60lO°Z°" Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 220 (10.439) TRST, nedelja, 23. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* 'Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L'maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MED OBISKOM V NACISTIČNEM TABORIŠČU FLOSSENBURG KRTINI V ZR NEMČIJI: BODOČNOSTI NE MOREMO GRADITI NA SOVRAŠTVU Italijanski predsednik je včeraj končal svoj prvi uradni obisk v tujini in se je vrnil v Rim - Zahvalna brzojavka Carstensu FLOSSENBURG — »Potovanje j* bilo odlično, polno zadoščenja h upam. da bo pripomoglo k odnosom med Italijo in Nemčijo. Doživeli smo prisrčen, !®^el bi celo topel sprejem.* S *mi besedami je predsednik Per-fni, po svojem sinočnjem povrat-bt v Rim, označil svoje prvo l^edno potovanje v Zvezno republiko Nemčijo. Petdnevni obisk je predsednik ■'rtini končal včeraj zjutraj z 7'skom koncentracijskega tabora v Flossenburgu, kjer je tuji grob njegovega brata Eugenia, J1 so ga esesovci ubili 25. apri-? 1945, na isti dan, ko je on na Sjlu osvobodilnih čet, vkorakal v "ulan. .Jesensko deževno vreme je še r°lj poudarjalo občutek tesnobe, b vzbujajo v človeku ti simboli ^cistične krutosti: nekai lese-r'!l> barak s samicami, kremato-Rjska peč, nedogledna vrsta go-?*1. od katerih je skorn 5000 ?fez imena. V tem taborišču, ki J® med gričevjem na robu Ba-j^rske, blizu meje s Češkoslova-J*°. je bilo s plinom umorjenih *eko 20 tisoč Židov in drugih jjnikov vseh narodnosti. Več kot . jih je padlo pod smrtnim jarcem esesovcev prav zadnje r*ve pred osvoboditvijo, ko so J? zgrudili onemogli med csmrt-"[m maršem*, ki so ga nacisti Jkazali dva dni preden so ame-?ski vojaki osvobodili taborišče, jaka je bila verjetno tudi smrt bugenia Pertinija. 1 Italijanski predsednik je zamiš-™'o in tiho postal pred skuD-grobom, kamor so politični SMstavniki položili spominske !f7ice, nato se .je sam dolgo mu-ob bratovem grobu. Pred prihodom v Flossenburg je večkrat ^udaril, da prihaja v tiste kra-* brez sovražnih čustev, saj na jjvraštvu ni mogoče graditi bolnosti. ^Na tem ganljivem obisku je JJortinija spremljal tudi bavar-ijjji glavar Franz Josef Strauss, izmed najbolj reakcionarnih [Optičnih osebnosti v nemškem jj0Vojnem političnem življenju. To Jugovo dvoumno in neokusno od-P^itev, ki je spravila v zadrego Jonsko vlado, pa je treba po .fcj verjetnosti pripisati volilnim .Onkulacijam. Strauss je namreč ^Ondidat nemške KD za kanc- jKo je zapuščal nemško državo, "Pcirtini naslovil na nemškega Predsednika Carstensa brzojavko, sateri se zahvaljuje za tonlo J^^ljubnost in še enkrat pou-dpia potrebo po sodelovanju med Joema državama za izgradnjo JJhpnih cil.jev, med katerimi je JP'Pomembnejši proces združevalo in popuščanja napetosti v Ev-(nf) ; : ? < fJs - v Predsednik republike Sandro Pertini REKORDEN POVIŠEK PRILIVA DAVKA IRPEF: +48% ODVISNIMDELAVCEMNALOŽEN KRIVIČEN DA VEK NA INFLACIJO Ob dejansko manjši kupni moči plač jim odtegujejo vsak mesec višji davek - Nujna prilagoditev davčnih količnikov SPZ - zsSdi aro Ob mednarodnem Iclu otroka VELIKA ZABAVA O o RIM — Kot vse kaže, so v I-taliji delovni ljudje, ki so v odvisnem delovnem razmerju, dvakrat žrtve že nekaj let neustavljive inflacije. Najprej jim razvrednotenje denarja odjeda dobršen del dejanske vrednosti delovnih prejemkov, kar jim le samo delno nadoknadi vzporedno naraščanje draginjskih doklad, ki se izračunavajo in izplačujejo z najmanj trimesečno zamudo. Nato so pa prisiljeni še vsako leto plačevati nekakšen edavek na inflacijo*. Po italijanskem davčnem sistemu se namreč davek na dohodek obračunava, s postopno naraščajočimi količniki, na nominalno vrednost prejemkov, ne pa na dejansko. Čeprav se je torej v zadnjih letih kupna moč plač zaradi inflacije dejansko zmanjšala, so v denarju izražene «višje» plače podvržene postopoma višjim davčnim količnikom, tako da so vsak mesec odtegljaji večji. Da gre zares za «davek na inflacijo*, ki je naložen samo ljudem s stalnimi dohodki od dela (ali od pokojnin), nedvoumno pričajo uradni podatki javne uprave. Priliv iz davka na osebne dohodke se v zadnjih'letih, kot posledica in- Z GLASOVANJEM O ZASTOPSTVU KAMPUČIJE V generalni skupščini OZN potrjena načela suverenosti in nevmešavanja Notranji ustroj neke države ne more nikoli upravičiti oboroženega posega tujih sil - Negativna reakcija sovjetske agencije Tass NEW YORK - Politična opazovalci v palači OZN ocenjujejo odločitev generalne skupščine, da ne prizna zastopstva novega kampučijskega režima ampak da ohrani Pol Potu mesto v tej skupščini kot močan udarec za Moskvo, nepričakovano zmago Pekinga in še predvsem zmago nekomunističnih dežel jugovzhodne Azije. Opazovalci še zlasti poudarjajo dejstvo, da je bil ta sklep sprejet z veliko večino, sai je zanj glasovalo 71 predstavnikov, proti jih je bilo 35, štiriindvajset pa se jih je vzdržalo Izid glasovanja, ki priča o dejstvu, da se je za Pol Potovo zastopstvo izreklo dvakrat več držav kot za novi režim, nedvomno utrjuje diplomatski prestiž Kitajske * in predstavlja moralno zmago vseh tistih držav, ki so se skušale pri '"NMlIlllllUillllllllllMMIIIMIimillllMMMMRMMIIMrtlMHIIIIIMnilllllllllllllllllllllHIIIIHMIHHUMIIIIIUIIIII V TURINU IN V BOLOGNI Zasliševanja o umoru torinskega inženirja diskovna konferenca preiskovalcev, ki raziskujejo umor sodnika Alessandrinija ^GRIn _ Nadaljuje se pre- J*AVa o umoru inženirja turin-Fiata Carla Ghigliena. Tujski kvestor dr. Pirella je vče-izročil časnikarjem identikit izmed morilcev; identikit izdelali po zaslišanju števil-ll očividcev, ki so prisostvovanj *iočinski akciji teroristov skuje1* »Prima linea*. Gre za 25 - 30 J? *Wega moškega, visoke in mo-5 postave. LV^iskovalci se tudi sprašujejo, tjo je mogoče, da so teroristi l~° dobro poznali navade in na-inž. Ghigliena. Nikoli mu jn*0 grozili in sam je misilil. da u Popolnoma anonimna osebnost '■ Je prav zaradi tega tudi za- >'i osebno stražo, ki so mu jo Udili. Vendar pa so bili člani K S, (Turistične skupine zelo dobro v,''rinirani ne le o njegovih na ampak tudi o dejstvu, da ,1 'ljub navidezno odmaknjeni vlo-I »edal eno ključnih pozicij pri ju^nju turinskega podjetja. Si-J Pa preiskava poteka v tajnosti i.i včeraj so pro; vj Pa preiskava poteka v po 1 Si tojnosti i.i včeraj : t,,1* le govorice, po katerih naj l^l'cija iskala 20 letnega Mitr-jj •‘'agiana iz Bussolenn pri Tu-ki so ga marca letos v od-^ostj obsodili na pet let zapora zaradi sodelovanja v skupini »Pri-ma linea*. Sicer pa poteka preiskava o tu-rinskem umoru v več italijanskih mestih. Tako so včeraj baje v Bologni več ur zasliševali tri delavce največje mestne tovarne »Ducati meccanica*. Delavec te tovarne Paolo Klun je bii pred nekaj meseci obsojen na 5 let zapora, ker so v njegovem stanovanju našli zaboj orožja in raznih dokumentov. Isti delavec je formalno obtožen sodelovanja z organizacijo Prima linea in kaže, da karabinjerji poizvedujejo o morebitnih povezavah med skupinico treh ali štirih delavcev bolonjske tovarne s torinskimi teroristi, šlo naj bi za domneve, ki nuj bi bile ključnega pomena, o čemer priča tudi dejstvo, da je delavce zaslišal sam general Dalla Chiesa.; Sicer pa se je ime Marca Fa-giana pojavilo včeraj tudi na tiskovni konferenci skupine turin-skih sodnikov, ki se ukvarjajo s preiskavo o umoru sodnika Alessandrinija. Proti Fagianu so namreč izdali zaporni nalog zaradi sodelovanja pri tem umoru, sicer pa so sodniki izdali še dva za-jHirna naloga in kasneje je [silicija oba osumljenca aretirala. celotni aferi izogibati opredelitve za kateregakoli izmed svetovnih blokov. Te države se niso zavzele za »kitajsko linijo* in s tem zavrnile sodelovanje z Moskvo, ampak so le poudarile, da OZN ne more priznati nasilnega strmoglavljenja neke vlade, ne glede ne na to. kakšen je bil notranji ustroi v državi. Sovjeti in Vietnamci so igrali prav to karto; opozarjali so, da je Pol Pot odgovoren za vrsto množičnih pokolov, ki bi jih lahko primerjali le »genocidu* ter da ne nadzoruje političnega stanja v Kampučiji, ki jo dejansko upravlja novi režim. Kitajci so odgovorili, da ne glede na Pol Potove sisteme mednarodna organizacija ne more »nagraditi* vlade. ki je prišla na oblast z orožjem. V razpravo je poseglo 30 delegatov in nihče ni pohvalil Pol Potovega režima. Kar oa zadeva zahodne države je predstavnik ZDA dejal, da vvashingtonska vlada obsoja nasilje in kršenje človekovih pravic režima rdečih hmerov, istočasno pa ne more ne upoštevati, da so Vietnamci vsilili Kampučiji sedanji režim, ki torej nima nobene pravne pravice do obstoja. O izidu tega glasovanja poroča tudi sovjetska tiskovna agencija Tass, ki obtožuje ZDA in Kitajsko kampanje, da bi ohranili »protizakonito zastopstvo Pol Potove tolpe v OZN, kljub temu da je kampučijsko ljudstvo izgnalo to kriminalno tolpo.* Tass poudarja. da so predstavniki »socialističnih držav, držav Azije Afrike in Bližnjega vzhoda* obsodili zločine prejšnjo kampučijske vlade in so »dokazali popolno neutemeljenost zahteve krvnikov kampučijskega ljudstva po zastopstvu v generalni skupščini.* Sovjetska tiskovna agencija še pripisuje izid glasovanja »nejasnim manipulacijam in nroceduralnim spletkam.* (bbr) izgradnjo tovarne, ki bo proizvajala 65.000 ton etilena letno, so podpisali na sedežu «Pazinke» ob prisotnosti italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Lab-bruzza. lilo na proslavi Užiškc republike RIM — Na povabilo predsednika italijanske vlade Cossige bo 4. in 5. oktobra obiskala Italijo predsednica britanske vlade Margareta Thatcher. Sedanji uradni obisk spada v okvir periodičnih srečanj med predsedniki 'vlad SODELOVANJE SE RAZVIJA Podjetje iz Rima bo gradilo tovarno etilena za «Pazinko» REKA — Podjetje »Tccnipetrol* iz Rima bo zgradilo v Roljunu v Istri obrat za proizvodnjo etilena, Po naročilu kemijsko * tekstil nega industri iškega kompleksa »Paznika* iz Pazina. Pogodbo za BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito se še vedno mudi na krajšem bivanju na Tari, kjer se je v petek in včeraj zadržal v razgovoru z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrbovcem. Danes se bo predsednik Tito udeležil velike slovesnosti ob obletnici ustanovitve Užiške republike leta 1941, edinega osvobojenega ozemlja v zasužnjeni Evropi. flacije in avtomatičnega uvajanja višjih količnikov, stalno veča. V letošnjem prvem polletju se je na primer steklo v državne blagajne kar 48 odstotkov več davka IRPEF, kot v enaki dobi lani, z rekordnim prilivom 5.884,7 milijarde lir. Prav tako znan in uraden je podatek, da odpade od celotnega priliva IRPEF kar tri četrtine na same odvisne delavce, ki jim davek enostavno odbijajo vnaprej na mesečnih plačah. Ti odbitki so dos-egli skupaj do junija 4.435,6 milijarde lir, oziroma 40 odstotkov več kot v enakem razdobju lani. Če upoštevamo, da je dosegla inflacijska stopnja v enem letu pri bližno 15 odstotkov (in to naj bi vsaj delno krilo naraščanje dra-ginjske doklade), je vsakomur jasno, da predstavlja ostalih 25 odstotkov nadaljnjo obdavčitev v bistvu ne večjih, ampak nasprotno v resnici manjših osebnih dohodkov delovnih ljudi: torej »davek na inflacijo*. Da je pa to žrtev, ki jo država terja zgolj od ljudi, ki živijo od dela, priča drug uradni podatek: v istem razdobju se je priliv davkov na posle (IVA) povečal le za 10,7 odstotka, kar je manj od inflacijske stopnje. Morebiti si davčna uprava mane roke, da ji dohodki ta Ko lepo naraščajo brez vsakega truda, saj ji avtomatično pritekajo mesec za mesecem kar od podjetij, ki zaposlujejo delovno silo. Gotovo pa je, da je tak davčni sistem, ki ni sposoben odkrivati utajevalcev in čedalje bolj pritiska na sloje s skromnimi dohodki od dela, do skrajnosti krivičen. Odtod tudi odločna zahteva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da vlada prilagodi davčne količinke rastoči inflaciji in neha zvračati fiskalno breme skoraj izključno na delovne ljudi, zaradi česar je zahtevala čimprejšnje srečanje s Cossigo in njegovimi ministri, na katerem naj bi se pogovorili tudi o resnih ukrepih za premostitev energetske krize in o vprašanju reforme pokojnin. (Iv) Spadolini izbran za tajnika PRI RIM — Ni skoraj več dvomov, da bo vsedržavni svet PRI izvolil danes Spadolinija za tajnika in Visentinija za predsednika stranke. To lx> novo vodstvo italijanskih republikancev, ki mu bo naloga okrepiti vlogo stranke in posredovati med dvema političnima usmeritvama, ki jo razdvajata. To se je pokazalo tudi v včerajšnji razpravi: na eni strani je skupina okrog Mammija in Battaglie (s katero soglaša tudi Visentini), ki zagovarja politiko narodne solidarnosti in boljše od- nose s KPI, na drugi pa zagovorniki zavezništva od KD do PLI, ki se zbirajo ob Compagni in Gunnelli in nasprotujejo sodelovanju s komunisti, sklicujoč se na mednarodne obveznosti Italije v zahodnem bloku. Obsojen lastnik podjetja «Molteni» MILAN — Z obsodbo Ambrogia Mol teni ja na štiri leta zapora in na plačilo 830 milijonov lir globe, se je končal škandal o »mortadeli z govnom*, ki je leta 1972 dvignil precej prahu v javnem mnenju. Ambrogio Molteni in drugih pet oseb je bilo vpletenih v trgovsko špekulacijo, ki pa jo je »odkril* zaboj, ki se je prevrnil in odprl na pristaniškem pomolu. Operaei ja je bila enostavna: Molteni je uvažal zmrznjeno meso z obvezo, da ga bo po predelavi izvozil in tako je izkoristil posebne popuste na cenah mesa. »Podjetni* trgovec pa je meso prodajal na italijanskem trgu, izvažal pa drobovino, ostanke pri predelavi in... govno. 9 : *• C) O o O ‘fc.fi.žčV .... -. A? °om • • •• i' y goo ,0°«$) /iiaaB«Mtitiiiia(iiBiiiiMiiiiiMia«*iffMiBa,iMiM,ii,iii,>iM' iiiiiaiaiaiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiaraiiiiiiiaiaiiia Bivši cesar Jean Bedel Bokasa I. je za Francijo nezaželena oseba PARIZ — Letalo bivšega cesarja centralnoafriškega cesarstva Jeana Bedela Bokase I. je še vedno na francoskem vojaškem letališču v Evreuxu zahodno od Pariza v Normandiji.. Francoske oblasti so dovolile 26 potnikom, da se odpočijejo v prostorih oporišča, »njegovo veličanstvo* pa je nezaželena oseba, zato ne sme stopiti na francoska tla. Bivši cesar pa se ne da ugnati, saj meti drugim trdi, da ne zahteva političnega zatočišča, le pravico vsakega francoskega državljana, da se lahko vrne «domov». Bokasa je namreč med raznimi plemenskimi naslovi obdržal, za njega, sedaj dragoceni francoski polni list in seveda tudi državljanstvo. Francija pa se bi najraje iznebila svojega nekdanjega služabnika. V vsej spretni francoski režiji nedavnega državnega udara v Banguiju je Bokasa izvenpro-gramska točka, ki ni bila na spo redu. Trditve o francoski režiji posreduje skoraj ves francoski tisk. Ulice glavnega mesta central noafriške republike nadzoru- jejo francoski vojaki, ki so tja prispeli že uro po državnem u-daru, kar dokazuje, da je Elizej le zamenjal nekdanjega služabnika Bokaso z novim, ki medtem zatrjuje, da bo vzpostavi! politične svoboščine. Patriotična fronta Oubanguija pa je medtem izjavila, da ne priznava novega predsednika Davida Dacko, zahteva umik francoskih sil in poziva prebivalstvo na splošno stavko. Na sliki (lelefoto ANSA - UPI) letalo bivšega cesarja na letališču v Evreusu, oblasteh mrtvilo. Vlada zagotavlja, da je bilo narejeno vse, kar je bilo mogoče, prebivalstvu obljublja, da bodo šotore kaj kmalu zamenjale montažne hiše, ali bolje barake, saj je hiša prespodoben termin za zasilna bivališča. Sedanji potres pa je do potankosti ponovno razgalil vse pomanjkljivosti ukrepanja pri elementarnih nesrečah. Nihče ne dvomi, da je nilo narejeno vse, kar je bilo mogoče, a ob pomanjkanju civilne zaščite, ob pomanjkanju enot za hitre posege se je pred dnevi ponovilo in se ponavlja, kar smo videli v dolini Belice in v Furlaniji. Požrtvovalnost in vnema reševalnih ekip kaj malo zaležeta, če ni usklajenega preventivnega načrtovanja. Na srečo je sedanji potres prizadel območje, ki ga naseljuje predvsem starejše prebivalstvo, mladina se je namreč v večini že pred leti izselila. da bodo polemike manjše kot ob podobnih primerih drugod. Iste ugotovitve lahko posredujemo tudi za sedanji val slabega vremena, ki je opustošii številna območja severne Italije. Ioliko pa bi še dodali, da je poplav, zemeljskih usadov, prekinjenih prometnih vez kriva brezbrižnost pristojnih oblasti, ki so omogočile degradacijo gričevnatih območij z neurejeno urbanizacijo in z nezavarovanim sekanjem gozdov. Trditev, da je vsa Italija e,i sam zemeljski usad ni pretirana, če 36 urno deževje lahko povzroči tako škodo, kot so jo zabeležil; v mestu Sestri Izvalite, kjer je sam0 v dveh industrijskih obratih škode preko 59 milijard lir. S tem nočemo trditi, da je vsega krivo nesmotrno upravljanje. Izredne vremenske neprilike lahko prizadenejo tudi najsodobnejšo družbo, nedopustno pa je, da morajo preteči dragocene ure in celo dnevi predno se vzpostavi pretrgane prometne veze. Včerajšnja kronika je bila izredno bogata. Zaradi poplav so prekinili promet na avtocesti Milano - Brescia, z istih razlogov so zaprli številne ceste pri Bergamu, Cremoni in Crenvi, Voda je preplavila tudi ogromna območja obdelane zemlje širom po'severni I-taliji. Val slaiiega vremena se postopoma širi preti jugovzhodu, da že prihajajo vesti o poplavah v Kampaniji. Iz alpskega loka pa prihajajo poročila o prvih zastojih v prometu zaradi snega in nevarnosti plazov, da je prelaz Stelvio zaprt za ves premet. Položaj to rej v celoti opravičuje današnji pričetek astronomske jeseni. Val slabega vremena, ki nas je kar čez noč palmil iz (»let ja v jesen in bo po predvidevanjih meteorologov traja! še nekaj dni, obenem dokazuje, da s<> se letni časi po dveh desetletjih neizrazitosti ponovno vrnili v stoletne kolesnice, V Bovcu srečanje mladine Primorske Udeležila se ga je tudi delegacija Mladinskega odbora SKGZ BOVEC — Včeraj je bilo v Bovcu šesto obmejno srečanje Pri-morske, ki so se ga udeležili občinske konference ZSMS iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in Tolmina predstavniki Republiške konference /.SMS ter delegacija Mladinskega (Hiliora pri SKGZ, ki so jo sestavljali mladi iz Benečije, Gorice in Trsta. Srečanje se je pravzaprav začelo v Benečiji, točneje v Čedadu, kjer so si udeleženci ogledali novi sedež društva Ivan Trinko ter se srečali z nekaterimi predstavniki Beneške Slovenije. Na ta način so hoteli prireditelji poudariti, da zamejska mladina ne deluje in ustvarja samo v Trstu in Gorici, temveč, da si zadnje čase tudi mladi iz Beneške Sluvenije ustvarjajo svoje strukture. Srečanje se je nadaljevalo v Bovcu, kjer je bil govor o dosedanjem sodelovanju med mladimi z obeh strani meje ter o načrtih za bodoče. Tako sodelovanje je vsekakor koristno, ne sme se pa ustaviti kot doslej le na srečanjih in sestankih med raznimi organizacijami, temveč mora zaobjeti širši krog mladih. Dober primer takega obmejnega sodelovanja, ki se je doslej izkazalo za najbolj uspešno, je sodelovanje med raznimi prosvetnimi društvi, ki delujejo na o la 4i straneh meje. Branju poročil, ki so jih predstavili predstavniki občinskih konferenc ZSMS, ter predstavniki teritorialnih odborov MO SKGZ za Benečijo, Gorico in Trst, je sledila razprava. O tem ter o poteku celotnega srečanja bomo podrobneje poročali naslednji teden. PosvpI o izmenjavi med Italijo in Avstrijo BELJAK — Minister za zunanjo trgovino Gaetano Stammati je o-tvoril včeraj osmo okroglo mizo o gospodarskih odnosih med Italijo in Avstrijo, ki se je je udeležilo 170 zastopnikov trgovinskih zbornic in bančnih ustanov iz o-beh držav. Minister je pohvalil zgleden gospodarski razvoj Avstrije, analiziral napredovanje trgovinske izmenjave in izrekel željo, da se odpravijo nekatere formalne ovire za nadaljnji razvoj go-spodarskib odnosov. Naglasil je tudi pomembnost bližnje skupščine Mednarodnega monetarnega sklada, ki bo v Beogradu od 2. do 5. oktobra, za odpravljanje monetarnih težav, ki so posledica e-nergetske krize. Srečanja se je udeležil tudi odbornik za prevoze in promet dežele Furlanije - Julijske krajine Cocianni, ki je obravnaval predvsem pomembnost razvoja teh gospodarskih odnosov za Trst in vso deželo in orisal načrte za okrepitev cestnih, železniških in luških infrastruktur. RIM — Minister za turizem in prireditve Bernardo d’Arezz<> bo danes odpotoval v Jugoslavijo, kjer si bo ogledal nekatera tekmovanja na sredozemskih igrah TRŽAŠKI DNEVNIK 23. septembra 1979 Pl _- k- ZAKLJUČEN POSVET NA POMORSKI POSTAJI NAČELEN DOGOVOR 0 SKUPNIH PRIZADEVANJIH ZA POVEČANJE STORILNOSTI V TRŽAŠKI LUKI AVGUSTA LETOS V PRIMERJAVI Z ISTIM MESECEM LANI V kratkem začetek razgovorov med vsemi dejavniki pristaniškega dela - Tržaški Lloyd ostane v Trstu - O. Kalan (SDGZ) o glediščih slovenskih gospodarstvenikov Dvodnevna konferenca je navrgla mnogo predlogov za vsestran sko izboljšanje dela v luki, za o-krepitev njene konkurenčnosti in za nadaljnje uveljavljanje Trsta v mednarodnem pomorskem prometu. S temi predlogi se bo upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško luko začel ukvarjati že prihodnji teden, da bi jih v čim krajšem času nanizal v sistem ter jih predložil v razpravo drugim dejavnikom pristaniškega življenja: sindikalnim organizacijam, porabnikom pristaniških storitev in organizacijam pristaniščnikov. Vsi ti dejavniki so med konferenco pokazali, da jim je mnogo do tega, da se pristaniško delo dejansko izboljša, zato je pričakovati da bodo razgovori potekali v duhu enotnega prizadevanja za izhod iz sedanjih težav, ki občasno hromijo delo v luki. čez leto dni pa bo pristaniška ustanova sklicala novo luško konferenco, da bi na njej predstavniki vseh zainteresiranih krogov skupno preverili, v kakšni meri bodo v tem času smernice konference dajansko uresničene. S temi ugotovitvami je predsednik pristaniške ustanove Zanetti sinoči zaključil posvet o problemih naše luke v prostorih Pomorske po- staje. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, so v petek v glavnem spregovorili uradni poročevalci, predstavniki luške ustanove, krajevnih uprav, koristnikov pristaniških storitev in sindikalnih organizacij , včeraj pa so bili na vrsti posegi v razpravo. Teh je bilo nad trideset, številni posegi pa so bili poleg tega oddani kot pismena dokumentacija. Večina posegov se je nanašala na preobrazbo pristaniškega dela, pri čemer je glavno vodilo predstavljala težnja k večji storilnosti, izboljšanju storitev in krepitvi konkurenčne sposobnosti tržaške luke. Druga skupina posegov se je nanašala na področja, ki vplivajo «od zunaj* na delo v luki: sem spadajo na primer razni predlogi za izboljšanje prometnih zvez z zaledjem, {»morskih zvez s čezmor-jem, poslovanja carinarnic in podobno. Še tretja skupina posegov je obravnavala pristojnosti državnih organov in odnose med tržaško luko in zunanjim svetom, predvsem z zalednimi državami in z ostalimi članicami EGS. Posamezna strokovnjaki pa so se v svojih nastopih lotili specifičnih tem, kot so zlasti vprašanje dolo- čanja mezd za pristaniščnike, p»- MiiimiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiituiiininiimiiiiiiiiiiimmiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiii SREČKO COLJA SEDEMDESETLETNIK Rod, ki je na Krasu rasel v letih tega stoletja, je ragel iz zdravih korenin; ne le zaradi trde prirode same, temveč tudi in predvsem zaradi časa, ki je od njega zahteval ljudi značaja, ponosa in boja. Iz takih korenin je pognal tudi Srečko Colja, ki bo jutri obhajal 70-letnico svojega rojstva. Posvečamo mu te vrstice in srca in zato, ker je njegovo življenje primer življenja zavednega, naprednega, delovnega in poštenega zamejskega človeka. Rodil se je 24. septembra 1909 v delavski družini kamnarja v Volčjem gradu pri Komnu, a je že kot enoletni otrok živel z družino v Nabrežini in v prestolnici zahodnega Krasa prebil domala vse svoje življenje, kolikor ga ni po fašističnih zaporih, na poteh za kruh in kot partizanski borec po širni Primorski. Prvič ga je pot zanesla iz Nabrežine kot vojnega begunčka skupno s starši v Borovnico. kjer je opravil prih razred osnovne šole, ki jo je dokončal po vojni v Nabrežini. Življenjski poklic mu je bil tako rekoč usojen. Oprijel se je kraške prvine - kamna, se izučil za klesarja pri podjetju Marangon in v času triletne zaposlitve pri njem obiskoval še obrtno šolo. Ko je potem gospodarska kriza zajela tudi na-brežinske kamnolome, si je moral leta 1925 poiskati delo začasno v kamnolomu v Grižnjanu v Istri. Potem je spet delal doma v raznih delavnicah do vpoklica k vojakom leta 1930, po vrnitvi od vojakov pa je ponovno kamnaril od Istre do Nabrežine. Življenje v delavskem okolju, pretežno slovenskem in hrvaškem, pa tudi italijanskem, mu je bistrilo um in odpiralo obzorja, ga vključevalo v akcijo boja za socialne in narodnostne pravice slovenskega in hrvaškega življa Primorske in Istre, ki mu je fašizem namenil popolno uničenje. Tako ga že leta 1932 srečamo v vrstah aktivne komunistične mladine kot kurirja KP1 za kraški predel in leto kasneje v sekciji furlanske federacije KP1 v svojstvu predstavnika kraškega rajona. Ob aretacijah članov KPI v Miljah leta 1934 se je Srečko z dovoljenjem tržaške federacije umaknil v Istro, v Žminj pri Pazinu, toda fašistična policija OVRA ga je izsledila in 8. julija istega leta aretirala pod obtožbo komunističnega združevanja in subverzivne propagande in postavila pred po- Jutri praznuje svoj 70-letni življenjski jubilej tov. SREČKO COLJA dolgoletni borec za pravice slovenskega naroda in nositelj Partizanske spomenice leta 1941. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju mu ob tej priložnosti iskreno čestita in želi še mnogo uspešnih let v zdravju in za- dovoljstvu. sebni fašistični tribunal v Rimu, ki je takrat sodil trem skupinam komunistov skoraj izključno s področja Krasa in Furlanije. Z razsodbo z dne 6. maja 1935 je bil z večjo skupino pretežno furlanskih komunistov obsojen na 6 let zapora, od katerih jih je presedel le dve oziroma tri od časa aretacije, ker so ga zaradi amnestije aprila 1937 izpustili iz kaznilnice v Castelfrancu d’Emilia. Relativno prostost v nadaljnjih treh letih je Srečko preživel s trdim delom za življenje ob stalnih šikanah oblasti in seveda tudi v ilegalnem delu za obnovitev partijske organizacije, k: so jo številne aretacije in obsodbe njenih pripadnikov močno razredčile. S svojo skupino izpuščenih obsojencev se je povezal s Tomažičevo skupino in postal eden najožjih njegovih sodelavcev in prijateljev. To resnico je potrdil tudi Pinko sam, ko je v svoji oporoki nekaj svojih knjig namenil prav Srečku. Ko se je leta 1940 začel drugi veliki val aretacij v Trstu in se razširil tudi na Kras, je bil Srečko 10.6. tega leta drugič aretiran in po preiskovalnem zaporu v zloglasni koprski ječi in potem še v Rimu, kamor so ga odpeljali junija 1941, drugič postavljen pred posebni fašistični tribunal in na tako imenovanem «drugem tržaškem proce-su», znanem tudi kot «Tomažičev proces», obsojen na 16 let zapora. Po štirih letih se je tako spet znašel v Castelfrancu d’Emilia, od koder so ga leta 1942 kazensko premestili v zapor Sangeminiano, kjer je ostal do leta 1944. Po povratku v domače kraje se je Srečko takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje, sprva kot politični delavec v kraškem okrožju in nato kot sekretar komunistične partije Slovenije za Srednjeprimor-sko okrožje, od novembra 1944 dalje do osvoboditve pa kot partizanski borec. Po osvoboditvi je najprej opravljal razne politične funkcije v Ajdovščini in v Kopru, kasneje pa v Trstu in v Nabrežini kot sekretar KP za nabrežinski okraj. Bil je član Glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje in član glavnega odbora Zveze partizanov, od leta 1952 dalje pa občinski svetovalec nabrežinske občine, izvoljen na listi Neodvisne socialistične zveze in kasneje na listi Socialistične stranke Italije, ko je bil v razdobju ene zakonodajne dobe tudi podžupan. Od leta 1964 je predsednik Kraškega vodovoda, od leta 1975 je član izvršnega odbora 4. prometnega okrožja, ki zajema tržaško in goriško področje, od leta 1977 je tudi član izvršnega odbora Kraške gorske skupnosti. Pri svojih sedemdesetih letih je Srečko Colja krepak in delaven in čeprav se razdaja na tolikih področjih družbenega delovanja, je vendar še danes zvest tudi kam-narski oziroma klesarski strdki, ki mu je v mladih letih pomagala preživeti in ki je tudi njega samega klesala v moža značaja in poštenja. Iz njegovih rok je še v teh zadnjih časih prišel marsikateri kamnarski izdelek, kot na primer temeljni blok spomenika španskim borcem v Kopru, pravkar pa kleše bazični blok za doprsni kip drugemu borcu naše revolucije, Francu Štoki, ki ga bodo še letos odkrili v Izoli. Človek, ki je toliko dal, žrtvoval in prestal v življenju, je lahko ponosen na svojo preteklost in sedanjost, ponosni pa smo lahko tudi mi, da imamo v naših vrstah ljudi takšnega kova. Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim je bil odli- kovan leta 1976, je veliko in častno priznanje države matičnega naroda njegovemu delu in boju, na- še priznanje naj se odraža v zahvali za njegovo zvestobo in v iskrenih željah, da bi še dolgo živel med nami zdrav, delaven in zadovoljen, 1. KOREN enotenje sedanjih treh «komparij», vprašanje manipulacije specialnih tovorov, problem pristojnosti in odgovornosti posameznih komponent pristaniškega dela in podobno. Med posameznimi posegi naj navedemo nastop predsednika in delegiranega upravitelja Tržaškega Lloyda La-calamite, ki je odločno demantiral govorice, ki so se v zadnjem času razširile v tukajšnjih poslovnih krogih, češ da se družba pripravlja na odhod iz Trsta, ker naj bi jo z novo preobrazbo državnega holdinga Finmare nameravali premestiti v Genovo. Lacalamita meni, da so te govorice zlonamerno razširili določeni «krogi*, očitno iz Trsta, ki jim je sporazum o sodelovanju med Trstom in glavnimi kitajskimi lukami trn v peti. Komunistični poslanec Cuffaro je med drugim naglasil, da bo njegova parlamentarna skupina v kratkem predložila zakonski osnutek, na podlagi katerega naj bi se tržaška in tržiška luka poslovno in upravno združili, skupna luška u-stanova pa naj bi poleg drugega prevzela pod svoje nadzorstvo tudi terminal čezalpskega naftovoda v Miljskem zalivu. Predsednik industrijske cone Antonini je v daljšem posegu razčlenil dela, ki jih EZIT namerava uresničiti v sodelovanju z luško ustanovo ter v tem okviru omenil načrt za zasipanje morja na obali med čistilnico Aquilo in ladjedelnico «Alto Adriatico», s čimer bo EZIT pridobila kakih 27 ha nove industrijsko uporabne površine. Gledišča prevoznikov, špediterjev in pomorskih agentov, včlanjenih v SDGZ, je obrazložil dr. O. Kalan. Kalan je najprej opozoril na nekatera vprašanja v zvezi s cestnimi in železniškimi povezavami z zaledjem in pri tem poudaril, da sta tržaški luki potrebni tako nova cesta čez Morite Croce Carnico kakor tudi nova cesta pod Karavankami, kajti vsaka izmed njiju lahko zagotovi Trstu dodatnega prometa, pač z različnih zemljepisnih območij. Kalan je nadalje naglasil vlogo ladjarjev in špediterjev, ki so v osnovi prvi in najvažnejši dejavniki za razvoj blagovnega prometa čez naše pristanišče. Na koncu se je govornik zavzel za odpravo tehnološko-organizacijskih zastojev v luki, za kar se morajo skupino potruditi vsi dejavniki pristaniškega dela. Posebno pozornost je zbudila razprava o tako imenovanih funkcionalnih avtonomijah v okviru naše luke. Koncesija Teh. avtonomi j — na podlagi katere smejo nekatera podjetja opravljati dela, ki spadajo sicer v pristojnost pristaniščnikov, z lastnim osebjem — zapade 31. decembra prihodnjega leta. Mnenja o koristnosti te inštitucije so ostala med razpravo deljena in kaže, da bodo za izgladitev obstoječih razlik v glediščih potrebna še dolga pogajanja med sindikalisti in podjetniki. (ef) Poziv staršev za šolo v Miljah Kot smo že poročali, se bo jutri, 24. t.m., sestala deželna komisija za šole s slovenskim učnim jezikom, ki bo morala izreči pozitivno mnenje o preselitvi osnovnih šol v Žavljah in pri Korošcih v slovenski šolski center v D’Annunziovi ulici v Miljah, za kar so se soglasno izrekli starši otrok. Na osnovi tega pozitivnega mnenja bo namreč šolsko ministrstvo odobrilo zaželeno preselitev šol v nove prostore v Miljah, pri čemer pa bosta obe šoli seveda ohranili svoji imeni in svojo samostojnost. Slovenski starši otrok apelirajo na vse slovenske člane deželne komisije, da dajo v tem smislu svoj pozitiven odgovor pristojnemu ministrstvu, da odobri preselitev obeh šol in s tem omogoči njun razvoj in okrepitev. ŽIVLJENJSKI IZDATKI ZA 15,6 OD STO VEČJI Prehrana se je podražila za 13,4, oblačila za 14,2, elektrika, plin in kuriva za 27,4 od sto - Draginjo je treba zavreti Draginja neovirano raste: avgusta letos so se cene na drobno tistega blaga, ki prihaja v poštev pri oblikovanju življenjskih stroškov, kakršne ima poprečna delavska ali uradniška družina, povišale za 0,9 od sto v primerjavi z julijem in kar za 15,6 odstotka nasproti lanskemu avgustu. Podatek, ki ga je posredovala tržaška občinska statistična služba, potrjuje utemeljenost zahteve tajništev pokrajinske enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, naj pristojne oblasti — od prefekture pa do občinske uprave — vendar ukrepajo in zavrejo skokovito naraščanje izdatkov za življenje. Stroški za nakup nekaterih dobrin in za nujne storitve so se gibali takole: prehrana — v letu dni so se cene povzpele za 13,4 od sto (v enem mesecu pa so upadle za 0,3 od sto);1 oblačila — cene so poskočile za 14,2 od sto (0,1); e-lektrika, plin in goriva — 27,4 od sto (9,3); izdatki za stanovanje — 25,5 od sto (0,6); razni stroški — 16,1 od sto (1,6). Poglejmo še, kakšen je bil porast cen nekaterim živilom med letošnjim in lanskim avgustom: poprečna cena kruha iz moke tipa 00 (60 g) je prešla od 900 na 960 lir in se torej vzpela za 6,7 od sto; cena jedilnih testenin od 633 na 715 (13 od sto), pšenične moke od 391 na 440 (12,5 od sto), sveže teletine brez kosti najboljše vrste od 7584 na 9395 (23,9 od sto), svinine od 4658 na 5180 (11,2 od sto), surovega pršuta od 11.083 na 14 tisoč 242 128,5 od sto), kuhanega pršuta od 5358 na 6558 (22,4 od sto), prvovrstnega masla od 4010 na 4 tisoč 333 (8,1 od sto), parmezana od 10.333 na 12.358 (19,6 od sto), sladkorja od 685 na 750 (9,5 od sto), olupljenih paradižnikov v škatli od 756 na 805 lir za kilogram (6,5 od sto) itd. Podražile so se tudi še ribe, tako npr. sardele za 51,9 odstotka od 883 na 1341 lir pri kilogramu. Pri sadju so cene breskvam poskočile za 15,4 in limonam kar za 52,5 odstotka, med zelenjavo pa na primer solati za 49,5 odstotka. Nič kaj razveseljiva slika torej, ki u-pravičeno zaskrblja predvsem manj premožne sloje tržaškega prebival stva. (dg) NA POBUDO SINDIKATA CGIL IN KPI VRSTA SESTANKOV V Z VEH l VPRAŠANJEM UPOKOJENCEV Ostre obtožbe KPI na račun PSDI in PLI ter nekaterih krogov KD glede zavlačevanja s pokojninsko reformo • Okenca občinskega podjetja ACEGA bodo jutri, 24. t.m., odprta samo od 7.25 do 9. ure zaradi vsedržavne stavke javnih uslužbencev. Rajonska konzulta za vzhodni Kras se bo sestala prihodnjo sredo, 26. t.m., ob 17. uri. Na dnevnem redu tudi vprašanje učinkovitosti dela rajonskega sveta. niiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiii ŽUPAN IN NJEGOVI ODBORNIKI TARČA KRITIK IZ VRST OPOZICIJE Upravne pomanjkljivosti tržaške občine pod drobnogledom svetovalskih vprašanj V otroških jaslih premalo slovenskih vzgojiteljic - Od odkritega grezničnega zbiralnika do protiustavnega disciplinskega postopka proti občinski uslužbenki - Začasen preklic enosmerne vožnje med Križem in bregom • Državni trgovski tehnični zavod «G. R. Carli» sporoča, da se bodo večerni tečaji začeli v torek, 25. t.m., ob 19.15. Tržaški župan Cecovini in njegovi odborniki so postali živa tarča pravega rafala interpelacij ter vprašanj iz vrst svetovalskih skupin opozicije. O občinskih možeh iz kroga liste za Trst je bilo že dognano, da so kot občinski upravitelji docela nesposobni, a posegi komunističnih, socialističnih in nekaterih drugih svetovalcev to le še potrjujejo, saj vsebujejo zahtevo po razčiščenju, čemu ni občina glede preštevilnih vprašanj tako ukrepala, kot bi v resnici morala; Marta Ivašič in Del Čampo (KPI), Benedetič (PSI) in Lokar (SSk) so od pristojnega odbornika zahteva li, da jim pojasni, kako namerava (če seveda sploh namerava) zagotoviti slovenskim otrokom, ki obiskujejo jasli v tržaški občini, vzgojo v njihovem materinem jeziku. V otroških jaslih je lepo število slovenskih malčkov, premalo pa je vzgojiteljic, ki znajo slovensko. Problem je toliko bolj pereč, ker je v načrtu odprtje še drugih jasli. Svetovalec Kodrič (KPI) je župana opozoril na nujnost vsaj za- OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČINOV IN GOSTOV Včeraj odprli nov sedež PD Rovte - Kolonkovec Po večletnem premoru ponovna oživitev kulturno-prosvetnega življenja Ob včerajšnjem odprtju novega sedeža prosvetnega društva Rovte -Kolonkovec je bila društvena dvorana veliko pretesna, da bi sprejela številne goste in domačine, ki so se udeležili slovesnosti. Kot je v svojem pozdravnem govoru poudaril podpredsednik Karlo Gustinčič, pomeni nov sedež veliko pridobitev ter odpira perspektive boljšega delovanja. Guštinčič se je po pozdravih gostom, med katerimi so bili tudi jugoslovanski konzul Lojze Kante, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik kulturnega odbora SKGZ Miroslav Košuta in drugi zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež in z navdušenjem premagovali vse ovire ter tako omogočili ponovno oživitev kulturno-prosvetnega delovanja v tem kraju. Guštinčič je zaželel, da bi tam živeči narodnosti našli pot razumevanja, sodelovanja in sožitja. Sledili so pozdravi gostov, ki so jih prinesli za Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo Miroslav Košuta, za Slovensko prosvetno zvezo Dušan Kalc, za škedenjsko prosvetno društvo Marta Verk, za Lonjer - Ka-tinaro Radivoj Pečar, za TPPZ Oskar Kjuder, Neva Lukež za odbor združenja bivših tržaških aktivistov ter Jože Stancich za prosvetno društvo Kolonkovec. V pestrem kulturnem programu je sodeloval pevski zbor «Fran Venturini* od Domja, ki je zapel šest pesmi, med katerimi tudi dve italijanski, igralka Slovenskega stalnega gledališča Leli Nakrstova, ki je recitirala Prešernovega Povodnega moža ter sve-toivanska narečna pesnica Marija Mi jot, ki je brala svoje pesmi. O odprtju sedeža bomo še poročali Obisk nigerijskih univerzitetnih profesorjev Ob zaključku dvoletnega plodnega sodelovanja na didaktičnem in znanstvenem področju med nigerijsko univerzo v Ifeju in tržaško u-niverzo, se skupina nigerijskih vse-učiliških profesorjev te dni mudi na obisku v našem mestu. Obisk ni sam0 priložnost za skupni pregled dvoletnega sodelovanja, pač pa tudi poglobitev teh stikov za naprej. Nigerijsko delegacijo je te dni med drugimi sprejel tudi predsednik pokrajinskega odbora Ghersi, ki je izrazil posebno zadovoljstvo nad sodelovanjem med tržaško in nigerijsko univerzo na znanstvenem in kulturnem področju, posebno še za to, ker sta si ti dve državi tako različni po svojih običajih. Zaključen fotografski natečaj revije Dan Uredništvo revije Dan sporoča, da je posebna komisija ocenila fotografije, ki so jih poslali na natečaj «Otroci in njihov svet* fotografi iz Tržaškega, Goriškega in iz Slovenije. Komisijo so sestavljali prof. Klavdij Palčič, prof, Milko Rener in fotograf Marjo Magajna. Komisija je nagrade podelila tako: 1. nagrada ex aequo: Zavadlav Viljem in Joško Prinčič za skupini slik 2. nagrada: Fulvio Grison za sliko «Strašilo» 3. nagrada: Dimitrij Sedmak za sliko «Otrok v morju* Bralce obveščamo, da je na natečaj poslalo svoje slike 21 avtorjev z več kot 70, prispevki. Najboljše fotografije bodo razstavljene na stadionu 1. maj ob priliki otroške prireditve Ringaringa-raja, ki bo danes s pričetkom ob 11. uri. Datum in kraj nagrajevanja najboljših slik bomo objavili v eni izmed naslednjih številkah Primorskega dnevnika. Uredništvo revije Dan časne rešitve kočljivega vprašanja, kako naj kriški vinogradniki brez sitnosti zahajajo do trt v bregu, odkar je občinska uprava ondod uvedla enosmerni avtomobilski promet. Prizadetim nihče ni šel na roko, čeprav je zahodnokraški rajonski svet s problemom brž zainteresiral pristojne občinske urade. No, župan je vendar upošteval vsaj dejstvo, da smo na pragu trgatve ter je preklical uredbo o enosmerni vožnji, čeprav le do 31. oktobra. Obenem .je odredil prepoved avtomobilskega prometa po Ul. Pucino, na cesti, ki to ulico povezuje s Križem in na cesti, kj se cd železniške postaje spušča do ceste za Brojnico; prepoved vsekakor ne velja za domačine in one, ki bivajo ob navedenih prometnicah. Isti svetovalec je že 18. septem bra naslovil na Cecovinija vprašanje, kaj namerava ukreniti njegova uprava za odstranitev nevarnosti, ki jo v higienskem smislu pomeni povsem odkriti greznični zbiralnik na Kontovelu. Odbornika za javna dela in zdravstvo, ki sta nedavno odstopila, sta si zadevo ogledala, ukrepov pa ni bilo. Odgovora na Kodričevo vprašanje pa tudi ne. Cecilia Assanti in Monfalcon (KPI) pa sta župana in odbornika za osebje v petek opozorila na protiustavnost ukrepa, s katerim je občinska uprava disciplinsko nastopila proti občinski uslužbenki, ker je mimo rednega delovnega urnika sodelovala z listom «Ponterosso -Rusi most*, oziroma, ker ji ni bila po godu vsebina njenih sestavkov. Vprašatelja ugotavljata, da je to prvi primer protiustavnega sklepa, naperjenega zoper svobodo izražanja, ki jo tako kakor drugi uživa zakonito tudi osebje občinske u-prave. Hkrati zahtevata takojšnji preklic ukrepa. Protidemokratično ravnanje občinske uprave prihaja do izraza tudi z dejstvom, da se posebna svetovalska komisija za vprašanja u-pravne decentralizacije že šest mesecev ni sestala; zaradi tega njeni člani ne morejo opravljati dolžnosti, ki jim jih nalaga člen 2 občinskega pravilnika o decentralizaciji. Občinski možje so gluhi tudi za potrebe športnikov. Šport in rekreacija se v našem mestu bohotita, toda telovadnic, igrišč in drugih športnih naprav je zdaleč premalo. Svetovalca Del Čampo in Poli (KPI) bi rada vedela, kdaj in kako se namerava občinska uprava lotiti smotrnejše ter učinkovitejše politike na tem področju, (dg) odločili, kljub pomenmbnemu koraku naprej, ki je bil storjen na zadnjem srečanju z vlado in kljub konkretnim obvezam, ki so jih sprejeli vladni predstavniki glede nekaterih o-snovnih sindikalnih zahtev, še zlasti o izplačilu draginjske doklade vsake tri mesece. Vlada pa sedaj skuša doseči, da bi izplačilo «una tan-tum» 250.000 lir, ki ga zahtevajo sindikati kot nadomestilo za dosedanjo izgubo, bremenilo nove delovne pogodbe. Da preprečijo to namero in pospešijo zaključek pogajanj, so se uslužbenci v javni upravi odločili za celodnevno stavko. Ob 9. uri se bodo zbrali na Trgu Unita, nakar bodo v sprevodu krenili na Pomorsko postajo, kjer bo javno zborovanje. Predvideno je, da bodo uslužbenci državnega monopola in bolnišnic stavkali po programu, ki ga bodo določile odgovarjajoče kategorije in na vsak način tako, da bodo lahko sodelovali na manifestaciji. Šolsko osebje, gasilci in uslužbenci pri železnici pa se bodo držali vsedržavnega programa. V okviru pobud ob deželnem kongresu italijanskih upokojencev CGIL, je pokrajinsko tajništvo organiziralo vrsto predkongresnih sestankov, na katerih bodo razumljivo v ospredju vprašanja, ki se neposredno nanašajo na upokojence in starejše ljudi na splošno in ki so v tesni zvezi s pokojninsko reformo, višanjem življenjskih stroškov ter stanovanjskimi in zdravstvenimi vprašanji. V tednu, ki je pred nami, so predvidena sledeča srečanja, na katera sindikat vabi tudi politične sile: jutri ob 15.30 v kinu «Verdi» v Miljah (govoril bo deželni tajnik G. Pa-gliari); v sredo ob 16. uri na sede žu v Stari istrski ulici (govoril bo deželni podtajnik F. Ludovisi); četrtek ob 16. uri v gostilni «Berci» na školjetu (govornik bo ravnatelj INČA P. Lettig); v petek ob 18. uri v ljudskem domu v Križu (govorila bo pokrajinska tajnica O. Peteani). Skupščine so odprte vsem, poročilom pa bo sledila debata. Jutri se bo na vsedržavni ravni začela tudi kampanja, ki jo je sprožila KPI, da čimprej doseže sprejetje zakona o pokojninski reformi. V okviru te pobude bo že jutri ob 16.30 v Ul. Madonnina prvo srečanje z upokojenci, katerega se bosta udeležila senatorka Jelka Gerbec in deželni svetovalec Claudio Tonel. Kot poudarja poročilo KPI, je to šele začetek boja in naporov, da dosežejo izboljšanje sedanjega po kojninskega sistema in preprečijo namere PSDI, PLI in nekaterih krogov KD, ki so sprožili besno kampanjo proti uvedbi reforme z očitnim namenom, da še naprej ščitijo interese nekaterih privilegiranih krogov. dali pobudo za sestanek, katereg3 Sq se udeležili predstavniki političnih strank in krajevnih uprav. le' fe: (ta tt, daj so prišli do zaključka, da z K' % ševanjem nekaterih vprašanj, K* !(c •Ji— '1- je n.pr. izvolitev vodilnih organom : j ni mogoče več odlašati. - I™ Kljub temu pa, nadaljuje poro®*' ?ts lo, da so se politične sile tedaj.sto' .Jm njale glede reševanja teh vprašanj’ ' ‘ftsfco - nabrežinske občine Albi-stn' :j»»i Škrkom in z županom zgoni-’a^’ v °bčine Josipom Guštinom. Da-Z8!u J? Rovarja na vPrašanja Pri-i, (•“ Inskega dnevnika repentabrski žu-S da- ^avel Colja. j,'Pra.šan.ie: Manj kot leto dni nas od novih občinskih volitev. Nc-občani na splošno očitajo sankam, da pred volitvami vse %bIjajo, nato pa ničesar ne najejo. Zanima me. v kolikšni meri izpolnili obljube oziroma pro-„. V*®, s katerim ste se predstaviti ie u- ’%cem. injše Ogovor: Mislim, da je ta očitek log®’ italijanski politični stvarnosti več-po®' upravičen. Demagogija in ajiO" ;‘^ne obljube so na dnevnem resi1' J, čeprav ne koristijo nikomur in lo v ^tvarjajo samo malodušje in ne-ibus- ^Upanje v upravitelje. N&V zato smo se pred štirimi n ttu, in pri tem mislim na «Na- ;lav-in 1 koli- Gl poli- >vor- PSI. listo#, koillicijo, ki združu-t'komuniste, socialiste in neodvis-* levičarje, predstavili volivcem •stvarnim programom. Naši lju-R so nas razumeli in so glaso-Sf za nas. V teh letih smo sku-k* skrbeti za splošno korist pre-L^lstva. Vseh občanov nismo mo-f zadovoljiti in to je tudi razum-Naša občina je majhna, štruklji’ ki jih imamo na razpolago . bolj skromne, mislim na admi i^trativno in tehnično strukturo, i W zadostna za cilje, ki jih ho-ijko doseči. Vsem so znane ome-'Ve, ki nam jih glede osebja po-i jLv^.iajo državni zakoni, jv^š program je bil stvaren, a R*«j obširen. Hoteli smo uresni-socialne in šp>ortne strukture, jj -Ph krvavo potrebujemo. Danes l zadovoljstvom lahko ugotavlja-da smo dobršen del programa ^Uresničili. Dejansko smo že iz-vsaj dve tretjini volilnega na-EJ3’ oziroma kot pravite vi «na-jš °bljub». Če ne bo posebnih bi-3&tskih ovir, mislim, da bomo « e cilje uresničili skoraj v celomi tem smo morali seveda — tkav proti naši volji — začasno JJ?žiti rešitev nekaterih manjših ^ulemov, ki neposredno zadevajo er omejeno število občanov. To Pri njih brez dvoma vzbudilo Jevoljo .zaradi česar prosimo in Šmarno na njihovo razumevanje. upr-: S katerim problemom st jenska uprava trenutno najbolj Vjil? Lplg.: Cilje, ki smo si jih zasta-L1, pred štirimi leti hočemo ures-j ki do konca. Prav zato je naša rvua skrb namenjena javnim deli?®’ uresničevanju socialnih in ffdnih struktur. Pri tem so re-Efali vidni, čeprav se zaradi doli 9ih ovir ne uresničujejo s ti-ritmom, ki bi ga mi želeli, ubojih smo kapaciteto osnovne L® in otroškega vrtca. V kratkem J®0 predali namenu nogometno K*?če s sodobno opremljenimi sladicami. V teku je dražba za iz-bn jo telovadnice - športnega cen-~ (prva faza del, to je reali-h kla temeljev, je že zaključena), j, bo edinstvena pridobitev za na-|.. skupnost. Dani nam bodo po-U1 Za nemoteno kulturno in šport-Jkjavnost. i teku so med drugim dela za v® te v občinske knjižnice, s čile' bo imelo naše prosvetno dru-na razpolago primerne prosi mandatni dobi bomo tudi sku-vnesti nekatere majhne spre-(Jdbe v regulacijski načrt z na-Cjcni, da omogočimo nekaterim Jbučinom, da si sezidajo lastno Rešitev tega vprašanja pa na L°st ni odvisna samo od nas, ker 1v tem pogledu pristoinosti ob-2® precej omejene. Vsekakor pa jj], 1 tudi na tem področju nare-. kar je v naši moči. jjP’1 uresničevanju teh globalnih to-v seveda, ne bomo zanemaril uiti razširitve javne razsvetlja-V 'n dnigih manjših del. M.mo i,tega bi hotel poudariti, da Maš glavni cilj ohraniti sloven-znača j naše občine. V tem duhu I naša uprava tudi vedno delo-^ in glede tega se ne bojimo kov, ker imamo popolnoma či- Vvest. Ur.; Kaj pa menite, kateri pro-® razburja sedaj občane reper.-f^ke rbčine? gdg; Ko smo prevzeli upravo Podedovali odpito vprašanje 1’ Problem smo rešili sicer ne jv1*10, a na zadovoljiv način. Če-| v so morali naši ljudje, žal tu-tem primeru, utrpeti določeno na račun javne koristi. Zdi l|J’arn, da sedaj ni nobenega pro-ijjuut, ki bi posebno razburjal ob-naše občine. Marsikdo se bo lufnurjal za stvari, ki ga osebno N6vajo. Te pomanjkljivosti pa niso odvisne od naše volje. Vse skušamo reševati s sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Nimamo čarobne palice, lahko samo pošteno upravljamo in se trudimo. Ponavljam pa, da to lahko delamo v mejah skromnih, možnih struktur, ki jih imamo. Prav dobro se zavedam, da samo naša dobra volja ne zadostuje. Vpr.: Vaša občina je zelo majhna, zaradi tega ima zelo malo o-sebja in celo tajnika si delite z občino Zgonik. Ponekod se govori o potrebi združevanja manjših občin. Ste že kaj razmišljali o tem in kako gledate na to? Odg.: Ne verjamem, da bi z združevanjem manjših občin dosegli boljšo upravo, potrebno pa je sodelovanje manjših občin za uresničitev določenih konkretnih pobud in storitev. Demokratično upravljanje zahteva, da ie občina čim bliže ljudem. Z združevanjem občin bi glede tega naredili korak nazaj. Potrebno pa je, da se odpravijo nekatere zakonske omejitve in da manjše občine lahko zaposlijo osebje, ki ga dejansko potrebuje za nemotemo delovanje. Vpr.: Vojaški poligon, ki se nahaja na vaškem območju precej razburja duhove ljubiteljev narave. Rada bi vedela, kako si zamišljate rešitev tega problema in kakšne posege ste s tem v zvezi že naredili in jih še nameravate storiti? Odg.: Lahko je nekaterim političnim skupinam v predvolilnem vzdušju in z demagoškimi gesli — kot se je to pri nas zgodilo ob letošnjih političnih volitvah — zasesti središče z namenom, da o njih piše časopisje, da o njih poročajo druga sredstva javnega obveščanja. Lahko je tuš ob takih priložnostih govoriti o zaščiti Krasa in narave in pozabiti škofa i v celoti na ljudi, na Kraševce, ki na tej zemlji živijo. Protest traja nekaj ur, je sicer hrupen, razblini Da se v nič. konkretno delovanje je težavnejše in zahteva več naporov. Vse dosedanje uprave naše občine so se ubadale s problemom strelišča, od katerega nimamo nobene koristi, le hrup in delno poravnano škodo. Že leta 1965 je glede tega v poslanski zbornici odgovoril na konkretno interpelacijo tedanji obrambni minister Andreotti. Tudi mi nismo zanemarili tega vprašanja, dosegli smo že omejitev u-porabe strelišča (med drugim ga ne uporabljajo več v večernih u-rah). Upam, da se bo zadeva dokončno pozitivno rešila v doglednem času mimo demagoških fraz. Realna rešitev pa bo mogoča le v sklopu dokončne ureditve vojaških služnosti na celotnem ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine. Pogovor zapisala (zt) V petek, 21. t.m., je na tržaškem konservatoriju «G. Tar-tini» diplomiral iz solopetja JANKO BAN Svojemu dirigentu iskreno čestita komorni zbor Glasbene matice. Za današnji rojstni dan naši SUZANI kličeta še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu mama in oče Čestitkam se pridružujejo I-van, Lea, Valentina in Mikela. V sredo, 19. septembra, je praznovala svoj 78. rojstni dan naša draga mama in zlata nona TEREZA GRGIČ iz Gropade (Povhova) Vse najboljše ji čestitajo Milka, Danilo in Aleksander z zaročenko Lauro. f Čestitke Jutri praznuje svoj rojstni dan NADJA BIZJAK. Vse najboljše ji želita prijatelja Marino in Adrijana. KRISTJANU KOŠUTI - šimčeve mu voščijo obilo zdravja in zadovoljstva ob njegovem 65. rojstnem dnevn vsi njegovi, posebno Jadranka, Devan, Tatjana in Alenka. NATEČAJ ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik NAGRADNI NATEČAJ za spise in študije na temo narodnoosvobodilnega boja s posebnim ozirom na nacifašistična taborišča v drugi svetovni vojni. Obdelava tem je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju neposrednih udeležencev dogodkov v letih 1941 -1945. raziskave na podlagi ohranjenih dokumentov, aktualiziranje problematike narodnoosvobodilnega boja na raznih celinah sveta in druge možne oblike. Natečaja se lahko udeležijo dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih šol na Tržaškem in Goriškem in zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete. Spisi ne smejo biti krajši od 5 tipkopisnih strani (po 30 vrst) oziroma od 15 tipkopisnih strani za univerzitetne študente. Poslati jih je treba v dvojniku do 31. marca 1980 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako «Natečaj za nagrado Albina Bubniča#, s podpisom in polnim naslovom. Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in literarni ustvarjalci. Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz «Skiada Albina Bubniča#: Za študije univerzitetnih študentov: Za spise dijakov: 1. 2. 1. 2. 3. nagrada nagrada nagradd' nagrada nagrada 500.000 300.000 200.000 100.000 50.000 lir lir lir lir lir Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov. iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii KILJAN FERLUGA 60 LETNIK Pred petimi dnevi je slavil 60. življenjski jubilej zaslužni družbenopolitični delavec in čvrsta slovenska korenina Kiljan Ferluga. Milj-ski Slovenci ter širše vzeto pripadniki naše narodnostne skupnosti v celoti so mu dolžni obilo hvaležnosti za požrtvovalno in nesebično delovanje na etničnem poprišču. Obenem se mu je treba zahvaliti, da je v najtežjih časih kakor tudi po vojni neomajno ter idealistično zagnano bil svoj lasten boj — ki pa je boj vseh na — za naprednejšo in demokratičnejšo družbeno ureditev v znamenju omikanega sožitja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja ne glede na ideološke in svetovnonazorske razlike. Slavljenec je bil rojen 18. septembra 1919 na Plavjah, oče mu je bil kovač, ki je moral romati s trebuhom za kruhom. Šolati se je Kiljan pričel v Dvorih nad Izolo, in to ravno v času, ko se je fašizem lotil ukinjanja slovenskih osnovnih šol, tako da je moral pred italijanskega učitelja; 2. in 3. razred je dovršil spet na Plavjah. Potem ko je spomladi 1930. leta fašistični tribunal obsodil očeta Jožefa na štiri mesece ječe, se je Kiljan z materjo Marijo, bratom Edvinom ter sestrama Otilijo in Hermino preselil v Jugoslavijo. Iz Ljubljane ga je pot zanesla v Borovnico pri Vrhniki, nato pa v Cri-kvenico, kjer je dokončal osnovnošolski študij in se hkrati seznanil z terorjem. Nadaljnjih o- sem let je pasečal pazinsko realko v Krku na istoimenskem otoku. Tod je doživel prihod Italije in prejel pozivnico za vključitev v ita- ? _______________________________________ ' Svoji predsednici NEVI LUKEš ki praznuje 25-letnico plemenitega delovanja na področju obveščanja v prid slovenske manjšine v Italiji, želi Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, da bi e-nako uspešno delovala med nami še dolgo vrsto srečnih let. Danes stopata na skupno življenjsko pot NIVES in MARJAN ZERJUL Še na mnoge srečne in vesele dni jima želi PD Jože Rapotec. Pevci in godbeniki TPPZ — čeprav nekoliko v zamudi — kličemo vama, draga IVAN in SILVAN ob vajini 50-letnici mnogo zdravja in življenjske sreče. lijansko vojsko. Po odsluženih štirih mesecih v Imperii je moral z dragimi Slovenci in antifašisti v posebni bataljon, nakar so ga zaposlili kot tolmača v uradu za zveze pri glavnem štabu italijanske vojske v Beogradu do 8. septembra 1943. Tedaj je s četverico demokratov odšel v gozd, bili so to časi grozodejstev v režiji Nedičeve policije, poljske straže in pa še četnikov, ki so Kiljana zajeli, a jim je nato pobegnil. Do septembra 1944 je našel zavetišče pri neki družini v Belanovici, dne 20. oktobra (osvoboditev Beograda) pa je vstopil v NOV, oziroma KNOJ v Bosni, kjer je ostal do demobilizacije septembra 1946, ko se je vrnil v rodni kraj. V vsem tem času je opravljal raznovrstne poklice od limarja do mizarja ter se hkrati tudi prosvetno udejstvoval Nič čudnega torej, če se je na Plavjah brž vključil v domače kulturno politično delovanje. Postal je odbornik krajevnega prosvetnega društva «Straža», v katerega okvira so se plodno odvijale zborovska, dramska, glasbena in knjižničarska dejavnost. Do maja 1949 je bil zaposlen pri podjetju Vino - Koper, po volitvah je bil imenovan za člana raznih občinskih komisij. Od leta 1953 je občinski svetovalec v vrstah KPI, osem let je bil tudi odbornik za finance, 1975. leta pa je bil izvoljen za predsednika novoustanovljenega Društva Slovencev miljske občine. Od 1. 1952, kc je položil maturo na tržaškem učiteljišču, je 15 let poučeval pri Korošcih, zatem 5 let v Dolini; v času 1973-75 je bil tajnik na šolskem nadzomištvu, potem dve leti didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu, a leto dni je bil zaposlen tudi pri šolskem skrbništvu, dokler ni moral na zdravljenje. Danes poučuje v Žavljah v sklopu dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Slavljencu želimo predvsem obilo zdravja, sicer pa, da bi kot zastopnik miljskih Slovencev in kot mož zgledne poštenosti tudi v svojstvu izvoljenega predstavnika še naprej tako žilavo deloval kakor v preteklosti. (dg) Prihodnjo nedeljo v Podlonjerju Mandrijerska šagra V nedeljo, 30 septembra, bo v Podlonjerju «Mandrijerska šagra». Omenjeni praznik, ki smo ga morali že prenesti iz tehničnih razlogov, bo popoldne v Ljudskem domu, ki nam bo ta dan na razpolago. Praznik Mandrijerjev organizira Slovensko prosvetno društvo iz Pod-lonjerja v povezavi z društvom U-nion. Praznik mandrijerjev organizira podobe, ki jih je združenje Union organiziralo zadnje čase, teži k o-bujanju, razvoju in novi rasti ljudskih izročil slovenske etnične skupnosti iz Podlonjerja, s ciljem demokratičnega razvoja in utrditve narodne zavesti. Jutri ob 20.30 bo na sedežu Uniona na Lonjerski cesti št. 177 širši sestanek Slovenskega prosvetnega društva iz Podlonjerja, za določevanje nalog in sestave kulturnega programa. Plesno glasbo bo izvajala skupina «Pomlad». Organizatorji vabijo prosvetna društva, glasbene skupine, igralne skupine, posamezne prebivalce kraja, ki lahko pridejo v narodni noši, da pridejo i sodelujejo s svojo prisotnostjo in morebitnimi točkami k uspehu tako zanimive in izvirne šagre. Bazovci s PD Lipa na obisk na Koroško PD Lipa priredi v nedeljo, 7. oktobra, izlet v Št. Jakob na avstrijskem Koroškem. Namen izleta ni samo ogled prelepih dolin in dragih znamenitosti tega predela Koroške, temveč predvsem kulturno srečanje. PD Lipa bo namreč v gosteh prosvetnega društva Rož iz Št. Jakoba, katerega pevski zbor je pred dvema letoma gostoval v Bazovici na prazniku PD Lipa. Gostje bodo nastopili s pevskim zborom in dramsko skupino, ki bo z recitalom predstavila svojo vas in delovanje prosvetnega društva od ustanovitve do danes. Kulturnemu programu bo sledilo družabno srečanje, ki bo poglobilo vezi in prijateljstvo med koroškimi in tržaškimi Slovenci. S. K. Obvestilo poslušalcem Radia Koper Današnja oddaja «Sosednji kraji in ljudje#, ki bo, kot vsako nedeljo na sporedu ob 14. uri (po lokalnem času), bo tokraf posvečena 25. obletnici rednega oddajanja te rubrike na valovih koprskega radia. V njej bodo nekateri predstavniki osrednjih slovenskih organizacij in sodelavci spregovorili o pomenu oddaj Radia Koper, namenjenih Slovencem v Italiji. Vaški praznik v Samatorci Muhasto vreme se je včeraj pravočasno spametovalo, da se je na prireditvenem prostoru v Samatorci lahko nemoteno odvijal vaški praznik. Popoldne se je kar 32 dvojic borilo za zmago v briškoli, osrednji dogodek pa je bil zvečer, ko sta v kulturnem sporedu nastopili tržaška folklorna skupina Stu ledi in o-troška folklorna skuoina PD Rdeča zvezda iz Saleža. Obe skupini sta predstavili splet raznih narodnih plesov in poželi navdušgn arlavz občinstva, ki se je zbralo v lepem številu. Danes zjutraj ob 10. uri bodo ponovno odprli kioske, pol ure kasneje pa se bo pričelo tekmovanje v skrlah. Ob 18. uri bosta v kulturni točki zapela pevska zbora Rdeča zvezda iz Saleža in Vesna iz Križa. Ob 22. uri pa bo tekmovanje v plesu z jabolko. Za prijetno razpoloženje pa bo od 20. ure dalje poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval še v ponedel-ek zvečer. B. S. Kino i Aristun 16.00 — 22.00 «lmprovviso». Andrea Ferreol, Valeria Morico-ni. Barvni film. Ritz 16.00 «Un dramma borghese». Režija Florestano Vancini. Franco Nero, Dalila Di Lazzaro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Eden 16.00 «Zombi 2». Prepovedan mladini pod 18. letom. Exce!sior 16.00 «Attimo per attimo». John Travolta. Barvni film. Grattacielo 15.00 «La luna#. Bernardo Bertolucci. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00 «Rocky n.» Silvester Stallone. Barvni film. Mignon 14.30—22.00 «La misteriosa pantera rosa e il diabolico ispet-tore Closeau# Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 15.30—22.00 «Erotic sex orgasm». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «11 laureato#. Dustin Hoffman. Barvni film. Moderno 16.30 «L’oro dei McKen-na». G. Pečk. Barvni film. Aurora 16.00 «Caro papa#. Vittorio Gassman. Barvni film. Capitol 16.00 «Uno sparo nel buio». P. Sellers. Vittorio Veneto 15.00 «L’amico sco-nosciuto#. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 14.30—21.30 «Le nuove av-venture di Braccio di Ferro». Volta (Milje) 15.00 «Contro quattro bandiere#. Barvn' film. Razna obvestila Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji Luškega jezika; vpisovanje vse dni, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure, Ul. Torrebianca št. 13/1. nadstropje. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju priredi 26. septembra ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma) predavanje o Konferenci gibanja neuvrščenih držav v Havani. Predavaj bo časnikar Rastko Bradaškja. Izleti SRHI prireja v nedeljo, 3U. sep tembra, avtobusni izlet v Kami jo na Monte Tinisa (2115 m). Izlet je primeren za vse, planinci imajo 2 in pol ure hoje do vrha medtem ko je za ostale predviden krajši izlet okoli sedla Passo Pura. PD Tabor Opčine priredi v ponedeljek, 1. oktobra 1979, enodnevni izlet v Pastrengo (Verona) na ogled zoološkega parka Safari. Živali od slona, leva in tigra so na prostem, tako da je vstop v park možen samo v dobro zaprtem avtomobilu ali avtobusu. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od 17. do 19. ure. „bvest;lo KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse zainteresirane, da bo podjetje ki opravlja dela bencinovoda (A-quila) v tržaški pokrajini, v kratkem korčalo z deli. Zato KZ vabi vse prizadete, katerim podjetje ni uredilo zemljišč po dogovoru, da se čimprej javijo na sedežu Kmečke zveze (Ul. Cicerone 8/b) ali naj telefonirajo na tel. štev. 62-948. Tajništvo kmečke zveze ZAHVALA Sekcija Slovenske skupnosti Prosek - Kontovel, Opčine, Re pentabor, Zgonik in Sv. Križ se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je «Naš praznik# na Proseku tako lepo uspel. ■...............................................■■•■m..............»mmi.immn..»....i...................................... Danes, NEDELJA, 23. septembra SLAVOJKA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 — Dolžina dneva 12.10 — Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 20.12 Jutri, PONEDELJEK, 24. septembra NADJA Včeraj-danes Vreme včeraj: na j višja temperatura 22,6 stopinje, najnižja 17, ob 18. uri 19,8 stopinje, zračni tlak 1004 mb narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 74-odstot-na, padlo je 6,2 mm dežja, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Francesca Fer-rante, Stefano Devescovi, Lorena Lanzolla, Francesca Rugo, Eriča Terčon. UMRLI SO: 61-letni Giovanni Čermelj, 65-letni Severino Taddio, 63-letni Giovanni Mercandel, 92-letna Carolina Iurkich vd. Fonda, 66 letna Giuseppina Indrigo, 75-letna Car-mela Felice vd. Benincampi, 90-letni Augusto Del Negro, 86-letna Amalia Cvetreznik vd. Mallich, 65-letna Maria Rigonat por. Di Mario, 73-letni Rodolfo Hrovatin, 91-letni Et-tore Facchinetti, 95-letna Elvira Chiopris vd. Borca. OKLICI: karabinjer Domenico Smeriglio in gospodinja Patrizia Mo-ratto, finančni stražnik Gianfranco Trevisi in frizerka Maurizia Feru- la, učitelj Luciano Gnesda in učiteljica Fulvia Fonda, uradnik Gian-carlo Cartago in uradnica Teresa Fulin, zemljemerec Fabio Bologna in knjigovodkinja Patrizia Šerpo, železničar Edi Manzin in železničarka Maria Venere Colecchia, finančni stražnik Gianfranco Cuccuru in u-radnica Rossana Laganis, delavec Giuseppe Belvedere in gospodinja Lidia Pekiča, skladiščnik Roberto De Luise in uradnica Renata Sancin, finančni stražnik Vincenzo Lo-netto in učiteljica Carmela Crupi, inštalater Adriano Pariš in trg, pomočnica Smiljana Vas ten, delavec Gianni Perosa in delavka Clara Bo-namico, reprezentant Doriano Da-pretto in otroška vzgojiteljica Su-sanna Rossin, uradnik Marino Pic-cione in uradnica Fedora Tamburini, finančni stražnik Onofrio Gia-como Pezzolla in gospodinja Carme-la Giorgino, težak Roberto Attini in trg. pomočnica Tania Musizza, telefonski delavec Roberto Perin in u-radnica Patrizia Bonfil, zidar Tullio Sciarretti in gospodinja Bruna Za-nin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel 211(101 Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sest jan: tel. 209 197; Zavije tel. 213 137: Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure telet štev 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in močna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 48 72 80 34 5 CAGLIARI 73 26 90 56 52 FIRENCE 64 63 59 22 48 GENOVA 81 61 13 14 38 MILAN 9 47 66 53 60 NEAPELJ 74 53 83 4 33 PALERMO 18 45 16 37 79 RIM 84 12 3 22 79 TURIN 32 61 39 53 30 BENETKE 52 1 72 4 19 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zbo rovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv Frančiška 20. vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure do vključno 29. t.m. kjer bodo dobili vse potrebne informacije. KONZORCIJ ZA GRADNJO IN UPRAVLJANJE TOVORNEGA POSTAJALIŠČA PRI FERNETIČIH razpisuje javni izpitni natečaj z naslovi za mesto tehničnega izvedenca pri Konzorciju avtoporta pri Fernetičih (konceptualna kariera - V. raven). Prošnje na kolkovanem papirju za 2.000 lir, naslovljene na predsednika Konzorcija za tovorno postajališče pri Fernetičih, lahko pošljete do 12. ure 16. oktobra 1979 s priloženo potrebno dokumentacijo. Davek na natečaj' v znesku 200 lir je treba nasloviti tržaški pokrajinski interjevalnici (Ricevitore Tesoriere Provinciale), Ul. Nordio 11, Trst. Začetna letna plača znaša 2 milijona 400.000 lir (V. raven) z dveletnim 2,50-odstotnim poviškom in z naslednjimi nadaljnjimi poviški: 20 od sto po 4 letih 40 od sto po 8 letih, 60 od sto po 18 letih do skupnih 85 odstotkov začetne plače po 38 letih delovnega staža; posebna doklada in družinska doklada, kot jo predvideva zakon. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani z diplomo geometra, gradbenega ali industri iškega izvedenca (ki jo je izdal kateri koli šolski zavod italiianske republike). ki niso presegli 35. leta starosti 12. juliia 1979, razen seveda izjem, ki i>h predvideva zakon. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Konzorcij za tovorno postajališče pri Fernetičih Ul. Cel-lini 3, Trst. Vodstvo TPPZ sporoča, da bo v Bazovici dne 25. t.m ob 19.00 uri vaja recitatorjev, ob 20.30 pa vaja za ves godalni orkester. Obveščamo ansambel, naj tisti, ki jim poteče veljavnost dokumenta za čez mejo, le-tega nemudoma obnovijo. 6. oktobra bo koncert v portoroškem avditoriju v čast evropskim borčevskim delegacijam. 13. oktobra bo snemanje v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. PD KOLONKOVEC (Ženjan 46) Odbor PD Kolonkovec (Ženjan 46) se ob dobro uspelem prazniku solate zahvaljuje za prispevanje nagrade Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Domu J. Ukmarja, Terpinu, Kmetijski zadrugi. Kmetijskemu konzorciju, Kmečki zvezi in Marinazu, ter vsem članom za sodelovanje pri prazniku. ODBOR SLOVENSKA GOBARSKA DRUŽINA TRST priredi danes, 23. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah II. RAZSTAVO SVEŽIH GOB Ogled od 9. do 19. ure. VABLJENI! Gledališča ROSSETT. Pri osrednji blagajni ter na de-lavsaih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma za sezono 1979/80. Na razpolago je 9 kuponov za 11 predstav. Potrditev reda «stalni» do 6. oktobra. Koncerti Na prvem od jesenskih koncertov v gledališču Verdi bodo v okviru proslav ob 100-letnici rojstva Otto-rina Respighija izvajali tudi Gregorijanski koncert za violino in orkester italijanskega skladatelja. Na sporedu koncerta, ki bo prihodnjo sredo, bosta tudi skladbi Clemen-tija in Schuberta. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. V okviru prireditev «Glasbenega septembra# bo v torek, 25. t.m., v katedrali sv. Justa koncert komornega orkestra občinskega gledališča G. Verdi, pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija in z nastopom violinista Cristiana Rossija iz Milana. Na sporedu bodo dela Vivaldija, Bacha, Viottija in Haydna. Začetek ob 20.30. TEČAJ ZA VODJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Dvomesečni tečaj za vodje otroških in mladinskih zborov, ki je bil organiziran ob koncu šolskega leta 1978-79, se bo začel jutri, 24. septembra 1979, ob 16. uri na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3. Predmetnik: solfeggio, obliko-vahje glasu, melodična ritmična vzgoja, način učenja nove pesmi, dirigiranje, dikcija, Orffov instrumentarij, mladinska pevska literatura. Tečaj prirejata Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu. TFS «Stu Iedi» potrebuje novih moči Komur so všeč ples, petje, glasba, družba, noše, naj se javi v tržaškem Dijaškem domu vsako sredo ali petek od 20.30 do 21.30. TFS «STU LEDI# SPREJEMA NOVE ČLANE! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU r a z p Is u | a ABONMA REPERTOAR V ABONMAJU za sezono 1979-80 Etbln Kristan KATO VRANKOVIC igro v treh dejanjih, režija MARIO URSIC Edvvard Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF? drama, režija DUŠAN MLAKAR John M. Synge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih, režija ZVONE ŠEDLBAUER Slavvomir Mrožek TANGO dramsko delo v treh dejanjih, režija FRAN-• Cl KRIŽAJ Ivan Cankar LEPA VIDA dramska pesnitev v treh dejanjih, režija MILE KORUN gostovanje SLG Celje Henry de Montherlant PORT ROYAL drama, režija VOJA SOLDATOVIČ gostovanje SNG Maribor Ivo Tijardovič SPLITSKI AKVAREL opereta, režija RICHARD SIMONELLI gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba IZVEN ABONMAJA > Lojze Cijak NEURJE drama v narečju, režija MARIO URŠIČ Giuseppe Berto NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih, režija SERGEJ VERČ Dacia Maraini ŽENSKI NA PODEŽELJU igra o ženskih problemih, režija BORIS KOBAL V. Mejerhold - J. Bondi ALINUR mladinska igra, režija MARIO URŠIČ Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon, so v repertoarnem načrtu predvidena tudi druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije. Program dela bo izpopolnjen še z izvedbo posebnih nastopov v šolah in prosvetnih društvih. VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) R0d G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV premiere ponovitve Parter I. (sredinski sedeži) 25.000 lir 15.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 21.000 lir Balkon 10 000 lir Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 10.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 10.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom Abonma red F in red G stane 11.500 lir. VPISOVANJE ABONENTOV DO SOBOTE, 29. SEPTEMBRA OD 9. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA UL. PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 9 DO 14 URE, TELEFON 734265. ' GORIŠKI DNEVNIK 23. septembra 1979 STIKE SO NAVEZALI ŽE PRED 17 LETI Poudarjene prijateljske in človeške vezi med krvodajalci Jugoslavije in Tržiča Generalni konzul SFRJ Cigoj je obiskal tržisko bolnico - Prijateljstvo med krvodajalci se je utrdilo ob najhujših naravnih katastrofah - Štefanu Cigoju in Cvetku Nanutu priznanja krvodajalcev t rž iškega okoliša Generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj si je včeraj zjutraj o-gledal tržiško bolnišnico in bil gost njenega upravnega odbora in zdravstvenega osebja ter tamkajšnjega združenja Krvodajalcev. Spremljala sta ga Cvetko Nanut, predsednik odbora za stike z zamejstvom pri novogoriški občinski skupščini in Jožef Golob, predsednik medobčinskega odbora Rdečega križa v Novi Gorici. Do srečanja je prišlo po zaslugi krvodajalcev tržiškega okoliša, ki vzdržujejo, kot je v pozdravnih besedah jugoslovanskemu diplomatskemu predstavniku in gostom poudaril predsednik združenja krvodajalcev cornm. Alessandro Buoro, že dolgo vrsto let prijateljske stike z jugoslovanskimi krvodajalci. Že 24 let delujejo krvodajalske sekcije v tržiškem okolišu, delujejo v vseh občinah, združujejo več tisoč aktivnih članov. Leta 1963 s. navezali prve stike z ljubljanskim Rdečim križem, leto kasneje s krvodajalci na Reki, zatem pa so se stiki ponavljali in širili iz leta v leto. V spisku medsebojnih obiskov niso le Koper, Reka, Nova Gorica, Pulj, Ilirska Bistrica, Ljubljana in Kranj, marveč tudi Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje in še vrsta drugih krajev. Prvo pomoč so dali jugoslovanskim tovarišem že v letu 1962 ob skopskem potresu, prav tako so pomagali ob kasnejših elementarnih nesrečah v Jugoslaviji in tudi letos ob črnogorskem potresu, jugoslovanski krvodajalci pa so veliko pomaga1 i pred tremi leti, ko je potres prizadel našo deželo. In takrat, je dejal comm. Buoro, smo lahko imeli stike z jugoslovanskimi tovariši prav s pomočjo Nove Gorice in tov. Cvetka Nanuta še posebej. Francesco Esposito, predsednik upravnega sveta tržiške bolnišnice, je gostom prikazal razvoj te bolnišnice, ki gradi nove prostore in nekateri med temi bodo vseljivi že v začetku prihodnjega leta. Esposito je tudi dejal, da bolnišnica zelo tesno sodeluje s krvodajalci, ki kažejo na tem področju zelo velik socialni čut. V novi bolnišnici bodo imeli krvodajalci tako za oddajanje krvi kot za njihove klubske sobe precej več prostora kot sedaj. Esposito si je tudi zaželel stikov z jugoslovanskimi bolnišnicami. Generalni konzul Štefan Cigoj pa je dejal, da gre v tem primeru za enega najbolj simpatičnih stikov, ki jih ima z ljudmi v teh krajih. Več letna prijateljstva in izmenjave med tukajšnjimi in jugoslovanskimi krvodajalci so dokaz, da se prijateljstvo ob meji ustvarja na najbolj človeški način. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo ne sloni le na praznih besedah, marveč na konkretnih dejanjih, pa naj gre za velika ali mala. Prijateljstvo med srn sednima državama se bo še bolj utrdilo ob bližnjem obisku predsednika Pertinija pri predsedniku Titu. Zatem je comm. Buoro izročil Štefanu Cigoju spominsko plaketo, Cvetku Nanutu pa diplomo in spominsko kolajno. Gostje so si ogledali tudi razne naprave v bolnišnici, nekatere najnovejše ter tudi nekdanje oddelke. Pri obisku so jih spremljali zdravstveni direktor bolnišnice dr. Nedo Trombetta in nekateri člani upravnega odbora. Prisotni so bili tudi zastopniki krvodajalskih sekcij, med temi tudi one iz Doberdoba. zahteva, da župan in odbor pričneta v občinskem svetu razpravo o socialistični interpelaciji od 2. a-prila letos, v kateri se zahteva ponovna razprava o vprašanju, ker je bila prejšnja odločitev sprejeta na podlagi pogrešenih podatkov. PSI nadalje poziva tajništva strank in vodstva kulturnih organizacij, naj bi oktobra priredili shod, na katerem bi se o tem vprašanju opredelili za ljudsko glasovanje (referendum). Danes bo v Novi Gorici obmejno srečanje motoristov, ki ga prireja motoklub «Nova Gorica*. Prireditve se bo udeležilo tudi precejšnje število motoristov iz naše dežele. Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti srečanja, obveščamo, da je zbirališče ob 9.30 pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. NAGRADE ZA NAJBOLJŠE PREDLOGE M-------------------------------- Javni natečaj za osnutek spomenika NOB v Standrežu Vsakdo lahko prikaže z risbo, kako si predstavlja spomenik na glavnem trgu - K sodelovanju so vabljeni predvsem mladi Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB ter žrtvam taborišč in bombardiranja v Standrežu je razpisal nagradni slikarski natečaj na temo «Kako si predstavljaš partizanski spomenik na glavnem trgu v Standrežu ob 35. obletnici osvoboditve*. Z natečajem nameravajo prireditelji seznaniti širšo javnost s problemom izgradnje spomenika, ki se na žalost vleče že celih 10 let in obenem dobiti predlog - idejo za izvedbo. Spomenik bo stal na 463-metrski parceli na štandreškem glavnem trgu, kjer bodo danes postavili dvojezično tablo, ki naj opominja, da gre za prostor namenjen onim, ki so za nas umrli. Kljub obljubam občinskega urada so morali tablo pripraviti domačini sami. Odbor za postavitev spomenika vabi vse udeležence natečaja, naj si ogledajo prostor, tako da ugotovijo, kakšna naj bi bila najprimernejša rešitev. Pri tem naj se upošteva zgodovina in konformacija va- Ljudsko glasovanje o jezu na Soči? Mestna sekcija PSI je sprejela resolucijo, v kateri protestira proti sklepu občinskega sveta, sprejetega v zvezi z jezom na Soči, ter ..............................................................................mi.t VODSTVO PODJETJA JE PREDLOŽILO OBRAČUN Lanski primanjkljaj mestnih podjetij precej manjši od onega v letu 1977 Služba mestnih avtobusov glavni vzrok primanjkljaja ■ Povečale so se porabe elektrike, metana in vode - 1 novimi cenami in zmanjšanjem števila zaposlenih so se izognili primanjkljaju Na vsakega prebivalca goriške ob čine bo prišlo 7.332 lir stroška zaradi primanjkljaja mestnega avtobusnega podjetja. Primanjkljaj tega podjetja je znašal lani 329.856.744 lir in je za skoro šest milijonov manjši od onega v letu 1978. Tudi obremenitev na posameznega prebivalca je za 130 lir manjša kot v letu prej. Da je bil primanjkljaj mestne avtobusne službe lani manjši kot leto prej, se je treba zahvaliti predvsem dejstvu, da lani niso nastavili novih uslužbencev, v zameno za tiste, ki so odšli iz službe. Vendarle ne bo mogoče nadaljevati s to prakso, trdijo upravitelji podjetja, saj je se-d°, osebje skrčeno na minimum. Že več let je v vsakem avtobusu samo en uslužbenec, šofer, potniki sami plačujejo z avtomatom. Stroški za osebje, gorivo, popravila vozil so se medtem povečali in verjetno ne bo zadoščalo za kritje naraslih stroškov dejstvo, da so letos podvojili ceno vozovnic in občutno dvignili tudi ceno abonmajev. Omenjene podatke posnemamo iz obračuna za leto 1978, ki ga je u-pravr.i odbor mestnih podjetij v Gorici poslal občinski upravi in vsem svetovalcem v teh dneh. O tem vprašanju bodo v kratkem razpravljali v občinskem svetu. Ker smo pn avtobusni službi, naj po- SESTAVILA GA JE OBLINA NOVI VOZNI RED ŠOLSKIH AVTOBUSOV Uporabljali ga bodo ucenci vrtcev in osnovnih šol ter dijaki obvezne nižje srednje šole Občinska uprava v Gorici je za lsko leto 1979 80 uvedla neka-re proge šolskega avtobusa za o-skovalce otroških vrtcev, osnovnih srednjih šol. Prvi šolski avtobus bo služil na-ednjemu območju: Majnica, Gra-škuta, Ločnik, Podgora, Grojna, >rte del Bosco, Drevored 20. sep-mbra, Ul. Brolo, Ul. Corsica in 1. Alviano. Šolski avtobus bo vo-I zjutraj otroke v otroške vrtce, novne in obvezne nižje srednje šo-, ki so ob zgoraj opisani progi, ooldne bodo najprej odpeljali do-ov otroke osnovnih šol, za njimi jake srednjih. Ob 14. uri otroke Ul. Alviano, ob 14.30 otroke ob-nskih otroških vrtcev, ob približ-i 16. uri pa otroke državnih o-oških vrtcev. Drugi šolski avtobus bo vozil po islednji progi: Pevma, hiše No-i, šentmaver, Koštabona, Forte 4 Bosco, Ul. Tomani Ul. Pavia, revored 20. septembra. Ul. Vene-in Ul. Alviano. Zjutraj bo peljal roke vrtca, osnovne in nižje sred-e šole, ki so na tej progi, potem i bo nadaljeval pot v Ul. Favetti, er bodo vstopili otroci slovenske-i otroškega vrtca, ki jih bo od-■ljal v vrtec v Forte del Bosco. ooldne bodo najprej odpeljali do-ov učence osnovnih šol, potem di-ke, ob 13. uri dijake iz Ul. Al-ano, ob 14.30 otroke občinskih ■tcev. Tretji šolski avtobus bo vozil po islednjih krajih: Oslavje, Pevma, >rte del Bosco, Drevored 20. sep-mbra, Ul. Alviano. S prvo ju-anjo vožnjo bodo odpeljali dijake žje srednje šole v Drevored 20. ptembra in v Ul. Alviano, z dru- > vožnjo bodo prepeljali otroke vrtec v pevmo ter učence v ita-ansko osnovno šolo v Forte del jsco. Ob povratku v Pevmo bodo stopili otroci slovenske osnovne le, ki jih bodo prepeljali v Ul. rolo. Ob zaključku pouka bodo ■epeljali učence iz Ul. Brolo v ;vmo. V Ul. Forte del Bosco bo-» vstopili učenci osnovne šole, ki i bodo peljali na Oslavje. Z dru- > vožnjo bodo prepeljali italijanske jake šol Ascoli in Virgilio. Ob 14. uri slovenske dijake iz Ul. Alviano, ob 16. uri pa otroke iz vrtcev. Četrti šolski avtobus bo vozil na območju Majnice in Ločnika. Nerešeno vprašanje prevoza otrok iz Štandreža Z odbornikom za šolstvo Ferruc-ciom Eantinijem in njegovimi sodelavci so se včeraj dopoldne sestali predsednik občinske konzulte za slovenska vprašanja Edmund Košuta, predsednik štandreškega rajonskega sveta Valter Reščič in še predstavnik rajonskega sveta iz Pevme. Naši zastopniki so pri odborniku ostro protestirali, ker so ukinili šolski avtobus, ki naj bi prevažal dijake nižje srednje šole, obvezne šole. iz štandreža j Ulico Alviano. O stvari smo v našem listu zelo obširno pisali včeraj. Odbornik Fantini je dejal, da so šele konec avgusta ugotovili, da letos ne bo mogoče uporabljati e-nega šolskega avtobusa in so zato zaprosili v začetku septembra občinski, avtobusno podjetje, ali lahko preusmeri dve dnevni vožnji, eno zjutraj, eno zgodaj popoldne s proge štev. 1 (štandrež - Svetogorska postaja) vsaj do Trga sv. Antona, kjer naj bi izstopali ali vstopali dijaki šole v Ul. Alviano. Mestno podjetje dosedaj ni odgovorilo. Predsednik štandreške konzulte Reščič je zahteval od občinskih predstavnikov, naj nemudoma rešijo to vprašanje. Tudi sam b0 nastopil pri občinskem avtobusnem podjetju. IZGUBLJENO - NAJDENO Mestni redarji so nam sporočili seznam najdenih predmetov, ki jih hranijo na sedežu mestnih stražni kov v Ulici Mazzini: dve motorni kolesi, več moških in ženskih koles, dve ženski zapestni uri, nekaj denarnic, različne vsote denarja, dve dragoceni zapestnici, dva para na očnikov za vid in vžigalnik. Vsi tisti, ki lahko dokažejo, da so lastni ki najdenih predmetov, naj se javijo na sedežu mestnih stražnikov. isti namen imajo torej občinska podjetja v svojem proračunu primanjkljaj, občina pa ima v svojem proračunu presežek. Skratka, po tolikih letih se je primanjkljaj občinskih podjetij v Go rici zmanjšal, to pa na račun zaposlitvene ravni v podjetju in zaradi nekaterih poviškov cen. Če ugotovimo, da so lahko službe za razdeljevanje elektrike, vode in metana brez primanjkljaja vemo, da je v veliko breme podjetju mestna avtobusna služba. Šahovski turnir za mladince Goriški šahovski krožek prireja šahovski turnir, ki je namenjen sa-histom, ki so mlajši od 30 let. Vršil se bo v mali dvorani UGG od ponedeljka 24. septembra dalje. . Začetek-. ob 17. uri. Vpisujejo v -dvorani do pred začetkom turnirja. Tekmovalce bodo porazdelili po starostnih dobah. Partije bodo med 17. in 20. uro. Za najboljše so predvidene nagrade. • Čoln Vinicia Bottegara iz Ronk so neznanci ukradli na obrežju jadralnega društva v Tržiču. Škoda znaša 400.000 lir. vemo še, da so lani prepeljali 3.332.353 potnikov, kar je sto tisoč manj kot v letu prej. Približno dve tretjini potnikov sta se poslužili proge štev. 1 med Štandrežem in Sveto-gorsko postajo. Štirideset odstotkov ljudi je kupilo enkratne vozovnice, drugi pa so imeli abonmaje. Mestni avtobusi so prevozili 633.347 kilometrov, porabili so nad 200.000 litrov nafte. Druge službe, ki so v režiji občinskih podjetij, ne kažejo tako občutnega primanjkljaja, nasprotno po dokajšnjem času kažejo celo presežek. Služba za razdeljevanje električne energije kaže v lanskem letu dobiček 21.158.849 lir, leto prej pa so tu imeii 92.142.575 lir izgube. Pridobili so torej v enem letu kar 113 milijonov .'Or. Kako je bilo to mogo-čeT Poraba je narasla o< 44,4 milijona kVVh m 46,3 milijona kWh istočasno je vlada odobrila poviške prodajn#r‘-cen.- seveda so se povečali tudi nakupni stroški, saj kupuje goriško mestno podjetje elektriko od družbe ENEL. Prispel je tudi državni prispevek distribucijskemu podjetju, istočasno pa so znižali režijske stroške. Tako jim je uspelo odpraviti primanjkljaj. Nekaj podobnega, čeprav v manjši meri, se je pripetilo z mestnim metanovodom. Medtem ko so zabeležili v letu 1977 4.155.506 lir izgube so imeli lani 331.503 lire dobička. Vsota je malenkostna, je pa pomembna in jo je treba pripisati izključno večji porabi in zmanjšanim režijskim stroškom. Poraba je narasla kar za 21,5 od sto, od 10,9 na 13,2 milijona kubičnih metrov. To zlasti v raznih mestnih predelih, kjer so mnogi občani spremenili svoje ogrevalne naprave in se sedaj poslužujejo metana. Še večja bo poraba, ko bodo lahko uporabljala metan vsa gospodinjstva v Standrežu, Podgori in Lovniku, ki so bila povezana z napeljavo šele v zadnjem času. Precej dohodka je podjetje dobilo tudi od prispevkov zasebnikov za povezavo. Vedeti pa je treba, da se je lani cena metana v vsedržavnem merilu povečala kar dvakrat, goriško mestno podjetje pa ni imelo od tega zaslužka, saj je občinski svet sklenil le malenkostno zvišati tarife, ki so med najcenejšimi v I-taliji. Primanjkljaj pa je imela služba za razdeljevanje vode, čeprav se je tudi tu zmanjšal za pr.bližno dvajset milijonov. Lani so namreč zabeležili 74.966.942 lir primanjkljaja, leto prej pa 95.333.727 lir. Primanjkljaj pripisujejo povečini ceni jugoslovansko vode z Mrzleka (od tod dobijo približno polovico vode, ki jo potrebujemo v Gorici). Vedeti pa je treba da dobi goriška občina v ta namen dotacijo iz Rima in to dotacijo vnese v svoj proračun. Za tllllMttIHllIUIIIIItUllllllllllllllltlllllllHIIIIMHIHMIIIIIIIItimfttlllllllllllltItllUIHIIIIIMIIIIIIIIMIIMHIIIIIIIIIII si. Dalje, naj se pove javnosti, da je Štandrež s svojimi najboljšimi sinovi veliko prispeval k osrednji kulturi in v osvobodilnem boju še utrdil narodno zavest, ki je danes v oporo štandrežcem v boju za o-hranitev narodnostne identitete. Pravilnik natečaja, ki je odprt vsem posameznikom in kolektivom, predvsem pa mladim in ki se nepreklicno zaključi 6. oktobra ob 22. uri, je sledeč: 1. tehniko risanja lahko udeleženci prosto izbirajo; 2. velikost risbe je poljubna (priporoča se mera 30x40 cm); 3. vsakdo lahko predstavi največ tri dela; 4. ime, priimek, naslov tekmovalca ter morebitni opis dela naj bodo označeni na hrbtni strani risbe; 5. dela morajo tekmovalci izročiti do omenjenega datuma v Milan -baru ali Max-marketu v štandre-žu, oz. na sedežu SPZ v Ul. Malta 2. Komisija bo zasedala 13. oktobra in na podlagi primernosti in izvedljivosti osnutka podelila 1. nagrado v višini 60.000 lir oz. drugo in tretjo nagrado po 20 tisoč lir. Risbe, k' ostanejo last organizatorja, bodo razstavili v domu Andreja Budala. Lepše osnutke bomo objavili tudi v našem listu. Podrobnejša pojasnila lahko vsakdo dobi pri arh. Jožetu Ceju, tel. 31120, ali pri organizatorju v Standrežu. DANAŠNJI LETALSKI MITING Prikaz modela MB 339 Danes popoldne bo na mirenskem letališču miting, na katerem bodo predstavili novo vojaško letalo mačehi MB 339. Letalo, ki ga bo upravljal povelj nik Franco Bonazzi, predstavlja izpopolnjeno inačico modela MB 326, ki je opravil okoli milijon ur letenja v najrazličnejših pogojih. V celoti ga je zgradila italijanska industrija. Motor serije viper (rolls royce) v serijah izdeluje italijanska motorna industrija. Ponovni uspehi naših kotalkarjev Na državnem kotalkarskem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo v Pizi, so sodelovali tudi nekateri člani slovenskih društev »Oton Župančič* iz Štandreža, »Vipava* s Peči in »Polet* z Opčin. Kar se goriških tekmovalcev tiče lahko povemo, da so se člani pečanskega društva, ki so sodelovali v kategoriji »primavera*, v kateri je bilo 25 tekmovalcev, u-vrstili takole: Franko Pahor na 7. mesto, David Černič na 11. mesto in Aljoša Kuzmin na 16. mesto. V kategoriji najmlajših pa so sodelovala dekleta društva «Oton Župančič* in se takole uvrstila: Maja Pe-terin na 4. mesto, Barbara Mamolo na 12. mesto, Suzana Čeme na 35. mesto in Martina Briško na 36. mesto. Sodelovalo je 48 tekmovalk. V PRIREDB! MIKOLOŠKEGA KLUBA Prihodnjo nedeljo v Gorici tradicionalna razstava gob Razstava bo na zelenjadnem trgu Razstavili bodo nad 400 vrst gob Razstava gob je za Gorico postala že tradicija. Vsako leto in to že desetletja prirejajo goriški ljubitelji gob, ki so včlanjeni v »Goriški mi-kološki klub* razstavo raznovrstnih gob iz naše dežele in bližnje Slovenije. Kot nam je povedal predsednik omenjenega kluba Nino Nardini razstavijo vsako let več kot štiristo vrst gob, ki jih naberejo največ v sosednji deželi. Pri iskanju gob za razstavo sodelujejo tudi razne skupine in društva ljubiteljev gob iz Slovenije. Letošnja prireditev je bila najprej predvidena za nedeljo 23. in ponedeljek 24. septembra, zaradi suše pa so morali spremeniti datum, ke* nekatere vrste niso še zrasle. Pomanjkanje padavin prizadeva precejšnje probleme vsem tistim, ki se bavijo z nabiranjem in prodajo gob. V prejšnjih letih je bilo nam- NA POVABILO ZADRUŽNEGA GIBANJA Prihodnji teden obisk kmetijske delegacije SFRJ V petek in soboto si bo ogledala zadružne delovne organizaciji V okviru dobrih stikov, ki jih vzdržujejo kmetijske zadruge naše dežele s Slovenijo in tudi z drugimi republikami Jugoslavije, pride v petek, 28. septembra k nam na obisk delegacija zveznega sekretariata za kmetijstvo ter republiških sekretariatov. V delegaciji bo tudi zastopstvo zadružne zveze. Med dvodnevnim obiskom v naši deželi bodo obiskali nekatere kmetijske delovne organizacije Jugoslovanska delegacija bo v petek dopoldne obiskala zadružni hlev v Fraprotnem pri Nabrežini, sledil bo ogled drevesnice v Rausce-du ter kmetijskega razvojnega sre dišča v Rivoltu pri Codroipu. Po poldne bo v Ogleju, ob 19 30 pa se bo v Villa Chiozza srečala z dele- gacijo deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), deželnim od-borništvom za kmetijstvo ter zastopniki deželnega zadružniškega gibanja. Naslednji dan si bodo v Osoppu o-gledali zadružni hlev, v Campoformi-du zadružno mlekarne, v Artegni sirarno, popoldne zadružno vinsko klet v Krminu, srečanje pa bodo jugoslovanski gostje končali z obiskom na pokrajini v Gorici. V prihodnjem mesecu pa bo zadruga «Ars et labor* iz Vidma priredila za svoje člane študijsko potovanje v Slovenijo, kjer je v Ljubljani predvideno srečanje s predstavniki sindikatov in gospodarske zbornice. reč na pokritem trgu v Gorici vse živo okrog stojnic z gobami. Letos pa, kot so nam povedali prodajalci, je gob malo in se prodaja omeji le na majhne količine, medtem ko so lani prodajali tudi trgovcem iz raznih krajev severne Italije. Največ prodajalcev pride iz bližnje Slovenije, da z zaslužkom nakupi razne potrebščine za domačo rabo. Razstava gob bo v nedeljo, 30. septembra, od 9. do 20. ure. Ljubitelji gob bodo nedvomno prišli na svoj račun z razstavo. Nadškof Cocolin mašuje na Sveti gori Goriška nadškofija je z dvojezičnim javnim lepakom naznanila današnje pastoralno romanje goriških mestnih župnij na Sveto goro. Romarji se bodo ob 14.30 zbrali na Prevali, od koder se bodo peš napotili na hrib. Ob 16. uri bo v cerkvi maša, ki jo bo daroval nadškof Piefro Cocolin. Na Kekcu zbor primorskih kurirjev Na Kekcu so se sestali kurirji narodnoosvobodilnih odredov Primorske. Okoli 150 udeležencem je spregovoril Jaka Velikonja. Obudil je spomin na odgovorne naloge, ki so jih kurirji opravljali v osvobodilnem boju. Ob tej priložnosti so izročili osebna priznanja vsem kurirjem, ki so dopolnili 60 let. Najstarejši med njimi je bil 80-letni Mihale Brovč iz Koritnice pri Grahovem. Ob tej priložnosti je z recitalom nastopila osnovna šola iz Solkana. Včeraj zjutraj je prišlo v Ulici Carlo Porta do manjšega trčenja dveh avtomobilov fiat 128, ki sta jih upravljala Arrigo Marri in Paolo Mangan, Pri trčenju na srečo ni bilo ranjenih, škoda na vozilih pa je precejšnja. ODGOVOR SOCIALISTIČNEMU SVETOVALCU Župan pojasnil, da ni bil možen sporazum z lastniki Verdija za preureditev odra Varnostna naprava na odru bi stala skoraj sto milijonov lir Letošnje gledališke predstave v manjših in manj primernih dvoranah Goriški župan Pasguale De Simone je včeraj odgovoril socialističnemu svetovalcu Marku Waltritschu v zvezi z njegovo interpelacijo o možnosti uporabe dvorane gledališča Giuseppe Verdi za gledališke in glasbene predstave. Župan se v pismu najprej čudi, da se niso za stvar zanimali tudi drugi, saj bi bila morala stvar zanimati širšo goriško javnost. Izraža pa zaskrbljenost zaradi nastalega položaja. Občinska uprava si je prizadevala na več načinov, da bi dosegla ugodno rešitev. To izhaja tudi iz dejstva, da je bila konvencija, ki jo je občina predlagala lastnikom gledališke dvorane zanje boljša od one, ki jo je zahtevala dežela. Zasebnim lastnikom pa ni bilo do tega, da bi se v dvorani izvedla obsežna dela in da bi bili morali v zameno za to, dati nekaj deset dni letno dvorano na razpolago občiri za gle- •■iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiini ii ii minulimi Koncerti lud Šivan Musič Center priredi danes ob 21. uri v veliki dvorani UGG koncert znanega kitarista Berta Janscha. Šolske vesti so.sko sKrumsivo v uonci ou»e-šča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra t.l. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja. Kino Goricu VERDI 15.15—22.00 «Hair». Barvni film CORSO 15.30—22.00 «Buon comple-anno Topolino*. Walt Disney. Barvna risanka. VITTORIA 15.30—22.00 «11 caccia-tore*. R. De Niro in J. Casale. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 15.00-22.00 »Tornando a časa*. PRINCIPE 16.00-22.00 »Concorde affaire 79». Kovu Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 16.00-18.00-20.00 »Vratolomni superkaskader*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 16.00—18.00— 20.00 «Kung-fu borci za svobodo*. DESKLE 16.00—19.30 »Smrtonosno cvetje*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni — Bassi, Raštel 52, tel. 83 349. Razna obvestila Danes oh 11. uri bodo v razstavni dvorani goriškega avditorija odprli razstavo fotoamaterjev iz naše dežele, Slovenije in Koroške. V Števerjanu bodo pse cepili proti steklini v ponedeljek, 24. septembra, med 8. in 12. uro na trgu pred županstvom. Župan v štever-janu opozarja vse lastnike psov, da privedejo svoje pse na to cepljenje. Športno društvo »DOM* sporoča, da bo tečaj telesne vzgoje za osnovno šolo in vrtec ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Za sred njo šolo pa ob sredah in sobotah od 16. do 18. ure. Ritmična telovadba za srednješolke pa bo ob torkih in petkih od 16. do 17. ure. Vsi tečaji se pričnejo s ponedeljkom 24. septembra. Cepljenje psov proti steklini bo v Sovodnjah pri Kulturnem domu v torek, 25. t.m., od 8. do 12. ure, od 10. do 12. ure pa bo v Rupi pri gostilni Ožbot. Dne 26. t.m. pa bo cepljenje še na Vrhu in sicer od 8. do 10. ure. Slovensko planinsko društvo sporoča, da se predsmučarska in rekreativna telovadba za odrasle prične v petek, 5. oktobra, ob 20.30. dališke prireditve. Občinska uprava je tudi drugače pokazala željo, da bi zaaevo rešila, kajti dežela je dala v ta namen 48 milijonov lir, strošek pa bi znašal 97.200.000 lir. Razliko je bila pripravljena kriti goriška občina. Odgovor župana socialističnemu svetovalcu pojasni, kako je potekala zadeva, problema pa ne reši. Dejstvo je, da Verdijevo gledališče letos ne bo več uporabno za gledališke in glasbene predstave. Seveda se policijska oblast lahko premisli in mimo vseh obstoječih pravil da izredno dovoljenje zato, da se v gledališču vršijo tudi za druge predstave razen filmskih. V Italiji se lahko zgodi vse. Po socialistični interpelaciji pa se je oglasil tudi predsednik deželne gledališke ustanove Giuseppe Agati. Novinarjem je dejal, da bodo tudi brez Verdijevega gledališča priredili v Gorici italijansko abonmajsko sezono. Priredili bodo osem predstav, če ne bo Verdija bodo te v veliki telovadnici UGG. Vendarle zaradi tega ne bo v Gorico milanskega gledališča Piccolo teatro, prav tako ne pride v naše mesto gledališka skupina Tina Buazzellija. Prizadeti bomo seveda tudi Slovenci. Našo abonmajsko gledališko sezono smo imeli že več let v Verdiju ob veliki udeležbi. Sedaj bo treba najti drugo dvorano, ki seveda ne bo ustrezala tako kot Verdi zaradi akustike in zaradi velikosti odra. Prav. tako ne bo moč izvesti v Gorici celotnega obonmaja Glasbene matice, ki je letos predvideval gostovanje mariborske Opere in orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Rekreativno kolesarjenje po slovenskih vaseh Danes se bo odvijal po slovenskih vaseh na Goriškem kolesarski izlet, ki ga prireja mladinski odsek prosvetnega društva «Sovodnje». Proga bo dolga približno 30 kilometrov in jo bodo morale ekipe, ki jih bodo sestavljali od 2 do 4 člani prevoziti v čimbolj točnem času, treh urah in pol. Prijave za dirko se sprejemajo od 8.30 do starta, ki bo ob 9. uri izpred kulturnega doma v Sovodnjah. Vpisnina znaša 2.000 lir. Zvečer pa je na trgu prea cerkvijo praznik s plesom in na-grajevanje kolesarjev, ki so se u* deležili jutranje tekme. Kolesarska tura po goriški pokrajini Prireditelji predvidevajo, da * bo nekaj tisoč kolesarjev udeležilo današnjega kolesarskega izleta italijanske zveze za kolesarski turizem, ki ima vsedržavni značaj, m ki bo na progi iz Gradeža do Gradišča in nazaj. Udeleženci iz raz' nih italijanskih dežel so prišli ze včeraj v Gradež kjer so prenočili’ Tu imajo sedaj veliko prostora hotelih. Kolesarska kolona naj bi s® iz Gradeža pomaknila ob 8.30, P°~ bi kolesarje vodila mimo Ogleja Rudo, Vileš in Gradišče, zatem Zagraj, Martinščino, Doberdob i Ronke in mimo Redipulje, Šempetra ob Soči in Škocijana ob Soči nazaj v Gradež. Proga je dolga 72*-lometrov, predvidevajo, da jo boa kolesarski izletniki prevozili v tre urah. Na pol poti, v Gradišču, bo okrepčevalnica. Ob poti bodo na -zorovali prehode, tako da ne bo niče skrajšal proge. Vsak udeležen bo dobil spominsko kolajno. Pri organizaciji te velike man” stacije, ki je zelo primerna v.te/, jesenskem času, sodelujejo turist); na ustanova v Gradežu. kolesars društvi iz Tržiča in Como di K ' sazzo ter CONI. Izleti Prosvetno društvo »Skala* v G brjah priredi v nedeljo, 30. ,s®Ptena bra, enodnevni avtobusni izlet . Tržaško. V predpoldanskih uran bodo izletniki ogledali Rižarno ^ naravoslovni muzej, po kosilu neki kraški gostilni bo sledu ogled podzemske jame pri Bris kih. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^ Danes ves dan in ponoči Je Tržiču dežurna lekarna Rismonao-Ul. Toti 52, tel. 72-701. KITAJSKA AKUPUNKTURA terapija proti vsaki vrsti bolečine dr. GAETANO RIGGIO - Alfierijeva ulica 9 pomožni anestezist v tržiški bolnišnici Za prijavo pokliči 8 66 22 AUTO SACCHETTI servis za JbdjČA VOLKSWAGEN PDR5CH0 GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 nJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ KMEČKA BANKA USTAN0VUENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSI BANČNI USLUGI ■ MENJALNICA ZASTOPNIK ZA GORIŠKO Vojko Nardin GORICA - ŠTANDREŽ Ul. del Carso 67 -Tel. 81-318 Fi * fr— 3 L K-*' ,JLi 'I&5| ■ ij&iži « t!->i " v\* i POBUDE ZA TURISTIČNO VALORIZACUO NAŠIH BRD PRIREDIL CA JE MLADINSKI KROŽEK GORICA S kmečkih hiš na Krminski gori lep razgled do Jadranskega morja Mnoge stavbe na tej gori so ie popravili, druge pa, zapuščene, razpadajo Načrti in možnosti za razvoj kmečkega turizma tudi v naših gričevnatih krajih Že od srede sedemnajstega stoletja stoje nekatere hiše na obronkih Krminske gore. Leta 1636 je baron Luca del Meslri dal zgraditi veliko cerkveno stavbo, ki jo je videti iz daljave in ki daje svoj pečat Krminski gori. V bližini cerkve je nekaj starih hiš in vklesani napisi nam povedo, da so bile nekatere med njimi zgrajene že pred več kot tristo leti. Na eni je namreč vklesan datum 1651. Krminska gora dosega 274 metrov nadmorske višine. Višja je od bliž njih medejskega in farskega griča, ponekod celo višja od nekaterih kraških obronkov. Z nje je prelep razgled po vsej furlanski in bizja-ški ravnini, v daljavi je videti lagune v okolici Gradeža, tamkajšnje otoke in Jadransko morje tudi v tr-žiški okolici. Prav tako si je mogoče z vrha te gore ogledati slovenska Brda s svojimi številnimi naselji in gradovi ter v ozadju Julijske Alpe. Turistično je ta razgledna točka premalo izkoriščena. Do starodavne cerkve vodita danes dve asfaltirani cesti. Prva nas popelje skoro do te stavbe iz starega krminskega mestnega naselja. Cesta je široka, zgradili so jo s pomočjo dežele in pokrajine v drugi polovici šestdesetih let in je bila prva od številnih, ki so jih takrat na Goriškem modernizirali ali zgradili na novo z za konom o turističnih cestah. Zlasti Brda in Kras so s takratnim zako-mon precej pridobila. Ob koncu ceste, le malo daleč od cerkve, sta dve obširni parkirišči in tu gori prirejajo občasno tudi poletne praznike. Do cerkve je speljanih še nekaj j što s metrov neašfaltirane poti, do nje pa je moč priti tudi po stopnicah. Cerkev je sedaj v popravilu. Na nasprotni strani je speljana ozka asfaltirana pot na Subido. Pot se vije delno po jugovzhodni strani gore, zatem pa se gledalcu s furlanske strani skrije in se vije po severni strani mimo nekaterih kme-. čkih hiš, v katerih žive in delajo nekateri slovenski kmetje. Ta cesta je preozka, težko je dvema avtomobiloma če se srečata. Je pa zelo prikladna za izletnike - pešce, ki bi se radi sprehodili in prišli do Sirkove gostilne. Pravijo, da je stala vrh Krminske gore nekoč kamnita utrdba, ki sega še v predrimske čase. Tam so kasneje zgradili gradič. Na vsem pobočju Krminske gore pa so raztresene hiše. Nekatere od teh segajo v sedemnajsto stoletje, druge pa so bile zgrajene kasneje. Starejši ljudje pomnijo, da so bile zadnje zgrajene ali razširjene in popravljene tik po prvi svetovni vojni. Nekatere med temi hišami imajo še danes vidne sledove ravnih rdečih črt v njihovi sredini. Domačini si tega ne znajo točno razlagati. Najbolj verjetna bo najbrž teza, da gre za stavbe enega in istega gospodarja. Precej teh starih kmečkih hiš je danes zapuščenih. Skozi odprta vrata in okna ter tu pa tam odkrite strehe prihajata vanje veter in dež, tu pa tam se je trava že zarastla v špranje med eno in drugo opečnato ploščo, ki z drugimi sestavljajo pod kuhinje ali izbe. V teh hišah na Krminski gori so živeli revni kmetje. Njihovo življenje je bilo hujše od življenja kmetov v nižini. Bolj so morali garati, da so obdelovali vinograde sadovnjake in vrtove. V glavnem so bili to neke vrste koloni. Še slabše se jim je godilo kot drugim kolonom, saj so morali gospodarju dajati kar dve tretjini pridelka. Njihovo sadje in povrtnini so bili cenjeni v Krminu in še drugje. Živeli so svoje patriarhalno življenje in stari Krminčani vedo povedati, da so zelo radi prodajali vino v osmicah in da so ljudje v te osmice na Kr-minsko goro zelo radi zahajali. Tu gori si vedno našel muzikanta, ki je gostom v osmici postregel tudi z zabavnimi in poskočnim5 pesmimi. In ker je bilo treba na go«) po ozkih stezah, ki jim Furlani pravijo «trois», niso prišli v osmico niti domači niti državni policaji, da bi tam ugotavljali ali se spoštuje urnik zapiranja osmice. Pravijo, da so bili zaradi tega kmetje - koloni na Krminski gori najbolj navdušeni člani krminske mestne godbe. Osnova hiš na Krminski gori je podobna furlanskim hišam. Skoro vse So dvonadstropne, v pritličju so dnevni prostori, v prvem nadstropju pa spalnice. Tik poleg hiše imamo še v pritličju hlev, v prvem nadstropju pa senik. Več hišam je bila dodana posebna sobica, ki ji Furlani pravijo «puartefurdinape». Tu so s® domačini zbirali okrog ognjišča in klepetali o domačih stvareh v mrzlih zimskih večerih. Podobne dodatne stavbice opažamo v vsej furlanski nižini, visok dimnik je zgrajen ob glavni stanovanjski stavbi, še do pred nekaj meseci sta bili dve taki sobici v dveh stavbah na Krminski gori. O ponovni valorizaciji Krminske gore je bil govor na okrogli mizi, ki sta jo krminsko turistično društvo Pro Loco in briška gorska skup nost priredila prejšnjo nedeljo v Krminu. Čas trgatve ni bil morda najbolj primeren za sklicanje take okrogle mize, saj ni bilo na njej govora samo o Krminski gori, marveč o kmetijskem turizmu na splošno in na vsem področju Brd. Svoja poročila so podali deželni funkcionar geometer G. Battista Panzera, prof. Eraldo Sgubin in deželni funkcionar dr. Giancarlo Toffoletti. Zgodovinski in etnografski pregled življenja na Krminski gori je podal prof. Sgubin in njemu se lahko zahvalimo, da smo njegove podajanje na široko uporabili v našem članku. Seveda je bile precej govora o kmetijskem turizmu na splošno. Kljub vsem krizam se število turistov iz leta v leto veča, to tudi v I-taliji. Italijani kot turisti gredo zelo radi na morje in pozimi na smučanje v planine, medtem ko se je v drugih evropskih državah zelo razvil turizem na vmesnih področjih, zlasti v gričevnatih, ker je tu več miru kot v natrpanih kopališčih ali smučiščih in tudi ker so cene za prenočevanje in prehrano v takih krajih nižje kot v krajih, ki slovijo zaradi turizma. V nemško govore čih deželah pa se je zelo razvil tako imenovani kmečki turizem. V skoro vsaki kmečki hiši je moč najti eno ali dve opremljeni sobi za prehodne goste in tu je moč pokusiti tudi pristno kmečko jedačo, tako, ki je danes v mestih ne dobiš več. Tudi v Italiji si podobni razvoj želijo nekatere organizacije. V naših krajih je najbolj znana Agritu-rist. Podobna turistično opremljena kmečka stanovanja imamo v Apeninih, že precej v Toskani in tu pa tam v raznih krajih severne Italije. Taka vrsta turizma bi bila zelo pripravna tudi v naših Brdih, saj bi bil tu oddih združen s pokušnjo in nakupom dobrega vina in z izleti v razne zanimive kraje. Logično je, da zahteva kmečki turizem malo investicijo, logično pa je tudi, da prinese dohodek. Morda se v Brdih danes za dodatni dohodek ljudje ne zanimajo več, ker jim vino prinaša kar precej denarcev, vendar bi bilo primerno pričeti misliti tudi na tako dodatno obliko zaslužka. Ker je bila že glavna tema pogovora Krminska gora je prav, da omenimo še nekaj zanimivih stvari. Večina ljudi se je iz starih stavb izselila v ravnino in se zaposlila v industriji ali obrti. Do izseljevanja je prišlo skoro nujno, ker na Krminski gori ni vodovoda. Tisti, ki so tam gori živeli in še živijo, uporabljajo deževnico in jo hranijo v štirnah. Precej danes zapuščenih hiš je last kmetijskega veleposestva Angoris in čeprav se je pojavilo kar precej interesentov, da bi te podirajoče se stavbe odkupili, nima veleposestvo interesa, da bi jih prodalo. Od krminske občine hoče v zameno nekaj dobrega zemljišča v nižini. Občinska uprava si je vsa povojna leta prizadevala ohraniti Krminsko goro takšno, kot je bila. Bili so sicer v začetku šestdesetih let poskusi, da bi se pričelo na tej gori graditi brez vsakega načrta. Tj poizkusi pa niso uspeli. Danes je z regulacijskim načrtom Krminska gora nedotakljiva in najbrž bo tako ostala tudi v bodoče, potem ko bodo, najbrž že v prihodnjem letu, sprejeli nov regulacijski načrt. So pa na občini pripravljeni sprejeti vsako prošnjo za obnovitev že obstoječih hiš na Krminski gori, če bi se lastniki odločili ohraniti stavbo v bolj ali manj podobnih o-blikah, kot je bila zgrajena, upoštevajoč seveda sodobne potrebe družine. Nekatere teh stavb so novi lastniki že popravili. Ene služijo za normalno vsakdanje življenje, druge pa so vikendice. Seveda so bile stavbe popravljene in posodobljene, manjka pa voda. Na drugi strani Krminske gore pa je deželni par' na področju nekdanje vojaške smodnišnice. Dežela namerava počasi urediti ta park, tako da bo zares ostal nedotaknjen. Imamo kraje v neposredni bližini Gorice, ki so zelo pripravni za nedeljski turizem in tudi za kmečki turizem. Krminska gora, vsa naša Brda, Kalvarija, itd., so kraji kamor se že usmerjajo ljudje iz mest, ki si žele vsaj nekajurni oddih po nevrotičnem mestnem življenju. MARKO VVALTRITSCH Sodobna vprašanja v širšem svetu v ospredju seminarja mladih v Bohinju Letošnjega seminarja se je udeležilo precej mladih iz zamejstva ■ Poudarek na sodelovanju mladih ob meji Ena izmed zapuščenih kmeških hiš na Krminski gori. Ko bi jo popravili bi v njej dobili sodobno in udobno enodružinsko stanovanje Konec prejšnjega tedna se je v Bohinju odvijal 8. seminar, ki ga je priredil Mladinski krožek iz Gorice pod pokroviteljstvom Mladinskega odbora pri Slovenski kultumo-gospodarski zvezi. Preko štirideset mladincev iz Gorice, Trsta in Benečije, predstavniki obmejnih občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije iz Sežane, Nove Gorice in Tolmina ter predstavniki občinske konference iz Radovljice, so se udeležili omenjenega seminarja, kar je letošnji prireditvi dalo še poseben pomen, saj so bili prisotni tudi predstavniki občinske konference iz Radovljice, ki so «gostitelji» omenjenega seminarja. Prvič so se namreč letos odvijala srečanja z mladinci iz Bohinja, s katerimi so udeleženci seminarja odigrali tudi prijateljsko nogometno tekmo. V svojem uvodnem pozdravu vsem udeležencem je predsednik Mladinskega odbora pri SKGZ Igor Komel poudaril, da je «sodelovanje zamejskih mladinskih organizacij z občinskimi konferencami ZSMS in drugimi društvi iz matične domovine predvsem v obmejnem pasu, ki je bilo vzpostavljeno v prejšnjih letih na skoraj vseh področjih, ena izmed osnov delovanja Mladinskega odbora pri SKGZ. Mladinski seminar krožka iz Gorice je ena izmed tistih prireditev, ki to že vzpostavljeno sodelovanje poglobljajo in pripomorejo k temu, da se mladi z obeh strani meje spoznajo in sklepajo prijateljske vezi, ki so bistvenega pomena za nadaljnjo skupno delovanje*. Povojna pot SFRJ iz ruševin, ki jih je pustila druga svetovna vojna, do prve konference neuvrščenih v Beogradu, osnove neuvrščenih in konferenca v Havani so bile glavne teme, ki jih je zamejski mladini predstavil predsednik komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman. V debati, ki se je po predavanju razvila, so se vprašanja usmerila predvsem na odnos, ki ga je imel »zahodni* tisk do vrha v Havani. «Govor Tita je jasno pokazal, da v sklopu neuvrščenosti ne moreta obstajati dva bloka ali različne skupi- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiniiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiHiiiHNiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMfiiiiiiiiMiiniiinn HiNiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiMiiiiiiniMiNitii iiiiiiiiimmiiiMiiiHHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin UMRL JE ZADNJI OD AKTIVNE ČETVERICE Aktivna četverica organizacije TICR v Čadrgu je vznemirjala s svojini delom fašistično oblast Revni kmečki ljudje v naših gorah so z bojem izražali svojo privrženost slovenskemu naroduPrenašanje slovenske literature čez staro jugoslovansko-italijansko mejo tudi v najbolj nemogočih razmerah Pred dvema mesecema smo se na tolminskem pokopališču poslovili od dobrega človeka in protifašista Jožeta Rutarja. Rojen je bil v Čadrgu 16. 3. 1902 in tu se je večji del življenja prebijal v revščini. Razen sestre Pepce je drugih 7 bratov in sester umrlo. Brat Franc je padel v prvi svetovni vojni, Miha je umrl v 31. letu starosti, Anica, učiteljica, ki je zbolela po premestitvi v južno Italijo, je umrla v svojem 28. letu. Z izselitvijo v Ameriko 1906. leta je hotel oče rešiti družino bede, a je tam kmalu umrl. Jože je bil narodno zaveden, mnogo je bral, ljubil svoj narod in materin jezik in se zanj boril. Že italijanska okupacija Primorske 1918. leta je budila v njem skrb za obstoj slovenske manjšine in odpor proti krivcem. Nasilno zatiranje slovenske besede, ukinitev slovenskih šol, prosvetnih in drugih društev ter gospodarskih ustanov, ga je gnalo v podtalno dejavnost proti italijanskemu fašizmu. Poleti 1926. je Tone Rutar organiziral ilegalno protifašistično celico v Čadrgu. Štirje člani, pokojni Ježe, njegov brat Miha, Jakob in Matija Rutar Kumrova, so bili zelo borbeni tigrovci. Z njimi so tvorili aktivno skupino Srečko Šorli, Maks Rejec, Vlado Kogoj v Tolminu, Tone Leban, Ivan Rejec in Jernej Lužnik v Žabčah, a v Volčah učitelj Tone Majnik in Franc Fortunat in drugi ter v Ušniku Lojze Šavli. V veliki meri so dopolnjevali dejavnost te skupine dijaki italijanske tolminske gimnazije zlasti Lojze Valentinčič s Kozaršč in Tone Laharnar s Šentviške gore, ki sta večkrat organizirala in z drugimi dijaki nosila knjige v Beneško Slovenijo. Dejavnost tolminske skupine je bila povezana z Rudijem Uršičem, Andrejem Manfredo in drugimi v Kobaridu, s Stankom Kamenščkom v Ročinju, Francem Marcino na Mostu na Soči, Bertijem Rejcem, Zorkom Jelinčičem, Avgustom Sfiligojem in Frančeškinovima v Gorici. Tigrovci v Čadrgu so p>rejemali abecednike Prve korake v Tolminu in Gorici, ilegalni protifašistični tisk od Srečka Šorlija, in Jerneja Lužnika. Velik del vaščanov v Čadrgu je bral ilegalno literaturo, a šolarčki so do- Objavljamo eno izmed slik slovenskega fotografa Stojana Kerblerja z naslovom «Koline», za katere je dobil absolutno prvo osebno nagrado na trikotni fotografski razstavi Koroška - Slovenija - Furlanija -Julijska krajina, ki jo odpro danes zjutraj, ob 11. uri v razstavni dvorani Avditorija v Ulici Roma v Gorici. Ta trikotna razstava zavzema iz leta v leto večji pomen, izmenoma se vrši v eni izmed treh dežel. Na prejšnjih razstavah so tepe uspehe dosegli tudi slovenski zamejski fotografi Miha Rutar bili abecednike in fantje so jih skrivaj učili slovenskega branja. Vsakd-dnevne fašistične izvidnice iz Javor-ce so bile stalno na preži v vasi, ki je bila za hitre hodce le dve uri oddaljena od meje, a dostop do meje je zapiralo v letnem času 9 fašističnih in finančarskih postojank. Jernej Lužnik je z največjo zanesljivostjo vsak teden in včasih večkrat v tednu prenašal čez takratno mejo iz Jugoslavije velike količine slovenske in italijanske antifašistične literature. Varno je vodil mnoge ogrožene slovenske in italijanske protifašiste čez mejo na gorskih grebenih. Konec jeseni 1929 je po zvezah prišel italijanski antifašist iz Milana v Žabče, kjer so ga tigrovci skrivali 4 dni, da se je umiril vihar v gorah. Nato sta ga Jernej Lužnik in njegov brat Franc z velikim naporom spravila preko zasneženih gora, ker ni bil primer no opremljen za gore. Ilegalni tisk, ki ga je Lužnik skrival v votlinah v prepadnem bregu Zalaščice, je sam nosil, včasih Šorli, več let v Gorico Zorku Jelinčiču, nato v delavnico Hilarija Frančeškina. Redno ga je oddajal Šorliju v Tolminu, Lebanu v Žabčah, ki ga je raznašal vodjem celic v Poljubin, Ljubin, Most na Soči, Zatolmin in drugam, Šorli pa v Volče, Kozaršče, Čadrg, Zatolmin, a za Kobarid in Bovec se je posluževal sprevodnika Devetakovega avtobusa Dorija Korena, za Gorico sestrične Kati Lenar in Rozo Obleščak; obe sta bili zelo aktivni. Celo vrsto dijakov je prejemalo iz Šorlijevih rok protifašistično literaturo. Za fašistične volitve 24. 3. 1929, ko so volivci smeli voliti samo fašiste s «SI» (da) ali «NO» (ne), so tigrovci po vseh vaseh natrosili protivolilne letake. V Čadrgu in Žabčah so ga vsaki družini stavili pod vrata. Podestat Marsan v Tolminu je Čadrškim gospodarjem obračal hrbet v svojem uradu, ker so le 4 iz Čadrga šli volit in še ti so volili NE. Po ukinitvi slovenskega učiteljišča v Tolminu so fašisti ustanovili italijansko gimnazijo. Tigrovci so se v protest odločili porušiti poslopje gimnazije. Po ogledu stavbe poleti 1928 sta Tone Majnik in Tone Rutai napravila odtis ključa, ki ga je naredil tigrovec Lojze Kavčič na Grahovem. Ponoči so iz Volč čez Sočo in Peteline nosili potrebno strelivo pokojni Jože, Tone in Franc Rutar iz Čadrga, iz Volč Tone Majnih in Franc - Fortunat. Za miniranje stavbe sta se zadolžila Jože in Franc Rutar. Prišla sta ponoči iz 9 km oddaljenega Čadrga v Tolmin. Svetla julijska noč, pogoste fašistične ob hodnice, ki so se srečavale na kri žišču pri stavbi gimnazije, in le 50 metrov oddaljeni sedež policije so bile velika ovira, da nista uspela iz- Jakob Rutar vesti akcije. Saj je bilo treba iz oddaljenega skrivališča čez čistino prenesti dve težki granati in bližal se je zor. Konec leta 1929 so pripravljali tudi ciklostilno tehniko v Čadrgu, a so jih prehitele aretacije, zato so nesli pisalni stroj in ciklostil v Ljubljano, da so v kleti hiše Danila Zelena razmnoževali tigrovsko literaturo. Med aretacijami slovenske mladine spomladi 1930. leta so bili aretirani Andrej Manfreda, Tone Rutar, Lužnik Jernej, a z begom čez mejo so ušli aretaciji Srečko Šorli, Tone Majnik, Franc Fortunat, pozneje pa sta pobegnila tudi Lojze Valentinčič in Tone Laharnar. Albert Rejec je moral bežati februarja 1929, njegov brat Maks, ki so mu fašisti zavrnili vse prošnje za učiteljsko mesto, pa maja 1929. Policija je zato z neprestanimi hišnimi preiskavami strahovala Rejčeve sestre v Tolminu, ki so povezovale Tolmin z Gorico in bile zelo prizadevne v ilegalni dejavnosti. V Gorici so bili zaprti Hi-larij in Sonja Frančeškin, dr. Avgust Sfiligoj z Bukovega pa odpeljan v koprske zapore, Zorko Jelinčič, glavni vodja ilegalne organizacije. Trenutno so odpadle vse zveze organizacije TIGR in kazalo je, da se je ne da obnoviti. Toda celica v Čadrgu je povečala obseg delovanja. Njen vodja Jakob se je s sestankom na planini Gonjač povezal s tigrovci na Jesenicah in Ljubljani z Bertijem Rejcem, Danilom Zelenom, Srečkom Šorlijem, Tonetom Majnikom in drugimi, a v Gorici z Ivanom Lebanom in dr. Josipom Potrato. Tigrovci z Jesenic so prinašali na takratno jugoslovansko - italijansko mejo orožje, strelivo in literaturo. Od tam, predvsem s planine Gonjač, so ta material člani čadrške celice nosili v Čadrg. Izmenoma so odnašali ilegalni tisk v Žabče Tonetu Lebanu, ki je tudi sam hodil ponj v Čadrg, v Tolmin Jožetu Šorliju, sestram Rejčevim in šorlijevim pri cerkvi, v Zatolmin Francu Šavliju, v Ušnik Lojzetu Šavliju, pa tudi v Kobarid, Volče, Ročinj in Gorico. Pri tem je sodeloval tudi Leban iz Žabč, ki je literaturo oddajal v Po-Ijubinju, Ljubinju, zlasti Francu Marcinu na Mostu, ki je imel večje področje. Pokojni Jože je nekajkrat nesel pošto v Gorico. Povezavo z Ivanom Lebanom in dr. Potrato sta vzdrževala Jakob in Matija Rutar. Sestajala st« se z Lebanom v Gorici, v Žabčah, v zvoniku tolminske cerkve in mu izročala literaturo. Ko se je nekega dne Leban vozil z vlakom v Gorico, je pustil v vlaku na polici paket literature, ker je stala na goriškem pzronu sku pina fašistov. Nato je z avtom prehitel vlak v Ti žiču, t:da zavitka z literaturo ni bilo več na polici. V Kobaridu je sodelovalo več ti Matija Rutar grovcev. Jakob se je dogovoril z Jankom Manfredo, da preskrbi nov fašistični izum puške za izstreljevanje ročnih bomb na daljavo. Janko je dobil puško od podoficirja in javil Jakobu v Čadrg z razglednico: «Krava je na prodaj*. Vojaško poveljstvo je kmalu odkrilo tatvino. Prijeli so podoficirja in iskali Janka, ki je pobegnil. Jakobu, ki se je pripeljal s kolesom pred Manfre-dovo hišo, je Jankova mama pravočasno namignila, da je zbežal. Med zasledovanjem je odred vojakov, ki se je vračal z Vršna, odkril Janka v šupi pri kmetu Blevku v Sma-steh. Z vrvmi zvezanega s0 ga vodili v Kobarid in v sili je povedal za skrito puško. Policija v Tolminu in v Gorici ga je do krvi pretepala, a Janko ni izdal tovarišev. Bil je obsojen pred posebnim sodiščem v Rimu na 15 let ječe. V tem času so tigrovci v Čadrgu ustanovili tajno knjižico in mladinsko društvo. Jože je odgovarjal za knjige, ki so jih posojali vaščanom. Pri policijski hišni preiskavi so mu pobrali koš slovenskih knjig, ki jih je moral v spremstvu policije nesti v Tolmin. Tudi z zavojem ilegalne literature so ga fašisti ustavili na poti v Tolmin, a jih je ukanil. Čadr-ški šolarji in mladina so postali u-porni. Učiteljice niso ubogali, niso hoteli obleči balilske uniforme in se udeleževati fašističnih proslav. Če so morali obleči v šoli črne srajce, so med potjo pobegnili in nato zmetali skozi okno v učilnico balilsko uniformo. Učiteljica je bila v uporni vasi brez moči. Bila je osamljena in še ponoči je strašilo okoli šole. Jakob je bil v poletju mlekar v planini Dobrenjšči. Skrivaj je podnevi ali ponoči hodil za mejo na sestanke z Danilom Zelenom, Albertom Rejcem in drugimi. Pastir Miha Janež je pazil, da bi ga ne zalotili faiiisti, ki so imeli kasarno nad stajami in so zaradi nadzorovanja mlekarja vedno čepeli v stanu. Jakob se ni smel oddaljiti brez njihovega dovoljenja. Zvečer je zaklenil vrata stanu in Mihu naročil, naj ne odpre. Ko so drugi pastirji in fašisti trdno zaspali, se je izmuznil skozi malo odprtino za ovce pod stanom in hitel na mejo ali v planino Gonjač. Moral se je vrniti pred 3. uro, da je budil pastirje in ni nihče sumil o nočnem pohodu. Bila je stiska s časom, kajti Dobrenjšče v Gonjač je dve uri hoje. Fašisti so se zjutraj do 10. ure zadrževali v stanu zlasti v deževnih dneh. Po njihovem odhodu na patruliranje je Jakob pohitel na mejo, da se je vrnil pred fašisti, ki so ob vrnitvi takoj prišli v stan. Šlo je včasih za las. Tigrovci onstran meje so vselej nestrpno čakali Jakoba, ki je sicer vedno uspel prinesti poročila in odnesti ilegalni tisk, ki ga je dobro Jožef Rutar - Žefovc skril. Huda nadloga so bili psi v fašistični postojanki. Jakob je primešal drobno stolčeno steklo v kroglice zabeljene polente, ki so jih p6i hlastno požirali in nato drug za drugim poginili. Fašisti so zaman razmišljali o pasji bolezni. Ilegalni protifašistični tisk je prihajal po več kanalih čez mejo na Primorsko. Mnogo so ga znosili Lucija Kenda in Loj v Baški grapi in rutarski tigrovci. Franc Fortunat je z oboroženo trojko po bčgu aprila 1930 prihajal, enkrat tudi Tone Majnik, na Volčansko, kjer so trojko prejemali posamez dijak Lojze Valentinčič, Fortunatov brat Miha in Marija Majnik, ter na šentviško planoto, kjer je bil doma Fortunatov spremljevalec, drzni tigrovec Štefan Rjavec. S Šentviško goro je bil povezan le Lojze Šavli iz Ušnika in do njega je hodil po literaturo Stanko Pervanja s šentviške gore. Poleg prinašanja literature in o-rožja ter. nošnje ekrazita v planino Gonjač, ki sta ga za tigrovce pripravljala v' Volčah Miha Fortunat, brat Franca Fortunata in Franc Jug v Volčanskih Rutih, so čadrški tigrovci vodili mnoge ogrožene slovenske in italijanske antifašiste čez mejo. Izmenoma jih je eden iz Čadrga pričakoval na Brežiču v Tolminu ter jih z znaki in gesli prepoznal. Včasih so to srečanje z begunci opravile sestre Rejčeve, čadrški tigrovec pa jih vodil v Čadrg. Iz Gorice jih je običajno poslal ali pripeljal Ivan Leban, ki jih je sprejel in spoznal po znakih in gešlih na dogovorjenem kraju ali v stanovanju. Da so bile težave za ubežnike in vodiče, so dovolj zgovorni sledeči primeri: Mica Sfiligojeva, ki je bila izpuščena iz rimskih zaporov, je pribežala kot drugi v Tolmin, nato v Čadrg. Jakob jo je vodil v visokem snegu čez Dobrenščo, odkoder sta rabila do meje, namesto ene celih 8 ur. Spremil jo je do Boh. Bistrice, sicer bi nikoli ne prišla z gora. Zaradi izčrpanosti je hudo zbolela. Sestro dr. Potrate sta vodila dva, a so se zaradi snežnega meteža vrnili. Ko se je vihar unesel, so šli z njo Jakob, Matija in Fr. Kavčič. Po prihodu ponoči januarja 1932 v planino Govnjač, so odkopali s strehe stanu sneg, odtrgali desko in zlezli skozi streho v stan, kjer so čakali jutra. Spremili so jo do Boh. Bistrice. Na povratku so se med sneženjem in meglo zgubili. čakali so v snegu, da se je za hip megla dvignila, se orientirali in srečno prešli zasnežene vrhove. Dr. Potrato, ki ’e Jakobu v Gorici povedal, da mora bežati, je v Tolminu TONE RUTAR ne, četudi je nastala skupina »radikalcev*, ki pa je izšla z zadnje konference poražena. V svojem govoru je tudi poudaril, da neuvrščeni niso «prenosni pas* varšarskega bloka, saj je to pokazal razplet dogajanj v Havani in zaključna resolucija, ki je izšla iz letošnjega vrha*, je poudaril Jože Hartman. ZSMS ima • sedanji jugoslovanski stvarnosti prav gotovo važen pomen saj predstavlja osnovno organizacijo mladine sosednje države. Prav zaradi tega je bila na seminar povabljena predsednica komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS Tatjana Suhodol-nik, ki je v svojem predavanju orisala delovanje mladinske organizacije sosednje republike in splošno organiziranost mladih v Jugoslaviji. Problematiko Slovencev v Italiji in cilje, ki si jih je zastavila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, je v svojem predavanju orisal tajnik omenjene organizacije Dušan Udovič, ki je poudaril predvsem najvažnejšo nalogo, ki si jo je SKGZ zastavila na zadnjem občnem zboru — globalno zaščito. »Globalna zaščita mora biti osnova vsakršne naše akcije in za dosego tega cilja se moramo boriti vsi Slovenci, ne glede na politično prepričanje in strankarska določila.* Osrednje predavanje letošnjega seminarja je bilo prav gotovo predavanje Danice Mariok, ki je udeležencem prikazala važnost skupinske dinamike pri delovanju v raznih organizacijah, krožkih in drugih društvih. Skupinska dinamika je važna predvsem pri delu z mladimi, saj ni vseeno, kako mladinca uvrstimo v delo v organizacijah. Način dela z mladimi, kako jih približamo raznim dejavnostim in kako vodimo seje, so bile namreč jedro predavanja Danice Mariok. Po uvodnem delu, v katerem je predavateljica prikazala kaj je pravzaprav grupna dinamika, s katero se je večina udeležencev spoprijela prvič, se je pričel glavni del, kateremu so sledili praktični prikazi po skupinah. Razdeljeni v dve skupini so udeleženci diskutirali o mladinski problematiki in skušali praktično preveriti to, kar jim je Danica Mariok prikazala. Sobotno popoldne je bilo namenjeno rekreaciji. Zamejski mladinci so se namreč srečali s predstavniki OK ZSMS iz Radovljice, ki so jih peljali najprej na ogled Bohinjske Bistrice, njenega kulturnega doma in muzeja, nato pa so odigrali nogometno tekmo. Zaključek 8. seminarja je predstavljala okrogla miza o mladinski problematiki v zamejstvu in o obmejnem sodelovanju. Okrogla miza ‘je bila prirejena po delu po skupinah. Vsaka skupina je morala pripraviti poročilo, o katerem se je potem razpravljalo. Pri okrogli mizi je bila poudarjena pomembnost pričetja zbiranja mladih v Beneški Sloveniji, kjer se tudi ustanavlja slovenski mladinski krožek. Skupina mladih iz Benečije je bila tudi prisotna na letošnjem seminarju, kar je prireditvi dalo še poseben pomen, saj je prvič, da se tako številna skupina mladih iz Benečije udeleži seminarja. Letošnji seminar je prav gotovo poudaril vlogo in pomen, ki ga i-majo taka srečanja kot priprava mladincev na delovanje v krožkih in raznih organizacijah. Mladi, ki so se udeležili seminarja, so gotovo odnesli precej informacij, ki jim bodo potem služile pri delu v naših mladinskih organizacij. BORIS PERIC (Nadaljevanje na 7. strani) Nedeljski izlet na Kekec Peljemo se iz Nove Gorice proti Kromberku. Pri gostilni »Hrast* (parkirišče) zavijemo na levo navzgor proti Damberju in še naprej po ozki asfaltirani poti do gostišča «Kekec» (307 m višine nad morje, od Hrasta do tu je približno 3 km ali peš 45 minut). V bližini Kekca je stala nekoč cerkvica Sv. Katarine, priljubljena izletniška točka Solkancev in Goričanov. Dominantno lego so ljudje že v davnih časih izkoristili tako, da so si tam postavil: utrjeno naselje, Gradišče, ki je bilo obljudeno že za časa Rimljanov. Pozneje v zgodnjem srednjem veku je tvorilo člen langobar-ske obrambne linije, ki pa ni vzdržal pritiska naselitvenega vala Slovencev. Sledovi obzidja so še danes vidni kljub poškodbam zaradi topniškega obstreljevanja v prvi svetovni vojni, ko so se bile tudi in na škabrijelu, sploh v letih 1916-17 hude in krvave bitke. S terase gostišča se odpira krasen pogled na ravnino, Kras, Brda in posebno ponoči na morje, luči dveh Goric. V neposredni bližini je velik parkirni prostor in prav tam se začne markirana pot, ki nas pripelje po enourni hoji mimo njiv in gozdičev na vrh škabrijela (646 m). Razgled na Kras. Vipavsko dolino, Trnovsko in Banjško planoto, Grgarsko kotlino, Sveto goro, Brda, furlansko nižino in morje. Vrnemo se po isti poti h Kekcu. Tisti, ki pridejo iz doline peš si lahko izberejo kot varianto za povratek romantično stezo, ki pripelje po zahodnem pobočju v kratkem naravnost v središče Solkana. ZDENKO VOGRIČ GORIŠKI DNEVNIK OB IZIDU LETNEGA «POROČILA» O DEJAVNOSTI ŠOLE Ob 70 - letnici Glasbene matice tudi za minulo sezono bogat obračun Razširitev dejavnosti tudi na Kanalsko dolino (Ukve) - 636 gojencev v osrednjih' šolah in podružnicah - 25 javnih nastopov gojencev in trije diplomski koncerti, gostovanja v SFRJ, Avstriji in Italiji - Kvalitetna abonmajska sezona Ob vsakokratnem začetku šolskega leta Glasbene matice se pojavi običajno tudi «Letno poročilo* o delovanju glasbene šole in koncertnih prireditvah v prejšnjem šolskem letu. Tako je tudi letos, ko imamo pred seboj «Po-rcčilo» v običajnem obsegu in tudi sicer z običajnimi podatki, ki pa iz leta v leto potrjuje rast in trdoživost te naše glasbene ustanove, ki nam je vzgojila že na desetine in stotine poklicnih glasbenikov in nudila na tisoče in tisoče mladim glasbeni pouk in jim vcepila ljubezen do glasbe. »Poročilo* pa je letos še toliko bolj zanimivo, ker je posvečeno sedemdesetletnici tržaške Glasbene matice, kar je ravnatelju šole prof. Svetku Grgiču nudilo priložnost, da je podal kratek hi-storiat Glasbene matice od njene ustanovitve preko požiga Narodnega doma, v katerem je imela svoj sedež, in do njenega vstajenja iz razvalin fašističnega razdejanja in obnove že v prvem letu svobode. Svoje šolske mreže je najprej razpela na Tržaškem in Goriškem, toda deželna ureditev države ji je narekovala, da se razvije v vzgojno ustanovo deželnega značaja in tako zajema vso slovensko mladino od Milj do Trbiža v Kanalski dolini. Tak razvoj je seveda terjal svoj čas - in z njim nastajanje ustreznih pogojev, ki so dozoreli najprej v Beneški Sloveniji, kjer je bila v šolskem letu 1977/78 odprta podružnica šole GM v Petjagu, v minulem šolskem letu pa tudi v Kanalski dolini, kjer je bil odprt v Ukvah v okviru tečaja slovenskega jezika tudi tečaj glasbene vzgoje in ob koncu šolskega leta prirejen tudi prvi javni nastop njenih gojencev. Glasbena matica je tako sedaj ustanova deželnega značaja, s tem pa se je povečala naša družbena odgovornost za njeno rast. Prof. Grgič zato upravičeno pravi. da «pri tej rasti, ki ni vedno lahka in enostavna, je še naprej in mogoče bolj kako prej, potrebna svežih sokov in enotnih nastopov, kajti sedanjost ne samo glasbenega, temveč vsega našega, kulturnega in narodnostnega življenja sta odvisni tudi od te-{ega. kako bomo znali našim vzgojno izobraževalnim - ustanovam in organizacijam zagotoviti trdnejši položaj*. In še: «Glas-bena matica, ki si kljub neštetim posegom še ni izvojevala javnega priznanja in podpore, je te trdnosti še zlasti potrebna. Ne nazadnje pogojuje njeno nadaljnjo rast tudi vprašanje prostorov. Svojo dejavnost bo lahko popolneje razširila le v širših in usposobljenih prostorih.* Vodstvena struktura Glasbene matice in njene glasbene šole doživi od enega do drugega občnega zbora kakšno manjšo spre- membo in dopolnitev. Iz seznamov pa je razvidno, da v njej še ni predstavnikov iz Benečije in Kanalske doline. To bo najbrž stvar prihodnjega občnega zbora. Pedagoško vodstvo sestavljajo poleg ravnatelja in podrav-natelja (Svetko Grgič in Silvan Križmančič) še člani umetniškega sveta, ki jih je sedem, in pa zbor rednih profesorjev in zunanjih sodelavcev, ki jih je v minulem šolskem letu bilo 57, seveda za obe osrednji šoli v Trstu in Gorici in za vse podružnice. Temu umetniškemu in pedagoškemu zboru je bila v šolskem letu 1978/79 zaupana vzgoja 636 učencev od skupnega števila 685 na začetku šolskega leta vpisanih, Za individualni pouk se jih je vpisalo 534, za zborovsko petje pa 151. V teh številkah niso vključeni gojenci, ki so obiskovali tečaj za pihala in trobila v dolinski občim. Po predmetih je bilo skupno število gojencev od pripravnice do višje šole naslednje: klavir — 218, teorija in solfeggio — 185, pevski zbori — 151, harmonika — 149, kitara — 37, violina — 32, solopetje — 12, violončelo — 10, flavta — 11, kljunasta flavta — 15, klarinet — 6, trobenta — 5, oboa — 3, klavičembalo — 1, pozavna — 1, rog —1 itd. Pouk harmonije je obiskovalo 14 gojencev, pouk glasbene zgodovine 15, klavirske spremljave 11, komornih vaj se je udeleževalo 27 gojencev, orkestralnih vaj pa 17. V harmonikarskem ansamblu je nastopilo 39 gojencev itd. Seveda pa se vzgoja ni omejevala samo na pouk, pač pa tudi na nastope gojencev, ki niso samo sestavni del pouka, marveč največkrat tudi bistvena komponenta našega prosvetno - kulturnega življenja. Takih javnih nastopov je bilo od 18. decembra lani, ko je bil na sporedu prvi, pa do 8. junija letos, nič manj kot 25 vključno s tremi zaključnimi a-kademijami in harmonikarskim večerom, katerim pa je treba dodati še 3 diplomske koncerte dveh absolventov šole GM (Tea Košuta - klavir, Iztok Kodrič -violončelo). Ti javni nastopi sp bili v raznih , krajih, v glavnem pa tamj kjer delujejo podružnice glasbene šole na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. Na njih se je poslušalcem predstavilo hkrati po več gojencev v solističnih in skupinskih nastopih. Vse trj zaključne akademije in harmonikarski večer so bili v tržaškem Kulturnem domu. Poleg tega so posamezni gojenci glasbene šole sodelovali še na 28 prireditvah raznih prosvetnih društev in ob drugih priložnostih (proslave, redne šole itd.) v zamejstvu ter na šestih gosto- Sredi septembra 1954 se je na valu Radia Koper prvič pojavila zamejska oddaja »Sosednji kraji in ljudje*. Od takrat do danes se je zvrstilo že zelo veliko število teh oddaj, ki vsako nedeljo privabljajo k radijskim sprejemnikom naše rojake, od tik ob meji ležeče Doline, pa vse do zadnjih zaselkov Beneške Slovenije in Kanalske doline, močno pa je poslušana takorekoč po vsej Sloveniji. In v vsaki od teh oddaj je^ prisotna urednica Neva Lu-keš s prispevki, reportažami in v zadnjem času tudi z izvedbo oddaj. Jubilej oddaje je torej tudi njen osebni jubilej, prvo vprašanje pa sem ji zastavil kako je bilo v začetku? Bilo je težko. Magnetofona skorajda še poznala nisem, o delu z njim niti pojma nisem imela. Pa so me postavili pred dejstvo, da začnemo s takimi oddajami, ker so potrebne in sem začela. Če bi me sedaj moji mladi kolegi videli, s kakšnimi magnetofonom sem tedaj «operira-la», bi se od srca nasmejali. A tedaj so bili pač takšni časi in tako je bilo treba začeti in de- Miiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinmiiiiiii n iiiiimi iiiimi Hlinili mil 111111111111 mi mi iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinii,,,,,n,„n,m,ll(| LITERATURA IN SPOMINI HKRATI Šentanel, moje življenje Avtor Mitja Sipek pripoveduje svojo in zgodbo svoje vasi v klenem Vorančevem jeziku, polnem žlahtnih prvinskosti Koroške vanjih na Koroškem (Pliberk, Celovec), v Sarajevu, v Mariboru, v Oderzu in spet na Koroškem. V šolski dvorani v Trstu so bili še štirje nastopi v okviru ciklusa oddelka za staro glasbo. Gojenci šole GM so nastopili tudi na nekaterih mednarodnih tekmovanjih in dosegli pomembne uspehe. Na mednarodnem tekmovanju v Alassiu je dosegel prvo mesto harmonikarski ansambel in Rojac Corrado na harmoniki- -solo, na tekmovanju v Anconi sta sodelovala dva harmonikarja, na mednarodnem tekmovanju glasbenih šol v Stresi pa je kar več ansamblov in gojencev zavzelo prva ali druga mesta. Mladinski pevski zbor je sodeloval na zveznem festivalu v Celju in se primerno uvrstil. Toliko o delovanju šole GM, sama Glasbena matica pa je seveda tudi v minulem letu poskrbela za že tradicionalni koncertni abonma, v okviru katerega nam je nudila 9 kvalitetnih solističnih in komornih koncertov v Trstu in 5 v Gorici, poleg tega pa je organizirala še 7 drugih koncertnih prireditev, gostovanj in koncertov za mladino, vključno z gostovanjem ljubljanske Opere (Evgenij Onjegin). Skratka, Glasbeni matici in njeni šoli se imamo zahvaliti, če smo bili tudi na glasbenem področju živo prisotni v tržaški kulturni stvarnosti minulega leta in sezone in če je ta prisotnost bila v vseh ozirih na visoki ravni. JOŽE KOREN Medtem ko ansambel Slovenskega stalnega gledališča študira prvo delo na repertoarju nove sezone, dramo Etbina Kristana «Kato Vranko-vič, je SSG že gostovalo v Ljubljani in v Kočevju z uspešnico lanske sezone — «Ivan Vasiljevič«. S tem delom bo v oktobru nastopilo tudi na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Na sliki: Anton Petje in Stojan Colja v komediji Bulgakova lllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIimillUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIimUllllHHIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OB 25-LETNICI ENE NAJBOLJ POSLUŠANIH RADIJSKIH ODDAJ Zamejske oddaje Radia Koper «Sosednji kraji in ljudje» 28. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROV V GORICI Presenetljivo nizka raven v skupini moških zborov Prva nagrada ni bila podeljena - Boljši so bili ženski zbori - Neustrezno zastopstvo iz Slovenije oziroma Jugoslavije Razgovor z urednico Nevo Lukeševo lavcih, njenih izkušnjah in predvsem o težkih začetkih, najzvestejših sode-o pomenu in namenu tovrstnih oddaj lati. Ko sem delala prve intervjuje, sem bila sama bolj prestrašena od intervjuvancev samih. Počasi sem se učila, naši ljudje so se me tudi navadili in tako sem dobila kar vzdevek «go-sva z magnetofonom», ali «tista od nedeljskih oddaj*. Kako daleč, daleč je že vse to. — Sodim, da je osnovno poslanstvo oddaje enotno obravnavati slovenski zamejski prostor, ki ga še, kljub določilom italijanske u-stave, nekateri še vedno delijo na dva dela. So 'te oddaje uspele združevati, je naš radio pravilno opravil svojo nalogo in kakšen je položaj danes? — Da je Radio Koper uspešno opravil svojo nalogo obveščanja slovenske in italijanske javnosti o življenju in problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da je s tem pomagal utrjevati tudi prijateljske vezi med slovenskim in italijanskim narodom, je točn0 in neizpodbitno. Da so t-mel e Med mnogovrstno in zelo raznoliko literaturo, ki jo, in to je popolnoma prav, dobivamo v čedalje večjem številu na naš knjižni trg, zavzema knjiga Mitje šipka »Šentanel, moje življenje* vsekakor izjemno mesto. To je namreč delo, ki so literatura in spomini hkrati, knjige, v kateri se spominsko vedenje in pripoved tako tesno izprepletata s čisto književnostjo, da je obe tkivi težko ločiti in hkrati tvorita enovito in prepričljivo celoto. Mitja Šipek, je takorekoč novo ime v naši književnosti in lahko zapišemo, da je s svojim prvim obsežnejšim delom stopi! naravnost v slovensko književnost. Sicer pa je o avtorju zelo lepo in točno zapisal dr. Franc Sušnik naslednje: «Bil je dogodek za brzni, brum-ni Šentanel, ko se je Kolmanov Tevžej (to je naš avtor Mitja šipek) namenil v Maribor na klasično gimnazijo. Ta šola z latinščino in Homerjevo grščino je irhela dobro veljavo; Plemelj je za svojo ljubljansko vseučiliško matematiko rad imel študente s te gimnazije. Šipkov prefinjeni jezikovni čut in logična zgrajenost sta sad tudi te šole. Pustil .je šolo, bil je Mitja par tizan, na prevaljskem okraju je vodil agitrop in za rojstni dan ravenske gimnazije. 1. koroški festival 15. oktobra 1945. Potem je bilo treba velike krepke, žilave volje, da je izpolnil leta študija in se vrnil kot diplomirani inženir metalurgije. Od vsepovsod so ga rodne korenine vlekle nazaj, l^hko bi bil profesor učenjak. Tudi pisatelj Tudi gledališki umetnik. I.ahko kmet na očetni domačiji, dedini. Postal je koroški fužinar in nje govo področje v železarni je kun trola kakovosti*. In Mitja Šipek je prijel za pero, da bi popisal kot Kolmanov Tevžej svoja mlada leta in svoj rodni Šentanel, vas, ki leži na levem bregu Meže, na južnem pobočju strojnskega masiva, povsem na avstrijski meji, na višini 688 metrov. Tako nam v uvodnih poglavjih riše svojo mladost, izredno plastično je podana podoba njegovega očeta, pa tudi številnih sovaščanov, zlasti pa še predvomo vzdušje na vasi, ki jo bilo trpko, pomanjkanja polno in težko. Slikoviti so tudi opisi in upodobitve posameznih vaških čudakov, pri tem pa ne smemo pozabiti na lokalno koroško narečje, ki zveni podobno kot Varančeva samorastniška slovenščina. In prav ti krepki domači izrazi, za katere moraš večkrat kar pogledati v priloženi slovarček, dajejo delu ne samo avtentičnost, temveč tudi tisti literarni čar, ki je šipkovemu pisanju samo v prid. Potem sledimo avtorju v Maribor. kjer začenja nabirati prvo učenost na gimnaziji, kjer se v strogo katoliškem internatu srečuje z ozkostjo, nesvobodo in kar nanj vpliva prav nasprotno, kot pa bi želeli njegovi dušni pastirji. In že je tu vojna, nemška o-kupacija in vse, kar je začelo pretresati in gnesti naše ljudi v Šentanelu. Ljudje se diferencira jo. nemčurji planejo na dan in Šipek se čeprav kamaj dorasel fant, odloči za pravo pot. za pot sodelovanja v narodnoosvobodil nem boju. Te strani, in teh v knjigi ni ma lo. so iskren, plastičen in prepričljiv prikaz dejanj in dogajanja na tem kotičku naše zemlje rned vojno, hkrati pa so tudi dragocen prispevek k zgodovini našega bo- ja, saj popisujejo območje, od koder imamo bolj malo pričevanj in spominov na tiste hude čase. Pri tem pa .je treba Šipku tudi priznati, da je zavoljo resnice ki je tudi ena izmed pogojev literature, svoje partizanstvo popisal zelo realno, nič ga ni olepšal, ni mu pripisoval nikakršnih heroičnih prilastkov, s tem pa je svojo vas, ljudi in sebe prikazal še bolj reliefno in človeško ter jim dal zares poteze veličine in enkratnosti. Tako vstaja skupaj z našim avtorjem pred našimi očmi skoraj pol stoletja zgodovine vasi Šentanel, vstajajo pred nami šentanel-ski samorastniki v vsej svoji originalnosti, lokalni barvitosti, enkratnosti in globoki človečnosti, prikazani so nam v najrazličnejših situacijah, od hudih pomanjkanja "fllnih let do še hujših medvojnih let, ko so ostali zvesti svoji zemlji, jeziku in narodnosti pa tudi svojim običajem in nekakšni tisti prastari, skoraj mitološki prvinskosti. ki smo jo prvič v naši literaturi lahko že zasledili v Vo-rančevih delih. In tudi če bi kdo morda Šipku lahk očital izreden in pomemben Vorančev vpliv, bi s tem nikakor ne mogel zmanjšati vrednosti njegovega pisanja, saj je prav on kot Voranc črpal iz svojih ljudi, sebe in svojih tel, ki niso r.ič drugačne kot Vorančevi ljudje in zemlja. Tako bomo torej šipkovo knjigo prebrali kot osebne spomine in kot kroniko niegovege rojstne vasi Šentanel. Toda ob teh spominih bomo hkrati in ponovno doživljali živo tudi predvojne socialne in politične razmere na Koroškem «šentanel, moje življenje* je iz dala založba Rorec v opremi Cvete Stepančičeve. D.2. tudi oddaje za zamejstvo vsaj majhen delček zaslug pri tem, pa vsaj upam. Da je danes položaj čisto drugačen, kot je bil pred 25 leti, pa tudi drži. Marsikaj se je spremenilo, marsikaj izboljšalo, slovenska narodnostna skupnost v Italiji se zaveda svojih pravic in ve, da si jih bo lahko priborila le če bo v svojih temeljnih zahtevah čim bolj enotna. — Drugo pomembno poslanstvo oddaje je stik z matično domovino. Pri tem ste tesno sodelovali z družbeno - političnimi organizacijami na obeh straneh meje, posamezne pobude pa so verjetno prihajale kar iz dogodkov samih, ali pa kar neposredno v sami oddaji. — Povezava slovenske narod-notsne skupnosti v Italiji z matično domovino je tako občutena, da je morala le-ta priti do izraza tudi pri mojem delu in tudi v vsebini oddaj. Dragoceni so mi bili napotki, ki sem jih lahko prejemala od enih ali drugih in lahko rečem, da bi brez takšnega sodelovanja tudi moje delo ostalo brez haska in uspeha. — V dveh in pol desetletjih ste navezali kar najtesnejše stike s poslušalci. Kaj je pomenil ta kontinuirani stik za rast vaše oddaje? — Dosti — vse. Ko me naši ljudje, ki jih obiskujem na njihovih prireditvah, sejah, sestankih pozdravijo «0, ie prišla Neva», mi dajo največje priznanje, ki sem si ga kdajkoli zaželela. Upam, da bo tako tudi vnaprej. — Okrog sebe ste zbrali širok krog sodelavcev. Katere uvrščate med najbolj zveste? — Sodelavcev sem imela res dosti in to zelo dobrih. To je priložnost, da se jim še enkrat zahvalim. Najprej pa mi dovolile, da se spomnim tistih, ki jih ni več, ki pa so bili tako priljubljeni in cenjeni, da se jih bo marsikdo, z menoj vred, s hvaležno-c st jo spomnil: igralca Modesta Sancina, Valerije Silove in Rika Pertota. Dolga leta sta mi pri urejanju in snemanju oddaj pomagala kolega Frenk Mele in Angel Bertok in tudi njima sem dolžna zahvale. No, vseh ne bom naštevala, ker bi sicer morda koga nehote izpustila. Naj povem samo, da sta sedanji moji najzvestejši sodelavki Leli Nakrsto■ va in Meri Rojc, oziroma Pepa in Marika. ki ju vsi poslušalci tako dobro poznajo. Tudi njuna je zasluga, da je nedeljska oddaja tako poslušana. —- S prehodom na ločene valo- ve se je program Radia Koper, namenjen zamejstvu, še- bolj razširil. Poleg nedeljske imamo že nekaj let oddajo «Med rojaki v zamejstvu*, ki je po novem na programu ob 'sobotah, v kratkem pa bo šla v eter še ena oddaja, ki jo bo Radio Koper pripravljal skupaj s tovariši iz Maribora in kjer se bodo srečavali problemi vseh Slovencev v zamejstvu (razen v Italiji še v Avstriji). Ali lahko ob tej in tudi siceršnji raz- širitvi programa za zamejstvo govorimo morda tudi o novem konceptu vaše nedeljske oddaje? — O novih oddajah, ki naj bi povezovale Slovence na Koroškem in v Italiji lahko rečem le to: iz srca si želim, da bi do takih oddaj prišlo, ker sem trdno prepričana, da bi bile obojestransko zaželene in koristne. Verjetno bo-L. O. V skupini moških zborov so bili trije, ki delujejo v samostojni moški sestavi: zbor «Vres» iz raven na Koroškem, zapadnonem-ški «Vocal Ensemble Trageser* iz Freigerichta in «Akademiska Sangforeningen* iz Helsinkov, Finske, edini iz mešane sestave je bil moški del mešanega zbora iz Leningrada. Pričakovali bi torej kolikor toliko dobrih rezultatov, vendar je bilo tu povprečje najnižje in je popolnoma logično. da ni moglo priti do prve nagrade, ker se niti eden zbor ni predstavil dovolj izdelan po vokalni plati, bodisi dovolj dognan v oblikovanju. Relativno najboljši je bil Akademski zbor iz Helsinkov, ki je nazorno interpretiral Saltarelle C. Saint Saen-sa in Etyde forsommarvind H. O. Donnerja. Zbor sestavljajo mladi glasovi, deloma še ne povsem razviti, kar seveda predstavlja velike težave za dosego potrebne zlitosti in tonske enovitosti, kar smo čutili zlasti v večjih dinamičnih razponih. Seveda, z intenzivnejšo glasovno pripravo bi lahko zbor dosegel večjo pevsko ubranost in tudi interpreta-cijsko učinkovitost. Po mojem mnenju je sporna razvrstitev zbora iz Tragesera in iz Leningrada, ki mu gre prednost. Pri oceni gre sicer za desetinke razlike, vendar je prvi zbor pokazal premalo v pogledu intonacije, homogenosti, zlitosti, voiuminoeno-sti, pa tudi kar zadeva interpretativno plat, ki je bila kaj skromna, če izvzamemo edino relativno ubranejšo ir. prepričljiveje izvedeno Von der Nachtigall H. Poosa. Sicer pa smo tudi od zbora iz Leningrada pričakovali večjo dovršenost v pogledu čistosti v vertikali, homogenosti v skupinah in s tem popolnejše zlitosti zbora. Pa tudi program bj lahko bil bolj pretehtano izbran. Zbor iz Raven na Koroškem, ki ga vodi požrtvovalni Jožk0 Kor, je pel pod nivojem, ki ga je pokazal na mariborskem tekmovanju, kjer pa so se tudi pokazale šibke strani v pogledu glasovne izobrazbe. No, tokrat še posebno pri obvezni, ko so prvi tenorji takoj že na začetku padli in nadalje tendirali navzdol, pa izstopajo glas v baritonih, popuščanje homogenosti v naraščanju do hipnih razpršenosti glasov, kar (Nadaljevanje na 7. strani) IIHIIHH||||||||||IIHinHIIIIHHIIIIIinillllllHllllllllHlt|inillHHIHllllllHllfHIIIIHHIIIIIHIIIIIHnilHHHHIIIHIIIIIIIIIIIIHUIUI!lim>nillllllllHllllimillUIIIIIIIIIIII|l||||| ZBORNIK INŠTITUTA ZA SLOVENSKO NARODOPISJE -... - -------- .j. , J, - . - ,ul ^ Peti zvezek «Traditiones» Posvečen je pretežno etnologu Niku Kuretu za njegovo sedemdesetletnico, uredil ga je Milko Matičetov Slovenska akademija znanosti in umetnosti združuje v svoji sestavi tudi več znanstveno-razis-kovalnih inštitutov. Eden od teh je Inštitut za slovensko r.arodo-pisje.Ta inštitut objavlja izsledke svojega raziskovalnega dela prispevke sodelavcev v posebnem zborniku, ki nosi naslov TRA-DITIONES. Pravkar .je izšel peti zvezek, ki nosi oznako 5-6 in se nanaša na leti 1976 in 1977. Uredil ga je Milko Matičetov, posvečen pa je slovenskemu etnologu sodelavcu instituta Niku Kuretu, ki je pred dvema letoma praznoval sedemdesetlethico svojega življenja. V počastitev svojega sodelavca, njegovega življenske-ga jubileja in štiridesetletnice znanstvenega delovanja, so mu kolegi z inštituta posvetili zbornik znanstvenih razprav, ki poleg običajnega naslova Traditio-nes. nosi še dodatni naslov Kuretov zbornik. Gre za obsežen zbornik znanstvenih razprav, poročil. kritik, zapisov, ki odsega preko 400 strani in ki dostojno predstavlja stanje slovenskega narodopisja ter vrsto slovenskih etnografskih delavcev vseh generacij. Ne gre sicer za to, da bi kritično ovrednotili zbornik znanstvenih razprav in poročil, ker je to stvar strokovnjakov. Zbornik pa vendarle prikazuje stanje neke naše vede, ki je tesno povezana z ljudskim življenjem; vsebuje pa tudi obilico dragocenega in tudi širše zanimivega gradiva, da je njegov izid piotrebno zabeležiti. Ker je zbornik posvečen Niku Kuretu je urednik zbornika napisal za uvod posvetilo, Vinko Novak, je v posebnem članku prikazal etnološko delo Nika Kureta. Helena Ložar-Podlogar pa je prispevala Kuretovo bibliografijo etnoloških objav. Temu uvodu slede sestavki, ki jih je urednik zvrstil jx> abecednem redu avtorjev. Nemogoče je našteti vse naslove, kaj šele prikazati probleme in vprašanja, kj jih avtorji v njih načenjajo. Prispevki segajo na področje materialne in duhovne kulture, ki jih raziskuje etnografija. Razen tega pa je objavljenih v zborniku soraz-meroma precej sestavkov sodobnih strok, od filologije do prava. Znani podoben zbornik — tako pravi urednik Matičetov v uvodu, — je bil objavljen leta 1939 in posvečen takratnemu starosti slovenskih etnologov Niku Župančiču. Takrat je pri zborniku sodelovalo 19 avtorjev, sedaj jih je 31, med njimi sedem žensk, kar kaže na porast znanosti vsaj v pogledu števila sodelavcev. Značilno za sedanji, Kuretov zbornik pa je tudi dejstvo, da je v njem objavljenih nekaj prispevkov tujih znanstevnikov. Sicer pa se omejimo vsaj na prikaz nekaterih sestavkov domačih avtorjev. Milko Matičetov piše o imenu cvetice narcise in pri tem obširno prikazuje, kjer vse raste ta rastlina in kakšna imena ima na slovensko-istrskem področju. Pavle Blaznik piše o etnografskih poberkih iz loških deželsko sodnih protokolov 17. stoletja. O zemljiški lastnini v slovenskih goricah je napisal kritičen prispevek Angelos Baš. O bajeslovnih izročilih za kraške vode piše Ivan Gams. o situlski umetnosti p>a Stane Gabrovec. O pustovanju v Metliki po prvi svetovni vojni piše zanimivo Jože Dular, Zmaga Kmer analizira pesem SI. Rii. (Nadaljevanje na 7. strani) se je ponovilo tudi v Mokranjčevi Njest svjat. Oblikovanje linij pri obvezni ni doseglo potrebne reliefnosti, predolge pavze so P0: vzročile občutek razrahljanosti celote. Relativno najboljše, a še ne povsem sproščeno interpretirano, je bilo Lottijevo delo, med tem ko Ježevi Verzi niso dosegli potrebne nazornosti. Nekoliko boljši so bili štirje ženski zbori, pravzaprav ženske postave mešanih zborov iz Leningrada, madžarskega komornega zbora iz Budimpešte, zbora I Mi-nipolifonici iz Trenta in zbora iz S. Giovanni Valdarno. Tudi pri teh ni prišlo do prve nagrade in je to tudi popolnoma pravilno. Saj ni bila dosežena potrebna vokalna dovršenost, pri treh zborih pa sm0 zabeležili le po dve pevsko ubrano in muzikalno nazorno izvedeni deli: pri zboru iz Trenta (Vier Licdor n is dem Junbrunnen J. Brahmsa, Pater noster B. Johanssona), iz Budimpešte (Salve regina G. P. da Pa-iestrine, 3 Studies for whistling group A. Koszevvskija) in zbora iz Leningrada Vesna idet A. Ge-čaninova, Ti zapaj mne... G. Svi-ridova), škoda, da je dirigent, drugače precej dobro vokalno pripravljenega zbora iz Budimpešte, izbrai dve za še ne dovolj razvite sopranske glasove pretežki deli: La udi alia Vergine Maria G. Verdija in Ha ha! This vorld doth passe Th. Wee!kesa, pri katerih so za dekliške glasove v razvoju težko izvedljive višine. Drugo nagrado so dodelili zboru iz Leningrada, tretjo pa zboru iz Budimpešte. Pri tem tekmovanju ljudskih pesmi je tekmovalo devet mešanih, pet moških in dva ženska zbora. Nesporno prvo mesto je pripadlo zboru Lučnica iz Bratislave, drugo zboru iz Leningrada, tretjo nagrado pa je prejel zbor Vox humana iz Romunije. Med moškimi zbori pa so prva tri mesta dodelili: akademskemu zboru iz Helsinkov, I Minipolifooici iz Trenta in Vocal Ensemble Trageser iz Freigerichta. Med ženskimi je prvo mesto zasedel madžarski zbor iz Budimpešte, drugo I Minipolifonici iz Trenta. Moški zbor Vres iz Raven na Koroškem je bil zadnji, prav tako zadnji, z občutno nizko oceno, Komorni zbor iz Nove Gorice. Ob rezultatih zborov iz Jugoslavije na mednarodnem konkur-zu se moramo resno zamisliti iu še vprašati, ali take ocene oziroma taki rezultati koristijo zboru ali bolj škodujejo prestižu države, ki jo na mednarodnem kon-kurzu predstavljajo. Kajti ti zbori, hoteli ali ne hoteli, predstavljajo ali bolje kažejo na nek določen nivo, vsaj tako rezonirajo poslušalci. Je pa vprašanje, če je nivo v resnici zares tudi tako nizek. Razumljivo bi bilo in pametno, poslati na mednarodni konkurz najboljše, kar naj bi tudi prinašalo k splošni zborovski kulturi in krepilo vzpodbudo za nadaljnji razvoj v dotični državi ali pri narodu in v mednarodni areni jačalo njegov prestiž v pogledu prizadevanj za glasbeno in splošno kulturno rast. Na drugi strani pa ni dovolj jasno, kako, da do tega ne pride. 6 tem bi bilo nujno potrebno temeljito razmisliti in tudi nekaj storiti. Kar zadeva delo in priprave prireditev tako simpozija, kakor še posebej organizacije in izpeljave tekmovanja, mislim, da lahko damo vse priznanje vodstvu zbora «C. A. Seghizzi* in njegovim članom, ki so opravili svoje delo z veliko pwžrtvovalnostjo. IVAN SILIČ BERITE REVIJO »■IM m i 1 nwi J''IHIIIIHIIIIf IHHHIHIIHHHHHHfHHHHIHHIIHIIIIIIItllHHHHIHHHIHIIHIIIIHHIIHIHIIHIHHIIIHHHIIHHnitlllHIHHHHHIIHHIHHHHIHHHIIIHIIIIinHHIHIIIHHHinillllHIIHIIHHIHHHIIIHHIIHHHIHHIIIHHIIIHHHIIHIII^ Deset let dirigenta E. Krizanovskega na vodstvu ricmanjske godbe na pihala Ricmanjska godba na pihala pod vodstvom Enija Krizanovskega še vedno z uspehom nastopa po vaških šagrah, na slovenskih in italijanskih praznikih. Danes bo nastopila v Nabrežini na prazniku «ARCh z zabavnim promenadnim koncertom. Za to priložnost nam je dirigent in profesor Enij Kriza-novski orisal svoje že 10 letno delovanje v ricmanjski godbi. Maja 1969 sem prevzel mesto dirigenta in učitelja godbe na pihala iz Ricmanj s sedmimi godbeniki. Bili so: Just Uervatič, Milan Komar, Mario in Edvin Komar, Jordan Kralj, Mario Marsič in Anton Švara. Na začetku sem naletel na didaktične glasbene težave pri godbenikih in tudi pri jeziku samem, saj ne znam dovolj slovenščine. Vendar sem z razumevanjem začel spoznavati ljudi, ki so me zares toplo sprejeli. Ta ko sem začel z glasbeno šolo, da bi z novimi mladimi močmi krepil godbo samo. Prvi moji gojenci so bili: Dori jan Komar in Maksimilijan Komar, Fulvio Slapnik, Franko Zupin, Sergij Pregare, Mauro Keber in Ugo Rojc, ki so se kmalu pridružili godbi, a nato so trije že odstopili. Glasbena šola se je iz leta v leto krepila, saj se je mladina iz vasi in okolice začela zanimati za tovrstno glasbo, ki je bila toliko časa zanemarjena pri nas v Trstu. Gotovo niso vsi moji gojenci vztrajali do konca, saj je šola zahtevala obilo dobre volje in glasbene sposobnosti. Medtem pa so stalno prihajale nove moči, celo tri dekleta, ki sedal aktivno in z uspehom sodelujejo pri godbi. Ta teden smo celo dobili še mlado dekle iz Boršta. Loredano Uervatič, ki igra na flavto. Tako sem prišel letos na prag svojega 10-letnega delovanja v godbi, s katero vsak teden vadim nove glasbene motive v društvenih prostorih Babne hiše v Ricmanjih. Že decembra lani smo skušali s sodelovanjem Glasbene matice in njenega sedanjega ravnatelja Sveta Grgiča okrepiti že ustanovljeno glasbeno šolo, da bi imeli tudi v dolinski občini center za pihala in trobila. Tako bi mladi godbeniki lahko pristopali k različnim godbam v Bregu in se tudi stalno izpopolnjevali v godbenih inštrumentih. Vendar upam, da bomo imeli naslednje leto več glasbenih učite-liev, kar bi omogočilo obširnejše delovanje šole same. Le tako bi okrepili tovrstno glasbeno življenje pri Slovencih v zamejstvu in zlasti Bregu*. Kot že omenjeno, bo danes ob 15. uri izvajala ricmanjska godba na pihala v Nabrežini na prazniku «ARCh koncert, ki bo obsegal poleg šopka narodnih slovenskih koračnic še: P. Vidalejevo moderno ritmično simfonijo iFollie 50», moderne melodije Hansa Kolditza «American Journal* (ameriški časopis), Offenbachovo simfonijo «Orfej v peklu» s solo izvajanjem 14-letnega Marina Marsiča, in venček ruskih pesmi Otte Lindeman-na «Tarnanja Volge*. Program bosta povezovali članici godbe, in sicer v slovenščini Anita Bertocchi in v italijanščini Liliana Križanov-sky. Z dvojeznično napovedjo želi ricmanjska godba na pihala skupaj z dirigentom dokazati, da spoštuje italijanski narod, s katerim ie v vsakdanjem stiku, in širiti slovenske motive in slovensko be-sedo kjerkoli nastopa. Rosana Purger Maksimilijan Komar ŽE DOLGO LET SE NAM NI OBETALA TAKO BOGATA TRGATEV KOT LETOS V Bregu in Miljskih hribih se brajde nasmihajo wT~f bogato obložene in nnbrekle odzrelega grozdja Razgovor ob dobri kapljici z vinogradniki iz Boršta, Mačkolj in od Korošcev Kmet mora vse leto pridno delati in ne sme niti za trenutek pomisliti »a možnost, na nesrečo, da bo na hmcu leta ostala klet prazna in shramba brez ozimine. Trgatev pade že v jesenski čas, ko je listje uvelo in trava rumena. Trgatev je, Po senu, poljskih pridelkih in otavi, eden zadnjih naporov, potem je s trtami vso zimo, tja do meseca Starca mir. V Bregu in Miljskih hribih so hrajde in paštni nasmihajo bogato obloženi in nabrekli od zrelega grozdja. Na pobočja, zasajena z malva-tijo, sovinjonom, refoškom in merlotom, že mesece in mesece neusmiljeno bije sonce in to je prvi po-!oj za dobro vino. Pred leti smo bili vajeni, da je Pred vsako hišo bilo na kupe sodov, lodric, bednjev, kad in brent, Ib so se močile in tako že kakšnih ftirinajst dni pred trgatvijo ustvarjale značilno vzdušje radosti in do-brovoljnosti. Zadnja leta, posebno odkar so v nižinskem delu Brega tovarne in naftovod, pa je na dvo- pri polnjenju novih steklenic. Potem nam je Zoran povedal, da «mnogo let nazaj ni kazalo tako dobro, ko letos. Še več, paziti moramo ,da nam grozdje ne dozori preveč, ker se skvari potem preveč alkohola in premalo kisline. To pa ni več tipično za naša vina, temveč za furlanska. Njihova vina so bolj vodena, bolj redka. Kot vse kaže torej, bodo letos vina v Bregu precej podobna sosednjim furlanskim. Kar se tiče zaroda, ga je letos precej. Toda mošta bo manj, ker se je pri grozdju pojavila posebnost, ki se pripeti le vsakih petnajst ali dvajset let. Jagode imajo običajno po dve koščici, letos pa jih je pod lupino štiri ali pet. To seveda znatno zmanjšuje količino mošta.!' Kaj pa suša, kako je letošnja suša vplivala na grozdje in trte'.’ »Grozdje je to leto trpelo sušo cd cvetenja naprej in trpi še sedaj. Posledica tega je manj mošta. Stare trte sicer občutijo sušo manj, ker so bolj odporne in ker imajo globlje razpete korenine. Pravzaprav — če .J J Brente in brentači na dvorišču dščih manj posode in pp, . naših .. vaseh manj vrenja kot nekoč. Trgatev pa je le trgatev, in četudi je bolj intimnega, družinskega značaja. ker so danes vinogradi manjši In jih je mnogo manj kot nekdaj, j° vseeno doživljamo polno in bi nam brez nje bilo leto okrnjeno za lepo in koristno navado manj. Naš sprehod po Bregu in v Korošce je pokazal, da je večina kmetov Je tik pred tem, da se spusti z brentami in brentači med plante in Pobere letošnji pridelek. V Borštu smo stopili k Plenče-Vim. Pravokotno cementno dvorišče Pred hišo je zgovorno kazalo na zad-»je priprave. Gospodar Ljubi Peta-r<» je bil v njivah. Doma je bil sa-[no sin Emil, študent ekonomije, "l pa se v prostem času rad in z ljubeznijo posveča gojenju trt. »Vinograde imamo na Selemon-Ju, v Snožah in nekaj malega na Bejni. Vsega skupaj je približno šti-ti tisoč cim, po domače. Trte so Po večini stare, nove so samo ti Ste, ki jih pod sadimo.* Katere vrste trt pa gojite? »Največ je bele malvazije, odgo-varja Emil, za to pa pride sovinjon, Peka j malega pa imamo tudi drugih sort. Od črnega pa refošk, merlot in frankinjo. Grozdja ne sortiramo. Saj pri nas Pibče nima sortnih vin.* Kako pa bo letos z »bendimo*. Je bilo naš obvezno vprašanje.? »Letos kaže zelo dobro tako po "valiteti kot po kvantiteti. Grozdja je več kot lani in tudi lepega in toplega vremena je bilo na pretek, "Ur je zelo važno. Kar se pa su-Se tiče, menim da našim trtam ni 1'eliko škodila. Njena ost se ne bo *ui dosti poznala.* Skratka — Emil je že vnaprej z letino zadovoljen. Preden smo se Poslovili smo vprašali še, kako kaj "rietija nasplošno? «Letos smo nakupili nekaj novih strojev: traktor, Plug, frezo in atomizer. V hlevu sta še vedno dve kravi in to predvsem zato, ker je trtam nujno potreben hlevski gnoj. Kar imamo vi-Pogradov, jih z očetom zlahka obdelujeva,’ novih pa zagotovo ne bova nasajala. Moj kruh bo drugje. Vendar, kakorkoli že, v njivo ved-P° rad stopim, posebno ljubezen in Pugnjenje čutim prav do vinogradništva.* Tako. Emil Petaros je sedel spet P knjigam (tudi kot študent je re-Sen, vesten in uspešen), mi pa v »Ho in naprej, do Mačkolj. Zoran Parovel se z vinogradništvom ukvarja poklicno, njegova "hietija je organizirana kot industrija. Njegovo vino je znano da-eč pa Tržaškem in Goriškem. Zo-fan je kot vinogradnik zgleden, ker Poleg tega. da obdeluje svoje vinograde ter polni in razvaža vino, se budi neprestano izobražuje in si bo-Sati znanje, zato da bi se v svoji stroki čimbolj izpopolnil. Od znanja in izobrazbe na področju enologije pa je tudi močno odvisna kakovost končnega izdelka, to je tri-vetrt litrske steklenice s Parovelo-vo etiketo, ki jo natakar servira 8ostu. In starodaven pregovor pra-H. da dobro blago se samo hvali. Zorana smo zasačili v kleti, ravno (Foto Mario Magajna) • I. * k 4 » sf. % » • ■>- * *■ so prav obdelane, jih suša letos ne bi smela tako hudo prizadeti. Mlajše trte pa so bolj delikatne in ne katerim se bo poznalo na rasti. Za radi pomanjkanja vode, se je pri mladih trtah ustavila rast. Tem trtam pomagamo tako, da jih dobro pognojimo ter jim pustimo krajše mladje. Do naslednjega leta si bodo že popolnoma opomogle. Tu je dobro, da se držimo starejšega načina gojenja, ko so puščah samo po eno mladico. Jaz jih namreč pustim tri ali štiri, kot je trta.* Katere sorte pa ti gojiš? «Od belih vin izključno malvazijo, od črnih pa refošk in merlot.* No, kako bi svetoval kmetom, kako naj letos tretirajo grozdje in vino? «Za tiste, ki tržejo zgodaj, je vreme neugodno, ker je previsoka temperatura in se grozdje ogreje, jagode se pri razpoklinah oksidirajo in kmalu potem, ko se grozdje zmelje, mošt zavre. Nevarno je tak mošt pustiti predolgo na tropinah, ker dobi okus po kuhanem. Vina s takim okusom, so vina globokega Juga. Da do tega ne pride, moramo imeti prezračeno klet z mrzlimi cisternami ali sodi. Pri predelavi mošta pa moramo paziti na naslednje. Takoj ko pripeljemo grozdje domov, ga moramo posuti z metalbisulfitom v razmerju: 20 g na 100 kg. Na ta način bomo razkužili vse kvasovke, ki so grozdju škodljive ter o-hranimo tiste, ki predelujejo sladkor v alkohol. Po možnosti pomagamo s svežimi kvasovkami. Kdor ne želi imeti vina z visoko barvo, mora takoj po štirih urah vrtja spraviti mošt v sode. Prva pretočitev sledi po treh ali petih dnevih, da se iz vina odstranijo usedline in bisulfit. Po vseh teh fazah pa nesem svoje vino analizirati, zato da ugotovim: stanje kisline, stanje alkohola ter, če je sladkor povret ali ne.» Koliko vina misliš, da boš pridelal letos? «Računam na kakih 250 hektolitrov, to je približno 35.000 buteljk. Odjemalcem prodajam samo svoje vino. Ko ga zmanjka, morajo pač počakati na naslednjo trgatev. Sicer pa vestno skrbim tudi za razširitev proizvodnje. Vsako leto vsadim 1500 do 2000 novih trt. Trte po desetih letih vržem ven in vsadim nove. Letos sem kupil še devet novih cistern in prav danes mi pripeljejo novo, vodoravno stiskalnico. Zoran govori o svojih trtah in o vinu, ki ga prideluje s strokovnostjo, pa tudi z veliko ljubeznijo. Ko ga človek vidi pri delu, bi rekel, da je kar zraščen z zemljo. Poguma in volje pa mu tudi ne manjka. Srečno! Pa hvala. Vemo. da trgatev ni vsa v grozdju, ki ga družina veselo nabira in pripelje domov. Ne samo z grozdjem, temveč tudi s posodo moramo ravnati umno in pazljivo, če želimo imet; zdravo in okusno vino, in če hočemo, da se ne bo ob prvi to-• pleti skisalo. O čistoči vinske po-| sode in kleti nam je izčrpno govoril Vitja« Sancin iz Doline, ki je na univerzi v Ljubljani tik pred diplomo iz kmetijskih znanosti. Najprej nekaj besed o nori posodi: »Kadar vinogradnik nabavi nove sode in lodrice, naj se najraje odloči za hrastov ali kostanjev les. Da jim odvzamemo tanin — spojino, ki je v lesu in zaradi katere se vino pokvari, jih moramo oprati z raztopino kuhinjske soli v razmerju 0,5 kg na 10 litrov vode, ali z 0,3 -0,4 kg sode solvay, vedno na 10 litrov vode. Nato vse to dobro izplak nemo in sod še enkrat opremo z razstopimo 300 - 400 g žveplene ki sline na 10 litrov vode. Ko sod dobro izperemo, pustimo, da se posuši.* Kaj pa tisti sodi, iz katerih smo komaj izpraznili vino? «Tiste sode takoj operemo in ko jih peremo močno potresamo. Važno je tudi, da odstranimo vinski kamen — to naredimo z verigo — kar starejši neradi slišijo. Sod nato pu stimo, da se temeljito posuši in šele potem zažveplamo z 1 - 1,5 gr žvepla na hektoliter. To delo bi morali ponoviti enkrat mesečno. Pred no sod zopet rabimo, ga moramo toliko časa izpirati z vodo, dokler ne dobi zopet nevtralen okus.* Kako pa najbolje shranimo sode? «Tako, da jih najprej lepo speremo, jih napolnimo z vodo in dodamo 100 - 200 gramov kalijevega metabisulfita na hektoliter. Enkrat na mesec dolijemo vode, da je sod vedno poln do vrha.» Pri nas tega ne delamo. Prazne sode ponavadi zvalimo v kot in tam čakajo boljše letine. Taki sodi največkrat dobijo okus po plesnobi. »Vonj po plesnobi odstranimo lahko na več načinov. Če je plesen globoka, moramo zdrgniti les vsaj 1 cm globoko. Ali pa: sod izperemo z enim kilogramom kisline na 10 litrov vode, ga izplahnemo, posušimo in zažveplamo. Po tem postopku bo lahko sod spet sprejel vino, brez nevarnosti za okus in aromo.* obvezan. Trije paštni, v spodnjem najmanjšem, se pne nov nasad trt. Grozdje je sladko, da kar bražje po grlu. Zoba mo muškat in tržemo fige. Trte so stare, a zelo urejeno in skrbno negovane. Med planta-mi vrtnina, ki se ji pozna, da je že preživela svoj letni čas. «Dobro kaže, dobro — pravi Pie-ro — kljub temu, da ga je prijela toča. Pa ni bilo hudega. Suše pa moje trte skorajda niso občutile, ker imajo globoko rast. Imel ga bom več ko lani in tudi zrelo je dosti bolj ko lani. Malvazijo na primer bi lahko že pobrali. A kje se mi splača to. motanje! Trgal bom takrat kot vsi.* Katera trgatev v zadnjih dvajsetih letih je bila najboljša? «Eh, tako zrelo kot letos že dolgo ni bilo! Letina 1961 ali 62, tista pa je bila res —! Takrat smo vsi iskali posodo. Še jaz, ki ponavadi naredim tistih 4 do 5 hektolitrov, sem ga takrat nabral za 14 hekto-1 kleti, litrov. Drugače pa naredim vina samo za lastne potrebe. Sicer pa glej, imam mnogo znancev, prijateljev in žlahte in radi se dobimo v družbi, da se poveselimo in spijemo glažek zdravega vina. Kajne!* Sicer pa smo opazili, ja, da je tod okoli precej zapuščenih vinogradov. «Kaj hočemo! Mladi, ne samo, da ne nasajajo norih trt — še tisto, kar imajo, nočejo obdelovati. Raje popustijo, da rase trava in robida. Kar nas je starejših, ti še zdržu-jemo, kar imamo. Jaz sem letos sadil 70 novih trt. Doma sem v pokoju. že od mladih nog nisem bil vajen posedati v brezdelju. In tudi zdaj ne! Rad to delam in dokler bom mogel, ne bom pdl vina v o-šteriji!* Piero Viola je šel domov, na kosilo, mimogrede pa nas je še pogostil s kozarcem črnega. Pa res — kdor prideluje takšno vino, ga nič kaj ne žeja po onem iz gostilniških || BORIS PANGERC Kako mikavno je zrelo grozdje (Foto Mario Magajna) ailllllllllllHIIIIIIIIIII>>*lll>'lllllllllllllllllll>lllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||IIIU||||||l|||||llllllllllllllllllllltllllllllllllllllllHllllllllilllllllllHllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllil»llllllllllllllllllllll V REPNU, SALEŽU IN NABREŽINI Načrti naših prosvetnih društev za prvi del nove prosvetne sezone Društveni odbori so že začrtali okvire svojemu delovanju Počitniško obdobje je za nami. Poletne mesece so naša društva izkoristila za organizacijo in izpeljavo vaških šager, zdaj pa se bodo društvene dejavnosti ponovno pomaknile v zaprte prostore. Pred nami je sezona 1979/80. Ponoven poprijem kulturno prosvetne dejavnosti sovpada s prvimi sejami društvenih odborov in s pričetkom vai zborov, glasbenih in dramskih skupin. Sprehod po sedežih društev Kraški dom, Rdeča zvezda in Igo Gruden, zbora Fantje izpod Grmade ter nabrežinskega godbenega društva želi podati strnjeno sliko njihovih programov za sezono, ki se komaj odpira. PD KRAŠKI DOM — REPEN Izvršni odbor PD Kraški dom iz Repna, ki mu predseduje Milko Križman_je na svoji zadnji seji izdelal letni program kulturno-prosvet-nih posegov na območju repentabr-ske občine. Dejavnost, ki je bila že v zadnjih letih precej razgibana, bi se morala v prihodnjih mesecih še obogatiti in popestriti. Vsaj takšni so načrti, želje in potrebe od prizadevnosti članstva, odmev palnice, kjer bodo uredili dvorani, ki bosta služili kot sedež, za razne sestanke in predavanja ter za čitalnico. Moški pevski zbor Srečko Kumar, ki deluje v sklopu društv.a in ga vodi Mirko Guštin, se je okrepil tudi z mladimi glasovi in bo skušal še obogatiti svoj repertoar ter izboljšati umetniško vrednost petja. Isto lahko trdimo o dramski skupini, ki jo vodi Marinka Theuerschuch -Piščanc in bo naštudirala nekaj i- gric ter sodelovala na raznih pri-nosti in podpore širše javnosti pa! reditvah. je odvisna uspešnost teh pobud. | PD Kraški dom načrtuje tudi raz-V prvi vrsti se repentabrski pro-! na predavanja, filmske večere, svetarji pripravljajo na skorajšnje srečanje s kulturnim društvom Pobratenje, ki bo konec oktobra meseca v Tržiču na Gorenjskem. Dejansko bo PD Kraški dom vrnil obisk, saj so prvi stik med obema sorodnima društvoma navezali že O čistoči in vzdrževanju kleti ni- pred letom dni v Repnu. Osnovni koli ne govorimo, pa vendar je tudi to važno. Nekaj povej še o tem. »Pravilno bi bilo, da bi klet pred trgatvijo razkužili. To naredimo s 0,5 kg gašenega apna na 10 litrov vode. če so po zidovih plesni, pa apnu dodamo še 0.5 kg bakrovega sulfata (modre galice). Trikrat, štirikrat letno pa bi morali kletne prostore razkužiti, tako da zažgemo 1 kg žvepla na 100 m3 prostora. Vrata in okna pustimo zaprta za 24 ur. Še prej pa ne pozabimo odstraniti iz kleti vseh kovinskih predmetov, ker drugače bodo zarjaveli.* Pogled na področja Miljskih hribov je bolj otožen. Velike krpe neobdelane in zapuščene zemlje kvarijo prijetni videz Korošcev. Toda kar je vrtov okrog hiš, so pisani in skrbno negovani, čeprav se je rumeno zobovje suše kar vidno zasadilo v polja in vinograde. Skoraj poldne je že in Piero Viola je še v njivah. Dobimo ga, ko zabija tla v majhni, a lični bara-čici, ki jo je pred kratkim stesal in ki v njivi vedno prav pride. Kratek obhod po vinogradu je malodane cilj teh srečanj je spoznavanje kulturne in splošne družbeno politične stvarnosti v zamejstvu in v matični domovini, to sodelovanje pa naj bi postalo tradicionalno in naj bi se po možnosti kronalo s formalnim pobratenjem. Domači prosvetni delavci se mrzlično pripravljajo na to gostovanje. Program, s katerim se bodo predstavnih svojim gostiteljem, bo bogat in pester: nastopil bo moški pevski zbor Srečko Kumar, recitatorji bodo podali Ulične stvaritve sodobnih zamejskih pesnikov in književnikov, predvajali bodo kratkometražni film o Kraški ohceti 1978 kot tipični repentabrski folklorni prireditvi, pripravili pa bodo tudi zanimivo razstavo z naslovom «Repentabor včeraj in danes*. Pri društvu polagajo veliko u-panja, da bodo že v prihodnjih mesecih vendarle dobili svoj sedež, kar bo nedvomno botrovalo še večjemu razmahu kultumo-prosvetne dejavnosti. Občinska uprava je namreč že namenila sredstva za popravilo prostorov bivše občinske ko- gostovanja v Repnu drugih dramskih skupin in gledališčnikov, čeprav je prirejanje takih večerov precej težavna zaradi pomanjkanje primerne dvorane in se je treba zateči v gostilno. Društvo želi negovati tesne stike z ostalimi krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki. od repentabrske občinske u-prave, do športnega krožka Kras in prosvetnega društva Rdeča zvezda. -bs- PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA Na območju zgoniške občine je PD Rdeča zvezda iz Saleža, ki si prizadeva za vsestranski razvoj kul-turno-prosvetne dejavnosti. Kot prva točka programa, ki si ga je začrtal odbor tega društva, je akcija včlanjevanja po celotni občini, da bi si tako pridobili še večje število članov in kadrov, predvsem pa da bi zainteresirati za svojo dejavnost čimširši krog krajevne javnosti. Prijaviti so tudi 6 svojih članov na seminar za društvene funkcionarje, da bi se nori kadri seznanili z norimi oblikami pristopa predvsem do mladine in z vsebinsko opredelitvijo te družbeno-potitične dejavnosti v zamejstvu. Moški pevski zbor je pod vodstvom Janka Simonete v fazi utrjevanja in če bodo mladi pevci še naprej redno zahajati na vaje, si bo zbor že v tej sezoni lahko privoščil samostojne nastope na raznih prireditvah. V vrstah pevskega zbora pa nameravajo tudi uvesti operativno decentralizacijo, tako da bi obstajal neki samostojen notranji odbor ki bi odločal o vseh tehničnih in tudi finančnih zadevah. Lanskoletni poskus z otroško folklorno skupino se je obnesel nad vsemi najbolj rožnatimi pričakovanji, saj so delovale kar tri starostne skupine. To veliko veselje otrok do folklornih plesov in zainterisira-nost njihovih staršev pa je. gotovo jamstvo, da bo tudi v novi sezoni folklorna skupina uspešno delovala in se po možnosti še številčno okrepila. Vaditeljica bo Neva Ferluga, vaje pa se bodo pričele s L oktobrom. Eden izmed perečih problemov, ki se vleče že dalj časa, je dokončna ureditev društvenega sedeža v občinski stavbi pod ambulanto v Sa-ležu. Dvorana je sicer nared in ie bilo v njej lani že precej uspelih večerov, neurejen in nevaren pa je dohod v dvorano, o čemer se namerava odbor društva čimprej ponovno pogovoriti z občinsko upravo, da bi nemudoma našli potrebno rešitev. Nanizamo naj še ostale programske obveznosti, ki jih nameravajo izvesti v teku sezone: razstavo slikarjev - amaterjev iz občine: fotografski natečaj za domačine na točno določeno temo; prirejanje, skupno s ŠK Kras, četrtkovih večerov vsak prvi četrtek v mesecu, kot so to delali že v prejšnji sezoni; jesenski izlet skupno s ŠK Kras; razna predavanja in filmske večere; prirejanje večerov na temo NOB v obliki srečanja - pogovora z zaslužnimi domačimi borci in borkami; samostojni koncert pevskega zbora; obujanje starih običajev in organizacija praznika na velikonočni ponedeljek, skupno s ŠK Kras; prirediti običajne kulturne večere, kot npr. Prešernovo proslavo in mi-klavževanje; navezati še tesnejše stike z vsemi krajevnimi družbenopolitičnimi dejavniki. -bs- PD «IGO GRUDEN« Delovanje društva je v glavnem osredotočeno na pevska zbora, moškega in ženskega, ki pod vodstvom profesorja Sergija Radoviča žanje-ta številna priznanja in sta tudi v pretekli sezoni redno sodelovala na vseh pomembnejših domačih kultur-no-prosvetnih manifestacijah. Ra- ■iiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiu S kolesom križem kražem po dolomitskih prelazih Počitnice so za nami. Kdo jih je preživel ob morju, kdo v gorah, prav posebno navdušeni pa so jih izkoristili zato, da so pokolesariti po gorskih prelazih. Take »baže* fanta sta Zdravko Skupek iz Koludrovice in David Lenis, ki sta nam poslala «dnevnik» svojega šestdnevnega kolesarjenja po Dolomitih. PETEK, 3. avgusta — Vstala sva zgodaj, si privoščila angleški zajtrk in se odpravila na pot z načrtom vožnje, prtljago za šest dni, fotoaparat in z upanjem, da nama bo vreme naklonjeno. Nebo res ni bilo najbolj jasno, vendar pa ni kazalo, da je nevarnost moče. Kolesariva naglo in složno, ker hočeva pustiti dopoldne kar največ poti za sabo. Ob 9. uri sva že v Vidmu, vendar zaradi pomanjkanja smerokazov nekoliko zaideva in le s težavo najdeva spet pravo pot Na obeh straneh ceste so ve liki vinogradi, ki so po večini zavarovani z mrežo, ki jih brani pred točo. Očitno je ie-ta večkrat nepri- ljubljen gost teh krajev. Nebo se začne proti poldnevu oblačiti, začne rositi in komaj komaj uideva nalivu tako, da se zatečeva v vežo nekega stanovanjskega bloka. Na srečo Pa sonce zopet pokuka izza oblakov, tako da se okrepčava in zadovoljna nadaljujeva pot. Po nekaj kilometrih naju nevihta prežene v bar. Lije in lije, tako da skoraj obupava. Pa je tudi neurja konec in lahko spet zajaševa najina «konjiča* in se spustiva proti prekrasnemu dolomitskemu jezeru Bar-cis. Nekaj posnetkov in sva že spet na cesti, saj ne smeva zamujati, če hočeva prevoziti etapo do večera. Po obilni matici brez težav premagava prvi prelaz S. Osvaldo in že sva v Longaronu, ki je bil leta 1963 prizorišče strahotne tragedije, ko se je z vrha gore Toc utrgal plaz in zgrmel v umetno jezero. O-gromen val vode in blata je uničil tri vasi in zahteval na tisoče človeških žrtev. Dan se začne nagibati k veče- ru, poiščeva si udobno prenočišče in leževa k počitku. Za nama je 185 kilometrov. SOBOTA, 4. avgusta — Iz Longa-rona odrineva ob 8.30 po obilnem zajtrku. Ves čas voziva ob alpski reki, ob kateri so čudoviti slapovi. Po nekaj kilometrih se mi izprazne zračnica in moram jo polniti vsaki dve uri. Zamenjala jo bova zvečer, ko bova imela nekoliko več časa. Okrog 11. ure sva v Auronzu, po nekajminutnem odmoru se že vzpenjava proti jezeru Misurina. Na poti se nepredvideno pojavi 20-kilometr-ski vzpon, ki nama povzroči precej težav. Zaselkov skorajda ni, vode ni veliko, na srečo pa se lahko odžejava od studencih in tolmunčkih. Do Misurine nekako že prideva, po o-btinem kosilu pa sva že spet na najinih «žrebcih» in se peljeva do zavetišča Auronzo, od koder je čudovit razgled na tri vrhove Lavereda. Cesta se vzpenja in vzpenja, ponekod z naklonom 16,17 od sto. Pred večerom morava pa še čez prelaz Tre Croci, od koder se nato spustiva v Cortino. Iskanje prenočišča je dolgotrajno, po dolgem iskanju pa si vendarle najdeva posteljo v Hotelu Umbria. Sprehod po mestu je zanimiv, še zlasti pa pritegne našo pozornost dražba antičnih okraskov in preprog z Daljnejga vzhoda. NEDELJA, 5. avgusta — Komaj posije sor.Ce se zagrizeva v sedemnajst kilometrov dolgo strmino prelaza Falzarego. Sonce pripeka, a kristalno čista in hladno voda studencev nama vliva novih moči, da le privoziva na vrh. Okrepčilo in fotografski posnetki so seveda obvezni, nato pa se po nevarnih in ostrih ovinkih spustiva v dolino. In že je pred nama prelaz Pordoi, na katerega so se povzpeli najboljši kolesarji med etapami dirke «Gi-ro dTtalia*. Eno uro in pol pritiskava na pedale preden doseževa vrh, kjer, kot povsod, kar mrgoli turistov. Spustiva se proti Bocnu, preden doseževa mesto pa morava tudi čez strmine prelaza Lella. Vzpon je kratek a nedvomno zelo naporen. Spust je prava kolesarska veselica, saj si poplačan za dolge ure napora, še poseben užitek pa je švigati mimo avtomobilov in jih pustiti daleč za sabo. In že sva v Bocnu, kjer prenočiva in si privoščiva tudi obisk pri prijateljih TOREK, 7. in SREDA, 8. avgusta — Torek zjutraj se ponosna odpraviva proti domu. Cesta se vije med nasadi jabolk in kar čudiva se, da voziva po ravni cesti, ki je nisva vajena že nekaj dni. V sredo zjutraj naju čaka grenko presenečenje: dež. Obupana že misliva na vrnitev z vlakom, pa je kolesarska strast le močnejša strahu pred slabim vremenom, Zajaševa svoja konjička in jo mahneva do Trev sa, od tod pa dobesedno preletiva še zadnjih 150 km, ki naju ločijo od doma. Nisva se poslovila in že začneva pripravljati načrte za najno prihodnjo ekskurzijo v Prago ali v Bruselj. ZDRAVKO SKUPEK zen tega sta zbora nastopila tudi v Kopru, Borštu, Ljubljani in Dolini, posebno priznanje pa je moškemu zboru pomenil nastop na proslavi 10. obletnice pevske revije «Primorska poje*, kjer je zastopal Tržaško. Zbora sta preteklo sezono zaključila z uspelim, že tradicionalnim koncertom, v novem delovanju, ki se je pravkar pričelo, pa sta bistveno pomladila svoje vrste z vzklju-čitvijo novih članov. Vzporedno z delom pevskih zborov je društveno delovanje obsegalo vrsto uspelih prireditev, predavanj in gostovanj. Najvažnejši dogodek za društvo je bilo nedvomno odkritje doprsnega kipa domačemu pesniku Igo Grudnu, s katerim so se domači prosvetarji na primeren način oddolžiti spominu našega rojaka. Glede načrtov v začetku prihodnje sezone pa velja omeniti gostovanje folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, proslavo ob 100-letnici rojstva pesnika Josipa Murna - Aleksandrova in dva filmska večera. Društvo pa si je zadalo še en cilj, da bi namreč še bolj razširilo in poživelo kulturno prosvetno dejavnost in to mimo proslav in prireditev, ki so v glavnem le samim sebi namen. To bi seveda utegnilo uresničiti z novimi in aktualnejšimi dejavnostmi, za kar pa se postavlja problem strokovno izobraženih kadrov. FANTJE IZPOD GRMADE Moški pevski zbor, ki ga vodi Ivo Kralj je eden dobro poznanih zamejskih zborov, in je letos slavil že trinajsto obletnico svojega obstoja. Tudi v pretekli sezoni se je udeležil raznih pevskih srečanj, nastopil je na revijah Primorska poje, na reviji cerkvenih pevskih zborov, kot tudi na številnih prireditvah ob kulturnih praznikih in poimenovanjih šol. Po dvomesečnem premoru so se pevci ponovno zbrali na pevski vaji. Na programu imajo študij novih pesmi, kot tudi razna snemanja na radiu in nastope. Nedvomno so pri zboru eden glavnih problemov delovni umiki, ki nemalokrat onemogočijo pevcem, da bi se udeležili vaj. Kljub temu pa so člani trdno prepričani, da omenjene težave niso nepremostljive. Vsem je namreč postala narodna in umetna pesem del njihovega življenja. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA Godbeno društvo Nabrežina je e-den izmed glavnih stebrov domače družbene dejavnosti. V njem igrajo številni občani raznih okoliških vasi, slovenske in italijanske narodnosti, Prav zaradi te svoje elastičnosti je godbi uspelo ohraniti med ljudmi sloves nepristranskega, a o-benem pomembnega kulturnega dejavnika, na katerega so vsi upravičeno ponosni. V pretekli sezoni je imela godba rekordno število nastopov in koncertov po vsej deželi od Milj do Doberdoba. Posebno natrapno z nastooi je bilo poletno obdobje, saj ni bilo nedelje, da bi godba ne igrala na kakšnem prazniku. Veliko zaslugo za uspelo društveno delovanje imata seveda kacelnik Stanko Mislej in Herman Sulčič, ki učita mlade kadre, ne smemo pa prezreti dejstva, da se vsi člani neumorno razdajajo za čimboljše delovanje. Godba ima dandanes 38 članov, po predvidevanjih pa se ji bo kmalu pridružilo še deset izvežbanih mladincev. Godbeno društvo bo svojo bogato sezono zaključilo z nastopoma v Bujah in Podgori, jesensko in zimsko obdobje pa bo uporabilo pred vsem za posodobitev programa. IGO RADOVIČ • Organizacija TIGR (Nadaljevanje s 5. strani) pričakal Matija. Zaradi viharja v gorah so ga dva dni skrivali v Čadrgu, a še potem jih je snežni metež vrnil pred Dobrnešco. Dr. Potrato se je moral v najhujšem mrazu še tri dni skrivati v samotnem seniku, kamor so mu skrivaj nositi hrano. Do skrajnosti izmučen je nato v družbi Jakoba, Jožeta in Matija prišel čez nevarne gore. Okrog velike noči 1933 je priš’o 5 italijanskih antifašistov po zvezah v Tolmin. Zaradi viharjev v gorah so jih več dni skrivati na Jožetovem skednju, a na sosednjem 10 metrov oddaljenem hievu so prenočevali fašisti. Čez mejo so jih vodili Jože, Matija in Jakob. Prepadne strmine proti Kuku, zameti in napor so spravili enega v obup, da se je ho. el vrniti. Fantje so se zbali, da jih lahko izda in Jože je predlagal, naj bi ga ustrelili. Mož ni razumel slovenskih besed, a je ves obupan jokal, zato so se posloviti in z drugimi 4 nadaljevati pot in srečno prekoračiti mejo. V zavesti, da se borijo proti fašizmu za obstoj svojega naroda, so svoje življenje izpostavljali smrtnim nevarnostim, toda njihove zasluge so toliko večje, ker so biti preprosti kmečki fantje, ki niso iskati plačila in priznanja. Z večanjem ilegalne dejavnosti se je tudi število sodelavcev TIGR v Čadrgu večalo. Prizadevno so sodelovali Franc in Marija Kavčič, Ivan Rutar, Miha Janež in Anton Rutar Jevancetov. Koncem leta 1934 je podtalna dejavnost v Čadrgu uprdia, a ne prenehala. Miha Rutar je umrl 1. 9. 1934, Ivan Leban v Gorici je bil aretiran že maja 1934 in konfiniran, Jakob Rutar pa aretiran zvečer 5. 12. 1934, Matija ga je osvobodil v temni noči z napadom na dva karabinjerja v Tolminskih koritih. Zbežala sta še isto noč čez zasnežene gore v Jugoslavijo. Naslednje jutro je policija preiskala njun dom v Čadrgu. Zjutraj 7. dec. 1934 so se vsuli roji policije, fašistov in vojaštva z dveh strani v malo vas Čadrg. Preiskovali so okoliške gozdove, vse senike po čadrških in zalaških senožetih ter hiše družin s priimkom Rutar v Čadrgu in Zalazu. Policija, ki je bila prepričana, da je nemogoče priti čez zasnežene visoke gore, je ves december nadlegovala njuno družino v Čadrgu, dokler ni policijski komisar med kontrolo na tolminski pošli bral Jakobovo dopisnico iz Ljubljane. Kljub veliki policijski brigi je Jakob prihajal z oboroženo trojko čez mejo in tu v Čadrg. Od požrtvovalne tigrovske četvorke v Čadrgu je zadnji umrl Jože Rutar. Vsi so sodelovati tudi v NOB. Jože, ki se je od prvih začetkov povezal z OF, je izročil partizanom orožje. Bil je aretiran marca 1943 in odpeljan na Sardinijo, odkoder se po kapitulaciji Italije ni mogel vrniti domov. V prometni nesreči pod zavezniško okupacijo se je hudo poškodoval in se vrnil ob koncu vojne domov bo'an. Bolehnosti in pomanjkanju se je v zadnjih letih pridružila težka neozdravljiva bolezen. • «Traditiones» (Nadaljevanje s fl. strani) nočnega čuvaja. Marija Kumer je prispevala sestavek o noši v dolini Kolpe, Pavle Zablatnik iz Koroške pa je prikazal nov slovenski rokopis o Ahasveru. Izdelovanje rumenih sveč v Solčavi je zanimiv prispevek. Vmes pa so prispevki Sergeja Vilfana, pravnika, jezikoslovca Mitje Skubica, poleg drugih še prispevki bolgarske etnologinje Rosice An-gelove-Georgijeve, Alberta Maria Ciresa iz Rima, Evela Gasparinija iz Padove, Helge Gerndt iz Miinchna. pa še in še. Nestrokovnjaka marsikaj v zborniku ne bo zanimalo. Mnogo pa je tudi takega, kar bo pritegnilo človeka, ki so mu blizu ljudski običaji, ljudsko izročilo in ki rad prebira poročila in razpravljanja o soomenikih naše kulturne dediščine, pa naj bodo ti materialne ali duhovne narave. Zato je zbornik inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti zbornik, iti ima več pomenov. Na eni strani publicira izsledke domačih etnografskih strokovnjakov in predstavlja njihovo delo svetu. Obenem pa ohranja etnografsko gradivo in ga predstavlja širši slovenski in tuji javnosti. Neumorni urednik zasluži poleg vseh sodelavcev največ priznanja za emanaci.io slovenske etnografske znanosti. • Radio Koper (Nadaljevanje s 6. strani) do tudi drugačne od naših dosedanjih, morda še bolj žive in neposredne — vsaj upam. — Naj vam ob koncu kot slovenski novinarki in dobitnici Tomšičeve nagrade zastavim še vprašanje o vaših prihodnjih načrtih. Sodite, da smo storili zse, kar zadeva informiranje znotraj zamejskega prostora in v stikih z matičnim narodom? S tem je povezana seveda tudi skrb za mlade novinarske kadre in za ustrezno dopisniško mrežo v zamejstvu? — Če odgovorim najprej na vprašanje o mojih načrtih, naj izrazim samo svojo željo, da bi lahko še delala. Da je naša radijska postaja dobro opravila svoje delo na področju informiranja svojih opslušalcev, tudi drži. Drži pa tudi, da se da in da se mora vedno storiti še več in ne dvomim, da bodo mladi, ki jih na našem radiu ne manjka, to delo tudi nadaljevati: v svoji radijski hiši in v zamejstvu. Njihovih bodočih uspehov na tem področju pa bom prav gotovo najbolj vesela prav sama. Jredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 23. septembra 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300. sozoiia 400 lir za mm višine v 'širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|SKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI. Član Italijanske NAJNOVEJŠA MONOGRAFIJA O OSVOBODITVI TRSTA (3) Od 1. maja do 12. junija 1945 O nujnosti umika 12. junija - S Šubašičevim podpisom o umiku je bila usoda Gorice in Trsta zapečatena že 9. junija - Dvoličnost angloameriških zaveznikov Sedmi in zadnji del Kostičeve knjige OSLOBODJENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA* obravnava »diplomatsko borbo za priznanje meja Jugoslavije«, toda vse zelo skrčeno in jedrnato ter predstavlja le nekakšen epilog celotnega opisa osvoboditve naših krajev. Tudi ta del, ki je napisan v glavnem na podlagi že objavljenega gradiva, vsebuje nekatere nove podatke iz arhiva britanske vlade in arhiva NOP. V njem se obravnava obdobje od 7. marca 1945, ko je bila formirana vlada Demokratične federativne Jugoslavije na podlagi sporazuma Tito - šubašič, pa vse do podpisa sporazuma v Osimu 10. novembra 1975. Začne pa se z navedbo Titove izjave za «New York Times*, da vsi vedo, da Jugoslavija zahteva Trst, Gorico in del avstrijske Koroške in s citatom strogo zaupnega in osebnega sporočila W. Churchilla 1. maja 1945 feldmaršalu H. Alexandru, da je »važno, da mi in Američani dosežemo kontrolo nad Reko, Trstom, Puljem in istrskim polotokom .. .». Vsekakor pa so najbolj zanimive naslednje izmenjave brzojavk: 3. maja: Tito Alexandru: zavez- Sestanek Tito - Alexander niške enote so brez predhodnega obvestila vkorakale v Trst, Gorico in Tržič, mesta, ki jih je osvobodila jugoslovanska vojska. — I-stočasno je Tito sporočil 4. armadi: Ne dovolite jim vmešavanja v civilno oblast. — Alexander Titu: Čestitke za uspešne operacije. 4. maja: Alexandrov odgovor z očitkom Titu o nespoštovanju beograjskega sporazuma: «Ukazal sem svojim četam, naj obdržijo svoje obstoječe položaje na območju Trsta, Tržiča in Gorice*. 5. maja: Titov odgovor Alexan-dru: «Položaj se je spremenil. Moje četo so naglo napredovale v smeri Reka - Postojna, a vaš desant na Trst, ki sem ga pričakoval, ni bil izvršen . . . Kapitulacija Nemcev v Italiji, Koroški in Štajerski je spremenila položaj in vi sedaj ne boste morali voditi težkih vojnih operacij, temveč samo okupirati tista področja. To dejstvo ni bilo predvideno med našimi pogovori v Beogradu . . . Moram omeniti incident, ki se je zgodil v Gorici, kjer so vaši tanki ščitili italijanske fašistične demonstrante, ki so nesramno žalili Jugoslovane in preprečevali našim vojaškim oblastem, da bi intervenirale*. Avtor monografije pri tem dodaja še podatek iz arhiva britanske vlade in arhiva NOP, da je 3. maja skupina novozelandskih oficirjev obiskala četniški štab zahodno od Gorice, kjer so četniki to srečanje tudi fotografirali za »zgodovinski dokument bratenja med četniškimi kolaboracionisti in zavezniško vojsko*, kot je reče e o v poročilu podpolkovnika Clarka od 4.5.1945. POGOVORI TITO - MORGAN V poglavju o treh že dobro znanih dvodnevnih beograjskih pogovorih Tito - gen. Morgan 8. in 9. maja 1945 je avtor v svoji monografiji še posebej poudaril javnosti manj znani stavek iz Alexan-drovega poročila o sporazumu s Titom: «. . . Osebno mislim, da Tito nima popoL.e podpore Moskve*. Toda niti med tretjim pogovorom z Morganom sporazum ni bil dosežen in Alexander je zaradi tega sKlical posebno konferenco ter hkrati začel razmišljati o možnosti uporabe sile proti DF Jugoslaviji. Medtem pa je ameriški politični svetovalec A. Kirk izjavljal, da so «Titovi argumenti podobni japonskim pred invazijo Mandžurije in Mussolinijevim pred invazijo Abesinije*. a za Jugoslavijo ugodno mnenje ameriškega gen. J. Mc Nerneya, namestnika komandanta zavezniških sil na Sredozemlju, je ostalo osamljeno. Felmaršal Alexander pa je bil mnenja, da sta možna samo dva načina rešitve vprašanja umika jugoslovanskih enot iz Trsta, Gorice in Pulja: ali izgnati Jugoslovane s silo, ali pristati na diplomatski poraz. H. Macmillan, britanski minister - rezident v komandi zavezniških sil na Sredo zemlju, pa je na konferenci v bistvu zagovarjal uporabo sile podobno kot Gay Garrold, letalski maršal in komandant letalstva na Sredozemlju. Toda glavni inicia- tor pritiska na Jugoslavijo je bil W. Churchill. Kostič piše. da je tisto »nepremišljeno* diskusijo na politični konferenci v Alexandro-vem štabu 10. maja, ki je predlagala, da se izvrši največji zločin samo nekaj ur po končani drugi svetovni vojni proti narodu, ki je pretrpel najhujše žrtve, reagiral zopet prvi Mac Narney. Mirno je pripomnil, da je maršal Tito naš zaveznik, Macmillan pa je dejal, da se morajo o zadevi dogovoriti vse tri vlade in da gre tudi za soglasje drugih vlad, tako da je končno Alexander zaključil, naj se nadaljuje z izkrcavanjem materialnih sredstev v tržaškem pristanišču in naj se odpre in razvije tudi beneško pristanišče, da zavezniške sile obdržijo svojo sedanjo razporeditev v Julijski krajini ter da ne poskušajo vzpostavljati vojaške uprave vzhodno od Soče. Potem ko z vojaškimi pogajanji Angloameričani niso dosegli želenega sporazuma, so njih vlade zavrnile pravične jugosiovanske zahteve in «na Jugoslavijo izvajale v maju in začetek junija sistematičen vojaški in politični pritisk in vse tri vrste zavezniške vojske so na tem območju vršile Beogradu februarja 1945 priprave za primer agresije na Jugoslavijo. Alexander je imel na razpolago kar vse enote 15. skupine armad in še 8. in 10. indijsko divizijo, dve brigadi padalcev ter sredstva za amfibijski desant za dve brigadi, poleg tega pa bi operacijam pomagale vse razpoložljive pomorske in letalske sile na tem področju, ugotavlja avtor monografije in dodaja: »Zaradi zaostrenega položaja v Julijski krajini, je feldmaršal A-lexander izdal ukaz, da se izdelajo načrti za aretacijo in interniranje vseh Jugoslovanov z območja, ki so ga držali*, izhaja iz dokumenta. ki je bil objavljen v XI. «Zborniku dokumentov in podatkov o NOB*, knjiga 4, str. 1.083 -1.084. «Aretirane naj bi poslali na tretje področje, ki naj bi organiziralo ujetniško taborišče, ki bi služilo samo za Jugoslovane. Za aretacije Jugoslovanov sta bili predvideni dve padalski brigadi .. .» TRUMAN SE STRINJA H. Truman, predsednik ZDA, ki najprej ni želel vmešati svojih enot v »novo vojno na Balkanu*, je končno 12. maja poslal Churchillu brzojavko, da »se strinja, da skupaj, koordinirano, pošljejo sporočila v Beograd preko svojih ambasad in da o svojih načrtih obvestita maršala Stalina v skladu s sporazumom v Jalti*. Churchill p? je še istega dne obvestil feldm. Alexandra, da izgleda, da lahko računa na vseh 18 divizij, ki so bile v vprašanju*. Toda Truman je čez dva dni izjavil, da »nima volje zaplesti svoje države v voino z Jugoslovani, razen če nas oni ne napadejo*. »Čeprav z jugoslovanske stogni*. nadaljuje Kostič svoje dokumentirane ugotovitve, »ni bila r % . Sodil bo Italijan Ambrosini Dvoboj tudi po TV ob 22.40 V Gorici je že vse nared za boksarski dvoboj lahkotežke kategorije med Matejem Parlovom in tri leta mlajšim avstralskim boksarjem Tonyjem Mundinom. Zmagovalec se bo 24. novembra spopadel z Američanom Marvinom Camelom za naslov svetovnega prvaka. Parlov se po stari navadi pripravlja v Lipici pod vodstvom Nel-la Barbadora, Avstralec pa zaključuje priprave v Gorici. Parlova dobro poznamo in vemo, kako boksa. O Mundinu pa le to, da je nastopil 76-krat in je 66-krat zmagal. Premagali so ga samo boksarji kot sta Monzon, ali Rodriguez. Dvoboj bo sodil Italijan Ambrosini iz Ancone, stranska sodnika pa bosta Poletti iz Imole in Bertini iz Rima. Od 22.40 bo dvoboj prenašala prva italijanska televizijska mreža v rubriki športna nedelja. OLIMPIJSKE IGRE RIO DE JANEIRO — Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Joao Havelange je potrdil, da bodo LR Kitajsko sprejeli v mednarodni nogometni organizem na zasedanju izvršnega odbora mednarodne nogometne zveze, ki bo 13. oktobra v Ziirichu. Predsednik Havelange bo ob tej priložnosti predlagal, da bi LR Kitajsko vključili v izločilni del tekmovanja za nogometni svetovni pokal, ki bo v Španiji leta 1982, čeprav je rok za vpis že zapadel. KOLESARSTVO CAMAIORE — Giuseppe Saronni je zmagal v današnji VN mesta Camaiore pred Angležem Edvvard-som in bivšim italijanskim prvakom Gavazzijem. BEZBOL BOLOGNA — Po tretjem dnevu tekmovanja v bezbolu za pokal evropskih prvakov vodi Derbigum s tremi zmagami pred ekipami Biem-me, Germal, Vax Kinheim in Hercules. Pagnosin — Mobiam 112:96 (54:41) Prijateljska tekma med Pagnosi-nom in Mobiamom je bila dobra priložnost za trenerja, da sta preizkusila igralce, ki jih bosta imela na razpolago v prihodnjem prvenstvu. ba dri je bila tam na pripravah in nastopa v republiški super - ligi). Nato so odigrali še dve tekmi z Dravogradom, s katerim so eno teKmo izgubili, v drugi pa zmagali. V vseh teh tekmah je bila igra »plavili* povprečna. Bili smo priča nekaterim hitrim in duhovitim akcijam, predvsem ko so bili na igrišču W. Sosič, Ban, Vitez in Čuk, videli pa smo tudi precej naivnih napak, predvsem v o-brambi, kjer manjka zagrizenosti. Po tednu priprav, kjer so si naši fantje podrobno ogledali tudi železarno Ravne, je šla celotna skupina z vlakom najprej v Maribor, nato pa s spalnikom v Sarajevo. V Sarajevu je skupino pričakal trener mladinske ekipe KK Bosne Prodanovič. Na sedežu ICK Bosne so fante pogostili s pijačo, seveda brezalkoholno, fantje pa so si ogledali razne pokale in spomine na različne tekme in tudi pokal prvakov, ki si ga je Bosna prislužila letos. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 23. septembra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Križu Vesna - Zarja * # * 16.30 v Trebčah Primorec - Baxtcr * * * 16.30 v Žavljah Zaule - Breg # # # 16.30 v Dolini Rosandra - Primorje NARAŠČAJNIKI 10.15 v Miljah Fortitudo - Primorec # * # 11.45 pri Domju Blue Star - Breg * * # 10.30 v Križu Vesna - Don Bosco # * # 10.30 v Dolini Rosandra - Zarja NAJMLAJŠI 12.00 na Opčinah CGS - Kras JADRANJE DRUŠTVENA REGATA SPK ČUPA 10.00 v Sesljanskem zalivu KOLESARSTVO 8. POKAL ADRIE 9.30 v Dolini Krožna dirka za cikloamaterje MLADINCI 14.00 v Col San Martinu Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS TEKMOVANJE TREH DEŽEL 8.30 v Veroni Nastopajo tudi članice, mladinke, naraščajnice, deklice in dečki Krasa BALINANJE 6. ŠPORTNI TEDEN GAJE 9.00 na Padričah Mednarodni balinarski turnir TENIS 6. ŠPORTNI TEDEN GAJE 10.00 na Padričah Društveni turnir Treningi so bili v Sarajevu bolj lahki. Trenirali so v Skenderiji takoj po treningu Bosne. Tako so si «plavi» lahko ogledali, kako trenirajo Delibašič, Radovanovič in ostali. Zvečer pa so bile na sporedu tekme in sicer z Železničarjem in Bosno. Seveda sta bila ta nasprotnika za Jadran premočna, toda naši fantje so se jima nekako upirali, tako da so tudi s teh tekem odnesli kaj koristnega. Poleg treningov je bilo v Sarajevu poskrbljeno tudi za zabavo. Vsa skupina je bila povabljena v cirkus, nekateri pa so si ogledali nogometno tekmo med Veležem in Sarajevom. NAMIZNI TENIS ZA MI TREH DEŽEL Tudi A. Tence (Mladina) v deželni reprezentanci 28. in 29. t.m. bodo na Ravnah na Koroškem 6. Mladinske igre treh dežel, t.j. športno srečanje med Fulanijo-Julijsko krajino. Koroško in Slovenijo v šestih panogah in sicer bodo to: atletika, rokomet, streljanje, košarka, tenis in namizni tenis. V tem okviru je deželna namiznoteniška zveza priredila prejšnji teden v Križu v dvorani ŠD Mladina 3-dnevne priprave najboljših igralcev in igralk v deželi, rojenih leta 1964 in mlajših. Na te priprave so bili povabljeni tudi D. Košuta (Mladina) ter J. Bitežnik, D. Sedmak in S. Doljak (Kras). Predstavniki zgoniškega Krasa se niso udeležili priprav, ker imajo za datum teh iger druge tekmovalne obveznosti, zamenjali so jih zato v zadnjem trenutku igralci Mladine A, in N. Tence ter N. Sedmak. Mladi A. Tence je pripravil veliko presenečenje s tem, da je bil zasluženo izbran za nastop v deželni reprezentanci na Ravnah, če upoštevamo, da je Tence šele v letošnji sezoni prestopil v kategorijo naraščajnikov, potem smo lahko prepričani, da se temu mlademu pingpongarju obeta lepa športna bodočnost. Resnici na ljubo moramo povedati, da so tudi ostali kriški igralci odlično nastopili na pripravah, saj so le za las izpadli iz reprezentance. Začetek sezone je bil torej za slovenske namiznoteniške igralce povsem pozitiven in če upoštevamo dejstvo, da se tudi Kr a sort igralci intenzivno pripravljajo, smo lahko prepričani, da bo letos verjetno tudi v moški konkurenci mnogo uspehov, kot jah je bilo do se-daj v glavnem pri ženskah. S.T. OBVESTILA NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16. do 18. ure. ŠZ Gaja obvešča, da se (v okviru športnega tedna) vpisovanje posameznikov in ekip za nočni tek, bližanje, orientacijski pohod in mini nogomet (4x4) zaključi jutri, v ponedeljek, 24. t.m. in eno uro pred začetkom vsake panoge, (tel. 226161 — Padriče). Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V počastitev spomina Jožefa Daneua in Danila Šuligoja darujejo! Ivanka in Ivan A. 15.000 'Jir. ZA SPOMENIK PADLIM'. V NOBH V REFNIČU Namesto cvetja na grob Marije! Kante daruje Zora Luin (Repnič)t 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Marijo Kante vil. Kufersin darujeta Luči in Fani Sardoč 5.000 lir. M. R. daruje 10.000 lir. V spomin na Marijo Kante vd. Kufersin darujeta Miloš in Alojzija Sardoč 5.000 lir. Anica Daneu daruje 17.070 Jir. Marija čač daruje 10.000 lir. V spomin na Gizelo Maver daruje Silvestra Ražem (Bazovica) 5.000 lir. V spomin na Gizelo in Dragico Ko-rečič darujeta Željka in Siljo Grgič (Bazovica) 10.000 lir. Marija Paglionico daruje 20.000 lir. V spomin na brata in strica da ruje družina Senica - Gustinčič 30 tisoč lir. V spomin na Josipa Bukovca da ruje Karel Furlan 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 4. obletnici smrti Emila Regen ta darujeta Dragica in hči Nadja 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 10.(XX) lir za godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Janka Obada daruje Marica Rebula (Devinščina 7) 10 tisoč lir za godbeno društvo Prosek. V spomin na Janka Obada darujeta Ljubo in Miloš Milič 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. V isti namen daruje Karlo Grilanc 5.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Danila Lo-vrihe daruje Marijo Maumeval (Dolina 222) 10,000 lir za PD F. Venturini. V počastitev spomina Janka Obada daruje Milka Perčič (Salež) 10 tisoč lir za pevski zbor Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Rudija Sosiča darujeta Livia in Ladi Wil-helm 5.000 lir za ŠD Polet. Ob obletnici padlega borca Jožefa Bandelja darujejo sestre Anica Ciani, Mara Živic in Ivica Kocjan 25.000 lir za popravilo dvorane na .Kontov elu. Namesto cvetja na grob Mariucci-ju Ciarriju daruje Vasilij Danieli 5 tisoč lirt za ŠD Kontovel. Bruno Pertot daruje 20.000 lir, Danilo iPuntar 20.000 lir, Olga in Stojan .5.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Justino Vuga daruje Sonja Stubel - Prinčič 5.000 lir za "Dijaško matico. V spomin na Marijo Brezavšček idaruje Sonja Stubel - Prinčič 5 j tisoč lir ,za društvo slovenskih upokojencev. ZA PD FRAN VENTURINI — DOM JO V spomin na moža daruje Nerina jštranj 30.000 lir. Darijo Primožič daruje 5.000 lir. V spomin na Danila Lo'Tiha da-jruje Ignacij Ota 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila |l/>vrihe daruje Angel Veljak 5.000 lir, V isti namen daruje Danilo Žerjal (Lakotišče) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila Lovrihe darujejo Avguština in Ludvik Švab 15.000 lir. Josip Lovri- ha (Dolina 233) 20.000, Milan Hr- vatič (Ul. M. Praga 9) 5.000 lir in Peter Krmec 10.000 lir. * # # Namesto cvetja na grob Danila I,ovrihe daru,je družina Žgur 10.000 lir za ŠD Breg. ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA ŠD Primorje daruje 100.000 lir, prisotni pri nagrajevanju II. turnirja za I. memorial «ž. Race* 192 tisoč, Bogomil Kralj 10.000, Vlasta in Armido Ukmar 20.000, Armida in Danči 40.000. Zbrano in hranjeno v Hralnilnici in posojilnici na Opčinah N.N. 20.000 lir, N.N. 30.000, Cveto Kalc 10.000, Marta in Milan Vre-niec 30.000, Lokatos Ranieri 200 tisoč, Picro in Ana Ferluga 10.000, N.N. 20.000, Edi in Marija Peršič 10.000, Miranda in Attilio 10.000, Marija in Mirko Purič 5.000, Verica in Milan Škabar 5.000, Nada in Car-letto 10.000, družini Škabar in Men-nucci 15.000, Raffaela Stok 5.000, družini Milkovič in Cauter 10.000 lir. Semenarna Agro - Sosič 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Danila Šuligoja darujeta Vladimir in Monica Vremec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Sosiča daruje Ivan Sosič z družino 10.000 lir. Dne 21. 9. je bilo pomotoma izpuščeno, da družini Levak in Budal darujeta 50.000 lir za zdravljenje I.ivija Čoka, v spomin na Karla Bajca. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino J Ulica Buonarroti 6 (prččna Ul. .Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 30ietMALALAN Mali oglasi PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej. IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure. PRODAM tamburin, 1 triangel in 6 kromastih pultov. Ponudbe na Miljutin Negode, Kolarjeva ulica 10 — 61000 Ljubljana, telefon 321735. IŠČEM pristen slovenski par za na jem 90 kvadratnih metrov apart maja v Sesljanu. Mesečno 120 (XX) lir d!us ogrevanje. Telefon 208281. NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul S. Caterina 1. II. nadstr. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote. JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267. DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj. popo'rino, zvečPr. Telefonirati na št. 209259 dopoldne. IŠČEM dvosobno stanovanje v najem v Trstu ali okolici. Telefon 229263. IŠČEM žensko za takojšnjo zaposli tev za varstvo otroka 2 let in malo pomoč v družini, samo v dopoldanskih urah. Gorica, telefon 86622, od 12. do 14. ter od 20. do 22 ure. M JNO potrebujem osebje za in stalacije centralnega ogrevanja in vode. Telefonirati na št. 226216 od 12 do 13. ure. PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242. ■ m telefon (040) 7946 72 LESNO PODJETJE cSegheria ita-liana* pri avstrijski meji nujno potrebuje tri delavce od 20 do 50 let, brezplačno bivanje, dobra plača; po možnosti z znanjem italijanščine ali nemščine. Pišite na BRERA legnami C.P. 71 - 39031 Brunico (BZ) Italia. KRO.JAČNICA za moške in ženske. Blago z novimi vzorci za zimske plašče «Kašmir Cammello* za (kostime) tailleurs, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta — Drevored D'An-nuzio 11 — poslopje kina Capitol. 'IMMOBILIARE SOLARIO. Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, od 16. do 19. ure, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice na Krasu. Zajamčena resnost. PRODAM .jedilni krompir Igor, lahko v vrečah po 30 kg, tudi večje količine. Križaj Jože — Rateče 16 — Škofja Loka. PRODAM avto mini 120 letnik 1977 zaradi družinskih razmer. Telefon 727259. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZLATARNA URARNA tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ui. 6 OPČINE THE BRITISH SCH00L V TRSTU ULICA TORREBIANCA 25 — ULICA FILZI 6 POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26. 9. 1977 Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za UNIVERSITV 0F CAMBRIDGE Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik OBVEŠČA: Potek roka za vpis v «First Certificate in English*, «Pro-ficiencyx> in »Diploma*, decembrski rok 1979. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do sobote, 29. septembra 1979, do 12. ure. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 43.500 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša 49.000 lir. - These examinations are open only to candidates vvhose mother tongue is not English. Za nadaljnje informacije: v TRSTU: Mr. Peter Brown - Cambridge Local Secretary British School — Ulica Torrebianca 25, tel. (040) 69-140 - 69-453. v ANGLIJI: The Secretary (Exams in English) Syndicate Buildings University of Cambridge CAM. CBI. 2 EU. ENGLAND Služba javnega obveščanja British Schoola v Trstu. I stegna purana | kg. lit. 2890. ■jabolka jonathan * kg. lit. KOZMETIČNI SALON BOLJUNEC Tel. 040/228313 Dipl. kozmeHCar Ružiča Stefančič NUDI: popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval-ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH KOZMETIČNIH PREPARATOV Ob sobotah zaprto! i hruške uuilliams I kg. lit.______________ ! krompir I (Žakelj 10 kg.) kg. lit. 220( maslo optimus * gr. 246 lit. 7825. > namizno grozdje S kg. lit. 490( I mleko | dolgotrajno p.s. emiliano 1 kg. lit! "348, 295( l puranovo meso { v kosih kg. lit. "6790._ Spalnica v kmečkem stilu je na ogled KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon 200186 TVOJA BANKA v novem prodajnem salonu V UL. BAIAMONTI 3 - TEL 820766 I stegna piščanca | kg. lit. 1891 15851 EDI NOBILI S!ll EDI NOBILI I mladi piščanci I kg. lit. 'T89CL Trst, Ul. G. Di Vittorio 12 nov prodajni center: ul. Baiamonti, 3 ■ parmezan reggiano J prastar 10 dkg. lit. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški ŽIVALI - FILMSKE ZVEZDE; ob 16.00. 18.00 in 20.00 ameriški CONVOY. IZOLA: ob 10.00 italijanski PRO-KLETO DOBRA POLICIJA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski PROKLETO DOBRA POLICIJA. PIRAN: ob 10.00 ameriški TOM IN JERRY NAJVEČJA SOVRAŽNI KA; ob 16.00, 18.00 in 20.00 ameriški ZLATI RENDES - VOUS. PORTOROŽ: ob 20.00 ameriški NI SEM Tl OBLJUBILA ROŽNATE GA VRTA. DEŽURNE TRGOVINE V piranski občini bodo v nedeljo dopoldne med sedmo in deseto uro dežurale vse trgovine z živili, v izolski občini pa Nanos v Pittonije-vi ulici Živila na Trgu 29. novembra. Živila na Trgu 22. julija in mesnica Agraria na Ljubljanski cesti. UČI SE ANGLEŠČINO Z ANGLEŽI 1HE BRITISH SCHOOLS TRST, Ul. Torrebianca št. 25 — tel. 69453 GORICA, Korzo Italia št. 17 — tel. 33300 — angleški učitelji specializirani v T.E.F.L. (Teaching English as a Foreign Language) — tečaji za vsako starost in vsako stopnjo — omejeno število učencev za vsak razred — najbolj modemi sistemi poučevanja z avdiovizualno metodo — Trst — uradni sedež londonske (Trinity College) in cam-briške univerze za polaganje izpitov VPISOVANJE SE JE ZAČELO I parmezan | prastar 10 dkg. lit. ! sir provolone sladki 10 dkg. lit. h ; ovčji sir za ribanje 10 dkg. lit. ! c I brandv don rodrigo 2990 h.c~ lt‘—. ■ jwhisky cutty sark /|^jQ Ste pravi ljubitelji kave ? r€^m£aUe, PRIMCI ROVIS vam nudit 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni |amstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago |e v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah iUBILEJNO LETO ŠE TRAJA... V jubilejnem letu je DARVVIL pripravil veliko seri|0 avtomatskih in elektronskih kvartz ur: ANALOGIC s kazalcema, CHRONOGRAF ALARM, ALARM PROGRAMATIC, CELLETRONIC itd Vse v znamen|u DARVVILO-V/EGA jubileja. Vrhunska tehnologija, visokokakovostni material, sodobni disajn, absolutna točnost. V obširni seriji kvarčnih ur, so tudi ure z elektronsko budilko, s štoparico, ki meri stotinke sekunde, beleži dneve, mesece, itd. Jubilejno darilo: za vikend, avtomobil, počitnice... prenosni radio tranzistor s 3 valovnimi dolžinami, na bateriie in tok, z vso dodatno opremo. ZVESTOBA ZA ZVESTOBO DARVVIL (TV) ■S . -CMW' TRST Trg s Antona 4 - I. II. nad. Tel. 61932 - 61201 - 77724 Telex: 46228 DARVVIL VELIKO BREZPLAČNO PARKIRIŠČE ZA STOTINE AVTOMOBILOV V