokončno ceno. Na izrecno vprašanje, iz poročila je razvidno, da bi bilo nesmiselno organizirati zbor interesentov, ker seje situacija sproti spreminjala in dograjevala. Vmes je potekala akcija zbiranja denarja, o čemer je bilo napravljeno posebno poročilo. Ostale informacije bodo izrečene na prvem zboru interesentov. OSTALE AKTIVNOSTI: ADAPTACIJA TVD PARTIZAN: TVD Partizan smo popolnoma na novo postavili in ga spravili pod streho, pri čemer je treba omeniti, da nam za nadaljnja dela primanjkuje finančnih sredstev. II. FAZA ASFALTIRANJA: V letu 1982 smo začeli in končali II. fazo asfaltiranja (približno 1500 dolžinskih metrov cestišč v Jordanovem kotu, Rosovžu, na Barju in Logu — vas). CESTA NA BREG: Dolgoletni problem glede pristopa do hiš na področju Ceste na Breg, smo dokončno uredili, cesta je zgrajena, en del je asfaltiran. POSTAJALIŠČ E: V letu 1983 smo popravili in prebarvali vsa postajališča in pri trgovini na Molah uredili pešpot. Dvakrat smo posredovali glede svetlobne označbe prehoda za pešce pred šolo, ker je bil semafor poškodovan. PRIREDITVE: Kar tri leta zapovrstjo nam je uspelo organizirati »Ta veseli dan na Logu«. Obisk je bil izreden, kar kaže na zanimanje krajanov. Vsako leto je bilo organizirano »Martinovanje«. SLO: Dokaj tekoče smo reševali vso problematiko v zvezi s SLO, kar se je izkazalo tudi ob zadnji mobilizaciji, ki je bila na Logu uspešna. SREDNJEROČNI PLAN: Srednjeročni plan smo izdelali in ga uskladili s strokovnimi službami SO Vrhnika. REDNO ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST: (Ne pozabimo na dejstvo, da se pluženje ne more povsod začeti ob istem času, obstajajo časovni zamiki in zaradi tega bodo imeli določeni krajani pripombe.) — PridobitevsoglasjazaotroškoigriščevJordanovemkotu.Obenemsmc finančno prispevali za obstoječe otroško igrišče v vrtcu. Poleg navedenega smo sprotno reševali tekočo problematiko, ki zadeva krajane in svet KS. Ob tej priložnosti moramo navesti tudi, kaj nismo naredili: — Log še danes nima prostorske ureditve. — Gasilski dom, njegovo uporabo, hišni red, dežurstva oziroma uradnih ui s strani Sveta KS nismo organizirali. — Naše športno igrišče pravno še ni urejeno. — Cesta do osnovne šole (tako z loške kot z dragomerske strani) še ni asfaltirana. — V zvezi z razširitvijo trgovine (njenih kapacitet) nismo nič napravili. — Kanalizacija v Jordanovem kotu še ni prevzeta s strani upravljalca. — Nismo organizirali zadnjega spomladanskega čiščenja na Logu itd. Kar smo napravili, je nedvomno plod vsestranske dejavnosti vseh organizacij in DPO na Logu, kot je tudi nesporno, da je bilo dosti že začeto v prejšnjem mandatnem obdobju in smo v našem obdobju z delom samo nadaljevali Pri ocenjevanju uspešnosti našega dela je prav tako potrebno poudariti, d< so bile vse aktivnosti opravljene prostovoljno, neprofesionalno, ker Log nima niti tajnika KS. Zaradi tega je večkrat občutiti pomanjkanje informacij, ki bi verjetno pripomogle do večje organiziranosti ostalih. Ne pozabimo tudi na dejstvo, da je KS Log v letu 1986 prejel samo 600.00C din sredstev za delegatsko delovanje in da je z letom 1982 prenehal loški samoprispevek. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri aktivnostih na Logu, se zahvaljujemo ostalim pa priporočamo in jih vabimo, da priskočijo na pomoč v prihodnosti ker se moramo zavedati, da bo naše okolje naša udobnost in zadovoljstvo tako kot si ga bomo sami uredili. Predsednik Sveta KS Miro Bruma' Povžarjem zmanjkalo časa Spet smo na začetku leta. Ko se oziramo nazaj in ugotavljamo, da nam je za marsikaj, kar bi lahko postorili zmanjkalo časa, tako doma kot v sami krajevni skupnosti. Lani v začetku leta smo si tudi KS Stara Vrhnika zastavili plan, ki naj bi ga realizirali v minulem letu. Sedaj lahko ugotavljamo, da smo ga nekaj izvršili, tekom leta pa se je pojavil tudi marsikateri neplaniran problem. Že v začetku leta je bila lopa skoraj podrta. Za silo smo jo podprli in tako je dočakala poletje, da je bila zavarovalnica pripravljena plačati škodo. No, nekaj hude krvi je bilo med mlatiči, češ, da ne bo kje mlatiti. Kljub temu so lahko mlatili. Za lopo je bilo planirano, da se zgradi igrišče. Kar se prostovoljnega dela tiče, je le-to bilo realizirano, predvsem so bili pridni najmlajši. Krajevna skupnost je svoje naredila, tudi občinska telesno kulturna skupnost je zagotovila denar za asfaltiranje, vleče pa nas izvajalec del, ki je sredstva že prejel (SCT). Upamo, da bo spomladi obljubo izpolnil. V letu 1986 je bilo zlasti aktivno novo ustanovljeno športno društvo »Povž«, saj je poleg »Kurena« organiziralo še tri občinske telesno kulturne prireditve: občinsko prvenstvo v smučarskih tekih in republiško znani prireditvi »Gozdni tek Ulovka« in »Tek z rolkami na Ulovko«. Na komunalnem področju nekih novih akcij ni bilo planiranih (razen rekonstrukcije vodovoda na Staro Vrhniko). Izvedena so bila redna vzdrževalna dela, kot je nasipanje cest (pa še to nekaterim krajanom ni pogodu). Ob vsem tem so se dogajale še druge večje in manjše aktivnosti na vasi, ki jih ne bi posebej izpostavljali. Leto je naokoli, tako ali tako. Kar smo lahko opravili do prvega snega smo. Zadnje probleme pa je povzročil prav sneg. Ko je sredi decembra zapadel je povzročil pravi »kaos« na vasi. Pa ne zaradi snega samega. Zaradi oranja. Ko »Škupnika« ni bilo s plugom na vas, so brihtne glave vse vprek modrovale, češ »gnila je ta naša krajevna skupnost. Še lansko oranje mu niso plačali.« Še marsikaj podobnega je bilo izrečenega. Kaj pa »Škupnik«?: »Ja, dobil sem plačano v aprilu, ko sem dal račun. Oral pa ne bom več. Pa ne zaradi denarja, zaradi ljudi na vasi.« Iz Povžarja Sredi Vrhnike, zraven trafike smo dobili lep in prijeten lokal. Cvetličar Janez Rupnik je odprl novo cvetličarno, ki je dobro založena. JANUAR 1987 NAŠ ČASOPIS 3 ^ Novo strejišče Od lanskega dneva JL A je vojašnica Ivan Cankar na Vrhniki bogatejša za nov objekt. Sami so . zgradili moderno avtomatsko strelišče za zračno . orožje z desetimi strelskimi mesti. Nov objekt bo . obogatil pouk streljanja, strelci Iz te vojašnice pa so ga veseli tudi zato, ker se bodo zdaj še laže pripravljali in obdržali formo za nastope na prvenstvih Ljubljanskega armadnega območja. Pričakujejo pa seveda še tesnejše sodelovanje s strelskimi družinami in sekcijami. Najzaslužnejši za izgradnjo tega modernega objekta so vojaki: Nenad Hren, Miran Selinšek, Josip Horvat, Dubravko Brajkovič, Janez Rakuš, Jakob Dobrovoljc, ki dela v JLA in starešina Srdjan Bajic. M. ARSIĆ • NAJBOLJŠI VOJAŠKI KLUB NA LJUBLJANSKEM ARMADNEM OBMOČJU Vojaški klub s petimi »zvezdicami« Vojaški klub iz vojašnice Ivan Cankar na Vrhniki je bil ob lanskem 22. decembru spet proglašen za najboljšega, saj je bil ponovno najboljši — kot že leto prej. Starešina Vlado Nikolič je načelnik od leta 1972. Klub je v teh štirinajstih letih dosegal lepe rezultate. Vedno je bil v samem vrhu na našem armad-nem območju, sedaj pa je dobil že tudi pet »zvezdic« najboljšega. Vlado Nikolič meni, da je preteklost zato, da si jo zapomnimo, motiv pa je sedanjost in čas, ki prihaja. »Pripadnikom naše enote bi radi ponudili vsebinsko bogat kulturni program, zato ga je treba temeljito in dolgoročno planirati. Nismo sužnji določenih ustaljenih shem. Skušamo se prilagajati in vsakemu posamezniku ponuditi kar najbolj aktivno sodelovanje. Ponosni smo na amaterske kulturne stvaritve naših vojakov, starešin in oseb, ki delajo pri nas.« Prav na področju kulturnega ustvarjanja pa ima vojaški klub, ki ga vodi Vlado Nikolič, bogate izkušnje. Originalnost idej je bila pozitivno ocenjena tudi na posvetovanju kulturnih animatorjev našega armadnega območja. Vlado Nikolič »Ko mladi vojaki pridejo v našo enoto, izpolnijo vprašalnik, kjer so navedene želje, zanimanja, even- V domu JLA TEČAJI: V mesecu februarju Dom JLA organizira amaterski foto tečaj. Vse zainteresirane vabimo, da se do 15. februarja prijavijo v domu JLA. RAZSTAVA ROČNIH DEL: Ob 8. marcu — dnevu žena organizira sekcija za družbeno aktivnost žena, ki deluje v sklopu doma JLA, letos že IX. tradicionalno razstavo ročnih del. Vljudno naprošamo vse zainteresirane, ki se poklicno ali pa v prostem času ukvarjajo s pletenjem, kvačkanjem, izdelovanjem gobelinov, tapiserij, makrameja ali podobnim, le da preveč ne odstopa od zaželenih zvrsti, naj svoje izdelke prinesejo v DOM JLA Vrhnika od 14. do 20. februarja 1987 vsak dan od 8. do 20. ure. Otvoritev razstave bo 24. februarja ob 18. uri. Razstava bo odprta do 3. marca 1987. Svoje izdelke boste lahko prevzeli po končani razstavi od 3.3. do 10. 3. vsak dan od 8. do 20. ure. Zaželjena je čim večja udeležba. Pričakujemo vas v Domu JLA. PRIREDITVE: V petek, 6. marca organiziramo v Domu JLA prireditev v počastitev 8. marca — dneva žena, s pričetkom ob 18. uri. Vstop prost. Vljudno vabljeni. DELO KROŽKOV DOMA JLA — Otroški pevski zbor: ob sredah od 18. do 19. ure — Moderni ples: ob ponedeljekih od 18. do 20. ure — Recitatorski krožek: ob petkih od 17. do 18. ure — Strelski krožek: ob četrtkih od 18. do 20. ure — Namizni tenis: ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.30 Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite v Domu JLA osebno ali pa po telefonu 751 -356. V pričakovanju Dom JLA Vrhnika tuelne aktivnosti v kulturno-umetni-ških društvih pred vstopom v JLA, pa tudi predlogi in sugestije. Po takih izčrpnih informacijah so naše avdicije vedno dobro obiskane, med mladimi vojaki pa najdemo dobre kulturne ustvarjalce.« Vlado Nikolič pa poudarja, da teh rezultatov ne bi bilo brez podpore in pomoči poveljstva, še zlasti starešine Rifata Šehoviča. Pomagajo tudi komandirji enot, vedno več pa je tudi mladih starešin, ki se aktivno vključujejo v kulturna dogajanja. Pregled aktivnosti vojaškega kluba nam daje naslednje podatke: vsak teden je ena prireditev, vsak drugi dan filmska predstava, zabeleženih je 14 prikazov kulturnega delovanja, 23 plesov in tovariških večerov, 8 pogovorov, 6 predavanj, 8 obiskov delovnih organizacij in zgodovinskih spomenikov, 6 koncertov narodne in zabavne glasbe ... Izdajajo tudi mesečnik Celična — jeklena pest, če pa je enota na terenu, izhaja vsak dan kot informativni list. Lansko leto je izšlo 56 številk. Ko smo se začeli pogovarjati o sodelovanju s sorodnimi organizacijami na terenu, je bil naš sogovornik kratek: »Dovolj je pogledati priznanja in darila v naših vitrinah.« Spisek je kar dolg. Pa vendar povejmo nekaj razglasna postaja. Najboljša je glasbena sekcija. Svojo visoko kvaliteto je pokazala tudi v novoletni noči, ko je v Domu JLA zabavala goste. Knjižnica je ena od bolj obiskanih točk vojnega kluba. Ima blizu 10 tisoč knjig s skoraj vsemi najnovejšimi izdajami domačih in svetovnih pisateljev. Nekaj čez 500 bralcev je v preteklem letu prebralo blizu 4350 knjig. V knjigi vtisov najdemo besede o kvaliteti in izboru ponujenih knjig. V isti hiši je tudi spominska soba enote. Tu najdemo dokumente, fotografije, prikazana je bojna pot enote od njene ustanovitve do zaključnih operacij za osvoboditev, tam pa so tudi skulpture priznanega umetnika in kiparja Toneta Svetine. Prostor nam ne dovoljuje, da bi vam predstavili še kaj. Veliko je še drobnih stvari, ki dopolnjujejo mozaik delovanja vojaškega kluba iz vojašnice Ivan Cankar. Kljub temu pa naštejmo posameznike, ki so kakor koli pripomogli k ugledu kluba. To so najprej Milomir Licič, Radoslav Rakič, Radomir Rosic, Marjan Rav-šić. Stoian laniatović, Ljupko Raič, vojaki Aleksander Červek, Željko Bil-bija, Martin Rihtar, Zoran Filipovič, Srdjan Prtljaga, Janko Petraš. »Prvo mesto moramo obdržati,« pravi na koncu našega pogovora na- V knjižnici je blizu deset tisoč knjig domačih in tujih avtorjev ter organizacij: osnovne šole z Vrhnike, iz Borovnice, Horjula, Brezovice, iz Dekanov, Sežane, krajevne konference ZSMS iz Vrhnike in Litije, Dom JLA z Vrhnike, vojašnica Ignac Voljč—Fric, ZKO Vrhnika itd. V okviru vojaškega kluba deluje nekaj sekcij, ki dosegajo lepe rezultate. Te so: likovna, recitatorska, dramska, glasbena, folklorna in do-pisniška sekcija, vojaška univerza in čelnik najboljšega vojaškega kluba Ljubljanskega armadnega območja. »Upamo, da bomo z dobrim delom in s sodelovanjem vseh pripadnikov naše enote tako nadaljevali in rezultati bodo prišli sami. Naša obveznost je, nuditi vsebinsko bogato kulturno življenje našim enotam. Ne smemo pozabiti, da je to eden od pomembnih elementov bojne pripravljenosti.« M. ARSIĆ Ob prazniku jugoslovanskih šoferjev Dan šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije —15. januar — so člani te organizacije proslavili delovno, zavedajoč se časa v katerem se nahajamo. To je hkrati njihov prispevek k stabilizaciji in naporom Jugoslavije, da se dosežejo ugodnejši delovni in poslovni rezultati. Več kot milijon članov združenih po republikah in pokrajinah organiziranih v 913 osnovnih organizacijah, se spominjamo 15. januarja 1959. leta, ko je v to organizacijo vstopil tovariš Tito. Vpisal se je Beogfadu, od takrat dalje je skupščina Saveza vozača i avtomehaničara Jugoslavije na predlog makedonske delegacije sprejela sklep o vsakoletnem prazniku organizacije ZŠAM Jugoslavije. Ko govorimo o prazniku ZŠAM Jugoslavije, naša društva ZŠAM pregledujejo in ocenjujejo rezultate dela za minulo leto in sprejemajo programe za stopajoče leto. Z oceno stanja prometne varnosti v letu 1986 nismo zadovoljni. Vse preveč je bilo prometnih nesreč, smrtnih žrtev med vozniki in ostalimi prometnimi udeleženci, preveč je bilo materialne škode, invalidnosti, solza in gorja v krogu prijateljev in družin. Zaskrbljujoče je stanje, da so v prometnih nesrečah umirali tudi najmlajši — otroci, kar nam ne sme biti ""Vseeno, v tej smeri moramo člani ZŠAM, starši, učitelji, KS in ostali udeleženci v prometu preventivno narediti vse, da se krvni davek zmanjša. Prepričan sem, da so naše skupne želje in naloge, da se ravnamo po predpisih in zakonih kateri določajo naše obnašanje v prometu. V bodoče bomo morali narediti veliko več tudi na področju humanizacije dela predvsem v prometu, tu mislim ureditve parkirnih površin, nuđenju ustrezne družbene prehrane, zdravstvene zaščite, izboljšati bo treba tudi infromativno službo za poklicno zaposlene voznike, ustrezno urediti nagrajevanje poklicnih voznikov, da ne bo prihajalo do neljubih dogodkov katerih je bilo v letu 1986 kar precej. Večbopotrebnoposvetiti pozornosti tudi zdravstveni.preventivi. Tudi cestam kot javnim površinam bo potrebno nameniti več pozornosti, ne bi se smelo pozabiti kolesarjev in pešcev, podhodov, osvetlitve kritičnih točk... Med udeleženci prometa naj bo več tovarištva in medsebojnega razumevanja, upoštevajmo kodeks prometne etike. Res je, da so časi taki, da se nam vedno mudi, da imamo premalo časa za dobre odnose med vsemi udeleženci prometa, ravno zaradi naše naglice dostikrat naredimo usodno napako katera nas privede do krizne prometne situacije ali celo do prometne nesreče. Dostikrat z drzno ali prehitro vožnjo sebe in vozilo ali druge udeležence prometa pripeljemo v položaj iz katerega se ne moremo izogniti trčenju. Nesreča je tu, izgubili smo na času, naredili materialno škodo, se poškodovali, postali invalidi, spravili v ne- srečo tudi druge. Neštetokrat pa je' posledica hitre vožnje prometna nezgoda s smrtnim izidom. Še vse preveč je nesreč zaradi alkohola, tega družbenega zla po katerem segajo in ga uživajo dokaj številni vozniki. Na tem področju se vsepreveč pogovarjamo preventivno v rokavicah, narediti bomo morali korak naprej, da se vinjenost med vozniki omeji. Morda bodo naše skupne akcije »celotna družba uper-jena v zmanjšanje alkoholizma« rodile pozitivne sadove in prispevale k zmanjšanju prometnih nesreč. Naslednja naloga je preventivno izobraževanje, seznanjanje z novostmi prometne zakonodaje pri nas in v svetu. Razmišljanja vodijo tudi k povečani skrbi za motorna vozila, tu mislimo na tehnično brezhibnost motornih vozil. Ob našem prazniku ZŠAM Jugoslavije želimo, da bi združeni v enotni akciji preventive v cestnem prometu dosegli boljše in bolj varne vozne rezultate. S. Z. Razpis za podelitev Srebrnega znaka zveze sindikatov Na podlagi 131. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije, je RS ZSS na 4. seji, 14. aprila 1983 sprejel »Pravilnik o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije«. Po tem pravilniku se srebrni znak ZSS podeljuje ob delavskem prazniku 1. maju. o podelitvi pa na osnovi podanih predlogov odloča predsedstvo OS ZS na podlagi predlogov odbora za kadrovska vprašanja. Srebrni znak se podeli: — članu Zveze sindikatov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog ZS, še zlasti pa za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavca, — organizaciji in organu ZS v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih za učinkovito utrjevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Za podelitev srebrnega znaka upoštevajo organizacije in organi Zveze sindikatov enotna temeljna merila. Srebrni znak se podeli za izjemne dosežke pri neposrednem izpolnjevanju poglavitnih nalog, stališč in dokumentov Zveze sindikatov predvsem pri: — uveljavljanju vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, — izpolnjevanju ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter stabilizacije, — smotrnemu upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter uveljavljanju načela delitve po delu in njegovih rezultatih. — vključevanje v samoupravno združevanje dela in sredstev oziroma v proizvodno-dohodkovno povezovanje in sodelovanje. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka OOS na podlagi sklepa članskega sestanka ali izvršnega odbora OO ZS. Predlog za podelitev srebrnega znaka organizaciji ali organu Zveze sindikatov v OZD oziroma delovni skupnosti predlaga predsedstvo ali drug organ OS ZS. Predlagatelji morajo pre*r»g^^ z ustrezno utemeljitvi^ > Resda, to ni tista klasična šola v naravi, ko otroci odidejo na zimovanje v kakšno planinsko kočo. Seveda takšno zimovanje stane precej več. Ravno zato, da gredo lahko vsi otroci na smučanje se pri nas odločamo, da vsak dan vozimo učence na smučišče na Ulov-ko. S.Kompasom lepo sodelujemo, s šoferji se že kar poznamo in pohvaliti jih moramo. Pohvaliti moramo tudi organizacijo v brunarici. Zjutraj lepo postrežejo vse otroke z malico, Obrazi mladih smučarjev so bili večinoma cel teden nasmejani Boštjan Turšič: Res je lepo v takšnile šoli Tovariši morajo znati prisluhniti svojim varovancem in jim nuditi tudi prvo pomoč če se poškodujejo. opoldne imamo kosilo in kar lepo gre postrežba, saj ni tako lahko nahraniti 260 otrok, ko končamo pa postrežejo še s čajem. ŽiČničarji pa so nam sploh v veliko pomoč, če le morejo ustrežejo našim željam in potrebam.« Tako so se petošolci teden dni vsak dan vsaj pet ur učili smučarske veščine. Ne samo alpskega smučanja, tudi teka na smučeh so se naučili, saj je vsaka vrsta »en delovni dan« (razen začetnikov) urila tek na smučeh. Smeh, razposajenost, živ-žav pred brunarico je dokazal, da se otroci dobro počutijo, da uživajo na snegu. Upajmo, da bo ta šola še dolgo živela. Vesna Peršin, Mira Žunič, Urša Ocepek in Meri Švigelj s »tovarišico« Dešo Uroš Kreft in Dragan Čolarič sta bila zadovoljna, da sta se naučila teči tudi na smučeh. V Dražgošah Tudi letos so bili pripadniki naše enote Teritorialne obrambe in VP 5312 na tradicionalnem teku v Dražgošah. V močnem snežnem metežu in rnrazu, domačini pravijo da je bilo vreme tako, kot v dneh legendarne Dražgoške bitke, so v smučino in globok sneg »zagrizli« tudi naši fantje in se ffied številnimi ekipami v patruljnem teku uvrstili v »zlato sredino«. Na fotografiji: zadnje priprave dela naše ekipe Teritorialcev pred startom. 1T- Petkovšek že petič uspešen na Marcialongi Malo je Slovencev, ki so petkrat pretekli tretji najdaljši smučarski tek v Evropi (seveda v časovni normi), to je smučarski maraton v osrčju Dolomitov v Italiji »Marcia-ionga«. Med njimi pa je od letos tudi naš izvršnik Peter Petkovšek, sicer znanec številnih rekreativnih tekaških smučin. Z letošnjega že šestnajstega »dolgega mar§a«, ki je bil sredi januarja se je vrnil s posebnim priznanjem za petkratno, v časovni normi, p/etečeno 70 km dolgo smučino. Šahisti vztrajajo pri uspehih V dneh okoli praznika republike »29. november« je bila na Bledu prva slovenska šahovska liga. Pomerilo se je deset najboljših moštev, pri čemer je vsako moštvo tvorilo po deset igralcev (6 članov, 2 članici in 2 mladinca). Vrhnika je letos v ligi tekmovala drugič zapored. Podobno kot lani je tudi letos zasedla peto mesto. Liga je za vsak sodelujoči klub zelo pomemben tekmovalni dogodek. Verjetno ne bi bilo napačno rečeno, če bi se letošnja liga opredelila za najpomembnejšo šahovsko prireditev v republiki za leto 1986. V ligi so v glavnem selekcije večjih slovenskih mest, ponekod selekcije celih regij. Letos je bila liga posebno zanimiva, saj so bili v njej kar štirje nekdanji zvezni ligaši (Iskra, Murka, Žalec in Ptuj). Ta moštva so bila favorit za prvo mesto ter ponovno vrnitev v zvezni rang tekmovanj. Toda tudi ostala moštva po kakovosti niso bistveno zaostajala. Vseh sedem dni, kolikor je trajala liga, je bilo polnih ostrih dvobojev, kajti ni šlo le za prvo mesto ter za izpad, temveč tudi za prestiž in ugled. Pri tem se je Vrhnika dobro držala in je z rezultati ter ravnanjem moštva v celoti upravičila sodelovanje. Jedro moštva Vrhnike so doma vzgojeni igralci, od katerih so nekateri že prekaljeni šahisti. Njihova udarna sila je Leon Gostiša, za katerega strokovnjaki pravijo in rezultati njihovo mnenje potrjujejo, da je eden od najbolj talentiranih šahistov pri nas. Po njegovih stopinjah uspešno grabi Matjaž Justin. Pa tudi mladinci Denis Arčon, Peter Kobal, Aleš Rom in Matjaž Jereb verjetno še niso rekli zadnje besede. O moči mladinskega naraščaja med drugim govori zmaga za republiški pokal maršala Tita, ki je bila dosežena letos v Mariboru. Žal v ligi mladinci niso bili kompletni, ker sta manjkala Peter Kobal in Aleš Rom, ki sta na služenju vojaškega roka. Še nekaj besed o eni od kadrovskih težav. Vrhniško moštvo je tarča poskusov drugih klubov, da bi iz njega iztrgali kakšnega ključnega igralca. Zelo iskane sp ženske in ŠD Vrhnika je na ta način že izgubila toliko svojih formiranih šahistk, da je praktično ostala brez lastnega pokritja ženskih desk. Pred leti je iz moštva odšla Nevenka Goleč, ki'sedaj nastopa za Iskro. Letos se ji je v Iskri pridružila stalna članica Vrhnike Jelena Marko-vič, k Tomo Zupanu v Kranj je odšla Jelka Sadar. Vse so učenke vrhniških šahovskih mentorjev. Zakaj je nastal omenjeni osip? Verjetno zaradi osebnih razlogov in verjetno tudi zaradi večje veljave šaha v drugih šahovskih centrih. ■ Pri šahistih osipa doslej še ni bilo, četudi so jih nekateri klubi nekajkrat resno vabili v svoje vrste. Vrednotenje šaha pa se na Vrhniki polagoma popravlja in tokovi že ubirajo drugačne smeri. Vrnimo se k ligi in si oglejmo njen potek! 1. kolo: Slovenj Gradec : Vrhnika 5 1/2:4 1/2 Nesrečen poraz. Toda rezultat ne kaže pravega razmerja v moči moštev. Rezultat bi bil lahko tudi obrnjen, če ne bi bilo nesrečnih spodrsljajev oziroma spregledov pozicij. Trema je opravila svoje. Nič kaj vzpodbuden začetek! 2. kolo: Domžale : Vrhnika 4:6 • Zaslužena zmaga.Zmaga nadtem moštvom je dober rezultat. Vedeti je treba, da so letos Domžalčani kot slovenski predstavnik sodelovali na državnem finalu za pokal Maršala Tita, lani so bili tretji v ligi ipd. Mesto za šah kar precej daje in šah podpira. Moštvo je precej izenačeno in je močno predvsem na članskih deskah. 3. kolo: Vrhnika : Ptuj 3:7 Do zmage je Ptuj prišel zaradi dobre igre na ženskih in mladinskih deskah. Člani so držali ravnovesje, kar pa ni moglo spremeniti rezultata. Najbolj znano ime pri Ptuju je Polajžer. 4. kolo: Jesenice : Vrhnika 4:6 Nekoliko boljša igra kot v startu. S to zmago so se Vrhničani odcepili od začelja. 5. kolo: Vrhnika : Fram 7 1/2:2 1/2 Leon Gostiša je na prvi deski dosegel sijajno zmago. Odigral je verjetno najlepšo partijo turnirja. Mnogi so si jo ogledali in zapisali. 6. kolo: Murka : Vrhnika 6:4 Iz več prekinjenih partij so Vrhničani potegnili slabši konec. Ob boljših analizah bi dosegli lahko drugačen (zanje ugodnejši) rezultat. 7. kolo: Vrhnika : Žalec 8:2 Najbolj prepričljiva zmaga. 8. kolo: Kranj : Vrhnika 5 1/2:4 1/2 Spet nesrečno naključje. Po šestih urahzagrizene borbe je predstavnik Vrhnike na tretji deski v dobljenem položaju spregledal figuro, kar je prevesilo zmago v poraz. 9. kolo: Vrhnika : Iskra 5 1/2:4 1/2 Končno vrhunska predstava. Do tega kola je Iskra z veliko razliko premagovala svoje nasprotnike in je samozavestno z velikimi koraki stopala končni zmagi nasproti. Toda v zadnjem kolu je naletela na razpoloženo moštvo Vrhnike. To je naredilo velik preobrat. Povsem zasluženo je Vrhnika dosegla zmago. Za zmago kaže moštvu odpustiti vse spodrsljaje v prejšnjih kolih. Končni vrstni red je bil: 1 2. 3. 4. '5. 6. r 7. 8. 9. 10. Murka Iskra Ptuj Kranj Vrhnika Fram Domžale Žalec Slovenj Gradec Jesenice 29 60,5 53 46 49 39,5 41 37,5 32,5 32 17 15 13 11 10 7 6 5 3 1 Zmagovalec lige, to je Murka iz Lesc, bo prihodnje leto tekmovala v zvezni ligi. Iz lige odhajata zadnjeuvrščeni moštvi, Slovenj Gradec in Jesenice, lahko bi dejali, da zasluženo. Na njuno mesto prihajata Radenska, kot zmagovalec vzhodne podlige in Novo mesto, kot zmagovalec zahodne podlige. Kaj še reči o uvrstitvi Vrhnike? Uvrstitev je dobra in se je bilo potrebno zanjo kar krepko namučiti. Tekmovanje je bilo zelo naporno, v nekaterih dnevih so igralci morali za šahovnicami presedeti po 8 ur in včasih kar po 12 ur. moštvo je bilo borbeno in bi po kakovosti morda zaslužilo kakšno mesto višje. Vsekakor je priložnosti še veliko, saj je eno od najmlajših in je dokaj perspektivno. V moštvu so bili naslednji igralci: Leon Gostiša, Matjaž Justin, Darko An-tonijevič, Peter Kariž, Sašo Čačič, Venceslav Kostadinov, Rade Miloševič, Andrej Koščak, Ksenija Skulj, Helena Vrenčur, Renata Stare, Denis Arčon, Matjaž Jereb in Blaž Ivanuša. Zlasti dobro je igral Rade Miloševič na šesti deski. Iz devetih kol je zbral 8 točk in je bil celo najuspešnejši igralec v celotni ligi,- Finančno je sodelovanje v ligi oTnogočil ZTKO Vrhnika, pomoč pa so nudili še Pekarna Rakek, Občinski sindikalni svet in Avtombntaža. ŠD Vrhnika se vsem javno zahvaljuje. A. A. ŠAHOVSKE VESTI Arčon in Justin Na januarskem hitropoteznem turnirju v Domu JLA na Vrhniki sta prvo mesto z enakim številom točk osvojila Arčon in Justin, ki sta zbrala po 12 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili: Trček 10, Vošpernik 9, Jereb in Vlatkovič 8, Bolha 7,5, Jusič in Brkič 6, Jug 5, Januzi 2,5 itd. Naslednji turnir bo 8. februarja v Domu JLA. Vabljeni vsi ljubitelji šaha! 6 JANUAR 1987 NAŠ ČASOPIS Ob kulturnem prazniku pogovor s Cirilom Zlobcem Ob kulturnem prazniku — 8. februarju so nas na naši zvezi kulturnih organizacij zaprosili, da objavimo aktualen pogovor s Cirilom Zlobcem, ki je bil sicer objavljen v Kulturnem poročevalcu VPRAŠANJE: SZDL si je med temeljne naloge postavila spodbujanje ustvarjalnosti na vseh področjih. V kulturi pa marsikdaj ugotavljamo, da sedanji sistem financiranja v kulturnih skupnostih zahteva od izvajalcev predvsem določeno količino kulturnih storitev, kar sili ljubiteljske in neformalne skupine v (večinoma slabo) posnemanje načina dela v kulturnih ustanovah. Ali menite, da tak sistem lahko spodbuja ustvarjalne napore, iskanja tudi zunaj institucij? ODGOVOR: Nisem povsem prepričan, da SZDL ali katera druga politična organizacija lahko spodbuja kakršnokoli ustvarjalnost, lahko pa pomaga ustvarjati ustrezne razmere, razpoloženje v narodu in družbi. Gre predvsem za občutek, ali je ustvarjalčevo delo v družbi res delo, torej ocenjeno in sprejeto kot nekaj, brez česar družba ne more. To pa pomeni, da financiranje ni podpiranje temveč vlaganje, premišljeno in zavestno vlaganje v dejavnost, ki je družbeno učinkovita. Takšnega vlaganja pri nas žal ne poznamo, zdi se mi celo, da radi vidimo kulturne skupnosti (republiško in občinske), kot posebno obliko financiranja, prek katere se družba razkazuje kot dobrosrčni mecen. Mecen pa ni vsakdo, ki daje, ampak samo tisti, ki daje več, kot mu je povrnjeno, pa še pri tem ga vodi predvsem zaupanje, ne pa račun, mezdno plačilo za opravljeno delo. Nizek standard skupin in posameznikov, zlasti začetnikov in ljubiteljev, ostaja slej ko prej tak, da je delež, ki ga dobiva znotraj sistema financiranja, predvsem socialna pomoč, prvi kos kruha lačnemu. VPRAŠANJE: Izmenjava kulturnih vrednot v jugoslovanskem prostoru dobiva v kontekstu vseh drugih medrepubliško pokrajinskih odnosov vse pomembnejšo vlogo. Ljubiteljske skupine dobivajo (menda za razliko od poklicnih ustanov) veliko vabil za različne festivale in druge prireditve pa tudi ponudbe za nastope v Sloveniji, vendar se morajo zaradi finančnih zadreg gostovanjem večkrat odpovedati, ker ima včasih neljube in nehotene posledice. Ali smo po vašem mnenju dovolj navzoči v drugih republikah in pokrajinah oziroma ali smo dovolj seznanjeni s kulturno ustvarjalnostjo drugod po Jugoslaviji? ODGOVOR: Zelo si prizadevamo, da bi bili odprti v svet. Naravna ambicija narodov in posameznikov je, da bi bili navzoči tudi v zavesti drugih. In ker vemo, da v precejšnji meri živimo do svetovne kulture, smo kar najprej frustrirani, ker občutimo, kako neradi se drugi czrejo po nas. V jugoslovanskem okviru — čuden paradoks — pa se sproščene kulturne izmenjave bojimo, občutek imamo, da pri tem vedno nekaj izgubljamo, • ničesar pa ne dobimo. To je huda bolezen, o kateri bo kazalo resno razmisliti. Zdaj so vse oblike izmenjav in povezav preveč povezane s političnimi pobudami, premalo rastejo iz samih sebe. Po zunanjih manifestacijah (festivalih, srečanjih, simpozijih), smo najbrž v svetovnem okviru brez primerjave, v smislu kulturnega učinka vsega tega pa smo precej jalovi. Zato zame, ni posebna tragedija, da nam za tako sodelovanje včasih zmanjkuje denarja. Morali bi se potruditi, za kakovostni obrat v naših mednacionalnih povezavah in stikih. Plod-nejši odnosi med nacionalnimi kulturami so odvisni od boljših političnih odnosov med republikami. Toda to je že druga problematika. VPRAŠANJE: Sveti za kulturo pri OK SZDL bi morali opravljati pomembno funkcijo pri usklajevanju kulturnih dejavnosti, vendar pa se zdi, da njihova dela ni čutiti, da tudi dogovori na republiški ravni prepočasi prodirajo v vsa okolja, z izjemo kampanjskih akcij. Kakšne so po vašem mnenju poglavitne naloge teh svetov in kako naj bi jih spodbudili k večji angažiranosti? ODGOVOR: Sami sveti, kjerkoli že so, so prisiljeni v kampanjsko dejavnost, dokler se ne bo spremenil družbeni odnos do kulture. Ponujajo ali celo vsiljujejo nekaj, po čemer preprosto ni »ustreznega povpraševanja«. VPRAŠANJE: V javnosti včasih slišimo mnenje, da SZDL podpira društveno izživljanje delovnih ljudi in občanov, češ — naj le prepevajo, pihajo, malajo, vsaj ne bodo razmišljali o pomembnejših zadevah. Kaj bi lahko rekli k takemu opredeljevanju ljubiteljstva? ODGOVOR: Takšno popačeno mnenje o dejavnosti ljubiteljskih skupin in posameznikov ni upoštevanja vredno mišljenje ne SZDL ne koga drugega. So pa najbrž znotraj SZDL ali ZK primitivci in ciniki, ki tako mislijo. Pustimo jih, kjer so, ni jim pomoči. VPRAŠANJE: Ste znan pesnik in prav tako znan kulturni delavec, urednik in še pred kratkim ste bili tudi predsednik Zveze društev pisateljev Jugoslavije. Kaj menite o literarni dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Slovenije? ODGOVOR: Roko na srce: to dejavnost premalo poznam. Pri spodbujanju literature v kakršnikoli organizaciji, tudi v ZKO, obstaja realna nevarnost, da ustvarjamo bolj zagrenjene aspirante na umetnost kot pa resnične pisatelje. Kdor ima dovolj moči, da bi se uveljavil, mu tudi pomoč ne bo veliko pomenila. Če pa takšna pomoč že je, je ne gre začinjati z organiziranim promoviranjem umetnikov. Vsi vemo, da so umetniki že tako in tako radi nesrečni, slovenski pa še ; posebej. VPRAŠANJE: Mentorstvo je že precej staro področje, poznamo ga tudi iz naše predvojne zgodovine. Nekateri književniki — in ni jih malo — mentorstvo glede literarnega ustvarjanja odklanjajo, češ da pesnik postane vsak samo sam brez kakršnekoli roke, ki bi ga usmerjala v svet pisanja in literature. Tudi svoje zglede po katerih se vzgledu-jejo vsaj tisti, ki začenjajo, naj bi si izbirali povsem sami. Ali ste vi imeli kdaj v času svojega zorenja kakega mentorja, ali vam je kdo kdaj glede literature kaj svetoval in kaj menite. ODGOVOR: Kljub mojemu rezoniranju pri prejšnjem vprašanju menim, da je mentorstvo dobra stvar, če je seveda moderno zasnovano in ne vzgaja umetnikov po šolskem sistemu. Sam nisem poznal mentorja. Morda zato, ker sem po naravi izredno občutljiv, zaprt vase, in bi težko prenesel, da bi me kdo poučeval, usmerjal, vodil. Vedno sem bil samohodec. Grizelsem se navznoter in se iskal, iskal, ne da bi še danes vedel, ali sem svojo pot tudi resnično našel. Morda pa je ves smisel prav v iskanju? VPRAŠANJE: Glede na to, da v ZKOS v mentorstvo ne sodi samo literarna pomoč, kot bi temu lahko rekli, temveč predvsem usmerjanje mladih pri njihovih šolskih glasilih in šolskih krožkih, kjer gre predvsem za obvladovanje pisne kulture, za obvladovanje izražanja lastnega doživljajskega sveta v pisni obliki, ali menite, da bi se tega morali otroci in dijaki privajati in učiti v šoli, ali je nujno, da živijo te šolske in obšolske obveznosti? ODGOVOR: Tisti del šole, ki je namenjen umetnosti, je po mojem napačno postavljen: premalo ali skoraj nič ne navaja mladih ljudi na uživanje umetnosti. V šoli se mladi učijo o umetnosti, o umetnikih, svoje potrebe po umetnosti in umetnikih pa si poiščejo sami, v Anteni, v Dr. romanih itd. Pa tudi sicer je šola premalo diferencirana, vsi se nikoli za vse ne zanimajo, tako tudi ne za umetnost, več bi moralo biti neposredne obravnave, prijateljskega dialoga, dialoga med učiteljem in dijakom, najbrž tudi prijateljske polemike med njima, saj vemo, da so razlike v okusu med generacijama dan danes prav velikanske, pogosto prepadne. Mislim, da bi bilo treba ' poiskati primernejše tudi zunaj šole. Kdo med nami se ne spominja raznih obiskov na šolah, ko mladi gledajo nate, na pesnike, pisatelje, kot na čudo božje, nekakšno radost neobremenjenega stika z umetnostjo. Morda bi se lahko iz tega kaj naučili. VPRAŠANJE: Ste urednik pomembne literarne revije Sodobnost, ki daje morda največji pouda- rek pri objavah predvsem literaturi v nasprotju z nekaterimi revijami, ki jim literature ni toliko mar. Kakšne izkušnje imate s tistimi mladimi, za katere veste, da so se oblikovali v šolskih krožkih jn glasilih? ODGOVOR: Če je na šoli kultura pomembna človeška navzočnost, je navadno tudi literarni krožek uspešen. Prav gotovo je šel skozi take krožke marsikateri današnji pisatelj, pa tudi dober novinar, publicist. Zagotovo so taki tudi med sodelavci Sodobnosti, med mlajšimi in starejšimi. VPRAŠANJE: V Sloveniji je veliko dejavnikov, ki se ukvarjajo z literaturo in pisanjem mladih: revije Mentor, Pionir, Pionirski list, priloge v skoraj vseh pomembnejših časopisih, ustanove, kot je literarna delavnica pri Pionirskem domu in še vrsta drugih. Ali mislite, da vsi, ki smo jih našteli, dobro opravljajo svoje delo? In kako se to kaže pri vašem uredniškem delu? ODGOVOR: Vsa ta glasila opravljajo tudi svojo literarno vzgojno funkcijo. Med krožki je omembe vredna literarna delavnica pri Pionirskem domu. Iz nje je prišlo že kar precej mladih k Sodobnosti. Nekateri med njimi bodo najbrž ostali. Vendar mislim, da gre pri tej delavnici v prvi vrsti za njenega vodjo, za Lojzeta Kovači-ča, ki svoje mentorsko delo opravlja z zgledno tenkočutnostjo, potrpežljivostjo in okusom. Najbrž je to edini tak primer pri nas. VPRAŠANJE: In navsezadnje, kaj storimo književniki za dvig pisne in predvsem bralne kulture? Ali bi jih veljalo bolj pritegniti v vse te oblike dela z mladimi, pa tudi starejšimi, predvsem ne toliko zaradi pisanja samega, temveč zaradi bralne kulture,"čeprav jih je že kar nekaj, ki to počno. In kaj lahko stori književnik na tem področju? ODGOVOR: Pisna in bralna kultura —z vidika literature —niprav velika, ne pri nas ne v svetu. Av-diovizualna in računalniška civilizacija (svet šifer in znakovnih simbolov), zmanjšuje pomen bralne kulture, predvsem pa občutek potrebe po njej. Namesto o tem, »kaj sem bral«, se danes pogovarjamo o tem, »kaj sem videl, kaj sem slišal«. Vse kaže, da se pisna in bralna kultura, kot smo jo poznali doslej, spreminja v specializirano stroko, v posebno znanje, v vse redkejšo" človeško navado in potrebo. m Kaj lahko pri tem storimo pisatelji? Da poleg hermetičnih knjig, ki jih pišemo za zlovoljne kritike, napišemo vsaj tu pa tam tudi kakšno delo, ki ga bodo ljudje res brali in ob njem spet začutili čar in moč pisne besede. Preganjanje in sramotenje vsega razumljivega, kar se pri nas že dolgo dogaja, ni kaj prida razumna politika, če se nam zdi, da je knjiga kot komunikacija še zmerom pomembna. Na podlagi 5. člena Pravilnika o Petkovškovih priznanjih RAZPISUJE KULTURNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA Petkovškovo priznanje Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov. Priznanja podeljujemo za: — aktivno delovanje v SZDL, sindikatih, ZSMS, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih družbenih organizacijah v prid kulturnih dejavnosti, — vsestransko in celovito razumevanje pomena poklicne ljubiteljske kulturne dejavnosti in za dejavno pomoč pri vsebinskem pogate-nju, — organizacijsko utrjevanje in samoupravno organiziranost kulturnih dejavnosti ter za funkcioniranje delegatskega sistema v vseh družbenih sredinah, — vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja in kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci, — uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne ustvarjalnosti, — celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturnoumetniškega delovanja, — nenehno spodbujanje različnih oblik svobodne menjave dela, — kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju, — pospeševanje kulturne ponudbe (nastopi skupin, gostovanja poklicnih ansamblov, prireditve za delavce iz drugih republik in pokrajin, bogatenje knjižnic s primernimi knjigami, skrb za dostopnost knjige itd.), — pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik, — celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem življenju in delovanju, — poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjanju in urejanju dokumentacije o naprednem kulturnem gibanju. Predlog za priznanje mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata. Kanditate lahko predlagajo kulturna društva in skupine, poklicne kulturne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, šole in ostale delovne organizacije ter posamezniki. Pismene predloge za priznanja je treba poslati najkasneje do 20. februarja 1987 na naslov: Kulturna skupnost občine Vrhnika, Cesta 6. maja 1 Izbor na predlog Odbora za Petkovškova priznanja, potrdi skupščina kulturne skupnosti. Podelitev bo javna. Imena dobitnikov in utemeljitve bo kulturna skupnost objavila v Našem časopisu. Lepo organizirano novoletno praznovanje Odveč bi bilo na široko pisati zdaj, ko je glavna tema pogovorov sneg in smučanje, o dedku Mrazu. Pa vendarle: program in obdaritev za otroke delavcev zaposlenih v delovnih organizacijah v občini, program za krajevne skupnosti, vrtce, šole in kar je vsakdo že od daleč opazil, zunanji program in novoletni sejem. Bilo je lepo, bilo je hladno, lahko bi bilo drugače ..., manjkalo je..., prepozno je bilo... in še in še. Vsaka dobronamerna kritika je dobrodošla. Organizator ali nosilec celotnega novoletnega praznovanja, pripravljalni odbor za izvedbo novoletnih praznovanj pri Društvu prijateljev mladine Vrhnika ali bolje rečeno vsak posameznik tega odbora pa si je nabral nič koliko dobrih, koristnih in tudi grenkih spoznanj. Prav slednjih pa ne bi bilo, ko bi vsakdo, ki je obljubil in kar je obljubil, to tudi storil. Preprosto, kaj ne? Saj je bilo tudi hladno prav za vse enako. Za tiste, ki so nastopali, za tiste, ki so nastop zadnji dan odpovedali, za tiste, ki so gledali... Da pa je bilo zadovoljnih res veliko malčkov, šolarjev, staršev, babic in dedkov so pripomogli: Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, LIKO, IUV, Komunalno podjetje, Dom JLA, Gostilna Simon, vrtec, šole, Medic Franc, Kovinarska, Občinski sindikalni svet, OK ZK, SKOCES, Skupščina občine Vrhnika, Igrad, Dom upokojencev, Gozdno gospodarstvo, Slovenijaavto, Medobčinska gospodarska zbornica, čistilnica Glušič, Stržinar, Sumina, Mladen, Kino sekcija in še vrsta posameznikov, obrtnikov in organizacij, ki so se zavedali, da Društvo prijateljev mladine so le trije ljudje, pač pa vsi in da lahko le s skupnimi močmi, z delom, materialom ali denarnim prispevkom nepozabno pričakamo dedka Mraza. Albert Klun: Domovina je ena (Prekomorci — borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov na domačih in tujih tleh). Knjiga obsega šeststo strani, stane 7.500 dinarjev, izdala pa jo je Partizanska knjiga Ljubljana, Trg osvoboditve 13. Novo delo Alberta Kluna s simboličnim vsebinskim naslovom DOMOVINA JE ENA (Oton Župančič) in podnaslovom »Prekomorci — borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov na domačih in tujih tleh« je zaokrožen sintetičen prikaz obravnavane tematike, saj zajema v celoti vse razvejanje pojavne oblike nastajanja, ustanavljanja, oblikovanja in bojne poti številnih prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot NOVJ, kakor tudi deleža, ki so ga slovenski ljudje dali med drugo svetovno vojno v nekaterih drugih osvobodilnih vojskah (grški, italijanski, albanski itd.). Pri tem avtor smotrno uporablja na novo odkrito gradivo in dokumentacijo, objavljena knjižna dela drugih avtorjev pa razprave in članke v raznih revijah in časopisih. Celotno besedilo je vsebinsko razdeljeno na pet obsežnih delov, znotraj katerih je več kot trideset poglavij, ki sistematično prikazujejo obravnavano snov, vsako poglavje pa ima še vrsto podnaslovov oziroma vmesnih naslovov, ki obravnavano snov podrobnejše označujejo in bralcu omogočijo, da se v njej lažje znajde. Medtem ko prvi štirje deli (z ustreznimi poglavji in vmesnimi naslovi) podrobno prikazujejo zgodovinsko ozadje nastanka in razvoja preko-morskega gibanja ter številnih prekomorskih bojnih enot, v katerih so sodelovali Slovenci, ter vsebujejo tudi ustrezne pripombe (pojasnila, vire, Uporabljeno gradivo ipd.), pa peti del obsega še vse drugo gradivo, ki osnovno besedilo smiselno dopolnjuje, npr. kratko kronologijo posameznih dogodkov v zvezi s prekomorci, vire in gradivo (bibliografija) ipd.; sem pa sodita tudi abecedni seznam oseb, omenjenih v delu, ter abecedni seznam krajev in dežel. Delo ima tudi kratek pregovor in kratko spremno besedo. Posebna dragocenost dela je fotodokumenta-cija, ki vsebuje 150 izvirnih, večinoma še neobjavljenih fotografij. Delo je po svoji zamisli in obdelavi docela novo, napisano izredno pregledno in sistematično, zaokroženo, tako da je gotovo doslej najpopolnejši prikaz obravnavane tematike. Besedilo je napisano v stvarnem, zgodovinsko umerjenem slogu in živahnem jeziku, ki je namenjen širokemu krogu bralcev. VOJAKA FILIPOVIĆ IN ČERVEK RAZSTAVLJATA V avli Cankarjevega doma na Vrhniki od 20. januarja do 6. februarja razstavlja barvne fotografije Zoran Filipovič iz Beograda, ki je razstavo naslovil: »Humani ročk dokumenti«. V Domu JLA pa razstavlja risbe in slike Sandi Červek iz Murske Sobote. Janez Balažic je v katalogu zapisal: »Risba mu je znova omogočila, da se je vrnil k človeški figuri, k razvijanju psiholoških vzgibov, ki jih pogojuje kontemplacija. V zdaj že profiliranem umetnikovem nazoru se obujajo eksi-stencionalne stiske, ne več zgolj osebne, ampak začenja vase vsrkavati univerzalne tegobe prostora in časa.« Naš slikar Lovro Novinšek razstavlja tokrat svoja dela v lokalu Medeja NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Strokovna literatura: Angerer, T.: Vsak dan zdravilne rastline Fischer, L.: Leninovo življenje I. II. Higiensko pridobivanje mleka Katz, O.: Hitlerjev osebni zdravnik Kmetijski priročnik 1987 Konec II. svetovne vojne v Jugoslaviji Korun, V.: Varstvo pri delu Kraker-Starman, A.: Higienski minimum Krivokapić, B.: Dahauski procesi Mannoni, O.: Freud Okvirni program dela CK ZKJ Parnvvell, E.C.: Angleško-slovenski slikovni slovar Pavčnik, M.: Praktikum za uvod v pravoznanstvo Priročnik za pomoč pri odmeri in izplač. nadomestil OD del. invalidom Skuta Statut ZKJ — Statut ZKS Tanjšek, T.: Oljna ogrščica in sončnica Varl-Purkeljc, F.: Naši književniki in njihova dela Vomer, I.: Odgovornost in jamstvo pri razmnoževanju dom. živali Vsebine in oblike izobraževanja odraslih Leposlovje Mladinsko: Andersen, H, Ch.: Mala morska deklica Ingolič, A.: Čudovita pot Jahnin, L.: Zgode in prigode v Kartonskem mestu Jurca, B.: Modra kapica in začarani volk Muster, M.: Trije hribolazci Sedlak, M.: Od pomladi tja do zime Vogelnik, M.: Kam barčica, kam deščica Zidar, P.: Pikapolonica Pika The Boy Who Became a Hedgehog Za odrasle: Filipčič, E.: Ervin Kralj Ingolič, A.: Leta dozorevanja Kocbek, E.: Dnevnik 1951-1952 Šeligo, R.: Molčanja Elsner-Grošelj, M.: Smeh konj Smole, D.: Igre in igrice fanny in alexander xxxx xx xxx xxxx xxx objemi me strastno x x xx gremLini xx xxx xx xx xx 3 (soglaša) Ocene filmov Janez Marinšek Vesna Milan Lindič kinematogr. Marko Matjaž Golja Zajec RTV RTV Marjan Košir ZKO Skupni programski svet REMBETIKO X ELEKTRIČNE SANJE XX VOLČJA DRUŽINA X 0 X 0 3 (SOGLAŠA) MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM 0" 0 0 COCA COLA KO XXX XXX XXX XXX XXX 4 (PRIPOROČA) NEDOTAKLJIVI XX BMX BANDITI X XX X X X 3 (SOGLAŠA) KRVAVO ENOSTAVNO X X PASJA VROČINA XX XX 4 (PRIPOROČA)* Spored vrhniškega kina 17.2., torek ob 19.00,21.2., sobota ob 20.00 — REMBETIKO — grški barvni. Režija: Costas Ferris. V gl. vi.: Sotiria Leonardou, Michael Maniatls, Nikos Kalogeroupulos. Rembetlko je posebne vrste grška glasba; tlim pa predstavlja zgodbo dekleta, ki je morala v zgodnji mladosti zapustiti rodno Smirno 1922. leta skupaj s pol milijona drugih Grkov. 17 let stara pobegneš potujočim rokohitrcem in sezačne posvečati »rembetiku«. Petje ji gre dobro od rok in kmalu postaneznana. Po turneji v Ameriki se ne vrne ampak ostane dolga leta onkraj velike luže. Ko se po dolgih letih vrne, ugotavlja, da je pravi »rembetiko« izumrl. Filma v slovenskih kinematografih skoraj ne vrtijo, ker nima slovenskih podnapisov, je pa prejel na festivalu v Berlinu SREBRNEGA MEDVEDA in kup nagrad na nacionalnem festivalu v Solunu. 19. 2, četrtek ob 20.00, 21. 2., sobota ob 17.00, 22. 2., nedelja, ob 20.00— ELEKTRIČNE SANJE —ameriški barvni. Režija: Steve Barron. Vgl. vi: Lenny Von Dohlen, VlrginiaMadsen, Maxweil Caulfield. Računalništvo in pop glasba najbolj privlačita mlade. Duhovito komedijo o računalniku, ki hoče svojemu lastniku speljati dekle, spremlja glasba znanih skupin kot so CULTURE CLUB HEAVEN 17, in hiti Giorgia Morcderja, Phllipa Bayteya in drugih. 22. 2., nedelja ob 17.00. 23. 2., ponedeljek 19 00 — VOLČJA DRUŽINA — angleški barvni. Režija: Neil Jadan. V gl. vi.: Angela Lansburv, David Warner, Sarah Patterson, Micha Berge-se. VOLČJA DRUŽINA je nedvomno več kot zgolj grozljivka; gre za enega najbolj izvirnih filmov, posnetih v zadnjih letih. Vznemirljiva in precej zapletena zgodba je delno film groze, delno erotična bajka, a tudi razkošna vizualna poema. Nazahodu je bil film izjemno lepo sprejet, posebej pri kritiki, nam pa so takšne pravljične grozljivke nekoliko preveč tuje. 24.2., torek ob 19.00,26.2. četrtek ob 20.00.28 2., sobota ob 17.00 — COCA COLA KID — avstralski barvni. Režija: Dušan Makavejev. V gl. vi.: Eric Roberte, Greta Scacchi, Bili Kerr, Max Gillies. Kris McOuade. Iz ZDA prileti v Avstralijo mladi poslovnež Becker. ki naj bi pospešil prodajo coca cde v avstralski podružnici. Tu odkrije, da v velikem področju, v Anderson Vallevu, sploh nikdar niso prodajali coca cde. Izkaže se, da je to nemogoče, saj ekscentrični lastnik doline sam izdeluje brezalkohdnopijačo in z njo vzdržuje monopd nad velikim področjem. Film je pdn ironije in za Makavejeva značinega anarhičnega humorja. Makavejev je do odhoda v tujino doma posnd štirifilme (ČLOVEK NI PTICA 1965), LJUBEZENSKI PRIMER (1967), NEDOLŽNOST BREZ ZAŠČITE (1968), W. R. ALI MISTERIJ ORGANIZMA (1971), natopavtujiniSVVEETMOVlE (197S),MpNTENEGRO (1981) in COCA COLA KID (1985). Sledniegaso prikazali na Cann-skem festivalu, Lavalu, Vancouvru in seveda na lanskem Festu. Skupni programski svet ga PRIPOROČA. - 28.2., sobota ob 20.00,1.3., nedelja ob 17.00 — MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM — španski barvni. Režija: Antonio del Amo. V gl. vi.: JOSELITO, Lus Marqes, Jesus Tordesillas. Ponovno odkupljena licenca za ta fl I nr. bo predvsem nekdiko starejše gledalce spet pritegnila v kino. Silno mdodramatična zgodba je seveda bdj pretveza za res lepo petje takrat v šestdesetih letih malega Josoiita 1.3., nedelja ob 20.00,2.3., ponedeljek ob 19.00 — NEDOTAKLJIVI — francoski barvni. Režija: Jose Plnheiro. V gl. vi.: Alain Ddon, Jacques Perrin, Fiona Gdin. Najbdjši pdicaj svoje generacije Danid Prat se je prostovdjno presdil v neko afriško vas, ker policija ni našla morilca njegove žene. Ko so mu zločinci ubili še hčer, vzame pravico v svoje roke... 3. 3., torek ob 19.00, 8. 3., nedelja ob 17.00 — BMX BANDITI — avstralsko-angleški barvni CS. Režija: Brian Trenchard-Smith. V gl. vi.: David Argue, John Ley, Nicde Kidman, Angelo DAngdo, James Lugton, Bryan Marshail. Enazadnjih najstniških norosti je zagotovo kdesarjenjez BMXkdesi,kijihjetudiprinasvse več. Film to •> modo« izkorišča tako, da nam predstavlja fantein dekletaz BMX kdesi, ki pridejo na sled bančnim roparjem. Ko ti spoznajo, da so odkriti, se spustijo z avtomobilom na lov za kdesarji. Trojica kdesarjev se jim spretno izmika in skupaj z drugimi tovariši na BMX kdesih obračunajo z roparji. čeje opredeljujemo film požanru, bi ga rajši opredelili kot mladinski film kot pa kriminalko. 5.3., četrtek ob 20.00, 7. 3. sobota ob 20.00 — KRVAVO ENOSTAVNO — ameriški barvni. Režija: Joel Cohen. V gl. vi.: John Getz. Frances McDormand, Dan Hedaya. Lastnika restavracije jezapustilažena. Ljubosumni mož najamezasebnega detektiva, kipa je vdik pokvarjenec in izsiljevalec. Film je dokaj nenavaden. Akcije je z ozirom na žanr kriminalke zalo malo. Režiser je rajši gradil na »štimungu«,kar mu je popolnoma uspelo. Ameriška filmska kritika ga je nagradila za najboljši debitantski film leta. 7. 3., sobota ob 17.00, 8. 3., nedelja ob 20.00. 9. 3., ponedeljek ob 19.00— PASJA VROČINA — francoski barvni film. Režija: Yvas Boisset. V gl. vi.: Lee Marvin, Jean Carmet, Miou Miou, Victor Lanoux. Jimmy Cobb, ameriški gangster, skupaj s francoskimi »kdegi« oropa oklepni tovornjak z denarjem. Kljub temu, da so pri tem pad liv nastavljeno past, Cobb z denarjem pobegne in se zateče na osamljeno farmo, pred tem pa je zakopal plen. Prebivalci te kmetije so vse prej kot zgledni. Svojega »gosta« skrivajo pred pdicaji, ker si obetajo koristi. Prava galerijaznačajskih kreatur dviga film nanivo»črne« komedije. V vsesplošnem obračunavanju ostaneživ lenajbdj pokvarjen — mladoletni sin in njegova mati. Zgodba se odvija v najhujši pdetni vročini, kar daje filmu dodatno pordjo svojevrstnega razpdoženja. Skupni programski svet film PRIPOROČA. Zaradi napake v prejšnji številki (v drugi alineji 2 točke) ponovno objavljamo Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 3/81), 40. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti ter 14. in 13. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika za obdobje 1986—1990 je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji seji dne 24. 12. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika za obdobje 1986—1990 v letu 1987 I. Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Vrhnika, bodo v letu 1987 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika naslednja namenska sredstva: 1. Za potrebe solidarnosti po stopnji 1,65 "A. na BOD nepovratno iz dohodka za stanovanjsko gradnjo, — po stopnji 0,1 (K* nepovratno iz dohodka za subvencioniranje stanarin, — po stopnji 0,30'/, na BOD nepovratno iz dohodka za prenovo solidarnostnih stanovanj in stanovanj, s katerimi razpolaga SSS, — po stopnji 0,135 % na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v republiki. Skupaj 2,185 ''/< na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu — po stopnji 0,5