KONSERVACIJA URNIH ŠTEVILČNIC Z LOŠKEGA GRADU 
Začasno poročilo o delu pri ohranjanju najdenih urnih številčnic na stolpiču nad 
grajsko kapelo 
Že pred leti začeto obnavljanje strehe 
na Loškem gradu Loški muzej s težavo 
vodi v njeno dokončanje. 
V letu 1991 smo zamenjali preperelo 
pocinkano pločevino na stolpiču nad 
grajsko kapelo in na stolpiču okroglega 
stolpa na zahodni strani južnega graj 
skega trakta, to je med stolpom in kape 
lo. Delo pri obnovi sta prevzela klepar 
ski mojster Franc Kožuh in tesarski ter 
krovski mojster Pavle Oblak. Dela pri 
zamenjavi stare pločevinaste obloge z 
novo bakreno so potekala vse poletje 
1991. leta. Pri snemanju stare pločevina 
ste obloge so našli štiri urne številčnice, 
naslikane na les. Pocinkana pločevina je 
bila pribita kar na urne številčnice, ki 
so služile kot lesene podlage za pločevi 
no. Pri trganju stare pločevine je na vso 
srečo bila odkrita najbolj poškodovana 
urna številčnica (št. 3), ki gleda na 
vzhodno stran, nekako proti Puštalu. To 
številčnico, ki je bila nekako opozorilo, 
da se pod pločevino še nekaj skriva, so 
delavci pustili na mestu in je nismo 
mogli več sneti in ne dokumentirati. Bila 
pa je še slabše ohranjena kot številčnica 
(št. 4), ki gleda proti Kranclju oziroma 
na južno stran. Najbolje pa sta ohranjeni 
urni številčnici (št. 1) s pogledom na 
grajsko dvorišče, ali na zahodni strani, 
in številčnica (št. 2), obrnjena v smeri 
proti mestu, ali proti severni strani (glej 
skico na strani 260). 
Časovna opredelitev nastanka urnih 
številčnic na Loškem gradu je seveda v 
tem trenutku lahko samo hipotetična. 
Dr. Pavle Blaznik je v svoji knjigi Škof ja 
Loka in loško gospostvo potegnil iz ar 
hivskih podatkov, da so bila končana 
gradbena dela pri obnovi vzhodnega 
trakta in kapele v tridesetih letih 18. 
stoletja. Po letu 1892 pa so ga začele 
ponovno obnavljati uršulinke. Po foto 
grafiji, ki je nastala pred letom 1890 in 
je objavljena v Pokornovih prispevkih v 
Domu in svetu leta 1894, se z nekoliko 
domišljije da zaznati obris številčnice 
pod polkrožno lino na stolpiču, ki pa 
ima nekoliko drugačen obris: vidna je 
čebulasta streha in ne tako koničasto 
prisiljena, kakršna je današnja. 
Nastanek številčnic je do sedaj še ne 
znan, verjetno pa so nastale v prvi polo 
vici 18. stoletja. Nadaljnje raziskave 
barvnih plasti pa nam bodo mogoče od 
krile natančen čas izdelave. Upam si 
trditi, da so bili vsaj trije mojstri, ki so 
skrbeli za ohranjanje ter obnavljanje 
številčnic na stolpu. Dokaz za to so tri 
vrste ornamentalnih znakov, ki se naha 
jajo med številkami polnih ur. Znaki se 
prekrivajo in zato lahko ugotovimo 
pravo poslikavo. Prekrivanje in zamiki 
znakov dajo slutiti, da so pri kasnejših 
poslikavah uporabljali izrezane predlo 
ge, ali pa so s prostoročno poslikavo 
povsem zameglili prvoten motiv (npr. 
lilije). 
Vsako številčnico sestavlja pet do šest 
desk. Zanimivo je, da sta dve sestavljeni 
z zatiči, pri tretji in četrti pa so deske 
sestavljene na utor. Izdelovalec je urno 
ploskev razdelil na štiriindvajset delov 
in tako pridobil razdalje za polne in 
polovične ure. S krogi pa je označil 
velikost številk in barvnih ploskev. Na 
vsaki posamezni številčnici se na desni 
strani nahaja odprtina, skozi katero so 
naravnali urne kazalce. Vratica, ki so 
zapirala to odprtino, so delno ohranjena 
le na eni urni številčnici. Z gotovostjo 
lahko trdimo, da so tečaji izdelani ročno, 
prav tako kot tudi žeblji, s katerimi je 
bila pritrjena urna ploskev na ogrodje 
stolpa. Na osnovni ploskvi se poleg 
258 
DETAJL MED URNIMI ŠTEVILKAMI DETAJL MED URNIMI ŠTEVILKAMI 
M.1:50 M.1:50 
ročno kovanih žebljev nahajajo tudi žeb- vnih plasti smo uporabili Hvdrogrund 
lji, s katerimi je bila pritrjena pločevina emulzijo 750, s katero smo preprečili 
na grajski stolp. Ob snemanju urnih luščenje ter odpadanje barvnih slojev, 
številčnic so v deskah ostali žeblji. Šele naknadno smo lahko odstranili že-
Barvne plasti so se skorjasto luščile, lezne žeblje in ostale železne dele, ki so 
kljub dokaj učinkoviti pločevinasti za- bili pritrjeni. Očiščeno notranjo ploskev 
ščiti pred atmosferskimi in drugimi me- številčnice smo prepojili ter utrdili z 
hanskimi vplivi. Pri konserviranju bar- Belles utrjevalnim restavratorjem. Po-
259 
TLORIS LOŠKEGA GRADU 
Z OZNAČENIMI URNIMI 
ŠTEVILČNICAMI 
sebno ob robovih urnih ploskev je zob 
časa napravil največ škode. Sestavljive 
dele smo konservirali s Polivinil aceta 
tom. Tako pripravljeni urni ploskvi smo 
sestavili, vložili in učvrstili v zato izde 
lan lesen okvir in je tako možna njihova 
predstavitev. 
Narejeni so bili prvi koraki za ohrani 
tev zanimive najdbe na stolpiču Loškega 
gradu. V prihodnje pa bo treba ugotovi 
ti: 
- število preslikav na številčnicah, 
- restavratorsko prikazati posamezne 
preslikave, 
- arhivsko dokazati datum nastanka 
ur in imena mojstrov, 
- napraviti ustrezne kopije preslikav. 
O rezultatih tega dela bomo poročali 
v naslednjih številkah Loških razgledov. 
Tone Hafner 
260