iihsjaio vsako sredo in saboto. Veljajo «a celo leto po pošti 4 fl., eioerSfl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sioer 1 fl. 30 kr Ljubljani v sređo 28. oktobra 1857. Naznanje čbelarjem Kar se vinoreje vtiče, bi bilo pred ko oe mislite, da 00 terte uzrok, da nima viao pravega okusa, ali pa ker Gotove skušnje uče, da so prese morskega semena f Seesamkuchen) kaj dobra pića za čbele, ktere se jim z vodo oomočeoe v paoj ali pa v posodo pred cbelnjak dajo. Po ti hrani se dobro prežive in rodovitne postanejo. Prodajajo se pa te preše v Ljubljani za zidom, kjer se za papirnico cunje kupujejo, po 4 gold. cent. Ker so ljube čbelice letos malo medu si nanesle, jim bojo mógli čbelarji jih previsoko rasti pusté, al! pa tudi ker nograde premalo prekopujejo in zemljo okrog tert preveč zarašati pusté. Najnavadniše tertne plemena na Horvaškem in Slavon-^M^H bela skem so: modra kadarka, zelenika, bela vipavšica mozlovina, černa kralljvina > topolovina, belina in tanto vina i. t. d Te plemena, razun kraljevine, ktere so pri Zagrebu 9 z drugo hrano postreči, in tako kaj dobre so pnporocene preše morskega semena. Omiljem, Šent Ivanu, Doljancu, Plantovijaku in Vugrovecu skorej peti dél tertja, se prištevajo k poznim plemenom, in od kadárke in zelenike dobivalo doljni Štaj arci tudi v Se en svèt kako se klaje prihodnjo spomlad v okom priti. Ker je vreme še toplo zimske reži za klajo na prav vročih letih vino, da je komaj za vžiti. Tega je pa Utegnilo pomanjkanju tudi uzrok pervič, ki je med ondotnimi tertami velika mekoća raznih sort pozno in bolj zgodaj zrelih, kakor na priliko: šopatna, cigan, lipošina ali tantovina, plava sipa, • V* • V • « • f « . . . t . 9 naj gospodarji ne zamudé visnjeva gospinsica, plava pelésovna, bela kadárka ake njive prav gosto sejati, ževeclali joforko i. t. d , jan drugič pa ker pusté posebno kamor mislijo prihodnje leto prosó sejati, ali pa na zel- Horvatje in Slavonci terte stiri do sest čevljev visoko rasti, uike. Na to viao ne zgubé za setev prihodnjega leta celó in ker nogradov ne prekopujejo in šavja ne trefcijo; nič polja 9 ker réž za klajo se bode pred žela ali kosila, se ni cuditi, da horvaške in slavonske prede a se bo pr^só nejalo ali pa zelnik obdelaval, pa bode spomladi pokošena za klajo veliko zalegla. rèz pa deztiah veliko obrajtane zato vina niso v ptujih Kar pa obilnost vina zadeva, se horvaški in sla- Jez sem že blizo 20 mernikov ozirnne rčží na pri- vonski vinogradi v pervo versto štejejo, ker so tako ro-hodnje prosišče in zelnik vsejal in priporočam tudi to storiti dovitni, da se v teh deželah po navadi na enem oralu po vsem gospodarjem, kteri so v stiski zavolj klaje prihodnjo spomlad. Največja dobrota jim bode v največji sili! 7 štartinov ali 70 veder kronovini toliko ne pridelajo pridela 9 ki ga nobeni drugi Fid. Ter pi ne , Na Horvaškem in v Slavonii imajo okoli 58,000 oralov predstojnik kmetijske družbe. Vinogradov, v kterih na leto okoli 4,060,000 veder vina pridelajo, ktero je 16 do 20 milijonov gold, vredno. Kako komisija v dunajski razstavi maja jugoslovanske vina sodilal Iz časnika štajarske kmet. družbe. mesca * Pri komisíi za presojo vin so bili sledeči gospodje: At ems Herman grof, Braunbôck Ferd., Gr einer Jožef, HavasJožef od, Hlubek F. Ks. dr., Scherzer Pohvalo sta dobila le gospod grof Jožef Chamore za černo od leta 56 in pa Njih visokos knez Lippe Schaumburg za belo od leta 53. Vina dalmatinske. Iz te dežele je bilo od 12 vinorejeov 18stero sort vina v 108 buteljah v razstavo poslanih. Dalmatinske vina je komisija zastran dobrote in čistotě J. G., Schrek Adam, Stipperger Bernard, T ornas Jožef in referent dr. Hlubek. Zaupniki pa: Ehrenberg Vilhelm, Faseth Fridrik, Leidenfrost Franc Schvarzer Aloizi, Stôrger Juri in Cebul Vin cen ci. posebno čislala in pohvalila, in od njih svoje mnenja raz odela reksi: da se zamorejo sploh španjskim vinom prili- , in ki ga kovati posebno pa tisto, ki mu P pravijo 9 je bila kmetijska okrajna družba iz Orebice v razstavo po slala 9 Ta komisija je takole sodila: Horvaške in slavonske vina. Iz teh dveh kronovin je 65 vinorejeov okoli 130 sort vina v 780 buteljah in v več sodcih v razstavo poslalo. Razpostavljene vina so v obče kazale, da je v vino-Dosnih deželah viuoreja in ravnanje z viuom v hramu še precej na niski stopnji. in pa Malvazija, ki jo je bila kmetijska družba Za iz Dobrovnika poslala; té ste bile naj več obrajtane. tema dvéma je komisija pa tisto za naj bolje spoznala, ki mu Dalmatinci Grk pravijo. Po vinu „Pečeno" imenovanem se je ob času tertne bolezni po Italii tako pogostoma popraševalo, da mu je cena za vedro na 20 goldinarjev poskočila. Kmetijska okrajna družba v Orebici je za v razstavo poslane vina sreberno svetinjo přejela, gospod Poletti v Almisi pa bronasto; gosp. Bosetti-ove vina iz Kurkule so n 9 Novice" so že omenile, da ne Horvatje, ne Krajnci kteri vejo, da imajo tadi dobre vina, niso bili zadovoljni s preceno-stransko razsodbo horvaskih in krajnskih vin v dunajski razstavi. Le zavoljo tega tedaj, da naši bravci na drobno zvejo, kaj je omenjena komisija rekla od jugoslo-vanskih vin, natisnemo gori navedeni référât. Vred. bile pa le pismeno pohvaljene V Dalmacii se vino na 119,000 oralih prideluje 9 sploh na vsakem oralu po 15 veder, po 4 gold, vrednosti 9 priraste, skupej pa 1,785,000 veder, ki veljá 7,140,000 gold, srebra 9 kterega bi se dala blizo 20 milijonov gold, povzdigniti 9 ce se vinogradi z veči m pridom ob y ID enako dolovali in vinska kupčija na visji stopnjo povzđignila takrat bi se znalo pričakovati, da bi dalmatinske vine španj ske sčasoma prekosile in spodrinile, posebno pa vino ma- eden pripoveduje, da pravijo: sem bil v Krajni dejra. ' ' -■■"" ' ' ■ ^'-r -C ram, da ne vém, kako je to. Ali Pivčani ne govorijo vsi , ali ima vsak poslušavec drage ušesa. Zakaj ko Vino macu y , zopet ; > mm drugi govori, da se glasi jo: sem bil v Kranj i, grera v in sviloreja sta dva kmetijska pridelka v Dal- Kranj; to je namreč, ko se menijo od Cérknice ali od ktera uïegneta sčasoma Dalmacijo na visoko stopnjo Ljubljane. Tudi Sebastjan Krel je pred časom pisal: po premožnosti povzdigniti. Koroške Vin Kra inu in po Koroški deželi (primeri Kopitar's Gram matik, str. 421). Po takem se kaže, da je v nekterih krajih tudi v navadi, oblika Kranj za celo deželo; oblika > ki jih je c. kr. kmetijska družba iz Celovca v Krajna se nahaja sicer se v imenu Suhe Krajne. « « t « i« i i i • «ti m ii t • i • razstavo poslala , niso bile vredne presoj evala da jih bila komisija (Dalje sledi) Razun tega se mora tudi reci y da koroška dežela ni za vinorejo pristojna, sčm ter tje se kak posamezen prijatel vinoreje s terto peča. Na vsem Koroškem se na kakih 1000 oralih terta nahaja, kjer se kakih 1500 veder Ozir po domačii vina pridela, ki je okoli 6000 gold, vredno (Dalje sledi.) Potopiš po Istri od Tersta do Pazina. Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih Spisal P. Hicinger. (Konec.) Stopimo zopet na véliko cesto v Bujah proti Pazinu. Iz Buj se pol ure cesta med oljkami, njivami in brajdami vije in kaj lep pogled je tù na vse strani. Eno majhno uro hodá po ravni cesti priđeš v vas Krasico; tù se pot med homci navzdol oberne, dokler pride do reke Kvieto, ktera (Dalje.) Kranjska v pervi dobi srednjega' veka pod Buzetom (Pinguente) izvira. V tem močirnem kraji, pet ur dolgi in četert ure široki ravnini, raste cesarsko hrastovje za vojaske ladje ; tudi dobivajo kmetje veliko sená. V téj dolini so tudi sumporske toplice (Schwefelbad) pod steno ali pe-Po prihodu Longobardov in Slovencov, in zlasti pG čevjem sv. Štefana, in pod famo vasjo „Sovinjak" je tudi zmagi Frankov, se kažejo namesti imenovanih dežel v novo fabrika za vitriolj z jamami. Ce se na mostu per Kvietu vstavljene pokrajne ali marke, ki imajo poprejšne mejnike, in (ponte porton) nazaj oberneš, vidiš na visokem verhu med ee le drugač zovejo. Istria ali Istrianska marka(Marcha oljkami faro grizinjansko. Od mosta, kteri je tudi mejnik lstriae), ko je prišla v oblast Frankov za Karola Vélicega, teržaške se je še klicala po starem, segala je od morja do julskih stim gojzdom obraščen, z mnogimi ovinki proti Vizinadi HL, ■ h mmy in porečke škofije, se cesta v hrib, kteri je z go planin * in oklepala razun isterskega polotoka še Kras y Vi oberne. Vizinada je stara fara, od ktere se že v življenjo pavo in Pivko, kakor se kaže zlasti iz Oglejskih, pa tudi pisu sv. Romualda abata bere da je atemélil samostan iz Teržaških in Frizinških listin: Karnia pod Longobardi je kamalduenski pri „Marii devici na polji", ko je že čez sto nastala Furlanija ali friulsko vojvodstvo (Ducatus let star bil, in da so, ko je želel zopet na Taljansko se , ki . iz njih družtva izpoditi, in nazadnje je vendar sv. Romuald del sama svoja poleg longobardske oblasti, se je zvati ptujo ladjo v Kvietu dobil, s ktero se je v Kaorle prepeljal. jela Kranj ali Krajna, tudi Kranjska ali Krajnska Samostana ni zdaj več, samo cerkvica stoji še kake pol ure marka, ko je prišla pod Franke (Chreinmarcha, pagus od Vizinade na desno stran ceste. Proti Vizinadi hodečemu Forumjulii, Friuli), je segala od Taljmenta do julskih verniti, se Porečani in njih gosp. škof grozili tistemu planin, in je v sebi imela tudi Tominsko stran z Istrio bo sv. abatu iz Vizinade z besedo ali delom pomagal _ • • . m m m m • i • Vf- • 1 * • • _ • • 1 1 v i « Iti« I m • • . « » vred y to razjasnujejo zlasti Oglejske pisma. Karniola i vecji Chreine, Kraina) y je segala od Hrušice in Triglava do se na desni strani reke Kvieto pokaže v podnožji verhov. Trojan, in od Ljubljane do Ljubela in Kranjske gore ; okle- cerkev in vas ^Kastauja^, nekoliko bolj proti poloocni straoi ___ 1 ^ í ^ i ^ J ^ ! ^ a r^i ma mw f i w U ! n ti a l fti^U r>!l?/t i n trk t/tri J rr A m r> Ako se reč iziđe y vidiš 5 kakor želim, veste kje se vam je oglasiti; dobrega plačila se smete nadjati." — Na to prinese veter na vlažnih svojih moraš še malo na homec stopiti, na kterega verhu krilih poslednji glas ure, ki je na serbski cerkvi dvanajst se ti lep pogled cez okrožno mesto „Pazin" (Pisino, Mit terburg) odprč, in tukej stojiš na verhu pazinske jame, odbila v ktero potok Zarečiea bobni. 55 ulico. Prijatel I do tukaj sem te pripeljal, zdaj pojdi sam v žile v pripomoć naklepa mojega Ni casa, muditi se," reče zdaj neznani in stopi na kakor če bi se bile nebo io zemlja zdru- mermra dalje ; nikoli 55 Res mesto, poglej in poprasaj kaj v njem znamenitega najdeš, pripravnejšega časa in prilike nisem imel, in če k temu še Dalje ne bom Istrije popisoval, ker vém, da v Pazinu in pomislim, da je Danilo mojega Ivana vjel, pa Konštantin ga okolj Pazina so učeneji gospodje rodoljubi, in da bo rad ta bo otél ali un pero přijel, da pot do Pole in Reke popiše, kar bi bilo marsikomu všeč in koristno. Fr. Vidmar. Lepoznansko polje. Dvoje ka. Prizor iz zadnje avstrij ansko-ogerske vojske. (Dalje.) Ha ha čudna res je ta igra osode Neznani naš ptujec se okréne zdaj po ulici na desno » pol ene vdari Pred R — dičevo hišo s puško v roki hodi sem ter tjè mladi graničar. Pogostoma postaja Morebit kje kaj vidi? ali kaj t • v • Kaj pač viditi mogel. ker je tema taka, da bi dalje segel kot vidil ? ali ? otegnul razun žvižganja vetrov kaj bi pač v tako pozni uri slišati ? se kakor razujzdani hudi duhovi vijejo tulijoči po nočnem mraku, boréči se z razjarecimi valovi šutneče Donave. II. Kdo je ta, ki tako prederzno in v tako pozni noči v tako divji burji na stermi breg Donave pleza? Neznani nas ptujec je. — Připlazil se je že srečno verh obrežja, in okrcnivši se zdaj na desno pažljivo prekorači staro cesto, ter napoti se proti vertom mesta N#. Tiho kakor kakošna nočoa seuca stopa neznanec naprej; na stražo De zađeae nikjer. — Pri enih vratih, ki iz verta v polje peljajo — ostane. Malo posluša, potem odpre vrata in tiho tiho sopajoč prekoraka vert in stopi v dvor neke hiše. Zdaj zopet postane in posluša, pa vse je bilo mirno razuu žalostnega žvižganja větra in hrušenja borečih se med saboj valov Donave. Napoti se zdaj proti hišnim vratam in že roko vzdigne, da bi tiho poterkal, kar začuti nekaj težkega sloneti na rami svoji. Komaj se je to se zgodilo, že se ptujec urno oberne in zakriti do zdaj hanžar se v trenutku' zabliska v rokah njegovih. r> No, no, ne tako serdito in naglo , moj gospod*, zašeptá pred njim človek, kterega smešen naglas neznanemu posvedoči, da pred njim stoji nemec Hans V...... hišni gospodar ogledúh in orodje puntarjev madžarskih. 55 55 Zahvali Boga au odgovori ptajec » 35 )) naglo oglasil, prokleti Nemec! sicer povej y da si se tako pa urno mi • • n kako in kaj je z našem Danilom V Ne skerbite za-nj" odgovori Nemec zamolklo uasmeh-ljaje se, „saj nam Raci delo sami olajšujejo. Z vjetniki po-etopajo in ravnajo kakor z gospodo svojo ; našega Danila mislijo prostega vojnika, samo zapoveđnik tukajšne V posadke, nadlajtnant Ivan Z — č se mi zdí, da vé akoravno tega nikom ur ne razodene — kakošnega ptička je v pest dobil! Iq vendar odkar se je Danilo potuhnil in se začel bolehnega delati, ga je dal v stanovanje k ter- govcu R diču. Sobo ima zdaj v pervem nadstropji omrežja (gavtrov) na oknu ni, pod oknom je noč in dan vojnik na straži, tedaj delo ne bo odveč težko in nevaruo. Vendar zakaj nék postaja mladi graničar vedoo bolj pogostoma? Ali mar na koga misli? Sam Bog zamore to vediti! . Morebiti misli siromak na svojega domá zapuščeoega sivega očeta, na milo postarano mater svojo? ali kaj po« cnejo bratci njegovi v Italii in na Madzarskem? niso li kosti njihovih na bojnem polji že vroči solnčni žarki pobe- ■MiHHfliHHHH ■■HÈHÈHMNMta; k í lili? Ali misli morda na svojo drago zarocnico Anko. toliko solzá o njegovem odhodu prelila? Malo pohodi gor in dol, ter zopet postane. Zdaj pogleda proti temnemu obnebju, kakor da bi hotel prodreti ćemo gomilo gorostasnih velikanskih oblakov # Kaj se je zabliskalo zdaj očesu mlađega graničarja? V • Solza je to, solza cista kakor zjutrajna zora. kakor zerno biserevo, kakor drago kamnje, ki sije tudi v tamni noči. Morebiti ga žalostné misli navdajajo, da svojega sla-botuega očeta, mile svoje matere, dragih brateov, sester in zveste zaročnice svoje nikdar več v življenji vidil ne bo? Bog edini vé, kaj misli! Zdaj ostane na oglu hiše in gleda; zdí ee mu i ka kor če bi bilo nekaj poleg bližnje lipe zašumělo. Morda je bil véter. Kaj pak, ko veter! kdo noči in kasni uri lazil okrog! i pač v taki divjestrahoviti Oberne se zdaj io zdihne! Zdihne? To ni bil zdihljej, ampak poljub, s kterem se duša človeška o ločitvi od telesa svojega poslovi in ga poljubi! Bog bodi milostljiv tvoji duši, mladi graničar .. . •« .1 • Vf i hanžar ptujeov ti je v enem trenutku upihnil lucico mla dega in nadepolnega življenja tvojega! Nekaj zdaj zažvižga Okno v R dičevi hiši se odpre. 55 Hoj! 5? >5 Hoj hoj! ííU se zasliši urno glas v oknu io pod taistem. Po pleteni lestvi se zdaj někdo z okna spustí. ..Brate, hvala ti! Bil je poslédnji čas! Kaj pa je Bil pa je zadnji treoutek, da ste prišli, zakaj juter hočejo to?" vpraša osvobodjeni, stopivši z nogo na mertvo truplo vse vjetnike prot Raci odpcljati." mlađega graničarja ? r>n Zertva osode"" reče neznani, ter n Je li vse gotovo, cesar je treba,?" vpraša urno obriše kri s hanžarja svojega Obá odideta zdaj urno neznani. 5555 Je. Vi veste za R in pozorno dičevo hišo; v pervem nad Kaj ti je, veter, da tako divjaš? Jokas li nad tem stropji tedaj drugo okno z desne. Pleteno lestvo (Strick- cesar si priča bil? Zaljuješ li, ker po eni ran? deset sere leiter) sem vašemu prijatlu po zanesljívem člověku poslaï; do smerti presunjenih vidiš? po nji se more varno in brez narmaujšega suma spustiti, ne boš jokanja starega očetg U zaijuj pa premag ? slabotne matere, žalostnili Kar pa se straže tiče 5 se mi zdí moj svet popolnoma bratov in verne zarocnice. 344 Žareči bliski švigajo na vse straní po neba, gromovi škoda velika. Z radostjo naznanimo, da so presvitli cesar strahovito bobné, Donava divje sami z nebom ! ; 1 j y Je li daljec masevavna roka bozja (Dalje sledi.) zemlia bije boj zopet verlega moža poslavili; povzdignili so namreč sploh spoštovanega gospoda Karola Ks. Raab-a, svetovavca c. kr. deželne vladnije o njegovem prestopu v pokoj v žlahtni stan. Novičar iz avstrijanskih krajev Novičar iz raznih krajev Presvitli cesar so z Najvišjim sklepom od 28 stevila vojaških novincov Iz Reke 14. okt Neki 14 do 15 let star fant, kteri se je se le pred malo časom čevljarstva izučil, je svojega 24 let starega in oženjenega brata v nedeljo večer na malem terga ob 9. ari z nožem tako strasno na vrata zabodel, daje k priči mertev na tla padel. C. k. žendarmerija stroške obderží. Ti stroški eept zaukazali, da bo terzasko mésto z okolico samo polovico ktero imelo po postavah k armadi dajati, vsako leto odrajtovalo, toda s pogojem tako imenovani bataljon Mandrierov še dalje mesto na y da ga je precej vjela in pravici izročila. — Kaj je azrok tega hudodelstva, se se prav ne vé. Nekteri terdijo, da je starši znesejo v letu 60,000 11 statistienem izvestenji barona Red leta a je po svoje Po izvédbah 1851 brat večkrat svojega mlajšega brata hudo in gerdo imel, in 8.051 906 R v našem cesarstvu 14.802.751 S * tudi kdaj ga pretépal ; ko se je pa ta rokodelstva izučil, je misiil, da mu brat, če ravno starší, več zapove-dati ne smé. Hude misii ga obidejo, in vinjen zgrabi nož (Italijanov, Valahov, Moldovanov Novogrékov in Arbancov) y y 7.870,719 Nemcov in 5.672,978 in umori pravega svojega brata. Izgled prebi Mad ž a r j azijaske rodů Med y kaj delà vino iu 83.769 in Jud 4.866,550 y Arm poslednje se šteje 15,906. Cisrano največkrat slaba izreja Na to kaj bolj vesélega. Ze 706,657 duš. Vojakov je 333,400 S 24. unega mesca se je v naših krajih tergatev začela. Hvala Bogu! krasne brajde v naši ljubi Liburnii, to je v Moščenicah, Lavranščini, Veprinaščini vanov, 168,800 Nem 102.200 Rom in 43.600 jask d Namesti še bolnega prusk y Kastavščini, in tudi po nekterih grickih blizo Reke, so se kaj dobro obnesle. Vina bo dosti, in prav dobrega, ker je to leto do kraja kralja je njegov brat 24. t. m. vlado za tri mesce prevzél če se kralj pred ne ozdravi popoinoma dobili včéraj pervo važno novico : ? Iz Ind e smo septembra mesto Delhi prijéli in 20. so ga bili go- An g lezi so 14 pod je. Ako se to poterdi, v saboto kaj dozorélo. Zato se je nam zahvaliti okrajnim in srenjskim go-sposkam, ktere so odločile čas, kdaj smé ktera vas ali soseska tergati. Sicer bi bili tudi letos, kakor druge leta primorani, iz scer dobrega in zdravega grojzdja prav kisel tako imenovani liberalci in thťi V kratkem se bo zbral v Belgii deželni zbor: to delà vladi veliko y žvižgavec piti. Hvala torej tém gosposkam ! — Samo mi Re-čani se moramo potožiti, da nam biižej morja postavljene brajde niso truda plaćale. Tertna bolezen nas je tudi to leto hudo obiskala, in 9 delov vinskega pridelka vzéla. Nekteri so poskušali grojzdju z žveplom pomagati, ker so mislili , da je ta bolézen grojzdju to, kar so ljudém garje; skerbí, ker se boji, da bi se, kakor v poslednjem zboru , kteri so na strani katolj- Iz Petrograda je brati, da rusovski cesar svojo armado v vsih njenih ške duhovšine, preveč pisano gledali délih že v resnici zmanjšuje, in to ne zadeva samo partie m or » renadirjev, ampak regimente péšcov. Imeli so re gimentje po 6 in po 8 batalj batalj po 1002 móž i Kar pa ali žalibože! nič si niso s tem pomagali, druge pridelke zadeva, so se to leto tudi naše med nanesene **) lehe in dolci dobro skazali, samo krompir semtertjč čern postaja in gnije. zdaj bodo imeli regimentje po 3 in po 4 batalj po 700 mož. To zmanjšanje izdá pri 86 r< y bataljon gimentih f v peseov pećine 344 bataljonov. Ker bo pa ob času miru tudi 4. bataljon P. A. V. Grajenski. vsacega © imenta skorej ves razpušen, bo štela rusovska Iz Ljubljane. Dunajski časnik „Presse" armada 430 batalj menj Car Aleksand razodeva naznanja s tem zmanjšanjem ne le, da mu je za mir Evrope, ampak v svojem 244. listu statistiski pregled narodov avstrianskih, tudi za to mar, da derzavo silnih stroskov za vojaščino sostavljen od sicer učenega barona Red en-a. Ne da bi potrebnih resi. Zmanjšati se ima armada za 200,000 mož. hotli ta céli sostavek natanko pretrésati, postavimo tù sčm Bog daj, da bi bilo to vse poterjeno in da bi tudi druge Po zadušenji zarote zoper so bile marsikake natolco- samo, kaj o jugoslovanih govori, namreč: „Jugoslo- deržave ta izgled posnem vanov je kake 4 milijone, namrec: Slovencov Ven življenja bsk k y Gorencov, Dolencov, Krajncov! tako imeno- vavne govorice raztresene. Eni so natolcovali rusko vlado renovića. da sta si y drugi bivšega kneza Miloša Ob vanih Vandalovi? (na Ogerskem), Horvatov, Serbov in Bulgarcov. — Prosimo vas, žlahtni gospod stati- prizadevala, po umoritvi kneza prekucijo podnétiti. Serbska stikar, prekličite berž ko berž; sicer priđete ob štatistično vlada je na to ročno dunajski vladi pisala, kar je iz spo véro! Memo gredé povémo še, da v tem izvéstenji pogré- vedb ujetih zarotnikov zvedla. Po teh je natolcovanje ruske šamo med na drobno naštétimi némškimi rodovi še Koče- vlade krivo, in tudi knez Miloš je koj, ko je zvedil, kaj ■jHferiNNiMttNlbrij^^ duš. ------------ -------------------« v v o Yi«v»w aii'« J '« J ~ ««I, ) - « » , frankovskega plemena, kakih 20,000 se je v Belem gradu zgodilo, na dotičnem mestu od sebe » • W» • I • ffl « t V ^ _ _ m -mm m 11 I 1 t • I V Vceraj zjutraj je v Ljubljani gorélo, drugič v 8 dal dnéh. V stanici kočjaža T Tudi žveplj boléhajočih tert ni lažnem vremenu V % tam nekoliko pomagalo **) Leh da nima ne on ne kdo njegove rodbine s Serbijo nic grofa se je unélo in je neki več opraviti. Iz spovédb ujetih je jasno, da so imeli namen republiko ustanoviti in da so bili zarotniki v zvézi z vodji stranke, ktera je sedaj v Moldavi in Valahii na škerpcéh. Najuoveji dopisi iz Serbije terdijo clo, da so vsi sta-rostniki zarote deležni. Njih predsednik je zapert in je vse razodel, enako tudi predsednik najvišje overžne sodnije. Ljudstvo je mirno. Raznih pomočkov, kteri so bili doslej zoper tertno bolezen priporocani, niso skušnje nobenega kot gotovega poterdile. izdalo hlad n em hem in topi em vremenu je tii in v primorji y kar se od dolca tem različuje, da leha v Stajarskem slog ogun, m gncu, dolec pak zemlja, ktera imenuje zemlja rodi vino posajajo se dene med pečevnate do ki narveć po 12 in 14Q sežnjev obsegajo. Obodvojenam Pogovori vrednistva. Gosp. J. K. Cest. vZ: „Novice*4 Vaše niso zaostale v Ljublj Gosp. Z in tudi druge reći, ce se med terte ali brajde skuj ravno naroćilne pisma v C: Založništvo „Novic" pre-Ako najde dvojno plačilo. se bode y kakor gré, Vam na dobro zapisalo Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleiweiS Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik