id»»* "*k cUn rMen 11 in praznikov. daily except Sati^rdays, Sunday andHoUdm PROSVETA » ' 8* • _glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Uredniški In upravniški prostori: HJ57 South Lswndale Ave. Offico of Publication: 1657 South Lowndalo Ave. Telephon«. Rockwell 4904 J^year xxxvn Cms UM« I« S6.00 Va^'SSÎÎZSm JT^cii.tS S ÏÏIrcTi^îSr CHICAGO 33. ILL. PETEK. 11. DECEMBRA (DEC. 111. IMS Subscription Sê.OO Yearly ŠTEV.—NUMBER 141 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 11M. Act of Oct I. 1917, authorized on June 4, 1818. Vprašanje mezd in cen vladnim odborom vtna unija in korpora-jja vztrajata pri svojem stalisču JAVKA V KANADI KONČANA Wuhington, D. CL 20. dec.— prašanje mezd, cen in profitov j bilo predmet diskuzij med mi posebnega vladnega odbo-i katerega je imenoval prednik Truman, ter voditelji rtne unije, CIO in reprezen-inti korporacije General Moors. Odbor je moral prekiniti utišanje, ker unija in korpora-ija vztrajata pri svojem sta-bi. Voditelji avtne unije vztraja- 0 pri zahtevi, da mora korpo-trija razkriti profite, reprezen-inti korporacije pa trdijo, da 10 profiti postranska zadeva. Joyd K. Garrison, načelnik Trumanovega odbora, je nazna-lil pretrganje zaslišanja do so-»te. Člani odbora bodo odlp-ili, ali naj se diskuzije omeje trnu na zahtevo unije glede višanja plače za 30 odstotkov, eprezentanti korporacije so onovno naglasili opozicijo pro-; pregledu knjig in rekorttov. C. E. Wilson, predsednik kor-oracije Genersl Motors, je nagnil, da se reprezentanti kor-oracije ne bodo udeležili dis-uzij z voditelji avtne unije, če e bodo revidirali svojega sta-Iča. Truman je imenoval po-ebni odbor, da končg stavko jroti korporaciji, ki je bila okli-:ana pred petimi tedni. j Walter P. Reuther, podpred-ednik avtne unije in vodja itavke, je ponovno udaril po torporaciji. Obdolžil jo je, da lamenoma zavlačuje izravnavo »nflikta, Detroit, Mich.. 20. dec.—Kor-»racija General Motors se je »brnila na sodišča v Detroitu, lintu, Pontiacu, Mich., Tarry-vns vojna, ki nam Je narekovala prlprsvljenoet, le bila zaključena," Je dejal. MKljub temu mora biti Turčije vedru* na straži, ker se lahko pojavijo nove komplikacije." Zbornica lordov odobrila ameriške pogoje I>md»n, 2a det — Zbornica lordov je <»dobrila pogoje ameriškega posojila Veliki Britaniji S 00 proti osmim glasovom. Zdaj se vrši rszprsva o ratifikaciji pskts, ki Je bil aprejet ne konferenci v Breton Woodau In ae nanašs ns stebilizacijo denar-stva Glasovi iz naselbin zato je sedaj na mestu, da bi vsakdo položil mal dar domovini na oltar! Ne čakajte na druge, sami zgrabite za delo, k.-jti čas ne čaka na nikogar. Pri vseh naših društvih in organizacijah je potrebno organizirati ralifne odseke, ako pe je majhna naselbina, pa strnite skupaj svoje i.w či in pojdite na delo! Obiščite tudi svoje sosede in Američane v splošnem. Saj radi prispevajo, samo treba jih je vprašati in j on razložiti stanje, v katerem se danes nahaja naš narod v Jugoslaviji Naši bratje in sestre se oziraje čez Atlantski ocean in p^odjo naše pomoči. Ali ne bi bilo sramotno, če ae jim bi izneveril) in poslušali tiste sebieneže, ki pravijo, da tam ne dobe ničesar, kar mi zberemo tukaj. Jaz bom v kratkem poslal tisoč funtov obleke in drugih potrebščin. Koliko boste poslali pa vi? Kajne, nekaj boste poslali tudi vi! Ako pa nimate obleke, pa pošljite gotovino organizaciji SAN S alt pa naravnost jugoslovanskemu reli-fu, 465 Ležngton ave.. Nem York, N. Y., ali pa kakim drugi naši relifni organizaciji v vaši bližini. Datum v oklepaju na primer i naslovu psirai. da vaaa )e s Stanovanjska kriza—¡V Včeraj smo zaključili članek t besedami, ako si hoče delavec danes postaviti hišo, ga bo stala vfcaj trikrat več kot pred 30 leti. Statistično to mogoče ni povrem točno, toda je približno resnica. Resnica je sicer tudi, da dane? tudi povprečni delavec zasluži trikrat ali petkrat več kot je pred 30 leti, toda iz tega Še ne sledi, da si lahko vsak delavec zgradi hišo. Tega si ne more privoščiti vsaj v industrijskih mestih, kjer so gradbeni stroški veliko večji kot po deželi. V Chicagu in predmestjih vas bo na primer stalo samo majhno stavbišče dva do tri tisoč dolarjev—na preriji so seveda cenejša— gradbeni stroški pa najmanj šest tisočakov za količkaj primemo stanovanje. Tudi na obronkih mesta V m bo danes stala nova enodružinska hiša najmanj šest, teden tisočakov, v mestu pa niti stare hiše ne dobite za ta denar—razen v ifcbših predelih. Toda kdor si hoče zavarovati svoj dom pred izguto, to je, ako pred nakupom nima dovolj prihrankov, naj ne investira vanj več kot svojo cfva-kiatno letno plačo ali zaslužek. To je splošno pravilo. Tisti mestni delavec, ki zasluži manj kot $2,500 na leto, si lastnega ognjišča sploh ne more privoščiti—razen če )e družina Izredno varčna. Ampak stiskaško življenje je vse kaj drugega kot prijetno, ako morate obračati vsak cent. * \ Zadnja leta so v strokovnjaških in tudi lajiikih krogih precej ugibali in gojili nade, da bo prišlo do modernizacije gradbene industrije in znatnega znižanja cen s fa briškim izdelovanjem hiš. Trdili ao, da bo vsakdo lahko kupil lično izdelano hišo štirih, petih sob za okrog tri, štiri tisočake—kot na primer obleko v prodajalni. Do stavbišča bo enostavno transportirana v izdelanih kosih; gradbenim delavcem ne bo treba nič drugega kot zložiti skupaj te kose, kar bi vzelo kvečjemu nekaj dni m lastnik se bo lahko vanjo naselil. Govorili so tudi, da bo fabricirana hiša zgrajena iz boljšega materiala in imela več udobnosti kot pa iz lesa ali opeke zgrajena. Se ni dolgo, komaj nekaj mesecev, ko je časopisje prinašalo dolge kolone gradiva o tem, da se bo znani industrijalec Henry Kaiser podal V masno produkcijo fabriških hiš. V resnici je že marsikdo sanjal, kako bo listal po trgovskih katalogih in si izbiral fabriške hiše. Skrbelo gg je bolj, kje jo bo postavil—to je, če je gojil te sanje v Chicagu ali kakem drugem velemestu. Na deželi je s takimi sanjami seveda drugače, kajti za par sto dolarjev dobite "loto" kjerkoU, tudi ob cesti, kanalizacijo si pe lahko sami napravite, kakor tudi vodnjak s tekočo vodo. Tudi vrt si boste lahko napravili in sadovi^jak. V mestu je drugače— vse stisnjeno med zidovje. Če greste na prerijo ali obronek mesta, ste pa v zagati radi transportacije, oddaljenosti od dela ali oboje. Ampak kot zadnje čase izgleda, so se vse te sanje o kupovanju fabriških hiš iz kataloga razblinile v nič. Ne da teh hiš nihče ne gradi. Gradijo ali z njimi se ukvarjajo le manjše tvrdke, toda vse je še v povojih, vse še v malem. O kaki masni produkciji teh hiš še ni nobenega sluha, kajti velekapital se za to industrijo še ne zanima, ker so veliki "free enteiprizerji" v dvomu glede trga. Z raznimi eksperimenti so namreč zadnje čaae ugotovili, da bi stroški dobrih fabriciranih hiš ne bili skoraj nič ali pa le malo manjši kot stanejo po stari metodi zgrajene hiše. Te stroške bi bilo mogoče drastično znižati le z masno produkcijo fabriciranih hiš, to je. če bi jth gradili v velikih tovarnah kot grade avte ali leUla. Ampak, kot rečeno, velekapial ne mara ničesar riskirati, marveč razvoj te nove industrije prepušča malim Ščurkom in—vladi! Ko jo bodo enkrat razvili in ustvarili zahtevo ali trg po fabnefranih hišah, potem bo stopil na noge tudi velekapital. Kadar pride do tega. je sigurno to. da bodo majhni ščurki zleteli ln velekapital bo udaril tudi no vladi, če bi mu skušala mešati njegov "free enterpnze " S tem v zvezi omenjamo vlado vsled tega, ker zakonski načrt za teše vanje stanovanjskega problema, ki so ga izdelali nekateri senatorji in o katerem se zdaj vrše zaslišanja, določa, da vlada v prihodnjih petih letih potroši 30 milijonov dolarjev v eksperimentalne in raziskovalne namene na polju gradnje cenenih In dobrih hiš. Vladnim strokovnjakom in znanstvenikom se bo gotovo po->.rečilo, da bodo iznašl» kaj primernega-saj so iznašli še atomsko bombo!—kar bo /askominalo velekapitaliste, po mastnih profitih namteč. da bodo lahko ropet zapeli novo pesem o—'"free enter-prizu." Tako dela monopolistični kapitalizem. Riskirati ne mara ničesar, le žeti hoče velike profite Vse to v imenu "svob<»dnega podjetništva.** Za Vinka pa ne vemo, kdaj pride. On se nahaja nekje v slovenskem taborišču. Tudi sin od sestre Barce je že štiri mesece pri partizanih, pa Še nima 17 let Torej, draga sestra, veliko se je spremenilo v zadnjih štirih letih, toda samo da je konec vojne. Vojna pa je bila tako hu4£, da je ne bomo mogli nikoli pozabiti. Ne bodi preveč žalostna, ko boš prejela to pismo. Drugič Ti pišem kaj več. Pozdravlja Te Tvoja sestra Roža." Marf Belko Ovca. Ijem, sedaj sem pa sam suh. Bil sem eno leto in tri mesece bolan, v bolnišnici ter dvakrat na operaciji. Sedaj ne morem več hoditi brez palice, kolo pa so mi vzeli vojaki ie L 1941. Za kosilo v gostilni sem moral plačati 150 lir, kg krompirja pa je stal pozimi 30 do 40 lir in še sedaj stane kg 5 Din. Letos je bila huda vročina, zato je draginja. Imeli smo volitve. Volili so moški in ženske. V prejšnji Jugoslaviji smo volili javno, sedaj pa tajno, prav tako kakor v Ameriki. Prepričan sem, da gremo boljšim časom nasproti. V Ljubljani je še veliko vojaštva. Dragi ain, odgovori mi kmalu, kajti meni teče voda v grlo, a nimam človeka, ki bi mu potožil svoje gorje. Mati mi je večkrat pravila, da ne bom imel na starost človeka, ki bi mi na zadnjo uro prinesel kozarec vode. Moj naslov je; Ljubljana, Rožna dolina C 11/43. Pozdrav vsem, Anton Seliškar." Franca« Seliškar. PISMO IZ LJUBLJANE Ely, mM»,—Moj sin Avgust Seliškar je prejel pismo od svp-jega očeta Antona Seliškarja, ki je odšel iz Elyja, Minn., leta 1923 in se nastanil v Rožni dolini, Ljubljana. Med drugim piše oče sinu: "Pozdravljam Tebe, Francko, Jen kota, Tono in ma- Končni zaključnek pri razmotrivanju tega problema je. da bo milijone ameriških družin z vojnimi veterani vred še "lil hou*ed,M da rabimo Rooseveltov Izraz. Izgledi so. da bo stanovanjski problem dežele postal prej *r bol) akuten ali pereč predno se bo Izboljšal. Po atarih kapitalističnih in gradbenih metodah tega problema ni mogoče rešiti, kajti radi visokih gradbenih stroškov je le lazmeroma maihen odstotek delavcev, kt it lahko /grade dom. Tudi ni nobenih izgledov, da pride v bližnii bodočnosti do masnega Izdelovanj« hiš po fabriknh, kar bi edino moglo Irdatno znižati stroške aH cene To seveda ne pomeni, da bo gradbena indusirija ostala na psu. Pri atntki. ki lahko Investirajo do deset alt več tisoč dolarjev za laatno aUnovanje bodo lahko gradili. NekaT bo gradila vlada, nekaj občine, privatni interesi in nekai ljudje, ki ae po mestih rr ga nizi rajo v stanovsnjske zadruge. Ampak vse te skupine ne v tolikem obsegu kot je potrebno za rešitev problem«. Minl-malna potreb« bi bil« vs«| mili ion novih stanovanj na leto, toda ji» #v*nljivo, če bo /grajenih ftOO.UOO- sigurno ne prihodnje leto. 7m mm d*favak* družine po mestih, ki bi zmogle investirati do ■jjfjTiococe zvišati plače? Napisal senator Jamse M. Tunnoll is Dolawaro AnitM,kanec želi Ameriki trajno blagostanje, lic vsem sedanjim sporotn v industriji, navzlic vsemu Nav »nepoštenem in pristrahkem" ravnanju, ki odmeva iz vpitjJ borov, je vendar najbolj goreča želja vseh struj smeri-^n .mesa življenja varnost in blagostanje naše bodočnosti. I b javnega življenj ■fi, kljub vsemu iskanju Z nemogoče najti carovm-formulo. ki bi odstranila vse nesporazumljenja. Pred j je vprašanje takojšnjega ,*nja Plač * mez<* in vPra" ^ aii je industrija zmožna ii te stroške iz svojega last-a žepa. V krajni analizi bo reč nemogoče ustvariti bla-nje—ne glede na vse po-^ da zmeša pojme pri oce-Tadeve—dokler to osnovno arsko vprašanje ne bo re- m« Malo je oporekanja proti te-da je potrebno zvišati mez-in plače. Poročila iz urad-krogov potrjujejo, kot raz-tudi iz nedavne izjave nika Trumana glede po-e plač v industriji, da se jivstvo povsem upravičeno itožuje radi izgube čezurnega ia, radi postavljanja v nižje upine dela in plače, dalje, da produktivnost delavcev zelc jasla, ter da je nezaposlenost močno okrnila denarna sredin delavcev—ki v veliki meri upujejo, kar proizvaja ameri-industrija. Tudi najbolj tr-izmed delodajalcev bi bili evolje pripravljeni odobriti IlO-odstotno zvišanje plač in zd. Toda, ako nam je na tem, da magamo na vsej črti v bitki za polno uposlitev in za polno pro-uJtcijo, ako hočemo zares za-citi ljudstvu ona denarna stva, ki so mu potrebna za ivanje zmage in svobode, poro je neobhodno potrebno, da povisek zadostoval za to, da krije nedostatek dohodkov ga naroda, ki bo po cenitvi nistrstva za trgovino dosegel koncu leta znesek 35 milijard Jarjev. V goSpodarskem smi-lu pomeni to po domače, da bo-imeli za 35 milijard dolar-v manj kupne sile. Ali je loh mogoče preceniti to izgu-Aii si morete zamisliti ko-to predstavlja hrane in rojev, avtomobilov in nešteto rugih predmetov? Ali nam je jasno, koliko dela predstavlja ta nesek—kolikšen korak na poti polni zaposlitvi? Temeljni kamen našega go-podarskega blagostanja je v m, da ostanejo dohodki ljud-va nezmanjšani, da ohranimo dovolj kupne sile za gospodarsko zdravje Amerike, da ostanejo uposleni vsi naši delavci in njihovi otroci dobro hranjeni, dobro oblečeni, ter da stanujejo v dostojnih stanovanjih. In » Pelo omejilo potrošek. Na *»*gi take teorije ne bo mojo« "boljšati ameriškega lUn-F»rda življenja. Dobički podjet-JWv« bodo nUli Hgio Mdogtno ■j0»'" m bodo celo rasli, tods , ""«'d« radi zvišanj« cen le, ako bo vzporedno z •vranjem mezd in plač nastalo zvišanj« kupne sile. Statistike in ocene so večlno-, do,KOČaano čtivo, toda v njih f n;'Jti važnih dejstev. Ako si ^Hamo podatke iz prvih let prVl »vetnvni vojni, naletimo "/lične gospodarsko nezdra-' »'.Mopkt, ki prete, da se bo-' Ponovili po drugi svetovni Od leta 1924 do leta 1929 ' ' tal« Plače in mezde akoro mm jene. V teku teh let ~>\»zili kom«) 9% zviša-v r""katprih industrijah, J Tih pa ae je produktivnoat 7. :;;%!va dvignila v teh 5 letih • j Leta 1929 ao torej pro-1 4 delavci toliko kot 5 " v leu 1924. To dejstvo potrjuje podstek, da so dobički V teh letih narasli za 72%. Vsi dorasli Amerikanci, prav posebno pa delavci se bodo spominjali, da je ta postopek dove-.del do velikanske depresije leta 1980. Pretirani dobički so izginili, veliki domači trg—delavci —pa so bili nezmožni, da si nakupijo najpotrebnejših stvari za življenje. Danes bi morali biti sposobni, da se okoristimo s tem, česar nas je ta preizkušnja naučila. Toda, ali je res, da smo se iz nje nečesa naučili? Poglejmo še enkrat na naše številke. Vojne potreb' J so zahtevale toliko dela dajale toliko zaslužka, so izginile. Produktivnost delavcev je zopet poskočila ¿a 25%. V LETIH 1939 do 1944, prod odbitki sa davka. Jb dobički splošnega podjetništva po skttill s« 905%. « dobički Industrijo samo s« 370%. Vaoga akupaj znašalo dobički ameriškega podjetništva v vojni 84,-700.000.000 dolarjev. T«koj bo nekdo vprašal, a kaj z davki? t Vsakdo priznava, da so davki silno omejili dobičke med vojno, kar je popolnoma u-pravičero. Toda navzlic temu je vendar še izobilje denarja, kajti tudi še po odtegljaju davkov so znašali dobički ameriškega podjetništva povprečno 5,000 milijonov dolarjev na leto, kar je skoro dva in pol-krat toliko kot pred vojno. V letih 1945 in 1946 pa cenijo, da bodo znašali celo 6,000 milijonov dolarjev na leto. Na podlagi vseh teh števUk ceni komisija za varnostne papirje in valute, da bo znašal kapital vseh ameriških korporacij —brez bank in zavarovalnic— ob koncu leta 1945 približno 50,000 milijonov dolarjev. A pozabiti ne smemo, da je kongres dodal z zakoni, ki se tičejo povračila že plačanih davkov, še nekaj dodatnih tisočev milijonov dolarjev k tem zneskom. Spor, ki je izbruhnil v našem industrijskem življenja, se ho dal poravnati. V naših rokah je možnost, aa grenemo naprej po poti, ki nas bo povedla v dobo izobilja pred nami. Ostali pa bomo zapleteni v težave naših sedanjih problemov, dokler ne bo prodrlo v najširšo javnost spoznanje, da imamo tukaj v Ameriki na razpolago denar za resne poviške plač in mezd, ki so potrebni za splošno blagostanje. -CIO. Ustanovitev zavarovalnega zavoda Slovenije Nova, izredno važna pridobitev slovenskega naroda Majhen narod kot smo Slovenci je bil pred vojno vedno izkoriščan po tujcih na vse mogoče načine. Tujci so imeli ns j lepše vinogradniške vrhe v Slovenskih goricah, tujci so sedeli v upravnih odborih naših industrijskih podjetij in tujci so se šopirili po naših letoviških vilah. Tujci so izkoristili znqj našega človeka in odnašali naše narodno bogastvo v tujino. Tudi zavarovalstvo ni bil maj* hen kanal, po katerem je odtekalo naše premoženje v tujino. Pred vojno je delovalo v Jugoslaviji 23 zavarovalnic, od katerih jih je imelo v Sloveniji dovoljenje ¿a poslovanje 16. Med temi je bila res domača samo Vzajemna zavarovalnica, ki je v svoje poslovanje zajela množice slovenskega ljudstva in se radi tega razvila v samo slovensko zavarovalnico. Svoje delovanje in poslovne zveze pa je vodstvo Vzajemne zavarovalnice v zadnjih letih usmerilo popolnoma v svoje strankarske vode. Med okupacijo je vodstvo Vzajemne zavarovalnice spremenilo svojo organizacijsko mrežo in jo usmerjalo v pravi organizacijski steber belogardizma in poznejšega domobranstva. Z osvoboditvijo je velika večina uradništva Vzajemne zavarovalnice pobegnila in tudi velik del upravnega odbora je odšel z okupatorji. Ta eminentni domači zavod je ostal skoraj brez pravega vodstva in njegov upravni odbor ni bil niti sklepčen. Ostala pa je ogromna večina slovenskih zavarovancev, približno 150 tisoč. Na pritisk teh zavarovancev je bil sporazumno z narodno vlado sklican občni zbor, ki je temeljito spremenil upravo zavoda. Občni zbor je v juliju spremenil tudi prsvila. Važnejša sprememba v pravilih je ta, da bo odslej imenovala narodna vlada federalne Slovenije v uprsvni odbor zavoda 10 članov, in sicer jih predlaga finančni minister. Ostalih 9 člsnov pa se izvoli ns vsakoletnem občnem zboru. S tem je občni zbor izročil kontrolo nad zavodom slovenski narodni vladi. To dejstvo nam nudi popolno jamstvo, da ae bodo vai rezervni denarni skladi, katere mora imeti vsaka zavarovalnica, porabljali res v obče koristne, splošno nsrodne namene. Finančni minister Slovenije je imenoval v upravni odbor predstavnike ministrstva za finance, za industrijo in rudarstvo, z« socialno politiko In z« iniciativni zadružni odbor Slovenije Občni zbor pa je izvolil kandidate, kateri so večinoma aktivno delovali v osvobodilnem gibanju Sestava upravnega odbora, v katerem ao zastopani predstavniki vaefc panog našega goapodaratva. nam k«že, kako veliko važnost polaga Narodna vlada na naše zavarovalstvo. Nov duh, ki j* zavel na občnem zboru, se kaže tudi v spremembi pravil. Občni zbor je sklenil, da se zavarovalnica imenuje Zavarovalni zavod Slovenije. Zavarovalni zavod Slovenije prevzema vso aktivo in pasivo bivše Vzajemne zavarovalnice. Ustanovitev Zavarovalnega zavoda Slovenije predstavlja izredno važno pridobitev narodne osvobodilne borbe. Z ustanovitvijo Zavarovalnega zavoda Slovenije imamo vsi Slovenci možnost, da se zavarujemo res pri domačem podjetju in imamo pri tem absolutno jamstvo, da se bo nabrani denar uporabljal v splošno korist slovenskega naroda. Zavarovalni zavod Slovenije namerava urediti naše zavarovalstvo, katerega nam je okupator zapustil v popolnem razsulu. Ureditev zavarovalstva bo izvedena z vso skrbjo in so za to v Zavarovalnem zavodu Slovenije velike priprave. Upamo, da bo Zavarovalni zavod Slovenije stopil v krstkem v jsvnost in pričel z obnavljanjem vsegs zavarovalstva, zlasti pa še požarnega. Zavarovalni zavod Slovenije bo zavarovalnica širokih ljudskih množic in smo zato prepričani, da se gs bodo naše ljudske množice z vso ljubeznijo oklenile ter ds ga bodo smatrale kot svojo veliko pridobitev v na* Šem osvobodilnem boju. (Drugih 15 zavarovalnih družbi, ki so poslovsle v Sloveniji, je po osvoboditvi odneslo šila in kopita. Kot tujcem, ki so sodelovali z okupatorji in ga fl nančno podpirali v njihovi borbi SENATOR PEPPER 0 POLOŽAJU V EVROPI Skupina deklet, ki ao skišlle pri WAVES. Je v New Yorku po častnem odpuatu la armade podarila svojo obleko sa Jugoalovanakl rellf. Na sliki Je videti tudi snano Igralko Qypay Roes Lee. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja i I. strani.) ju, kjer so nas zopet čakale pečene piške. Ob treh popoldne pa smo se podali na veliko ceato št. 40, ki pelje v Wheeling, W. Va., od tam pa smo prišli v Bridgeport, kjer sem iznenadil Jožeta Snoja, Jože nima dosti sreče s svojim zdravjem, kar škoduje tudi naprednemu gibanju, ker se ne more tako gibati kot bi rad. On je dobra opora v naprednem gibanju in če bi ga izgubili, bi bila velika izguba za nas. Ena mojih sinah je telefonistka, zato sem jI rekel, naj pokliče Jože'.a, toda iznašla je, da on nima telefona. Ako bi ga imel, bi bil prc| izvedel, da pridem. Jole, kar ne tiče postrežbe, bodi brez skrbi. Saj smo jedli tista dva dni dorti pečenih kokoši in nismo bili Učni. Na potovanju se je nam zgodila le ena nezgoda. Ko urno prišli v Barberton, nam ja počila pnevmatika, toda v 15 mlmitali smo imeli že drugo In smo prišli srečno domov» Snoy se čudi mojemu rlravju. Pomagu mi, ker sem vedno na svežem zraku. Držim se tudi rednega spanja* Sedaj več ne rajam okrog kot sem v mladih lotih. Ce ne gre, ne gre! In orej-lica! Ta mi pomaga, di nimam hudega krvnega pritisku Clevo-landčanka Milku Krea, ki Je se-dsj v Forest Cityju, Pa., mi ja poslala presllco, da se bom zdravil. Ker pa jo imam dovol) pase, sem Jo poslal prijatelju Go-rencu v Chicago. Povedi! ml >, da je ta prtslica od device brezmadežne. Prijatelj bi rad rijen naslov. Povedal sem mu, da je vojašku tajnost in «a ne bom dul proti osvobodilni fronti, torej proti slovenskemu narodu, Je bilo njihovo premoženja od narodne vlade Slovenije zaplenjeno. Zavarovalni zavod Slovenija torej ostane edina zavarovalnica v Sloveniji. Koliko dobička so delale zavode tuje zavarovalne firme v Sloveniji, katerim Jt stara vlada dajsla skoraj neomejen monopol, nam pove samo sledeča primera: Za zavarovalnino na potovanju po železnicah so te tuje družbe potegnile Iz ljudskih žepov od štiri do prt milijonov dinarjev na leto. To samo v Sloveniji. Plačale pa so zavarovancem od tri do štiri sto tisoč di nsrjev. Dobiček 40%!~TaJnl štvo SANSa) (Slovenski Poročevalec, 11. sept. 1945.) SANS nikomur brez njenega dovoljenja. Prijatelj Uši, da ga boli trebuh po preslici, ampak meni ae zdi, da je vse nekaj drugega vzrok, če ga trebuh boli. Lahko, da ima fant izkušnjave, radi tega bi rad dobil naalov device ,.. Zopet mi je neki "prijatelj" pisal, da me ženske nimajo več tuko rade kot so me imele pred leti, ko so me tako hvalile v Prosveti. Tudi to se je spremenilo v vojaško tajnost. Naj ostane tajno, kdo me ima rad. Vendar pa je Še mnogo žensk, ki m« ljubijo. Neka ženska ml Ja obljubila, da mi bo poalala mesenih klobas, kadar doma zakolje-jo prašiča. To pa za zaslugo, ker sem jo ozdravil s prealico, Dokler jo je zdravil zdravnik, j« Imela krvni pritisk 2(15, kakor hitro pa je pričela uživati mojo prealico, sa je znižal n i 165, In tako mi bo s klobasami poplačala za zdravilo in dober nasvet Ako bi bila v tukajšnji bližini in ne v lllinoisu, bi me lahko nu gradila še s kom drugim in moj prijatelj, ki je strahovito ljubosumen name, bi kar plesal od zavisti. Seveds, gotove oseba kritisl rajo moja dopisa, ne morajo pa kratiti demokracija ženskam, če me hočejo rade imeti. Tega Jim ne morem niti sam zabranitll Morda prepevajo: "Oh, kako se ti meni dopadeš . . In če taka pesmi sliši nekdo, ki me nima rad, ni nič čudnega, da se jezi name. No—kaj morem za to? Prank Bsrblč. Vprašanje amnestije na Grškem sporazum čim prej v Skupina fdnnalkih mornarjev. Id ae v Now Torku sapsetUl nI sosemsko ladjo v snak proteota preti pobijanje rojakov »a Javi ter se demonstrativno prodali ameriški Is^Jenškl oblaML Ako bodo deportirani «a Javo. Jih bode nisosomskl Imperlalletl vrgli v sapor. Atene,—ONA—Dne U. dec se je tu razširila vest, da je za vladslo v novi grški vladi ne-sporazumljenje glede obsega amnestije, katero velja ugodit vsem onim političnim ujctnl* lom, ki so bili pristaši gibanja EAM, grškega osvobodilnega gibanja. Mnogi dobro informirani opazovalci so mnenja, ds u-tegne kmalu priti do iiatops nekaterih ministrov lz vlade predsednika Sofoullsa. Zadnjo noč ja vlada sklenila, da bo preklicala obtožbe proti članom pokrata EAM, razen o-nlh, ki so obtoženi umorov. Toda navidezno Je prišlo do novih nesporazumov med člani vlada glede obsega, kateregs nsj ima nsmeravana amnestija. Predsednik vlade Sofoults ml je povedal, da Je to le prvi korak na poti do splošne amnestije. Cilj vlade Je pred vsem, da izprazni prenapolnjene Ječe in pripravlja pot za dalekosežno politično enakopravnost. Najmanj štiri petine vseh članov pokrata EA^i ki šteje okrog 50,000 mož, ml Je dejal predsednik vlade, bn deležnih te amnestije. DrugI viri pa zopet poročajo, da je zunanji mlnlater flofiano-pouloa odločen odstopiti, ako predaednlk ne hI ugodil njegovim zahtevam glode amnestije "Rusija ne bo dejansko livodle obnove dlplomntlčnlh odnoša Jev in Imenovala svojega p«iele nika ako ne bomo mogli poka rstl stvar?»doka rov. da »mo obnovili demokratični režim ln razglaaill splošno amnestijo," Js Izjavil zunanji minister Hoflano-pouloa. Prvaki pokreta EAM pa pra vilo, da ae ne bodo udeleflll volitev. ki so nameravane za prihodnji mara«*, ako ae predsednik ftofoulla n* bii držal načel, na katera ie prtaeeel. namreč da bo uvedel rsrea pošten demokratičen režim. Napisal Arthur Oaeth Senator Claude Pepper Je prepotoval vso Evropo, pred vsem njene nemirne predele, ter ae Je razgovarjal i 20 političnimi prvaki teh dežel. Trenotno je trlo zaposlen, ker pripravlja na podlagi svojih zaključkov predloge, katere namerava začetkom prihodnjega leta priporočiti u-meriškeinu renatu. Dvakrat sem imel priliko govoriti s senatorjem Pepperjem, enkrat na Čelioalovaškem, a drugič v Nemčiji. Na razpravo ao prišla različna vprašanja, na katera je aenator Pepper odgovoril v glavnem naslednje: Na vprašanje, kaj aodl o splošnem stanju Evrope, je dejal, da je položaj to tirno naravnost tragičen. Gospodarsko življenje vseh teh dežel je v neredu ln standard življenja neverjetno nizek. Nevarnost, da ae bodo razpasle Ružne bolezni je velika in, ako pride do tega, bo število Žrtev ogromiy>. Mnoge dežele so gospodarsko tako Izropane, da so prisiljene uvesti mere so-clallsacije, ki ja videti edina možna pot obnove. "V nekaterih deželah, kot ns primer na Grškem, je transportni sistem popolnoma uničen. V takih slučajih Ja prevoz najpotrebnejšega liveša nemogoč—v nekaterih krajih je morala prevzeti UNRRA dovos prehrane sa 75* odstotkov prebivalstva v mestih in do SO odstotkov na deželi. Ako bi ne Imeli UNRRA, bi bilo to zimo na milijone lju dl obsojenih na smrt od lakote, "Politična stabilnost ja po trebna sa gospodarsko obnovo in obratno. V deželah, ki so politično na poti ozdravljenja, se bodo najbrže tudi gospodarske razmere kmalu izboljšale. Toda navzlic temu velja za manjše dežele pravilo, da bodo vsaj ša nekaj čaaa odvisne predvsem od podpore, katero bodo dobivale od svojih velikih sosedov. "Velika Britanija danaa nI zmožna storiti mnogo, a Fran dja Js sama v velikih teftsvah Rusija ja morala skosi strahote o katerih ae nam Amerikancem niti ne aanja. Amerika pa n Izdelala nobsne prave trgovske politike za čas po vojni ln pod plra evropeka dežele le v okvi ru organizacija UNRRA. "Vsepovsod na svojem potovanju sem naletel na potrebo ln željo, da bi Amerika pomagala Bilo bi na la v našem lastnem interesu, temveč velike korist za ves svet, da bi Amerika It-dolala primerno kreditno politi ko, kajti čim prej bomo to storili, tem prej se bodo razmere širom sveta uredila. Največjega pomena za to bi bilo, da stopi iz Bretton Woodaa veljavo. Na vprašanje, kakšen vtia Ja napravil nanj maršal Tito, Je odgovoril aenator Pepper naslednja: "Maršal Tito naa je povabil na večerjo ln se Je dolgo z nami razgovarjal. Po tem našem razgovoru ao sa vršile volitve v Jugoslaviji. Opozicija sicer ni postavila svojih kandidatov, toda prlataši maršala Tita ao odneall pri tem glaaovanju ogromno večino. Glaaovalo js približno 80 odatotkov vaeh u-jravičenlh volivcev. Tito Je bil na celu uspešnega upornega gibanja tekom vojne. Zelo zmožen človek js—u-pam, da bo mogel voditi tako politiko, da ai bo pridobil podporo vaeh treh velikih sil, ter da ae bodo razmere v Jugoslaviji stabilizirale. V gospodarskem pogledu pa Je Jugoslavija mnogo pretrpela ln se mora začasno . opirati na podporo UNRRA "Da, mnogo aem čul o pritožbah. da Titov rešim ni demokratičen, «oda prilike, da bi as tem aam prepričal, nisem i« msl. Dr. Milsn Ural, prvak o-pozlclje, je bil eden gostov na obedu, katerega mi Js priradil predsednik jugoslovanske skupščine. Povedali so ml tudi, da Izdaja oposlclja svoj lasten časopis. Zanimalo me je tudi, da ao imela Šanaka prvič v Jugoslaviji priliko glasovanja. V«s-kaker, maršal Tito daje vtis is-redno prijetnega ln sposobnega moža." Na vprašanje, kako sodi o Rusiji, ja dejal senator Pepper, da jo strahovito trpela, ter da Js zdaj potrebna pred Vsem miru za obnovo in zvišanja žlvljenjsks-gs standarda svojsga ljudstva. Rusko vodstvi Ja v splošnem sposobno in velča. Do Stalina Ima največja spoštovanja. -ONA. Dr. Gttido Schmidt bo sojen New York.—ONA—Dr. Guldo Schmidt je bil sunanjl minister v vladi kanoslarja Bchuschnlgga ln Ja obtožen, da Je pomagal nacistom o priliki prJklopltve Avstrije Nemčiji lets 1938. Schmidt je bil ujet v francoski okupacijski coni Nemčija In predan nedavno dunsjski oblasti. Zaprt ja v federalni ječi kljub temu, da sa Ja pritožil, da Ima sladkorno bolezen, Zdravniki pa so brto ugotovili, da nI nobenih nevarnih simptomov ln da mu bolniška nega nI potrebna. Naznanilo In sahvala S tušnhn srssei nasnasjam prijateljem In da ms Je aa vedno ss pustila mo)a IJuhljana Is nikdar pesahljsna sopro«a ln mati MARY BALOH Pe dol«! kolesni Je aattonlla svoja iredse eM Is aa sadno saapela dne t«, novembra IM» v starosti 71 tel. Doma Ja hUa la saal Osrstk. I ara Kolovrat pri Lili)! oh Savi. Jugoslavija. V Amerlhe Je prišla pted M lati. Pohejnlss Je kUa ilaslaa društva »I. IM Amsrltks Sralaks Z raso. Pokopana Je Ml« pe katoltfMfc sbreSIh ss Waal- lapses )s sue pe kaiousu« sanaia se wem-Park pokepallttu v Oreessbusfu. Fa* dne 99. • rana hvala van, ki sle mi MU V lolstba in itnlh dnevih, kl sla prit H poiio)nlee krepil Is ss ItVSMi iN I m maša i mv. is mrs. Prask Balah, su muraland Mainuriai sevembra 1941. Iskrana udaiaiilt pevreha. 1 nlkem sa darova ■ Jas. Salok Jr. mr. I« su*. Prask Ksests. sir. In Sr.. mrs. Mary Hak Is Srutlaa mr. is airs. Edward Stead, mv. Is mrs. Keaea. mrs. Krempaaky la SruL. mrs. Joe. Kres. mr. Is am. Ksmsrchak. mr. Is mrs. Jehe Oars ha r. mlm Holes Nells. Aufosi Balah Is mr. Is mrs. Adeleh Balah. Nsdsljs aršna hvala sa p<*iar. Jona svettsa slodeMmi mr. Jo«. Balah Sr.. Ae«ual Balah. Joaopk Baiol» Jr. Is 4ruL. mrs. Mary Pish Is drul. mr. Frank Balah Is drv!., mr. Adolph Belo« in dru!. mr. Is mrs. E. J. Slovesa Is dmš~ mr. In mrs. Frank Kauele. mr. In mrs. Mishael Pepovss I« dm mr. In rfrs. Ed wsrd Balah mr. Is mrs. Mike Bale« Is trst. mr. Is mrs. Jaso« Balah. mr. In mrs. frank Zalakar le druš.. mr. Is mrs. Anthony Princa In drvi., mr. In mrs. Jaha Borrs Is Srut.. mr. In mrs. Josse« Ssrro. mr, Is mrs. Law is Servo. Marlis Servo, mr. In mrs. Frank Oarsar Is ¿rut., mrs. Bess Andrssrson Is druš.. aw. Is isrs. John Chsaalakl. mr. I« mrs. Frsnk Cheaalakl. mr. Is mrs. John Campftsld, mr. Is mrs. J. F. Tomsjks. mr. Is mrs. Frsnk Ksoeis «rut mr. Is mrs. John MsAlplns. mr. In mrs. Frsnk Bottle Is druL. mr Is mrs. Frsnk Fink m trat mr. Is mm. Loots VodopUac In «rut., mr. Is mrs. Jss. Costsllo In trsl. Uoos Ciuk. Menila Cleh. Harminis T—4 an« Bueplv Co.. Korsos Alumni. Z«rutonl Slavaoai tt. Ill ABZ. mr. Is mrs. Androw Slash In «rut- John Dodls. mr. Is mrs. Mtka Marhovsok mr. In mrs. Char Us Maahovssk. mr. Is mrs. Wa Mashovssh In «rut* mr, In mrs. frsnk O mats In «rut« aw. Is •lava Chorss. mr. In mrs. John THmnsa. mm. Kovstsfc I« «rut. «rut fats Vaaala Monatrola «rut. mr. Alkln Bladiak. em. In mrs. frsnk Oorssr Jr. Wlntrta« Barehotf In «vsi. mv. Is frank HrlSar Is 4rut In Potor Chores. Muess hvala Is Yukawa, hi so «orovsll M loko krasni vsnoa p»a«slavlJaM odprla area Ako aam pssiatasu kaka Ima IspuatU. vas prosim. «« ml apraattta. bor so tatlm vsakomu nsjprisrtnsjs »hvalili. TsM pc IJuha aaprapa In «raps ssama nsls kills ma. potiva) v miru le lahka na) Ti ha amarltha sami)a Taiatl naa la savaal. «o si rata» trpina. Žalu|nti saMli. JaaopS Balah soprapi Aopssi. Jsaeph. Adlph Is C«wsr«. sinovi. Mary. AlSins. Bom Is ■•Yukon, fansaylvasia. PETEK, 21. DECEMRRA R**ni jnalj 0RU,i GIRLS & WOMEN feeders - Polders . Shirt Fin* ALSO MEN Sorter» Jc Pack. rs NATIONAL LAUNDRY a 759 So. Cicero PROSVETA Vrhnja plast TOOL & DIE MAKERS TOP MEN TOP WAGES WM. D. GIBSON CO. (DIV.) 1100 Clybourn Avenue izzabkongres Zgodovinski romm ORDER FILLERS Company Cafeteria Merchandise at wholesale BUTLER BROS. 426 W. Randolph Id Ste bilo upoelene v «o)* industriji Ali gledate aa daloT TELEFON KOMPANIJA RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vsek delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči ' Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNA Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske je nekaj kruha v želodec in najmanjšo merico vina je izpil, in sicer s strahom kapljo za kapljo, ker ni imel denarja, da bi bil plačal!" "Svojega Boga pa je le imel!" se je odrezal teolog. "Svojega Boga! Gotovo! Pa že spet kažeš svojo sstansko ošsbnost! Ti misliš, da je Bog samo za duhovnike!" "Tega ne mislim!" "Ergo taceas, puer! Pij, Cene!" Izpil je črnko: "Čemu se braniš?" "Ne morem," jev zastokal teolog Vincencij, "poklic mašnika je vendar nad vse!" "Aha." je rentačil gospod Ciril, "že zopet vem, pri čem si! Ponoči in podnevi ga imaš pred sabo! Našega bledega Avguštinčka, kadar stopa po Šenklavžu, s hermelinom odet, z voščenim, sladkim obrazom, roke vzdigujoč in množice blagoslavljajoč! In na vitkem prstu svetli, bleščeči prestan! Spredaj lemenatarčki, 'zadaj korarčki! O tem sanjaš, Cene, kaj?" Vincencij je malo zardel: "Kdo bi ne častil svojegs škofa?" "Prav, prav! Le časti ga! Resnica pa je, da so nsm škofje nsjbolj krivični. Koliko pa jih je. ki so poklicani? Kak grof, kak baron. Naših kdo pa je poklican vsakih sto let enkrat! Meniš li, ko za poješ novo mašo, da ti bodo kmalu potem pred šenklavškim oltarjem zlate copate obuvali ter tisti dolgi rep nosili za tabo? Izpa-metuj ae, Cene!" "Na stezi Kristovi sem }n z nje se ne umaknem!" je odgovoril mladenič stanovitno. "Sedsj sem pa res'jezen!" je zsvpil gospod Ciril ter udaril s čsšo po mizi, da je vse za-žvenketalo. "Kaj ti poznaš Kristovo stezo, fante? V samoti živeti, gledati človeško siromaštvo, ne ds bi mogel pomagati! Slabo jesti, milo piti! in ženske ne smeš pogledati, naj bo stara kot Metuzalem! Pri tem pa ti prihajajo na misel device, katere izpoveduješ! In hudobni jeziki preže nate in pri škofu te tožijo. Navse-zadnje pa še dvomi, izkušnjave in prepričanje, da si izgrešil svoj poklic! To prepričanje, ki je prišlo prepozno-—je grozno!" Starec je zrl predse, kakor bi premišljeval o svoji preteklosti. "Da je duhovski stan trnjev, na to sem pripravljen!" je odgovoril mlsdenič ponosno. Oni pa je ponavljal: 'To prepričanje je grozno! In če na stara leta daš srsjco prst, nimaš druge, da bi jo oblekel!" Z ogoljenim rokavom se je brissl po obrszu. Mords si je res brisal solzo iz očesa, morda se je tako delal. Vzroka pa je imel dovolj, zjokati se nad sabo, ta duhovniška podrtina! "Ne morem, ne morem!" je jecljal Cene Luk-man. Stari gospod je u videl, ds je trebs taktiko izpremeniti. "Kdo pa si ti?" je kričsl. "Drugega te ni kot prokleta ošsbnost!" Kadar je bil Ciril Erbežnik v resnici jezen, se tudi kletvin ni ogibel. "Nič drugega kot prokleta ošabnost!" (Dalja prihodnjič.) (Nadaljevanje) Pri teh besedah je značilno zamežikal, da je oba, gospodinjo in slumns, zalila rdeča kr4. Hišna mati je oba posadila med gostobesednim omiksnjem k postranski mizici, kjer je že čakal bokal vina. "Nekaj čass bosta morala še čakati," je izpre-govorila sladko. "Imeli bomo imenitnega gosta." "Koga?" je zarentačil gospod Ciril. "Prsnčišksnskegs svetnike!" Gospod Erbežnik je neksj žvižgi j si ter se zagledal v kot, kjer je gorela svetilnica pred veliko podobo Matere božje. •Tudi prav!" je kričal. "Bova vsaj videla svetnika klobase jesti! Do sedsj gs še nisem videl takega svetnika! Ha, ha!" Ko je gospodinjs z najljubeznivejšim pogledom objela svojega bogoslovca, je odšla iz sobe. Gospod Ciril je tskoj naločil vina v dve kupi ter Izpregovoril prijazno: "Tu sem sedi, Cene, in pij!" Imel je navado, da Je teologe tikal, česar mu ni nihče štel v zlo. Lukman se je possdil k mizi ter namočil ustne ob kupi. Tudi vins ni pil U vzorni mlsdenič! Žalostno je povesil glavo ter vsdihnil: - „ "Najrajši bi šel domov—k materi!" "Tiho, fant!*' je zatulil stsri. "Govori, kadar boš vprašan!" Pa je zopet takoj prijazno dostavil: "Pij, Cene!" , "Ljubi Jezus," je zastokal mladi, "da sem že vsej skolit, potem me ne boste mogli več pre-ganjati!" "Akolit, akolit!" je vpil gospod Ciril jezno. "V Vipavi imajo vino, kateremu pravijo piko-lit In pikolit je dostikrat boljši od akolita! Taceas, puer!" (Molči, fsnt!) Se bolj se mu je povesila glava: "Saj mol-gospod Ciril, in v Boga zaupam!" Erbežnik si je znova natočil kupo ter jo držal proti luči, da se je žarek lomil v zlati tekočini. Pogledal je na pijačo, pogledal na žalostnegs isnts. nato ps je do dns izpraznil kupo. Tlesknil je z jezikom ter izpregovoril sočutno: "EJ, Cene carissime, boš li res ploh vlsčil U predpust?" To vprašanje je razkačilo teologa: "Kaj me vendar tako povprašujete, ko vendar veste, ds se hočem posvetiti olUrju!" Gospod Erbežnik je hripsvo zspel: "Qusre tremuerunt gentes et populi medidsti sunt ins-nlar Nato je zavpil: "OlUrju se hočeš posvetiti!" Potem je še dostsvil: "ReviŠče, poglej me no! Ali nisem bil posvečen olUrju?" "Bili ste!" "Poglej, ksko živim od olUrja! Na stara leU imam eno samo srsjco, in če jo dam prst, hodim—brez nje!" Ko ni bilo odgovors, je dalje kričal: "In Valentin Vodnik! Saj si gs vendsr poznal? Ni 11 bil pravi maziljenec Gospodov? Ksj?" "Bil Je!" "No, vidiš! Ps si gs kdsj gledal, kako je zvečer pri Deteli sedel? Žejen in Učen! Zdrobil 3 I IT tic» 4*ir JMtt I BUY SEALS v pritličju 90S W. Washington Sl CHICAGO nil. Tamle na mostu ob rantah sem obvisel In nisem vedel, ali bi zavriskal ali bi se razjokal. Nisem zavriskal, jokal pa sem. Zakaj, Vi ne slutite, čemu sem prišel k Vam! Iz same objesti sem se prišel norčevat iz Vas in iz Vaše pridige, ki sem io za gotovo pričakoval—od duhovnika. Odpustite mi!" > (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati D. Gottlieb & Co GIRL OR WOMAN tor light housekeeping. No laundry. Adult family. Good home & pleasant working conditions. NORMAL 4900 Ask for Miss Alterman WOMAN for general housework. Assist with bsby. Stay. Own room. PUin cooking. Personal laundry. References < SOUTH SHORE 0071 ; AU sto naročeni na dntrnik "Prosveto"? Podpiral te svoj listi MACHINE OPERATORS - A88EMBLY UNE OPERATORS LABORERS \ MANUFACTURING STEEL CONTAINERS i Apgly—Employment Office, between • It 4 Monday thru Friday INLAND STEEL CONTAINER CO. _6832 BO. MENARD AVE. WOMEN BENCH SORTING—1ST AND 2ND SHIFTS 10% BONUS FOR NIGHT WORK PERMANENT JOB O PLEASANT WORKING CONDITIONS PHEOLL MFG. CO. ___5700 W. ROOSEVELT RD. MOLDERS ' Floor and Beach Molders foe Brass and Aluminum Fouadrf 44 HOURS PER WEEK • PAY UP TO 21.&0 PER HOOT HUNTER FOUNDRY •114 VINCENNES EXPERIENCED OPERATORS WANTED^ SORTERS and DRAPERS • STEADY WORK • HIGHEST PAT EXCELLENT WORKING CONDITIONS FRANKLIN DRESS CO. 325 W. JACKSON BLVD.—10th Floor WOMEN FOR LIGHT CLEANUP WORK IN LARGE BAKERY GOOD PAY • APPLY e steady job BURNY BROS 2747 WEST VAN BUREN itazni mali oglasi HOUSEKEEPING DEPT. Maids and housemen Ask for housekeeper CO.NGRESS HOTEL 500 S. Michigan Ave. GOOD PAYING • STEADY JOBS MICHIGAN STEEL SUPRLY CO. 830 NORTH GREEN ST. YOUNG WOMAN lot Mailing Boom and general Office work PRICE WATERHOUSE & CO. 33 N. La Salle Street Franklin aoso AUTO WANTED Moving out of town Desperate need for a good car Pay very high price VINCENNES 3901 Kadar šelite dobre rasnovrstne pijače, oglasite se pri: METROPOLITAN LIQUOR CO., INC. Exclusive Distributors for SCHENLEY and MAJOR BRANDS EDWIN L. TOSCH, 6609 Milwaukee Ave«—Bluemound 8001 Phone Daly 1112 a 325-335 E. Erie St.. MUwaukss 1. Wu. Učil sem se, ds je bilo čuda. In ko sem iz četrte realke prinesel domov kar najodličnejše izpričevalo, se je zgodilo, da se je oče naenkrat oUjal. Hvala ln sUvs je šU namreč po fari o meni. Ali tedaj sem se zakrk-nil jaz. Odločil sem se zs trgovski tečaj, ds bi mogel čimprej od doms. Oče mi je grozil s palico, jaz pa sem vztrs-jsl. Po dveh letih sem izginil v svet. Prelivsnje in preUkanje ljudstev po vojni me je splavilo v domovino. Tu pa sem zbolel in do zadnjega vinarja porabil vse prihranke, ki niso bili neznstni. Prve vknjišbe na posojila zs prenovljen^ in refinanciranje, dobita po zmerni obrestni meri pri: KORUNA SATINO A LOAN ASSOCIATION 2232 W. Ccrmak Rd.. Chicago. I1L Rockwell 0538 (Nadaljevanje) Msti je še enkrst popraviU prt na mizi, oče se je ozrl po nas—otrocih. Njegov pogled je obtičsl mrk ns meni. "Ti, krevljs, ps ven in se ne prikaži!" SUrejša sestra se je zasmeja-la besedi "krevljs," mlsjša je U in se skalile, dokler se nisU utrnili iz njih dve težki solzi. In v teh dveh solzsh sem bral in rszumel, kar sem že dsvno občutil v srcu: "Radko, krivics se ti godi." Kolikokrst sem še ssnjsl o teh dveh solzsh! vteknils prstek v usU in se na-kremžiU zs jok. Msti je pogledala očcU. a se ni upals ziniti besedice. Jaz pa sen» odkrevljsl v kuhinjo. Tam so ivigale dekle sem ter t|a. Vsem in vsaki sem bil napoti. Stisnil sem se k babici. ki je sključena v kotu ple~ tla nogavico. 'Bled wm moral biti in ves prepadcl. Zakaj prestrašiU ae ine je Spustila je pletenje v naročje. prijela me /a treaoče se roke in me vprašala Radk< i* boljo voljo, kaj ti jer Gleda! n»m ji nerp v njene dobre. rjave oči ' Redki moj ljubi, povej!" In še bolj -jmko mi j»- stisnila roke Tedaj sem počasi, kakor bi Izpulil prav it dna arca, fopHftJe odgovor tl* "Oče ml Je rekel, ds kfevlje'" Aefe+ea |e stisnil* ostnirr «ti-«♦rele mo)e roke. oči so zapis< s- Babica me je prijela nato za roko in me odvedla v svojo sobo. Iz kuhinje mi je nsnosils prigrizkov in slsščic. Ko so jo prišli klicat, nsj gre h gostom, je odločno, akoro o-sorno odgovorils: "Ne grem." Ko sem se naveličal jesti, me je posadila k sebi in mi pravila pravljice. Tudi sveto pismo mi je brala. Prav dobro se še spo-minjan tiate zgodbe o sleporoje-nem. Dvakrat je prebrala vrstico, kt jo vem še danes: "ln so ga vprašali njegovi u-čenči: Učenik! Kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep rojen?-^Jezus Je odgovoril: Ni grešil ne on in ne njegovi starci, temveč, da se razodenejo božja dela nad njim . . ." Tega dne se je zasekala med mene In očeta železna zagovda. Ne vem, ali sva se Še kda« ljubeznivo pogledala Vae moje hrepenenje se Je zlilo v eno samo misel, v en sam sklep: Proč od doma' ( In sedsj sem—cspin." Radko se je bridko zasmejal. "NUte!" Skomizgnil je z rameni. "Nalašč tako pravite." "Prijatelj, to ni res!" "Dsjte mi ie eno cigsreto in ne prepirajva se." "Sprejmite malo pomoč!" "HvaU! Nočem." "Pomnite Zveličarjeve besede, ki ste jih prejle imenovali: Da se rarodenejo božja dela nad njim . . . Ce bi vendar očetu pisal—" "Ne smete!—Ha!" pUnil je kvišku—"se že razodevajo! Naša hiša propada ln se ruši—Z Bogom!" Začel sem hoditi po sobi gor in dol. Vsega me je prevzela U povest Za nekaj časa zopet potrka. Radko m* je vrnil. Imel Je vse objoksne oči. Spogledsla svs se in spoznala, da je on mislil name in jaz nanj. "Ne zamerite, če sem se vr- KUHARSKA KNJIGA: Recipes of All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ »3.00 Knjiga jc trdo Tezsns in ¡ms 821 strsnl Recepti ee napisani v . tudi v leslku naroda, ki leslku: ponekod pe so le keks led poeebno v navedi. Ta knjiga Je neksj pesebnegs zs one, ki se zanimajo za kuhanje in s* hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopoloiti. Naročite pri KNJI6ARNI SLOVEMC PUBLISHING CO. 116 Wee« 16th Street New York 11. N. Y. [■JSWMfcM—1 Cena listu Proa ve ta f*i Ze ZáruL drteve tn ¿»tednik tu. 2 t*dníke U._____SJ0 2 lednlka 2 tednike in____2.43 2 « tednike In___________1 Jt 4 2 tednikov In.____nI* I tednikov Za Evrope |e____MM H kupon, prilošite potrebne Sensr|a ** ▼ pismu ln Sl Uat ki |e vala iestnias. PROS V CT A SNPJ. 2S2* Se. Lewndele Ave. 23. OL pošiljam Neelev od Ustavile tednik In «a pripišite k moji narečnim ¿lanev mole druiin« 2._____L. ............ČL društva Ü------- 2.__________-ČL društva IA--- ČL drultvs ft- čl