MZSTMO DEEOTOE MLADME v prostorih Delavske športne zveze v ul. Conti 11. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 22. ure. Ste— ---- ---------------- . ------ -----------—_________ ________________ *'Q št. 17. — Uredništvo ul. Monfort 3 - Tret TfSt 18. CIVCfUStCI 1948. Spedlztone in abbou. postale 11° ^ruppa Učna: 15 IUL; 10 Jf,; 4 dif. 5°CI RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST 11-5374, ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK* - UPR., LJUBL. 6-90 Vič novega I poročilu )en. Aireya 'Poročilo generala Aireija Varilnemu svetu OZN se ne dotika 1 Političnih, temveč tudi važnih l,c‘alno gospodarskih vprašanj. redaleč bi zašli, če bi hoteli po-z vsemi generalovimi divami, je pa nekaj vprašanj, o ntrih moramo nujno spregovo- 'Ježišče vsega generalovega razbijanja je seveda v zahtevi, da 'Trst priključi k Italiji, češ da bi J,er>t že kar sama po sebi bila odlepljena velika gospodarska kri-f Te trditve sploh ni treba po-4™!, fcer je tako nesmiselna, da je fVjiva prav za vse. Vsekakor bi •^al ta čudežni lek priključitve ,,ta k Italiji že itak delovati, kaj-}ržaško gospodarstvo je dejansko * Popolnoma povezano z italijan-ne vidimo pri tem pa nobe-'rja gospodarskega izboljšanja. Poleg tega g. general tudi po-r*^a, da je v Italiji, ki že uživa dodati Marshallovega plana, dva '“iona in pol brezposelnih, J^tiga trditev, ki ne more niko-f Prepričati, je ta, da Tržaško o-plje ne more samostojno živeti, da nima surovin niti živeža. y Pa tržaška industrija, kaj iz-jjhe strokovne sposobnosti trža-P delavcev, ki bi pretvarjale te r°Wne v potrošno blago? Ali ni ! Pelifco bogastvo? Poleg tega pa P Trst pristanišče, ki bi takoj pP^io, če ne bi okupacijska vo-Pa uprava zavirala trgovine z ri-ijem. Vseh teh činiteljev v po-g. generala ni, ker mu pač ^ v prid. i tem pogledu ne bo nikoli do-7 Ponavljanja, da je rešitev ! gospodarske krize v Trstu le gospodarski povezavi z za-.,em, predvsem z Jugoslavijo, ki I WiIco nudila tržaški industriji jbebne surovine, po drugi strani l kupovala industrijske izdelke, - 50 ji zelo potrebni ( Poglavju poročila, kjer se ob-l^ava gospodarski položaj Trli je govora o tem, da preučujejo V1*0 bodočega sodelovanja Trža- \ ozemlja pri evropskem obno- Lenem načrtu in da preučujejo, L° bo treba v okviru tega načrta hoditi tržaško industrijsko zmo-^ojt celotnemu načrtu za obno-Bvrope. Poročilo pravi, da je v ta namen ustanovljen pose-°dbor, v katerem so zastopni- ^ajevne uprave, zbornice za k,u’J>no, industrijo in poljedelstvo C Giavslce zbornice, ki naj se po-L uie z zavezniško vojaško upra-\t° zadevah, ki se tičejo gospo-L/Ce9a razvoja Trsta. Iz pritožb L lfl reakcionarnih listov pa smo L' da ni doslej nihče vprrašal ^ — ..___ nQ, L Odbora za svet glede «prila~ I rj,lja)> tržaškega gospodarstva Ih® je neki visoki zastopnik vo-°kupacijske uprave, kar na , roko sklepal v Rimu, Lond<-,, ® TVashingtonu o raztegnitvi f , Mlovega načrta na Trst. Vse ‘ ,e- kako se vojaška uprava I; pri svojem upravljanju ® svoje zveste služabnike. Kaj bi vprašala za svet priza-elovno ljudstvo. Enotni sindikati sprejeti v Svetovno sindikalno zvezo Enotni sindikati so dosegli veliko zmago. Sprejeti so bili v Svetovno sindikalno zvezo, s čemer so se vključili v veliko armado vsega delavstva sveta. To sprejetje je logična posledica vsega dela in vseh borb Enotnih sindikatov, ki so vseskozi dejansko izvajali program Svetovne sindb kalne zveze. In ta program se glasi: Nadaljevati borbo za uničenje vseh fašističnih oblik vlade in vseh pojavov fašizma, pa naj deluje v kateri koli obliki in pod katerim koli Imenom. Boriti se proti vojni in vsem vzrokom, ki jo porajajo, delovati za trajen in trden mir, organizirati skupno borbo sindikatov proti vsem poskusom odvzemanja gospodarskih im socialnih pravic delavcev ter vseh demokratičnih svoboščin. Temu programu so bili Enotni sindikati zvesti vse od svoje ustanovitve ter mu bodo ostali vedno zvesti, ker se zavedajo, da je le’ odločno borbo in z enotnostjo vsega delavstva mogoče odbijati napade delodajalcev in njihovih pri-repnikov. Enotni sindikati, ki so se porodili iz revolucionarne »Delavske enotnosti«, katera se je z vso odločnostjo borila proti fašizmu za časa okupacije, bodo to borbo nadaljevali do kraja, saj jo bodo bili skupno s 75 milijoni delavcev, včlanjenimi v Svetovni sindikalni zvezi. To priznanje, ki šo ga sprejeli Enotni sindikati za vsojo neizprosno in nepopustljivo borbo v vseh letih svojega obstoja, seveda nt pogodu raznim rumenim sindi' kalistom. Se dobro se spominjajo, kako 3e ravno Svetovna sindikalna zveza posredovala, da bi prišlo do spojitve obeh sindikatov1 in da so Id oni krivi, da so sel pogajanja o tem razbila. Zato so sedaj izlili ves svoj bes v kratki notici, ob’ javljeni v listu »Emancipazione«' V tej notici hočejo omalovaževati ogromni pomen Svetovne sindikalne zveze, ker jim ne gra v račun, 4= * * Sklenitev sporazuma o tovarniških odborih ? V četrtek je bil na uradu za delo sklenjen sporazum o nalogah in pravicah tovarniških odborov. Ker Delavska zbornica še ni podpisala tega sporazuma, še nimamo njegovega besedila in bomo o njem pisali v prihodnji številki. zvezi s splovitvijo treh motornih ladij, ki so jih naročili iz Egipta, več dela pri gradnji novih ladij. Poročilo hitro doda, da pa bo dovolj dela s popravljanjem starih ladij, zlasti če se tržaška industrija za ((popravljanje» ladij vključi v splošni načrt za obnovo vzhodnoevropskega ladjedelništva. Tu se jasno kaže, kam merijo ti načrti, ker je vsem znano, da hočejo ZDA o-mejiti delo v evropskih ladjedelnicah in da je tudi to eden izmed resničnih namenov tega načrta-Potemtakem naj bi se tržaška la-djedelniška industrija, ki je bila v svetu zelo cenjena, zadovoljevala s popravilom starih ladij, gradnjo novih ladij pa prepustila drugim. V. poglatfju, ki govori o delav- da so bili sprejeti vanjo ravno E’ notni sindikati, ki so bili in ostanejo razredni sindikati, ne pa sin* dikati pod pokroviteljstvom delodajalcev. Za gospode, ki so napisali to notico, je Svetovna sindikalna zveza nasprotna interesom delavcev le zato, ker noče hlapčevati delodajalcem ter se odločno bori za pravice delavcev, za mir in proti vsakemu izkoriščanju. Ljudje, ki pod lažno krinko sindikalistov verno služijo svojim gospodarjem, pač ne morejo imeti Enotni siddkati so vložili priziv proti krivični obsodbi članov tovarniških odborov ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka ter tovarna strojev. Vsi ti člani so bili obsojeni na osnovi fašističnih zakonov, ki pod »demokratično« vojaško upra* vo pač še vedno veljajo. Vsakdo bi pričakoval, da bodo to obsodbo razveljavili in obnovili sodni po stopek, toda vojaška uprava ni tega mnenja. 10. t. m. je v kratkem pismu javila, da je bil priziv odklonjen ih da je bila obsodba potriena. Gaprav se je priziv skliceval na razne zakone in čeprav le bila ta obsodba v kričečem nasprotju z določbami mirovne pogodbe, je okupacijska oblast menila, da lahko s kratkim negativnim odgovorom kratkomalo odbije ta priziv in potrdi krivično obsodbo. Ta obsodba pa ni bila ločeno dejanje y ofenzivi oblasti proti Enot* V soboto 14 avgusta je hita v prostorih Delavske športne zveze-otvoriena razstava delovne mladine Tržaškega ozemlja. Že takoj ob vstopu v dvorano je bilo opaziti, da se je mladina z vso ljubeznijo in trudom posvetila svoji razstavi. Predmeti, ki jih mladi tržaški, delavci in delavke razstavljajo, so tehnično in tudi umetniško izdelani in nudijo pestro sliko strni je govora «o ponovni agitaciji v Enotnih sindikatih, ki da so pod komunističnim nadzorstvom«. Pri tem mislijo na odločni protest delavstva pvoti spletkam delavske zbornice v ladjedelnici Sv. Marka. Poročilo pa pozablja povedati, da so delavci protestirali proti šovinizmu in proti kršitvi mirovne pogodbe v pogledu jezikovne enakopravnosti. Mnogo je še vprašanj, ki jih to poročilo razlaga po svoje, toda najvažnejše v vsem tem je, da se hoče prikazati, da se mirovna pogodba Trsta ne da izvesti. Tržaško delavstvo pa bo odločno odgovorilo na vse poskuse kršitve mirovne pogodbe in še bo še z večjo odločnostjo borilo, za spoštovanje mirovne pogodbe in ža izvajanje njenih sklepov, kajti s tem se bo borilo za svoj življenjski obstoj. dobrega mnenja o Svetovni sindikalni zvezi. Ti ljudje so se pa najbolje razkrinkali sedaj, ko je prišlo v Italijanski splošni zvezi dela do razkola, ko so bili krščan-skodemokratični sindikalisti zaradi svojega protidelavskega delovanja izključeni iz te zveze. Italijanska zveza dela je očistila svoje vrste lažnih sindikalistov, tu v Trstu pa gospodarijo V Delavski zbornici ravno demokristjani. Zato je vse njih lajanje brezuspešno in vse nim sindikatom. Ona spada v načrt delodajalcev in njihovih pokroviteljev, da bi Enotne sindikate razbili ter imeli tako proste roke za zatiranje in izkoriščanje delavcev-V ta namen ni bilo treba; udariti po tovarniških odborih, ki so se vedno upirali uvajanju diktatorskih metod delodajalcev na kraju de'a. Tudi ta ponovni dokaz sovražno* sti proti delavskemu razredu ne bo omajal delavcev, ki se' bodo še na dalje borili, da zmaga pravica. Vsa koalicija oblasti in delodajalcev, vsi poskusi ustrahovati delavce in razbijati sindikate, se bodo izjalovili. Vemo, da se bodo posluževali vseh sredstev, ki so jim na razpolago. To so dokazali ravno te dni, ko so y tržaškem arzenalu sprejeli na delo nekega člana tovarniškega odbora, ki je bil odpuščen z dela, prab zato, ker so zastopane najrazličnejše panoge tržaške industrije in obrti. Le razporeditvi razstavljenih predmetov bi morali mladinci posvetiti nekoliko več pažnje, da bi bile vidnejše panoge glavne tržaškp industrije. Najbolj je pač zastopana na razstavi glavna veja tržaške industrije: ladjedelništvo. Mladinci ladje-delniških kolektivov so z izredno natančnostjo izdelali različne predmete kakor: pripravo za vrtanje cevi, ladijski parni kotel v prerezu, dinamsko kotvo, ki so delo mladine iz tovarne strojev. Ladjedelnica Sv. Marka pa razstavlja ogrodje ladijskega kljuna, stenski ogre-vač, prezračevalno napravo in druge ladijske naprave ter konstrukcijo železnega mostu. Lepa miniaturna jadrnica je delo piranske mladine. Največjo pozornost je vsekakor vzbujala z , izredno natančnostjo in spretnostjo izdelana miniatura ladijskega bara. delo, s katerim so se postavili in na katerega so v resnici lahko ponosni mladi delavci ladjedelnice Sv. Roka. Mladinski kolektiv Zadružne tiskarne opisuje s svojimi deli razlago tiska, klišeja in metiranje časopisa. Mladinci 'železarne 'ILVA razstavljajo goniometer ter surovine za proizvodnjo jekla in železa in derivate črnega premoga. V razstavljenih predmetih mladincev podjetja TELVE se lahko seznaniš v načinom spajanja električnih ka- njih omalovaževanje pomena vključitve Enotnih sindikatov v Svetovno sindikalno zvezo le plod njihove zavisti. Zvesti svoji dosedanji borbi, neizprosni v obrambi delavskih pravic bodo Enotni sindikati s pomočjo Svetovne sindikalne zveze najboljši porok, da bodo vse ofenzive imperialistov in industrijcev proti delavskemu razredu propadle in da si delavci ne bodo dati iz.trgati pridobljenih demokratičnih pravic. ter ga nato takoj odpustili, čim so zvedeli, zakaj je bil prej odpuščen-Vse kaže, da bi hoteli sestradati tovariše, ki so bili odpuščeni ter jim onemogočiti vsak zaslužek. Da bi opozorili OZN o ravnanju okupacijskih oblasti pri nas, so obsojeni člani tovarniških odborov poslali naslednjo brzojavko: Podpisani člani tovarniških odborov ladjedelnic je vojaško sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora in na denarno kazen na osnovi odpravljene fašistične zakonodaje. Vse to samo zato, ker niso preprečili stavke, ki so jo napovedali delavci sami. ZVU noči (prejeti priziva z\i omilitev obsodbe. Poslali smo vam dokumente. Prosimo vas, da intervenirate, ker odpuščeni člani tovarniških odborov ne morejo najti zaposlitve. blov in ostalimi električnimi napravami. Mladi nabrežinski kamnoseki razstavljajo zelo lepe kose nabrežinskega marmorja ter lepo izdelani yazi iz stalaktita. Mladina podjetja Aquila nazorno prikazuje konstrukcijo destilacijskih naprav ter proizvode destilacije. Mladi mizarji podjetja «Frandoli» so pokazali lično izdelane predmete iz svoje stroke, najbolj pa se odlikujejo mladinci Detonija z lepo izdelano šahovsko mizico. S svojimi deli so zastopani tudi mladinci iz kono-pljarne, FLENT-a, pivovarne Dre-her in drugi. Mladinci mestnih podjetij ACE GAT so se s svojimi izdelki izkazali tehnično najbolj dovršene. Mladinca Rcdolfi in Ortolani sta v 148 urah izdelala transformator za 2000 W, tovariša Stoka in Majer pa sta razstavila miniaturno hidravlično stiskalnico za tramvajska kolesa. Vse kolesje in električna inštalacija je vdelana v skupno ohišje. Vse te naprave in vsa ostala dela mladincev navedenih podjetij deJ lujejo kot velike haprave. Dekliške roke so uvezle nešteto lepih prtičev v narodnem vbodu, ki so vzbujali veliko pozornost. Iz.-delale so lične pletenine, sešile ljubka otroška oblačilca in žensko perilo, malo punčko pa so oblekle v primorsko narodno nošo. Najbolj so se med dekleti izkazale s svojimi številnimi in res lepo izdelanimi ročnimi deli Padri-čanke, V poglavju o industriji pravi poročilo, da ne bo v ladjedelnici v Protest odpuščenih delavcev pri OZN zaradi uporabe fašističiib zabuuov v Trsti Tržaški mladinci so na razstavi pokazali Velike deloVne sposobnosti t Zahteva kmetijske strokovne zveze ES Gostinski uslužbenci I ar I na Ina -mrm VT'■rmrm rv I'■rm cr« <(m 1'B II po spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo Resolucija o težkem stanju našega kmetijstva Varnostnemu svetu Izvršilni odbor kmetijske stro-Svobodno tržaško ozemlje je poslal Zvobodno tržaško ozemlje je poslal šefu sovjetske delegacije gospodu Jakobu Maliku in predsedniku Varnostnega sveta pri OZN resoluciji, v kateri je obrazložil težak položaj v anglo-ameriški coni STO-ja ter izpodbil trditve anglo-ameriških delegatov na seji Varnostnega sveta glede upravljanja tega ozemlja. vso ogromno škodo, ki so jo prizadejale vojaške edinice na njihovih poljih in travnikih, kjer so si vojaki postavljali celo svoje šotore. Čeprav slovenski kmetje že tri leta vlagajo prošnje na pristojne oblasti za povrnitev škode in zahtevajo, naj oblasti poskrbe za to, da se prepreči vsaka nadaljna škoda, so bile teprošnje zaman, kakor so bili brezuspešni vsi številni prote- ta vsak dan naraščajo, kar ima za posledico, da kmetje zapuščajo svojo grudo in odhajajo v mesta, kjer pa spričo sedanjega težkega stanja v industriji le povečuje armado brezposelnih. Medtem ko so se že potrošile milijarde za nepotrebna dela, od katerih so prinesla nekaterim kmetom celo direktno škodo, kot na primer znana strateška cesta, pa anglo-ameriška vojaška u-prava ne smatra za potrebno, da bi nudila denarno pomoč za povzdig kmetijstva na tem ozemlju. Po vseh navedenih dejstvih, zaključujejo v tej svoji resoluciji, ter ogorčeni spričo neresničnih zatrjevanj anglo-ameriških predstavnikov pri Varnostnem svetu, zahteva kmetijska zveza Enotnih sindika-tov~za STO, da se uveljavi pogodba ter se imenuje za to ozemlje guverner, odstrani tuja vojaška uprava ter se končno razpišejo demokratične volitve v upravne svete. sklenili noi/o mezdno pogodbo Uslužbenci gostinskih podjetij so ena izmed najbolj izkoriščanih strok v Trstu. Do sedaj niso sklenili nobene nove mezdne pogodbe in je veljala zanje pogodba iz leta 1933, ki ja je danes polonoma zastarela. Delodajalci se pa niso držali niti te pogodbe. V stroko gostinskih uslužbencev spadajo poleg natakarjev in drugega strežniškega osebja tudi kuharji in pomožno osebje, ki jih prav posebno izkoriščajo. Delavci delajo osem ur dnevno in jim plačajo nadure, uslužbenci gostinskih obratov pa delajo do dvanajst ur na dan in tudi ob praznikih. Najslabše se godi onim, ki delajo v kuhinjah. Za svoje delo dobivajo samo od 1.000 do 3.000 lir na teden. Poleg tega delajo po večini v nehigieničnih prostorih, kajti lastniki popravljajo stalno svoje lokale, za kuhinje in druge stranske prostore pa P’av nič ne skrbijo. Kol pomožno osebje so v kuhinjah zlasti mlada slovenska dekleta iz tržaške okolice. Za svoje delo dobijo komaj od 3.000 do 5.000 lir plače na me- sec. V mnogih primerih morajo P0-leg svojega dela v obratu oprav.' Ijati tudi hišna dela pri gosp®! i darju. , K Enotni sindikati so se odloča® >, potegnili za to stroko in pr®® * meseci so se začela zanjo mezdna ]l( pogajanja z delodajalci, ki so se tt precej uspešno zaključila. Sklenjena je bila nova mezdna ■ pogodba kakršne nimajo v Italiji. Po pogodbi doM kvalificirani uslužbenci 40% PoVI: , ška mezde, ostali pa 20%. V f®jV za primer nezgode na delu so ^ ^ ločili 300 tisoč lir. Natakarji b°^ j imeli enako plačo kot osebje v k - ^ hinjah. Plačali jim bodo tudi na ; (|) ure in sicer 50% poviška za It no delo, 100% pa za nočno. Nos®®* j žene bodo dobile 1 mesec pla®3 k/VJUVJ t-IVJUli«.- X IIJCOS-V. jr - . 'j, nega dopusta pred porodom, 7 t® ijj nov pa po porodu. J Pri Enotnih sindikatih se ^ % ustanovila tudi posebna komisi)’ (, ki bo nadzorovala vse gostim^ j, lokale in ugotavljala ali lastniki P ^ godbo dejansko Izvajajo. Seve rj. jim bodo morali iti pri tem n roko uslužbenci sami. 'oi =2 š Tona ie na dan ues piideiei NITI DREVJE NI MOGLQ KLJUBOVATI NEURJU Izvršilni odbor kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov je Zlasti prikazal težak položaj slovenskih kmetov in polovinarjev v bližnji tržaški okolici ter pokazal na vse kvarne posledice anglo-ame-riške vojaške uprave. V tej resoluciji so Enotni sindikati prikazali sti kmetijske strokovne Zveze e-notnih sindikatov. Med drugim ugotavlja Zvesa enotnih sindikatov, da je na tem ozemlju še vedno v veljavi stara polovinarska pogodba, po kateri morajo kmetje najemniki dajati polovico svojih pridelkov svojim gospodarjem. Davki za kme- Pogajanja za sklenitev pogodbe kovinarjev zopet odgodena Pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za kovinarsko stroko so se začasno prekinila, ker so delodajalci odklonili nekatere zahteve sindikatov. Glavne točke, v katerih ni prišlo do sporazuma, so v kratkem naslednje: člen 35 načrta delovne pogodbe, ki govori o prepovedih. V tem členu je govora o tem, ali ravnateljstvo podjetij lahko dovodi ali ne, da se v podjetjih prirejajo razne zbirke, sprejemajo podpisi, prodajajo, razni listki in drugo. Sindikalni zastopniki so bili soglasni v tem, da bo imelo vodstvo podjetji to prednost, toda odklanjajo vodstvu pravico, da bi tudi za časa obedov in po delu imeli pravico dajati taka dovolienia. Ci m 38 govori o odpustih z dela zaradi prekrškov, jc pa po mnenju sindikalnih zastopnikih preoster, zato so predlagali neke lažje spremembe, toda indu-štrijci niso sprejeli. Sporen je tudi člen 41, ki govori o odškodnini v primeru demi-šije delavcev. Delodajalci hočejo namreč spremeniti nekatere določbe v tem pogledu, ki so veljale doslej na osnovi nekega sporazuma iz leta 194(1. Sporna so tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo nameščencev, zlasti točke o izrednem delu ponoči in ob praznikih. Sporazumeli se tudi niso o predlogu, po katerem naj bi uradnikom, ki zaradi službenih potreb podjetij, ne morejo dobiti rednega dopusta, plačali razen normalnih prejemkov tudi 25 odstotkov dodatka. . Končne so na industrijskem udru-ženju mali industrijci izjavili, da sploh ne bodo mogli sprejeti nove delovne pogodbe zaradi gospodarskih težkoč. v katere so zabredli. Sindikalni zastopniki so se temu seveda uprli ter zahtevali, da se pogodba sprejme za vse kategorije kovinarjev, kakor se je to vedno dogajalo doslej. * * * MijaiKna pngctitaiifa pri AUEGAT-u odgodena Pri ACEGAT-u so delavci in nameščenci obeh sindikalnih organizacij po svojih sindikalnih zastopnikih predložili upravnemu svetu Snotne predloge o prilagoditvi mezd in plač. Upravni svet pa ni hotel po svoji stari navadi nič slišati o tem. Postavil je svoje proti-predloge, ki nikakor ne morejo zadovoljiti delavcev. Upravni svet noče upoštevati posebnih razmer, ki vladajo v Trstu, in je ponudil delavcem in nameščencem take poviške plač in mezd, ki se zelo oddaljujejo od zahtev obeh sindikalnih organizacij. Poleg tega predlaga nesprejemljivo delitev v kategorije in razlikovanje za posamezne kategorije pri službenem napredovanju. Vse to ima namen, da bi razdvojili delavce in ustavarj ali med njimi nasprotja. Ta politika seveda ni nova in nas spominja na leto 1924. Tedaj so namreč kakor tudi sedaj, predlagali, da bi dobivali po delovnem sporazumu sprejete mezde le oni, ki delajo pri podjetju tedaj, ko je sporazum sklenjen, delavci in nameščenci, ki so sprejeti v službo po sklenitvi sporazuma, pa naj bi dobivali nižje prejemke. Spričo teh predlogov so predstavniki delavcev sklenili, da se pogajanja odgodijo, tako da bodo lahko preučili novi položaj. * * * V nedeljo vsi v Trebče! V nedeljo 22. avgusta bo v Trebčah v borovem gozdičku veliko ljudsko slavje, ki ga organizira Zveza enotnih sindikatov. Ta dan se bodo v Trebčah vsi lahko razvedrili in se naveselili, saj bo to pravi ljudski praznik. Na sporedu so razne športne tekme: boks, rokoborba, kolesarska dirka Tržaškega ozemlja za pokal »Delavske enotnosti«, tekme v košarki itd. Nastopili bodo slovenski in italijanski pevski zbori, godba »Rinaldi« In harmonikaši Sv. Marka pa bodo imeli koncert. Po sporedu bo plesna zabava s srečelovom. S trga Garibaldi, ul. Fabio Severo in z openske tramvajske postaje bodo vsake pol ure vozili kamioni.. Cele vasi v nabrežinskem okraju bodo letos ostale skorol brez vina - Fižol in koruza zatolčena v zemljo ■‘Vil rtf/j priskoči kmetom na pomoč, ker so ob SO odst. svojega prideš3 J Nevihta, ki je pretekli torek v Trstu dvakrat za nekaj minut pre-kimila električen tok, je pa po slovenskih vaseh, zlasti v nabrežinskem okraju, napravila mnogo večjo škodo. Tu je namreč prinesla s seboj tudi točo, ki je z vso silo u-darila po lepo obetajočem polju ih v kratkem času uničila dobršen deli pridelka. Toča in neurje sta zajela že takoj od morja nabrežinske vinograde, dalje Mavhinje, Slivno, in Prečnik, ki sta bila najhuje prizadeta, ter v malo manjši meri Trnovco, Sem-polaj in druge bližnje kraje. V Mavhinjah je največ škode na trtah, kjer je kot orehi debela toča: zbila polovico grozdja na tla. Pa tudi fižol in koruza sta zelo trpela in bo tudi tukaj pridelek komaj polovico predvidevanega. Več dni po nevihti so kmetje pobirali po njivah grozje, fižol in okleščeno sadje, da bo vsaj za prašiče, kar. je še ostalo. Kot smo že omenili, sta bili najhuje prizadeti vasi Slivno in Prečnik. Tu se je nevihta zadržala približno 10 do 12 minut in padala je kot pest debela toča, ki je neusmiljeno klestila po trtah, koruznih steblih, sadnem drevju, fižolu in drugih pridelkih. Na neki njivi v Prečniku, kjer je lepo obetal čin-kvantin, ni ostalo pokoncu niti eno steblo. V mnogih vinogradih je vihar izruval kar cele vrste trt s koli vred in toča je razbila, kar je bilo na njih. Glavni naval je prišel od jugoza-pada ob 18.20. Ljudje so imeli še komaj toliko časa, da so se zatekli pod streho, od koder so morali biti priča, kako jim je toča uničila sko. ro 90% letošnjega pridelka. «Pa to še ni vse», nam je pripovedoval 76 letni kmet Rojc. «Toča je bila tako huda, da je ranila trtna debla in jih tako razbila, da jih bo treba porezati, ker bodo sicer začela gniti. Tako bomo v mnogih vinogradih dve do tri leta brez pravega pridelka#. «Nimam svoje zemlje#, je pripovedoval njegov sosed, «in to kar obdelujem imam v najemu. Noč in dan sem delal in skrbel. Tako lepo je kazalo, da sem računal pri vsakem redu trt na 2 hi pridelka. Sedaj je vse uničeno in to, kar je ostalo, bo dalo morda 10 ali 20 litrov. S čim naj plačam najemnino in s čim prahranim družino, če ne bo pomoči?# Nek drug kmet je cenil istotam, da ima samo na eni svoji parceli preko 300 tisoč lir škode. «Takega neurja in tako debele toče še ne pomnim#, je dejal. »Nekatera zrna so bila gotovo težka preko pol kg in bi me gotovo ubilo, če bi mi • padlo na glavo#- Razume se, da je tako silovita toča napravila veliko škodo tudi na hišah. Niti ena hiša v Prečniku ni ostala s celimi okni in samo pri Kukovih so po nevihti našteli 36 razbitih šip. Korci na strehah so vsi raztreškani in marsikatera hi- storjeno škodo. Obenem je tr®^ ( in določiti primerno podporo, ^ dobo lahko preživeli sebe in aV družine, ter vsaj deloma lahko v pravili napravljeno škodo. ,nj Naši kmetje so bili vedno veS j]j davkoplačevalci, čeprav so ji®* ša je do polovice razkrita. Kar je prizanesla toča. je odnesel vihar, ki je pred neko hišo izruval veliko staro češpljo z vsemi koreninami in malo dalje prelomil drog električnega daljnovoda. Samo v Prečniku računajo, da znaša škoda preko 20 milijonov lir. Prav tako razdejanje je bilo v Slivnem in na tistem delu polja Trnovce in Sempolaja, ki meji na te dve vasi. Tudi tukaj je toča uničila 60 do 80% pridelka, dočim je bolj proti izhodu škoda nekaj manjša. Dokler so imele naše vasi svoje župane in občinske može, ki jih je izvolilo ljudstvo iz svoje srede, so se ti po podobnih nesrečah takoj zanimali, popisali povzročeno škodo in se pobrigali, da so bili prizadetim kmetom ne samo odpisani davki, ampak da so jim bile nakazane tudi primerne podpore v živežu in denarju. T0 se je zlasti dogajalo še pred prvo svetovno vojno, pod Avstrijo. Od sedanjih oblasti pa ni nikogar, ki bi se pobrigal za naše kmete. Ne da bi poslali kakšno komisijo, ki bi pregledala in ugotovila škodo, so sedanji, od vojaške uprave imenovani zastopniki, javili kmetijskemu oddelku pri VU, da znaša škoda v vsem okraju okrog 20 milijonov lir. V resnici pa znaša škoda po cenitvi domačinov najmanj 80 do 100 milijonov. Zato zahtevajo kmetje nabrežin-skega okraja, ki so bili največ oškodovani ,po tem neurju, da pošlje VU takoj posebno komisijo, ki naj ugotovi, kolikor se po tolikih dnevdih sploh še ugotoviti da, vso davki mnogokrat previsoko odi1’ jeni. Zato imajo sedaj vso da zahtevajo od tistih, ki te ^ bb la mati šatnd pri hiši in ni utegnl-la. Zato pa je bil še drug vzrok. y prih. žttvtfe}). Obilna proizvodnja paradižnikove mezge v Istri Pred poslopjem «Fructusa» je cela vrsta istrskih vozičkov, tovorni avtomobili polnijo veliko dvorišče, tam natovarjajo fižol, tu sadje, grozdje, breskve. Vse mrgoli, cel živžav je tu, posebno od sedmih zvečer pa tja do polnoči. Na vse kraje pošiljajo krompir, fižol in sadje. Pred nekaj tedni pa je zavladal paradižnik. Kamor pogledaš po je rdeče, skaladišče je polno in vedno prihajajo novi vozovi. Pa vendar ne gre nič v kvar. Kar- je za izvoz, odpeljejo na razne trge, kar je za industrijo pa obdržijo in spravijo v tovarno za paradižnikovo mezgo. Tovarna za paradižnikovo mezgo obstaja že več let, letos so jo vso popravili in modernizirali, tako da dela sedaj s polno paro. Sezona je začela 30 julija in bo trajala še ves september. Dnevno predelajo tri vagone pa-padižnika, od katerega pridobivajo okrog4.500 kg izvrstne mezge, ali kakor ji naše gospodinje pravijo «konšerva». Letos bo «konšerva» res izvrstna. Tako lepo že diši na dvorišču, da te kar vabi noter. Tudi stari Barndolinc, ki pazi na stroje in pripravlja neko zmes iz raznih zelenjav in rastlin, trdi da že dolgo let ni bil tako dober i*' delek. Pove ti tudi, koliko vagonov, so že predelali, toda h kotlu w «žvabo» te ne pusti in ti ne Pove’ kako jo pripravlja. To je pač strO1 ga tajnost. J! Pri oknu sedita dve ženi in P1^ birata že oprani sadež, ki ' donašajo delavci. Tu ga še očism in pošljejo v mlin. Po cevehg^ v čistilne naprave, kjer se I lupine in seme. Rdeča tekočina steka v bazen, od tod pa v k°*^ , kjer se pod visokim pritiskom > temperaturo kuha več kot 6 ur- h je vse prekuhano in zg°šče'j°’11 spraznijo kotel in spravijo i7-vr®\. ^ mezgo v večje ter manjše Pos<*j’*' Delajo nepretrgoma dan Izdelka bo dovolj za domači *rsjr( in še za izvoz. Jna Preteklo leto je bilo vsega delka v vsej Koprščini okrog vagonov, letos pa so nabrali do P i vih dni avgusta že nad tisoč vas lel nov paradižnika. ...116 Največ pridelajo koprski kme 1 potem slede Bertoki, Semedela Strunjan. Naše gospodinje se bodo v »' J, kem prepričale o kakovosti u1® " ki smo jo sami izdelali iz sV°JI-V * sadeža, brez špekulacij starih k. KJER KUHAJO PARADIŽNIKOVO MEZGO CUNJE IN ODPADKI SE DOBRO PRODAJO V središču Kopra, v ulici Cali-geria ima svoj urad in skromen napis na vratih podjetje, ki odkupuje razne odpadke, cunje, železo, papir, kosti itd. Tu je pisarna za vso Istro, skladišča ali nabiralne baze so pa na Mudi v Kopru, v Izoli, Piranu, Umagu, Bujah in Novem gradu. Ce po vaseh naberejo večjo količino blaga pride v vsako vas kamion in odpelje vse. O važnosti nabiranja odpadkov smo že pisali. Vsakdo lahko razume, da ni vseeno, če pustimo cele kupe železa v kakšni grapi, ali če ga pošljemo v tovarno; če pošiljamo nabrani material v predelavo, ali pa če se ne zmenimo zanj. Ce nabiramo in oddamo odpadke, pomagamo dvigati našo proizvodnjo, obenem pa imamo dober postranski zaslužek. Da se bodo po naših vaseh še bolj zanimali za nabiranje, prinašamo seznam nekaterih stvari, ki naj bi jih nabirali: «Odkad» ku- puje: staro lahko in težko po L 2.70 za kg, .( litino ali »gizo« po L 5-®® *n za kg, j, star aluminij po L 22.40 Z‘ baker po L 34.48 za kg, cink po L 12.91 za kg, svinec po L 12.45 za kž- .^li Mešane, toda snažne 0 i papirja, ki ne sme biti umazan, plačajo po L 3.82, steklo po L 4.99, kosti ih po L 3.99 za kg, razne «01” odpadke po L 12.45, cunje po L 8.32, nove mešane krpe pa po L 19.98 za kg-Poleg navedenih stvari še druge odpadke razn*" -0. stekla, kosti, papirja in o Po vaseh bi se morali n® 0 več pozanimati za nabir0'1^ j padkov. Lahko bi tudi n1*8 - *> _________ mn0® ma, prav tako pionirji n1'1" 0 pravili, če bi se vse delo ganiziralo in pospešilo- ^y.x KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV. 17 \0 Špinača in motovilec dobičkonosna zelenjava za zimo in V bližini velikih mest, med kate-{o1* spada tudi Trst, je vrtnarstvo iMna kmetijska panoga, ki donaša ” 'letovalcu največ denarja in tu-i**' dobička. Velika mesta porabijo -afoevno poleg raznega sadja, o- ^onme množine sveže zelenjave. [if8 podlagi kontrole na trgu so ^^Čunali, da porabi samo mesto dnevno okrog 1000 kvintalov jjlenjave ali povrtine. Razmerje j ker se jo kot domači pride-' veliko laže proda. Prebivalstvo J rajši kupi, ker je bolj svež in J* cenejši, kakor uvožena zele-a ,,8va iz Italije, za katero je treba pcati visoke prevozne lovske stroške. in ostale [Seveda iti 1 . ne more naš kmetovalec, delati za zimo vse one zelenja? ki jo lahko nudi Italija s svo-hiilejšim podnebjem. Tako n. ^ ne moremo pri nas gojiti v , hii jeseni in pozimi glavnate so-2y.’ cikorije, glavnatega koroma-‘n še nekatere druge zelenjave, I 116 Prenese našega podnebja. Za-goji tržaški kmetovalec in r z večjim uspehom drugo Ndar '''ftnino kakor: endivijo, zeleno- ^oljato, cvetačo in broklje ter j “lačo in motovilec. t ;t|i,riel, oziroma z glino, z tve~ tj,’ s Pšenično moko itd. Ali pa \ Taztopijo v. raznih petrolej-ki^ih oziroma organskih raz-t. in te tekočine rabijo kot a u nerazredčenem stanju, iin s.e dado mešati z vodo, če Klni dodajo kak emulgator. tudi DDT praške, ki 1 ,tejo emulgator in se zato .ad° mešati z vodo. Na ve- C1 tr0u se nahajajo DDT pri-TS it b sledečih oblikah: Prašiva: Prah-nositelj iz 4J1’ gline itd. je pomešan s if DDT (pantakan vse^ DDT med lojevcem) in i J«™« 2(1 napraševanje rast-t.-onouanj ter živine (zoper ’ tu ** ščurke, bolhe, stenice, \i)0veku, prašičih in na pe- k r 04 škropiva. Sem spadajo ki vsebujejo 1-5% \ 0 zaztapala služijo razne ^ohiskih olj. Teh razto- pin ne redčimo, ampak kot take služijo za škropljenje po stanovanjih, n. pr.: Za škropljenje sten v stanovanjih in stajah zoper muhe in komarje. Olje izhlapi, na stenah pa ostane palst DDT, ki učinkuje za dolgo dobo. Za škropljenje o-blek u omarah in skrinjah zoper molie ter postelj zoper stenice in bolhe služijo kot otapala za DDT naglo hlapljive snovi, n. pr.: aceton ali ksilen, ki ne puščajo nobenih madežev ali ostankov na obleki. Ostanki DDT pa se dado zlahka odstraniti z obleke ali posteljnine s krtačo. Druga oblika DDT škropiva so oljne emulzije, ki vsebujejo kakih 20, 25-35% DDT. V tem emulzijah se nahaja emulgator, ki o-mogoča, da moremo emulzijo poljubno mešati Z vodo in jo uporabiti kot škropivo, najraje na rastlinah. Tretja oblika DDT škropiv so v vodi topljivi praški, ki vsebujejo 25 do 50% DDT ter primesi, ki omogočajo, da se prah more mešati z vodo in ga zato .motilno uporabljati kdt škropivo. Tako škropivo se. mnogo uporablja Za uhičeVanfe ' zajedavcev na živini tuši na govedu, svinjah in ovcah) in na rastlinah. Se ena oblika DDT pripravkov je v rabi, in sicer taka, da se nahaja DDT raztopljen v. olju in pomešan s piretrinom (iz bolhače-vih cvetov) pod pritiskom v bombah (aerosol. Ko bombo odpremo, uhaja tekočina iz nje v. obliki fine megle. Ta oblika škropiva se uporablja v stanovanjih največ za uničevanje komarjev, muh in moljev, ni pa dovolj učinkovita niti ekonomična za uničevanje kuhinjskih ščurkov, stenic, niti moljevih ličink, Rastlin in živali nikoli ne škropimo z oljnimi raztopinami, da jih ne bi poškodovali (opekli). Smemo jih le naprašiti z DDT prašivom ali škropiti z 12 vodi razredčeno DDT emulziio. Na nizkih vrtnih in poljskih rastlinah se mnogo uporabljajo DDT preparati v. obliki prahu, ker je pač njihova uporaba bolj enostavna in ekonomična kakor uporaba škropiv. Rastline zaprašimo s pomočjo razprašilnikov, in sicer najbolje in najhitreje (če nimamo motornih razprašilnikov) s pomočjo naprsnega razprašilnika v obliki bobniča, ki ga zapraševa-telj nosi pripetega na prsih in z roko goni ventilator, ki razpihava prašiva iz bobniča. Za uničevanje zajedavcev na sadnem drevju po so primernejša DDT škropiva, ki jih veter ne .odpiha kakor prašiv. Dolga ie vrsta zajedavcev na vrtnih 'rastlinah, ki jih lahko uni- čimo z DDT pripravki. Omenili bomo le te, ki bi jih pri nas morali uničevati. Na kapusnicah so nam nadležne zeljne stenice, bol-hači, gosenice kapusovega belina in sovk ter zeljna hržica, ki srčne liste kapusnic tako zavije, da se zeljna glava sploh ne razvije. Za uničenje vseh teh zajedavcev je treba rastline navrašiti po potrebi vsakih 14 dni z DDT prašškom ali pa poškropiti z DDT škropivom vsaj dvakrat. Zoper šparglje-vo muho, ki povzroča zavijanje špargljevih poganjkov, je treba te naprašiti, čim se pokažejo. Zoper špargljeve hrošče, listožere napra-šimo rastline, čim se hrošči pojavijo. Isto velja za repičarja na repici in repi. Kjer so nam mravlje nadležne, se jih kaj lahko znebimo, če mravljišče ali njihove steze posujemo z DDT prahom ali kalijemo z DDT škropivom. Listne uši uničujemo uspešno z za-praševanjem, še bolj pa s škropljenjem. Na sadnem drevju so se DDT škropiva tudi že močno uveljavila, sicer bolj v Evropi kakor v Ameriki. Tako so doseženi z njimi odlični uspehi pri zatiranju jabolčnega cvetožerja, ki nam je dose-daj delal velike preglavice. Z DDT škropivom poškropimo jablane, ko so brsti že močno napeti. Z drugimi škropivi, ki smo uh do sedaj rabili zoper cvetožerja, smo morali poškropiti drevje, ko je v kroni bilo največ hroščev (ob sončnem vremenu) in dokler še niso odlegli jajčec, kar ni bilo lahko vsakikrat zadeti. Ce škropimo z DDT škropivi, nam ni treba paziti toliko na sam pojav hroščev, ker DDT škropivo deluje za daljšo dobo. Zoper češpljevo grizlico škropimo z DDT škropivom tik pred cvetjem in pri koncu cvetenja z 1 % DDT škropivom (panataka-nom). Tudi črvivost češenj, ki jo povzročata češnjeva muha, moremo preprečiti z DDT. Dvakrat moramo škropiti za to, in sicer prvič konec maja ali v začetku junija, drugič pa 10 dni pozneje. Zoper jabolčnega zavijača so v Ameriki dosegli z DDT zelo dobre uspehe, dočim v Švici niso bili uspehi dovolj zanesljivi. Škropljenja se izvajajo istočasno Z arze-novimi pripravki, t. j. prvič 14 dni po cvetenju, drugič 2-3 tedne po tem škropljenju in tretjič v. začetku avgusta. DDT škropiva moremo kombinirati oziroma mešati s fungicidnbni škropivi: z bordoško brozgo in žvepleno apneno brozgo. Da ne bi z DDT pripravki uničevali čebel, ne smemo škropiti o-ziroma prašiti rastlin, ko so čebele na njih, ker jih mokro škropivo in zaprašenje ubija. Ce moramo škropiti ali prašiti ob cvetenju, tedaj to izvedemo zvečer, ko čebele niso več prisotne. Posušeno škropivo in malo praška, ki ga najdejo na rastlinah, namreč čebelam ni nevarno. oaMnmle kekcii za rele |$g gfraillli H|M M L,e z odbiro se prvič odloči, s kakšnim uspehom bomo redili kokoši v bodočem perutninarskem letu. Perutninarsko leto začne z oktobrom, ko prično nesti prve jar-čice- Ko odbiramo valilna jajca, pazimo, da nasadimo jajca najboljših nesnic. Razen tega pazimo, da je jajce dovolj veliko, pravilne oblike in enotne barve. Iz majhnih jajc se tudi izvale piščanci. Morda bodo prvi hip malo manjši, pozneje pa ne bo nobene razlike. Ko pa bodo piščanci iz takih jajc dorasli v jar-čice, bodo te nesle majhna jajca ne samo kot jarčice, temveč tudi kot odrasle kokoši. Kokoš je bila ibležena iz drobnega jajca in je podedovala slabo lastnost, da nese drobna jajca. Odbiranje, ki smo ga začeli z jajci, nadaljujemo s piščanci že od prvega dne, ko se izvale. Pišče, ki je odločno razbilo oklep jajčne lupine in je že od prvega trenutka krepko, živahno, kar neprestano nemirno in zvedavo, kaže odlične znake živiljenjske sile. Piščančec, ki zgrbano ždi in neprestano tiči pod kokljinim perjem, ne obeta rejskega uspeha. Razlike se po nekaj dneh povečajo. Zastavni, krepki piščanci neprestano tekajo, okoli koklje, se oddaljujejo, prisopihajo na vsak kokoljin klic, ji prvi snamejo pičo s kljuna, že navsezgo. daj brskajo kot za stavo, so ješči, včasih prav nenasitni in neutrudni tudi takrat, ko nosijo ie polne golše. Taki piščanci se bodo drugače obnesti, kakor zaspanci, ki leno postajajo in so vedno zadnji pri krmi in pri igri. Mladi rod moramo neprestano opazovati. Kmalu bomo spoznali, katere živali so boljše in vrednejše, da nam nadalje vzdržujejo kokošji rod. Zapomnili si jih bomo.' Vedno znova bomo izbrance opazovali, če se pravilno razvijajo. Morda je sprva točno spoznavanje živali težavno. Vendar se bo vsakdo kmalu naučil spoznavati znamenja vrednosti. Le večkrat mora opazovati. Sčasoma bo ločil obetajočo žival od slabe že na prvi pogled. Opazovati je laže, ko piščanci niso več v kokljinem varstvu. Večji so in sami se začno boriti za prostor in obstoj. Takrat imano ves dan priliko, da opazujemo njihovo početje in presojamo. Pišče, ki ga vsak sovrstnik odriva, ki pozno zapušča prenočišče, ki ne zna najti mesta na drogu, ki zaspano postava po izletišču in hodi zgodaj spat ne bo dajalo mnogo koristi. Ce bo kokoš, bo slaba nesnlca, če bo petelin, bo slabo vodil jato in valilna jajca bodo nezadostno oplojena. Tedaj začnemo z odličnim odbiranjem. Najprimerneje je, če sla-bejše piščance takoj ločimo ter jih začnemo krmiti posebej, da se ode-bele, in jih prodamo ali porabimo za meso. Seveda bomo začeli obenem odstrajevati odvisne petelinčke, ki jih. začnemo polagoma razločevati. Izkušen rejec spozna spol že kmalu. Pri nekaterih pasmah se razlikuje že takoj ob izva-litvi na enodnevnih piščancih. Piščanci postajajo jarčice in mladi petelinčki. Takrat nastopi poglavitno odbiranje. Prav tako jih najprej presojamo po obnašanju. Živali, ki imajo nasršeno perje, ki postavajo po kotih, ne bodo za rejo. Skoda za hrano in živež, ki bi ga stresli zanje. Take živali ne bodo dajale zadostnih koristi in so obenem stalen vir obolevanja. Šibke so, neodporne in hitro se jih loti bolezen, ki jo nato prenašajo dalje. S pravilno in pravočasno odbiro se borimo tudi zoper obolevanje kokoši. Marsikatera reja kokoši bi bila ohranjena, če bi pazili in pravočasno odstranjevali šibke, bolehne živali. Na teh se vedno najprej razpasejo kali b ■ lezni. Odbirajmo prav tako petelinčke kakor jarčice. Odbiranje petelinčkov za rejo je celo važnejše kot odbiranje jarčic. Ce imano slabo nesnico, smo pač na škodi, ker dobivamo malo jajc. Ce pa imamo slabega petelina, tedaj bomo imeli neprimerna valilna jajca in ves bodoči rod bo slab. S slabini petelini lahko za dolgo pokvarimo rejo daleč naokrog. Petelinčke za rejo bomo odbirali prav skrbno. Ko smo jih odbrali po splošnih že opisanih znakih, prav za prav po obnašanju, tedaj bomo odbrane postavili še pred zadnjo preizkušnjo. Končno bomo namreč izbrali najbolj zmagovitega. Junaka, ki obvlada vse sovrstnike ne samo enkrat, temveč največkrat ali celo vedno, petelinčka, ki se najbolj uveljavlja v jati enako starih, bomo določili za gospodarja in vzdrževalca reda. Ponekod izbirajo rejci med zadnjima dvema izbranima petelinčkoma tako, da ju spuste v dvoboj in zmagovalec ostane za nadaljnjo plemensko rejo. Krepak, življenja poln petelin omogoča dober razvoj perutninarstva in vpliva na vso rejo kokoši. Jarčke bomo odbirali z vidika boljše nesnosti. Pustili bomo za nadaljnjo rejo vse one, ki obetajo, da bodo nesle najbolj vztrajno. Tudi te bomo stalno opazovali in presojali. Nekako zrcalo živali je glava. Zdrava, mnogo obetajoča jarčica je vobče živahna, glava pa ji je ne--prestano nemirna. Vedno se suče in opreza z njo na vse strani. Vse opazi, vse prebrska, vse pobere. Oko ji je prav tako živo svetlo in živahno, odprto na široko. Glava, predvsem oči, so središče živčnega sistema. Zato se zdravje celotnega živčevja odraža najbolj na očeh in glavi. Lobanja dobre jarčice je ploščata, kljun kratek in močan, oko živahno in nekoliko izbočeno, lepo in enakomerno obarvano, gre. ben srednje velik (razen pri pasmah, ki se odlikujejo po velikosti rože, kot na pr. pri leghornakah), greben in podbradici rdeči, sočni fini in elastični, nastavek grebena širok. Jarčica ali kokoš, ki ima modrikast greben in podbradici, ni pridna jajčarica. Prevelika roža je tudi preobčutljiva za mraz. Prekratek in debel kljun pa razodeva bolehno ali slabotno žival. Pomembne so priušnice. Srednjevelike, bele ali pri nekaterih svetlordeče priušnice so dobri znaki. Rumene ali modrikaste pa slab znak. Dobre jajčarice spoznamo konč- bre jajčarice je v celoti obilno, med kolki široko, od repa do prsi globoko in hrbet mora biti dolg. Razdaljo od medenice do konice prsne kosti merino z roko. Ce je ta razdalja za dlan široka, je kokoš dobra jajčarica, manjša mera izdaja slabo jajčarico. Tudi pri nekoliko večjih piščancih opazujemo obliko celotnega telesa. Biti mora nekako zvončaste oblike, ki postaja z rastjo vedno izrazitejša. Oprsje postaja že zgodaj globoko, nizko in široko. Znaki dobre jajčarice so tudi tanke medenične kosti. Tanke in elastične kosti imajo dobre jajčarice, slabe pa imajo trde in debele. Prsna kost je ravna, mesnata. Ostra in suhljata je slabo znamenje. Končno razkrava marsikaj perje v celoti. Zdrava in mnogo obetajoča žival ima tesno prilegajoče, široko, kratko in svetlo perje. Peruti so zaprte in tesno ob telesu, rahlo upognjene, rep je široko nasajen. Ves čas, odkar so se izvalili piščanci, moramo odbirati živali, ki kažejo, da bodo za rejo najsposobnejše. Čistko moramo nadaljevati in izločevati vse one, ki zaostajajo v rasti, čeprav imajo drugače dobre znake, ki jih pa navadno itak nimajo. Zlasti pa moramo odstranjevati bolehne, čemerne, živali z napakami, piščance, ki se počasi operjajo, imajo prevelike perutnice, lahke in lene živali. Se potem, ko bodo živali dorasle, bomo opazovali in odstranjevali manj vredne. Pridna kokoš zapusti kokošnjak zgodaj in gre kasno spat. Ves dan vneto išče hrane, brska vsepovsod, zato ima vse o-brušene kremplje. Na pašo hodi daleč od doma, je pa takoj zopet doma, če jo pokličemo. Na vso moč teče, da je prva pri krmilniku. Budna je, radovedna in krotka, vendar se ne da kar tako ujeti in se ne ustraši vsakega dežka. Zaman pa so vsi znaki, če ne bo- no po gradnji vsega telesa. Zlasti I mo tudi skrbeli za žival. Dajati ji nekateri deli telesa vplivajo vza- moramo vse, kar za rast potre jemno na nesnost kokoši. Telo do-1 buje. Zaradi napenjanja pogine govedo v mnogih primerih v prav kratkem času. V čem so prav za prav vzroki napenjanja? Vzroki napenjanja so v napačnem krmljenju goveda v hlevu, največkrat pa v napačni paši. Močno rosna, in skoro zmrzla trava, povzročata ©hlajenje želodca in naglo napenjanje. Ako po-kladamo živali sparjeno travo, ki je ležala na kupih in se je že ogrela, imamo bolezen tu. Ako govedo takoj napojimo, ko se je nažrlo zelene krme, ako na pomlad prenaglo zamenjamo suho krmo z zeleno, se nam nesreča lahko pojavi-Ako krmimo s plesnivim senom, se pojavi poleg drugih bolezni tudi napenjanje. Posebno je znano, da povzroča napenjanje sparjena detelja. Različna sredstva: Vse to na- pačno krmljenje povzroča, da se v želodcu goveda pričnejo tvoriti plini v večjih množinah, vamp se razširi in lahko dvigne trebušne stene nad ledvično vretence. Včasih reši govedo le hitra pomoč. Poznano več načinov, kako naj živini v tem primeru pomagamo. Ker želodec pri naglem nape- trda šopa iz slame ter z njima le?0 lakotnico prev krepko masiranj j. Tudi polivanje z mrzlo vodo P° (j križu jn po lakotnicah ima včasia | dober uspeh. Ce postavimo goved0 do trebuha v tekočo vodo, živina j včasih ozdravi. Priporoča se nada i, Ije, da zataknemo govedu skozi š0- Jt bec debelo vrv, ki jo zavežemo z* ij rogove, govedo vrv žveči, kar 5t rebiti povzroči porigavanje, t0™ * NAPRaVI :-s ■1 TOČKA, KJER NAJ SE VBOD S TROKARJEM, JE - m ZNAMOVAN S KRIŽEM |ei n izločanje sape skozi požiralnik K želodca Ce to ne zaleže, up°ra ^ mo takoj amoniakovo raztopl0° Vi Štiri ali pet navadnih žlic amdd^i zdravil KokP vi* K nemo s Urn.nato v?-v v ffobe.c napete ŠTvalJ njanju preneha delovati, ga poskusimo spet spraviti v tek s tem, da pritiskamo z dlanmi na levo lakotnico. Lahko tudi zgnetemo dva Krmljenje Kuncev Vsak kunčerejec bj moral vedeti, kako naj krmi kunce- Vedeti bi moral, ali so kunci zadovoljni samo s suho krmo, kakor je seno, oves, koruza, ali potrebujejo tudi zelenja, kakor trave, detelje itd. Ako jih hočemo pametno in pravilno krmiti, tedaj ne smemo pozabiti, da so to živali, katerih prastarši so divje živali v naravi, ter da jim moramo dajati vsaj tečne krme, če smo jih že oropali svobode. V naravi ima kunec na razpolago dovolj trave, detelje, slame, sena, ovsa, drevesnega lubja (skorje) koruznih stebel ter vode in si lahko sam določa in izbira, kaj bo užival :suho ali zeleno hrano. Vsled tega je naša naloga, priskrbeti jim čim večje izpremembe v hrani. Postavimo si zato za pravilo: v krmi naj imajo kunci kolikor mogoče veliko izpremembe. Mnogi kunčerejci še trde, da povzroča zeleno krmljenje kuncem marsikatere bolezni, vendar so izkušnje pokazale, da je in ostane zelena krma najnaravnejša za kunce. Pri uživanju zelene krme opazimo, da so kunci ne le veliko živahnejši, temveč tudi da bolje izglodajo. Razume se, da mora biti človek pri zelenem krmljenju zelo previden. Zeleno krmo imenujemo ono krmo, ki jo svežo oziroma v sveži obliki pokladamo domačim živalim. travo, deteljo, lucerno itd. Ne pokladajmo pa kunce; ’ take krme. dokler je še premlada, temveč šele takrat, kadar je že v cvetju ali pa vsaj malo nred razcvetjcm. Zlasti mlade detelje ni priporočati, ker se je kunec rad preobje, nakar oboli ter pogine. V posebno slast gre kuncem seveda tudi rr.dič ter razna kuhinjska zelenjad. Colate pa ne dajajmo kuncem, ker prerada povzroča drisko. Pesa. rena in korenje so jim zlasti pozimi dobrodošla hrana, ker so jako sočnate in tečne. Istotako se kunci razveselim kuhanih krompirjevih olupkov obenem z oparjeno deteljo ali otrobi. Tudi popje in mlado listje raz- nega drevja in grmičevja jim gre kaj rado v slast, kakor akacijevo, hrastovo, brežino, smrekino, lipino, bukovo, maklenovo, gabrovo ter leskovina. Skrajno škodljivo pa je uživanje stebel ali listja rastlin: vseh čebulnic na pr. podleska, dalje trobelike, pasje smrti rdečega nasprotnika, krvomlečnika, pasje zeli, grenkoslada, kozjega par-keljca, vseh vrst zlatic, slednjič tudi krompirjevice ter črešnjinih in slivinih listov. Najboljša suha krma je vsekakor seno in detelja, katere ne sme zmanjkati ne poleti ne pozimi, kajti pokladanje suhe krme obenem z zeleno prepreči marsikatere neljube posledice žele. nega krmljenja. K suhi krmi prištevamo dalje tudi razna žita. Izmed teh je najbolj priljubljena kunčja hrana oves, katerega pa jim ne smemo polagati v prevelikih količinah. Marsikateri kunčerejec se pogostokrat vprašuje, potrebujejo li kunci tudi vode ali ne? Ne vedo si pa odgovora. Mnogo rejcev trdi sicer, da potrebuje vode samo zaj-ka in sicer dva dni pred skotitvijo in dva d.ni po njej, medtem ko večina rejcev trdi. da je voda kuncem zelo potrebna oziroma vsaj v toliko potrebna kot drugim domačim živalim ter smatrajo odtegovanje vode za trpinčenje kuncev. Na podlagi različnih mnenj rejcev se priporoča zlasti manjšim kunčerejcem sledeči način krmljenja in napajanja; Pozimi: Dobrega sena in suhe detelje ne sme v kleti nikoli manjkati. Ne sme se pa pokladati morebiti ugreto, sprhnjeno. zaprašeno ali gnilo seno ali detelja. Po leg tega lahko krmiš kunce s kuhanim krompirjem ali krompirjevimi olupki, z otrobi, ovsem, koruzo. toda ne v preveliki količini. Tudi lahko krmiš s kuhinjskimi odpadki ali z gostimj pomijami, toda ne v preveliki množini in ne vedno iste vrste. Kadar pokladaš korenje, repo ali peso, tedaj ni potreba napajati, ker kunci zaradi obilnosti sokov v teh gomoljnicah ne potrebuje vode. Pač pa je tre- ba napajati pri pokladanju suhe krme. Toda voda za napajanje ne sme biti ledenomrzla, ampak se mora poprej primerno segreti. Posodic za vodo ne smemo puščati v kletki, ker jih kunci navadno prevrnejo, zadostuje tedaj postaviti posodo z vodo samo za kakih pet do deset minut v kletko; živali se lahko tačas napijejo, ako so žejne. Poleti: Tudi v poletnem času ne smejo biti kunci brez sena. Sicer se ga večkrat niti ne dotaknejo, ker jim je zelena krma bolj všeč, vendar naj imajo vedno dovolj sena na razpolago. Glavna krma nej bo za poletni čas zelenje. Naša skrb pa bodi, da kuncem nudimo čim večjo izpremembo- Ne smemo dolgo krmiti z zeleno krmo ene vrste. Najbolje je, da se tudi poleti dvakrat na teden poklada samo suha krma. Te dni je treba tudi napajati, ostale dni pa dobijo kunci dovolj vode v zeleni krmi. V vročih dneh je vsekakor dobro dati živalim nekoliko vode, saj v kvar jim itak ne more biti. Kaj dobro je, če zlasti pozimi dodamo vodi nekoliko kravjega ali kozjega mleka. Posebno hvaležne za tak napoj so doječe zajke, katerih mladiči postanejo potem veliko krepkejši. Zelena krma naj se vedno poklada le takrat, kadar ni mokra ne od dežja, ne rose ali celo oparjena od slane. Tako zelenje se mora prej osušiti (ne pa posušiti), ker bj se sicer pojavile kaj hitro razne bolezni. Zelo priporočljivo in umestno je negovanje sončnic, katerih liste, mladike in stebla jedo kunci s posebno slastjo in katerih seme ni samo krma za kunce marveč tudi za perutnino ter za pridobivanje semenskega olja. Slednjič naj omenim še to, da moramo stremeti za tem, da svoje kunce preredimo kolikor možno po ceni, ker je naš glavni smoter, doseči mnogo okusnega in cenenega mesa, tolšče ter kožuhovine. Priporoča se kunčerejcem, da vzdržujejo skrajno snago, ne le v kletkah, ampak tudi v vseh prostorih, kjer bivajo kunci. ka vlijemo v liter vode in to tekočino živali. Od naj bi bila vedno pri n omeniti še apneno vodo. To okah. To dv%c pripravimo tako-le: vzamemo žlici živega apna na liter vode-je apno v vodi ugašeno in ^ X. 65 tvSi topljeno, precedimo to zmes du v gobec. Ni napačno, če Pr^ nemo poprej tako apneni vodi tudi kozarček 2®a'“ Vbod v lakotnico: V prin'01.,/1' je potepe -J- preteku k^J,. ^ ko vse fo nič ne pomaga, ben — takole po pol ure — vbod v vamp s nim, tako imenovanim trokar) ^ Ta vbod napravimo takole: ^ Blizu zadnjega rebra 3-4 ji; više in na vodoravni črti, fci v od njega do bedrenice, pribW sredi trikota, ki ga tvori norm jama leve lakotnice izberem0 ko za vbod. Tam obrijemo c in operemo obrito mesto z v0<^pi ^ Tudi trokar dobro % S* 1 milom. Žimo pred uporabo. Nato nastavimo na levo lakotnico >n ^ k cer tam, kjer je najbolj nap6*8^ z odločnim udarom zabodem0 . j kar v lakotnico. Paziti pa m°r^ ^ da je ost bodala obrnjena ^ da bi v podaljšavi prodrla k na sredino trebuha pod van1^ (j) Bodalo izderemo, nožnica P8 ^ ^ ne v lakotnici toliko *asa, ° ^ več P nismo gotovi, da ni nič v želodcu. Skrbna nega po vsaka nevarnost vbodu: minulai vsaka nevarnost že minula« j, v remo še nožnico. Priporočli^^ti tsi tudi, da rano nato še dobro ■mo in razkužimo z lizolom H »ii ■ tak0 zavarujemo pred muharrm^^o av. prevežemo čisto platneno rano. Kdor napravi vboA V V t«11 u jr! dobro" zapomniti, da je s jj žival naglega pogina, da P£r$ym potrebno še primernega vS-J v?8 e* nja, preden zares okreva, način je treba držati žival kem vbodu v vamp najma -Al dan v strogem postu. ^ dan jo krmimo pičlo, ka) Ob(oi%f krma bi mogla povročih 0 ti tev prebavil. Tudi odva) stvo je vedno na mestu. jg J j. Bolje kakor zdraviti ^ >)a prej skrbeti, da žival ne jar>^ to je treba še enkrat P° ^jue j tj trebo, da se izločijo ,z snovi, ki so močno v0 ioklao ■ živini ne smemo p< preveč rdeče detelje' posebno ne vlažne ' jr0 Tudi od slane oparjen« nevarna. Stran 7 ttlisnega lipa naslaja pren ichmi IM LOVNI USPEHI v Scvfelskl zvezi ^verno od Beograda se razteza-, ijned Donavo in Tamižem še de-Jttsoči neizkoriščene plodne ze-, K na nekdanjem poplavnem o-| ■'»lju, imenovanim »Pančevskirit» * mnogo let pred vojno je neko %tje zgradilo okrog tega poplav. Pa ozemlja obrambne nasipe. ho se je vleklo vrsto let, ko pa je I končano, ni nihče poskrbel, da bi Pridobljena izredno plodna zem-? izkoriščala. Površina Pančev-,eSa rita obsega okrog 70.000 ha, 'toga 35.000 ha sposobnih za ob-pVo. Tako je bilo ob osvoboditvi Ijlobseino področje v neposredni Be°Srada zapuščeno, nenadno, deloma zamočvirjeno, neu-P40, brez cest in drugih promet-f možnosti, brez gospodarskih iNb in odvodnih kanalov. Na ^nenavadno plodni zemlji, kjer >-!5no uspevajo vse poljske in . kulture, so bile izkoriščene il Malenkostne površine, povsod l«od pa je ra-*’* * ’- :a oblast je takoj spoznala JC wa.vjj ji banski pomen Pančevskega ri-e:!s preskrbo Beograda z vrtnino „*0|b, mlekom, perutnino, jajci Seveda je bilo treba marsikaj iti preden se je začeli j. e vsaj na manjšem obsegu, fk je Beograd dobil iz Pančev rita Prvič v večjem obsegu mjske pridelke. a tem obsežnem področju se naglo razvija velikanska 'Vria ekonomija republiškega leha, razdeljena na 11 posamez-j. državnih posestev. Ta ekono-? bo lahko v nekaj letih pre-tevala z živili polmilijonsko Lani so zgradili prva večja [i.°darska in stanovanjska po-2 ;la» izgraditev ekonomije v več-v obsegu pa se je začela letos. f^Uk delež pri preskrbi Beograda v letošnjem planu je določena bo državna ekonomija Pan-rit sodelovala pri preskrbi :&ada s 35%. Zasadili so 1100 krompirja, 500 ha graha, 600 , kola, 180 ha paradižnika in ve-Površine solate, buč, kumar, čebule itd. Hkrati pa so le-jMčeli graditi veliko število go-T^rskih poslopij in stanovanj-T,teiš. Bile pa so nekatere po-J|JkljiV0Stj. in gradbena dela ni-T^Predovala po planu zaradi po-Manja delovne sile in težkoč dovozu mteriala. Tudi za pre-Pridelkov v Beograd so bile 'Mne težkoče velike ovira. Za-Ij. izvršilni odbor mesta Beogra-l o sporazumu s kmetijskim mi-. ?yom LR Srbije in glavnim ” ?°m ljudske mladine Srbije v "* sklenil organizirati aktcijo 'Mdnjo normalnotirne železni-ir°ge po vsej dolžini Pančev-« rita. 2e prvega julija so mla-brigade začele graditi to 3 ki se bo pri Ovči odcepila teleznice Beograd - Pančevo, 'tevala kmetijska posestva ter ^čaia pri Kišvaru ob Donavi, proge ne povzroča večjih rutninarskih farm z inkubatorji, centralno klavnico, 20 silosov za krmo, rastlinjak za vzgajanje sa dik, centralni električni mlin, lu-ščilnico za ječmen itd. Drugi del gradbenega projekta obsega gradnjo stanovanjskih zgradb, in sicer 108 velikih stanovanjskih hiš za stalne delavce ter 138 manjših stanovanjskih hiš. V vseh teh stanovanjskih zgradbah bo 491 stanovanj. V teh zgradbah bo prostora za 15.000 sezonsih delavcev. Razen tega bodo zgradili 7 kopališč in pralnic, 10 menz, ambulante, igrišča, centralni dom kulture s kinematografom in pri vsaki upravi po en manjši dom kulture. Vsega je v načrtu 699 gospodarskih in stanovanjskih zgradb; 60% teh Zgradb so že začeli graditi. Železniške proge Za dovoz do nove železniške pro- Ijena polja z upravami in z nor-malnotirdno železniško progo. Se letos bodo zgradili 140 km takih ozkotirnih prog. Tako bo pred vrati Beograda v kratkem času nastalo velikansko državno kmetijsko posestvo socialističnega tipa, gigantska tovarna živil, ki bo preskrbovala glavno mesto FLRJ. Samo v pitališčih bodo hkrati pitali 30.000 prašičev. Tu bo naj večja perutninarska farma v državi. Po poljskih železnicah in po novi progi bodo vozili dolgi vlaki z živili za preskrbo Beograda. Delo na polju bo docela mehanizirano. Z uporabo sodobnih agrotehničnih metod bodo na tej izredno plodni zemlji lahko dosegli največje hektarske donose. Tako bo uspešno rešeno vprašanje preskrbe Beograda z živili.. Na nekdaj zapuščenem Pančevskem ritu bo nastalo vzorno kmetijsko posestvo, ki bo precej ge bodo zgradili ozkotirne poljske pripomoglo k povečanju jugoslo-Železnice, ki bodo povezale odda-1 vanske kmetijske proizvodnje. Pred petdesetimi leti je najstarejši topilec jekla doneške kotline preddelavec Ivan Korobov pričel delati v industriji železna in jekla — v železarskem in jeklarskem podjetju «Kirov» v Makejevki, kjer je vseskozi ostal. V otroški dobi je dve leti obiskoval občinsko šolo, s šestnajstim letom pa je skupno očetom zapustil vas, da bi si zaslužil svoj kruh. Drobil je rudo, potiskal vozove z rudo in koksom ter končno 1918 po prihodu sovjetske oblasti postal preddelavec V mnogih letih svojega dela je raz. topil več milijonov ton surovega železa ter večkrat odšel v Ukrajino, centralna področja Rusije in na Ural, da je spravil v tek 50 plav-Ževki so jih zgradili. Na tisoče mladih delavcev je naučil topiti jeklo. Korobov je ustanovitelj cele »dinastije* topilcev jekla. Njegovi trije sinovi so dovršili visoke šole in so danes na važnih mestih v jeklarski in železni industriji. Koro-bovi so mnogo doprinesli k razvo- Sindikalno življenje v svetu saj na vsej trasi ni večjih ,v. zlasti pa ni vsekov, predo-drugih težkih objektov. De-,*«lo napredovalo v predkon-- M in medkongresnem tek-J/jlU. Do 25. julija so izvršili £ tretjino vseh zemeljskih del. ■4, verjetno zgrajena že do oCjtembra, tako da bodo že v f.|U tehko vozili pridelke po no-Pltezru,.^ Velik pomen pa ima j*|, *a napredek gradbenih del 'ie, 05arnenznih obektih. i Gradnja skladišč e* et in stanovanj (irtj^tehu bodo že letos začeli - ' da področju Pančevskega ^ Crorna gradijo 8 velikih za žito s površino 8960 kv. . ij^tedi.šč za sadje in vrtnino s Tii.o 2560 kv. m. nadalje 9 ročnih skladišč za orodje, f4teč za umetna gnojila, 28 ilii,. V za koruzo, veliko central-lUho delavnico za popravilo ^ drugih kmetijskih , iu’ ° manjših strojnih delav-i Zgradili bodo tudi 15 hle-»U.konje, 63 hlevov za krave k*3® Živino, 25 velikih svinja-Pitališž za svinjei 53 pe- Ameriško delavstvo se mora kljub navideznemu blagostanju vedno boriti za izboljšanje svojih mezd. Važno vlogo v tej borbi ima sindikalna organizacija CIO. Ta borba je imela kljub začetnim tež-kočam in kljub zakonu Taft-Hart-ley, ki podpira industrijce, precej uspeha- Delavcem so bili industrij-ci prisiljeni zvišati mezde v celi vrsti industrijskih podjetij. Tako je v aprilu 1948 več kot četrtina delavcev, včlanjenih v CIO, dosegla zvišanje svojih mezd. Seveda to ni mnogo hasnilo, ker cene v ZDA stalno naraščajo. S stavkami in s pogajanji so de. lavci te sindikalne organizacije dosegli izboljšanje svojih mezd v naslednjih panogah industrije: avto-mobilski, pivovarniški, tekstilni, petrolejski, industriji prevoznih sredstev. kavčuka in industriji telefonskih izdelkov. V večini teh industrijskih panog so dosegli delavci določene poviške. V avtomobilski industriji General Motors Corporation po so sklenili mezdni sporazum, po katerem se bodo mezde stalno prilagojevale indeksu cen življenjskih potrebščin. Delavci drugih industrijskih panog pa niso uspeli doseči poviškov, ker se je v njihove stavke vmešala vlada s svojim policijskim aparatom. Tako niso dosegli poviškov zaradi vmešavanja vlade v sindikalne spore rudarji, železničarji in pomorščaki petih pomorskih zvez. Le rudarjem v premogovnikih je lispelo priboriti si zvišanje mezd, to je po en dolar na dan. Težak položaj delavcev v južnih državah ZDA V južnih državah ZDA ie položaj za delavce težak. Te države Bo bile Vedno trdnjava kapitalistov, ki dele delavce zlasti z rasno diskriminacijo. Kljub temu pa se sindikalna argamizacija CIO tudi v teh državah krepi- Ustanovljenih je bilo v zadnjih dveh letih nad osem sto novih sindikatov s 400.000 novimi člani. S tem je CIO podvo jila število svojih članov v teh državah. Ko si je ta organizacija postavila cilj organizirati vse neorganizirane delavce na jugu, si ni pri tem postavljala nobenega roka-Uspehi pri organiziranju so imeli tudi potitičem odmev, čepralv ni imela CIO pri tem nobenih političnih ciljev. Zlasti je imelo delovanje CIO velik vpliv na rasno vprašanje, ki je na jugu tako važno. Celo duhovščina je morala priznati, da je bilo delovanje CIO v kar največjo pomoč izboljšanju obupnega položaja črncev. Zahtevajoč enako plačo za enako delo je CIO zboljšala gmotno stanje črncev in jim pripomogla k izboljšanju njihovega zdravstvenega, stanovanjskega in vzgojnega vprašanja. To pa je vplivalo tudi na severne države. Ko je bi'o doseženo izenačenje plaž na jugu in na se- veru, so severni delavci lahko zo- žujejo v borbi proti reakcionarjem, 'kljub neusmiljenemu zatiranju. Znano je, da so oblasti prepovedale proslavo prvega maja y Singapurju ter aretirale 23 delavcev, ki so lepili po ulicah lepake. Zlasti je policija nasilno nastopila na plantažah kavčuka. Na plantaži v Segamatu y državi Jo-hore je policija s silo razbila stavko, ubila sedem delavcev, ranila deset, enainldbialjfeeit p« aretirala. Eri tem so obtožili sindikaliste, da pet postavili nove zahteve po zvišanju svojih mezd. Tako se niso mogli veži kapitalisti v severnih državah sklicevati na nižje mezde na jugu, niti groziti s tem, da bodo premestili svoje obrate na jug. Seveda je bil odpor kapitalistov na jugu zelo velik. Kapitalisti so se posluževali celo plačanih pridigarjev, ki so trdili, da je sindikalna organizacija protiverska. S sodelovanjem Ku Klux Klan-a so IZDELAVA SPALNIH .VAGONOV V BEOGRADU trdili, da so sindikati protiameri-kanski. Posluževali so se terorizma, nasilja, rasne nestrpnosti in sek-taštva. Sindikati so v glavnem- premagali vse te ovire- Celo pošteni duhovniki so šli sindikatom na roko. Borba na jugu je prava križarja vojna proti pomanjkanju, revščini, trpljenju in gospodarskemu euženjsbvu. Dejlavstvo se začenja prebujati in polagoma se kaže njegova volja po neodvisnosti, kaže pa se tudj vedno večia razredna zavest. Sindikalno preganjanje ▼ Maleziji Po koncu vojng so se vrstile v Maleziji številne stavke, zlasti med pristaniščnika v Singapurju, med uradništvom in med delavci v tovarnah in nasadih kavčuka- Zaradi stavk je prišlo tudi do nemirov pri čemer je bilo ranjenih 11 delavcev in dve delavki. Policija pa je vdrla v prostore sindikalne zveze v Singapuru. Proti temu nasilju policije je bila organizirana 24 urna splošna protestna stavka, katere se je udeležilo 53 tisoč delav cev. Zaradi stavke je trgovsko industrijsko življenje v mestu popolnoma zamrlo. Ta stavka je pokazala silo disciplinirane akcije delavcev. Dokazala je, da se delavci zavedajo svoje moči in se je poslu- stavke, ki jih vodijo, niso ekonom ske marveč politične. Iz tega sc vidi, ilo mar, da bi popravila progo Trst-Sol-kan, ki je bila poškodovana med vojno. Predsednik vlade LR Slovenije Lijak je bil blizu, kmalu so zapeli stroji in lopate za Novo Gorico, proga na Solkan je bila popravljena. Med Sežano in Dutovljami so začeli graditi novo progo, ki ni bog ve kako dolga, pač pa zelo važna in potrebna za udobne zveze in povezavo naše dežele s središčem Slovenije. Nova proga, ki bo v kratkem času dokončana, je dolga nekaj več kot 7 km in veže progo Trst-Jese- je tedaj najprej pozdravil primor- niče s progo Trst-Ljubljana. DELA ZA PREDOR PRI SEŽANI ske brate, nove državljane Jugoslavije, omenil je borbo in zasluge naše dežele, potem pa je povedal, kaj bomo začeli graditi. Kar poslušali so ga Goričani, Kraševci, Brici, Pivčani, vsi Prh morci. Vsakemu se je zdelo, da govornik čita želje v srcu vsakega Primorca. Pa niso bile samo gola obljuba. Ker je bilo tržaško središče odre. zano od zaledja, je bila nujno potrebna izgraditev te proge, ki bo povezala Istro in Kras z Goriško, Goriško pa z Ljubljano. Spomladi so začeli z delom, v Jeseni pa bo proga že gotova. Gra-dilišče je razdeljeno na dva sektorja: Sežana, kjer delajo izključno plačani delavci, in Dutovlje, kjer Kako napreduje v Istri gradnja zadružnih domov Bila je največja popoldanska Vročina, ko smo prispeli v vas in se ustavili med porušenimi in požganimi hišami. Veliki kupi kamenja so nam že od daleč naznanjali, da se tu nekaj dogaja. Pristopili smo k tem kupom in opazili smo med njimi dolge hodnike, ki so se poglabljali v zemljo, To so izkopi za temelje zadružnega doma. Na gradilišču je bilo tedaj vse mrtvo; le vodja dela, predstavnik obnovitvene zadruge, ki je prevzela upravo gradnje, predstavnik KLO in tajnik odbora za gradnja zadružnih domov so bili navzoči. Obravnavali smo predvsem tehnična vprašanja. Ozrli smo se naokrog, povsod so ležali kupi lesa, apna in peska. Vi. deti je, da so se tukaj z vso resnostjo lotili dela Jeli so prihajati mladinci, člani brigade, ki je sedaj na vrsti na gradilišču. «No, kako pa mislite, da bo šlo delo?» smo jih vprašali. «Od dneva pbložitve temelja, to je, v 40 dneh mora biti pod streho«, so nam odgovorili. «In kakšno je gmotno stanje?« «V enem tednu sta samo vasi Šmarje in Grintovec nabrali nad 750.000 lir. Kar pošljite nam še obveznic, da bomo čim več nabrali!« Bili so vsi navdušeni in soglasni, da morajo dom spraviti pod streho v 40 dneh. S polaganjem temeljev bodo pričeli ta teden. Marežani so izkopali temelje in dovažajo kamenje na gradilišče, Vse je pripravljeno za gradnjo, le zidarjev primanjkuje. Tudi prispevkov so že nekaj nabrali, toda ne toliko kot v Šmarjah. (Zagrozili pa so, da bodo Smarce vendarle prekosili. Neki tovariš je daroval nekoliko zemljišča za dom. Tudi v Cežarjih-Pobegih je že mnogo narejenega, temelji so izkopani. apno in les sta pripravljena. Oo cesti ležijo kupi kamenja, med njimi so tudi veliki kosi nabre-žinskega marmorja. Delovne čete tekmujejo med seboj, katera bo več naredila. Ceža-rii - Pobegih, Sv. Anton, vsi hoče- jo biti prvi. Tudi obveznic je bilo že precej popisanih in nekateri gledajo preteče proti Šmarjem, ker so jih te prehitele. «Jim bomo že pokazali, česa smo zmožni«, so rekli. Vanganelčani imajo lepo organizirane brigade, ki lomijo kamenje v kamnolomih. Nekaj kamenja so pripeljali tudi na gradilišče, kjer pa razen ene same posekane topole, ni nobenega znaka dela. Prostor, kjer bo stal dom je zelo lep in ima že sedaj pred seboj naravni park. V kratkem se bodo delovne brigade preselile na gradilišče in začele z izkopi temeljev. Domači zidarji se pripravljajo, da slavnostno polože prvi kamen. V Dekanih se še vedno ukvarjajo z izravnavanjem zemljišča. Slo bi hitreje, ko bi imeli tračnice in vozičke, kajti z domačimi prevozi je težko. Mali oslovski vozički ne vzdržijo teže in slabe poti, volovskih vpreg ni, za samokolnico je pa predaleč. Toda Dekančani sonc plašijo, oni delajo z vztrajnostjo in odločnostjo, ker hočejo, da bo tudi njihova vas imela dom. svoj pomagajo tudi mladinske brigade iz Maribora, Celja, Ptuja itd. Na progi so zaposleni domačna!, Hrvati, Bosanci in Italijani, ki dobivajo plačo po uredbi, hrano in stanovanje po zelo nizki ceni. Proga bo imela tudi predor dolg 350 m, ki je prav pod vasjo, tako da ne bo nova proga nikakor ovirala prometa. Pri delu v predoru uvajajo nov sistem, ki se je dobro obnesel. Vsi delavci so res marljivi. Ko bodo dovršili predor, bo proglašenih 40 udarnikov. Pri gradnji te proge je mnogo dela, ker so povsod nasipi in preseki. Poleg tega pa so morali na praviti še pol km ceste pri Sežani. Vsi Kraševci, pa tudi Tržačani in Istrani ter Goričani se nove proge res vesele. Mnogim bo skrajšano m olajšano potovanje v Ljubljano, mnogim pa v Novo Gorico in k našim planinam. Vsa dela vodi železniško gradbeno podjetje. Hodiš po Sežani, srečavaš delavce iz raznih krajev, na postaji vidiš, kako razširjajo postajno poslopje, na zidovih pa zapaziš letake, ki te privabijo. Narisana je Istra v narodni zastavi, od Lupoglava do Lahinja in raškega rudnika pa načrt nove proge, ki jo bodo v tratkem Času začeli graditi. Povsod je dela dovolj, še preveč, ker ni mogoče dobiti dovolj delavcev. Povsod jih rabijo, ker se povsod dela in gradi. Kmalu bodo končali s tem delom in pobra bodo stroje, lopate, pluge, svedre in se odpeljali v Istro, da napravijo tamkaj progo, po kateri bodo prevažali raški premog. Sčasoma pa bo podaljšana in bo vezala Reko s Puljem. Kakšna razlika tam preko Farnetičev in v LESNA INDUSTRIJA V F.L.R.J. Trstu, kjer število brezposelnih dnevno narašča! Čakam avtobus, da se vrnem obiska na gradilišču. Srečam vnetega planinca, ki radovedno spra šuje, kdaj bodo dokončana dela, da se bo lahko v kratkem času pripeljal pod skalnati Triglav. Mimo nas pa prikoraka postaven mladenič zagorelega obraza. Na prsih ima kar štiri značke udarnika, značko iz Brčko-Banovičev. Samac-Sarajeva in Železnika. Sedaj pa je pri gradnji proge Seža-na-Dutovlje, da prispeva k obnovi in dvigu Primorske, ki je v Jugoslaviji našla pot k napredku. ŽELEZARNA V ZENICI Industrija v okraju Ilirska Bistrica se vedno bolj razvija. Najbolj važna je lesna industrija, ki ima že stare tradicije. Snežnikovi gozdovi so neizčrpni, ob močnih potokih in Reki pa so se lahko razvijale manjše in večje žage. Sedaj pa je gotovo najpomebnej. ša tovarna «Falersa», kjer izdelujejo iz odpadkov lesa plošče «fae-zit«, ki jih povsod uporabljamo. Ta tovarna je edina na Balkanu in ena izmed redkih v Evropi. Za izpolnitev plana je proizvodnja »Falerse« velike važnosti. Tega se delavci dobro zavedajo. Delovni kolektiv tovarne «Falerse» je eden še manj pa za odkup trhlikovega lubja, pelina, in drugih trav. S«" ^ daj jih kmetje in bajtarji nabiraj0; ^ v zameno pa dobivajo tekstil, ob11- s tev in druge industrijske proizvode i, po vezanih cenah. Poslovna zveza skrbi za dvig “jjp vinoreje, zato so bile po kmečkih zadrugah ustanovljene plemenil°e,h nnstnip. vrši in nrAHa varilci 1** postaje, vršijo se predavanja . pregledi živine, da se preprečil0 bolezni in dvigne kakovost pasme-To poletje pa so zadruge ia P0" slovna zveza dosegle prav lep u' speh. Y predkongresnem tekmovaj mn or. zgradili v okraju 7 noP°P noma novih zadružnih domov, PROČELJE ZADRUŽNEGA DOMA NA PREGORJU. izmed najboljših v okraju. Tukaj Pregarju, na Tratah, v so bili imenovani prvi udarniki in novatorji ter uvedli delo po normah, ki se je razširilo po vseh o-bratih. V «Falersi» so v predkon-jgresnem tekmovanju napravili 5.528 udarniških ur v sami tovarni. Vsi delavci in nameščenci okraja pa so napravili 63.000 ur, prostovoljnega dela od teh 14.000 na gradiliŠčih za zadružne domove. Najboljši delovni kolektiv je do sedaj v bistriški opekarni, kjei stalno presegajo norme. V okraju je 29 sindikalnih podružnic, ki imajo nad 2.300 članov, zaposlenih y industriji, podjetjih ali pa pri zidarskih delih. Da se de. lavstvo zaveda svoje odgovornosti pri graditvi socializma v svoji deželi, nam dokazuje dejstvo, da se proglašajo vedno novi udarniki in racionalizatorjr. Meseca maja je bilo proglašenih 7 racionalizato-rjev, ki so pripomogli, da se je proizvodnja za stalno izboljšala za 30%. Sedaj bodo zopet proglasili nove udarnike in racionalizatorje. Ker je bilo nujno rešiti stanovanjsko vprašanje, so začeli graditi v Trnovem lep sindikalni dom, ki je sedaj že skoraj dokončan. V domu bo 100 samskih stanovanj, Restavracija, menza in društveni ^prostori; imeli pa bodo tudi svojo ^ekonomijo, da bodo tako stroški 'manjši. Prosvetno delo se do sedaj ni moglo razvijati, kakor bi bilo potrebno. Vzrok je v tem, da so mno. gi delavci iz vasi, ki so precej oddaljene od kraja njihove zaposlitve in so po delu takoj odhajali domov. Precejšnja ovira je bilo tudi primanjkovanje ustreznih prostorov. V tem pogledu bo sedaj bolje, ker so v predkongresnem tekmovanju zgradili po vaseh kar 12 zadružnih domov. Zidarji so imeli strokovni tečaj, s katerim je mnogo starih delavcev dobilo kvalifikacijo. Sedaj so ustanovili sindikati 7 rdečih kotičkov. 18 produžnic pa ima svojo knjižnico. DELO IN USPEHI POSLOVNE ZVEZE Zadružna poslovna zveza je v enem letu obstoja zavzela vodilno vlogo v trgovini in zadružništvu. Stalno se razvija in širi svoje delovno območje. V okraju je sedaj 26 kmečkih zadrug, dve obdelovalni zadrugi in razne druge. Zadruge zavzemajo v trgovini vodilno mesto. Lani so odkupili 370 vagonov sadja, letos so do sedaj nakupile od nabiralcev že za 750 tisoč dinarjev zdravilnih zelišč, ki jih odkupujejo po vezamih cenah Kohke važnosti je to, si lahko vsak predstavlja. V prejšnjih letih se ni nihče zmenil za nabiranje zelišč Sliyju-.^ | vokračihi, Jelšanah in «; preuredili in popravili pa so 5 L slopij v zadružne domove. J vsega tega pa se obnova vasi, ki jih je bilo v tem okra)* ril i] mnogo, naglo dokončuje in se v .fl jo nnvfl dela uradi in nove cest0 | nova dela, gradijo nove cei objekti. * * * Koordinacija odkupi jj Ir prodaje pri Kmetnaprozak Izredno dobra letina v KoprS r je pripomogla, da vidimo ‘ S ^ polna skladišča poljedelskih P . delkov pri Kmetnaprozah. Veliki vrvež, ki vlada tukaj Pgr sebno v popoldanskih urah in sto pozno čez polnoč, dokazuj1' ^ gronino delo, ki ga opravljal*’. ^ 'tos Kmetnaproze. Do 20 Pa 21 ure se razkladajo kmetUskl žički, pozneje pa se nakladal0, ^ic mioni, ki hite potem proti me)1' JVi sever ali na vzhod. -eF-' Pri delu je bilo polno razf^1 dostatkov, ki so sicer neižbeZ l radi neizkušenosti kadrov i1} več hitre organizacije 0010 L' -poslovanja. ^ Za mlade in nove kadre J*.j jc Jr,, . e- • • ^ i to težka preizkušnja, v k**cV vzdržali le zares dobri *n ^sptj ljudje. Kar je bilo slabega, ‘‘g'jiSr sobnega, pa tudi domišlj®v°® korist zadružnist ^ la, mega, kar je bilo zdravega [j*1 odpadlo v lo in na tem se bo opiral0 delo v zadrugah. Odkup, ki je še vedno v ^ ■ je zavzel do sedaj ogrorne'* in so ga skoraj izključno oP jij ie ( zadruge. Le žito, meso, vC ^ i%s‘ vina ter manjšo količino - /u i,,." zelenjave so odkupila P001 - * jd Razen žita, mesa in ving'nj|i c3,!() bilo vse odkupljeno po ver nah, so tudi zadruge od!<; sgrr'i;.r>s)o6 razno sadje, zelenjavo ih ii™ S( po vezanih cenah v zamen dustrijsko blago prodajal® ,a£)rUšf j, lustijsko blago prodajale in deloma tudi podjetja-Med kmeti vlada zanj*! veliK°nih cfso manje za trgovino po vcZ^)c0Piir nah in kmetje so si leto3 nis<.. mnogo blaga, ki ga do st> > ii mogli dobiti. trgovanje •samo fin a kmetoval®0 .g KA» govorne gospodarske ?‘I? ^ gr3 tfi’ bodo na letošnjih izku5 J jeto. h svoje delo za prihodnl Letos je to preizkušnja ne marveč tudi za ŽAGAR BOSTJAj* Odgovorni urfd”laVc4 Tržaški tiskarski s