ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ V.V.V., ••.V."* *кив\_л(Ф leto 1989 3 letnik 43 ZČ, Ljubljana, 43, 1989, številka 3, strani 309-470 in XIII-XVIII ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ U ß ^ 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odber: dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek Peter Stih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 9. 1989. Izdajateljski svet: Dr. Mihca Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Ple- terski, Janez Stergar, Prvenka Turk Cvetka Vode (angleščina), Madita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina), Maja Zvanut (angleščina) Neta Zwitter Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332-611, int. 210 Prevodi : Zunanja oprema: Upravnica revije: Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo : Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 200.000 din, za društvene člane 120.000 din, za društvene člane-upokojence 90.000 din, za društvene čla- ne-studente 60.000 din (vse cene za letnik 43/1989, veljavne do OL. L£t. Х У о У Ј Cena tega zvezka v prosti prodaji je 60.000 din Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tiskarna Slovenija, Ljubljana, oktober 1989 1800 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 43, LETO 1989, ŠTEVILKA 3 \ 3 \ „V o* i " • •- , _ • ,N^*!ï !_l ' v . - •••• • • 1 . . . T " ' KAZALO - CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ ~ ,,,r / , ... RAZPRAVE - STUDIES - CTАТБИ ',," ' '""''" • , " ' ' i - - . r • ' •• ' - •• " - r ' Herbert G r a ß l," Položaj telesno in duševno prizadetih v antični družbi . . . . . . ' . . . .-,. . ' 311-317 .Status of Physically and Mentally Affected in Antique Society ' ' _. ','. Положение телесно и менталЕ>но пораженнБ1х в античном обшестве Peter Š t i h , Novi poskusi reše'v'anja problematike Hrvatovv Karantaniji,. . . . . . , : ' . . . . . . .' . 319-333 New Attempts at Solving the Problematics of Croats in Caranthania , .. * HoBbie огп>т>1'разрешешга проблематики хорватов в Карантании, ,, ' ' ,А , Predrag Вe 1 ić, Prva tri desetletja Družbe Jezusove in Slovenci (1546-1569) - 2. del . ..-•: . 335-348 First Three Decades of the Society of Jesus and the Slovenes (1546-1569) - Part II. . IlepBbie три деснтилетин Обшества Иисусова и словенцБ! (1546-1569)i- 4.2. Karl K a s e r, Družbene spremembe v hrvaško-slavonski Vojni krajini po koncu financiranja s strani notranjeavstrijskih stanov '.'.-.••.•.-•: . ' . • . - . ..* . . . . 349-357 Social Changes in the Croat-Slavonic Vojna krajina (Border-Land) after Cessation of Financing from thelnner-Austrian States ,'. . , . • • , " • „ . Обш;ественнБ1е измененин в хорватско-славонскои Военнои Краине после окон- чанил финансировании co сторонм внутреннеавстрииских сословии . . . Katja Š t u r m - S c h n a b l , Slovenski narodni preporod in njegovi neposredni odnosi s fran- coskim razsvetljenstvom in janzenizmom . .;.-/: . . . . . .,....-i : . 359-363 Slovene National Revival and Its Direct Relations with the French Enlightment and ' Jansenism . » • • • • , ;- •. x > Словенское националБное возрождение и ero непосредственнБш отношенин с французским просвегдением и лнзенизмом Günther S c h ö d l , Paul Samassa. Biografski prispevek k prédzgodovini ekstremnega nacio­ nalizma v Nemčiji in Avstriji . 365-385 Paul Samassa. A Biographic Contribution to the Prehistory of Extreme Nationalism in Germany and Austria ПаулБ Самасса. Биографическии вклад в предисторикз зкстремного национализма в Германии и Австрии . . , . . Jože P iг ј e v e с , Italijanska politika do nastajajoče Jugoslavije 387-391 Italian Policy towards Yugoslavia in Formation ИталБннскаи политика до формирувдидеисн ГОгославии Janez S t e r g a r , »Sredina« koroških Slovencev v času narodnoosvobodilnega boja . . . . 393-404 The "Centre" of Carinthian Slovenes during the National Liberation War „Середина" каринтииских словенцев во времн народноосвободителБНОи борБбм Eva K o c u v a n , Izkušnje muzejskega pedagoga v Narodnem muzeju . . . . . : . ' . ! . . ' 405-409 Experiences of a Museum pedagogue in the National museum ' ОПБ1Т музеииного педагога в НационалБном музее ' • ' ZAPISI - NOTES - З А П И С И t . ' ' Mitja Skubic .JanosHunyadi v katalonski epski književnosti 411 Janoš Hunyadi in Catalan Epic Literature Лнош ГунБади в каталонскои зпическои литературе Janez C v i r n , Volilne mahinacije v nacionalnih bojih na Štajerskem 412-416 Electoral Machinations in National Conflicts in Styria ВБ1борнБ1е махинации в националвнБ1Х бонх в Штирии . Mateja M a č e k , Urejanje kmečkih dolgov v stari Jugoslaviji 417^139 Managing Peasant Indebtedness in the Kingdom of Yugoslavia Регулирование крестБИНских долгов в старои ЈОгославии KONGRESI IN SIMPOZIJI,'DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES AND SYMPOSIA SOCIETY EVENTS -СБЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1, ОБ1ДЕСТВЕННАЛ Ж И З Н Б Odkritje spominske plošče akad. prof. dr. Franu Zwittru 22. aprila 1989 na njegovi rojstni hiši v Beli cerkvi. Potek slovesnosti (Stane G r a n d a ) 441 Unveiling of commemorative Plate to Dr. Fran Zwitter on 22. April 1989 at the House of his Birth in Bela cerkev. Course of Solemnity ОткрБ1тие мемориалБнои доски академику проф. д-р Франу Цвиттру 22. апрелн 1989 на ero родном доме в Белои церкви. Описание торжества Nagovor ob odkritju spominske plošče profesorju Franu Zwittru (Janko P l e t e r s k i ) . . . 442-443 Speech at Unveiling the commemorative Plate to Dr. Fran Zwitter РечБ при открмтии мемориалвнои доски профессору Франу Цвиттру Poročilo s 1. občnega zbora Zgodovinskega društva za južno Primorsko (Darko D a r o v e c ) 443-445 Report from the First General Meeting of the Historical Society for the South Littoral Отчет c Первои отчетнои конференции Исторического обидества дли кзжнои Приморски Posvetovanje »Metode in problemi proučevanja vsakdanjega življenja v času baroka« St. Polten 10.-13. julij (Darja M i h e l i č ) 445-446 Conference "Methods and Problems in Researching Everyday Life in the Period of Baroque". St. Polten 10.-13. July 1989 Совецдание „Методм и проблемБ! исследовании бБ1та во времн барокко", Санкт Пелтен 10-13 иголл 1989 г. . ' \ Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 1989. Modinci 3.-7. julij 1989 (Stane G r a n d a ) • '• • • 44лн 1989 Simpozij »Gibanje - 100 let socialdemokracije v Avstriji«. Dunaj 20.-22. april 1989 (France R o z m a n ) 448-449 Symposium " 100 Years of Socialdemocracy Movement in Austria". Vienna 20.-22. april 1989 Симпозиум Сто лет д в и ж е н ^ социалдемократии в Австрии. Вена 20-22. апрелн 1989 IN MEMORIAM - В ПАМИТБ France O s t a n e k (Vasilij M e l i k - Slavica P a v l i c ) 450 Франце Останек OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS - Р Е Ц Е Н З И И И КРИТИКА Renata Pillinger, Das Martyrium des heiligen Dasius (Rajko B r a t o ž ) 451-453 Hélène Ahrweiler, Politička ideologija Vizantijskog Carstva (Igor G r d i na) 453-455 Georges Duby, Vreme katedrala (Igor G r d i na) 455-456 Spisi dubrovačke kancelarije (Ignacij V o je ) 457-459 Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče < (Andrej S t u d e n ) 459-460 Acta Ecclesiastica Sloveniae, 10 (Stane G r a n d a ) 461 Intellettuali di frontiera. Triestini a Triesta (1900-1950) (Branko Ma r u š ič) 462 Intellettuali di frontiera. Triestini a Trieste (1900-1050). 1 - Relazioni, 2 - Comunicazioni e contributi (Branko M a r uš i č) 462-463 Ivan Mužić, Stjepan Radić u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca (Bojan B a l k o vec) . . . 463-465 Vera Kržišnik-Bukić, Seljaštvo u socializmu. Politika KPJ prema agrarnom i seljačkom pitanju na području Bosanske Krajine 1945-1948 (Žarko L a z a r e v i ć ) 465-467 Ljubodrag Dimić, Agitprop kultura. Agitpropovska faza kulturne politike u Srbiji 1945-1952 (Aleš G a b r i č ) • • • 467-468 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИНФОРМАЦИН Obvestila o izdajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 469 Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Review) Извеидение o виходе в свет Исторического журнала IZVLEČKI - ABSTRACTS - Р Е З К Ж Е Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 43, 1989, 3 XIII-XVI1I Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 43, 1989, 3 Резкже статеи и сообгцении в Историческом журнале 43, 1989, 3 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 311 i H e r b e r t G r a ß ] , , , ,. PÓL02AJ TELESNO IN DUŠEVNO PRIZADETIH" ,.' - :••.<> -. V ANTIČNI DRUZBIi. ."...•' .-'.-./.; -• , J-.,; • . ., Predavanje v Društvu za antične in hu- . s .. ' ,. manistične študije Slovenije 18. 11. 1988. : Socialna zgodovina starega veka se tam, kjer s'e ž,njo intenzivno ukvar­ jajo, posveča pretežno trem področjem: višjim ^slojem'družbe! ki jih' raziskuje z metodami prozopografije, proučevanju položaja "sužnjev in "položaja žensk. Vsa tri področja se soočajo z metodičnimi; vprašanji,'zadnji dve ' tud i s tem, da posegata.na območje, ki -je ideološko obremenjeno'..S. temi „Vprašanji,' kakor, so lahko pomembna, pa pokrivamo le del družbene stvarnosti starega sveta! Raz­ iskovanje'specifičnih vprašanj obrobnih/družbenih "skupin pomeni znatno raz­ širjenje perspektiv.,,Poleg tega pa se kaže na teni področju"raziskav primanj­ kljaj, ki.ga je',treba zapolniti, če hočemo družbeno stvarnost starega sveta zajeti v njeni" celovitosti., S tem se ne samo.oblikuje Bolj diferenciran pogled na antični^ svet,' temveč tudi nujna podlaga za poznavanje podobnih procesov in pojavov marginalnih skupin v poznejših, obdobjih, kar je zlasti važno za raz­ iskovanje srednjega veka. Skupno in'različno, trajno in to, kar je značilno le za neko obdobje, lahko šele na ta način pridejo do izraza v ostrejših obrisih. Celo moderna socialna politika bi mogla v luči tako zastavljenih analiz bolje izoblikovati svojo strategijo: •• • •>••• • •!'••• ' ' i • . r ' Ena najbolj vpadljivih skupin: Vedno znova se omenjajo telesne poškodbe tudi pri sužnjih. Te pri prido­ bitvi sužnja pogosto hiti niso-bile'razpoznavne,1 bile pa so posledica delovnih nesreč ali pa so se pojavile pri doma rojenih sužnjih. Sem spadajo telesno pri­ zadeti, na nekem. posestvu v Atiki,69. grbasti suženj Klesip,™ gluhi mulovodec,71 hromi suženj stotnika v Kafarnaumu.7 2 Pri teh^osebah gre za primere sovpa­ danja posameznikovega trpljenja z njegovo osebnopravno odvisnostjo. Razpe­ tost med protislovja se izraža tudi v • . . . • • : • : • / * • '• • ?•'••<• : J •••• I Nach einleitenden Überlegungen zur Bedeutung sozialgeschichtlicher Fragestel­ lungen im allgemeinen und Randgrüppen'problemen im besonderen ^werden körper­ lich und geistig Behinderte näher untersucht; dabei ist es das Ziel, die-Motive für die Stigmatisierung, die Selbsteinschätzung der Betroffenen, ihre mögliche Integration und soziale'Absicherung zu klären. - ' »,' *• 1 Bei'den Körperbehinderten erweisen sich Religion, Medizin und'Rechtspflege als die größten Integrationsbarrieren, doch zeigen alle "diese Bereiche auch eine gewisse Durchlässigkeit: Wir kennen Götter,'Priester, Könige und Kaiser, die zu'clen Körper­ behinderten zu'zählen sind und die alle ah ihrem Schicksal zu leiden * hatten. Erst spät hat die 'antike Medizin hierin'ein besonderes Problem gesehen. Die Strafrechts­ praxis-mit den häufigen Körperstrafen hat das Problem-" natürlich ebenfalls verschärft Zur Aufhellung rder'Einstellung gegenüber-Körperbehinderten kann die Namens­ forschung wertvolle Beiträge liefern: wenige und4 dazu späte Behindertennamen in Griechenland, in Rom dagegen Verbreitung gerade bei der republikanischen Nobi-; lität. Die Integration der Behinderten, die sich"wie auch heute noch als sehr schwie­ rig gestaltete,'war'auch von der 'ökonomischen, Lage des' Betroffenen abhängig. Staat­ liche Hilfestellung-wie in Athen war ursprünglich an engumgrenzte Ursachen (Kriegs­ invalidität), später an ein Einkommenslimit gebunden. Vielfach waren Behinderte der Gnade der Mäch tigen_ überantwortet: so die Soldaten Alexanders des Großen, später die »causarli« des römis'chen' Kâiserheeres. Angesichts dieser Situation verwundert es auch nicht, daß Körperbehinderte auch im Arbeitsprozeß zu finden sind; damit soll gezeigt werden,'daß es auch 1 Alternativen zu Bettelei oder Freitod gab. Hier ist na­ türlich nach Art, Grad und zeitlichem Beginn der Behinderung sowie Tätigkeit und sozialer Stellung des Behinderten, zu differenzieren. Aus dem Bereich der Philoso­ phen, Juristen, Grammatiker, Musiker, Techniker stehen uns Beispiele für eine Ver­ bindung von Behinderung mit beruflicher Tätigkeit zur Verfügung. Doch auch Sol­ daten, Fischer, Hirten, Landarbeiter, Handwerker,. wo ja körperlicher Einsatz gefragt war, sind hier zu finden: für diese Personen war Arbeit eine Uberlebensfrage. Auch; Körperbehinderte Sklaven und Strafgefangene sind in diesem Rahmen zu betrachten/ Eine Ausbildung! von .Behinderten, die daraus einen Lebensunterhalt finden sollten, ist in mehreren Fällen belegt. Die Lage der geistig Behinderten wiederum war in die Hand der Familienangehörigen gelegt. Hier steht das Problem der Überwachung' dieser Personen und der vermögensrechtliche Schutz der übrigen Familienmitglieder- und der Gesellschaft im Vordergrund. Gegen oft rohe Methoden im Umgang mit Gei-| steskranken'erhoben einige. Ärzte ihre kritischen Stimmen, was dann auch auf die Rechtssprechung ausstrahlte: An de^ ablehnenden Haltung der Volksmasse hat dies1 allerdings nichts geändert. * GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA Goriški muzej (Nova Gorica) je začel-leta 1974 izdajati svojo redno letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo šestnajst šte­ vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke pred­ vsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti, literarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na prostor severne Primorske ter sosednje 'Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti tüdi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni meji. K temu naj po­ leg objav znanstvenih' člankov pripomorejo tudi ocene in poročila o raz­ ličnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v deželi Furlaniji-Julijski kra­ jini.- : • • »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, YU-65001 Nova Gorica. 318 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 1989 3 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332 611, int. 210 vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ,,., , , ' -, . , : Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgo­ dovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz za- ' loge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih • prireditvah društev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez- -, : plačno _ prejmejo žvezirioi značko "in izkaznico ter uporabljajo zvezino knjižnico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop . v,številnih domačih in tujih muzejih-ter galerijah. Člani slovenskih dru- .. štev s popustom kupujejo , knjige »Slovenske, matice«, občasno pa tudi ^publikacije drugih slovenskih, založb. t ) ' , ... Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka- V do petka) na zvezinem sedežu,ali pa, s položnico na žiro račun: Zveza' l zgodovinskih društev, Slovenije,. Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040.< ,, Vplačilo vseh članskih "obveznosti je možno,tudi pri vseh matičnih po- , krajinskih zgodovinskih,* in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 , ' •]' .-'""" i • j - ' Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000"Ma­ ribor, Heroja Tomšiča 5 • •'/ ~ • - • . M . i - ••••, . - • - - . , • , Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski t r g 1 . ,,;• ,,. i :> r-.z. Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V~ kon-'ì gresa 1 (63001 Celje, pp. 87) , ', ,, . . i . . - . , . , Zgodovinsko društvo* za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav- čarjeva 43 . . . *,,' Zgodovinsko društvo' za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, ' 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1/ИГ ' , ! Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo SR Slovenije — organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 Muzejsko društvo v Skofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Skofja Loka, Grajska pot Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So- bota, Trubarjev. drevored 4 Zgodovinsko društvo za Koroško, Koroški pokrajinski muzej revolucije 62380 Slovenj'Gradec, Glavni trg 24 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko — Società storica del Litorale, Pokrajinski muzej, 66000 Koper-Capodistria, Gramscijev trg 4 Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih društev ali na sedežu osrednje zveze! ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 • 319—333 319 ,'<••' • ' P e t e r S t i h t vJ . • . '; NOVI POSKUSI REŠEVANJA PROBLEMATIKE HRVATOV .- '..-•• r î V KARANTANIJI .. . i i Referat na simpoziju Etnogeneza Hrvatov v zgodnjem srednjem veku'(Zagreb 17., 18. 1. 1989). . '' - - ' - ,- Problematiko karantanskih Hrvatov, h kateri se.zgodovinopisje znova in znova1 vrača že več kot'150 let, markira glede virov navidez v sebi kontradik­ torno dejstvo. Od'vseh sledov hrvaškega imena.na širokem prostoru od Zakar- patja, preko,Alp in^Dinaridov.do Grčije1 je prav prostor.nekdanje-Karantanije na današnjem Koroškem in zgornjem Štajerskem najbogatejši s temi imeni.2 Tej kvantiteti podatkov pa daje za starokarantanski prostor posebno kvaliteto še omemba posebnega hrvaškega, okraja (pagus Crouuati), v štirih listinah iz druge polovice 10. stoletja3 in omemba-hrvaške desetine (decima ad Chrowat) v zgornji dolini Mure y drugi.pqloyici.il. stoletja.4 Ob tem, glede na ostala pod­ ročja relativno bogatem, gradivu se je zgodovinopisje nadejalo uspešni rešitvi hrvaškega vprašanja v Karantaniji. Toda, kot dokazuje neprestano vračanje historiografije na to problematiko, je tudi tega relativno bogatega gradiva pre­ malo zaj konkretnejše ugotovitve mesta in vloge teh Hrvatov v karantanski skupnosti in za kolikor toliko enotno mišljenje zgodovinarjev glede tega vpra­ šanja. • - • ... ". • - . „ii • « V jedru, diskusije starejšega zgodovinopisja, je .ležalo predvsem vprašanje lokalizacije pagusa Crouuati. Tako je že A. Muchar,5 ki stoji na začetku reše­ vanja vprašanja karantanskih Hrvatov v historiografiji, v prvi polovici 19. sto­ letja,napačno lokahziral- pagus Crouuati na zgornjo Muro. med Knittelfeldom in Leobnom.'To razlago sta nato prevzela'tudi P. J. Safarik in F. Rački,6 a že 1868 je M. Felicetti v posebni razpravi7 zavrnil Mucharjevo lokalizacijo in pa­ gus Crouuati pravilno postavil zahodno od St. Vida (Št. Veit) v porečje Gline i i 1 Mimo hrvaških toponimov z nekdanjegaun današnjega slovenskega ozemlja (glej nasled­ njo op.) se je ime Hrvat ohranilo v nekaterih krajih ob Saali (Chruuati pri Halleu 901; Churbate oziroma Grawat v 11. stoletju ob Saali; Korbetha pri Weissenfelsu). na Moravskem (Charvatv pri Olomoucu), Slovaškem (Chorvaty in Chorvatice pri Varadu). v Spodnji Avstriji (Grosskrut, 1055 kot Crvbeten), v Makedoniji (Hrvati pri Bitoli) in Grčiji (Harvati, Harvation v Atiki, Bar­ vati pri Mikenah in Harvata na Kreti). Glej npr. L. NIEDERLE. Slovanske Starozitnosti II, РЛ- vod a pocätky Slovanu Jižnich 1 (1906), 2 (1910;, 244—280, 385—390; B. GRAFENAUER, Hrvati (ime). Enciklopedija Jugoslavije IV, 1960, 37; H. L O W M I A N S K I , Poczatki Polski II, Warszawa 1964, 182— 200; O. KRONSTEINER,- Gab es unter c'en Alvenslawen eine kroatische ethnische Gruppe ' . W i e ­ ner Slavistisches Jahrbuch 24, 1978 (ponatis V österreichische Namenforschung 6, 1978), 137 sl. 2 Od približno 20 hrvaških toponimov, ki se nanašajo na zgodnjesrednjeveski cas in ki jih je v evropskem okviru naštel O. KRONSTEINER, O. c , 137 sl., jih 10 odpade na nekdanji in da­ našnji - slovenski prostor. Pri tem je upošteval, kot pravi, le gotove primere, saj niso vsa iz Kraut — ali Krotten — sestavljena krajevna imena v zvezi s Hrvati. Prav tako m upošteval se­ kundarnih imen kot npr. Kraubathgraben, ki spada h krajevnemu imenu Kraubath (op. i), v tem smislu je B. GRAFENAUER, Hrvati .u-Karantaniji. Historijski zbornik XI—XII, 1958—1959. 214. za ta prostor naštel kar 18 hrvaških toponimov: na Koroškem 7 (Kronsteiner 4), na Štajer­ skem) (Karantanska in Podravska krajina z grofijami na zg. Muri) 10 (K. 5) in na Kranjskem (Kranjska in Savinjska krajina) 1 (K. 1). Kateri so ti kraji in kje ležijo glej zemljevid »Hrva­ ška« krajevna imena B. GRAFENAUERJA v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog H. Družbena, razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, 288. *, 3 A. JAKSCH, Monumenta historica ducatus Carinthiae, Klagenfurt 1904, st. 115, 125, 149; F. KOS. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana 1906, 1.954 (st. 401), 1.961 (št. 407), 1.979 (št. 466),.1.993 (št. 513). ' .. 4 J. ZAHN, Urfcundenbucfi des Herzogthums Steiermark I, Graz 1875, st. 77. . . , . * . s A. MUCHAR. Versuch einer Geschichte der slaw. Völker an der Donau, Steiermarkische Zeitschrift VI—X, 1825—1830 (citat po B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 207) ;_ ISTI, Ge­ schichte des Herzogthums Steiermark II, 1845, 64—72. Na tem mestu ni podan natančen pregled historiografije glede Hrvatov v Karantaniji, saj je za čas do leta 1959 to opravil ze B. GRAFEN­ AUER, Hrvati v Karantaniji, 207 si.; historiografija je obravnavana le v toliko, kolikor je v tem primeru potrebno. _ _ . „ _ , , . . . . 0 P. J.'ŠAFARIK, Slowanské starozitnosti, Praha 1837, 707 sl.; F. RAČKI, Odlomci iz držav­ nog prava hrvatskoga za narodne dynastie, 1861, 9. .. ' M. FELICETTI v. LIEBENFELS, über die Lage des tpagus Chrouuatu, Beitrage zur Kun­ de der steiermärkischen Geschichtsquellen 5, 1868. 96—104. 320 P. STIH : PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI na Koroškem. Vendar s tem diskusija okrog lege tega hrvaškega okraja ni bila končana. Iz različnih vzrokov so namreč nekateri zgodovinarji ta relativno maj­ hen okraj raztegovali v strogi center Karantanije — na Gosposvetsko polje. Tako je npr. V. Klaić ob napačnem razumevanju Felicettija menil, da je ležal pagus Crouuati »upravo na Gosposvetskom polju i u njegovoj okolici, dakle na onom rimskom starinom posvećenom tlu, gdje su stolovali prvi slavenski kne­ zovi Karantanije«.8 Podobno je razširil »den alten Gau Crovati« na področje Krnskega gradu in Gosposvetskega polja tudi P. Puntschart.9 Isto mnenje pa je zastopal tudi F. Šišić10 in seveda L. Hauptmann, od katerega je Sišić povzemal. Kot glede marsikatere poteze starejše slovenske zgodovine je bilo tudi glede vprašanja Hrvatov v Karantaniji prelomnega pomena delo Ljudmila Haupt- manna. Ta lucidni zgodovinar je v skoraj štirih desetletjih, v celi vrsti razprav, ki so nastajale med leti 1915 in 1954,ll ne samo poiskal in odkril nove sledove Hrvatov med Slovenci in s tem razširil tozadevno' dokumentacijo, ampak je predvsem tem Hrvatom V Karantaniji dal novo vsebino in vlogo. Postavil je tki.-hrvaško teorijo, katere bistvo"je,"da so se po prenehanju obrske oblasti nad alpskimi Slovani uveljavili v Karantaniji Hrvati — kosezi kot plemstvo nad Slovani — hlapci.'Čeprav sé to njegovo'mnenje ni uveljavilo in ga je znan­ stvena kritika zavrnila, je vendarle pomenilo začetek kvalitativno novega raz­ iskovanja problematike Hrvatov v Karantaniji. S to: svojo teorijo in reakcijo kritike nanjo je Hauptmann opredelil smer, v katero se je reševalo to vpra­ šanje vse do konca petdesetih let našega stoletja. Ob J. Malovih nesrečnih po­ skusih^2 in po A. Jakschevem13 zavračanju nekaterih^Hauptmannovih točk je leta 1932 M. Kos14 pokazal na trhlost Hauptmannóve teorije v dveh bistvenih delih: pagus Crouuati = breška grofija (po obsegu) in Hrvat = kosez. Končno se je v več svojih tekstih dotaknil vprašanja karantanskih Hrvatov in zavračal Hauptmannovo teorijo tudi Bogo Grafenauer.15 V tem okviru je posebne važ­ nosti njegova razprava Hrvati u Karantaniji,16 v kateri je najprej natančno in kritično pregledal razvoj in stanje te problematike v historiografiji, in nato v vseh glavnih točkah zavrnil Hauptmannovo mnenje. Njegovo razpravljanje je pokazalo, da vemo — kljub vsem naporom historiografije — o Hrvatih v Ka­ rantaniji zelo malo gotovega in trdnega; celotno stanje »hrvaške« problematike a V. KLAIĆ, Hrvati i Hrvatska, Ime Hrvat u povijesti slavenskih naroda, Z a g r e b 1930 (II. izd.). 16 si.; g lede n a p a č n e g a r a z u m e v a n j a Fel icet t i ja glej B. G R A F E N A U E R . Hrvati u Karanta­ niji, 208. ' . !l P. P U N T S C H A R T . Herzogseinsetzungen und Huldigung in Kärnten, Leipzig 1899, 177 sl. "' F. š i š i ć . Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, Z a g r e b 1925, 299. 11 L. H A U P T M A N N , Politische Umwälzungen unter den Slowenen vom Ende des sechsten Jahrhunderts bis zur Mitte des neunten, Mi t te i lungen des I n s t i t u t e s für ö s t e r r e i c h i s c h e G e ­ schichts forschung 36, 1915, 256—266; ISTI, Staroslavenska družba in njeni stanovi, č a s o p i s za slo­ venski jezik, knj iževnost in zgodovino 1, 1918, 79—99; ISTI, Staroslovanska in staroslovenska »svo­ boda?, č a s 17, 1923, 26—29 (paginaci ja po s e p a r a t u ) ; ISTI, P r i h o d Hrvatov, Bul ićev zbornik, 1924, 515—545: ISTI, Dolazak Hrvata, Z b o r n i k kra l ja Tomis lava, J A Z U 1925, 86—127 (hrvašk i p r e v o d p r e d h o d n e r a z p r a v e ) : ISTI, Karantanska Hrvatska, p r a v t a m , 297—317; ISTI, Die Herkunft der Kärntner Edlinge, V ier te l jahrschr i f t für Sozial- u n d Wir t schaf t sgeschichte 21, 1928, 245—279; ISTI, Hufengrössen im bayerischen Stammes- und Kolonialgebiet, p r a v t a m , 386—413; ISTI, Kroaten, Goten und Sarmaten, G e r m a n o s l a v i c a 3, 1935, 95—127, 315—353; ISTI, Seobe Hrvata i Srba, J u g o - slovenski istori jski časopis 3, 1937, 30—61; ISTI, Staroslovenska družba in obred na knežjem kam­ nu, SAZU, de la r a z r e d a za zgodovinske in d r u ž b e n e v e d e 10/2, 1954, 75—127. 1 2 J . M A L , Nova pota slove-nske historiografije ?, č a s 17, 1923, 185 si.; ISTI, Epilog k staro- slovenski svobodi, č a s 17, 1923; ISTI, Karantanisches Kroatien, Wir t schaf t u n d K u l t u r (Fes t­ schrift z u m 70. G e b u r t s t a g von Alfons D o p s c h ) , 84—91; ISTI, Probleme aus der Frühgeschichte der Slowenen, L jubl jana 1939, 43—66. Gle j k r i t i k o B. G R A F E N A U E R , Svoboda ali sužnost?, č a s 33, 1938/39, 317—319. . . 1 3 A. J A K S C H , Die Edlinge in Karantanien und der Herzogsbauer am Fürstenstein bei Karn- burg, S i t z u n g s b e r i c h t e d. A k a d e m i e d. Wiss. in Wien, phil .-hist . Kl., 205, 5. Abh., 1927, 4s l . : k r i t i k a d o k a z o v a n j a o H r v a t i h kot k a r a n t a n s k e m u v l a d a j o č e m u sloju s pomočjo K o n s t a n t i n a Por f i roge- n e t a . " M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, Geografsk i ves tnik VIII, 1932, 112—115. IO B. GRAFENAUER, Ustol ičeuanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubl jana 1952, 29-^2, 320—383; ISTI, Sklabarhontes = »gospodarji Slovanov« ali »slovanski knezU, Zgodovinski časopis 9, 1955, 202—219; ISTI, Vprašanja županov, »Hrvatov« in ustoličevanja koro­ ških vojvod.-Naša sodobnost III , 1955, 1136—1140; ISTI, Ocena razprave Stjepana Antoljaka, Hrva­ ti u Karantaniji (Godišen zborn ik n a Filozofskiot f a k u l t e t n a U n i v e r z i t e o t vo Skopje, I s tor i sko- filološki oddel; Knj iga 9, 1956, 15—38) v Histori j ski zborn ik XI—XII, 1958/59, 313—319 (glede t e An- tol jakove r a z p r a v e o »celitvi H r v a t o v iz Dalmaci je v p r e k o s a v s k e k r a j e v 7. stoletju« glej t u d i oceno J . MAL-a v K r o n i k i VIII/1, 1960, 33—64). ,г' Histori jski zborn ik XI—XII, 1958—1959, 207—231. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 1989 • 3 321 a v zgodnjesrednjeveški slovenski zgodovini je zato lahko rezimiral v borih treh točkah::»1. Nesumnjivo se u Karantaniju doselio i dio Hrvata ali su smjer, vri­ jeme i obseg ove migracije još uvijek sporni. 2. Izjednačavanje koseza i Hrvata nije opravdano; kosezi su kao-društveni sloj rezultat razvoja ü Karantaniji, mogući — iako ne dokazani ^- utjecaj Hrvata ograničen je samo na-unošenje novog imena u slovensku povijest; ovo je poslednje pitanje također-sporno. 3. U cjelosti'ostaje sporna neka posebna historijska uloga Hrvata kao plemena političkih organizatora (i u Dalmaciji i u Karantaniji).«" •" ' • Po tej Grafenauerjevi razpravi, ki je v marsikaterem pogledu postavila stvari na svoje mesto, je v zgodovinopisju, v zvezi s Hrvati v "Karantaniji, na­ stopilo obdobje daljšega zatišja kot očiten znak, da je Grafenauerjeve rezultate sprejelo. V-zadnjem desetletju pa so nastali trije novi prispevki, ki poskušajo ha svoj, v marsikaterem pögledü-'doslej povsem hov" način'reševati vprašanje karantanskih Hrvatov. Kritičnemu pregledu in ovrednotenju le-teh je name­ njen tudi ta tekst. " * I- =»• ' < T 1 '"1 Avtor prvega je avstrijski filolog Otto Kronsteiner.18 Na podlagi filološke analize toponomastičnega in ohomastičnega gradiva iri ob pritegnitvi zgodovin­ skih virov je-priser do radikalnih-zaključkov; po katerih Hrvati v Karantaniji niso posebna etnična' struktura, ampak prvotno avarski višji družbeni sloj (voj- ščaki), ki se je v toku 7. in 8. stoletja pomešal s slovanskim plemstvom m tako prevzel slovanski jezik.19 Takšna 'Kronsteirierjeva teza po pravici zasluzi kri­ tično pbzornost.-saj se bistveno razlikuje od dosedanjih poskusov reševanja te problematike? Predvsem so do Kronsteinerja vsi soglašali, da so Hrvati v Ka­ rantaniji bili del hrvaškega plemena. In šele tem je Hauptmann'pripisal poseben socialen položaj v družbeni strukturi Karantanije. Vendar mislim, da Krostei- nerjeva teza nima takšne podpore v dokumentaciji, da ne bi dopuščala resnih ugovorov." ' ,. Uvodoma je treba' naglasiti, da bo ta kritični pretres iz razumljivih razlogov usmerjen predvsem v tisti del, ki poskuša s pomočjo zgodovine utrditi to tezo; nenazadnje tudi zato, ker sami filologi priznavajo, da niti najlepša etimologija sama zase, oziroma nasproti, zgodo vinskim virom né dokazuje ničesar, in rešitev zgodovinskega problema, kar vprašanje Hrvatov v Karantaniji prav gotovo je, Še zmeraj leži na zgodovinarjevih ramenih.20 Kljub temu pa se bo potrebno na kratko ustaviti tudi pri nekaterih' Kronsteinerjevih filoloških ugotovitvah, do katerih uporabe mora imeti zgodovinar, ne da bi posegal v samo filologovo delo, kritičen odnos. .- - '-• Prav glede uporabe filoloških ugotovitev in zaključkov, izpeljanih iz te upo­ rabe, pa more zgodovinar ugotoviti, da 'nišo tako trdni, da bi sami po sebi doka­ zovali Kronsteinerjevo tezo. Tako Kronsteiner navaja izraze ban, chagan, gaziz /chaziz/-kaziz in župan, ki,naj bi označevali avarske -službene stopnje« (Dien- strangbezeichnungen) in naj bi bili nato iz avarskega jezika prevzeti v jezik alp­ skih Slovanov.21 Medtem ko se je" izraz ban na starokarantanskem prostoru morda res ohranil v krajevnem imenu Faning (Baniče) in Fohnsdorf (Banja ves), kjer bi lahko predpostavljali sedež avarskega bana, pri čemer je to za Banice !» O SflufNSTEYNER00.'c2 2v op. 1, 137-157; ISTI, Slovani v Avstriji izvidika krajevnih imen. Slovenski vestnik št. 50 (15. 12. 1978), št. 1 (5. 1. 1079).. št. 2 ^ ^ Ј З П Њ Ј Њ tudi HD. POHL, Einführung (Die linguistischen, historischen und juridischen Voraussetzung der J-wei sprachigkeit der Kärntner) v O. KRONSTEINER, Die slowenischen Namen•Kärntens^österreichi- sche Namenforschung, Sonderreihe 1, Wien 1982, k er P°vzemaKronstemerjeva izvajanja 10 O KRONSTEINER, Gab es ...?, 155; v tej smeri ze E. KRANZMAYER, 0г'*™™|*?*"-ЈГ «on Kärnten I, Die Siedlungsgeschichte Kärntens von der Urzeit bis zur Gegenwart im Spiegel der Namen, Klagenfurt 1956. . тг*„„1„« v VT 1Q47- z° Npr. R. NAHTIGAL, Donesek k zgodovini vprašanja o imenu Hrvat, Etnolog *~* i , i » -» ' 1939, kjer se strinja z L. HAUPTMANNOM, Seoba Hrvata i Srba, J I c 3, 1 9 ,3\Д, d a >lingirfstika prema tome tu nema posljednje riječi, jer ni najljepša etimologija sama zase Jos f"je mkakav dokaz. Tek historija odlučuje da li je neka etimologija samo zanimljivi lingvistički eksperimenat ili jedan od mnogostrukih odraza historijskog zbivanja..; glej tudi B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 225 (št. 3). 21 O. KRONSTEINER. Gab es . . .?, 145 si. 322 P. STIH :-PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI zaradi njegove geografske lege (o tem podrobneje spodaj) skoraj neverjetno, pa izraza kagan, ki pomeni uradno oznako za eno od najvišjih avarskih oblastnih funkcij, ne moremo neposredno povezati s karantanskim prostorom. Kronsteiner se sklicuje na osebni imeni Tar/chan/at in Il/chagan ter na 805 omenjena avar­ ska kagana Teodorja in Abrahama. Glede prvih dveh imen lahko ugotovimo, da je ime Tarchanat nosil freisinški nadduhovnik, ki se omenja v 2. polovici 8. sto­ letja in, je bil brat "nekega Heriberta, ki je izhajal iz visoke plemiške družine Preisingerjev, ki ji je pripadal tudi salzburški-nadškof Arno; Preisingerji sami pa.so bili v tesnem stiku s tki. prastaro bavarsko geneaologijo Fagana. Poleg tega je ta Tarchanat edini nosilec tega imena na celotnem nemškem jezikovnem področju.2/* Prav tako-se na bavarski in ne karantanski prostor nanaša Ilchagan, ime, ki se ,v prvi polovicij). stoletja pojavi v^neki passauski tradiciji.23 Iz leta 805 znana in spreobrnjena. Teodor in ^Abraham, pri čemer prvi ni bil kagan, ampak kapkan,* pa se omenjata v zvezi z nastajajočo avarsko tributarno kneže­ vino v Zgornji Panoniji v okviru Frankovske države24 in tudi nimata zveze s Karantanijo. \ • , - _. , . Pri etimologiji besede kosez, kjer izvaja Kronsteiner ime iz avarskega (iz baškirskega jeziz oziroma tatarskega gaziz), ki_ je zanj najpreprostejša razlaga,25 lahko zgodovinar ugotovi predvsem to, da je teorij.o izvoru imena kosez več, in da tudi sami filologi medsebojno zavračajo osnovanost posameznih teorij..Tako je L. Pintar iskal izvor koseškega imena", v slovanskem knezu*; P. Lessiak, s ka t terim. sta se strinjala, tudi J. Kelemina in E. Kränzmayer, v avarskem quàzaq; K. Oštir (pa tudi M. Budimir in R. Nahtigal)' v zvezi s" Porfirogènetòvim hrva- škim Kosentzesom od traškega Kosiggas; F. Ramovš v langobardskem Gaosinguj M. "Vasmer v skandinavsko-saškem Kasinge — Kasunge;fL. Hauptmann z naslo- nitvijo na Lessiaka v čerkeškem Kasogu, J. .Kelemina"v italskem casagium, J. Stanonik v angleških cotsetlasih in A.'Grâd v nemški besedi Gesäss oziroma Kot- tengesässe.25 Poleg tega npr. Kranzmayer zavrača vse druge razlage razen Les- siakove; proti Lessiaku navajajo filološke ugovore Ramovš, Oštir in 'Vasmer; proti Ramovšu Vasmer itd. V celotni problematiki izvora imena kosez sta danes trdni samo dve stvari : tri različne slovenske oblike kosez, kasâz, kasez so rezul­ tat različnega dialektičnega razvoja iz skupne podloge kaseg,271 ta izraz pa je v zvezi s Kosentzesom — imenom enega od eponimov hrvaških vodij v hrvaškem ljudskem izročilu, ohranjenem pri Konstantinu Porfirogenetu.28 Nič drugače ni z mnenji glede izvora kosezov samih. Povezujejo jih z Avari, z družbenim raz­ vojem Alpskih Slovanov v 7. in 8. stoletju, z doselitvijo Hrvatov, z ostanki Go­ tov, z vplivom Langobardov, s frankovskim vplivom v času pokristjanjevanja v 8. stoletju, z vplivom iz Italije.v času nastajanja fevdalne družbe in z razvojem v fevdalni družbi od frankovske dobe dalje.29 Ves ta vrtinec mnenj jasno kaže — če že nič drugega — da gre za izredno občutljivo, odprto ter v znanosti močno diskutirano vprašanje, ki se ga gòtovo ne da rešiti v enem odstavku kot to počne Kronsteiner. Njegov poskus lahko pomeni kvečjemu'eno od možnosti, ki pa brez dodatne utrditve, sama po sebi/ zgodovinarju pač še ne more veljati kot dokaz. " 11£- ZÖLLNER, Awarisches. Namènsgut in Bayern und Österreich,; MIÖG LV1II, 1950, 259. н E. Z O L L N E R , O . C , 258. M a n , ' i m K « S ' - 9 / , ° d Š? ' Ì," %iJ£-J£'\ B- GRAFENAUER. Zgodovina slovenskega naroda I, Ljub- Š i ? " e % ^ U \ u ^ ; V t f n : i 9 8 7 T 9 L F R A M ' DÌe G e b U - ' Mittele™^- ^schichte Österreichs1 vor ', .! 2o .O. KRONSTEINER, Gab es . . . ? , 146. ' ' .TTl> •" G I eJ Pregled, pri B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 221 si. ini dodaj še J. STANO- Ј а т ^ Л Л ™ * * ? ^ ^ ™ ™ 1 ^ 0 ? 1 Ч - . 1 9 6 3 ' 1038-1041; B. GRAFENAUER. Cotsetlas = kosezi?, prav « t a V Ï ' J- S T A N O N I K , Cotseti m kosezi, Naša sodobnost 12, 1964, 91-93; A. GRAD. še malo o imenih Koseze kosez Linguistica 9/1, 1969, 123-136; D. LUDVIK. Edling, Edlingen, Edlinger, teze Onn^1Ìt0 i l 0 g l?a^ ^ub i jana 1972, 61-в5; A. GRAD, K etimologiji slovaškega toponima ko- seže, Onomastica Jugoslavica 9, 1982, 209—214. stične'vedeRnMl°25Š303^326OU-enSfcO ^ ^ "Edlin9"' R a z P r a v e znanstvenega društva za humani- r,,„w„7lK' 9 * 1 ! 1 1 , , Ш КТ°_T Thrakisches, Arhiv za arbanasku starinu I, 1924, 109, 124; ISTI K predslovanskt etnologiji Zakarpatja, Etnolog I. 1926/27 27 si . . . . " " . «• •mArinZš- 9 R A F E . N A U E R , Ustoličevanje . . ., 19, 27-42, 48-51, 53 si., 58-60, 389-436, 478-505; Go- tï?nï?Z? ka„Înz,dJUfÏ£?a zgodovina Slovencev II, 288 si. in zlasti lit. na str. 290: Lexikon des Mit- telalters III. Bd. (Edlinger). Enciklopedijo Jugoslavije 5 (kosezi). ZGODOVINSKI ČASOPIS 4.1 1989 .1 323 Podobno lahko rečemo tudi glede župana, ki je bil po mnenju Kronsteinerja nadrejen banu — čeprav za to trditev, nima v zgodovinskih virih prav nobene podlage — in katerega izvor imena išče v avarskem besednem zakladu. To je popolnoma i nedognano., Razlago iz avarskega je npr. poleg starejšega A. Brück- nerja prvotno zagovarjal tudi P. Skok, ki je kasneje to nakazoval le še med možnostmi in ne več tako gotovo.30 Poleg tega se je pri županu mislilo na,slo­ vanski (F. Miklošič)/.praindoevropski (V. Machek), indoevropski (D. Dragojlović), ilirsko-traški (K. Oštir) instaroalkanski (M. Budimir) izvor imena.31 Sicer pa za cel sklop teh etimoloških! možnosti velja • ugotovitev, da^ vprašanje izvora imena ni nujno povezano z-vprašanjem izvora nosilca imena32 in da tudi v primeru, če bi'biló ime zagotovo-avarskd; kar pa-ni, to še ne pomeni, da so bili tudi župani Avari . •- • • > ' - > -, ' . ' . " ' ' V okvir "teh štirih »avarskih« izposojenk (ban," kagari, kosez, župan), ki naj bi pričale'o prvotno ž" avarskim'vplivom prežeti socialni, strukturi karantanske družbe, pa šteje Kronsteiner tudi ime Hrvat.33 Etimološko ga izvaja iz dveh ele­ mentov': iz'tatarskega in baškirskega *сћаг v.pómenu'»svoboden, neodvisen« in tatarskega 'glagola *vata v pomenu »boriti; bojevati se«. Tako naj bi'ime *Chr- vata 'pomenilo »svoboden" vojščak«. Ker pa etimologija sama zase še ni zadosten dokaz,34 utrjuje Kronsteiner mnenje, da so bili ti Hrvati prvotno avarska druž­ bena plast, še's trditvijo, da se v virih,Hrvati skoraj vedno omenjajo skupaj z Avari in da ni,nobeno slovansko pleme imenovalo^ samo sebe s tujejezično označbo, kar naj bi — analogno z Rusi in Bolgar^ ki so svoje ime dobili po skan­ dinavskem oziroma turško govorečem protobolgarskem vladajočem družbenem sloju — dodatno govorilo za tO', da pri Hrvatih ne gre za etnično ampak socialno oznako! Ce zaradi'zgoraj'navedenih stališč (pri obravnavi kosezov in županov) pustimo'ob strani etimologijo (gl. op. 34). lahko ugotovimo, da je brez podlage v virih Kronsteinerjeva trditev, da se v virih Hrvati skoraj vedno omenjajo sku­ paj z Avari.^Ža čas. ki je relevanten za to.vprašanje in v katerem se.lahko Hrvati in Avari sploh pojavljajo skupaj, to je do propada avarske, države konec 8. stoletja, imamo na razpolago èn sam samcat vir, ki omenja Hrvate. To je do- bro znani in problematični'De'administrando imperio bizantinskega cesarja Kon­ stantina Porfirogeneta, ki'je nastal šele sredi 10. stoletja. V tem edinem viru se Hrvati res omenjajo'skupaj z Avari — toda kot avarski sovražniki, ki so uničili njihovo oblast, jih pokorili in jim zavladali.36 To pa je v direktnem nasprotju :1" P SKOK. Južni Sloveni i turski'narodi, "JI 6 II. 1936, 3 si.;. ISTI, Etimologijski «Jfčnilo hrvatskoga ili srpskoga jezika, 3, Zagreb 1973. 687, 688; ISTI, Leksikologijske studioe. Rad JAZU 272 194C 62. . 3 1 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 11, 22 si. in lit. na str 30; F. BEZLAJ. Eti­ mološki slovar slovenskega jezika (poskusni zvezek), SAZU, Ljubljana 1963. 38. . _ '•" Primerjaj npr. N. KLAIć. Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku, Zagreb 1971, 62; »Razrješenje pitanja odakle potječe ime^Hrvat nije se činilo tako teškim vec zbog toga sto ono u sebi nije nužno vezivalo i pitanje geneze naroda, koji to ime nosi.«. » O. KRONSTEINER, Cab es .-..?, 146 si. , ; . " , . , . „>,i„~* M Tudi glede imena Hrvat obstaja cela paleta etimologij. Glej npr. preglede te problema­ tike pri: F. ŠIŠIĆ, Ime Hrvati Srbin, i teorije o doseljenju Hrvata i Srba, Godišnjica Nikole cu- pića XXXV. 1923. 1-49; ISTI. Povijest Hrvata (1925), 236-238: R NAHTIGAL 0. c. г>op. 20,383- 411; N.-KLAIĆ, kot v op. 32; B: GRAFENAUER, Ime (Hrvati), EJ 4; Н л L O W M I A N S K I . РосгоНс« Polski, 127—142; H. KUNSTMANN, über den Namen der Kroaten, Die Welt der Slaven x x v u / i (N F VI/1) 1932, 131—136: ISTI. Wer waren die Weisskroaten des byzantinsichen Kaisers Kon- stantinos Porphyrogennctos?. Die Welt'der Slaven XXIX/1 (N. F. VIII/1), 1984, 118 op.'2, kjer za Kronsteinerjevo razlago imena Hrvat meni, da je »težko sprejemljiva« in zlasti A.' lih. 1 /.*., Kro­ aten ein türkisches Ethnonym?. Wiener Slavistisch.es Jahrbuch 25, 1979. 140, kjer avtor, drugače turkolog, »kategorično zavrača« Kronsteinerjevo etimologijo, z ugovorom.'da je potrebno pri pri­ tegnitvi turškojezikovnega besednega materiala izključiti kasnejše izposojenke iz islamske peri­ ode. V ta okvir pa spadata tako tatar, chor (in ne cher) iz arab. hurr in vatan (iz arab.watan). O. KRONSTEINER. Antwort an A^Tietze, prav tam, 140, polemizira v bistvu le proti Tietzeje- vemu kategoričnemu zavračanju. 3 5 O. KRONSTEINER, Gab es . . .?. 142. 155. . -« Konstantin Porfirogenet, DAI. c. 30. 31: glej še op. 51. Za ostale najstarejše vesti o Hrva­ tih, ne glede na prostor, ki pa se vse nanašajo na 9. stoletje in poznejši cas (npr. Masudi, lDra- him ibn Jakub, Ibn Rusta, Kardizi, Nestor, pop Dukljanin. angleški kralj Alfred, listina iz leta 1086; ki opisuje meje praške škofije) glej: F. RAČKI. Documenta histonae chroaticae penodum antiquum illustrantia. Monumenta spectantia historiam Slavorum Mendionalum vol. 7, zagrapiae 1877; J. MARQUART, Osteuropäische und ostasiatische Streifzüge, Leipzig 1903; L. NlbDtKLh,, u. c; H. L O W M I A N S K I . Poczatki Polski, 142—181: L. HAUPTMANN. Prihod Hrvatov. 324 P- STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI s Kronsteinerjevo tezo o Hrvatih kot obrski socialni plasti. Kar je njegova eti­ mologija dopuščala, je zgodovinski vir absolutno zavrnil.37 Glede paralel z Rusi in Bolgari, kjer se je ime vladajočega socialnega sloja spremenilo v etnično, pa lahko ugotovimo, da se v tej točki Kronsteinerjeva raz­ prava močno približuje t. i. teoriji o socialnem dualizmu pri Hrvatih (s to raz­ liko, da tam pač ni govora,o Hrvatih kòt avarskem socialnem sloju), ki sta jo zagovarjala V. Klaić in zlasti L. Hauptmann.,To teorijo je historiografija v glav­ nih točkah iz tehtnih razlogov zavrnila38 in njenih vprašanj na tem mestu ni po­ trebno ponovno odpirati. V našem kontekstu se, v kolikor bi pristali na Kron­ steinerjevo tezo, zlasti postavlja vprašanje,, zakaj potem Hrvati v Karantaniji niso dali imena Alpskim Slovanom (tako kot Bolgari Bolgarom), ampak so ti pre­ vzeli tujejezično ime,39 ki je v toponimih prvotno zvezano s centrom pokrajine na Gosposvetskem polju in se je nato zaradi oblasti kneza na Krnskem gradu razširilo na vso pokrajino, kateri je vladal.40 To je gotovo resen ugovor Kron- steinerju; še toliko bolj, ker. s sklicevanjem ha Hauptmannòvo razpravo iz leta 193541 in na Konstantinovo'poročilo'o dubrovniškem'prevozu slovanskih čet'pred Bari 869 (Hrvati* in ostali gospodarji Slovanov), vleče paralele z dalmatinsko Hrvaško.42 Pri tem se mu je nepoznavanje novejše literature maščevalo v toliko* da je spregledal, da je ob vprašanju utemeljenosti teorije o; socialnem 'dualizmu polemika med L. Hauptmannom in B. Grafenauerjem43'jasrìò in nedvoumno po- kazala, da omenjeno Konstantinovo sporočilo'govori o »hrvaških in ostalih slo­ vanskih arhontih« in ne o »Hrvatih in ostalih slovanskih arhohtih«, s tem pâ je odpadel eden od temeljev, nâ katerih je ta teo'rija'gradila". • "" ' '"'"' Posebno pozornost zasluži Kronsteinerjeva toponomastična obdelava tistega starokarantanskega prostora, kjer'sta bili jedri hrvaške naselitve (v', od St. Vida in ob zg. Muri). Za obe območji j'e glede tipa imen ugotovil skoraj identično situ­ acijo: krajevna imena, tvorjena iz osebnega imena in sufiksa -iki (-iči)(npr. Fa­ sching — Basici, Guttaring — Gutarici, Kraig — Krivici', Meiselding — Mislotići, Pritschitz — Piričići, Radweg — Radici itd.) naj bi ležala, terenu odgovarjajoče; v polkrožni( obliki nä strateško pomembnih cestnih križiščih,s krajem v sredini, ki se je imenoval po banu (na Koroškem Faning/Baniče, ha Štajerskem Fohns- dorf/Banja vas). V teh naseljih, ki bojda po svoji legi izpričujejo tipično avarsko obrambno^ zasnovo, naj bi živeli Hrvati (avarski sloj vojščakov); katerim je nad- : 3 ' Kakorkoli je DAI problematičen vir, ki še danes močno buri zgodovinsko kritiko, pa od razprav L. HAUPTMANNA. Prihod Hrvatov in B. GRAFENAUERJA, Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata, Historijski zbornik V, 1952. vendarle prevladuje mišljenje (z izjemo N. KLAIĆ, O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih ^ п о ^ ' 5,? 38Av1984' 253—27°: Štej kritiko P. STIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov?, Zć 41, 1987, 529—549), da c. 30 (enako c. 31, ki pa je pokvarjeno s Heraklejem. katerega je v svoji ten- dencioznosti z najstarejšo hrvaško zgodovino direktno povezal Konstantin Porfirogenet) anonim­ nega pisca vsebuje podatke hrvaškega ljudskega izročila, ki jim gre verjeti — ne glede na raz­ hajanja glede kronologije teh dogodkov (L. MARGETIĆ, kot v op. 51, 5—«8). V okvir teh vesti ljudskega izročila pa spadajo, z izjemo podatka, da »so še sedaj v Hrvaški potomci Avarov in se jim vidi, da so Avari«, ki spada v čas nastanka DAI, tudi podatki o hrvaški zmagi in pokoritvi Avarov. Proti mnenju: Hrvati — obrska socialna plast, tudi W. POHL, Das Awarenreich und die »kroatischen* Ethnogenesen, v Die Bayern und ihre Nachbarn, Teil 1, österreichische Akademie der Wissenschaften Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften Bd. 179, Veröffentlichungen der Kommisssion für Frühmittelalterforschung, Bd. 8, Wien 1985, 297 op. 34: »Unter-den Kroaten ist kaum die reiternomadische Obersicht des Awarenreiches zu Verstehen; die nannte sich wohl einfach Awaren«. Z ïï£è'CTI'x\P2.?yes! ЦгРа}а' 7 5 - 7 7 (Pogled historiografije in literatura). I . Z м 4?<%t i'JŽŽZS10Skn S\°Yar slov?PskeBa iezi*°- " . Ljubljana 1982. 68 (Koroška). /TR лтаЛчт °vn i l ™ " - naselitev na Koroškem, 108 si.: B. GRAFENAUER, Ustoličevanje . .., «08, 4 8; ISTI, Vprašanjei županov, »Hrvatov, ..., U3V. ISTI, Hrvati u Karantanijir227. • « a K R O N S T E V N E R , Gab ei' ? 155 Sarmaten, Germano-Slavica III, 95-127, 315-353. stvo \??*££Е%^К%№$ЈСи& -6-- 5 1 ; PTi- o c e n a L. Hauptmann, Hrvatsko praplem- »Gospodarji Slovanov, ali »Slovanski knezU, p'ravtam A f a , ™ н ? 8 Т н Ж v^nZTm na koncu svoje razprave sicer ima Grafenauerjevo razpravo o »SUabarhontih«ki je dokončno resila to vprašanje nasproti Hauptmannovemu mnenju" ne navaja pa jo v opombah pod tek- t ' ,'A'i ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 :' i - 325 rejen ban. S tem v zvezi je treba opozoriti, da je že J. .Kelemina44 za'krajevna imena na -ići-domnevali hrvaški izvor in d a j e nato F. Ramovš opozoril,, da so taka imena topografskega, ali patronimičnega izvora, moglai nastati/kakorkoli po vsem "slovanskem svetu.45. Pa tò; niti-ni najvažnejše, saj • Kronsteiner .v. Hrvatih vidi "Avare;- ki. soi se. slavenizirali. Bolj pomembno, je^ to, da so Baniče majhen kraj,46 nedaleč od Tigrč, ki ga najdemo samo na specialkah in ki.nedeži niti nà kakšnem.pomembnejšem^cestnem križišču ali 'kakoé drugače pomembnem me­ stu in torej, žepo svoji geografski legi ni mogel biti.sedež bana, in da v legi kra­ jev, ki najdbi rbili sedeži .Hrvatov, ne moremo.yideti nobene polkrožne, tipično avarske ureditve.4', Glavnina jih leži v,porečju Gline med Osojskim jezerom-in S t Vidom, ob,potoku4Wimitzjs. od St. Vida do Kraiga, v porečju Krke med A1T thofnom in Mostičem (Brucki) na j.;in naobmočju s. odVrbskega jezera,do oko­ lice Tigrč jS. od:. ceste Celovec—Trg ^Feldlrirçhen) ; to pa so po ugotovitvah-M. Kòsa smeri najstarejšeslovanske -kolonizacije.4?. Pa tudi glede,na,karto,vki jo je objavil, je Kronstemer^neupravičeno razširil pagus. Crouuati (Kroatengau) na področje _od Vrbsjcega jezera na_, j.,do Krke t na s.^To,mnenje ne .vzdrži: kritike, podrobnejša argumentacija za to, da,moramo pagus ,Crouuati omejiti na.prostor med Glino n a j : in .njenim, razvodjem (s potokom Wimitz ha s., Hoheckom na z. in. St. Vidom, na .„v., pa, bo podana,protixkoncu te razprave. Dejstvo je, da nam takšno (Omejitev narekuje analiza samih listin, jV katerih setpmenja pagus Crou­ uati, in primerjava-z ostalimi.koroškimi(listinami tistega časa. Proti temu pač filološka analiza koroškega3toponomastičnega .gradiva,>ki je v večini primerov pokazala,паДтепа, ki so po izvoru lahko splošno slovanska (po F.,Ramovšu), ne more-ponuditi ; adekvatnih argumentov.. Tako torej ni nobenega razloga za raz­ širitev Hrvatov, (ne(glede na to ali jih obravnavamo v.«etničnem ali socialnem pomenu) —.razen na tiste kraje izven hrvaškega okraja, katerih ime je tvorjeno z besedo Hrvat — na prostor .celotnega starokarantanskega, jedra. ~-- Nazadnje, čeprav najpomembnejše, je treba opozoriti, da Kronsteinerjev model, V-katerem'so Hrvati Avari, kòt nujen predpogoj zahteva avarsko poZi- tično prisotnost v Karantaniji; saj je le s tem združljiva funkcija Hrvatov — vojščakov kot dela. mehanizma oblasti določene, vladaj oče strukture. Ta pred­ pogoj rešuje Kronsteiner s trditvijo, da je bila Karantanija'do avarskih vojn konec 8. stoletjä/del-avarskegà kaganàta.'in da so bili Avari tako prisotni v vzhodnih Alpah najmanj 200 let.50 Toda koliko ta trditev ustreza današnjemu poznavanju karantanske zgodovine? V kolikor bi šlo samo za vprašanje prisot- nosti posameznih Avarov v okviru' samostojne4 slovanske karantanske kneževine, bi bila njegova trditev sprejemljiva, saj nam to možnost potrjujejo nekateri po- datki za druga področja. Tako ima npr. glede hrvaške zgodovine De admini- strando imperio v svojem 30. poglavju podatek, .ki se nanaša'na sredo 10. sto­ letja in za katerega ni nobenega razloga, da bi dvomili v njegovo verodostojnost, in ki pravi, da kljub temu, da so v deželi gospodarji Hrvati, še zmeraj živijo tam tudi Avari.51 Podobno priča za Spodnjo Panonijo tudi Conversio Bagoariorum et Carantänorum, ki poroča za čas ne samo po propadu avarske države, ampak tudi po koncu avarske tributarne kneževine v. okviru frankovske države (po 822— 4 4 J. KELEMINA, Nekaj o Dulebih na Slovenskem, časopis za zgodovino in narodopisje 20, 1925, 149—154; ISTI, Nove dulebske študije, ČZN21, 1926, 66 si. 4 5 F. RAMOVŠ, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana 1936, 10, B. GRAFEN- AUER, Hrvati u Karantaniji, 210. . r 4 6 Ob štetju 1869 je bilo v Baničah samo 13 hiš in 70 prebivalcev, leta 1900 pa 10 hiš in 63 prebivalcev: Orts — Repertorium des Herzogthumes Kärnten,-Wien 1872, 21; Gemeindelexikon von Kärnten, Wien 1905, 38. ' ,r: 4 7 Glej zemljevid Der Kroatengau in Kärnten v O. KRONSTEINER, Gab es ...?, 151. 4 8 M.KOS, Slovenska'naselitev na Koroškem, 108—118. 4 9 Glej op. 47. Opozoriti pa je treba, da na enem mestu v tekstu (str. 148) omejuje pagus Crouuati ha področje med št . Vidom in Trgom ob Glini. 5 0 O. KRONSTEINER, Gab es . . .?, 143, 155. 5 1 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 541; B. GRAFENAUER, Prilog kritici..., 28si.; B. FERJANĆIĆ, Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije II,' Beograd 1959, 9—46, Б. MARGE- TIč, Konstantin • Porfirogenet i vrijeme dolaska Hrvata, Zbornik historijskog zavoda JAZU 8, 1977, 12. 326 P. STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI 828), da tam kot posamezniki in podložniki frankovskega vladarja še zmeraj ži­ vijo :Avari.52,Vendar Kronsteiner očitno'misli na politično prisotnost Avarovv Karantaniji..v smislu vladajočega družbenega sloja, saj izrecno govori o avâr- skem kaganatu, ki . jele drugo ime.za avarsko državo; pa tudi teza, da so Hrvati avarski višji družbeni sloj v Karantaniji podrazumeva obstoj avarske države. To pa je »error f ündamentalis« ! -' <•• ' * :-,-•••• - • < • • Edini zgodovinski podatek",5 ki* ga- je Kronsteiner uporabil v"podkrêpitëv tè svoje trditve,1 jè vest pfi'Pavlu Diakohu o slovanski zmagi nad Bavarci letà 595, ki so jo "dosegli s kakahovo" pomočjo.53 Kakor je res, da ta vest "priča o avarski prisotnosti v"vzhodnih Alpah,- pa' je tudi res, da je ta podatek zvezan s časom prvega àvarskégâ kaganata pred nastankom Samove plemenske zveze sredi 20. let 7. stoletja, v katero so se vključili tudi »Karantanci« in še tako otresli obrske nadoblasti.54 Za dokazovanje 200-letne avarske prisotnosti v vzhodnih Alpah "pa je ta podatek popolnoma neuporaben! Pripadnost Karantanije Samovi »državi« nam dokazujeta dva vira : ! Fredegärjeva kronika in Zgodovina Lahgobardòv Pavla Diâko'hà.55 Tudi za kasnejši čas ne more'biti nobenega dvoma; da Karan­ tanija ni prišla nazaj pod avarsko oblast. To" nam več kot odlično dokazuje Con- versio Bagoariorum et dâ'ràntanorum.vSajrso očitno samostojni Karantanci prav proti avarski' nevarnosti -poklicali' okrog '743. na pomoč Bavarce,'ki so pò* zmagi vključili Karantaniju v okvir — ohlapen,' a'vendarle'okvir — Bavarske oziroma Vzhodnofrankovske'države. Pa tudi pokristjanjevanje Karantanije, ki gà tako natančno opisuje CBC, v času, ko so bili'Avari še pogani, še*he da zvezati z dói mnevnim avarskim-gospostvom v pokrajini.56 Torej né 200,-ampak največ 30 let na prelomu 6Sv 7. stoletje so bili Avari gospodarji tudi v4vzhodnih"'Alpah;"-pri čemer se iz upravičenih razlogov zdi,'da je bila ta njihova oblast raje šibka kot močna57, in v času, ki stoji na začetku in ne na koncu etnogeneze Karantancév. To pa je bistveno drugačen zgodovinski okvir, v katerem» za Kronsteiner j ev model ni.prostora. Čeprav, torej filološki izsledki dopuščajo možnost ì(in ničesar ne dokazujejo), ki jo je predlagal Kronsteiner, pa zgodovinski,podatki,to mož­ nost zavračajo.53 I 5 2 M.KOS, Conversici Bagoariorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, 129 (editio), 21 si. (ko­ mentar) ; H. WOLFRAM, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Das Weissbuch der Salzburg ger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien, Graz 1979, 72. * 5 3 O. KRONSTEINER,. Gab es ...?, 142; PAVEL DIAKON, Zgodovina "Longobardo«, (Izđ.-B. Grafenauer et al.) Maribor 1988, 151 In op. 15. r • - . , . . . 5 4 O avarski prisotnosti v Karantaniji v času med naselitvijo'Slovanov proti-koncu 6. stol. in nastankom Samove plemenske zveze ter v bistvu sočasnim zlomom prvega avarskega kaga­ nata, ki ga je povzročilo avarsko neuspešno obleganje Carigrada (626) soglaša, kolikor mi je znano (razen J. MALA, Probleme aus der Frühgeschichte ..., 11̂ -40), vsa zgodovinska literatura (od novejših pregledov npr. H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 341; K. BERTELS, Corani- tanta. Beobachtungen zur politisch — geographischen Terminologie und zur Geschichte des Lan­ des und seiner Bevölkerung im frühen Mittelalter, Carinthia I, 177, 1987, 91 si.), ki pa tega ne trdi za čas po propadu Samove plemenske zveze. « L. HAUPTMANN, Politische Umwälzungen . .., 245 si.; M. KOS, O bolgarskem knezu Alci- oku in slovenskem knezu Valuku, šišićev zbornik, Zagreb 1929, 251—258 (ponatis v M. KOS, Sred­ njeveška kulturna,'družbena in politična zgodovina Slovencev, Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 145—150). • u - •• •• 5 8 Od več kot obsežne literature bi želel na tem mestu navesti samo KOSOV in WOLFRA- MOV komentar ob njunih izdajah CBC, GRAFENAUERJEVO obsežno monografijo Vstoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev in razpravo K. BERTELSA, Carantania, ki kot zadnja daje podrobnejši pregled literature in problemski vpogled v materijo (glej op. 16, 52, 54). . - - - 5 7 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, 288 si.; B. GRAFENAUER, Nekaj vpra­ šanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, ZĆ 4, 1950, 23—126; ISTI, Vprašanja županou, »Hrva­ tov« . . .. 1137. t ' 5 3 Opozoriti velja še na naslednje pomanjkanje Kronsteinerjevega zgodovinskega znanja: Belo Hrvaško na severu je (141) po V. JAGIĆ, Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavi- schen Sprachen, Archiv für slavische Philologie, XVII, 1895) označil kot »Phantasieland«, za ka­ tero ni nobenega dokaza. Nasprotno, od L. HAUPTMANNOVE razprave Prihod Hrvatov (1924) je severna Bela Hrvaška v 10. stoletju dokazana (glej spodaj opombo 63). Drugo" vprašanje pa je, ali je obstajala že v 7. stoletju. (N. KLAIĆ, Marginalia uz problem doseljenja Hrvata, Raz-i prave razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU I (Hauptmannov zbornik), 1966, 26; ISTA, Povijest Hrvata, 64). Dvojna omemba Hrvatov (Chrouati et altera Chrowati) v listini z 29. 4. 1086 z opisom meja praške škofije, danes ni uganka (141), ampak oznaka za dve hrvaški župi (L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 518; ISTI, Das Regensburger Privileg von 1086 für das Bi­ stum Prag, MIOG 62, 1954, 146—154; H. L O W M I A N S K I , Poczatki Polski, 172—179). Napačna je tudi Kronsteiner j èva trditev, da so z (Belo)Hrvati, ki živijo na »drugi strani Bavarske« (c. 30 DAI) mišljeni Hrvati v vzhodnih Alpah (141) (podobnega mišljenja je N. KLAIĆ, Najnoviji radovi o 29., 30. i 31. poglavju u djelu De administrando imperio cara Konstantina VII. Porfirogeneta, Starohrvatska prosveta 15, 1985, 51, le da namesto o vzhodnih Alpah govori o Karantaniji; glej ÎUV/ " .. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 - 1989 " 3 '• 327 . :. (,V, povsem drugo smer sta problem Hrvatov v Karantaniji reševala : filolog Heinrich Kunstmann in, zgodovinarka Nada Klaić. Neodvisno drug od drugega59 sta prišla do skoraj enakih zaključkov, da je Karantanija Bela Hrvatska 'Kon­ stantina Porfirogeneta oziroma stara domovina dalmatinskih Hrvatov. .tf . Kunstmanri, ki,mimogrede povedano kot filolog'zavrača Kronsteirierjevo težo,60 meni, da so Hrvatiiv~Karantaniji Konstantinovi Beli Hrvati in-da je torej Karantanija-Bela Hrvaška. Dokaz za to vidi v nesporni prisotnosti Hrvatov v Karantaniji in v geografskih podatkih, ki jih glede Belôhrvaské sporočata- c. 30 in c. 31 DAI! Ta naj bi.ležala v bližini Bavarske, Turčije (Madžarske)• in Frah- kovške".* države.?1.'Bavarske bližine ni potrebno ' posebej dokazovati," poseben državnopravni i položaj Karantanije v njenem okviru ! (personalna-üni jâ) jo le utr ju je,, sosedstvo z Madžari je po Kunstmannu ža čaš'Ot'onov izpričano z mejit- vijo .Karantanske marke (iz katere se razvije kasnejša-Štajerska; óp. P. S.) na Madza'rej.Frankovskaîpa je sinonimia Regnumltalicum.ki je š Furlansko ozi­ roma Verorisko marko tudi rhejil-na Karantanijo.6? < • •• "•* ' . i„ Prav za sredo 10. stoletja, to je ža čas, ža katerega nam DAI prinaša podatke o Beli Hrvaški, je.L. Hauptmannuiùspelo nesporno dokazati — čeprav je na ža­ lost* to ihjegovo delo-v historiografiji premalo znano63 — dà še je ta resnično nahajala ob zgornji Visli. Ce bi torej pristali na tezo, da je drugo'ime za Karan­ taniju Bela.Hrvaška, potem sta istočasno?obstajali due Beli Hrvaški, kar pa je kaj malo verjetno.,Za čas 9. in 10: stoletja imamo ohranjenih relativnoj veliko število,.virov, ki'nedvoumno kažejo, da se je: za prostor'današnje Koroške upo­ rabljalo samo in brez izjeme ime»Carantania«.". Poleg tega je bila sredi 10. sto­ letja Karantanija.pokrajina, v kateri je bilo krščanstvo'prisotno že 200 let, med­ tem ko:nam DAI kar „trikrat-, sporoča, da je" v istem'času Bela Hrvaška še ne- krščena. ,,.;, -I ; ' . ' q i, .". '! ' i i ,Л~ ' • , j 2e zaradi tega je Kunstmannova teza;nevzdržna; niti najmanj pa je ne pod­ pira njegova lokalizacija s pomočjoз Bavarske, Madžarske in'Frankovske. C. 30 DAI. namreč ne .trdi,, da, živi jo Belohrvati v. sosedstvu Bavarske, ampak pravi, da ГГ̂ - , . -• ' ' .. • • ' '—J„, ilTI'Tl'r „i ' . P.'ŠTIH, Karantanija =s tara domovina Hrvatov?, 539 op. 63). V 30. in 31. poglavju DAI se izraz Bela Hrvaška, uporablja-za celo češko državo,,ker je bila Bela Hrvaška sredi 10. stoletja pod­ ložna Boleslavu I. Gledano iz bizantinskih Benetk pa je ta res ležala na drugi strani Bavarske: L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 533; B. GRAFENAUEH, Prilog kritici..., 34—37; B. FERJAN- ć l ć , vizantiski.izvori. .., 37 op. 115. V nobenem primeru pa se ta lokalizacija ne more uporabiti za'vzhodne Alpe, saj se gledišče in objekt" ne moreta'uskladiti. V primeru da* miruje objekt (vzhodne Alpe),i potem lahko zanj rečemo,(da leži na drugi strani Bavarske samo, če gledamo s severa (švabske npr.), kar je iz bizantinskega gledišča popolnoma nemogoče. V, kolikor pa fiksiramo gledišče na-prostor, od-koder-lahko pričakujemo takšne informacije (Benetke, Dal­ macija, Carigrad), potem se vzhodne Alpe premaknejo preko Bavarske na švabško ali-češko, kar je spet nemogoče. . . . . . 5 9 N. KLAIĆ, Odakle smo se doselili (feljton Hrvatska povijest: Od mita do stvarnosti — 1), Start 498, 20. 2. 1988, 62: »Međutim bila sam presretna doznavši da je u isto vrijeme kad i ja do istog zaključka (došao,njemački filolog Heinrich Kunstmann, premda," kad sam 1984. pisala svoj prilog, nisam znala za njega, kao što on nije znao za moje radove«. " < 6° H. KUNSTMANN' Wer waren... (kot v òp. 34). . i ' . 81 H. KUNSTMANN, Wer waren ..., 118 si. (DAI c. 30: Hrvati su pak stanovali u ono vri- jeme s onu stranu Bavarske, gdje su danas Bjelohrvati. . . .Os ta l i Hrvati su pak\ostali blizu Franačke i nazivaju se danas Bjelohrvati ili .bijeli Hrvati te imaju svog .vlastitog arhonta; a podložni su Otonu;, velikomu kralju Franačke i Saske, nekršteni s u i žive u tazbini i prijatelj­ stvu sa,Mađarima. C. 31. Da Hrvati, koji sada stanuju u djelovima'Dalmacije, potječu od ne- krštenih Hrvata,, nazvanih i »bijeli«, koji stanuju s onu stranu Turske, blizu Franačke i gra­ niče se sa Slavenima, nekrštenim Srbima. . . . Da velika Hrvatska zvana i bijela, do danas nije krštena, kao ni susedni joj- Srbi. Ona podiže manje konjaništva, istotako pešadije, nego krštena Hrvatska, jer ih neprestano pljačkaju Franci i Mađari i Pečenezi. Prevod po B. GRAFENAUER, Prilog kritici.. ., 12—14) ; Constantine Porphyrogenitus De admihistrando imperio (New, Re­ vised Editon) edited by G. MORAVCSIK, translated by R. J. H. JENKINS, Washington 1967, 142/61, 142/71, 146/3, 152/83. 6 2 H. KUNSTMANN, Wer waren ..., 119. . „ 6 3 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov, 527: »Trije različni viri poročajo torej v spisu De administrando imperio o Beli Hrvatski na severu. To je dejstvo, pred katerim morajo enkrat za vselej utihniti vse govorice, da je Bela Hrvatska le plod razgrete domišljije«. Prim. F. ŠIŠIĆ, Povijest Hrvata .. ., 264 ob rezimiranju Hauptmannovih raziskav: »Mislim, da je danas egzisten­ cija sjeverne Hrvatske Konstantinove potpuno dokazana i pitanje riješeno.«; B. GRAFENAUER, Slovansko-nemška borba za srednje Podonavje v 9. stoletju, Razprave razreda za zgodovinske m družbene vede SAZU 5, 1966, 42-43; N. KLAIć, Marginalia . . ., prav tam, 24; ISTA, Najnoviji ra­ dovi . . . (kot v op. 58), 31 kjer že stoji na novem stališču in zavrača Hauptmannovo analizo DAI, a mu vendarle priznava, da je dokazal obstoj Bele Hrvaške v 10. stoletju; F. DVORNIK, The making of central and eastern Europe, London 1949, 291—297; H. L.OWMIANSKI, Poczatfci Polski, 114—200. 84 Glej F.KOS, Gradivo... II, Karantanija (v registru, 451); K. BERTELS, Carantania, 87— 196. 328 P- STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI živijo:na' drugi strani -Bavarske. Gledano z bizantinskega gledišča (bizantinske Benetke, Dalmacija, Carigrad)1 pa to pomeni, da so ti Belohrvati morali živeti severno ali severovzhodno od Bavarske, medtem ko Karantanija leži na njenem jugovzhodu.65 Hrvate v Karantaniji na noben način ne moremo razširiti na ce­ lotno-Karantanijo, ampak so bili omejeni na majhno področje ob zgornji Glini, ki ni bilo" večje od približno 16 X 8 kilometrov. Zato 4i Hrvati, čeprav so bili v Karantaniji; jseveda niso. mejili z-Madžari, kar Karantanija je, in to najkasneje že od leta 907 in ne šele v času po 955, ko začno na njenem j . in v. nastajati marke.66; Po tej Kunstmannovi logiki bi npr. tudi Karantanci,-ki so bili v okviru Vzhodnofrankovske države,;bili sosedje npr. Dancem. Pa tudi pravi c. 31 DAI,)<•'» "f ' — .<~j '•' ' ' • >'n- , ••;.•' .<•'-, Na podlagi/drugih izhodišč'je v Karantaniji videla staro domovino" dalma­ tinskih Hrvatov tudi Nada Klaić.?9 Razèn stavka, da so se določeno število let tudi Hrvatje v Dalmaciji pokoravali Frankom, takó kot prej v stari domovini, je kot izmišljene in neresnične zavrnila vse vesti v ;c. 30 DAI,-ki govorijo o Beli Hrvaški kot pradomovini'dalmatinskih Hrvatov ter.celoten »avarski"kompleks« o avarsko-hrvaških odnosih v Dalmaciji. Kot pokrajino, kjer so živeli Hrvati in ki je bila podložna Frankom, pa ji ni bilo težko pokazati na Karantanijo/ Ta je od srede 8.'stoletja resnično zadovoljevala oba pogoja; hkrati-pa je Klaićevi omemba' pagusa'Crouuati in'»hrvaške desetine« na področju! Karantanije doka­ zovala obstoj i posebne hrvaške ' politične • in'cerkvene organizacije s posebnim arhontom na čelu.70\Z drugimi besedami, avtorica predvideva za karantanske Hrvate poseben, zelo šamostojen'položaj,' ki temeljina etnični, podlagi in iz'nje izvirajoči posebni politični in cerkveni organizaciji.71 ' . . ; . - " • , Ce pustimo ob strani njeno interpretacijo c. 30 DAI, kjer je zavrnila vse ti­ sto, kar ne ustreza'njeni sliki, in za katero je kritika pokazala, da ni pravih raz­ logov za njeno upravičenost,72 lahko njeno tezo zavrnemo že s stališča karan­ tanske zgodovine same. 8 5 Glej op. 58. ' - ••, 6 8 Glej npr. B. GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1965 (2. izd ). HO—118, 136—141, 144—148. • . • 67 Kunstmann se pri enačenju Francia z Regnum Italicum sklicuje na razpravo Drei De­ perdita der byzantinischen Kaisrekanzlei und die Frankenadresse im Zeremonienbuch des Kon­ stantinos Porphyrogennetos, Byzantinische Zeitschrift 45, bizantinologa W. OHNSORGEJA, ki meni, da Konstantin diferencirano uporablja termin Francia; tako, da megali' Francia pomeni »frankovske državne dele« s: od Alp, Francia pa't iste j . Toda Ohnsorge je analiziral neko dru­ go Konstantinovo delo — De caerimoniis aulae byzantinae — in ne DAI, poleg tega pa c. 30 DAI, kjer se tudi govori o sosedstvu Belohrvatov in Frankov, ni napisal Konstantin, ampak nek anonim in ni razloga za diferencirano uporabo gornjega termina. 6 8 L. HAUPTMANN, Prihod Hrvatov; ISTI, Seobe Hrvata i Srba, 30—Ì6; B GRAFENAUER Prilog kritici..., 34—37. 89 N. KLAIć, O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dalmatinskih Hrvata, Zč 38, 1984, 253—270, kjer je najdetajlneje razložila svojo tezo; ISTA, Najnoviji radovi.':, (kot v op. 58), 36, 40, 51; v poljudni obliki pa ISTA, Sjever i jug u Hrvata i Srba, Oko 387, 388, 15.—29. 1. in 29. 1.—12. 2. 1987; ISTA, Odakle smo se doselili, Start 498, 20. 2. 1988; Gdje je bila stara Hrvatska Start 499, 5. 3. 1988; Kad je postala Hrvatska država, Start 502, 16. 4. 1988. ' 70 N. KLAIć, O problemima stare domovine . . ., 257—262. 71 Politična organizacija ji pomeni posebno upravno, teritorialno in sodno éhoto s knezom: N. KLAIć, O problemima stare domovine . .., 261, 270 op. 104; v poljudnejših prikazih pa govori celo o hrvaški državi v Karantaniji (!), Start 502, 16. 4. 1988. Kaj misli s cerkveno organizacijo Hrvatov, ni jasno. V primeru hrvaške župnije bi težko govorili o neki specifični cerkveni orga­ nizaciji, višjo stopnjo organiziranosti pa lahko predstavlja le poseben korepiskopat za Hrvate kar pa je povsem nemogoče. 72 Glej P. ŠTIH, Karantanija = stara domovina Hrvatov?, Zč 41, 1987, 536—539. Klaičeva ni navedla nobenega resnega razloga, da c. 30 DAI govori resnico le v stavku, ki navaja hrvaško podložnost Frankom v stari m novi domovini, v vseh drugih točkah najstarejše hrvaške zgodo- ™п.е £S ^^Sr^f-P^ L - ™A%GE?:Ic'J°š P. dolasku Hrvata, Historijski zbornik XXXVIII, 1985, 232; V. KOšcAK, Dolazak Hrvata, Historijski zbornik XL, 1987, 353, 357. će se je glede nä I U , ' / T K Z G O D O V I N S K I - ČASOPIS 43 . 1989 •'3 ,-; n 329 , П N.. središče razprave J e postavljen pagus Crouuati'in njegova interpretacija. Glede,na2vsebino, izraza .samega,izraža pagus Crouuati le in, samo etnično pri­ padnost'^ svojih^ prebivalcev.™ Ali pagus,-'tako kot Klaićeva,-lahko razlagamo tudi-jkot i posebno, politično organizacijo, pa lahko pokaže le analiza pomena,tega izraza;.vjdrugi:polovici; 10. stoletja, to je v času, ko se.pagus Crouuati pojavlja v, listinah.LGrafenauer; je neposredno na primeru kraljevih darovnic za. Koroško iz_10.-stoletja;jasno_pokazal, da je lokalizacija po pagusih>v kontekstu^listin, y katerih»se ;pagusvfl0. stoletju omenja, uporabljana v smislu konkretnejše .geo­ grafske- lokalizacije daritve,!5,To seveda ne1 pomeni, da^pagus ,y .tistem času ni imel določenih upravnih funkcij, vendar njihove vloge^nejsmemo^preceniti.kot to] dela, Klaičevaf i Po .njeni «logiki ; bi ' namreč lahko t tudi. za •: druga : dva. pagusa, ki se» v. istem času i omenjata ha Koroškem, za pagus Gurketal78, ob srednji Krki in pagus .Karintriche77- v.* centru pokrajine,.'predvidevali neko posebno politično enoto,s ^amostojnimiknezom.'! Takšna vloga' pagusa',pa je -nemogoča" preprosto zato, ker je pagus.samo del grofije. M.,Kqs je.svoje.raziskave tega problema rezi- miralv zaključek >>Pryi,(pagus)!leži.vokviru''druge.(grofije)«.78.Ta'pa ni v tistem času nič drugega;kot;urad-in grof uradnik.'.To še'zlasti velja za širši prostor, v kateremise.jemahajal.pagus.Crouuati'. Kòtt je'namreč pokazala razpravami!. Dop- scha o»»waltpotu« in palatinskem grofu1 na Koroškem,79 je bil hrvaški okraj del grofije »waltpota^.Ta pämitbil nič. drugega г kòt neposredno kralju odgovorili in od njega!postavljeni' uradnik,*ki' je imel'ha skrbi kraljevo zemljo v Karantaniji; ki jo'je' vladar izločil izpod vojvodove oblasti. Njegov urad (Amt; Amtsgebiét) se je raztezal-v centralnih (predelih Koroške,'kjer je'bila večina kraljeve zemlje in stari karolinški pfalci Krnski grad in Možberk"(?), in se najkasneje'od 965 po­ javlja kot »grofija .waltpota«..(Grafs.chaft,des Waltboten).80 Listine, v; katerih se omenja hrvaški-okraj, pa i celo izrecno govorijo; da leži pagus Crouuati »in re-. gimine.uualdpodonis Hartuuici.81 Če je torej itudi grofija le navaden urad; potem pagus, ki;je del ;tega urada; ne>more predstavljati neke,»posebne politične orga­ nizacije«, ampak mu-v, najboljšem primeru lahko pripišemo le skromne, strogo nadzorovane upravne funkcije. . ,д \ .- ,.^_ .i : . . L V ~. ^"-^ Л"."}'-л' ? . ' '. ; l -.. .-• r • ' f problematičnost DAI odločila za negiranje njegovih vesti, potem bi morala to narediti. radi­ kalno;.brez izjem. Mislim pa,.da' je vse dosedanje razpravljanje okrog DAI le pokazalo,'da c. 30 prinaša hrvaško ljudsko.izročilo,-ki. je v,svojem bistvu resnično; glej B. FERJANĆIĆ, Struktura 30.' glave spisa ' De" admìnistrandó imperio, Zbornik radova vizantološkog instituta XVIII, 1978, 67—79. Prim, tudi L. MARGETIć,! Još;o pitanju vremena dolaska Hrvata, ZĆ 42,>1988, 239: »Mo­ žda bi doista trebalo odbaciti sve' (ili takoreći sve) anonimove vješti o dolasku Hrvata kao na­ rodnu? legendu.« v (enako i v HZ j XXXVnift 238) i in ostro .reakcijo V. KOŠĆAKA, Dolazak • Hrvata, 360, na to Margetićevo opcijo..,- . . , , _ , . , ' '.i... v« Podobno je po-vsebini*izraza" razlikovanje med"slovenskimi in bavarskimi hubami samo na,sebi utemeljeno,le.po narodnostni pripadnosti:njenih-obdelovalcev; B. GRAFENAUER, Vpra- šanje županov, tHrvatov* in ustoličevanja".. ., 1136; Gospodarska in družbena zgodovina Sloven­ cev II, 323. i..,! ... i . v d , , ) r ( i i ; . : . - -fFf i ( '.I \0 >,': . ' ' . . j v ,i . •' '* Tako že M. KOS, Slovensko naselitev na Koroškem, 114: »Tu so Hrvati najgosteje bivali, zato ; imenujejo listine okraj'»pagus Crouuat«.-'1 • ' •> ••'• -4 • . - ;^»i.:».'s ;ii ;i 7 5 B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212—217, nasproti HAUPTMANNU, ki je hotel v pagusu videti četrto. koroško grofijo-in jeizato v svoji zadnji razpravi o Hrvatih.v,Karantaniji govoril o Kasazih,Hrvatske grofije^in ne Hrvatskega pagüsa: • Starošlovenska družba .in ob­ red'.".., 115. . . . . . . . . . . - i. .., .̂ . . . ™ F. KOS, Gradivo..., II, 451. .... _ - , ' . , , . - . ,; . " ., ' " F . KOS, Gradivo.. .,11, 469; B. GRAFENAUER;" Karantanski temelji koroške vojvodine, Zć 31, 1977, 150 op. 143; ISTI, Hrvati u Karantaniji?;* 217, meni, da je mogoče, interpretirati loka­ lizacijo »in pago Karintriche« samo v zvezi z Karint(riche) ( = regnum (Carantanum) v nekate­ rih drugih listinah) in,da zato. pomeni. »pokra jino razdeljeno na več grofij«. G. MORO, Zur po­ litischen'Stellung Karanïaniens im fränkischen und deutschen Reich, Südostförschungen 22, 1963, 94 op. 88; H.-DOPSCH, Gewaltbote .und Pfalzgraf in Kärnten, Carinthia I 165, 1975,-132 op.. 37 in zemljevid na str. 137, pa sta mnenja, da se oznaka pagus Karintriche nanaša samo na cen- ter Karantanije — Gosposvetsko polje. Sklicujeta se na to, da je ta pagus, ležal v Hartvikovi grofiji in da se vseh pet krajev,,ki so ležali in pagò Karintriche, nahaja v neposredni okolici Gosposvetskega polja.,Tudi sam se£nagibam k mišljenju, da je treba taJtermin interpretirati v okviru/pomena,pagus v 10. stoletju.-kar označbo Karintriche bistveno zožuje:,P. ŠTIH, Regnum. Carantanum, Zč 40, 1986, 225 si. , e M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, 113. . ,, f ' '™ H. DOPSCH, kot v op. 77, 125-451." ,' ' ' -, -8 0 »... in partibus Karantaniae in comitatu Hartuuigi- comitis qui ' et ipse ihibi cognominé vualpoto dicitur-. .',«: F. KOS, Gradivo .. '., II, 419. H.'.DOPSCH,' O. c , 138 smatra poleg Krnskega gradu tudi Možberk za karolinško pfalco, vendar to ni najbolj gotovo. Glej P. STIH, Regnum Carantanum, 223 in tam navedene, podatke pro et contra; ISTI, Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot'viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku, v tisku za. Arheološki vest- n i k 4 1 . ' " " • " . . . . - ; • . •'.:, 81 F. KOS, Gradivo ..., II, 466. ' 330 p - STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI Pri tem vprašanje, kako velik je bil ta pagus Crouuati, ni nepomembno. Da ga po obsegu ne moremo razširiti izven porečja Gline z. od St. Vida, je poleg že omenjenih Grafenauerjevih analiz lokalizacijske formule v listinah razvidno iz več razlogov: 1. Kraji, katere kraljeve darovnice postavljajo v hrvaški okraj,82 ležijo vsi na prostoru med Glino na j . in njenim'razvodjem s potokom Wimitz na s., Hoheckom na z. in okolico St. Vida na v. 2. Na neposrednem robu tega pod­ ročja se je ohranil spomin na Hrvate v toponimu Krobaten pri Glaneggu in ver­ jetno Krottendorf pri St. Vidu, kar priča o razliki med prebivalci krajev, ki se začenjajo s tema naseljema, in okolico hrvaškega okraja.83 3. V drugi polovici 10. stoletja, ko se v-listinah uporablja izraz pagus Crouuati, ni niti enega pri­ mera darovanja posesti znotraj tega pagusa brez njegove uporabe; nasprotno pa se ta lokalizacija v istem času nikoli ne uporablja v listinah ob priliki darovanja v isti grofiji, le na drugem mestu, lokaližacijska formula pa je prav tako pre­ cizna.84 4. V isti grofiji »waltpota« Hartvika se v"drugi polovici 10. stoletja ome­ njata dva pagusa (Crouuati, Carentariche).85 * Tako torej pagus Crouuati na Koroškem lahko upravičeno omejimo na pod­ ročje ob Glini zahodno od St. Vida. Ta prostor pa ni meril v dolžino več kot 15— 16 kilometrov, v širino pa ne več kót 6—8 kilometrov.86 To na eni strani samo potrjuje ugotovitev, ' da tako majhen prostor ni mogel imeti neke posebne, od okolice bistveno izstopajoče politične organizacije ;,nà drugi pa si je povsem ne- mogoče predstavljati, da bi na tem majhnem prostoru lahko živelo tolikšno šte­ vilo'Hrvatov, od katerih bi se en del preselil v Dalmacijo87 in tam zavladal, drugi del pa,bi ostal v Karantaniji in bil še v drugi polovici 10. stoletja tako številčen, da se njihov okraj imenuje hrvaški okraj. ' ' '•.— ' • ; Ob vsem tem pa se zdi, da najbolje povezuje karantanske Hrvate, tako poli­ tično kot družbeno,'z ostalo Karantanijo v skupno celoto dejstvo, da'so bili ne­ kateri Hrvati tudi kosezi.88 Čeprav koseško vprašanje danes še 'ni dokončno re­ šeno, pa so po dosedaj.najbolj sprejemljivi razlagi tega vprašanja (Grafenauer- jevi), ki pušča odprtih najmanj vprašanj, in ki nenazadnje v petintridesetih letih od vzpostavitve ni doživela resnejšega ugovora, bili kosezi prvotno privilegirana vojaška plast (družiniki), podrejena neposredno karantanskemu knezu.89 Torej je politična oblast iz Krnskega gradu segala tudi čez nekatere Hrvate. Po tem-kar vemo danes, zlasti čez tiste, ki so živeli prav v hrvaškem okraju, saj so se samo na tem področju pokrivala hrvaška in koseška naselja.90 Tudi glede »hrvaške desetine« (decima ad'Chrowat), ki jo moramo pravil­ neje prevajati kot desetina pri (župniji) Hrvat in ki jo Klaićeva navaja kot dokaz za cerkveno organizacijo, ki naj bi jo Hrvati dobili v Karantaniji za časa misi- jona,91 ne glede na to ali se ta oznaka nanaša samo na cerkev sv. Mihaela (dolina gornje Mure), na del, ali pa na celo pražupnijo sv. Mihaela, lahko rečemo, da po 8 2 F. KOS, Gradivo ..., II, 401, 407, 466, 513: Rastlng, Gösberg, Sorg, Puppltsch, Pulst, Beis- sendorf, Mailberg, Ober Mühlbach, Raindorf, Deblach, Tauchendorf, Grammilach, Lebmach, Glandorf, Tschimig, Niederdorf. 8 3 B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212. 8 4 F KOS, Gradivo ..., II, 400, 419, 458, 468, 469, 475; M. KOS, Slovenska naselitev na Koro­ škem, 113 si.; B. GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 212; ISTI, Vprašanje županov, »HrvaA tov* . . . , 1139 op. 46. 8 5 F. KOS, Gradivo .. ., II, 401, 407, 466, 469; glej še zgoraj op. 76 in A; JAKSCH, Geschichte Kärntens' bis 1335, Klagenfurt 1928, 144, 145. • , „ * , „ 8 8 Ta argumentacija velja tudi za tekst zgoraj, kjer se obravnavata razpravi Kronsteinerja in Kunstmanna. . . . , , . . , , 8 ' N. KLAIĆ, O problemima stare domovine .. ., 262, 264, govori o organizirani selitvi dela Hrvatov zaradi nezadovoljstva s politiko lastnih knezov. Da pa so jih imeli, ji dokazuje ravno pagus Crouuati; torej naj bi se Hrvati od tam tudi selili. Do bistvenega kvantitativnega pre­ mika pa ne pridemo, tudi če upoštevamo še preostale »hrvaške« kraje na področju stare Karan­ tanije. 8 8 M. KOS, Slovenska naselitev na Koroškem, 114; B. GRAFENAUER, Ustoličevanje ..., 335; ISTI, Hrvati u Karantaniji, 219, 220. 88 Predvsem in zlasti B. GRAFENAUER, Ustoličevanje ..., 29—42, 320—383, 478—505, 555—559, ter Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev II, 290—292 z vso najnovejšo literaturo in pre­ gledom rezultatov dosedanjih raziskav. 9 0 B GRAFENAUER, Hrvati u Karantaniji, 220; ISTI, Ustoličevanje ..., 328. V hrvaškem okraju so bili kosezi v krajih: Zwattendorf, Krobathen, Paindorf, Kadöll, Deblach, Mauer, Tau­ chendorf, Meschgowitz, Gramilach, Unterkulm, Glantschach. 8 1 N. KLAIć, O problemima stare domovine ..., 261. , ,„ ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 331 svoji vsebini — podobno kot pagus Crouuati — lahko priča samo o hrvaški na­ selitvi ha tem p'rostoru,92 ne pa o kakšni cerkveni organizaciji za Hrvate. Tega desetina ne more dokazati! ' ' ' ' i ' "... Zaradi vseh teh dejstev je jasno, da je Klaićeva precenila vlogo Hrvatov v Karantaniji; zato ni utemeljena tudi njena misel o,Karantaniji kot stari domo­ vini dalmatinskih Hrvatov. Ali morda ne potrjuje tega sklepa tudi dejstvo, da so prav njene raziskave pokazale, da je sploh vprašanje, če so v srednjeveški Hrva­ ški obstajali kosezi, saj je vse, na kar se lahko opre takšno mnenje, le osamljen toponim Kaseg v Liki ; v nobenem primeru pa ni nobenih sledov o kakšnem pri­ vilegiranem koseškem družbenem položaju.83 V primeru hrvaške preselitve iz Karantanije bi njihove sledove upravičeno pričakovali. Pa tudi sama Klaićeva, ko išče vzroke in način hrvaške preselitve iz Karantanije v Dalmacijo, razen ne­ kaj predpostavk, ne pa dejstev,94 ne more ponuditi ničesar. Njeno predpostavko, da so se Hrvati preselili v »-splošnem kolonizacijskom valu«, lahko zavrnemo že zaradi tega, ker gre pri kolonizacij i za zelo dolgotrajen proces penetracije agrar­ nega prebivalstva na nova ozemlja, ki v relativno pomembnem obsegu spreminja podobo pokrajine95 in bi, v kolikor bi se res zgodil, moral pustiti otipljivejše hrvaške sledove na današnjem slovenskem ozemlju, pa jih ni. Podobno je malo verjetno, da bi se Hrvati zaradi odpora proti Frankom (sprejem krščanstva), v katerem vidi Klaićeva .vzrok selitvi, preselili iz Karantanije v deželo, v kateri sta prav od konca 8. stoletja gospodovala taisti Frank in križ.98 ' Za zaključek tega kritičnega pregleda novih poskusov reševanja, problema­ tike Hrvatov v Karantaniji lahko ugotovimo, da je kritika pokazala, da tudi ti novi napori ne rešujejo* zadovoljivo vprašanja karantanskih Hrvatov. Na nek način je to razumljivo in pričakovano; saj za tako radikalne zaključke, kakor jih ponujajo obravnavane razprave,"" zgodovinar na žalost nima na voljo ustrezne dokumentacije. Né sanió, da je virov premalo, ampak še ti, ki so na razpolago, po svoji strukturi (prvenstveno topononiastični sledovi) ne morejo odgovoriti na takšna vprašanja. Zato o Hrvatih v Karantaniji še vedno vemo zelo malo dolo­ čenega in trdnega. Zgodovinarjevo znanje v tem pogledu na žalost ni kaj bi­ stveno napredovalo od nivoja, ki ga je že pred tridesetimi leti dosegel B. Grafen- auer in ga rezimiral v skopih treh točkah, ki smo jih navedli v uvodu. Z u s a m m e n f a s s u n g NEUE VERSUCHE, DIE PROBLEMATIK DER KROATEN IN KARANTANIEN ZUXÖSEN Peter Stih iL ... ' Grafenauers Abhandlung Hrvati u Karantaniji (HZ 11/12, 1958/59), durch welche Hauptmanns »kroatische Theorie« von den Kroaten, Edlihgern als einer Adelsschicht in Karantanien, abgelehnt worden ist, bedeutet den Abschluß einer Zeitperiode in der Erforschung der Kroatenproblematik in der frühmittelalterlichen karantanischen Ge­ schichte: Die Abhandlung hat nämlich ergeben, daßüber die Kroaten in Karantanien mit Sicherheit nur folgendes bekannt ist: 1. Ohne Zweifel war auch ein Teil der Kroa­ ten nach Karantanien zugewandert, doch sind Zeit und Umfang dieser Migration noch immer fraglich. 2. Eine Gleichsetzung von Edlingern und Kroaten ist nicht berechtigt. Die Edlinger als Gesellschaftsschicht sind ein Ergebnis der Entwicklung in Karanta­ nien, der mögliche, wenn auch nicht nachgewiesene Einfluß der Kroaten beschränkt »2 Področje ob gornji Muri s toponimi Crawate curia, Kraubath, Kchrawatnof, Krawbaten, Krawerseck, Krowot, predstavlja drugo jedro hrvaške naselitve v Karantaniji. 9 3 N. KLAIć, O Kasezima i Hrvatima u srednjevjekovnoj Hrvatskoj, Dostignuća 1—2/П, 1965, 3—21 in na str. 12: »čini mi se zaista nemogućim da se još uvijek održi Hauptmannova teza o kasezima u Hrvatskoj na osnovi jednog jedinog podatka«. и N. KLAIć, O problemima stare domovine ..., 263, 264, 3 5 Prim. Kolonizacija in populacija, v Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo­ dovina agrarnih panog I, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana 1970, 29—127. •" N. KLAIć, Povijest Hrvata ..., 165—172, 191—208. 332 P. STIH: PROBLEMATIKA HRVATOV V KARANTANIJI sich nur auf die Übertragung des neuen Namens in die slowenische Geschichte; diese letzte Frage ist auch umstritten. 3, Im ganzen fragwürdig bleibt die besondere ge-; schichtliche Rolle der Kroaten als eines Geschlechts von politischen Organisatoren (sowohl in Dalmatien als auch in Karantanien). Nach der Stille, die in der Historiographie auf die Abhandlung Grafenauers folgte, sind im letzten Jahrzehnt (1978—1988) drei neue ' Beiträge, die sich mit der Proble- matik der Kroaten in Kärantanien befassen, entstanden. Der Verfasser des ersten ist der österreichische Philologe Otto Kronsteiner (Gab es. unter den Alpenslawen eine kroatische ethnische Gruppe?, Wiener slavistisches Jahrbuch 24, 1978).'Er hielt die Kroaten in Kärantanien für eine avarische Gesell- schaftsschicht von Kriegern, die sich später slawenisiert habe. Bei der Argumentation seiner These stützte er sich vor allem auf die Etymologie, der zufolge vornehmlich die Wörter kosez, župan, ban, kagan und Kroate avarischen Ursprungs sein sollen, was auf die politische Anwesenheit der Avàren in Kärantanien hindeuten würde. Unge- achtet dessen, daß die Sprachforscher selbst hinsichtlich der Etymologie dieser ein- zelnen Ausdrücke nicht übereinstimmen, lassen die historischen Quellen diese von der Etymologie als eine der Möglichkeiten angebotene Deutung nicht zu. Vor allem ist Kronsteiners Behauptung, die Kroaten würden in historischen Quellen beinahe immer zusammen mit den Awaren erwähnt, nicht 'haltbar. In Wirklichkeit werden sie nur einmal '(DAI), und auch dann lediglich als Gegner erwähnt, was unmittelbar im Wi- derspruch zum Wesen von Kronsteiners These steht, die Kroaten seien eine avarische Gesellschaftsschicht gewesen. Der zweite und wesentliche Fehler besteht in seiner Behauptung, Kärantanien sei bis zu den Avarenkriegen Ende des 8. Jahrhunderts ein Teil des avarischen Kaganats gewesen; läßt sich doch nur damit die Funktion der Kroaten (Avaren) als Krieger vereinen. Aus erstrangigen historischen Quellen (Fre- degar, Paulus Diakonus, Conversio Bagoariorum et Carantanorum) geht ohne Zweifel hervor, daß die Macht der Avaren in den Ostalpen bereits in den dreißiger Jahren des 7. Jahrhunderts zuende war. Außerdem hat er unberechtigterweise den pagus Crouuati ausgedehnt, der sich aufgrund des Urkundenmaterials auf das Gebiet am Oberlauf der Gian westlich von St. Veit beschränkt, auf den gesamten Kern Altkaran- taniens zwischen dem Wörthersee im Süden und der Gurk im Norden. So findet sich für das Modell Kronsteiners in Kärantanien weder Raum noch Zeit. Auch der zweite Beitrag stammt aus der Feder eines Philologen. Heinrich Kunst- mann (Wer waren die Weißkroaten des byzantinischen Kaisers Konstantinos Porphy- rogennetos?, Die Welt der Sl'aven 29/1, 1984) ist der Meinung, daß es sich bei den Kroaten in Kärantanien um die Weißkroaten Konstantins Porphyrogénnets handele und daß folglich Kärantanien Weißkroatien sei. Doch L. Hauptmann hat gerade für die Zeit um die Mitte des 10. Jahrhunderts, wo im DAI Angaben über Weißkroatien vorliegen, klar gezeigt, daß sich dieses damals tatsächlich am Oberlauf der Weichsel befand. Würde man Kunstmanns These annehmen, dann hätte es gleichzeitig zwei Weißkroatien gegeben. Für die Zeit des 9. und 10. Jahrhunderts ist eine beträchtliche Zahl von Quellen erhalten, aus denen eindeutig hervorgeht, daß für den Raum des heutigen Kärnten lediglich und ausschließlich der Name Carantania verwendet wurde. Außerdem war Kärantanien Mitte des 10. Jahrhunderts ein Land, in dem das Chri- stentum bereits seit 200 Jahren existierte;, im DAI,wird öfter hervorgehoben, daß Weißkroatien zu jener Zeit noch nicht ' christianisiert war. Aber auch die Lokalisie- rung Weißkroatiens läßt sich laut DAI nicht in Zusammenhang mit Kärantanien bringen. Ähnlich hat Nada Klaić (O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja dal­ matinskih Hrvata, Zgodovinski časopis 38, 1984) in Kärantanien die alte Heimat der dalmatinischen Kroaten gesehen.. Läßt man ihre Interpretation des DAI beiseite, in der sie alles, was nicht! ihrem Bild entsprach, verwarf, und für welche die Kritik nachwies, sie sei unbegründet, so kann man ihre These bereits vom Standpunkt der karantanischen Geschichte, aus ablehnen. ,Vor allem der pagus (Crouuati) ist keine besondere, selbständige politische Einheit mit eigenen Fürsten (arhontes) an der Spitze, im besten Fall — wie eine vergleichende. Analyse des Kärntner Urkunden­ materials ergab — können ihm-Verwaltungsfunktionen zugeschrieben werden, da der pagus nur ein Teil der Grafschaft bildete. Dabei hat es sich gezeigt, daß der pagus Crouuati einen relativ kleinen Raum (ca. 16 mal 8 km) am Oberlauf der Gian ein­ nahm. Es ist deshalb ganz unmöglich, daß die Kroaten dort in einer solchen Anzahl gelebt hätten, daß ein Teil von ihnen nach Dalmatien abgewandert wäre, um es zu beherrschen, während der andere in Kärantanien zurückgebliebene Teil noch in der zweiten Hälfte des 10. Jahrhunderts zahlenmäßig so stark war, daß sein pagus kroa­ tisch genannt wurde. Darüberhinaus verbindet die karantanischen Kroaten mit dem übrigen Kärantanien zu einem gemeinsamen Ganzen die Tatsache, daß einige Kroa­ ten auch Edlinger waren, die als eine ursprünglich privilegierte Militärschicht (Ge­ folgschaftsleute) unmittelbar dem karantanischen Fürsten unterstanden. Demzufolge ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 333 erstreckte sich die politische Macht von Karnburg auch über die Kroaten in dem pagus Crouuati, deckten sich doch auf diesem Gebiet die von den Edlingern und den Kroaten besiedelten Ortschaften. Die neuen Beiträge in der bereits sehr reichhaltigen Bibliographie zur Frage der karantanischen Kroaten, die diese Problematik auf eine sehr radikale Art lösen wol­ len, bringen infolge wesentlicher Einsprüche von Seiten der* karantanischen Ge­ schichte keine zufriedenstellende Lösung der erörterten Frage. Unser Wissen über die Kroaten in-Karantanien. enthält nach wie vor wenig. Bestimm tes, -, und in derjHistorio- graphie gilt, aus diesem Grund noch immer der Zustand, wie ihn bereits vor dreißig Jahren- B. Grafenaüer festgestellt und zu drei knappen Punkten zusammengefaßt hat. . i : I .. . н . i ,;• ...» . '• Ui ... , ;—.- '* ' -•:"••. -s v.--' ., <* J ..i. • k - :• . . . - V . ' v . ' "'--•' •'. -. : . i• - ;.r c\i\l : • ' J i '"' •' ' . i" " ' . • ••»i ' • . . - . J . ' . - :" . V • •;•• " T '- • . . : • ' i l i . . . . . ' , ; [ • " Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino • Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustri­ rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgo­ dovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire.' »Kronika« ima namen popularizirati zgo­ dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih'knjig, pomembnih ža slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo­ venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA­ NE (1956), 72 strani. — Vlado Valencia, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. 334 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 Inštitut za novejšo zgodovino, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), ki je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Leta 1986 se je preimenovala v Prispevke za novejšo zgodovino. Revija objavlja razprave, članke, historično dokumentacijo, poročila o simpozijih, knjižna poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo sodelavcev in­ štituta. V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmerjena v zgo­ dovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgodovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodovino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna. V letniku 1985 naj posebej opozorimo na razprave o fojbah v Julijski krajini, na steno- grafski zapisnik seje IOOF iz leta 1950, na pregled javno publiciranih stališč KP STO in KPI do londonskega memoranduma iz 1954, kot tudi na razpravo o programu Zedinjene Slovenije v letu 1848 in oblikovanju slo­ venske nacionalne države leta 1918 ter ne nazadnje na bibliografijo revije Pod lipo. Prilagamo seznam še dostopnih letnikov, pri čemer opozarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je že skoraj razpro­ danih. Revijo lahko naročite pri založbi Partizanska knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slovenskih knjigarnah. PZDG 1960/1 PZDG 1960/2 PZDG 1961/1-2 PZDG 1963/1-2 PZDG 1965/1-2 PZDG 1966/1-2 PZDG 1967/1-2 PZDG 1968/69, 1-2 PZDG 1970/1-2 PZDG 1971/72 PZDG 1974 PZDG 1975/76 PZDG 1977 PZDG 1978/79 PZDG 1980 PZDG 1981 PZDG 1982 PZDG 1983 PZDG 1984 PZDG 1985 PNZ 1986 PNZ 1987 . PNZ 1988 PNZ 1989/1 — Trideset let Inštituta za zgodovino delavskega giba­ nja. — Biobibliografije. ^ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 . 335—348 • * 335 + > * ? ' * ••-. ' I . , , . . . • , - ,. • , - . «• ,.H' r - ; fc - ' . ' ' ' • ' - , • ' • » ' • . • . " • • ' . •t !•• P r e d r a g B e l i c - % <• ',••*• PRVA TRI DESETLETJA DRUŽBE JEZUSOVE IN SLOVENCI (1546—1569) ' r - • • • i - . • ' • • v . » • • . - ' - • • - » '. •• ? nL .-« .. - ' ' (2. del ) ' w ' - ' - " ' • ' '• ' . i ŠKOF TEXTOR IMA VELIKE TE2AVE S SVOJIMI GOJENCI VGERMANIKU * . s. i. Drugi gojenci, ki jih je škof Urban Textor poslal v Germanik, se niso v to­ liki meri »proslavili« kot Skalić. Urbanov priporočenec Bartol Philiuslaufer (iz Gornjega grada) je bil starejši od svojega tovariša Ivana Kobenzla. Zaradi tega si je Ignacij prizadeval, da Bartol prej dokonča študij. Vendar je za oba menil, naj ostaneta v Rimu vsaj eno celo šolsko leto, če se že škofu zdi predolgo, da bi ostala celotno dveletno dobo. Tâko je pisal 27. februarja 1554 škofu.91 Po dveh tednih — 14. 3. 1554 — je pisal zanju v Ignacijevem imenu Polanco Kaniziju na Dunaj, da sta Textor jeva "gojenca najslabša med svojimi sošolci bogoslovci in dodal »tolažimo« besedo: »Menda sta katoličana«/!/. Želela bi oditi domov, ker ju je tako pregovorildr. Pavel in tisti drugi (magister Anton). Naj bi jima ljub­ ljanski škof pisal, toda naj ne bi pokazal ha noben način, da je o stvari ob­ veščen od Ignacija —- naj se umirita, se rie' vračata in naj bosta vzornega ve­ denja, tako'bi lahko dobila pohvalo od predstojnikov Družbe Jezusove, ker drugače ne bo zadovoljen z njima.92 * Tri tedne pozneje, 3. aprila istega leta, se sv. Ignacij spet pritožuje nad obe­ ma, da' sta premalo katoliška. Poleg tega doda še dva nasveta, da bi lahko Ka- nizij sam odločil o'celòtni stvari: prvi je v zvezi z Ivanom Kobenzlom, drugi z Bartolom Philiuslauferjem.93 Na'žalost izdajatelji MHSÌ teh nasvetov niso ob- javili, verjetno za tone , ker se nista ohranila. Vendar se iz naslednjih Ignaci- jevih vrstic lahko razbere, za kaj gre: »Sama želja, da bi odšla odtod, potem odpor do sv. Tomaža in pohvalne besede o heretikih ter znamenje k nebrzda- nosti nagnjenega duha pa .povečuje sum.' Sicer sta se na začetku odrekla vsem herezijam, vendar dvomim,'če niso v'njiju ostale kake korenine, ki še polagoma razraščajo in toliko'nevarneje poganjajo v njunih dušah, kolikor bolj, jih pri­ krivata.«94 Ignacij se je pritoževal nad njunim vedenjem: ugovarjata, godrnjata, sta nehvaležna,' ne* držita se zavodskih pravil, tudi najpomembnejših.- Slabo go­ vorita o vzgojiteljih in o profesorjih, pa tudi ó samem Ignaciju, skrivaj sta po­ skušala po tajnih pismih sejati razdor in hešporazumevanje med škofom Téx- torjem in jezuiti.95 * "' ••<••• . , i • Ignacij je bil razočaran in hudo prizadet zaradi takšne nehvaležnosti, saj se jezuiti popolnoma nesebično žrtvujejo za gojence, da bi jih vzgojili v vsem na splošno dobro Germanije in njih samih »v naravnem in nadnaravnem poT gledu«. Loyòla in njegovi so začenjali »sumiti v pomanjkljivi katoliški čut in preveliko željo po nebrzdanosti« glede obeh gojencev.96 Prav nič jima ne pri­ manjkuje v hrani, obleki in podobnih stvareh: dvakrat na teden gresta na kraj­ ši izlet, imata tudi drugo primerno razvedrilo, lahko obiskujeta1 slovesnosti in 8 1 MHSI, Mon. Ign., series I, VI. del, Madrid 1907, dok. 4216, str. 402. 8 2 Prav tam, dok. 4262, str. 462—463. P Prav tam, str. 557. 8 4 Prav tam. 8 5 Prav tam, str. 557—559. и Prav tam, str. 558. 336 p - BELIC : DRU2BA JEZUSOVA IN, SLOVENCI 1546—1569 rimske znamenitosti. Tudi drugače se z njima ravna kot s fanti plemenitega rodu. Najbolj učeni možje jima predavajo iz Magistra sentencij, sv. pisma in sv. Tomaža. Ta gojenca trdita, da nista prišla zato v Rim, ker bi želela študirati teologijo, temveč da si ogledata mesto, običaje in temu podobno. Na zadnje sta se vendar strinjala z jezuiti, da se bosta o tem, ali bosta ostala ali odšla, pod­ redila odločitvi ljubljanskega, škof a.97j\[' i ';-*'• Ignacij je svetoval'Kaniziju; kaj bi!bilo dobro podvzeti pri škofu, da bi fanta ozdravela od svojih duhovnih bolezni. Naj ju škof graja zaradi nepotrpež- ljivosti in nezadovoljstva. Ne sme jima priti na misel, da bi se iz Germanika vrnila, preden bosta popolnoma dokončala bienij (dvoletje), t. j . preden znan­ stveno in moralno ne dozorita:. »... sicer /Urban/ sumljivima človekoma ne bo mogel izročiti skrbi za ovce, da jih ne bi morda z besedo ali zgledom pogu­ bila.«98 Končno naj ju škof pismeno pouči: »... naj skrbita, da se izogneta, ne le sami heretični kugi, ampak, tudi načinu govorjenja, kot ga imajo heretiki, in naj. si prizadevata, 'da bosta svojim predstojnikom v preprostosti srca poslušna, ter, naj'se v Vsej skromnosti, in pravi.ponižnosti bogatita ž dobrimi delilne le pred Bogom, ampak,tudi pred vsemi ljudmi, v nasprotnem primeru ne bo njun zaščitnik, ampak najhujši tožnik itd.«99 Ignacij je prepustil Kanizi j evi razsod­ nosti in izvedenosti ' kaj in koliko in kako bo to sporočil škofu. f i r; »-V tem primeru je-bila problematika obeh, gojencev in Ignacijeva »pedago­ ška diplomacija« podobna kakor v primeru Skalića in magistra Antona. Vendar so bili rezultati vsaj deloma drugačni. Škof je oba v juniju leta 1554 poklical iz Rima.100 Ni nam znana nadaljnja usoda Philiuslauferja. Kobenzl ni postal du­ hovnik, vendar ni zapustil Cerkve kakqr rSkalić, temveč jo je z vsemi silami branil in ji pomagal..Postal je, član nemškega viteškega reda in kot svetovalec nadvojvode Karla v. Gradcu je bil odločen,nasprotnik protestantizma.101. ;л»/ ; V Germaniku sta ostala od prvih šestih Urbanovih gojencev samo še dva', in^to oba njegova nečaka: Marko Textor in Jurija Bogateč. Kmalu so ju morali — zaradi' pomanjkanja Iv Germaniku za vladanja protihabsburškega in proti- jezuitskega papeža.Pavla IV. (1555—1559) — namestiti v drugih jezuitskih ko­ legijih v Toskani, Siciliji tin drugod v Italiji. 102 Ignacij se je ob tem zelo. za­ vzemal za nju in zbujala sta opravičeno upanje. Škofov nečak Marko Textor. je bil poslan v Firence v,novembru 1555.103 Ali zaradi obolelosti roke, ki je •bila ranjena v nekem pretepu, še preden je prišel v Germanik — tvor. na rani sé ni mogel zaceliti. leta in leta — Marko ni mogel uspešno napredovati v študiju. Ignacij je to evfemistično sporočil Urbanu: »... Toda dobri mladenič bolj na­ preduje v, krepostnosti kot v učenosti.« Morda bo še najbolj primerno, da se vrne,v domovino, kjer bo laže ozdravel.104 " . -\ Urban,je sprejel nasvet in poklical nečaka domov. To škofovo>odločitev je sporočil Ignacij v s zelo prisrčnem pismu Marku v Firence.,, Napisano je bilo v Rimu, 29: aprila 1556. Svetnik s svojimi molitvami in molitvami rimskih jezu­ itov spremlja bogoslovca: »Vsi bomo prosili božjo dobroto in usmiljenje, da te ohrani v naravnem in nadnaravnem pogledu...« Vsi so ga prosili, da bi po na­ vadi molil, opravljal spraševanje vesti, pogosto spoved in obhajilo; naj prija­ teljuje7 in se posvetuje s pobožnimi možmi in naj se zaveda; dâ mu je naklo­ njena vsa Družba Jezusova . . .105 Ignacij ga je poslal preko Loreta, kjer naj bi - — ' " • У . . . , ri .- т . x , , . . ,: "* <". Prav tam, str. 559. . , s— , . ' , 8 8 Prav tam. " , • ' " Prav tam, str. 559—560. ' u i : .. . [• ' 1 M MHSI, Mon. Ign., series prima, VU. del, Madrid 1908: dok. 4570, str. 172; dok. 4572, str. 179— 1 8 0 . - • _ ' - • '- 1 0 1 J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, str. 623. Primorski sloven­ ski biografski leksikon 3, Gorica 1976, str. 191. 102 STEINHUBER I., 34. ' 1 0 3 MHSI, Mon. Ign., series prima, X. del, Madrid 1910, dok. 5892, str. 108. 1 0 4 Sporočilo škofu Urbanu po p. Lanoju (Delanoy, De Lanoy) 21. 3. 1556. MHSI, Mon. Ign., series prima, XI. del, Madrid 1911, dok. 6311, str. 160—161. Ioä Prav tam, dok. 6410, str. 309—310. ""\ ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 -.3 337 se pridružil pred. kratkim promoviranemu jezuitu doktorju p. Petru Scho- richu,106 ki je,na poti na Dunaj.1 0 7 Marko je bil kmalu posvečen v duhovnika in Ignacij mu je za to osem dni pred smrtjo, to se pravi 22. julija 1556 v pismu preko strica škofa prisrčno če­ stital: »/166/ Ko sem to napisal, sem dobil pismo, napisano v Trstu 8. julija, v katerem me /167/ vaše prevzvišeno gospostvo obvešča, da je naš Marko du­ hovnik. Naj ga božja,dobrota sprejme, da bo res njegov in Cerkvi koristen slu­ žabnik!«108 Pozneje ni več poročil o duhovniku, bivšem gojencu Germanika t& -•"V !.*»' 5 Hi:\ : . - " i ' . r* " » * V. : - , W> Slika 4: Žig in lastnoročni podpis ljubljanskega škofa Urbana Textor ja i ' ' (original v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani) ' 108 v duhovnika Je bil posvečen najpozneje leta 1553 (prlm. MARIO SCADUTO, Catalogo del Gesuiti d'Italia 1540—1565, Roma 1968, str. 136). Sedaj so ga poslali na Dunaj za profesorja. Nje­ govo ime se pogosto pojavlja v Urbanovi* korespondenci z Ignacijem in drugimi člani Družbe Jezusove, vendar bi napačno sodil, kdor bi iz tega, da je bil Schorlen ljubljenec Urbana Tex- torja, da je delal v Ljubljani in se mu priimek končuje na ich, hotel iz njega narediti Slovenca Skoriča. Kajti Peter Schorich je bil po poreklu iz Avstrije, in to iz Kremsa ob Donavi. V pismu iz Rima 5. junija 1548 p. Leonardu Kesselu s. I. se podpisuje: »Petrus Schorichius Crembserius«. — Citira Braunsberger v CEA I 277, kjer v 7. opombi Schorichevo poreklo takole razlaga: »Crem- sa, Cremsium, Krems, avstrijsko mesto ob Donavi, nedaleč od Bavarske.« Resnično, zelo težko bi našli v Sloveniji kraj, za katerega bi veljal latinski pridevnik »Crembserius«. Njegovo nem­ ško poreklo potrjuje v nekem pomenu njegov rodni brat. Peter je pozneje izstopil iz Družbe Jezusove, medtem ko je k jezuitom vstopil njegov brat Jurij, za katerega je Peter zaprosil sv. Ig­ nacija, naj ga sprejme v Družbo (MHSI, POLANCI, Chron. 1551 seu Ign. vita П, Madrid 1899, str. 581). iz odgovora Jurija na vprašanje p. Hieronima Nadala je očitno, da brata Schorich nista Slovenca. Jurij pravi zase, da ni samo Avstrijec, temveč Nemec. »1. Imenujem se Georgius Scho­ richius . . . 3. sem Nemec in Avstrijec . . . 6. razen.enega brata nimam nikogar. Ta je bil nekoč član Družbe . . . « (MHSI, • Epistolae P. Hieronymi Nadal, П. del /1562—1565/ Madrid 1899, str. 553). Čeprav beseda »Germanus« ne pomeni v takratnih zgodovinskih tekstih vedno etničnega Nemca, lahko pomeni tudi preprosto državljana cesarstva, a etničnega Slovenca, Nizozemca, Flamca, po­ zneje Belgijca- itd. (Prim. MHSI, Epistolae Nadal II, str. 546, 547, 552, 553, 554, 561, 584, 585 . . . ) »Germani« so tudi »Brabantinus«, »Mechliniensis«, pa tudi »Geldrius«, »Novomagus«, »Leodien- sis« . . . v primeru Schoricha zaradi rojstnega mesta Kremsa ni dvomov. ш MHSI, MI ser. prima, XI. del, dok. 6415, str. 315. 1 0 8 MHSI, MI ser. prima, ХП. del, dok. 6711, str. 166—167. 338 P . BELIC : D R U 2 B A JEZUSOVA I N SLOVENCI 1546—1569 Marku Textorju, pa ne vemo, če so se svetnikove želje in molitve uresničile, oziroma če je in koliko je delal za katoliško edinost med Slovenci. ' Znano je, da je Ignacij 20. septembra 1555 zelo priporočal Jurija Bogatca, Urbanovega nečaka iz tržaške škofije p. Hieronimu Doménechu ob priložnosti odhoda gojencev Gérmanika v Neapelj in na Sicilijo v času ekonomske krize zavoda pod papežem Pavlom IV.109 V enakem smislu je Ignacij pisal 6. januarja 1556 messinskemu rektorju Antonu Vincku (Vinckius); obenem je želel, da se Juriju in drugim germani čar jem, ki so tam, vsakemu posebej, omogočijo du­ hovne vaje, in je še omenil, morda zaradi skušenj ob Skalićevem primeru: »Vendar naj z njimi obzirno ravnajo.«140 Bogateč je v vsakem primeru dobro kazal. Ignacij ga v pismu 12. februarja 1556 hvali škofu Urbanu, da je zelo talentiran: »-... zelo je sposoben za učenje in bo hitro napredoval.. . ш , posebno v latinščini, grščini in hebrejščini.112 Ker mu je sicilsko podnebje škodovalo, je ukazal sicilskemu provincialu Hieronimu Doménechu, naj ga pošlje nazaj v Rim, a ne v Germanik, ki se duši v dolgovih, temveč se bo že našlo kakšno mesto1 1 3 v kakem drugem kolegiju. Tam bo na­ daljeval višji študij.114 Medtem se je Jurij Bogateč v duhovnih vajah odločil za Družbo Jezusovo,115 v katero je vstopil še v času življenja sv. Ignacija. Nekaj let je deloval v Ger- maniku.11* V duhovnika je bil posvečen v Rimu 20. 10. 1560, a je zapustil je­ zuite, oziroma so ga odpustili, tri leta pozneje.117 Med gojenci Germanika najdemo v času Ignacijevega življenja še enega Ljubljančana, Gašperja Krigerja.118 Ni ga poslal v zavod ljubljanski škof, tem­ več jezuit Peter Kanizij, ki je poslal Krigerja s še enim kandidatom v Rim iz Kölna.119 Kriger je 14. aprila 1555 v Rimu delal prve zaobljube Družbe Jezu­ sove. Iz Družbe so ga odpustili v Pragi leta 1559.120 Škof Urban Textor je imel resnično smolo s svojimi gojenci. Od šestih eden gotovo ni bil posvečen v duhovnika (Kobenzl), za drugega ne vemo glede tega nič (Philiuslaufer), od štirih ostalih je eden zapustil katoliško Cerkev in jo na­ padal v spisih, a zdi se tudi z materialno propagando (Skalić) ; za dva Urbanova škofijska duhovnika ni znano, ali sta se močneje zavzemala za krepitev kato­ liške cerkvene edinosti v slovenskem ljudstvu (magister Anton in Marko Tex­ tor); a tisti, ki je v učenosti in vedenju zbujal največ upanja, je vstopil k je­ zuitom (Bogateč). Kar je naredil ta zadnji, samo po sebi ne pomeni tragedije za katoliško Cerkev v Sloveniji. Ce upoštevamo veliko vdanost in spoštovanje, ki ga je imel ustanovitelj Družbe Jezusove do ljubljanskega škofa, je bilo lahko pričakovati, da mu bo jezuitski red dal na razpolago samega Bogatca ali koga drugega. Igna­ cij je, čeprav je sam.čutil pomanjkanje delavcev za nove kolegije, v resnici dal dva. Tragično je bilo — glede na katoliško stališče — seveda to, da so skoraj vsi prvi jezuiti, ki so delovali v Sloveniji, pozneje sami zapustili Družbo in celo katoliško Cerkev. 11,8 MHSI, MI ser. p r i m a , X. del, dok. 5827, s t r . 10. 1 1 0 P r a v t a m , d o k . 6802, s t r . 479. 1 1 1 P r a v t a m , dok. 6207, s t r . 702. ш T a k o j e p i sa l Ignaci j L a n o y u n a D u n a j 21. m a r c a 1556. MHSI, MI, ser . p r i m a , XI. del, dok. 6311, s t r . 161. na P r a v t a m > d o k - 6242, str . 53 i n d o k . 6253, s t r . 71. 1 1 4 Glej o p o m b o 112. 1 1 5 MHSI, MI ser. p r i m a , XI . del, d o k . 6389, s t r . 283 i n MHSL M I ser . p r i m a , Х П . del, dok. 6606, s tr . 16 i n dok. 6622, str . 39. "8 STEINHUBER, n. d. I, 39. i " MARIO SCADUTO, Catalogo dei Gesuiti d'Italia 1540—1565, Roma 1968, str. 18. » a v t a k š n e m p ravop i su j e s a m podpisa l svoj p r i i m e k Liber iuramentorum : »... /1554/ . . . Caspa rus Kr iger Labacens i s .. .-< — STEINHUBER, n. d. I, s t r . 42. ii» CEA I, 458. 120 SCADUTO, Catalogo . . . , str. 79. • • • • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • Î , * 339 PRVI JEZUITI V SLOVENIJI Prvi jezuit, ki je pastoralno deloval v slovenskih deželah, je bil Nemec Jona Adler, in to spomladi leta 1556.ш \ ' . Magister Jona Adler je bil sin protestantskih staršev iz Münchna. K je- zuitom je bil sprejet na Dunaju leta 1553.ш Ze tri leta pozneje so ga poslali v Ljubljano, naj tam pridiga. Imel je šele 21 let. Škof Urban je zanj zaprosil re­ ktorja dunajskega kolegija. Urban je namreč pogosto zaradi škofovskih opravil obiskoval Dunaj, kjer je bil mladi magister zelo priljubljen pridigar. Tudi v Ljubljani so bili z njegovim pridiganjem zelo zadovoljni, tako plemiči kakor meščani, ne samo katoličani ampak, presenetljivo, tudi nekatoličani, kakor je zapisal v svojem Kronikonu Polanco, zelo verjetno na osnovi samih Adlerjevih pisem. Kanoniki in drugi poslušalci so se pozneje s težkim srcem od njega poT slavij ali, ko je odhajal na Dunaj.1 2 3 V kakšnem jeziku je pridigal magister Jona? Ali se je naučil slovenščine ali je govoril samo v nemščini? Zanimivo, da si je podobna vprašanja postavljal sam Ignacij, ki je bil sicer zelo zadovoljen z .uspehi mladega pridigarja, kakor lahko razberemo iz njegovega pisma Lànoyu: » . . . da se je Bog naš Gospod, obilno poslužil z njim.«124 Gotovo je Ignacij vedel, da je Ljubljana glavno me- sto Kranjske, dežele, v kateri živijo Slovenci, zato je tudi vprašal Adlerja v pismu 22. julija 1556, torej osem dni pred smrtjo: »Ne Vemo, če vàs v Ljubljani ljudstvo razume v nemščini. Ce bi vas razumela samo škofova družina in ne­ kateri drugi posamezniki in ne vsi moški in ženske, bo dokaj malo sadu.«128 To je zelo dragoceno pričevanje bilingvista — španskega Baska Loyole: najprej zato, ker kaže na spontano vprašanje renesančnega evropskega izobra­ ženca-o narodnosti ljubljanskega prebivalstva: prebivalstvo v glavnem ne zna nemščine! Nato je v to vključena želja, lahko bi rekli celo ukaz: v Sloveniji se mora jezuit, če,želi biti apostol, naučiti slovenščine! Škof je v juniju 1556 poklical magistra Adlerja v Gornji grad, kjer ga je povprašal, če želi biti posvečen v duhovnika.-Jona je odgovoril, da nima za­ dostne kanonične starosti in da to sploh ne želi iz drugih posebnih zdravstvenih razlogov. O.teh stvareh naj odloča Bog in sv. Ignacij.128 Kaže, da se Jona ni dal posvetiti v duhovnika. Ze v jeseni leta 1556 je v Pragi predaval.127 Ali je v času Adlerjevih govorov prišlo do kakšnega spreobrnenja iz pro­ testantizma v katolištvo? Ni znano. Ce so bili; kakor je zapisal Polanco, tudi protestanti zadovoljni, z Adler j evimi govori,- tedaj lahko sklepamo, da je pri­ digal spravljivo in ne v duhu intransigentnega zelota Bobadille. ~ * Ce nam spreobrnenja niso znana, vseeno ne smemo govoriti, da se glede tega ni' kaj premaknilo, oziroma da se niso katoličani utrdili v veri, kolikor so v njej omahovali. V istem pismu 10. junija 1556, v katerem je Jona pisal, da 121 Razen Jurija Bogatca je tedaj v Družbi Jezusovi živel še en Slovenec. Bil je to Ljub­ ljančan Gašper Konger, o katerem pravijo sodobni viri, da je bil »-Slovan«. Leta 1556 je deloval kot sholastik v novoustanovljenem praškem kolegiju, kjer je edini (!) med jezuiti znal toliko češko, da je lahko vodil najnižje razrede. Obenem je 120 otrok katehiziral. »-Gaspar Schlavus edini od vseh toliko razume češki jezik, da lahko poučuje najnižje deške razrede . . . « sporoča 29. avgusta 1556 Fr. Petrus Silvius rimskim tovarišem. — CEA I 773. Junaško se je držal, ko je neki »-Boem-« v času maše sramotil mašnika p. Kornelija Brogelmanna. — Tako je Kanizij pisal iz Prage 17. maja 1556 Ignaciju v Rim. Prim. CEA I, 618—619. 122 DUHR I, 545. ш Prav tam, prim, tudi MHSI, POLANCI Chronicon Vi/a 1556, Madrid 1898, št. 1414, str. 343 in št. 1467, str. 354. 124 MHSI, Mon. Ign., ser. prima, ХП. del, pismo 6606, str. 14. IM prav tam, pismo 6672, str. 167 : »Non sapiamo se in Lubiana sete inteso in tudescho dal populo: saria il frutto assai poco, se solamente la familia del vescovo et alchuni altri particu­ lar!, et non tutti homini et donne vi intendessero.« Ignacij si je veliko prizadeval, da bi mlađi jezuiti, katere je iz Rima pošiljal na Dunaj in v druge habsburške pokrajine, znali jezik, ki ga kraljevi podložnik! razumejo. Tako dobesedno v pismu Urbanu 12. 2. 1556. — MHSI — MI pismo 10, 702. 128 MHSI, Epistolae mixtae, v . del, Madrid 1901, pismo 1146, str. 352. 1OT Prav tam, str. 471—477; POLANCO, Chron. VI, št. 1574, str. 374. 340 p - BELIC: DKU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 škof želi, naj se da posvetiti, je javil Ignaciju o nekaterih posebnih sadovih svo­ jih pridig: »... Deželna gospoda ostane sedaj do duhovnikovega blagoslova v cerkvi, heretiki1 so začeli dvomiti v svoje krivoverstvo. Nekateri plemiči so me zaprosili, naj jih obiščem na njihovih gradovih. Eden komisarjev oglejskega patriarhata, fki stanuje nedaleč, me. je prav tako vneto prosil, naj ga obiščem, da bi se tako bolje seznanil s katoliško vero. Gospod naj pomnoži sadove svo­ jega evangelija na tej nerodovitni njivi Germanije!«128 Adler je razen tega našel nekega kandidata za Družbo, Filipa, ki ga je po­ slal v Rim. Sv. Ignacij ga ni hotel sprejeti, čeprav ga je ta v solzah prosil. Raz­ log je bil — »il fallo suo« — morda apostazija? — Filip je menda nato stopil v neki drug red.129 <••'•' ' Sv. Ignacij je prav tako že leta 1555 odločno zavrnil dva slovanska kandi­ data za vstop v Družbo, od katerih je eden že štiri mesece nosil habit in kuto, toda ne kakšnega določenega reda.130 Nekaj časa je deloval v Ljubljani p. Peter Schorich, še kot jezuit. Po na­ pisanih navodilih, ki mu jih je dal 5. maja 1556 Ignacij, je Peter na poti iz Rima na Dunaj lahko ostal nekaj dni y glavnem mestu Kranjske. To je lahko storil samo, če ga je škof želel zadržati: tèdaj se lahko z njim pogovori ih nato na- daljuje potovanje v avstrijsko prestolnico. Ce škof želi imeti pri sebi »-magistra Martina« — za katerega menijo izdajatelji MHSI, da je bil Martin Eckl — ta lahko ostane.131 ' . Ali se je na svojem popotovanju^ na Dunaj Peter Schorich vsaj za kratek čas zadržal v Ljubljani, iz virov ne vemo, gotovo pa je, da je z Dunaja odšel še istega leta 1556 v prestolnico Kranjske. Zgodoviiiopisec avstrijske jezuitske pro­ vince iz 18. stoletja Anton Socher je za leto 1556 opisal apostolske obiske du­ najskih jezuitov. Takole pravi dobesedno za Petra Schoricha: »... /60/ Vendar se vnema patrov ni omejila samo na mesto. /Delali so tudi/ v bližnjih deželah Avstrije: v štajerskem mestu Bruck an der Mur Martin Stevardonius, v Ljub­ ljani, ki je glavno mesto Kranjske, dr. Peter Sćhorichius. Z nekaj mesečnim vztrajnim delom in š pogostim pridiganjem so poskrbeli za vse vrste ljudi. To je bil prvi prihod naših ljudi v one kra je . . . « ш Drugače sodi o Šchorichevem delovanju v Ljubljani — v resnici ne v letu 1556, temveč naslednje leto — Peter Kanizij. Iz Regensburga je pisal na začetku leta 1557 generalovemu vikarju Lainezu, da je Schorich šel v Ljubljano brez njegove vednosti in da je tam, kakor se sliši, v službi škofa kot njegov vikar in pridigar. Svetnik se pritožuje, da bo Petra zelo težko od tam odpoklicati, ker ga bo škof zadrževal. Schorich bi bil zelo dobrodošel v obeh kolegijih, praškem in dunajskem. Kanizij zaradi tega prosi generalnega vikarja, da zahteva Schori- chevo odvisnost od predstojnikov: »... da bi šlo vse urejeno, v edinosti duha in z večjim sadom v božjo slavo . . ^ 1 3 3 uà MHSI, Epistolae mixtae, v . del, pismo 1146, str. 353. Težko bi se psihološko dalo združiti to pismo z dvomom, da je Jona Adler prav v Ljubljani bil »zapeljan v herezo«, če sploh tako lahko razumemo neko mesto v Polancovem Chroniconu iz leta 1556, VI. del, št. 1467. MHSI 11, Madrid 1898, str. 353—354 in še opomba 1. »In hoc sterili Germaniae agro,« se glasi konec besedila v originalu. 1 2 8 MHSI, Ml, ser. prima, ХП. del, dok. 6714, str. 169. 130 MHSI, Fontes narrativi de S I g n a t i o . . . I. zv., Romae 1943, št. 13, str. 623. Ne vemo, iz ka­ terega slovanskega naroda sta bila ta dva brata, za katera je posredoval »un mancebo esclavón«. v pismu 12. februarja 1556 na loretskega rektorja Olivera Manarea je pisal Ignacij o nekem Kri­ štof anu Slovanu : » . . . glede Slovana (Schiavone) Christof ana bomo videli, kako se bo vedel in temu primerno ukrenili glede njega.« — MHSI, MI ser. prima, X. del, pismo 6199, str. 680. Težko je ugotoviti, za koga gre: ali je to v resnici Slovan — morda nekdo od hrvaških kolonistov, ki so bili v loretskl pokrajini — ali je to samo priimek Schiavone, ali je naposled narobe bral, ker se v istem zvezku govori tudi o nekem Spancu Kristofanu. Najbolj verjetno bo, da je ta oseba identična s p. Kristoforom Krailnekom, ki je vstopil v Družbo kot duhovnik aprila 1555 in še istega meseca (12. dneva) delal preproste zaobljube, že v maju 1556 je bil odpuščen iz Družbe. Poreklom je bil iz »Slavonije« (prim. SCADUTO, Catalogo. . . , str. 79), kar bi lahko po priimku pomenilo, da je bil Slovenec, Hrvat ali Slovak. 131 MHSI. MI, ser. prima, XI. del, pismo 6428, str. 334. 132 SOCHER, Historia Provinciae A u s t r i a e . . . I, str. 60—61. 1 3 3 CEA П, 45—46. r • ^ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 - 3 • ..— 34I 2e naslednje leto je njegov poklic prišel v krizo, morda zaradi nepokorščine v zvezi z odhodom v Ljubljano.134 Ni samo leta 1559 zapustil Družbo, temveč se je obenem z Jono Adler jem, Ljubljančanom Gašperjem Griegerjem (»Kriger- jem«) in še dvema drugima bivšima jezuitoma pridružil protestantom, kar se začuti že v pismu 8. 12. 1559, ki ga je Kanizij pisal Lainezu.135 Po Adlerjevem izstopu iz Družbe Jezusove je minilo precej časa, preden so jezuiti znova prišli pastoralno delovat v Ljubljano. Medtem so vseeno v Družbo vstopali slovenski in hrvaški fantje, ki so štu­ dirali v tujini, v glavnem na Dunaju, pa tudi v Rimu in drugod. Tako je 21. in 26. aprila 1559 Polanco pisal celotni Družbi, da so v rimskem kolegiju jezuiti vseh narodov, tudi iz »Sclavonije«.138 Iz znamenitega Nadalovega Examena in drugih dokumentov zvemo za Slovence šestdesetih let: Ljubljančan Tomaž Bu­ dina,137 Benedikt Gallus (on je »Illyricus« iz tržaške škofije, a ne »Carniolus«),138 Nikolaj Koprivec (»Urtica«), »Kranjec iz Radeč«,139 redovni brat Jakob Grejan — 1563 zapisan kot »Germanus«, leta 1564 kot »Illyricus« — torej očitno Slo­ venec, ker »Germanus« pomeni tu samo državno in ne narodnostno pripad­ nost.140 Med drugimi so tudi Martin Strauss z Vrhnike141 in Mihael Tolminar iz Kranja.142 Sholastik Bernardin iz Kopra, za katerega ne vemo priimka in zato ne vemo, ali je bil Italijan ali Slovenec, je leta 1562 izstopil iz Družbe Jezusove, ko je bil v kolegiju v Ferrari.1 4 3 Ljubljančan magister Gašper Textor — morda brat ali sorodnik bivšega gojenca Germanika Marka Textorja — je bil leta 1565, ko je bil v Dillingenu, od predstojnikov predviden za profesorja retorike v Innsbrucku.144 Lainez ga je že leta 1558 sprejel v Družbo v Rimu, a ga je Na- dal odpustil leta 1566.145 Istega leta na god sv. Lovrenca je vstopil k jezuitom Slovenec Luka Perger, »Slavus Tifferiensis« iz ljubljanske škofije, glasbeno na­ darjen, pozneje so ga poslali študirat humaniora v Olomouc.146 Med leti Ì553 in 1573 je vstopilo tako na Dunaju kakor v Pragi k jezuitom štirinajst mladih Hrvatov.147 Velik del teh, kakor tudi njihovih slovenskih so- bratov, je prej ali pozneje zapustilo jezuitski red, medtem ko so vsi ostali de- lovali zunaj Hrvatske, y Avstriji, na Češkem, Ogrskem, Slovaškem in v Erde- lju. Toma Tkalčić je skupaj z jezuitom dr. Ivanom Seidlom — ki je bil pozneje odpuščen iz, Družbe — spomladi leta 1565 uspešno naredil »peregrinaci j o« (po­ potovanje) iz Trnavè v svoj rojstni kraj Samobor in nazaj.148 To je bilo menda prvo bivanje jezuitov v severni Hrvaški. Ali je Tkalčić na tem »eksperimentu« (preizkušnji) v Samoboru in drugod na Hrvatskem pridigal po takratnem Druž- binem običaju — in to dve leti potem, ko je predikant iz Metlike Gregor Vla- 134 Nikolaj Lanoy je pisal 5. 2. 1558 Lainezu z.Dunaja, da je Schorlen, ki Je učitelj in vzgo­ jitelj fantov, gojencev ljubljanskega škofa, hudo prizadet, ker se dunajski rektor ni ustavil na poti v Avstrijo v Ljubljani: »V pismu zdlhuje, da se ga izogibamo kot ubežnika Iz Družbe...« MHSI 55, Lainil Monumenta VIII, suppl. Madrid 1917, pismo 23, str. 435. Glej tudi Pol. Chronicon 1551, Ignatii vita П: MHSI, Madrid 1894, str. 581 in Epist. P. Hier. Nadal, zv. П. (1562—1565) : Madrid 1899, str. 553. . . - . . . 133 CEA II, str. 556. Z ozirom na opombo 3 na str. 61 istega zvezka je Jona sele leta 1562 iz­ stopil iz Družbe Jezusove. ' - " 135 MHSI 52, Poland complementa I, pismo 67, str. 190: »... so tudi iz Grčije, Ogrske, Slove­ nije? (Sclavonia) ...« 137 Fondo Gesuitico IV, fol. 504 r, 638. • 138 1566 na Dunaju, magister v novem kolegiju: ARSI — Germ 131 f, 211. i» FG 77, IV/1, 265 (308, 309) — 1563 na Dunaju: ARSI — Germ 131 f. 268 v. — 269 v. j« p r a v t a n l i f o l 2 1 1 l n Exam. p. N a a . . . , ш, str. 1 (20), 2—21 (22). 141 Leta 1563 je bil humanist, poleg imena se navaja »Nauportuensis Carniolus«. Germ. 131, fol. 268 v. — 269 v. 1564 je v Trnavi: LUKACS LADISLAUS, Monumenta antiquae Hungariae I, MHSI 101, dok. 87, str. 198 in opomba 10, z drugimi osebnimi podatki. 142 »Sclavus Granburgensis« : FG 77," IV/1, 230, 231. . . 143 MHSI 51, Lainil monumenta VI, Madrid 1915, pismo 1635, 229. 144 CEA V, str. 111. . • • - , . ? 143 MHSI 21, Epistolae p. Hieronymi Nadal . . . Ш, Madrid 1902, str. 765. (Pismo Teodorika Kanizija Borgiji 25. julija 1566.) . .i 148 ARSI — Bohem. 89, fol. 30 v. 147 M. VANINO, Isusovci i hrvatski narod (odslej kratica: IHN) I, Zagreb 1969, str. 3—8. Na­ šel je osem od štirih oziroma od štirinajstih, njegovi izdajatelji so dodali še pet (prav tam, op. 2), lahko bi tudi šestega, dotičnega štirinajstega, t. j . Antuna Stefančića iz Kostela v Istri, ki Je leta 1567 postal jezuit — MAH I, 887. 148 Prim, pismo rektorja trnavskega kolegija Hurtada Péreza 23. junija 1565 generalnemu vikarju DJ Frančišku Borgiji. — MAH I, dok. 110, str. 245—246. 342 P. BELIC : DRUŽBA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 Slika 5: Nagrobna plo­ šča ljubljanskega škofa "Urbana Textor ja v Gor­ ili njem gradu u-.i hovič pod Okićem in celo v samem Zagrebu, menda pred banom in škofom javno razlagal protestantski nauk?1 4 9 To nam iz virov ni znano. Njegov tovariš tega gotovo ni zmogel, ker ni znal jezika.150, To je bilo samo. kratkotrajno bi­ vanje, ki z idejo katoliške edinosti pri Južnih Slovanih — konkretno'pri Hrva­ tih — ni imelo nič skupnega, kakor ni imelo delo takratnih prvih hrvaških in slovenskih jezuitov v inozemstvu, razen če zaradi njihovega vpliva ni prestopil iz protestantizma v katoliško Cerkev kateri od študentov ali so ga utrdili v ka­ toliški veri. Viri nam o tem ne dovoljujejo več od praznega ugibanja.1 Prav tako bi bilo zelo primerno raziskati, kakšen konkreten vpliv je imela dunajska, uni­ verza in jezuitske študentske ustanove na Južne Slovane v letih 1550—1560! Okrog leta 1574 je namreč Grga Tkalčić zelo veliko spovedoval Hrvate na Du­ naju, ki so posebno v velikem tednu tam prihajali k zakramentom.151 Upravičeno sklepamo, da se je kaj podobnega dogajalo tudi prejšnja leta. Možno je, ni pa gotovo, da je istrski Hrvat in profesor grščine Lovro Zadešić (Zadesius) pod vplivom dunajskih jezuitov zapustil protestantizem med leti 1553 in 1560.152 • - < ' " > , : > . Sedmo in osmo desetletje 16. stoletja je bilo za katoliško vero na Sloven­ skem zelo težko. Ko je leta 1564 nadvojvoda Karel po smrti svojega očeta, kra- 1 4 9 J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 738. 1 5 0 Bil je pravzaprav Moravan: »D.Joannes Seidelius Olomucensis«, pravi zanj Instructio de personis iz leta 1565, ko so ga z Dunaja poslali v Trnavo. Prim. ARSI — Austr. 122, n. d. Na Slovaškem je pridigal v nemščini, prim. MAH I, str. 63, 79 in večkrat. 1 5 1 Pismo rektorja dunajskega kolegija L. Maggio generalu Mercurianu 18. septembra 1574. Prim. MAH I, dok. 196, str. 443, št. 2 in opomba 4. Tkalčiča so na koncu ali na začetku nasled­ njega leta hoteli predstojniki poslati v švedsko misijo, ali že 16. februarja 1575 je ta krepostni mladi mož umrl. Prav tam, str. 483, opomba 6. 152 p r i m . M H S I — LQ 1, 456 o t e m , p r a v t a m MI Epp 5, 308 (B) — M. MIRKOVIC, Matija Vlačić I l i r ik, Z a g r e b 1956, 445. • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 7'.- '- 343 lja;in cesarja Ferdinanda I. podedoval dežele v Notranji Avstriji (Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško), katoliške vere — vsaj v deželah z nemškim go­ vornim jezikom — skoraj ni bilo. Stanovi so ob priložnosti njegovega nastopa delali prisego zvestobe v evangeličanskem obredu, med prebivalci njegove pre­ stolnice Gradca ni bilo več kot 200 katoličanov.153 Ivan Grafenauer meni, da je neposreden vzrok za takšno stanje v slovenskih deželah dejstvo, da je kato- lištvu vdani škof Urban Textor zgodaj umrl, t. j . leta 1558, in da je nadvojvoda moral popuščati protestantskim stanovom zaradi vojn, nenehne turške nevar­ nosti in nujnih vojnih dajatev (kontribucij).154 K temu bi lahko dodali še en velik spodrsljaj glede samih življenjskih navad škofa Urbana. On je skoraj, ves čaš" bival zunaj škofije. Res je, da je to hotel nadomestiti per actionem in di- stahs (z üpravljanjm iz daljave), to se pravi s prizadevanjem, da s številom in kakovostjo obnovi vrste domačih duhovnikov. Zato je pošiljal gojence v ravno­ kar odprti Germanik in klical mlade jezuite v Ljubljano (Adlerja, P. Schoricha) — »bodi prilično ali neprilično« (2 Tim 4, 2). Vsi ti poskusi, so se, kakor smo že videli, izjalovili. , Tako je velik del slovenskega duhovništva — s Primožem Trubarjem na čelu, pa čeprav iz emigracije, lahko tako učinkovito sodeloval z reformacijo in jo propagiral. • .' <':• Po Textor j evi smrti je bilo življenjsko pomembno vprašanje katoliške Cer­ kve na Slovenskem, kdo bo prišel na ljubljanski škofovski sedež. Ce se spom­ nimo, da so Habsburžani in Urban Textor štirikrat kandidirali jezuite za vod­ stvo, tržaške in ljubljanske škofije, potem tokrat ne bo popolnoma nemogoče odmevala vest o peti kandidaturi — tokrat ni bil to nihče drug kot sam sv. Pe­ ter Kanizij, ki naj bi bil naslednik že pokojnega Urbana. To zvemo iz nekega pisma, ki ga je štirideset let po teh dogodkih pisal Georgius Scherer S. I. iz Lin- za Ferdinandu Alberu S. I., rektorju dunajskega kolegija. Gre za mladostne spo­ mine, ki so navadno bolj trajni in verodostojni. Po našem mnenju je stvar res verjetna. Kot novinec je bil sprejet Scherer v Družbo leta 1559. Scherer je svet­ niku pospravljal sobo. Nekega dne je naletel na nekatera njegova pisma in je menil, da ne gre za brezvestnost, zato jih je prebral: »... Našel sem tudi veliko pisem cesarja Ferdinanda, v katerih je bilo zapisano, da se je posvetoval v zelo pomembnih stvareh s Kanizijem, še več, ponujal mu je magna instantia (z naj­ višjo stopnjo-oblasti) dunajsko, a menim tudi ljubljansko škofijo.*-155 • ' , ; ; , - . , , , ' • " - ' . . . . . • . • • • . ; - • DVA NEUSPELA POSKUSA USTANOVITVE KOLEGIJA Nič nani ni znano o kakršnemkoli delovanju jezuitov na področju Slovenije v obdobju četrt stoletja, t. j . 'od leta 1559, ko je izstopil iz Družbe Peter Scho- rich, pa vse do apostolske vizitacije leta 1585. Od daleč se je le nekaj naredilo. Gre za'dva neuspela poskusa, da še na Slovenskem ustanovi jezuitski kolegij, in za Kanizijevo zavzemanje, da Rim imenuje ljubljanskega škofa. V času predzadnjega leta vladanja cesarja Ferdinanda L, t. j . leta 1563, je oglejski patriarh Daniel Barbaro (1550—1574) predložil vladarju, da se samo­ stan dominikank Studenice pri Poljčanah razpusti zaradi propadle discipline in da se namesto njega ustanovi jezuitski kolegij, ki naj bi se vzdrževal s samo­ stanskimi dohodki, ki so letno znašali 15.000 goldinarjev. Toda to se hi uresni- 1 M IVAN GRAFENAUER, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1919, 32. 155 Citira BRAUNSBERGER v CEA П, 825 in meni, da se tukaj Scherer ne spominja dobro, ker je bil že od 12. oktobra 1559 do 1571 ljubljanski škof -Petrus a Seebach« (Sepacher). Medtem Ima Gulik-Eubel 3 v 2. izdaji za' datum konzistorijalnega akta ne leto 1559, temveč 2 10.1560 (str. 217) vendar je drugi Braunsbergerjev razlog nekaj močnejši, da namreč v sodobnih virih ni o tej kandidaturi nobenih sledi. Morebiti pa je o tem Ferdinand pisal samo Kanizi ju, posebno ko je ta verjetno tudi ljubljansko ponudbo zelo energično zavrnil, ^ o r J e M o t o v Ç ? „ m e r u đ u " najske škofije. — Glede na zanesljivost Schererjevega pričevanja prim. DUHR I, 798—820. 344 P. BELIC : DRU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 čilo. Pred tem je bilo potrebno odstraniti dve predstojnici in ju celo zapreti:1 5 6 po njunih zaslugah so patronatske župnije postale luteranske, ena od priorinj se je omožila. . . Na splošno, samostan je bil bogat v dohodkih, a šibak v nrav­ nosti in veri, kakor je to nekaj let pozneje pisal generalni vikar Maracco pa­ triarhu. V devetdesetih letih se je disciplina redovnic v samostanu zboljšala; o luteranstvu se ni več slišalo, zato je samostan ostal v rokah domiriikank.15? Drugi poskus, bolje rečeno sanjarjenje o ustanovitvi kolegija Družbe Je­ zusove v Ljubljani, sodi v leto 1569. Takrat so iskali novega škofa, ker je"" bil Peter von Seebach (1558—1568) pred mogočnimi deželnimi stanovi preveč po­ pustljiv in nemočen upreti se vse močnejšemu napredovanju reformacije v Slo­ veniji.158 Zato je nadvojvoda Karel istega leta ponudil passauskemu proštu Mar­ tinu Eisengreinu ljubljansko škofovstvo. Ker pa je bil Eisengrein obenem sve­ tovalec bavarskega vojvode Alberta V., ni imel upanja, da ga bo gospodar z ve­ seljem pustil na Kranjsko. Obenem je zelo verjetno dobro poznal religiozno politično situacijo v ponujeni škofiji, zato je dvomil, da bo imel več moči od Seebacha v odgovorni službi. Pismeno se je obrnil na Petra Kanizija za svet in mu navedel nekatere svoje načrte. Za nekaj časa naj bi sé preselil nà Štajersko in zaviral delo organiziranih protestantov, pomagal naj bi nadvojvodi Karlu in pripravljal naj bi pogoje, da se v Gradcu in Ljubljani ustanovi jezuitski kolegij, a obenem naj bi našel skrbnega škofa. Navedel je celo nekaj kandidatov, tako praškega metropolitanskega prosta Henrika Scriboniusa, .vroclavskega kano- nika Martina Gerstmanna in prosta Hier onima Rozdraciewskega, prav tako-iz Wroclawa.159 Vpadljivo je dejstvo, da je Eisengrein ža Kranjsko predlagal po vrsti kandidate iz škofij nemško-slovanskega mejnega področja in ne iz popol­ noma nemške notranjosti. Kanizij se je v tej točki popolnoma strinjal z.njim in je v odgovoru iz Àugsburga 5. novembra 1569 vzkliknil: »Kako izredno po- membno bi bilo, da se za ljubljansko škofijo izbere eden od navedenih, kandi- datov, ki bi se hotel in mogel kot zid postaviti v obrambo Izraelove hiše. Poživil naj bi vero v tistih pokrajinah, ki potrebujejo veliko skrbnih delavcev.. .«m Kanizij je Eisengreina nagovarjal, naj ne sprejme ljubljanskega škofovstva — razen če mu to papež ukaže — ker je popolnoma negotovo, če bi v tej službi dajal več sadov kot v sedanji: »razen če bi bil popolnoma gotov, da ima dovolj moči in če je brez strahu pred mučeništvom.«161 Resnično je Eisengrein ostal v službi bavarskega vojvoda. Kanizij je v Rimu po kardinalu Otonu iz rodbine Truchseß von Waldburg, protektor j u Nemčije pri Sv. sedežu, začel delati na tem, da se v »Germaniji« popolnijo škofovski sedeži, med njimi tudi ljubljan­ ski.̂ Menil je, da je hudičevo delo, če se škofje takoj ne izvolijo in postavijo v službo, ko je to potrebno; tako se namreč slabi povezanost s papežem. V tako imenovane sedeš vacantes Cerkve vdira vsako zlo: »Naj se, prosim, zadela to okno, ki skozenj vdira vsakovrsten satanizem in potem pleni kleriške vrste, cerkvene pravice ter samostansko imetje. A kar je pobral pravemu Kristusu^ potem daje novemu Antikristu . . ,«162 .^ J Res je, da je šele po Seebachovi smrti leta 1571 nadvojvoda Karel imenoval Konrada (Adama?) Glušiča za ljubljanskega škofa (1571—1578).183 Tudi temu je primanjkovala Textor jeva odločnost, tako dà je v času škofovanja Seebacha in "» J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 683. J" F. KOVACIC, Zgodovina lavantlnske škofije, Maribor 1928, 216. is» JAUH, Jezuiti med Slovenci, Bogenšperk 1962, i. -.>. , C E A _ 7 f Pismo 1692, str. 366—367. Braunsberger tukaj podaja samo vsebino po drugih vi­ rih, ker je originalno pismo izgubljeno (pisano v oktobru leta 1569). ni-nih iSEw У 1 ' ^ ? ? 1 6 9 4 ' s t, r- 3 7 2 : "•• • • ° d a b l z a ljubljanskega škofa izbrali koga izmed ome­ njenih, ki bi se hotel in mogel postaviti v bran za Izraelovo hišo in bi spet vzpostavil čisto vero tam, kjer se je zrušila, v pokrajinah, ki tako zelo pogrešajo preizkušenih delavcev.. « „ h J , Prav tam, str. 371: » . . . n a j ne zanemari sedanje ž e t v e . . . in se loti bodoče, Se bolj ne­obdelane in trde, razen če je res prepričan, da ima neustrašno srce in dovolj moči za mučeni- T ^ ? P i z ^ e v o P l s m o !• decembra 1567 iz Augsburga kardinalu Otonu v Rim. CEA VI, pismo Ji Dì? i 9 5xl\ џоД 1 8 3 GULIK — EUBEL 3, 217. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 .^3 345 wpx's*?-ihti ; , 4 f * ^ r â P ¥ v ICO- to V * f * j - ! ' Slika 6: PečatniK in pečat generala jezuitskega reda Glušiča protestantizem v Sloveniji dosegel svoj vrh: »Protestantje so skoraj brez ovir razširjali svoje . . . knjige in pisali še nove.«184 Ni jim šlo vsepovsod po sreči, toda po začetnih težavah so doživljali uspehe. Primož Trubar je leta 1564 pisal: »Niti hrvaške (glagolske) in ćirilske, niti moje kranjske knjige se ne raz- pečavajo. Zato sem sporočil Štefanu Konzulu, da bodeva morala iz svojih knjig zavitke delati in ribe vanje zavijati.« Osemnajst let pozneje se je lahko pohvalil, da njegove knjige berejo že kmetje in njihovi otroci.165 Protestantskim vodite­ ljem je veliko pomagala kranjska deželna gosposka, morda še bolj evangeličan­ ski mogotci iz cele Nemčije, posebno tisti v Württembergs PRIMOŽ TRUBAR SENIOR IN JEZUITI •r Primož Trubar senior ni imel veliko opravkov z jezuiti ne oni z njim. Ko­ maj kaj vemo. Franjo Bučar ni navedel dokazov za neverjetno trditev, da je Primož Trubar že leta 1546 moral bežati iz Ljubljane zaradi reakcije, ki je na­ stala pod vplivom jezuitov.^66 -. 1 8 4 J. JA U H , n. m. 1 6 5 J. GRUDEN, Zgodovina s lovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 638. 1 8 8 Glej opombo 14. 346 p - BELIC: DRU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 Ni n a m znano, ali je z jezuit i d isput ira i v času svojega dolgega bivanja v Nemčiji. Marsikaj je o njih slišal, k a r n a m priča njegovo vedenje petnajst let pozneje, ko se je leta 1562 vrni l v Ljubljano in postal s u p e r i n t e n d e n t slovenske evangeličanske Cerkve. Njegovi nasprotnik i so po gost i lnah in n a pr ižnicah za­ čeli še bolj govoriti prot i novi veri, ki jo n a m r e č želijo po slovenskih in hrva­ ških kra j ih vpeljati, a k a t e r e n e bi smel noben svetni v ladar toler irat i . Zaradi tega se je govorilo, da prihajajo slabe letine, draginja, T u r k i in vsako zlo. Se­ veda se T r u b a r na novem položaju ni mogel počutit i gotovega. Njegovi zaščit­ niki niso odobrili načrta, da bi s svojimi privrženci zasedel f rančiškansko cer­ kev. T r u b a r se je bal jezuitov. Sluti l j e namreč, da bi j ih cesar lahko napot i l v Ljubljano, da sprožijo z nj im javno disputacijo. Pr imož T r u b a r ni bil zadosti poučen v teologiji, pa se je zaradi tega odločil, da, če se bo resnično pojavil je­ zuit, zaprosi učenega kanclerja dr . J a k o b a Andreae, s u p e r i n t e n d e n t a iz Göppin- gena in univerzi tetnega kancler ja v Tübingenu (1528—1590), naj pr ide p r e ­ oblečen v Ljubljano v pomoč pri teološki razpravi. 1 6 7 Do razprave z jezuiti, in to pisne, je prišlo šele tr inajst let pozneje. Začetek osmega desetletja pomeni prelomnico v odnosih jezuitov do juž­ nih Slovanov. Družba Jezusova se za t o področje ni zanimala več kakor do tedaj samo od daleč, slučajno in pri ložnostno, temveč se sedaj bolj pogosto in s istematično javljajo posegi v s lovanskih deželah, čeprav do konca stoletja, bolj točno do leta 1597, jezuitom ni uspelo ustanovit i t ra jne rezidence in še manj kolegija. BIBLIOGRAFIJA I. Glavni viri A. NEOBJAVLJENI VIRI: I. ARCHIVUM COLLEGII GERMANICI — ROMA, Liber iuramentorum. — .II. ARCHIVUM ROMANUM S. I. (ARSI) — ROMA, Catalogue I. Provinciarum Germanise 1559—1576 — Germ 131 — Catalogue brevis Provinciae Austriae, ann. 1565—1588 — Austr. 123. — III. BIBLIOTECA VITTORIO EMMANU­ ELE — ROMA, Fondo Gesuitico (Manoscritti Gesuiti) cod. 3514, 1385. — IV. ÖSTER­ REICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK (ÖNBW) — WIEN, Cod. 11993 (Handschrif­ tenabteilung). B. OBJAVLJENI VIRI: /OTTO BRAUNSBERGER/ Beati Petri Canisii Societatis lesu epistulae et acta. Collegit et adnotationibus i l lustravit . . . Friburgi Brisgoviaé /Herder/ w . 1—8 (1896—1923). — Epistoalae PP. Paschasii Broe'ti, Claudii Jaji, Joan- nis Codurii et Simonis Rodericii Societatis lesu. /Edidit Fridericus CER VOS S. I./ MHSI 24, Matriti 1903. — Institutum Societatis lesu. Vv. 1—3, Florentiae 1892—1893. — Epistolae mixtae ex variis Europae locis ab anno 1537 ad 1556 scriptae. /Edidit Vicen- tius AGUSTl S. I./ vv. 1—5, MHSI 12, 14, 17—18, 20. Matriti 1898—1901. — /COLETI/ FARLATI, Illyricum sacrum, t t 3—6, Venetiis 1765—1800. — Monumenta Ignatiana. Series prima. Sancti Ignatii de Loyola Societatis lesu fundatoris epistolae et instructio- nes. /Ediderunt Marianus LECINA et Vicentius AGUSTl/, w . 1—12, MHSI 22—42, Matriti 1903—1911. — Monumenta Ignatiana. Ser. 4. a. Scripta de Sancto Ignatio Socie­ tatis lesu fondatore, edit. 2. a: Fontes narrativi d e . . . , vv. 1—4, MHSI 66, 73, 85, 93. Ro- mae 1943—1965. — Lainii monumenta. Epistoalae et acta Patris Jacobi Lainii secundi praepositi Societatis lesu. Vol. 1—8, MHSI 44—55, Matriti 1912—1917. — Epistolae P Hieronymi Nadal Societatis lesu ab anno 1546 ad 1577. vol. 1—3. MHSI 13, 15, 21. Ma­ triti 1898—1902. — Vita Ignatii Loiolae et rerum Societatis lesu historia. Auetore Ioan- ne Alphonso de POLANCO S. I. (navadno se navaja kot Chronicon S. I.) w . 2—6, MHSI 3, 5, 7, 9, 11. Matriti 1894—1898. — Polanci Complementa. Epistoalae et commentaria P. loannis Alphonsi de Polanco e Societatis lesu. Addenda caeteris eiusdem scriptis dispersis in his monumentis, quibus accedunt nonnulla coaeva auctorum illis coniunc- tissima. MHSI 52, 54. Matriti 1916—1917. — AUGUSTINUS THEINER, Vetera monu­ menta Slavorum meridionalium. Vol. II, Zagrabiae 1875. ш M. HUPEL, Primus Trüber, München 1965, 148. ., ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 - 1989 • 3" 347 . •..;: i „-' - '• II. P o m o ž n i v i r i , - Dictionnaire de théologiae catholique. — Enciklopedija Jugoslavije I—VII, Zagreb 1955—1968. — PIUS BONIFACIUS GAMS, Series episcoporum Ecclesiae catholicae, Ratisbonae 1873.'—-''GULIK-EUBEL, Hierarchie catholica Maedii et Recentioris aevi ..., vol.III, Monasterii 1923 (ed.2.). — Lexikon für Theologie und Kirche, 1—10, Frei­ burg i. B. (Herder)2 1957—1968..— MARIO SCADUTO, Catalogo dei gesuiti d'Italia 1540—1565.Roma' 1968.\ ", t , ' \t,-\ „. .•••;,»*" - III: Literatura •- " ;»-• , t. JOSIP BÖSENDORFER, Crtice iz slavonske povijesti š osobitim obzirom na pro­ šlost županija :'križevačke, virovitičke, požeške, cisdravske'baranjske, vukovske i sri­ jemske te kr. i slob. grada'Osijeka u srednjem i novom vijeku. Osijek 1910. — FRA­ NJO BUCAR, Primož Trubar (Primus Trüber), v: ST. STANOJEVlC, Narodna enciklo­ pedija srpsko-hrvatško-slovenačka, vol. IV, Zagreb'1929, str. 907—908. — THEODOR ELZE, Skalich, Paul,S., v: Allgemeine Deutsche Biographie 34, Leipzig 1892, 443—444. — IVAN GRAFENAUER, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1919. — JOSIP GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916. — JANEZ JAUH, Jezuiti med Slovenci, Prispevek k domači zgodovini, Bogenšperk 1962 (daktilo- gram v nekaj izvodih). — ĐURO KÖRBLER, Skalić Pavao Dr, v: Narodna Enciklope­ dija SHS, IV. (Zagreb' 1929),"120—121.>^ FRANC KOVAClC, Zgodovina lavantinske škofije, Maribor 1928. — IVAN KUKUL'JEVIĆ-SAKCINSKI, Pavao Skalić, građanin zagrebački učenjak na glasu, svećenik katolički i protestantski prvi ministar pruski, pustolov smjeli, nazvan Cagliostro XVI. vijeka, Vienac (Zagreb 1875). — MIROSLAV KURELAC, Skalić (Scalichius, Scaliger) Pavao, v: Enciklopedija'Jugoslavije, 7, 205, Zagreb 1968. — MIJO MIRKOVlC, Matija Vlačić Ilirik, Zagreb 1956. — PAULI SCA- LICHI DE LIKA — CommitisHunnorum et Baronie Zkradini, S. T. DOCT., Encyclo- paeđiae.seu Orbis disciplinarnim tam sacrarum quam prophanarum Epistemon: Basi- leae per Joanem Oporinum (1559). Reprint izdaje serije Scripta croatica II. zv. »samo za internu uporabu«. (Izdala: Hrvatska katol. Crkva, Hrvatska akademija sv. Andrija Jamometić,-Basel 1984). — MIRKO RUPEL, Reformacija, v: Zgodovina slovenskega slovstva I., 209 si., Ljubljana 1956. — FRANCISCUS SACCHINI, Historiae S. I. pars Ш sive Borgia, Romae 1640. — ANTONIUS SOCHER, Historia Provinciae Austriae S. I. — I., Wien 1740. — ANDREAS STEINHUBER, Geschichte des Collegium Germanicum Hungaricum in Rom, I., Freiburg i. Br. 1895. — MIROSLAV VANINO, Isusovci i hrvat­ ski narod, I., Zagreb 1969. ... Vi . IV. Kratice AHSI — ÀRCHIVUM HISTORICUM SOCIÊTATIS IEŠUf ARSI — ARCHIVUM ROMANUM SOCIETATIS IESU; CEA — O. BRAUNSBERGER, Beati Petri Canisii So- cietatis lesu epistulaê et acta. . . ; DUHR I — Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, Band I.; DTC — Dictionnaire de théologie catholique...; GAMS — Gams Pius Bonif acius, Series episcoporum Ecclesiae catholicae, Ratisbonae 1873 ; LQ — Litterae Quadrimestres I.zv.; HNJ — Historija naroda Jugoslavije...; IHN — M. VA- NINO, Isusovci i hrvatski narod; ILS — FARLATI - COLETI, Illyricum Sacrum; MAH — L. LUK ACS, Monumenta Antiquae Hungariae; MHSI — MONUMENTA HISTO- RIC A SOCIETATIS IESU; MI — MONUMENTA IGNATIANA. R é s u m é RELATIONS DES SLOVENES AVEC L'ORDRE DES JESUITES PENDANT LES TROIS PREMIERES DECENNIES DE SON EXISTENCE (1546—1569) Predrag Belić S. I. II. Quant aux autres séminaristes de l'évêque Urbain, St. Ignace et ses compagnons prenaient soin d'eux et avertissaient le prélat sur leur santé et leur progrès. Mais les effets ne correspondaient pas à l'intention. Le destin d'un de six premiers élèves pro- venant de la Slovénie est tout à fait inconnu, il est certain qu'un autre n'est pas de- venu prêtre tandis que les autres ont été ordonnés. Et de ces quatre ordonnés, un est entré dans la Compagnie de Jésus, laquelle le congédia en 1563. Durant la vie de St. Ignace, encore un Slovène se trouvait au Germanicum: un certain Gaspar Kriger; mais il y était envoyé avec des camarades allemands par Pierre Canisius de Cologne 348 *"• BELIC: DRüZBA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 et non par Textor. Après avoir passé quatre ans chez les jésuites, ils l'ont congédié à Prague en 1559. . 3. Les premiers jésuites engagé pastoralement en Slovénie étaient deux Allemands: Jonas Adler au printemps 1556 et Pierre Schorich à plu- s i eu r s reprises entre 1556—1559. Les preuves qu'ils auraient appris la langue slovène n'existent pas. Mais une lettre de S t Ignace en ce sens est significative. Ce n'était que huit jours avant sa mort qu'il écrivait à Adler: » . . . Nous ne savons pas si les gens à Ljubljana comprennent l'allemand, car ce serait un fruit assez modeste, si vous étiez compris seulement par les cohabitants de l'évêque et par quelques individus et nulle- ment par tous hommes et femmes.« Mais les deux Allemands, les premiers,»•ouvriers« spirituels jésuites en Slovénie, quittèrent à la suite et l'Ordre et l'Eglise catholique. 4. Les premiers jésuites d'origine slovène ou nés en Slovénie » Au temps de Loyola, il y en avait deux, tandis que trois candidats n'y furent pas admis/Pendant la décennie qui suivait la mort du Fondateur, ils étaient déjà huit, dont quelques uns n'ont pas pu persévérer, et. un d'eux fut renvoyé. 5. Deux tentatives '—mais vaines — de fonder des collèges de la Compagnie , ; de Jésus sur le territoire slovène Selon une tradition tardive de l'ordre, l'évêque Urbain devait s'engager pour la fondation de collèges pas seulement à Vienne • mais aussi à Ljubljana.. Les sources contemporaines toutefois s'en taisent. En 1563 le patriarche d'Aqùilée Daniel Barbaro propose à l'Empereur Ferdinand Гр d'abolir le monastère des' Soeurs dominicaines à Studenice près Poljčane (Styrie slovène), Vu le manque de discipline, et d'y fonder un collège des jésuites. Mais au cours du temps, les religieuses ont montré une amé- lioration et le projet échoua. En 1569 le prévôt de Passau Martin Eisengrein, à qui l'archiduc de la Styrie avait proposé l'épiscopat de Ljubljana après la mort de l'évê- que Pierre von Seebach (1558—1568), demande le conseil au Pierre Canisius S. I. Dans sa lettre, le prévôt exprime la doute qu'il ait les qualités nécessaires pour la dignité proposée. Il préférerait aider l'archiduc en fortifiant le catholicisme et-en préparant les fondations des collèges à Gràz et à Ljubljana. - ' . 6. Le Réformateur slovène Primož Trubar père et les jésuites Devenu en 1562 le »superintendent« (ou »senior«) de la jeune Eglise Evangélique Slovène, il avait peur que l'Empereur puisse envoyer les jésuites à Ljubljana pour les faire participer à la discussion publique. Mais Trubar, ne s'estimant assez maître en théologie,, a prié l'érudit chancelier en Tubingue Dr. Jacques Andreae de lui venir à l'aide (travesti pour ne pas se faire reconnaître), si la discussion a lieu, ce qui ne s'est jamais passé. . . ., . * {.... ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 • 349—357 < 34g K a r l K ä s e r '.*-.' ri DRUŽBENE SPREMEMBE V HRVAŠKO-SLAVONSKI VOJNI KRAJINI PO KONCU FINANCIRANJA S STRANI NOTRANJEAVSTRIJSKIH STANOV Zastavljena tèma1 se zdi na prvi pogled prav nesmiselna ali pa vsaj do- kaj površna. Kajti kako naj resno trdimo, da je neko očitno popolnoma admi­ nistrativno dejanje — prenos financiranja Vojne krajine z enega organa na drugega — povzročilo daljnosežne spremembe družbenih razmer v Vojni kra- . . " . A • ; rt " . j i m ? ' / ' • . Kljub temu pa je bilo tako. Družbene in gospodarske strukture Vojp'c kra­ jine in njenih prebivalcev so še v teku treh stoletij in pol njenega .obstoja* le enkrat res občutno' spremenile: To se je zgodilo sredi 18. stoletja, ko so organi­ zacijo in financiranje Vojne krajine prevzeli dunajski centralni uradi. To po­ membno strukturno spremembo so z naglim tempom izvedli med 1745 in 1770. Takó administrativne strukture Vojne krajine kot tudi zunanji izraz in profil krajišniške družbe po letu 1770 so bili pop'olnomâ drugačni kot pred letom 1745. Ce né bi bilo zelo močnih veznih elementov med obema obdobjema, bi lahko menili, da se jë'v teh 25 letih preobrata izgubila vsakršna povezava med staro in'novo Vojno krajino, med staro in novo krajišniško družbo. Moj glavni nameri je, prikazati in analizirati teh 25 let družbenih preobra­ tov, okvirne pogoje, v katerih je ta proces potekal, in dejavnike, ki so ga spro­ žili. Da bo moč ta namen kolikor toliko zadovoljivo uresničiti, se bo treba naj­ prej ozreti na družbotvbrne sile in obstoječe strukture. Prav tako nujno bo treba obravnavati izid tega preobrata, novo nastale strukture in spremenjene družbotvorne sile. • Sestava krajišniške družbe je bila v svojih temeljnih potezah že zaznavna, ko so naselili -t! i. žumberške UskökV in jim podelili tudi za nadaljnji razvoj pomembne privilegije.1 Desetletja pozneje, ko je okrog leta 1600 na stotine vla­ ških družin zbežalo iz obmejnih območij Osmanskega cesarstva in so jih na­ selili na habsburški strani avstrijsko-turškega obmejnega ozemlja, so se te strukture okrepile. ' . . . Družba krajišnikov se je razlikovala od ustroja družbe v zaledju v vseh pogledih. V bistvuso se pri nastanku, te nove in svojevrstne družbe'povezovali trije dejavniki. Temeljni pogoj je bil popolnoma porušeni in opustošeni ob­ mejni pas vzdolž turško-avstrijskega poteka meje. Bil je tako zelo opustošen, da je v neposredno prizadetih obmejnih ozemljih za pol stoletja ali dlje pre­ nehala vsaka zemljiškogospostvena ali deželnoknežja.upravna dejavnost. Če­ prav se sliši precej protislovno — pa je vendarle bilo prav to popolno uničenje in opustošenje temelj nove krajišniške družbe. Stara, na fevdalnih vezeh te­ melječa družba je bila uničena, nova z novim ustrojem je mogla nastati. Drug bistveni dejavnik je bil, da so leta 15783 notranjeavstrijski stanovi v sodelovanju z notranjeavstrijskim deželnim knezom in z dovoljenjem fi­ nančno šibke Hrvaške prevzeli poleg financiranja obrambe tudi upravo trdnjav 1 Predavanje, M ga je" Imel avtor na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani 8. 4. 1986, na­ stalo na podlagi predavateljevega habilitacijskega dela »Freier Bauer und Soldat. Die Militarisie­ rung der agrarischen Bevölkerung in der kroatiscn-slawonischen Mllitärgrenze (1535—1881)«. Upo­ rabljeni viri se nahajajo v Steiermärklsches Landesarchivu v Gradcu, v Arhivu Hrvatske v Za­ grebu in v Kriegsarchivu na Dunaju. 2 Začetki Vojne krajine in njenega prebivalstva segajo nazaj do leta 1535. V tem letu so za 1.1. žumberške Uskoke izdali prve privilegije. TI privilegiji so Uskokom zagotavljali prostost da­ jatev in jih obvezali k brezplačni vojaški službi proti Turkom. 3 Na odbornem zboru notranjeavstrijskih stanov v Brucku ob Muri. 350 K - KÄSER : DRUŽBENE SPREMEMBE V VOJNI KRAJINI vzdolž meje. Štajerska je upravljala in plačevala Varaždinski generalat, Ko­ roška in Kranjska skupaj pa Karlovški generalat. S tem ni prišlo le do dolgo­ trajnega procesa izključitve hrvaškega vpliva na krajino, temveč zlasti tudi do utrditve nenavadne konstelacije oblasti. Notranjeavstrijski stanovi so uprav­ ljali teritorije, ki jim niso pripadali in ki jih pod normalnimi pogoji tudi nikoli ne bi dobili v posest." Ta nenavadna-konstelacija oblasti je odprla'razsežne mož­ nosti družbenega razvoja. Stanovi nisó stremeli v.prvi'vrsti po ponovni uvedbi fevdalnega družbenega reda; v. krajini,, temveč so si prizadevali za kar najbolj učinkovito obrambo meje. Predvsem je šlo torej za funkcionalnost. To prizadevanje se je odlično ujemalo s tretjim bistvenim faktorjem. Praz­ ni in nenaseljeni obmejni prostor je postajal vedno bolj privlačen za Vlahe,4 ki so bili naseljeni na turški strani meje. Njihov privilegirani položaj ,y okviru Osmanskega cesarstva je bil vedno bolj ogrožen. Morali'so se torej ali spri­ jazniti z izgubo svojih privilegijev ali pa poskušati ohraniti svoje privilegije v novem okviru. To možnost je nudilo opustošeno obmejno območje na; habs­ burški strani. Vojaške upravne oblasti so bile vesele vsake družine, .kL se je tukaj naselila, ker nenaseljenega obmejnega območja ne bi mogli dolgo držati. Vlahi so mogli postavljati daljnosežne, pogoj e za svojo naselitev, in na ta način obdržati svoj družbeni status. Pogoji za naselitev so bili enostavni. Naseljenci so bili oproščeni vsakršnih dajatev, obvezali pa so se namesto tega k brezplačni vojaški službi v okviru obrambe meje. Ta koncepcija je prišla prvič do izraza leta 1535 v , privilegij ah žumberških Uskokov. Iz tega žumberškega »poskus­ nega modela« je kmalu dozorela širše zastavljena zasnova. Dajatvena prostost se je spremenila v svobodno zemljiško lastnino. Svobodna zemljiška posest v zvezi z obvezno brezplačno vojaško službo je postala družbeni temelj krajiš- niške družbe. , Svobodna zemljiška posest ter brezplačna vojaška služba sta bila od vsega začetka dalje tista dva elementa, ki sta postala odločilna za življenje krajišni­ kov. in za profil počasi^ se razvijajoče krajišniške družbe. Svobodna zemljiška posest ni bila mogoča brez vojaške službe, vojaška služba pa ne brez zemljiške posesti. , Vojaška služba spočetka ni pomenila težkega bremena za krajišniške dru­ žine. Glavnega bremena vojaške mejne obrambe do srede 18. stoletja niso no­ sile kmečke družine krajišnikov, temveč posadke mejnih utrdb, ki so jih pla­ čevale notranjeavstrijske dežele. Krajišniki so opravljali pomožno vojaško služ­ bo. Nadzorovali so mostove in ceste ter strazili v gozdovih. Vojaška služba ni bila huda obremenitev tudi zato, ker je, pomenila zagotovitev privilegiranega družbenega položaja krajišniških družin. V času, ko so v zaledju začeli obnav­ ljati fevdalni red in uvajati drugo nevoljništvo, je bila vojaška služba privi­ legij in ne obremenitev. u „ ...t. • .. Simbioza prostosti, zemljiške posesti in vojaške službe je bila'glavna druž- botvorna gonilna sila-do srede 18. stoletja. Bistveno za simbiozo je bilo, da so si bili vsi trije elementi nekako v ravnotežju. Noben ni bil tako močan, da bi druga dva. postala nepomembna. To ravnotežje sil je dâlo krajišniški družbi njene značilne poteze. . . . .• : .> lu-.,,' : '•l.1 Družba krajišnikov je bila družba brez razrednih nasprotij. Razen ne­ pomembnih obveznosti do oficirjev ni bilo nobenih družbenih ali gospodarskih obveznosti. Nad socialno homogeno družbo krajišnikov so se dvigali izključno tradicionalni voditelji — knezi in vojvode. Položaj knezov oziroma vojvod je sicer vseboval vojaške oziroma civilne vodilne funkcije, knez oziroma vojvoda pa zato ni imel več svoboščin kot navadni krajišnik. 4 Verjetno v času rimske oblasti romanizirano prebivalstvo, M je tudi po slovanski poselitvi neka] časa še moglo ohraniti svojo romansko Identiteto, se je pa postopoma srbiziralo. Vlahi so vedno uživali privilegiran položaj. i . ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989^ 3 " ' 351. 2. Izključena je bila vsaka druga oblika gospodarjenja razen obdelovanje zemljiške posesti. Za trgovce, obrtnike in meščane v Vojni' kraj ini' ni' bilo pro­ stora. Razmerje denar — blago je bilo skoraj neznano. Blagovna izmenjava je potekala po načelih naturalnega gospodarstva. ' 3. Zadruga oziroma velika družina5 na prvi stopnji družbenega razvoja ni igrala nobene vloge. Trem velikim skupinam družin,- ki so se'v teku čaša pri­ selile v krajino — Vlahom, Bunjevcem6 in Hrvatom — je bilo eno skupno: V Vojno krajino so prišle skoraj izključno kot male družine in ne kot zadruge. Hrvaške družine/tudi po naselitvi skoraj niso kazale tendenc k'oblikovanju zadrug. Pri'vlaških in bunjevskih družinah je bila ta težnja zelo'močna. Ob­ dobju močne poživitve'zadrug je sledilo obdobje'hitrega propada. Možnost, da je v zadrugo zajeta mala družina lahko pridobivala zemljo,' je1 razkrajala1" za­ drugo. iProti sredi-18. stoletja je bila zadruga izjema,"mala družina pa pravilo. 4. Sredi 18. stoletja se je hrvaško-slavonska Vojna krajina razprostirala že v bolj ali manj širokem pasu od Jadrana'do Beograda. Sèm" je sodila Lika, ob- močje med Kolpo'in''Uno, Varaždinski generalat v Gornji Slavoniji med Savo in Dravo in ozemlje vzđolž Save do Zemuna; VojnaKrajina'pa še ni predstav­ ljala zaokroženega teritorija in tudi ne zaokrožene družbene'tvorbe. Na obr močju Vojne krajine iöTbilä' še marsikatera civilna ozemlja, ki niso sodila k privilegiranemu mejnemu območju in v katerih je še obstajal fevdalni red. Največja ;mešanicaf civilnih in vojaških .ozemelj:, je bila v~Karlovškem genera­ latu. Tukaj je-, lahko, prišlo celo do tega, da je del vasi sodil k Vojni krajini, drugi pa je bil civilno območje. Tâko je bilo v glavnem stanje sredi 18. stoletja. Kot že omenjeno,, se, je y poltretjem desetletju, med 1745 in 1770 izvršila velikanska' strukturalna sprememba v socialnem razvoju Vojne_ krajine. Zu­ nanja znamenja teh prevratov so bili, močna militarizacija in birokratizacija krajišniške družbe^ V,tem času se je dotlej uravnovešena simbioza med svor bodo, zemljiško posestjo in vojaško,službo začela majati in vojaška služba je dobila takò velik pomen, .da sta postali svoboda in zemljiška posest precej za- postavljeni, s tem pa tudi njuni.učinki.. Ta• ...prevrat so .sprožili, s tem, da so dunajske .osrednje oblasti odvzele hotranjeavstrijskim stanovom'financiranje in upravo delov stare Vojne krajine — Karlovškega in - Varaždiriskega genera­ lata in same prevzele financiranje in upravo. Po letti 1699 na novo pridobljena graničarska'območja7! so že po večini8 organizirali z Dunaja, tako'da je bila zdaj celotna'Vojna krajina pod državno upravo. Hkrati, so,preuredili Vojno krajino iz obrambne organizacije v ""organizacij o vojske'za uporabo na'bojnem polju. Ta preureditev se je začela 1745 in je'bila do leta, 1770 .večidel, končana. Oba ukrepa sta y neposredni medsebojni zvezi. Krajinska območja so na­ stala kot obrambne cone,.na katerih je bilo naseljeno svobodno, k vojaški služ­ bi obvezano prebivalstvo: Ko sé je tekom turških' vojn meja pomikala vedno bolj naprej, se je povečal obrambni pas in s tem*število graničarskih družin. Število brambovskega prebivalstva je naraščalo* sorazmerno z upadanjem os­ manske ekspahzijske sile. Tako jé nastalo očitno nesorazmerje med'obstoječo obrambno silo in dejansko ogroženostjo. Poskusili so delno zmanjšati območje Vojne krajine, to pa s e j e izkazalo za neizvedljivo, ker se privilegirane krajiš- niške družine niso-hotele brez odpora• odpovedati svojim privilegijem. Dokler 5 Obe označbi obstojata šele od začetka 19. stoletja dalje. Zadruga (velika družina) je pa eksistirala že dalj časa. Za to posebno obliko družine sta bili značilni zlasti dve posebnosti: se­ stavljena je bila Iz dveh ali več malih družin, ki so tvorile blagovno in produkcijsko skupnost. Osebna lastnina nepremičnin ni bila dovoljena. Glej Karl.Käser: Die Entwicklung der Zadruga in der kroatisch-slawonlschen Militärgrenze, Graz 1985 (= Zur Kunde Südosteuropas П/14). 6 v virih imenovani tudi »Valachi Catholic!«. Bunjevci so — s socialnega vidika — kazali sličnosti z Viani, bili pa so katoličani, Vlahi pa pravoslavni. 7 Mir v Sremskih Karlovcih. Pridobljena je bila Lika, do zdaj od Turkov zasedeni del med Kolpo in Uno, pa tudi pas ob levem bregu Save do Zemuna. • Izvzeta je bila t. i. Banska krajina med Kolpo In Uno, kl jo je do leta 1769 upravljala in večinoma financirala Hrvaška. 352 K - KÄSER: DRUŽBENE SPREMEMBE V VOJNI KRAJINI so notranjeavstrijski stanovi plačevali večino nastalih stroškov, to nesorazmerje še ni igralo velike vloge. > Odvečnost velikega dela obstoječih vojaških sil za daljši čas je bila iz več .•azlogov nevzdržna. Na eni strani so imeli krajišniki privilegij svobodne zem­ ljiške posesti in država ni mogla v Vojni krajini pričakovati nobenih dohod­ kov. Na drugi strani je bilo treba vzdrževati sicer majhen, toda kar precej drag upravni aparat, ki je bil manj potreben za obrambo meje kot za upravo obmej­ nega območja in njegovih prebivalcev. Vojne krajine tudi zato ni bilo moč dolgo ohraniti, ker Hrvaški niso mogli odtegovati polovice državnega ozemlja za.nefunkcionalno Vojno krajino pod dunajsko upravo. Bili so torej v škripcih: na eni strani popolna ali delna opustitev, Vojne krajine ni bila mogoča, ne da oi pri tem ogrožali varnost mej e i proti òsmanskemu cesarstvu, na drugi strani je v dotedanji obliki ni bilo moč ohraniti. Vojni krajini je bilo treba dati novo nalogo. • • Rešitev problema je mogla biti le v tem, da so krajišnike organizacijsko vključili v obstoječo vojsko, saj je bila vojaška služba edina,- ki so jo bili pri­ vilegirani krajišniki dolžni opravljati. Ta rešitev, za katero si je dvor očitno prizadeval od štiridesetih let 18. stoletja dalje, je vodila k velikanski struktu­ ralni spremembi v poltretjem desetletju od 1745 do 1770. Ta rešitev je bila v interesu obeh strani. Država je lahko upala,' da bo mo­ gla iz rezervoarja Vojne krajine postaviti na noge nekaj udarnih polkov. Kra- jišniške družine so mogle upati, da bodo na ta način ohranile svoj privilegirani položaj. ' Funkcijske spremembe, začete okrog 1745 in v temeljih končane okrog leta 1770, so popolnoma spremenile značaj VojneJ krajine? Iz krajišnika, čigar na­ loga je-dotlej bila/da s svojo naseljenostjo ha obmejnem'območju krepi niejó in po potrebi odbija turške napade, je postal poklicen vojak. Služil je v veliki vojski in se je boril po vsej Evropi. Iz posamičnih, individualno raščenih kra 7 jišniških družb je nastala enotno organizirana militarizirana družba, ki jè de- lovala na vojaško povelje. Iz vojaško okrepljenega mejnega območja je nastal teritorij^ki je sicer še naprej moral izpolnjevati varnostne naloge proti osman­ ski državi, a je v prvi vrsti postal oskrbovalna osnova za nekaj polkov, ki so bili stalno pripravljeni ria pohod. Povišanje navadnega krajišnika v pripadnika polka pa še ni bilo nič. Na­ stala je vrsta problemov, katerih razsežnosti najbrž ni bilo moč.vnaprej pred­ videti. V tem času prevratov sta ostali stabilni in nedotaknjeni le dve bistveni značilnosti krajišniške družbe: pravica do posesti in homogenost družbe. Zunaj tèh stabilnih elementov je vsak korak k reorganizaciji mejnega območja iz ob­ rambne organizacije v del cesarske vojske potegnil za^ seboj celo verigo druž­ benih sprememb. To se je začelo že z novo organizacijo uprave. Dotlej so obstajale v različnih mejnih območjih popolnoma različne uprav­ ne institucije. Glavarstva varaždinskega generalata so bila razdeljena na voj­ vodstva, glavarstva karlovškega generalata pa na krajišniške vasi. Glavarstva v. Liki so bila tako majhna, kot npr. vojvodstva v varaždinskem generalatu itd. To staro upravno razdelitev je bilo treba nadomestiti z novim upravnim siste­ mom, ker je bila cesarska vojska sestavljena iz generalnih komand, brigad, pol­ kov, bataljonov in kompanij. Novo upravo Vojne krajine so popolnoma prila­ godili obstoječi vojaški organizaciji in je odtlej obstajala prav tako iz general­ nih komand, brigad, polkov, bataljonov in kompanij. Prednost stare uprave je bila, da je bila slabo organizirana in ni mogla krajišniških družin upravno popolnoma zajeti. To je dajalo graničarskim družinam veliko razmaha. Nova uprava je bila dobro organizirana in je začela sistematično zmanjševati dote­ danje možnosti. Eno prvih dejanj je bilo štetje prebivalstva, da bi sploh ugo­ tovili, koliko vojaško obveznih moških je živelo v Vojni krajini. Odslej naprej ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 . . T . 3 5 3 so krajišnike redno preštevali od rojstva do smrti v vseh njihovih življenjskih situacijah, posestne in.premoženjske razmere so popolnoma zajeli, t. Zé ob rojstvu so bodočega vojaka vpisali v konskripcijški seznam pod ru­ briko »naraščaj«, s'16. leti'je prešel v rubriko »zmožen za vbjsßo« ali »invalid«,- »grena'dir« ali »irifariterist«; od 60. leta dalje je ostal do svoje smrti pod rubriko »nesposoben za vojsko«: Stare svoboščine krajišnikov in njihovih družin so bile zaradi tako popolne pritegnitve v razvid skrajno zožene,'ne da bi še pri ' tem omajal položaj krajišnikov kot svobodnih kmetov. ' -.•••-• Takoj po reorganizaciji uprave se je pričelo oblikovanje polkov za cesarsko vojsko.'Hrvaško-slavonska Vojna krajina naj bi postavila 11 pehotnih,polkov s skupaj okrog 45.000 mož. Kmalu pa se je izkazalo, da je to popolnoma ne­ mogoče. Nekatere polke so mogli sestaviti komaj do polovice. Teoretično je bilo sicer rna! razpolago dovolj veliko število mož,1 velikopa jih niso mógli vpo- klicati, ker njihove družine tega • gospodarsko ne bi prenesle.- Ena1 izmed po­ sledic tega jé bila, da so morali Vojno krajino teritorialno1 povečati, da so pri­ dobili več družin in s tem več vojaško sposobnih mož.'Ni preostalo drugega, kot znotraj Vojne krajine raztresena civilna območja integrirati v Vojno kra­ jino. To je stalo veliko-denarja,-ker so morali ta ozemlja lastnikom odkupiti. Ko so končali te transakcije zemljišč, je bila Vojna krajina ozemeljsko skle­ njeno območje. Prizadete družine so se iz kmečkih podložnikov spremenile v svobodne krajišniške družine. . •... Druga posledica pomanjkanja za vojsko sposobnih mož je bila, da so po­ skušali* obnoviti popolnoma razpadajočo zadrugo. Prve skušnje pri postavljanju polkov so namreč pokazale, da so morali biti 'v eni družini vsaj trije odrasli moški, dä'so mogli enega vpoklicati'k vojaški službi, ne da bi s tem gospodar­ sko ogrožali družino. Krajišniška družina je mogla sicer obsegati vsaj tri od­ rasle moške — to pa je bila bolj' izjema kot pravilo. Poleg tega ni bilo težko uganiti, kako bi družine na novi položaj reagirale: takoj, ko bi dosegle dolo­ čeno velikost,- bi se delile, da-bi se tako izognile vojaški službi. Vsi dokupi zemljišč za Vojno krajino bi ostali brez pomena, če bi v Vojni krajini, ki so jo z velikimi stroški razširili, živele le male družine. ' c Na novo organizirana Vojna krajina'je mogla delovati le, če je bilo čim več'zadrug, iz katerih so mogli potegniti čim več mož v vojaško službo. Najbolj logična posledica^je torej-bila, da so hkrati z oblikovanjem polkov prepovedali delitev družin. S tem naj bi preprečili delitev še obstoječih zadrug ih pospe­ ševali naraščanje posameznih"1'družin v zadruge. . Zaukazana prepoved delitve jè imela na prvi pogled velik učinek. Pred tem ukrepom je živela četrtina, največ tretjina graničarskih družin v zadru­ gah, približno pol stoletja pozneje pa že polovica ali nekaj več kot polovica. Uspeh pa ni bil v vseh delih1 Vojne krajine enak. V sremskem delu slavonske krajine, v območju petrovaradinskega polka je bil ukrep praktično brez učin­ ka. V gornjeslavonski krajini, v območju križevskega polka je bil uspeh ukrepa največji.-- . i\ - . . Prepoved delitve družin je.prišla'v času, ko je bila zadruga že v popolnem razsulu. Predvsem iz vojaških nagibov izrečena prepoved delitve je torej spro­ žila ponovno poživitev izginjajočih zadrug. Prepoved delitve ni veljala le za Vlahe in Bunjevce, ki so od nekdaj po­ znali zadrugo, temveč za vse družine, torej tudi za hrvaške, pa tudi za — v 18. in 19. 'stoletju priseljene — češke, slovaške in nemške družine. Pri tem je za­ nimivo, da so se med hrvaškimi družinami, ki prej — kot se da dokazati — niso nagibale k ustanavljanju zadrug, zadruge prav tako močno razširile kot med Vlahi in Bunjevci. Se bolj zanimivo pa je, da so nemške, češke oziroma slovaške družine, katerim je bila zadruga popolnoma tuja, zdaj prav tako obli­ kovale zadruge. 354. K - KÄSER: DRUŽBENE SPREMEMBE V VOJNI KRAJINI : Kot.se je kmalu izkazalo, so z dekretiranim oži vijanjem, zadruge pospeše­ vali anahronistične razmere.- To zlasti-*zato,.ker je naturalnogospodarsko, bla­ govno izmenjavo-vedno bolj nadomeščala denarnoblagovna menjava. Medtem ko je do, srede 18. stoletja možnost pridobivanja.individualne zemljiške posesti- ogrožala obstoj, zadrug,^se je zdaj pokazala še možnost individualnega pridobi­ vanja denarja. Pritisk,za razpustitev zadruge je postajal s tem tvedno močnejši. Zadruge, ki so se hotele deliti, so tudi-kmalu našle.-pot, po kateri so mogle de­ litveno prepoved obiti: razdelile so se tajno, to pomeni, da so se posamezne družine neke zadruge ločile, ustanovile so lastne hiše, razdelile so si nekdaj skupna zemljišča med sabo in'upravnim ^oblastem tega niso sporočale. Tako je obstajala zadruga napapir ju še naprej, imovinska in pridelovalna skupnost pâ je bila razdrta. ' ' ' ' ', , To sprva ni negativno učinkovalo na vojaško službo, kajti za,oblast so ob­ stojale deljene, zadruge naprej kot nedeljene. Od prve-polovice. 19.-stoletja dalje pa je bilo treba od časa do, časa' izvršene družinske delitve legalizirati, kar je seveda negativno učinkovalo na vojaško službo. ' . . / • ' • * ; • Dva bistvena problema,, ki. sta izhajala iz. reorganizacij e Vojne .krajine y. vpoklicno območje cesarske vojske, sta bila torej rešena. Uprava Vojne krajine je bila natančna podoba cesarske vojaške organizacije, potrebne regimente so mogli sestavljati.v zahtevani moči s pomočjo.dokupov zemljišč in reaktivira­ njem zadruge. Zdaj je manjkala le še ena stvar, da bi bili regimenti priprav­ ljeni za pohod, namreč uniforme. Kajti polk brez uniforme^ pač ni bil polk. Nošnja uniforme doslej za krajišnika, ki je bil bolj kmet kot vojak, ni.bila po­ trebna. Zdaj pa je to postalo potrebno in uprava je bila mnenja, da si krajišnik z dohodki svojega posestva pač lahko privošči* uniformo. Veliko krajišniških družin pa tega ni zmoglo, ker je uniforma stala .denar, ki-ga družine niso imele. Navidez popolnoma postranska zadeva, namreč vprašanje uniforme, je imelo nepričakovane in presenetljive posledice. Čeprav se zdi na prvi pogled .prav nelogično —.ta problematika je vodila k obdavčenju dozdaj dajatev popolnoma prostih krajišniških družin. , Ne le, da je bilo za mnogo družin težko' spraviti skupaj približno 12 gol­ dinarjev, kolikor je uniforma stala. Obenem se je pojavil problem socialne pra­ vičnosti. Družina, ki je bila premajhna, da bi ji bilo treba dajati enega-moža za vojaško službo, ni izgubila niti moške delovne sile, niti ji ni bilo treba pla­ čevati 12 goldinarjev za uniformo. Družine, ki so morale dajati moža za ; voja­ ško službo, so imele dvojno škodo: izgubile so moško delovno silo in morale so spraviti skupaj 12 goldinarjev za uniformo. Ker je bila ta socialna nepravičnost očitna, je uprava vpeljala sistem izravnave bremen, ki je imel na začetku iz­ ključno značaj vzpostavitve socialne pravičnosti. Bogate družine z velikim po­ sestvom, ki jim ni bilo treba prispevati nobenega moškega za vojaško,službo, so morale plačevati dajatve. Ta dajatev je bila v prid revnim družina'm z manj­ šim posestvom, ki so morale dati moškega za vojaško službo. Ta enostavni sistem bremenske izravnave še ni imel značaja splošne obdav­ čitve zemljiške posesti. Prvi korak pa je bil storjen. Izboljšava sistema bremen­ ske izravnave je vodila naravnost k uvedbi zemljiškega davka. Načelo socialne izravnave med družinami, ki so morale dajati moža za vojsko, in družinami, ki jim tega ni bilo treba, je ostal ohranjen še naprej. Vsaka družina je morala zdaj plačevati zemljiški davek, ki je bil odvisen od velikosti posestva. Družina, ki je morala dati moža za vojsko, je dobila pa povračilo davka, ki je znašalo 12 gol­ dinarjev.9 Višina zemljiškega davka in višina davčnega povračila sta bili vskla- jeni tako, da je družina z manjšim posestvom dobila povrnjen ne le plačani davek, temveč je bila morda celo na boljšem, ker je bilo povračilo davka (12 gld) višje kot poravnani zemljiški davek. Premožne družine so na ta način fi- 9 T. i. »Dienstkonstitutivum«. î ' . / " ' I ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 -. 3 . M . 355 nanciralersocialno podporo za revnejše družine, premožnejša polkdvna območja so podpirala revnejša.чч ' ' s • • ' -i Na ta način je bila zdaj zagotovljena tudi oprema krajišnikov z unifor­ mami. Polki so bili zdaj — da tako rečemo — pripravljeni za pohod. Z vidika dunajske centralne uprave pa je imela Vojna krajina še eno hudo napako. V Vojni krajini je bilo treba vzdrževati stalen upraven aparat. Do zdaj to ni bil hud problem, saj so notranjeavstrijske dežele plačevale del upravnega aparata. Problem pa je bil v tem, da je krajišnik v seštevku bil prav tako drag ali celo dražji kot navadni vojak zaradi financiranja upravnega aparata. To pa ni smelo biti'tako1, ker je bilo 11 krajišniških polkov'prav takó dragih'ali dražjih kot 11 normalnih'polkov. JVoj na krajina je imela pomen le^'aljoj e državni proračun razbremenila in ne obremenila. Vojaška uprava je že poskušala reševati "ta problem z ustanavljanjem mest, t. i. vojaških komunitet v Vojni krajini. Celo vrsto krajišniških vasi so proglasili za mesta. Prebivalce novih mest so imeli za vojaške službe :oproščene krajišnike, ki naj bi namesto vojaške službe plačevali dajatve. Iz obdavčenja trgovine in obrti naj bi dobili ^dodatne'dohodke. Upali so, da'bodo s temi dajatvami krili stroške upravnega•• aparata Vojne krajine. Ta'račinu pa je bil napačen. V vo­ jaških mestih se je1 mogla razviti le majhna blagovna proizvodnja in nepo­ membna blagovna izmenjava.' Doho'dkov, ki so si jih obetali, ni bilo. To je imelo'za1) posledico; da* so morali potrebne" dohodke dobiti po večini z. dajatvami neniesthega prebivalstva. Dohodke so'zvišali z zvišanjem zemlji­ škega davka! Zemljiški davek'padržavi ni prinašal dohodkov, ker so zemljiški davek in druge manjše dajatve ravno pokrivali stroške upravnega aparata. Država si je prihranila zgolj izdatke.; Krajišniki so po tem takem sami finan­ cirali upravo1 Vojne krajine.10?Pri tem samofinanciranju so strogo pazili na soci­ alno pravičnost:, Revnejša polkovnà1 območja1 so morala k samofinanciranju kra­ jine manj prispevati kot' bpgate'jša polkovna območja. '••• Zdaj je bil dosežen''tudi-zadnji cilj reorganizacije Vojne krajine: krajišnik je bil štiri- do petkrat cenejši'od'navadnega vojaka.11 Reorganizacija. Vojne krajine v vpoklicno območje cesarske vojske je bila zdaj'v temeljnih potezah,končana. Značilnost te reorganizacije je bila popolna militarizacija'krajišniške :družbe.',Vsi ukrepi 1 so imeli veliki namen: Vojna kra­ jina in njeni .prebivalci naj bi'dajali kar se da poceni in.čim bolje izvežbane polke za cesarsko vojsko. Vse je ;bilo podrejeno temu velikemu cilju. Samo zato je prišlo do poživljenja zadruge} samo zato je prišlo do obdavčitve nekdaj da­ jatev prostega krajišnika. Življenje krajišnikov se je tako popolnoma spreme­ nilo. Nekdaj so 'dobili krajišniki svoj pomen'in veljavo z naselitvijo na ogro­ ženem obmejnem območju. Zdaj so" merili pomeri in veljavo krajišniških dru­ žin po tem, ali so bile zmožne dajati moške.za službo v cesarski vojski. Kljub vsem negativnim stranskim pojavom militarizacije je krajišniška družba ostala sprva.še privilegirana družba. Zaradi.militarizacije so krajišniki sicer izgubili nekaj svoboščin, svobodnokmečki položaj pa'so ohranili. Ta temelj pa je bil prešibak, da bi mogel .biti trajen. Leto 1848 je iz privilegiranih napra­ vilo pódprivilegirane. Svobodni kmečki položaj od tega leta dalje ni bil več pri­ vilegij, bremenu vojaške službe niso stale nasproti nobene privlačne svoboščine. Nekdaj "zelo uravnano ravnotežje sil' med svobodo, zemljiško posestjo in voja­ ško službo je prišlo iz ravnotežja v sredi 18. stoletja zaradi večje teže vojaške službe. Zdaj svoboda in zemljiška posest sploh nista več šteli. Ostala je le še 10 Financirali so le notranjo upravo. Vse stroške, ki so bili v zvezi z vežbanjem vojske in vojaško pripravljenostjo, je krila država. 1 1 Navadni pehotni polki ali vsaj njih del so morali biti tudi v mirnih časih v pripravljeno­ sti in jih je bilo treba plačevati. Pehotni polki Vojne krajine so bili v mirnih časih v pripravlje­ nosti, plačevali pa so jih le za čas vojne. 356 K - KÄSER: DBU2BENE SPREMEMBE V VOJNI KRAJINI vojaškaj služba,' vojaška uprava in vojaška disciplina. Ko so lèta 1881 Vojno kraj ino razpusti l i , je — z družbenega vidika — svoj temelj obstoja že zdavnaj izgubila. Prevedla Irena Bruckmüller - . ... ' . i » ..j. • -. . . . 1 \3V . --• . Z u s a m m e n f a s s u n g ' ;r- DIE SOZIALEN VERÄNDERUNGEN IN DER KROATISCH-SLAWONISCHEN MILITÄRGRENZE NACH DER BEENDIGUNG DER GRENZFINANZIERUNG DURCH DIE INNERÖSTERREICHISCHEN STÄNDE 1 . "il . A Karl Käser, Die Strukturen der Grenzergesellschaft waren in ihren Grundzügen bereits er- kennbar, als die sog. Sichelberger/Zumberaker Uskoken angesiedelt und richtungs- weisende Privilegien verliehen bekamen. ;. , ir f. , Die Grenzergesellschaft unterschied sich in allen Bereichen von den "gesellschaft- lichen Strukturen des Hinterlandes.-Es war im wesentlichen das Zusammenwirkeri'von drei Faktoren, die diese neue und besondere Gesellschaft entstehen ließ. Die Grund- voraussetzung war die völlige Zerstörung und Verwüstung des Grenzstreifens entlang des türkisch-osmanischen Grenzverlaufs. Der zweite wesentliche Faktor war, daß im Jahre 1578 den" irinerösterreichischen Ständen im Zusammenwirken mit dem inner- österreichischen Landesherrn und mit Billigung des finanzschwachen Kroatiens neben der Finanzierung der Verteidigung auch die Verwaltung der Festungen entlang der Grenze übertragen wurde. Der dritte Faktor: Das menschenleere und unbesiedelte Grenzgebiet gewann für die auf der türkischen Seite des Grenzgebiets angesiedelten Walachen zunehmend an Attraktivität' i • Die Ansiedler waren frei von allen Abgaben und verpflichteten sich als Gegenleis- tung zum kostenlosen Wehrdienst im Rahmen der Grenzverteidigung. Diese Konzep- tion wurde 1535 in den Privilegien der Sichelberger Uskoken erstmals formuliert. Aus diesem «-Modellversuch« heraus reifte bald eine breiter,angelegte Konzeption heran. Die Abgabenfreiheit sollte sich in freies Eigentum an Grund und Boden wandeln. Freier Grundbesitz in Verbindung mit der Verpflichtung zum unbesoldeten Militär- dienst wurde zur sozialen Grundlage der Grenzergesellschaft. Der Militärdienst war anfänglich keine schwere Belastung für die Grenzerfami- lien. Das Hauptgewicht der militärischen Grenzverteidigung lastete bis zur Mitte des 18. Jahrhunderts nicht auf den bäuerlichen Grenzerfamilien, sondern auf den von den innerösterreichischen Ländern besoldeten und in den Grenzfestungen stationierten Truppen. Die Grenzer leisteten militärische Hilfsdienste. Sie bewachten Brücken und Straßen und hielten Wache in den Wäldern. Der Militärdienst war auch deshalb keine schwere Belastung, weil er die Absicherung der privilegierten sozialen Stellung der Grenzfamilien bedeutete. Die Symbiose aus Freiheit, Grundbesitz und Militärdienst war die gesellschaftsformende Triebkraft bis zur Mitte des 18. Jahrhunderts. . ,,.." Die sozialen und ökonomischen Strukturen der Militärgrenze und ihrer Bewohner änderten sich im Verlauf ihres dreieinhalb Jahrhunderte langen Bestehens nur ein einziges Mal wirklich gravierend. Dieser bedeutende Strukturwandel vollzog sich in ungeheurem Tempo in dem Viertel Jahrhundert zwischen 1745 und 1770. Ausgelöst wurden diese Umwälzungen dadurch, daß die Wiener Zentralbehörden den inner- österreichischen Ständen Finanzierung und Verwaltung der alten Militärgrenzteile entrissen und selbst die Finanzierung und Verwaltung übernahmen. Die seit 1699 hin- zugekommenen neuen Grenzgebiete wurden bereits groß teils von Wien aus organi- siert, sodaß nun die gesamte Militärgrenze unter staatlicher Verwaltung stand. Pa- rallel dazu erfolgte ein Umbau der Militärgrenze von einer Verteidigungsorganisation in eine für den Einsatz im Schlachtfeld konzipierte Heeresorganisation. ' Aus dem Grenzer wurde ein Berufssoldat. Er'dientë in einer großen* Armee und kam in ganz Europa zum Einsatz. Aus einzelnen, individuell gewachsenen Grenzge- sellschaften wurde eine einheitlich organisierte, auf der Basis des militärischen Be- fehls funktionierende militarisierte Gesellschaft. \ „ Bislang bestanden von Grenzgebiet zu Grenzgebiet voneinander völlig unter- schiedliche Verwaltungseinrichtungen. Die neue Militärgrenzverwaltung wurde der bestehenden Heeresorganisation vollständig angeglichen und bestand nun ebenso aus Generalkommanden, Brigaden, Regimentern; Bataillonen und Kompanien. Die neue Verwaltung war gut organisiert, und sie begann systematisch den bisherigen Spiel- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 357 räum zu beschneiden. Eine ihrer ersten Aktivitäten war es, eine Bevölkerungszählung durchzuführen, um überhaupt einmal einen Überblick darüber zu gewinnen, wieviele militärdienstpflichtige Männer in der Militärgrenze lebten. Von diesem Zeitpunkt an wurden die Grenzbewohner durch regelmäßig wiederholte Volkszählungen von der Geburt bis zum Tod in •allen ihren Lebenssituationen, Besitz-und Vermögensverhält­ nissen vollständig erfaßt." Sofort nach der Neuorganisierung der Verwaltung begann die Aufstellung der Regimenter, für. "diej kaiserliche Armee. Die kroatisch-slawonische Militärgrenze sollte 11 Infähterieregimenter mit insgesamt etwa 45.000 Mann auf die Beine stellen. Bald jedoch sollte sich herausstellen, daß dies völlig unmöglich war. Manche Regimenter konnten gerade zur Hälfte aufgestellt werden. Theoretisch standen zwar Männer in ausreichender Anzahl zur Verfügung,.viele von ihnen konnten'jedoch nicht eingesetzt werden, weil dies für ihre Familien wirtschaftlich nicht vertretbar war. Die eine Folge dessen war,-daß die Militärgrenze territorial erweitert werden mußte, um mehr Fa­ milien und damit mehr.,einsatzfähige,Männer'zu gewinnen. Es blieb nun nichts an­ deres ühirig, als 'die innerhalb'des Militärgrenzbe"reichs verstreut liegenden Zivilterri­ torien iii, die Militärgrenze, zu integrieren. . , ' ' • ' ' , Die zweite Folge des Mangels an einsatzfähigen Männern war, daß man ver­ suchte, die voll in Auflösung begriffene Zadruga wieder zu reaktivieren. Aus den ersten Erfahrungen bei der Aufstellung der Regimenter hatte man nämlich erkennen müssen, daß * zumindest drei erwachsene Männer in einer Familie vorhanden sein mußten, damit man einen Mann zum Militärdienst heranziehen konnte, ohne die Fa­ milie wirtschaftlich zu gefährden. • - -1 : Die neuorganisierte Militärgrenze konnte nur funktionieren, wenn möglichst viele Zadrugen existierten,4'von' denen man möglichst-viele Männer zum Militärdienst ab­ ziehen konnte. Nichts war also logischer, als die Familienteilung zu verbieten. Das Tragen einer Uniform war für den Grenzer, der mehr Bauer als Soldat war, nicht notwendig. Nun, war dies aber notwendig geworden, und die Verwaltung vertrat den Standpunkt, daß der Grenzer sich aus.dem Ertrag seines Grundstückes wohl auch mit einer Uniform einkleiden könne. Viele Grenzerfamilien waren dazu aber nicht in der Lage, weil die Uniform Geld kostete, das die Familien nicht besaßen. Es war nicht nur für viele Familien schwierig, die ca. 12 Gulden, die eine Uniform kostete," aufzubringen. Es erhob sich gleichzeitig auch das Problem der sozialen Ge­ rechtigkeit. Verwaltung führte ein Lastenausgleichssystem ein, das anfänglich ausschließlich den Charakter der Herstellung sozialer Gerechtigkeit trug. Reiche Familien mit großen Grundstücken, die keinen Mann' zum Militärdienst abstellen konnten, hatten eine- Ab­ gabe zu leisten. Diese Abgabe kam armen Familien mit kleinen Grundstücken zugute, die einen Mann zum Militärdienst abzustellen hatten. Dieses einfache Lastenaus­ gleichssystem ' trug noch nicht den Charakter einer allgemeinen Besteuerung des Grundbesitzes. Der erste Schritt dazu war jedoch getan. Die Verbesserung des Lasten­ ausgleichssystems führte direkt zur Einführung der Grundsteuer. In der Militärgrenze mußte ein ständiger Verwaltungsapparat aufrechterhalten werden. Bislang war dies kein großes Problem, weil ja die innerösterreichischen Län­ der einen Teil des Verwaltungsapparates bezahlt hatten. Das Problem war, daß durch die Finanzierung dieses »Verwaltungsapparates ein Grenzsoldat unter dem Strich gleich teuer oder teurer kam als ein; gewöhnlicher Soldat. Dies durfte aber nicht sein." Die Militärgrenze hatte nur einen Sinn/wenn sie das Staatsbudget entlastete und nicht belastete. • ' : ' ' ' • Die Militärverwaltung hatte bereits versucht, dieses Problem durch die Gründung von Städten in der Militärgrenze, den sog. Militärkommunitäten, zu lösen. Diese Rech­ nung ging allerdings* nicht auf. In den Militärstädten konnte sich nur eine unerheb­ liche Warenproduktion und ein unbedeutender Warenhandel entfalten. Die erhofften Einnahmen blieben aus. , Das hatte zur_ Folge, daß-die benötigten Einnahmen zum Großteil aus Abgaben der nichtstädtischen Bevölkerung erzielt werden mußten. Die Einnahmenerhöhung er­ folgte über eine Erhöhung der Grundsteuer. Die Grundsteuer verschaffte dem Staat insofern keine Einnahmen, als Grundsteuer und andere kleine Abgaben genauso hoch waren, daß damit der Verwaltungsapparat der Militärgrenze bezahlt werden konnte. Der Staat ersparte sich lediglich Ausgaben. Die Grenzer finanzierten somit die Ver­ waltung ihres Militärgrenzgebiets selbst.. Bei dieser Selbstfinanzierung war man streng auf sozialem Ausgleich bedacht. Arme Regimentsbereiche hatten weniger zur Selbst­ finanzierung der Grenze beizutragen als reiche Regimentsbereiche. Ein Grenzsoldat war vier- bis fünfmal billiger als ein gewöhnlicher Soldat. 358 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Na upravi Zgodovinskega' časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, i n t 210) lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke Z C : , • ; ; • ; ä . "-• " ; - ' : " - , 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 44 strani. — 16.000 din Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega, zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletnici izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vpra Y.1 ne» sanja«. Gradivo je izšlo kot separatni odtis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 4/1979. • ^ , " , 2. Franc Sebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (ПЗО-^-Пвб). Ljub­ ljana 1982, 24 strani. — 10.000 din " [ ^ '. {• Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem prote­ stantskem učenjaku in rektorju šopronskega liceja je izšla kot separatna-, publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 1-2/1981. ,... 3. Zgodovina denarstva in bančništva na Slovenskem. Posvetovanje ' ob • štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­ bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. '— 40.000 din ••. Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih,', cenah in življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve-," tovni vojni. Večina razprav je bila objavljenih v »Zgodovinskem časo- '' pisu« od številke 3/1984 do 4/1986; novo je v zborniku med drugim tudi slikovno gradivo. .4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana 1987, 76 ', strani. — 28.000 din , , Tudi Ju r i j - J ape l j je bil velik .prevajalec. Njegovi prevodi jožefinskega ka- tekizma (Ta-veliki katekizem Stprašanjami in odgovori) je šestkrat izšel (1779, 1787, 1789,-1793, 1804, 1809). Dodati moramo, da so bile izdaje iz let 1777 in 1789 dvojezične. Poleg tega je Japel j izdal tudi hvalnice, pr idige in moli tvenike francoske in t u d i druge provenience, ki j ih je prevedel v slovenščino. Med njegovo zapuščino najdemo med drug im prevode Clauda Fleuryja (1640—1723) in J e a h a Račina (1639—1699). Njegova največja naloga pa j e bila prevod Svetega pisma, ki ga je naročil Herbers te in za svoj izdajateljski p r o ­ gram. Herbers te in je celo izrecno prepovedal, da bi izšel prevod Svetega pisma, ki ga je za t i skarno pr ipravi l Marko Pohlin. Japel j je prosil za pomoč Blaža Kumerdeja, slovničarja in pedagoga iz Zoisovega krožka. Tako so z roko v roki sodelovali v v senarodnem p r o g r a m u goreči verniki in svobodomisleci. Novi Tes tament je izšel v dveh delih leta 1784 in 1786, prvi del Starega T e ­ s tamenta (z Arnauldovim komentar jem) pa leta 1791. Navedli smo le majhen izbor janzenističnih« prevodov. Že t u čutimo neposreden pomen janzenist ične l i te ra ture za slovensko n a r o d n o ident i teto in za u t r d i t e v slovenskega knjižnega jezika. Jur i j Japel j j e b i l na p r i m e r več kot samo janzenist, p r a v t a k o j e izpolnil narodno poslanstvo. To kaže n a prostovoljno odločitev, biti h k r a t i janzenist in 362 K - STURM-SCHNABL: SLOVENSKI NARODNI,PREPOROD . . . član Zoisovega krožka, kjer je Anton Tomaž Linhart predstavljal ateistično-1 voltairijansko krilo razsvetljencev. Janzenisti, ki so se učili francosko, so pre­ vajali francoska janzenistična besedila v slovenščino, medtem ko so predstav­ niki Zoisovega krožka študirali tekste v francoskem originalu, da bi ušli cen­ zuri in državnim interesom. To neposredno zbližanje je porodilo slovenske simpatije do Francozov. Lahko bi oporekali, češ da so tedanji Slovenci pomen francoskih političnih dogodkov le delno doumeli. Francoska revolucija res ni upoštevala teženj nekaterih etničnih skupin kot'npr. Bretoncev, ampak ta po£ manjkljivost ni ovirala slovenskega gibanja.-, ...f -' c. ' r i ' "» : ÌTv' •,+•• ' To neposredno zbližanje z idejami francoskega razsvetl jenstva bréz avs t r i j - skega posredništva je dalo možnost tudi f rančiškanu Valent inu Vodniku (1758— 1819), da je postal frankofilski svobodomislec. V Zoisovem krožku si j e pridobil sposobnosti, da je potem igral p o m e m b n o vlogo v šolski organizaciji za časa Ilirskih provinc. To'frankofilstvo se kaže tudi v tem, dà je, čeprav frančiškan, za časa Ilirskih provinc postal član framasonske lože, ki so jo v tem času usta­ novili v'Ljubljani, in v kateri je moralo ali moglo biti 12 Slovencev iz Ilirije. Zaradi tega so ga avstrijske oblasti odstavile s položaja profesorja po kratkem medvladju ilirskih svoboščin. -'-'r i' ' ' . -.'Ji; r* 'Л Predstavniki slovenskega preroda in razsvetljenstva so zavestno prevzeli francoske modele in ideale in so se navduševali nad njihovimi idejami'pri svoji narodnostni angažiranosti. Tako so se lahko izognili potvarjanju idej i razsvet­ ljenstva s strani avstrijskih oblasti, ki so jih priredile državnim razlogom kot stabilizacijski faktor sistema/'Ko je nemščina v okviru jožefinskih reform po-; stala uradni jezik v celi monarhiji, in se je tako sistemizirala germanizacija; jim je naslonitev na francosko kulturo in jezik dala : določeno distanco in jih tako. ščitila. . ' • -K , ;• : Omenimo tudi Antona Tomaža Linharta'(1756—1795), ki-jè najprej pisal v nemščini (Blumen aus Krain 1781, Miss Jenny Love 1780), vendar pozneje'pa je z dvema komedijama postavil temelje slovenskemu gledališču: Enà od teh" j e priredba Beaumarchaisove igre »La Folle journée ou le mariage dé Figaro«: Ta komedija, ki je razkrinkavala podkupljivost sodstva in cinizem mogočnikov, je bila napisana za Pariz. Prevedel jo je že.leta 1786 Lorenzo da Ponte in.je služila kot libreto za Mozartovo opero. V tej verziji, napisani za Dunaj, manjkajo vsi revolucionarni vidiki in razredni boji, saj so jih ali odstranili ali'pa pomanjšali. To ni več politična komedija, njeni junaki izgubijo svoje značilnosti, ostanejo lé imena. Nasprotno pa je Linharta močno navdihnil francoski izvirnik,, in ni prav nič upošteval dunajske različice, izprijene od cenzure. Beaumarchaisovo komedijo je Linhart postavil v slovensko', okolje, skrčil dejanje, zmanjšal število oseb in jim dal domača imena. Ker Slovenci niso imeli visokega plemstva, je prestavil dejanje med malb p'odezelsWo plemstvo s kmeč­ kimi služabniki. Figaro postane Matiček ih ni več učen sobar, ampak nabrita in bistra oseba, Kerubin ali Tonček ni več paž, ampak postane reven študent itd. Politično-revolucionarne puščice s kritiko družbe in birokracije se niso le ohranile, ampak so se še zaostrile. Tako.pravi Linhartov Matiček/Figaro v 4. dejanju: Vzemi no dnarje,.žlahto, ime, potegni no doli to prazno odejo inu po­ stavi ga kje, koker je človek sam na sebi, tok ne bo vreden, da bi on meni slu­ žil (Zbrano delo I, 1950, str. 111—112). Linharta so najbrž vodili narodnostni in socialno-revolucionarni motivi, obenem pa se je držal izvirnega Beaumarchaiso- vega besedila. Razen tega se je s francoskim jezikom izognil nemški državni kulturi, saj je nemščina postala državni jezik in tako germanizatorska in zati­ ralska za vse narode v monarhiji. Da bi se izognil temu pritisku, si je s prija­ teljem Martinom Kuraltom (1757—1845) dopisoval v francoščini. Ta prijatelj je bil tudi vikar na Herbersteinovem dvoru, od koder je bil pregnan, ker je v pri­ digi izvajal moralna načela iz človekove narave. Tudi Kuralt je bil frankofil, ki; je pozdravljal francosko revolucijo in pozneje podpiral Napoleonove ideje. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . '1989.*3 3 6 3 Tako kot Valent in Vodnik je bil po p r o p a d u Il irskih provinc kaznovan in so ga internira l i v samostan. V:slovenski k u l t u r n i ; i n ; l i t e r a r n i zgodovini 19.".stoletja so še,drugi pr imer i pomembnih" in" slavnih" protagonistov, ki so francoski jezik"in književnost upo­ rabljali kot sredstvo za odpiranje v svet. v času, ko j e . v Avstriji rasel germa- nizacij ski i prit isk., £;. " Ì ' . /Ó. ' . ' ., ' m*. - v. t . • ;.• '.X"-r-i'/aïa АлсЛ i c .' •'.. -jr. '•• ~ >.•••• "\ >'" ' " Prevedla Jožica Pire or.: t~ .voqo '•-•.'.i x ' r r . ' j . i . t î •!•-. • v r ff 'ü.-/ ' v . .' • . - t i \ - . :' •-.' '•v.iln ir т\ i': i, • . *••-Arx, R é s u m é •'•-. : .;.-•. i' -• • • > .'•• :. ч . -!;•• , i . . . - -, LA RENAISSANCE NATIONALE SLOVÈNE ET SES RECOURS DIRECTS A LA FRANCE DU SIÈCLE DES,LUMIÈRES ET AU SECOND JANSÉNISME *""•--'"Katja Sturm-Schnabl ' ! Nous voudrions élaborer quelques aspects de l'histoire culturelle qui ont soutenus l'affirmation de l'identité nationale et culturelle des" Slovènes. Les idées et nouveaux modèles de pensée français du siècle des lumières ont.inscité chez'les protagonistes de la renaissance nationale slovène les premières,réflexions intellectuelles conscientes au sujet du problème de l'individualité nationale. Ces protagonistes ont repris et adap- tés les modèles français. Les'représentants Slovènes du siècle des lumières ont éla- boré logiquement l'idée de la liberté individuelle et de l'autogestion de l'individu et l'ont mené à celle de lar liberté nationale et de l'autogestion de leur nation. Le but conscient était de redonner aux Slovènes une situation de sujet dans l'histoire et d'en faire une nation 'moderne.' L'es penseurs" se sont trouvé face à face a une variété spé- cifiquement autrichienne du siècle "des ̂ lumières utilisée pour les buts étatiques. De plus, elle avait été mêlée à un second Jansénisme qui avait déjà perdu ses fondements théoriques essentielles sur la clémence de Dieu. Ce que ce Jansénisme a donc pu con- tribuer au Joséphinisme était au niveau religieux l'ascétisme et la morale du Rigou- risme,'et aü'niveau politique la pensée antipapiste et anticuriale. En outre les réformes joséphiniennes'et'là surtout l'instauration d'une langue officielle dans l'empire — l'al- lemand — avaient pour conséquence une tendence structurelle de germanisation pour les petites nations, non germanophones dans l'empire autrichien. Pour atteindre leurs propres buts nationaux on'al la-a ' l 'avant guarde, laissant de côte les médiateurs au- stroallemand pour faire directement recours aux modèles français. ' • > ; ' ' . . ' \.-„ . - u . <• - . . •• •••<.. ^ '* j — ' ' J '- n .'• t~ ; t. * ' ^ Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1987 je izšel že njen 58. letnik) objavlja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši okvir sloven- ske zgodovine. CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem mariborske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor, Par­ tizanska 5. 364 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 : 3 SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7, (061)214190 in Zveza zgodovinskih društev Slovenije imata sklenjen dogovor o sode­ lovanju, po katerem lahko člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice nabavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni, ki sicer velja le za redne Matične člane. Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med njimi bo v kratkem času pošla) : ;•••";<•• K . w c r . . - r : :;.. . v . ' . ' . . .. ••• i v -.- . u , , v ••.:..:. : . x Slovenska matica 1864-^1964 (zbornik râzprav'in Člankov) J ' ' ' " * • Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1864—1964 Jože Munda: Bibliografija Slovenske matice 1964—1983 Koroški.plebiscit (zbornik razprav in člankov) tJ ì у , „ ...... v > 7 . •- ..Vasilij Melik: Volitve na Slovenskemj; > • .. ,£ '? a . ' . . Jt < • b r.~- :..' rdi Vojes lav M o l e : IZ k n j i g e s p o m i n o v -• ' • •• . ..< .: .; i .; Lavo Cermelj : Spomini ha moja^tržaška leta " ' , , ' ' : Lavo Čermelj: Med prvim in.^drugim tržaškim procesom ., ' J,- France Koblar: Moj obračun ' • ).;, j - i . ,.,..„ . , . , • , . .. T- >. ,. л Franc P e t e k - J a n k o Pleterski: Spomini koroškega politika - - - Edvard Kocbek: Peščena ura. Pisma Borisu Pahorju, 1940—1980 Primož Simoniti: Humanizem na Slovenskem .in slovenski humanisti do' ,V.t srede XVI. stoletja. , . ' V r . ' > ' " " " " V " ',."'•'7- '• Alojz Rebula: Zeleno'izgnanstvo (roman'o tržaških letih Eneja Silvija ' .• Piccolominija) • ' ' " . ' ^ ••• - ' . . ' . ' " _ '„, Andrej Capuder: Rapsodija'20 (roman o obdobju med bbèma4vojnama) ~c' Anton Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slova-- . nov Avstrije (komentiran prevod knjig iz let 1788 in 1791) , Karel Clarici: Knjiga moje mladosti (spominski opis grajskega in meščan­ skega življenja na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja) ' •• Josip Vošnjak: Spomini (uredil in opombe'napisal Vasilij Melik) '"•••' " Franc Kos: Izbrano delo (izbral, uredil in opombe napisal Bogo Grafen- auer) Ivan Hribar: Moji spomini II. (izbral in uredil Vasilij Melik) Marjan Rožanc: Roman o knjigah (avtobiografsko delo) Boris Pahor: V labirintu (avtobiografski roman iz časa 1946—1949) Milko Kos: Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slo­ vencev (izbral, uredil in opombe napisal Bogo Grafenauer) Anton Novačan: Jeruzalem—Kairo. Spomini 1942—1945 (uredil Bruno Hartman) Peter Mohar: Med nebom in peklom. Pričevanje iz plebiscitnega leta Bogo Grafenauer: Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj (uredil, spremno besedo in opombe napisal Janko Prunk) Irena Gantar Godina: Masaryk in masarykovstvo pri Slovencih ' ' . : Fran Suklje: Iz mojih spominov I. (izbral in uredil Vasilij Melik) Božo Ötorepec: Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem Boris Pahor: Ta ocean strašno odprt (korespondenca z E. Kocbekom) James C. Davis : Vzpon z dna. Slovenska kmečka družina v dobi strojev (o Žužkovih iz Slivnega oz. Vižovelj pri Devinu) Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših sta­ rejših slovenskih memoarnih del. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 '• 3 . 365—385 355 • •• • ' • - v . • -••• : . - v . v . i - ^ ; . ,, . G ü n t h e r S c h ö d l , , ,„ : ,-. . " • - " . < •* .-;•'. " P A U L S A M A S S A ' Î,: : ". .- '.-.. '.• ; i ; \ •'• : - r i - ' . ; . i ) . • ! " •• . • • - • ) - . . ; . . • - . . . V . v ; -:z-j--\:. BIOGRAFSKI PRISPEVEK K PREDZGODOVINI EKSTREMNEGA ;. • • . . ~ •. NACIONALIZMA V NEMČIJI IN AVSTRIJI . j ' ^ . f - v " . ' : • . • " . . . . , _ •• . 1 " ' . . . " . U i r ' '. . . : . ) : . ! - "J ••".*•'. ••''':.' Uvodna opomba "" • •[ •;. . J. . . ' . . i .w Paul Samassa (1868--1941) ni bil niti kot publicist niti kot politik "tedaj ali po sodbi kasnejših generacij toliko upoštevan, da bi sé "zdela predstavitev nje-f gove življenjske poti s a m a p o sebi razumljiva.1 Zaradi,tega je torej potrebna kratka utemeljitev.' H • " • ' „ ' , „ ' ' ' '•'••• .""'.'"" : -Izredni profesor zoologije.v Heidelbergu, dr. phil . in dr.med. Paul Samassa je izhajal iz stare ljubljanske nemške patricijske družine: Leta 1897 je prekinil svojo akademsko pot, in' se posvetil izključno delovanju v nemškonacionalnih, vsenemških organizacijah nemškega cesarstva in^Avstro-Ogrske. Bil je ena naj­ pomembnejših osebnosti Vsenemške zveze i (Alldeutscher ,Verband, ADV). Iz 7 redno aktivno, j e sodeloval v številnih glasilih po vsem nemškogovorečem pro­ storu in najkasneje leta 1911 napredoval v enega najvplivnejših zakulisnih sve­ tovalcev oziroma posrednikov v nemškonacionalnovsenemškem strankarskem in društvenem življenju srednje Evrope. Njegovo zanimanje je veljalo predvsem problematiki državne reforme AystroTOgrske, politični organizaciji Nemcev v tujini in ;kolonialnopolitičnimavprašanjem. Proti koncu leta 1918 se je umaknil iz političnega življenja. -,-• . Samassa je eden številnih pionirjev,skrajnega (ekstremnega) nacionalizma, ki stopa kot element neposredne predzgodovine prve svetovne vojne in geneze nacionalsocializma ob novih diskusijah o cesarstvu v novo luč. Zato je zanimiv vsaj z vidika dogodkovne zgodovine, razen tega pa predstavlja rekonstrukcija njegove politične publicistične dejavnosti tudi poskus, prispevati k fenomenolo­ giji nemškega nacionalizma. . ' '•••"' ; •..-..• , : ' . . . '" ' '" V' i- : '" • " ' . " ' . ' "'" • Paul Samassa se je rodil leta 1868 v Ljubljani^ v družini ulivalcev zvonov, ki je bila-tedaj znana daleč preko mejâ Kranjske. Samassi so pripadali ljub­ ljanskemu nemškemu patriciatu, ki-ga slovenska-večina kljub, vsem političnim spremembam gospodarsko in družbeno do zloma monarhije ni mogla popol­ noma izriniti-iz prednostnega položaja. Rod-je okrog leta 1725 prišel v Ljub­ ljano iz kraja: Forni-Avoltri na Beneškem, pod Karnskimi alpami. V sedem­ desetih letih 19. stoletja je delavnica .prerasla v tovarno, iz livarne zvonov-je nastala tovarna kovinskih-proizvodov; do največjega razcveta' pa jo je v za­ četku devetdesetih let pripeljal Pavlov brat Max, ki je začel za avstrijsko vojno mornarico izdelovati ladijske armature. Oče Albert je bil v sedemdesetih letih član ljubljanskega občinskega svetaj ki je bil v tistem času še nemški.- ... - > 1 Osnovni vir tega dela je — poleg posameznih' dokumentov iz oddelkov Haus-, Hof- und Staatsarchiv, kot tudi Kriegsârchiv avstrijskega državnega arhiva na Dunaju, iz Bundesarchlva v Koblenzu, iz Politisches Archiv des Auswärtigen Amtes v Bonnu — v prvi vrsti zapuščina Sa- masse in Plchla, ki jo hranijo v Allgemeines Verwaltungsarchiv avstrijskega državnega arhiva (AVA) na Dunaju, in zapuščina Steinackerja, ki, jo hrani Südost-Institut München. Samassova zapuščina vsebuje skoraj izključno gradivo o njegovi politlčno-publicističnl dejavnosti do leta 1918. Ni pa skoraj nobene korespondence, podatkov glede njegovega privatnega življenja, dru­ žine in življenja v obdobju 1918—1941. 2 Podatki po: AVA, zapuščina Samassa: P. Samassa: Politische Errinerungen. 1941. Temu tekstu je treba dati prednost pred različnimi drugimi predstavitvami njegove življenjske poti — npr. glede zaključka njegove dejavnosti visokošolskega profesorja: 1897 ali 1898 (Alldeutsche Blätter, 1920, 24. Ì./25). " ' ! •' • 3 6 g G. SCHODL: PAUL SAMASSA;. Paul je v svojih mladih letih doživel politični vzpon Slovencev: njihov kul­ turni in politični dvig, slovenizacijo občinskega sveta in deželnega zbora. V Gradcu, kjer je v letih 1884—1886 končal srednjo šolo in nato začel kot član nemške kranjske počitniške- zveze' »Carnióla« študirati medicino in naravo­ slovje, je prišel v stik z nemškonacionalnim gibanjem okoli viteza Georga Schö- nererja, ki je prav v teh letih'stremelo, k svojemu prvemu višku. Ko je bil na univerzah v Würzburgu (poletni semester 1888) in Münchnu (poletni semester 1889), 'je' dobil vtis, da s*o-študentje; v'Nemčiji "politično manj aktivni kot nem- ško-avstrijski. Sedlasti::mu ni'ugajalo''iijinovo nezâriimanj'e'za politično usodo Nemcev v podonavski monarhiji, kjer je parlamentarna prevlada nemških libe­ ralcev propadla in se je v Taaffejevem-obdobju uveljavila Slovanom naklo­ njena, od klerikalizma vplivana, torej v celoti konservativna vladna smer,(tako je presojal Samassa). Vzrok za'nacionalhopolitično nerazumevanje svojih štu­ dentskih kolegov je med drugim videl tudi v njihovem etatističnem gledanju. Zimski "semester-1889/90 je preživel na Dunaju, icjer je videl študentovsko re­ akcijo na »justični umor« Schönererja. Ponovno je šel v München, kjer je'še leta"1890'pròmbviral iz medicine, leta 1891 pâ iz zoologije. Zatem je odšel na univerzo v Heidelbergu. Tu še je leta 1893 habilitirah za zoologijo. V naslednjih letih, ko je bil izredni profesor v Heidelbergu, še ni politično udejstvovâl. Resnični preobrat v njegovo življehje"jef prineslo leto 1897 ; iz zdravstvenih razlogov je opustiFprofesuro. Verjetno'je bil finančno neodvisen. Seznanil se je z Georgom Hirthom, solastnikom nacionalno liberalno usmerjenega časnika »Münchner Neueste Nachrichten« in izdajateljem časopisa »Jugend«.' Na nje­ govo pobudo je začel pisati časopisne'članke-'o političnem položaju v Avstriji, kjer se je prav v tem času nasprotje med vlado in nemškim prebivalstvom za­ radi Badenijeve krize dramatično zaostrilo*. Njegova dejavnost pri Münchner Neueste Nächrichten, kjer je 1. 4. 1899 prevzel mesto glavnega urednika,'se je sicer končala že v začetku decembra istega leta. Njegovo poročanje o Avstriji, ki je sledilo schöner j anskemu linškemu'programu,'je po mnenju lastnika^ vse­ bovalo preveliko finančno tveganje. Toda za Samasso samega je bilo-odločilno, dà jè našel novo delovno področje — politično publicistiko. Polagoma je zaslovel kot odličen poznavalec zlasti avstro-ogrskih razmer. Pri tem mu je koristilo sodelovanje v nekaterih obrambnih društvih, .v berlin­ skem Deutscher Schulverein (DSV, po letu 1909 Verein für das Deutschtum im Ausland : VDA), verjetno tudi v močno schönerjansko obarvanem obrambnem društvu »Südmark«, ki mu je preskrbovalo informacije in zveze. Ze kmalu, opazno več pa od približno leta 1907, so številna ugledna glasila vsega nemško- govorečega področja in Nemcev v tujini objavljala njegove članke. Priljubljene teme: Nemci v Avstro-Ogrski, njihovi spori z državo, zlasti od jezikovne ozi­ roma narodnostne politike ministrskega predsednika-grof a Kazimir j a Badenija (1895 1897) in njegovega ogrskega kolege barona Dezsôja Bânffyja (1895— 1899); njihova organiziranost v strankah in obrambnih društvih; vloga Nem­ cev, če bi krona poskušala bistveno preoblikovati dualistični sistem; nemško- slovanske napetosti v donavski monarhiji kot izraz rasno pogojenega nasprotja med Germani in Slovani; možnosti nemške kolonialne politike, zlasti v Afriki; izpopolnitev Bismarckove malonemške nacionalne države v narodno skupnost (Volksgemeinschaft) Nemcev v srednji Evropi; celotni zunanjepolitični položaj centralnih sil. Seveda se ne da natančno ugotoviti, kakšen je bil v tistem času dejanski učinek takšnih ustvarjalcev javnega mnenja kot je bil Samassa. Pri­ bližno predstavo o intenzivnosti in regionalnem dosegu njegovega novinarskega vpliva na oblikovanje političnega mnenja predvsem nacionalnoliberalno/nem- škonacionalno usmerjenih srednjih slojev lahko nudi že samo naštevanje čas­ nikov, ki so pogosteje objavljali njegove uvodnike ali serije člankov: Tägliche Rundschau (Berlin), Deutsche Zeitung (Berlin), Der Tag (Berlin), Rheinisch- Westfälische Zeitung (Essen), Hamburger Nachrichten, Weser-Zeitung (Bre- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 367 men), Münchner Neueste Nachrichten, Berliner Neueste Nachrichten, Schlësi- sChe Zeitung (Breslau), 'Pommersche Tagespost (Stettin); Wiener "Deutsches Tagblatt, Ostdeutsche Rundschau (Dunaj), Grazer Tagblatt; Düna-Zeiturig (Riga); Windhuker Nachrichten, Usambara-Post; Südungarischer Generalanzei­ ger (Vršac), Züricher ,Post (psevdonim: W. Forni), časopisov Grenzboten, Loh­ meyers Deutsche/Monatsschrift, Deutsche Erde, Dasi nationale Deutschland, Kyffhäuser, iDas deutsche .Volk, Gegenwart, Grafs Finanz-Chronik, Deutscher Kurier, Heimat und Welt, Deutscher Frühling, Nord-Süd, Der Panther, Natio­ naldemokrat, Kolonialpolitische Abhandlungen, Koloniale Rundschau, Deutsche soziale Rundschau (Dunaj) in drugih.. Na tem mestu velja omeniti.tudi njegovi knjigi o kolonialni politiki (Das'neue Südafrika 1905, Die Besiedelung Deutscht Ostafrikas 1908), ki ju je objavil po svojih potovanjih v Afriko'v letih 1904 in 1908. Večjega odmeva je, bila-deležna knjiga Der .Völkerstreit im Habsburger­ staat, v kateri je leta.1910 zavzel stališče do razprave o boju med,narodi in 0;državiii reformi v s t a r i Avstriji. Da/bi zagotovil odmevnost svojih stališč, je leta 1911 začel na Dunaju izdajati bilten Nachrichten : aus Österreich-Ungarn; namenjen,predvsem,časopisom v.Nemčiji; prav tako je izdajal v letih 1913/14 tednik Deutsch-Österreich. Te dejavnosti pa so bile tako glede obsega kot glede važnosti,, ki jim jo J e pripisoval Samassa sam, le. drugotnega pomena napram drugemu področju njegove, novinarske inprakučno politične dejavnosti — so^ delovanju v Vsenemški zvezi (ADV).3 . ' l, • Po Jočitvi.od Münchner Neueste Nachrichten konec leta 1899 jè Samassa s posredovanjem münchenskega založnika F. L. Lehmanna prevzel vodstvo All- deutsche-Blätter, časopisa, ki ga j è izdajala ADV; kot odgovorni urednik v letih 1900—1908 je zèlo hitro dobil vpliv ha oblikovanje celotne politike ADV.4 To je veljalo predvsem za stališče ADV >do""donavske'monarhije in do položaja nemških manjšin na .vzhodu. Kar 'zadeva ta ^vprašanja; ki so nekako po letu 1908 postala osrednja tema politike ADV nasploh, pa tudi v internih razpravah o kolonialni politiki in rasni teoriji, je Samassa, ki je bil do leta 1910 tudi član poslovodnega-odbora ADV, polagoma prevzel vlogo neke vrste, vodilnega ide­ ologa. Njegov glavni nasprotnik,.dr. Theodor Reismann-Grone, ki si je zaman prizadeval .odpraviti,vpliv Šamasse na predsednika Heinricha Classa (po letu 1908), ga je priznal za »naj boij. duhovito politično glavo« ADV.5 Ot Samassovem avstrijsko političnem zavzemanju bomo zaradi posebnega pomena, ki ga je imelo tako zanj kot tudi za ADV, natančneje razpravljali. Zna­ čilno za spoštovanje, ki si. ga'j e pridobil v ADV, je dejstvo, da so ga že leta 1900 poslali na pogajanja v tej zadevi: nemškemu kanclerju Bülowu je,predlagal »tiho sodelovanje« med vlado in ADV v prid Nemcev v tujini;6 hoteli so.prek uradnih.mest.finančno podpirati obstoj nemških manjšin v tujini, ne da bi'se bilo treba nemški vladi izpostavljati. Bülow, ki se je Samassi že pri nekem raz­ govoru približno konec marca 1899 zdel »poosebljena.hinavščina«,7' je na pred­ log reagiral le z »nekaj maziljenimi frazami in nerodnimi komplimenti«.8 Malo bolj uspešna so bila Samassova prizadevanja v začetku leta 1900 za izmenjavo mnenj z nemškoavstrijskimi politiki (tudi izven' Schonererjeve. skupine) o ca­ rinski zvezi med Nemčijo in Avstrijo.9 Obe akciji je treba gledati, v povezavi z dejstvom, da je ADV, na katero nezanimanje nemške vlade ni napravilo no- 3 O tem izčrpno : G. Senödl : Alldeutscher verband und deutsche Minderheitenpolitik In Un­ garn 1890—1914; Bern, Frankfürt 1978. • 4 Kratka prekinitev leta 1904 zaradi prvega potovanja v, Afriko. 5 Bundesarchiv (BA) Koblenz, zapuščina Bauer, št. 11, zvezek 1, 1914—17: pismo'Th. Reis­ mann-Grone E. Kirdorfu, januar 1917 (prepis). ' 6 AVA, zapuščina Samassa, Erinnerungen, str. 28. ' Prav tam, str. 20. 8 Prav tam, str. 28. 8 Deutsches Zentralarchiv, Abt. Potsdam (DZA I), ADV, št. 18, list 4 : predsednik Ernst Has­ se poroča na seji poslovodnega odbora ADV dne 24. 3. 1900 o pogajanjih Samasse z nemškoav­ strijskimi politiki o carinski zvezi med Avstrijo In Nemčijo. Citat E. Hartwig : Zur Politik und Entwicklung des ADV von seiner Gründung bis zum Beginn des ersten Weltkrieges 1891—1914. Disertacija Jena 1966, str. 106. 3ß8 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA benega vtisa,'v-tem času odločilno povečala svoje sodelovanje z »obrambnimi društvi«, in- podobnimi. skupinami Nemcev v obeh polovicah donavske monar­ hije.: •-•• •_ >:. M v • . . ,'- • • • . . • • • 'Sàmassòv posel je bilo-zlasti »hemškonacionalno delo za zaščito« okoli dvo- milijonske nemške manjšine v Translitvâhiji. Informativno potovanje, ki ga je po" naročilu vodstva ADV opravil julija 1901 po Sedmograškem in Banatu, je odločilno vplivalo na skle'p o nadaljnjem postopanju: odslej so bili za ADV glavni tako imenovani »Švabi« na južnem Ogrskem, ki so nedvomno predstav­ ljali večino nemškega'prebivalstva na Ogrskem, in ne Saši na Sedmograškem, ki so bili dotlej, med drugim zaradi cerkvenih povezav, v središču interesov iz Nemčije.10 Takšno odločitev so sprejeli na osnovi Samassovega stališča, da se Sàsi gospodarsko ne bodo mogli trajno'obdržati zaradi vse večjega pritiska rtv munské večine ha' Sedmograškem in da so zlasti politično šli v svoji pripravlje­ nosti dO sklepanja kompromisov z madžarskim državnim narodom že predaleč. Bistveno boljši vtis so nanj napravili Svabi, zlasti v Banatu. Prepričan je'bil, da'se: bodo "nekako pet minut pred dvanajsto', neposredno pred popolnim, uspe­ hom načrtne državne asimilacijske politike vendarle spomnili na svoje* politične pravice oziroma narodne dolžnosti. Na to naj bi kazalo očitno naraščanje nji­ hovega nezadovoljstva z »madžarizacijo« občinskega življenja in šolstva", pa tudi vedno večja skrb zaradi prihajajočih nevarnosti za njihov materialni po­ ložaj. Za razliko od Sasov naj bi ohranili »kmečki instinkt«.11 To naj bi doka­ zovalo tudi dejstvo, da so neprenehoma,povečevali svoj a. posestva na škodo slo- vansko-romunsko-madžarske okolice: »In neodvisno od volje vlade potekajo preseljevanja narodov v državi po gospodarskih zakonih, po številu rojstev, in življenjski-moči ras. Tako Romuni na Sedmograškem pridobivajo na zemlji, tako bo . . . Banat germaniziran.«12 Tu naj bi šlo za »pravi primer nemškega kmetstva«,13 katerega gospodarsko vitalnost in polagoma oživljajočo politično zavest bi veljalo nacionalno politično aktivirati: Težo Samassovih političnih predlogov glede Ogrske, dane vodstvu ADV, so podkrepile prejšnje in kasnejše pobude z nemško-ogrske strani. Poleg opozicij­ ske skupine dokaj nemškonacionalno naravnanih »zelenih«14 med Saši, z nekda­ njim poslancem iz Brašova (Kronstadta) Lutzem Korodijém,15 ki je leta 1903 iz Ogrske emigriral v Berlin in je od leta 1904/05 v vodstvu ADV polagoma postal referent za Ogrsko poleg Samasse, je bil v tem pogledu pomemben Edmund Steinacker,16 ki je bil dejanska vodilna sila 30. 12. 1906 v Vršcu ustanovljene Ungarländisch-Deutsche Volkspartei (UDVP)17 in hkrati osebni zaupnik pred­ sednika ADV Heinricha Classa.18 Samassa oziroma od približno 1908/10 Class sam in Steinacker oziroma od približno 1910. leta tudi njegov mlajši sodelavec Rudolf Brandsch, poslanec iz Hermanristadta (Sibiu),19 so predstavljali zvezo med vodstvom ADV v Berlinu/Mainzu in nemškim nacionalnim gibanjem (UDVP) na južnem Ogrskem. «-' •-• '> 1 0 Schödl, Alldeutscher Verband, str. 91—95. Alldeutsche Blätter (AB) 1901, 28. 9./436 ss.; 12. 10./455SS.; 21. 11./S13 ss. Samassa, Erinnerungen, str. 32—38. 1 1 A B 1906/456. • •• 1 2 A B 1901/464. 1 3 A B 1901/514 s. ' 1 4 O »zelenih« glej G. Schödl: Rudolf Branđsch und die »südostdeutsche« Minderheitenpoli­ tik, Südostdeutsches Archiv XIX/XX (1976/77), Str. 121—143, tu 135. 1 5 O Korodiju: U.M. Schwob: Lutz Korodi, v : Biographisches Lexikon zur Geschichte Süd­ osteuropas. Hgg. v. M. Bernath und F. v. Schroeder. Zvezek 2. München 1976, Str. 480 ss. in Schödl, Alldeutscher Verband, 98. 18 O Steinackerju: slej,ko prej informativne Lebenserrinerungen, München 1937. Schödl, All­ deutscher Verband, med drugim 135—138, 147—156, 177—180, 186. 17 Poleg starejše literature sedaj prvič z upoštevanjem zapuščine Edmunda Steinackerja v Südost-Institut München I. Senz: Die nationale Bewegung der ungarländlschen Deutschen vor dem ersten Weltkrieg, München 1977. Schödl, Alldeutscher Verband, passim. 18 H. Class : Wider den Strom, Leipzig 1932, str. 168. Steinacker, Lebenserrinerungen, str. 237. " O Brandschu med drugim K. Kessler : Rudolf Brandsch, München 1969 (kar zadeva čas pred 1918, temelji na nezadostnih virih) ; A. Bäumann: Deutsche in Südosteuropa — Sachsenbi­ schof und volkstumspolitiker: Friedrich Teutsch und Rudolf Brandsch, v : Leben und Leistung, zvezek П, Heidelberg 1967, str. 118—172 in Schödl, Branđsch, passim, .i , . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 369 Steinacker in.Samassa,, ki je od pomladi 1911 kòt Clàssov pooblaščenec.za podonavsko monarhijo-stanoval v Klosterneuburgu pri Dunaju,20 sta*se kot po­ sredovalca ukvarjala predvsem z dvema skupinama problemov. Prva: občasno je grozila nevarnost, da bo zavzetost ADV ohromela, saj je bila odvisna od ne­ prestanih notranjih.razpravljanj o prednosti prekomorske.alb celinske usine1 ritve nemške zunanje politike. Druga: mnenja glede planiranja in finančne realizacije nekaterih akcij so se zelo razlikovala. Tako je npr. junija 1904,med Samasso in voditeljem nemškonacionalnega gibanja na južnem Ogrskem, advo­ katom dr.-Ludwigom Kremlingom21 iz Bele Crkve, prišlo do ostrega.spora glede nadaljnjega financiranja časopisa, nepogrešljivega za agitacijo na podeželju,,ki pa je imel po Samassovem mnenju to usodno slabost, da je neprestano potre­ boval vsenemške subvencije. V zvezi s tem je Kremling.na Samasso naslovil »vprašanje«: ah\ torej v Berlinu nismo več »vrnodi«?2 2 Ne da se ugotoviti, ali je pri nekaterih pomembnih podvigih, kot pri ustanovitvi UDVP, konec leta; 1906 in Nemško-ogrskega kulturnega sveta .(Deutsch-Ungarischer Kulturrat) 1 1 . 2. 1911 Samassa »vodil« ali »podpiral« delo.23 , , * -i , Kakšen .pomen, je imel Samassa po mnenju južnoogrske vodilne skupine UD VP, kaže vrsta, vprašanj, v zvezi s finančno podporo stranki, ki so jih naslav­ ljali direktno na, Samasso ali pa na Steinacker ja s prošnjo, naj jih posreduje Samassi, pri čemer so se sklicevali na Samassove obljube, ki jim jih je dal ob svojih številnih obiskih na južneir^ Ogrskem.,Kot primer naj omenimo le več tovrstnih' vprašanj Reinholda Heégna, ki so ga,v Vršcu postavili za kandidata na volitvah v ogrski .sabor leta 1910. Heegn je 27. 4. 1909 Samasso spomnil na dogovor, da bo ADV podprl časopis Südungarischer Generalanzeiger, ki je bil pomemben za njegovo volilno kampanjo; 24. 2. 1910 je, prosil Steinackerja, naj Samassi priporoči njegovo,prošnjo za podporo; 5. 11. pa je.predsednik ADV dal Steinackerju in Bràndschu pismena negativna odgovora, pri tem pa je opozoril na izmenjavo mnenj, s Samasso.25 Class in Samassa sta bila verjetno pod vtisom naraščajoče kritike sedmograško-saških (W. Melzer, R. Schuller, E. Neugeboren), nemšk'o-čeških, (R. Pacher) in schöner j anskih nasprotnikov podpiranja UD VP, pa tudi nasprotnika podonavske monarhije Reismann-Groneja, ki se je v tistem času še lahko imel za kandidata porenske težke industrije (Emila Kirdorfa, pa tudi Alfreda Hugenberga) za predsednika ADV.26 Cilj vsega tega je bil, da fi­ nančnih sredstev zveze ne bi ylagali na Ogrskem v prid avstrijske krone proti Budimpešti, temveč v Avstriji v prid nemške narodne skupnosti proti Cehom in Slovencem. Zaradi obotavljanja dotedanjega vsenemškega financerja je Heegn 9. 9. 1912 v pismu Steinackerju27 izbruhnil: »Ce bo šlo tako naprej (ne­ prestane denarne skrbi), potem bomo nehali s politiko.. '. Sem žrtev zadnje vo­ lilne kampanje . . . Spravili so me v trojni volilni boj, ki je stal 20.000 kron . . . Ce ne bo plačanih 8000 kron in materialni položaj časopisa tudi v prihodnje ne bo zagotovljen, se lahko gospodje kar sami gredo politiko.« Da so »gospodje« potem vendarle plačali,28 je bilo povezano tudi z dejstvom, da so imeli sedaj v berlinskem uradu ža* zunanje zadeve več razumevanja za vsenemški predlog 2 0 Sudost-Institut, zapuščina Steinacker: pismo Class Steinackerju, 24. 1. 11 o prihodnjih na­ logah Samasse na Dunaju. O tem,tu tudi korespondenca med Samasso in Steinackerjem v letih 1901—1908. , •• , D 2 1 O Kremlingu: Fr. Wertheimer : Von deutschen Parteien und Parteiführern im Ausland, Berlin 1927, str. 160; koledar »Der schwäbische Hausfreund« za leto 1912, Temesvâr 1911, str. 44; Schödl, Alldeutscher Verband, str. 316. 2 2 Südost-Institut, zapuščina Steinacker; pismo Kremling Samassi, 14. 6. 1904; 2 3 O ustanovitvi Deutschungarischer Kulturrat med drugim Senz, Nationale Bewegung, str. 212—219. piščevi napotki na »donavsko-švabsko« predzgodovino ustanovitve kulturnega sveta po našem mnenju niso dovolj prepričljivi za tezo o majhnem vplivu Samasse/ADV/E. Kirđorfa na to organizacijo. ;0 celotni problematiki odnosov nemškega gibanja na Ogrskem do ADV tudi Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti poglavje V in str. 193. 2 4 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: korespondenca Heegn — Steinacker. 2 5 Prav tam, korespondenca Steinacker — Class. 2 8 O tem Schödl, Alldeutscher Verband, str. 167—174. 2 7 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: korespondenca Heegn — Steinacker. 2 8 Tudi tu nismo mogli ugotoviti natančnih zneskov. O tem v zapuščini Steinacker pisma Classa Steinackerju z dne 25. 7., 12. 10., 5. 11. 1910, 23. 10., 18. 12. 1913 in pismi Steinackerja Classu dne 2. 1. (ali 6.) 1910 in 18. 5. 1914. 370 G - SCHODL: PAUL SAMASSA tihe delitve dela kot leta 1900. ob prvem Samassovem razgovoru s kanclerjem Bülowom.29 Državnemu sekretar jü . Alf redu von Kiderlen-Wächter j u se je zdel propagandni potencial ADV dovolj uporaben, da je konec avgusta 1910 s Hèin- richom Classom sklenil »za kulisami dogovor, navzven pa seveda nepriznano delitev dela«; do julija 1911 je ADV iz dispozicijskega fonda Urada za "zunanje zadeve »-večkrat dobil ne nepomembne zneske«, med drugim za namene v jugo­ vzhodni Evropi. ;Pri tem je Sämassa, ki je večkrat imel razgovore s Kiderlenom in njegovim državnim ; podsekretarjem Arthurjeni Zimmermarinom, za svoje lastne tiskovne dejavnosti na področju donavske monarhije vsaj do aprila 1913 prejemal finančno podporo Urada za zunanje zadeve. * ' . ..; Sodelovanje vsenëmcev in še posebej Samasse'pri nemško-ogrskem gibanju je imelo pomen, ki se'ga ne da natančno dognati.30 Razpoložljivi viri so preveč pomanjkljivi. Blizu pa je ugotovitev, da je bilo vsenemško sodelovanje za ob­ stoj UD VP nujno potrebno, ni-pa determiniralo njegove politične usmeritve. Ogrska politična dejavnost Samasse, je dobila svoj pomen šele v luči celot-' nega stališča ADV do podonavske monarhije. Predvsem od začetka leta 1911 se je posvetil zlasti nalogi, da je kot Classov pooblaščenec snubil za avstro-ogrske načrte ADV pri nemško-avstrijskih strankah, vplivnih publicistih in politikih, ki so imeli tesnejše stike z bodočim vladarjem Avstro-Ogrske, nadvojvodo Fran­ cem Ferdinandom.31 Bila je zasluga Samasse, ki je od septembra 1902 nanj vplival avstrijski po­ litik in industrialec Alexander von Reez,32 da se je ÀDV kljub precejšnjim po- mislekom predsednika Hasseja in v začetku tudi Classa y čašu približno med konec Badenijeve krize in bosansko aneksijsko krizo, oddaljila od Schönerer j a in njegovega linškeg'a programa.33 Ko se je kriza države proti koncu 90-tih let končala brez pričakovanega zloma monarhije, namesto tega pa je schönerjansko gibanje izgubilo na pomenu, ko je poleg tega donavska monarhija kot zaveznica nemškega cesarstva postajala vse pomembnejša^so v ADV polagoma ugotav-^ ljali, da razpad habsburške" države ni nujen predpogoj za dosego srednjeevrop­ ske politične izpopolnitve nemške nacionalne države. Se ena pomembna spod­ buda za oživitev razpravljanja o možnostih državne reforme v Avstro-Ogrski kot sredstvu za zavarovanje nemške srednje Evrope pred naraščajočo nevar­ nostjo zunanjepolitične osamitve in obkrožitve je bila tudi nastajajoča zavest nemškonacionalnih izobraženih meščanskih slojev, da je politika nemškega ce­ sarstva diletantska in da je zato potrebna »nacionalna opozicija«.34 • Vprašanje državne reforme je bil »žgoč problem«, tako je dejal Samassà, ki je »določal moje ravnanje v vseh teh letih«.35 Svoje schöner j anske začetke, svojo prejšnjo iredentistično usmeritev je premagal, vendar je bil še vedno daleč odetega, da bi se identificiral s habsburško državo.. Svoje približevanje velikoavstrijski varianti tedanjega razpravljanja o državni reformi je pojasnil V " ' 2 9 Class, Wider den Strom, str. 177—181; Samassa, Errlnerungen, str. 45; Hartwig, Alldeut­ scher Verband, str. 215: DZA I, ADV, št. 531, list 108 s.; Politisches Archiv des Auswärtigen Am­ tes Bonn (PA/AA), Deutschland 169, ADV, 4. Bd. : pismo Samasse državnemu sekretarju za zuna­ nje zadeve, 9. 6. 1912; prav tam, Deutschland 126 a, secr., Geheime Ausgaben für Preßzwecke und Maßregeln zur Beeinflussung der Auslandspresse, 4. Bd. : po zaznamku z dne 26. 4. 1913 je Sa­ massa v proračunskem letu 1913/14 prejel znesek 6000 mark. O sodelovanju med Uradom zâ zu­ nanje zadeve in ADV med drugo maroško krizo glej med drugim Fr. Fischer: Krieg der Illusio­ nen, Düsseldorf 1969, pogl. 5. 30 O tem Schödl, Alldeutscher Verband, med drugim str. 192 ss. ; 3 1 Südost-Institut, zapuščina Steinacker: pismo Class Steinackerju glede razmejitve nalog, 24. 1. 1911: »•... njegova dejavnost bo lahko posebno pomembna v tem, da bo avstrijske politike obdelal v prid nemške stvari na Ogrskem.« Tu bi veljalo upoštevati tudi pričevanje Brandscha, da je Samassa postal neke vrste gonilna sila nemško-nacionalne politike, zlasti kar zadeva UDVP. 3 2 AVA, samassova zapuščina, Peezova pisma Samassi z dne 24. 9. 1902, 13. 11. 1903: Peez pledira za to, da bi avstrijske Nemce za krono spet napravili »zmožne zavezništva in kasneje vladanja«. 3 3 O tem izčrpno Schödl, Alldeutscher Verband, pogl. EC in pogl. V, 4. 3 4 Npr. Samassa, Erinnerungen, str. 45 glede na Viljema П. in Kiderlena. Slednji mu je pro­ ti koncu leta 1912 v razgovoru o zunanjepolitičnem položaju dejal: »v primeru vojne se bo Ita­ lija v Lombardiji postavila à cheval, s Francijo bomo opravili v šestih tednih in potem se bo pač odločilo.« (t. j . : stališče Anglije in Rusije. G. Sch.). 3 5 Samassa, Erinnerungen, str. 42. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 371 sam: » . . .ne morda iz črno-rumenega patriotizma ali simpatije do Habsburža- nov je moral človek,priti do zaključka, da je treba Avstrijo čim bolj okrepiti za boj, ki je neogibno pred nami (veliko evropsko vojno. G. Sch.). Tudi zmaga se­ veda ne-bi rešila avstrijskega problema, (nemškemu, G. Sch.) cesarstvu pa bi pomagala pri njegovem kasnejšem reševanju.«38 • - yt ' Projekt »Velike Avstrije« je bil v Samassovih očeh seveda samo vmesna postaja v razvoju, katerega končni cilj je bila državna enotnost'vseh'Nemcev v srednji Evropi. S to perspektivo je iz dunajskega Nemškega kluba (Deutscher Klub) navezal številne stike s politiki, pa tudi s poznavalci notranjepolitičnih razmer, kot so biliiH. Friedjung, J. Redlich, E. v." Philippovich; H. Uebersberger, A. v.jPeez in M. Hainisch. Stike s schöner j anci je zavestno zanemarjal, bistveno pa j es okrepil stare stike vodstva ADV z>nemškonacionalno-nemškoliberalnimi strankami'in-obrambnimi društvi, ki so skoraj povsem izgubila svoj prvotni pomen, ko se je, nemško-avstrijska,politika po Badenijevi krizi -na podlagi bin^ kostnega programa (20. 5.' 1899). sprijaznila s status .quo.37,Prvi rezultat,sta bili konferenci v Salzburgu* 14/15. 9. 1910 in v Linzu 27. 8. 1911. Posebno tesni so postali stiki vrhov ADV z J. Sylvestrom. (ki.je po nemškonacionalnem uspehu privolitvah spomladi 1911-ikot predstavnik najmočnejše frakcije postal pred­ sednik avstrijske poslanske zbornice), pa tudi z R. Pacherjem, s H. Knirschem (od 1908), predsednikom Nemške delavske stranke (Deutsche Arbeiterpartei), z J. Titto, predsednikom~Nemškega narodnega sveta za Ceškp (Deutscher .Volksrat für Böhmen), s H.,Oberleithnerjem,: K. Beurlejem, J. Dinghof er j em, manj tesni pa z nemškima radikaloma K. H. Wolfom in A: v. Mühlwerthom.. • f - i Za-ugled,. ki si-ga-je znal Samassa ustvariti.kot stičišče te nemškonacio- nalno-vsenemške komunikacijske mreže, bi se lahko zahvalil !predvsem okoli­ ščini, da ni nastopal-toliko kot-vsenemec, ampak kot zanesljiv presojevalec in .vedno dobro.obveščen poznavalec avstro-ogrskih razmer. -Tako je npr.'Josef Redlich v svojem dnevniku zabeležil,38, da je Samassa »pameten-mož«, dobro poučen, kot političen pisec »močna3 sila, ki-bi>jo bi lotreba izkoristiti«, da ima dobre, stike z,vojnim ministrstvom (1. 11. 1911). S tem se je Redlich: dotaknil dejstva, da je Samassa7razpolagal tudi z uradnimi, zvezami, ki.so bile z vidika vodstva ADV, razumljivo .pomembne. .V prvi vrsti je šlo za to, da si je Samassa pridobil pristop do Belvedera, do vojaške pisarne prestolonaslednika. Njen vodja, krilni pobočnik (1906 — 31. 10. 1911) in desna roka Franca Ferdinanda major Alexander Brosch yón Aarenau je v enem svojih zadnjih službenih po­ ročil prestolonaslednika 29'. 10. Ì911!opozoril,39 da bi politični publicist Samassa lahko pomagal odpraviti nezaupanje, ki je bilo v nemškonacionalni stranki državnega zbora do načrtov Franca Ferdinanda za- prihodnost, še vedno živo. Podpora Nemcev pa bo potrebna, ko bo treba zlomiti pričakovani odpor Mad­ žarov proti državni reformi. Da je Franc Ferdinand upošteval ta nasvet svojega najožjega sodelavca in iskal Samassove usluge) še da dokazati. Komajda pa bi lahko navedli o teh uslugah kaj več podrobnosti. Šamassovo dejavnost za Belvedere je potrdil Broschev naslednik polkovnik dr.Carl'Bardòlff i40 »Franc Ferdinand jé zelo cenil Samasso. Meni j politično še neizkušenemu (leta 1911, G. Sch.) je bil zvest, nesebičen svetovalec«. Zveza s Sa­ masso je bila zanj »zelo dragocena«. Samassa v svojih spominih (1941) ,v zvezi z Bardolffom govori o »zelo prijetnih odnosih, ki so s e . . . ohranili do danes«.41 3 0 Prav tam, str." 47. ' 3 7 H kompleksu Badenijeve krize In nemškonacionalne politike sedaj B. Sutter: Die Badeni­ schen Sprachverordnungen. 2 zvezka, Graz, Köln 1960 In 1965; Ci. Weber: Karl Hermann Wolf (1862—1941), disertacija, Dunaj 1975; Class, Wider den Strom, str. 164 ss. 3 8 J. Redlich: politisches Tagebuch, izdal Fr. Fellner, 2 zvezka, Graz, Köln 1953/54, 1. zvezek: 19. 4. in 10. 6. 1911. *» Österreichisches Staatsarchiv, Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHSA), Wien, depot Hohen- berg, zapuščina Franca Ferdinanda; karton 11: pisanje Broscha Francu Ferdinandu, C 224, fol. 195, 29. 10. 1911. Po Samassi, Erinnerungen, str. 51, je bil Brosch zamenjan, ker si je »politično preveč drznil«.. * 4 0 C. v. Bardolff : Soldat im alten Osterreich. Jena 1938, str. 121. 4 1 K temu Samassa, Erinnerungen, str. 50—53. 372 G - SCHÖDL: PAUL SAMASSA Teh stikov Samassa^ni izkoristil samò za to, da je bil sam — pa tudi Class ! — obveščen o notranjih zadevah àvstro-ogrske politike.42 V " vlogah nâ vojaško pi- sarno se je'zavzemal tudi za zadeve nemških manjšin-zlasti na južnem Ogr- skem, v Sremu in na Južnem Tirolskem.43 On sam pa je npr. dobil naročilo vo­ jaške pisarne naj v škodo Budimpešte vpliva na njemu pristopen tisk. Poleg tega si'je, sporazumno z vojnim ministrom (1911/12: Moritz Ritter von Auff en- berg),44 ki je prav tako deloval v prid Franca Ferdinanda, prizadeval nemško- nacionalne poslance državnega zbora'pridobiti za prestolonaslednikovo politiko okrepitve vojske. Kar zadeva odnose do diplomacije, je Samassa sam.'stike z nemškim veleposlanikom ha Dunaju (1907—16 Heinrich von Tschirschky und Boegondorff) označil kot »posebej tesne«.45 Tschirschky si je prek Auffehbergâ, s "katerim sta bila prijatelja,46 in Samasse ustvaril neposredno zvezo * do Bar 7 dolffa/Franca Ferdinanda.47} Nanjo cesarjeva vojaška pisarna ni mogla vplivati. Samassa je veljal za zelo'dobro'informiranega, saj je Tschirschky 27. 4. 1913 državnemu tajniku za zunanje zadeve Gottliebu von Jagowu priporočil nek Sa- massov članek'kot možnost za informacijo o stališču Bardolff a/Franca 'Ferdi­ nanda do določenih problemov zavezništva.48 Jagow jè 10. 3. 1914 med nekim pogovorom z nekdanjim avstrijskim ministrom za trgovino Josephom M. Baern- reitherjem poskušal izvedeti, ali' ima Samassa dobre 'stike z Nemci na Ogr- skem.49 Le-ta je bil v letih 1913/14 že tako in tako subvencioniran iz tajnega tiskovnega sklada nemškega zunanjega ministrstva.50 Ko bi Franc Ferdinand zasedel prestol, je bil baje Samassa predviden za direktorja cesarske kabinetne pisarne.51 Zato je presenetljivo, da ni pripadal niti pravemu svetovalskemu kro- gu prestolonaslednika niti širšemu belvederskemu krogu.52. V'svojih spominih sam namiguje, da1-se ne bi razumel z nekaterimi vplivnimi svetovalci prestolo- naslednika v obeh kolegijih. Kritiziral je 'predvsem'naraščanje klerikalnega vpliva, ki ga je predstavljal dvorni svetnik Johann Andreas Freiherr von Eich|- hoff, na Franca Ferdinanda.53 Samàssa ni mogel iz prveroke poročati o internih zadevah obeh kolegijev: član ADV Steinacker je bil kot strokovnjak za Ogrsko član najožjega kroga svetovalcev prestolonaslednika; prek-njega (»-ker stari pri­ jatelj pred menoj ni imel nobenih skrivnosti«54) je Heinrich Class dobil vpogled v načrte bodočega monarha, ki so se v prvi vrsti sukali prav okoli madžarskega vprašanja. Medtem pa je Samassa vedno bolj postajal tarča kritike znotraj ADV v zvezi s Classovo avstro-ogrsko politiko. Neprestano prerekanje med Classom in 4 2 Senž, Nationale Bewegung, str. 227, trdi da si je Samassa prizadeval,' da bi na Belvederu »delil svoje nasvete, ne da bi nanj vplivali vsenemški interesi«; to mnenje je v jasnem nasprotju z vsebino ta čas uporabnin virov. Netočna je tudi trditev prav tam, da je Samassa spadal v belvederski krog.' Glej : Samassa, Erinnerungen, str. 50. •., . < 4 3 österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Wien (KA), vojaSka pisarna Franca Ferdi­ nanda: tu med drugim 1912/Pe 31, Pu 7; 1913/9423, 99, 56, 10122; 1914/3528. K temu tudi KA, zapu­ ščina Bardolff, B/207, št. 3: Samassovo pismo Bardolffu, Dunaj 5. 6. 1913, • s predlogom, da bi utr­ dili vpliv vojaške pisarne prestolonaslednika pri novi ureditvi hrvaških razmer, da bi Nemce v Slavoniji zavarovali pred »hrvatizacijo«. Gospodu arhivskemu svetniku dr. Petru Brouccku (KA) se zahvaljujem, da me je opozoril na zapuščino Bardolff. 4 4 M. v. Auffenberg-Komarów: Aus Österreichs Höhe und Niedergang, München 1921, str. 150—234, tu zlasti 147, 223 ss. P. Samassa: Ein Wort an Herrn Dr. Reismann-Grone, v : AB'1920; 24. 1./25—28. " ,- 4 5 Samassa, Erinnerungen, str. 50. 4 8 Auffenberg - Komarów, Höhe und Niedergang, str. 169. : - • • : 47 AB 1920, 24. 1./25— 28. ' % , ' 4 8 Große Politik XXXIV, str. 755, št. 13225: Tschirschky Jagowu o Samassovem članku »Un­ sere auswärtige Politik« v Deutsch-Österreich 1 (1913), Str. 547. 4 9 J. M. Baernreither: Fragmente eines politischen Tagebuches, Berlin 1928, str. 303. Jagow Je zastavil to vprašanje v zvezi s svojimi kritičnimi izjavami o avstro-ogrsM balkanski politiki. ™ PA/AA, Nemčija l26a,;secr., 4. zvezek; zaznamek 26. 4. 1913. 5 1 L. Korodi: Paul Samassa, Deutschtum im Ausland 24 (1941), str. 190. Korodi je najbrž z iz­ razom »zivilkanzlei« (civilna. :pisarna) imel v mislih Kabinettskanzlei (kabinetna pisarna). Ta popravek velja tudi za naše delo, Alldeutscher Verband, str. 183. ; • . , и Samassa, Erinnerungen,' str. 50 s. . • -53 Redlich, Tagebuch; 13. 5. 1914. Najbolj informativna predstavitev teh gremijev prej ko slej pri Gg; Franzu : Erzherzog Franz Ferdinand und die Pläne zur Reform der Habsburger Mo­ narchie, München 1943. O vlogi članov ADV in UDVP: Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti str. 177—182. * . . . - • • - - -i 54 Class, wider den Strom, str. 168, tu 169. - ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 373' Schöneferjem,55 ki je leta 1911 končno izstopil iz ADV, je doseglo višek v letih 1912/13. Ko je Class ob ponovnem neuspehu podonavske monarhije na Balkanu zavrnil vrnitev, k Schönererjevemu protihabsburškemu iredentizmu, ampak je še naprej proklamiral podporo" Nemčijezàzadnjega zanesljivega zaveznika Ber- lina, je schönerjanska Vsenemška zveza za' Vzhodno marko (Alldeutscher Ve- rein für die Ostmark) trdila, da vodstvo ADV ne zasleduje več vsenemških- temveč veliko-avstrijske interese.56 Opozarjali so na Samassove tesne odnose s prestolonaslednikovo vojaško pisarno in ga celo dolžili, da si pusti nagrajevati svojo »črnožolto« dejavnost iz dispozicijskega fonda avstrijske vlade. S tem so povezovali proti Classu .naperjeni očitek, da je v zadnjih letih prišlo do po- avstrijčenja vodstva ADV, pri čemer naj bi si Samassa — sam instrument Bar- dolffa/Franca Ferdinanda — pridobil odločilen vpliv na Classa. Class je združil zavrnitev teh trditev schöner j anskega revol verskega tiska z emfatično izjavo v prid Samasse. Napovedal je, da se bo še naprej strinjal z njegovimi avstrijsko- političnimi koncepti, kljub marsikateri - razliki v mnenjih glede posameznih vprašanj.57 Z namigom »na nepomembnost in posebnost znane schönerjanske klike« se je Samassa odpovedal'tožbi zaradi očitka korupcije.58 Komajda dokaz, bolj pa zanimiv indie določenega sodelovanja med vod­ stvom ADV in prestolonaslednikovo vojaško pisarno od približno leta 1912 na­ prej bi lahko bili tudi postopki v letu 1913 okoli,menjave lastništva velikega ogrskega nemškega dnevnika Budapester. Tagblatt. Ce upoštevamo, da sta Steinacker in njegov adlatus Rudolf Brandsch59 glede ogrske politike sodelovala tako s Classom/Samasso kot tudi z najožjim krogom svetovalcev prestolona­ slednika, se zdi vredno pozornosti naslednje:60 prvič: Rudolf Brandsch je leta 1913 postal solastnik tega časopisa, na katerega je vplival v smislu UD VP in narodnostne politike Belvedera;61 drugič:.že prej — 1. julija 1912 — sta prejela Bardolff/Franc Ferdinand od avstrijskega ministrskega predsednika grofa Kar­ la Stürgkha 30.000 kron, ki sobile izrecno namenjene vplivanju na Budapester Tagblatt. Ker darovalci v nobenem primeru niso hoteli biti znani, je verjetna domneva, da j e b i l ,solastnik' Brandsch njihov slamnati možic. Kolikor daleč že je v podrobnostih segalo sodelovanje Steinacker j a, Brand- scha in Samasse s Classom in z Bardolffom/Francem Ferdinandom — schöner- jancem je bilo več kot jasno,da je.Class,po svojih črnožoltih svetovalcih postal privrženec velikoavstrijske politike.62 Po njihovem mnenju se je ADV izneve- 5 5 K naslednjemu: A. G. Whiteside: The Socialism of Fools, Georg Ritter von Schönerer and Austrian Pan-Germanism, Berkeley, Los Angeles, London 1975, zlasti str. 294 ss. ; Relsmann-Gro- ne, Erdenkrieg, zlasti str. 46—99; Class, Wider den Strom, zlasti str. 47 s., 252—263, 295; Kruck, All­ deutscher Verband, str. 109—113; Schödl, Alldeutscher Verband, zlasti str. 167—174. Schönererjevo pismo Classu, 26. 10. 1911, cit.: E. Pieni: Georg Schönerer, 2. izdaja v treh delih, Oldenburg, Ber­ lin 1938. 6. zvezek, str. 361. 5 8 Alldeutsches Tagblatt (Dunaj), 1912, 7. in 10. 9., uvodnik V. Lischke; AB 1913, 22. 3./90 ss., 29. 3., 99 s., 24.' 5./167—172's stališči Classa (znak »V«) in Samasse. K temu tudi Samassa, Erin­ nerungen, str. 46 s. V Času med tem stališčem Classa in sejo predsedstva v Müncnnu 20. 4. 1913 se je Samassa v Berlinu srečal s Classom. Glej Südost-Institut, zapuščina Steinacker, pismo Sa- masse Steinackerju, 29. 4. 1913. 5 7 O tem : AB 1913, 24. 5./167—172. M Prav tam, str. 172 Samassa. 5 9 O tem: schödl, Brandsch, passim. Brandscha, od leta 1910 poslanca v ogrskem saboru, je Steinacker leta 1912 uvedel v belvedersM krog. Glej tudi Südost-Institut, zapuščina Steinacker, pisma Steinackerja Classu, 15. 1. 1911, Classa Steinackerju in Brandschu, 15. 11. 1910. 6 0 O tem R. Brandsch: Die deutsche Bewegung im Vorkriegsungarn 1907—1914 = Volk im Osten. Bukarest 1941, zvezek 6, str. 27—37, tu 35. HHSA, depot Hohenberg, zapuščina Franca Fer­ dinanda, karton 8: korespondenca Bardolff, fol. 270—273, pismo Bardolffa Francu Ferdinandu, Dunaj 1. 7. 1912: Ob razgovoru z avstrijskim ministrskim predsednikom Stürgkhom 1. 7. je dobil 30.000 kron za Budapester Tagblatt : »•...— seveda pod 1000 prisegami, pravzaprav 30.000 prise­ gami molka. O tem bo poleg Stürgkha, Heinolda (avstr. notranji minister, G. Sch.) in moje ma­ lenkosti vedela le Vaša cesarska visokost.« (prav tam, fol. 272 v.). 6 1 Ogrski ministrski predsednik grof Istvân Tisza se je 20. 3.1914 v parlamentu obrnil z ostro izjavo proti Brandschu, ko se je ta (v odkritem nasprotju do sedmograško-saške skupine po­ slancev) priznal k UDVP. O tem med drugim AB 1914/133, 174 ss. in Fr. Teutsch: Die Siebenbür­ ger Sachsen in den letzten fünfzig Jahren 1868—1919, Hermannstadt 1926, str. 181, 184. 6 2 O tem: AVA, zapuščina Pichl, karton 17: pismo dr. Josef a Ursina Schönererju z dne 30. l. 1913 in zaupna sporočila istega Schönererju 17. in 18. 12. 1912 (Ursin je bil v tem času predsed­ nik schönerjanskega društva Alldeutscher Verein für die Ostmark). V teh krogih so domnevali, da je Class vpliv Samasse, Steinackerja, Branđscha in Groelinga (zmeren schönerjanec, indu­ strijalec, predsednik »Deutscher Klub« na Dunaju) na avstrijsko politiko ADV-ja zavestno pri- 374 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA rila.svojemu cilju, »ustanovitvi od vseh strani neodvisne in vse Nemce Srednje Evrope zajemajoče enotne države na arijski osnovi.. .-H.*1 • ; Večjo težo je imela kritika, ki jo je izražalo Classovi politiki Theodor Reis- mann-Grone. Class — po mnenju Reismanna: sposoben, toda »fantast«84 — je pod vplivom Samasse in Steinackerj a,"5 pa tudi Korodija in dr. Alberta Rit- terja66 prešel na avstrijsko politično linijo, ki je pomenila kar latentno izdajo domovine,6'" kakor je š pogledom nazaj; izjavil Reismann januarja 1917 Emilu Kirdorfu, enemu vodilnih predstavnikov nemške težke industrije in dolgolet­ nemu članu ADV. Reismann je od septembra 1908 naprej poskušal Classa pre­ pričati, da bi bila spričo bližajoče se vojne proti Angliji zveza z Rusijo za Nem­ čijo brez dvoma bolj koristna kot zveza z Avstro-Ogrsko.68 Na Avstro-Ogrsko je gledal kot na »-mumijo«.69 «-Avstrijsko vprašanje« bi bilo treba na vsak načini »rešiti« s skupno nemškoHrusko intervencijo. Namesto da bi na ta način z raz­ bitjem donavske monarhije zbrali Nemce v Srednji Evropi, se je Berlin, in z njim ADV, trdno držal koncepta »nibelunške zvestobe«.7^ ADV je (po Reis- mannu) prav tako kot »ultražidovski« iii (zlasti v Avstriji) klerikalni tisk silil v vojno proti Srbiji in Rusiji in obdeloval javno mnenje v protislovanskem duhu.71 Čeprav je Reismann zlasti septembra 1913 na zvèzinem dnevu v Bres- lauu in na seji odbora v Berlinu 3. 7. 1913 dosegel nekaj odmeva, ko je opozoril na vojaško šibkost »trupla« (Avstro^-Ogrske), ki jeLpostala očitna ob balkanskih vojnah, je Class zmagal nad svojim tekmecem, ker je sarajevski atentat tudi v ADV povzročil splošno spremembo razpoloženja v prid donavske monarhije.72 Sicer je Reismann argumentiral drugače kot Schönerer, v sporu s Classom/ Samasso ni stal na tradiciji linškega programa. Oba pa sta štala ob strani, ko se je avgusta 1914 nemški narod, kar »noro vojno razpoložen« (Reismann), vdal »zmoti neumnega zmagoslavja in sprehoda v Pariz in London«. Oba, Schönerer in Reismann sta bila mnenja, da'gre v začenjajoči se vojni samo za interese habsburške dinastije, za ohranitev preživele države, ki pod zaščito dvojne zveze že desetletja vodi Nemcem sovražno notranjo politiko. »Torej vojna! — Nem­ ško imetje in nemška kri za nenemške cilje«7!3 je pisal Schönerer 27. julija 1914.' Nasprotno Class (1911) :f »1. Nemčija preozka za'naraščajoče število prebival­ stva. Vsi ostali se širijo — tudi Francija, kljub zastoju. 2. Širjenje kam? Proti vzhodu Avstrija in Slovani: širjenje tja šele v primeru, če nas Avstrija primora. 3. To bi bilo, če postane Avstrija slovanska država. 4. Pomembno sredstvo moči naše zunanje politike, da žive izven države v živi enotnosti z nami milijoni Nemcev! 5. Če se izognemo vojni, to ne bo izboljšalo našega položaja. 6. Vojna edino zdravilo za naš narod. Vpliv zunanje politike na notranjo.« Leta 1914 je Class neposredno po začetku vojne naznanil: »Radost je živeti . . . P o tej uri smo kazoval kot manjšega In da se Je med enim svojih dveh obiskov na Dunaju leta 1912 sestal tudi s prestolonaslednikom, kar je vsekakor do neke mere neverjetno. O tem tudi Alldeutsches Tag­ blatt (Dunaj), 1913, 6. 3./1. •> e S AVA, zapuščina Pieni, pismo Ursina Schönererju, 30. 1. 1913. • 4 .. 8 4 BA, zapuščina Bauer, na omenjenem mestu. e s Class, Wider den Strom, str. 295 ironično: Reismann ga je »spoznal« kot »habsburškega agenta«. Glej tudi Reismann-Grone, Erdenkrieg, str. 63. 8 8 Od približno leta 1909 do 1. 7. 1914 poslevodečl sekretar ADV. Sestavil interno spomenico o Avstro-Ogrski in pod psevdonimom K. v. Winterstetten spis Berlin—Bagdad. Neue Ziele mittel­ europäischer politik, München 1913, o katerem je bilo mnogo diskusij. O tem Fischer, Krieg der Illusionen, zlasti str. 340, 347 in 330. 07 BA, zapuščina Bauer na omenjenem mestu. • , . . . . 8 8 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 28 in 70. 8 8 BA, zapuščina Bauer na omenjenem mestu. *• • . 7 0 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 68. 7 1 Prav tam, str. 90. Reismannovl listi, Rheinisch-Westfälische Zeitung (Essen), Post (Ber­ lin) in Düsseldorfer Nachrichten so poskušali — po Reismannu — poleti 1914 dušitl splošno na­ vdušenje za vojno. 7 2 Reismann - Grone, Erdenkrieg, str. 89 z vidika leta 1919. Reismann je 20. 3. 1915 izstopil Iz ADV. O tem AB 1920, 24. 1./25—28 In Class, Wider den Strom, str. 298. O tem glej Kruck, Alldeut­ scher Verband, str. 104—113: interpretacija kljub verodostojni, etično utemeljeni obsodbi vsenem- ške celotne politike ni brez vrednotenj in prepričanj vlijemovsko-nemškonacionalne tradicije. 13 AVA, zapuščina Pichl: karton 58: Schönerer Pichlu. 74 DZA, ADV, št. 531, Ust 46: H. Class, zapisek o koncepciji ADV, poletje 1911, cit.: Hartwig, Alldeutscher Verband, str. 198. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 375 hrepeneli . . . , ker verjamemo in vemo, da bo poleg strahotno težkega prinesla tudi 'rešitev in blagoslov. Sedaj je tu, ta sveta ura !«"' • Samassbvo vedenje leta 1914 se je razlikovalo od Classovega predvsem za­ radi nadiha pesimizma pri ocenjevanju prihodnosti Avstro-Ogrske. V pogovorih z'Redlichom in Bardolffom'je kazal približno od začetka leta bistveno bolj očitno5skepso kot'dotlej, že.do načrtov veliko-avstrijske državne réforme, tudi do-Franca Ferdinanda samega.f Vznemirjalo ga je, da je prestolonaslednik spet vedno bolj zapadaF klerikalnemu vplivu. V tem je videl nevarnost, da bi sé nemškoliberalne in nemškonacionalne stranke Avstrije odvrnile od Franca-Fer- dinanda in 'mu odrekle-nujno potrebno sodelovanje pri premagovanju odpora, ki ga je bilo pričakovati s strani Budimpešte do «-Velike Avstrije«. Póleg tega mu je vztrajanje Franca Ferdinanda in' Bàrdolffà pri'ideji sporazuma z Rusijo vzbudilo skrb, da konsolidirana Velika ^Avstrija ne bo pripravljena poplačati nemškim nacionalcem njihove lojalnosti ?ž odločno obrambo pred »-slovansko nevarnostjo«. Povsem dosledno je Samassa že 28.$ avgusta 1914 poskušal zmage gotovemu in'z vojnim navdušenjem prežetemu poslovodnemu odboru ADV raz­ jasniti, da donavske'monarhije" tudi v primeru zmage centralnih' sil hi mogoče več rešiti. Zaradi te modifikacije svojih stališč pa se ni postavil na strah Schö- nererja ali Reismanna. Po Samassovem mnenju je' Schönerer preveč popustil pri nemških manjšinah in možnostih nemškega'vpliva ha (jugo)vzhodu, izven hekdanj e'Nemške'zveze ;JRèismahh pa hi spoznal neizogibnosti velikega nem- ško-slovanskega "spopada. . ' " ' ' . ' ' * Šamassova skeptična ocena možnosti preživetja donavske monarhije se je méd vojno še okrepila. Zlasti ogrski'in poljski problem sta sé mu zdela skoraj nerešljiva. V tem času jé sodeloval pri prizadevanjih več krožkov, ki so hoteli izdelati načrte za novo'politično ureditev: »pri tem se je täko želo pokazalo, kako nerešljivi so bili problemi tudi, v primeru zmagovitega izida za Avstrijo.«77 .Samassa se je udeleževal predvsem posvetovanj kroga, v katerem so bili on, H. Friedjung, M. Hainisch, H. Uebersberger, E. v. Philippovich, E. Steinacker in drugi. Delovni rezultat te skupine, najprej kot zaupen rokopis predložen od­ ločilnim mestom vi Berlinu in na Dunaju, je bil objavljen julija 1915.78 Ob voj­ nem cilju, «-zagotovitvi nacionalnega posestnega stanja Nemcev v Srednji Evro­ pi« je začrtal podobo zveze,obeh.tesneje med seboj povezanih cesarstev, ki pa bi-ohranili svojo1 suverenost. Ta zveza naj bi predstavljala jedro avtarkične Srednje Evrope,1 ki bi-z razširitvijo-v jugovzhodno Evropo in prednjo Azijo lahko, postala enakovreden svetovnopolitičen tekmec .velesilam Angliji, Zdru­ ženim državam, Rusiji in Japonski. Sodelovanje obeh osrednjih sil na zunanje­ političnem in vojaškem področju naj bi popolnila vsaj 25-letna carinska in trgo­ vinska zveza, ki naj bi polagoma prerasla v carinsko unijo. Elaborat je zahteval (tudi tu iz .popolnoma nemškonacionalne, vsenemške perspektive) ureditev prednostnega položaja za nemški del prebivalstva v Avstriji, to pa z garancijo nemščine kot državnega jezika, z zmanjšanjem poljskega vpliva na Dunaj (z avtonomizacijo Galicije ali povečanjem veljave Rusinov) in z zavračanjem fede­ ralističnih prizadevanj Cehov in Slovencev. Kàr zadeva- translitvansko polovico države, naj bi bila na podlagi leta 1867 ponovno vzpostavljena popolna enot- nost vojske in gospodarstva, zagotovljena realizacija zakona'o narodnostih iz leta 1868 in uvedba-splošne volilne pravice. ;-• ':. t • ' V tem tako imenovanem Friedjungovem programu, pa tudi v Classovi,spo- menici, ki je postala pomembna za razpravljanja ovojnih ciljih v Nemčiji, so 7 5 Classov »Waffensegen« v AB 1914, 3. 8./285. 7 8 Samassa, Erinnerungen, str. 49 In Redlich, Tagebuch, I, 13. 5. 1914. 7 7 Samassa, Erinnerungen, str. 52, 54; AB 1920, 24. 1./27. . ' < . „ , . . ~_.« 7 8 Denkschrift aus Deutsch-Österreich, Als Manuskript gedruckt, Leipzig 1915. Fischer, Griff nach der Weltmacht (posebna Izdaja 1967), str. 172, op.. 45:.V gospodarskem delu je približno ustrezala predstavam državnega kanclerja Bethmanna Hollwega o srednji Evropi; on se je tudi pobliže ukvarjal z njo. Glej Fischer, Krleg:der Illusionen, m e * drugim str. 757, 767—774. 376 G. SCHODI,: PAUL SAMASSA bile tudi Samassove zamisli.79 Na prvi seji poslovodnega odbora ADV poj za­ četku vojne, 28. avgusta 191480 je.Samassa že vplival na določitev osnovnih črt programa vojnih ciljev, ki sta ga nato formulirala Class in baron Leopold von Vietinghoff-Scheel. Ta spomenica (Denkschrift zum deutschen Kriegsziel) z dne 18. septembra 1914 je postala ena najpomembnejših osnov razpravljanj o vojnih ciljih81 v Nemčiji, v katerem so gospodarski voditelji kot A. Hugenberg, E. Kir- dorf, H. Stinnes, agrarci kot G. von Wangenheim in intelektualci kot D. Schä­ fer poskrbeli za odmevnost predstav vodstva ADV.82 Kar zadeva donavsko mo­ narhijo, se je Class v svojih vojnih ciljih zadovoljil z namigovanji.83 Tu se je videl pred oviro posebne vrste: izmenjava mnenj, ki jo je organiziral Samassa s Friedjungovim krogom, in razgovori z nadaljnjimi avstrijskimi partnerji so pokazali že v prvi polovici septembra-1914 na Dunaju, da so tu, »s pravim obe­ šenjaškim humorjem«, kakor je rekel Class," imeli skoraj samo » n e g a t i v e n vojni cilj-«: priključitev nemške Avstrije k Nemčiji.85 S tem negativno-samoiro- ničnim pridržkom razprav npr. Friedjung-Samassovega kroga o vojnih ciljih in novi političn^ ureditvi donavske monarhije so bile v zvezi težave z medsebojnim razumevanjem, ki so se pojavile med vojno. Zaradi njih ni uspel poskus Classa in Samasse, da bi programske predstave skupine okoli Fried j unga uskladila s predstavami pomembnega nemškega kroga.88 Konkretnejše rezultate je prineslo Samassovo istočasno zavzemanje za pro­ gramsko samopredstavitev nemškonacionalne politike v Avstriji. Tu je treba omeniti njegovo sodelovanje v delovni skupini, ki jo je oblikoval programski odbor nacionalno svobodnjaške stranke Nemške Avstrije (Nationalfreiheitliche Partei in Deutsch-Österreich). Čeprav je ta nemškonacionalna skupinica ostala nepomembna, pa njen neobičajno obsežni in podrobni programski osnutek iz leta 1919 zasluži pozornost: postal je podlaga »smernic nemške politike-«,87 ki so bile 5./7. septembra 1920 na salzburškem ustanovnem zboru Velikonemške ljudske stranke (Großdeutsche Volkspartei) Avstrije sprejete in objavljene kot »programska načela«. V primerjavi z nemškonacionalnimi programi predvoj­ nega časa kaže nekaj skupnega pa tudi novega. Hkrati opozarja na dejstvo nem­ škonacionalne kontinuitete in na znamenje spremembe v pogojih povojnega časa: ostala in ideološko otrdela je usmeritev k cilju, vzpostaviti popolno »na­ rodno skupnost« — zunanjepolitično s premagovanjem državne delitve nacije, notranjepolitično pa z odpravo individualizma v vseh njegovih liberalnih in so­ cialističnih različicah; nekaj novega, za razvoj v masovno gibanje izredno po­ membnega, pa predstavlja ponovno odkritje socialnoreformističnih začetkov nemškonacionalne politike 70-tih in 80-tih let minulega stoletja. Tà novi razvoj se nič več ne odraža v tu skicirani zgodovini delovanja politika Paula Samasse. 2e v začetku leta 1914, torej pred smrtjo Franca Ferdinanda, je začel spreje­ mati konec vseh upanj glede srednjeevropsko-političnega velikoavstrijskega aktiviranja nemške politike, v letih 1918/19 pa se je popolnoma poslovil od politike. 7 9 H. Class: Denkschrift zum deutschen Kriegsziel (z dne 18. 9. 1914). O tem Class, Wider den Strom, str. 318—326. M O tem izčrpno Fischer, Griff nach der Weltmacht, passim. »i pr i Fischerju, Griff nach der Weltmacht, str. 95, napačno datirano : 20. 8. Reismann - Gro- ne, Erdenkrieg, str. 99. Nasprotno Class, Wider den Strom, str. 318—324, Samasse ne imenuje iz­ recno, temveč poudarja svoj lastni delež. и Glej zlasti k peticiji gospodarskih zvez z dne 10. 3./20. 5. 1915 in k tako imenovani vlogi intelektualcev z dne 8. 7. 1915: Fischer, Griff nach der Weltmacht, str. 141—145, o »odločilnem vplivu« vsenemcev, str. 141, in Kruck, Alldeutscher Verband, str. 71—80. M Class, Wider den Strom, str. 325. м Prav tam. *• Prav tam : bodisi z zvezo centralnih sil ali z razpadom donavske monarhije. ; M Kruck, Alldeutscher Verband, str. 115. Obe skupini, ki sta se zbrali pod predsedstvom grofa Rudolfa Colloredo-Mannsfelda in člana ADV kneza Otta Salm-Horstmarja, se med drugim nista mogli zediniti glede poljskega, ukrajinskega in belgijskega vprašanja. - " AVA, zapuščina Samassa: »Politische Richtlinien. 1918«. Samassa sam je zapisal program in mu dodal posebno označena dopolnila. Program velikonemške ljudske stranke: KI. Berchtold (Hg.) : österreichische Parteiprogramme 1868—1966, München 1967, str. 432—482. O tem med drugim A. Wandruszka : Österreichs politische Struktur, v delu H. Benedikt (Hg.) : Geschichte der Repu­ blik Österreich, Wien 1954, str. 289—485, tu 384. Samassovega deleža se ne da ugotoviti, ker nje­ govi morebitni stiki z nacionalno-demokratično stranko niso nikjer dokumentirani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 , 1989 . 3 3^7 . Bil je eden številnih brezimcev', ki so dali ideje nemškonacionalno-vsenem- ško-nacionalnosocialističnemu gibanju. Prispeval je k oblikovanju njihovih iz­ raznih oblik in kot riacionalnopolitični praktik (čeprav je zaradi Sarajeva nje-̂ gova prava priložnost za politika propadla) je insceniral dejavnosti, katerih polni pomen je prišel do izraza šele med obema vojnama. To zlasti velja za nje­ govo zavzemanje za nemško manjšinsko politiko na vzhodu in jugovzhodu, za njegova prizadevanja pò združitvi razdrobljenih nemškonacionalnih skupin v vsej.'Srednji Evropi in za njegovo publicistično sodelovanje pri nacionaliziranju meščansko-liberalnega javnega mnenja. . > Po koncu 1. svetovne vojne se' je Samassa umaknil na posestvo, ki si ga je pridobil jeseni 1918 v S t". Jakobu pri Boznu.88 Začetna upanja glede novih mož­ nosti politične aktivnosti se nišo izpolnila. Kljub svoji zadržanosti je po dvaj­ setih letih še enkrat skusil agresivno realnost narodnostnega boja: 23. novem­ bra 1938 je bil izgnan iz'Italije. Julija 1939 se je preselil v Gradec, kjer je 17. avgusta 1941 umrl. ' I • .• -|. •'-. rt . , • ' " . . . . - II. .Kot kaže rekonstrukcija Samassove politične dejavnosti in razvoja politika Sàmasse, sejijegova politična praksa ni neposredno nanašala na svoje vsako­ kratne objekte. Ne glede na vsakič posebne šituacijske pogoje se je na eni stra­ ni izražala skozi celotno) povezavo političnega mišljenja, na drugi pa skozi indi­ vidualno psihične predpostavke političnega ravnanja, npr. skozi zgodnje poli­ tične vtise, ki jih je dobil v otroštvu od, nemško-slovenskega nasprotja na Kranjskem. y Preden bi lahko poskusili bolje razumeti Samassovo politično eksistenco kot celoto iz — v uvodni besedi že omenjene — interpretacijske perspektive ekstremnega nacionalizma oziroma jo proučiti kot primer le-tega, bi veljalo najprej razjasniti pojmovanje ekstremnega nacionalizma. Ne gre za to, da bi z uvedbo bolj ali manj novega in splošnoveljavno definiranega pojma direktno zavzeli stališče do teoretičnih strokovnih diskusij o nacionalizmu, temveč samo za to, da bi pobliže opisali pojem, ki ga kaže v prvem delu dognana empirična podlaga te razprave. Ustrezno temu pragmatičnemu namenu ne gre v prvi vrsti za definicijsko formulo, temveč za opis pojma. Podlaga' za opredelitev pojma je predlog definicije, ki ga je dal Karl W. Deutsch.89 2 ekstremnim nacionalizmom haj bi imeli opravka, kadar v komuni­ kacijskem sistemu vesti, sestavljene v »specifično nacionalni jezikovni ali kul­ turni kodi«, omejujejo možnosti zaznavanja resničnosti tako, da to sistem moti ali uničuje.90 Tà formula se v prid uporabnosti zelo močno posplošuje zlasti pri komparativnih, v kvantificiranje in sestavljanje modelov usmerjenih raziska­ vah. Ob upoštevanju novejše literature o nacionalizmu in nemškem cesarstvu91 jo je mogoče za namen pričujoče raziskave nemškega ekstremnega nacionalizma pred letom 1914 nekoliko spremeniti. Ekstremni nacionalizem je posebna, ne ostro razmejljiva varianta nacionalizma kot politično-integracijske ideologije velikih skupin, ki deluje v pogojih sodobne zgodovine.92 Od nacionalizma se 8 8 Samassa, Erinnerungen, str. 55—60. Med obema zadnjima desetletjema svojega življenja je napisal nekaj političnih člankov, ki so izšli pod psevdonimom, in manjša pripovedna dela, med drugim o svoji domovini, ki pa niso bila objavljena. s s Glej K. W. Deutsch: Nationalism and Social Communication, Cambridge/Mass. 19662; isti in w . J. (Eds.) Foltz : Nation-Building, New York, London 1963 ; isti : Der Nationalismus und seine Alternativen, München 1972; isti: Nationenbildung — Nationalstaat — Integration, Düsseldorf 1973. Glej tuđi Chr. von Krockow : Nationalismus als deutsches Problem, München 1970 ; Kl. Horn : Über den Zusammenhang zwischen Angst und politischer Apathie, v delu H. Marcuse (Hg.) : Aggres­ sion und Anpassung in der Industriegesellschaft, Frankfurt 19694, str. 59—79 in E. Lemberg: Na­ tionalismus, 2 zvezka, Hamburg 1964. O položaju raziskav zlasti H. Mommsen: Nationallsmus, Nationalitätenfrage, v delu: Sowjetsystem und demokratische Gesellschaft, 5. zvezek, Freiburg, Basel, Wien 1971, Sp. 623—689. 9 0 Deutsch, Nationenbildung, str. 204. 9 1 K naslednjemu bolj Izčrpno: Schödl, Alldeutscher Verband, pogl. VI. in vn/2. s 2 K temu Krockow, Nationalismus, str. 21 ss. 378 G. SCHÖDL : PAUL SAMASSA razlikuje po svoji vsebinsko-kognitivni strukturi: zaznavanje in predstavljanj e resničnosti se orientirata v naraščajoči meri po absolutno postavljeni vrednoti, Naciji in vodita h kolektivnemu identificiranju s fiktivnimi političnimi pred­ stavami. Karakterizira ga tudi posebna politično-družbena funkcija: Akcioni- zem in nadintegracija delujeta ne glede na realne eksistenčne pogoje politično- družbenega sistema. Kakšen je bil razvoj politika Samasse? Brez nadaljnjega vidna in tudi od Samašse potrjena je vloga zgodnjih vtisov otroštva v staroavstrijski Ljubljani (1868 do 1884) za Samassovo kasnejše politično ravnanje.93 Tako prav v dobi odraščanja, po izteku sedemdesetih let, doživi zlom politično-družbenega pred­ nostnega položaja tankega ljubljanskega nemškega gornjega sloja, ki mu je pri­ padal. Izguba mandata v državnem zboru, tudi večine v deželnem zboru in občinskem svetu; prireditve ob smrti Janeza Bleiweisa, »očeta slovenskega na­ roda«, kot najbolj impozantna manifestacija nove slovenske samozavesti (1881); ogrožanje materialnega obstoja družine zaradi začasnega bojkotiranja očetove firme s strani prebivalstva, naščuvanega od katoliških duhovnikov, kot je bil prepričan; napredujoča slovenizacija njegove šole, kjer daje naraščajoča slo­ venska večina med učenci in učitelji vedno več prostora slovenščini; spori med pripadniki nemških in slovenskih društev. Iz njegove Ljubljane, v katere »udobnem nemškem malomestnem življenju« se je rodil kot član patricijske družine, v teh letih nastaja drugo, slovansko mesto. Laibach je bilo njegovo mesto, Ljubljana pa ne. V letih, ko se mu razvija politična zavest, ga elemen­ tarno neustavljiva sprememba domovine, ki se mu odtujuje, sili v ,vlogo' Nem­ ca, ki živi v tujini (Auslandsdeutscher). Občuti jo kot krivico in je ne sprejme. 2e v začetku 80-tih let se oblikujejo in utrdijo nekateri elementi njegove poli­ tične zavesti, ki naj bi bili za politika Samasso kar določujoči: razdvojen odnos do sodobnosti, t. j . do industrializacije in liberalizma, ki sta mu hkrati objek­ tivna nujnost in nevarnost; slovensko okolje doživlja kot nekaj, kar ga ogroža, kot elementarno »slovansko nevarnost«, na katero ne more vplivati; obrise po­ litičnega, zanj pa hkrati tudi osebnega nasprotnika ne dobi le podoba, ki si jo je ustvaril o Slovanih, temveč tudi tista, ki si jo je ustvaril o cerkvi in državi: katoliški duhovniki in predvsem vlada, dotlej najpomembnejša opora nemške manjšine na Kranjskem, se v znamenju Taaffejeve strategije »železnega obro­ ča« zveze s Slovani; preden se zavestno priključi nemškonacionalnemu gibanju, je torej že v temeljnem položaju svoje kasnejše eksistence kot politika, v polo­ žaju »nacionalne opozicije«, kot se pojmuje ADV, njegova bodoča izbrana poli­ tična domovina.94 Politika mu ni racionalna diskusija med interesi in mnenji, temveč boj pro­ ti sovražnikom. Že kot 15-letni šolar popolnoma spontano prakticira ekstremni nacionalizem kot paranoidno-agresivno izkrivljeno srečanje z resničnostjo. Leta 1883 je bil ministrski predsednik Taaffe v Ljubljani: »Spomnim se, kako zelo sem moža sovražil; moji mladostni presoji se je zdel vzrok vsega zla.«95 V Grad­ cu in na Dunaju, kjer je kot dijak in študent bival od leta 1884, mu nemško- nacionalna alternativa ljubljanskemu manjšinskemu bivanju postane gotovost.98 Identificira se z nemškonacionalnim gibanjem, tako kot večina njegovih nem- škoavstrijskih študijskih kolegov.97 Schönerer (v njegovem znamenju je bilo nemško nacionalno gibanje še v 80-tih letih) je prvi politik, ki ga ima za neke vrste vzor, če ne upoštevamo očeta, ki je v boju s Slovenci izgubil svoj ljub­ ljanski občinski mandat. Samassova razpoloženja in dispozicije, njegove ne- 5 3 AVA: samassa, Erinnerungen, str. 1—8 in isti: Bilder aus Alt-Österreich. П: Aus dem Le­ ben einer Minderheit. 9 1 K ADV med drugim dela Krucka, Hartwiga in Schodla. 3 5 Samassa, Erinnerungen, str. 6. J „ . _ , . . J J . . _ . . 96 samassa, Erinnerungen, str. 7—14; isti, Bilder, Ш : Aus der Geschichte der deutsch natio- n a en»7 o t e l i m Pichl, Schönerer П, str. 305—378; Molisch, Deutschnationale Bewegung, str. 87—91, 106—167 ; Whiteside, Socialism of Fools, pogl. 3—5 in čudovita beletristična predstavitev pri H. v. Schullern: Jung-Österreich, 2 zvezka, München, Leipzig 1910. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 379 jasne predstave o politiki sedaj dobivajo konkretno obliko.-Njegov opozicijski odnos do Taaffejeve vlade, sploh do tedanje državne ureditve se v novem, nem- škonacionalnem okolju potrdi, postane zavesten in programsko prečiščen. Schö­ nerer napravi nanj manj vtisa s parlamentarnim nastopom in socialno kritiko; v njem vidi brezkompromisnega zagovornika primata naroda, to'se pravi: nem­ ške »narodne skupnosti«* proti vsem zahtevam države po lojalnosti. Kot glavni cilj schöner j anske politike »internalizira« zahtevo po uničenju donavske mo­ narhije in tesni povezavi nemške Avstrije s slovenskimi in češkimi predeli vred z Bismarckòvo Nemčijo. V gotovosti, da.je Bismarckova država (ki jo občuduje) sposobna »vsenem- ške«, t. j . maksimalne rešitve problema nemške nacionalne države tudi brez Habsburžanov oziroma'proti njim, prevzame najpomembnejša "načela schöner- janškega iredentizma: spremembo cislitvânske polovice.'države v bolj ali manj odločno lia Berlin obrnjeno Nemško Avstrijo, ki se loči od slovanskega .ba­ lasta' (Galicije in Bukovine, Dalmacije, Bosne in Hercegovine) in se s perso­ nalno unijo oddeli "proti madžarskemu vplivanju; ta Nemška Avstrija1 naj, na­ slonjena na Berlin, prisili svoje slovensko in češko prebivalstvò?' da sprejme nemščino kot državni jezik; Nemška Avstrija naj kot dèi ali partner Nemčije pomaga'zagotoviti jugovzhod kot nemško vplivno področje. Dva nadaljnja kon­ stitutivna elementa protiliberalno-nemškonacionalnega protestnega gibanja je Samassa pobliže spoznal šele kot študent: antisemitizem in »obrambna društva« (Schutzvereine)'. -Dejavnost le-teh, tako naseljevalni projekt schöner j anskega društva »Südmark«, ki naj bi preprečil slovenizacijo nemške mariborske eks- klave, utrjuje njegovo zaupanje v samopomoč proti sovražni koaliciji države, cerkve in Slovanov. . . . Zarezo v Samassovem življenju zaznamuje leto 1897. Prinese mu slovo od poklica, za katerega je študiral, in od univerzitetne kariere ter napravi iz njega političnega publicista. Zgodnji vtisi bivanja v ljubljanski diaspori in Schönerer- jevi nauki se spremenijo v samostojno stališče do sedanjosti. Povod je Badeni- jeva kriza, med ;katero »nacionalni opoziciji« uspe mobilizacija širokih nemško- avstrijskih plasti prebivalstva proti vladi Poljaka Badenija.98 Hkrati se upanje schönerjanske iredente v Finis Austriae za kratek čas zazdi uresničljivo. Sicer mora Samassa zelo kmalu opaziti, da iredentistično naravnano voljo po spre­ membi slabi medsebojna konkurenca strank in društev in da celo pri Schöne­ rer j evem mlajšem partnerju, v določenem smislu tudi nasledniku Karlu Her- mannu Wolfu dobiva oportunistične poteze. V teh okoliščinah postane ADV kot izraz »nacionalne opozicije« v Nemčiji najkasneje okoli leta 1900 Samassov po­ litični' dom. Središče, prav tako pa tudi najvišja norma Samassovega političnega rav­ nanja je »nacionalni interes«, ki ni pojmovan etatistično, temveč narodno: v smislu eksistenčnih potreb nemške narodne skupnosti v celoti. Samassi se zdi naravno, da hoče vsak življenja zmožen narod rasti, da ceni sebe više kot druge in da skuša druge izriniti oziroma obvladati. Zato svari pred pričakovanjem, da »prihaja do tekmovanja, do boja med narodi le v določenih obdobjih,... da na višji stopnji razvoja lahko celo sam od sebe preneha in napravi prostor do­ mnevno višjim, socialnim idealom . . . Torej, bo tudi prihodnost .nacionalistična', v tem smislu, da bo konkurenčni boj med narodi glavna vsebina zgodovine«. Na politiko, s tem pa tudi na njene institucionalno-organizacijske tvorbe, gleda samo kot na izraz te življenjske volje. Tako pojmuje državo kot »ureditev.. ., ki naravno trenje med posamezniki in socialnimi skupinami na svojem območju zmanjšuje na minimum in tako sprošča maksimum moči za dejavnost na- Ba K temu B. Sutter: Die Badenischen Spraehverordnungen, 2 zvezka, Graz, Köln 1960, 1965 in Weber, Wolf, passim. 8 9 AVA, zapuščina Samassa: isti: Volksthum und Staatstnum, v : Kyffhäuser 3 (1901), str. 1—8, tu 1. 380 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA vžveri.. v«.100 Politična storilnost naroda1 0 1 je odvisna po Samassi konec koncev od njegove »rasne vrednosti«:102 Nemci so se s svojim germanskim izvorom iz­ kazali kot »Herrenvolk —- gosposki narod«. Mešanju s sosednjimi slovanskimi narodi se je treba ; izogibati: z njihovo »-germanizacijo« bi prišlo do »občutne spremembe in tudi poslabšanja naše rase . . .«.103 Nevarnost, da bi se nemški na­ rod dal potegniti navzdol na nižjo razvojno stopnjo Poljakov, se kaže tudi v sprejemanju določenih, tisti čas modnih političnih programov. Uvedba splošne volilne pravice v Avstriji je po Samassi »orožje črednih narodov proti gospo­ skim narodom«;104 početje »prijateljev miru« naj bi bilo »orožje šibkih in ne- bojevitih narodov proti močnim. Germanski instinkt se na srečo še upira temu evangeliju rasne skvarjenosti«.105 Te in številne podobne izjave kažejo, da je treba Samasso uvrstiti v veliko skupino tistih, večinoma anonimnih ustvarjal­ cev javnega mnenja, ki so pred letom 1914 z usodnim uspehom v širši javnosti širili socialnodarwinisticno izkrivljene predstave o neizogibni veliki vojni, o »rasnem boju« kot »jekleni kopeli« nacije, kot »očiščujočem neurju«. Nemška kolonialna politika106 je Samassi sredstvo svetovne politične kon­ kurence z drugimi velesilami, potrebna, tudi če je kolonialna posest sama po sebi gospodarsko malo pomembna.107 Zavzema se za nemško naseljevanje v ko­ lonijah kot potreben prispevek k zavarovanju kolonij pred domačini in k poli­ tični vzgoji naseljenih nemških kmetov, čeprav priznava, da je v matični deželi sami premalo kmetov pripravljenih uresničiti »notranjo kolonizacijo« (ki ji tudi pritrjuje), npr. v poznanjski pokrajini. Njegov predlog za oblikovanje ko­ lonialne uprave v Nemški jugozahodni in Nemški vzhodni Afriki merijo na to, da bi nasproti dotlej domnevno »negrofilski« in enostransko komercialno usmer­ jeni liniji končno konsekventno pripoznali interese nemške »narodne skupnosti« kot merilo in vodili kolonialno politiko za Nemce in ne za domačine: nemška oblast v kolonijah temelji na »pravici močnejšega«, »zanjo je lahko merodajen le nemški interes; temu morajo koristiti podrejeni domačini«.108 Samassa nerupošteva politične pameti glede gospodarstva in prebivalstva, ne računa na mednarodno napetost kot verjetno posledico kolonialne politike, ki meri na posest vse srednje Afrike, ne na verjetne reakcije domačinov na nje­ govo naselitveno politiko. Obširno opisuje podrobnosti svoje agrarno-koloniza- cijske utopije. Predlaga, da bi naselili nemške »male koloniste«: bili bi gornji sloj prebivalstva teh kolonij; naloga domačinov bi bila, da. bi jim »odvzeli grobo fizično delo«.109 .»Gospod« bi zaposloval kot »obrambni kmet« na svoji farmi več od sebe močno 0qdvisnih družin domačinov. To načelo je pretehtaval tudi za primer, da bi bližnja vojna proti Rusiji prinesla Nemčiji velika območja na vzhodu, ki bi jih nato delno osvobodiii tamkajšnjega prebivalstva in jih na novo naselili.110 _ Kot nosilci take »gosposke naselitve« ne bi prišli v poštev obubožani nem­ ški kmetje ali proletarci — torej običajni izseljenci — temveč pripadniki sred­ njega stanu, »kulturno najdragocenejši del nemškega naroda«, ki tudi »z ra­ snega vidika predstavlja izbor«.111 Temu delu prišteva tudi malo plemstvo, ki 100 p r a v tam. 1 0 1 U s p e h e P o l j a k o v v konf l ik tu s t e d a n j o d r ž a v n o nase l jeva lno pol i t iko po jasn ju je z v iso­ k i m deležem » n e m š k e krvi« v p o l j s k e m s r e d n j e m s t a n u (prav t a m , str . 119). O » n a r o d n e m « ozad­ j u glej m e d d r u g i m R. H a m a n n i n J . H e r m a n d : S t i l k u n s t u m 1900, 3. izdaja, F r a n k f u r t 1977, zlast i s tr . 32—76, 326—342 In W. E m m e r i c h : Z u r K r i t i k d e r Volkstumsideologie, F r a n k f u r t 1971, s tr . 67—95. 1 0 2 S a m a s s a se j e Izrecno ident i f ic i ra l z r a s n o teori jo (Rassenlehre) , n p r . g lede dela O. A m ­ n i o n : D i e G e s e l l s c h a f t s o r d n u n g u n d I h r e n a t ü r l i c h e n G r u n d l a g e n , J e n a 1901 : A B 1902/110. 103 AVA, z a p u š č i n a S a m a s s a : Die s lawische G e f a h r i n d e n O s t m a r k e n , M ü n c h e n 1902, str . 110—128, str . 120. 1 0 4 AB 1906/80. 1 0 5 AB 1906/39. 1 M K t e m u S a m a s s o v i k n j i g i : D a s n e u e S ü d a f r i k a iz leta 1905 in Die Bes ied lung D e u t s c h - Osta f r ikas Iz leta 1909. K t e m u S a m a s s a m e d d r u g i m : AB 1906/86, 1909/103 In 320. 1 0 7 A B 1912Д14—117. 1 0 8 A B 1909/114. 1 0 9 A B 1912/114. no p r a v t a m , str . 115. in p r a v t a m . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 3 8 1 ima zemljo. Pri obravnavanju domačinov ne bi mogle biti merodajne liberalne ah krščanske predstave o enakopravnosti in ljubezni do bližnjega. Samassa je prepričan, »da potrebuje črnec za vse večne čase skrbništvo belca in da mu moramo naložiti, naše zakone; to pomeni isto kot gospostvo r a s e . . . Kako bodo misionarji to uskladil i . . . s krščanskim naukom, je njihova stvar«. m Nacionalni interes zahteva pritisk, meje dovoljenega pa je potegniti »precej daleč-«.113 Gre zgolj za to, dà se domačinom pri tem »ne povzroča bolečine po nepotrebnem«. Bila pa bi »mehkužna izroditev človekoljubnega čustva . . . , če bi zahtevali, naj se jim sploh ne prizadeva nobenih bolečin, kar se včasih kaže v zahtevi po od­ pravi telesnih kazni«.114 - • - - Zanikanje enakopravnosti in samoodločbe je upravičeno in nazadnje tudi v interesu domačinov. Le-ti zaradi svoje nizke »rasne vrednosti«, morda tudi zaradi svoje posebne možganske sestave niso zmožni kdaj doseči politično raz­ vojne ravni belcev in resnično samostojno izvajati pravice te vrste.115 Class je — v polnem soglasju s Saiiiasso — -ta razmišljanja jedrnato povzel v svojem otvoritvenem govoru na zvezinem dnevu ADV leta 1909: državni urad za kolo­ nije naj končno upošteva ugotovitev'rasne teorije, »da manjvrednost domači­ nov napram Evropejcem ni prehodna zaostalost, ki se jo da odpraviti z vzgojo, temveč je na rasni razliki temelječa.trajna manjvrednost«.118 Podobno'jasno kot Samassove izjave okolonialni politiki kaže njegovo sta­ lišče do prusko-nemške,politike do Poljakov, koliko lahko njegovo podobo člo­ veka, razumevanje politike in program pojmujemo kot ekstremni nacionalizem: njegove predstave o Slovanih oziroma Poljakih so izkrivljene tako kot pred­ stave o prebivalstvu Afrike. Njegova izvajanja o ciljih politike do Poljakov so utopična, kar sovražna resničnosti: Deformacija politične realnosti glede kolonij in Poljakov signifikantno presega za nacionalizem oziroma močno nacionalno zavest običajno mero: prihaja do nepopravljive orientacije ob fiktivni resnic^ nosti. Samassova brezkompromisna navodila pripravljajo pot v slepo ulico, samouničevalno trčenje malonemške nacionalne države z resničnostjo pruskega vzhoda. Tudi Samassovo koncepcijo politike do Poljakov označuje dogma, da gre za vprašanje moči. V časopisu ADV temu ustrezno pojasnjuje (na naslov pru­ ske vlade), da se da poljsko vprašanje rešiti le z ukrepi »izven ustave, ki je pri­ krojena za nemške državljane«. Zato izrecno zahteva »izjemne zakone«.117' Gre za »boje moči . . . , pri katerih je potrebno zgolj brezobzirno angažiranje nem­ ške moči in njenega utelešenja v državi«.118 S tem je spet povezano opozorilo na rasno »manjvrednost« nasprotnika. Tako svari npr. pred germanizacijo poljske manjšine v renskem industrijskem revirju: to bi lahko imelo za posledico me­ šanje s tamkajšnjim nemškim prebivalstvom, torej »poslabšanje rase enega naj­ čistejših germanskih nemških rodov«. Da Poljaki, v nasprotju z Nemci, niso noben »gosposki narod«, je pokazala tudi zgodovina, t. j . propad njihove včasih močne države.119 Pretirano pospeševanje kulture in gospodarstva (na to opo­ zarja ob stavki poljskih šolarjev leta 1906) s strani pruske države ni primerno: saj ne pomeni nič drugega kot podpiranje nasprotnika, ki je poln »fanatičnega sovraštva do Nemcev«.120 Nastajajoče poljsko nacionalnopolitično gibanje je del vseslovanskega, načrtno vodenega napadalnega gibanja proti nemškemu na­ rodu. Znanilci postopne oslabitve nemške narodne države so slovanski delavci, 112 AB 1909/103. 1 1 3 Prav tam, str. 104. 114 p r a v t a m ш Prav tam, str. 103. r e f e r e n t ? А В ° М $ ™ . Г *' 7 ' 1 9 № V S o n a n d a u u ' « e r J e Samassa nastopil kot kolonialnopoliticni 1 1 7 AB 1906/396 in 397. ш ÛB 19f6/u42- Tu je tudi Samassova bilanca pruske poljske politike (str. 117—120). "„ P r a v t a m in Samassa, Slawische Gefahr, str. 118, 120. 120 AB 1906/119. 3g2 G. SCHÖDL: PAUL. SAMASSA ki so prodrli že.na skrajni zahod in jug Nemčije.121 Svoje podrobne predloge122 povezuje. Samassa z načelno zahtevo, da mora biti konec enakopravnosti Po^ ljakov: «-Nesmiselno je narodu, ki negira obstoj države in odkrito stremi k raz­ bitju te države, dati delež pri upravi in zakonodaji...«.1 2 3 Namesto*tega naj država z izjemnimi zakoni zagotovi, da v ogroženi pruski »Vzhodni marki« zem­ lja ne bo več mogla priti v roke Poljakov; z državnim nakupom oziroma raz­ lastitvijo poljske posesti je treba preskrbeti dovolj zemlje za velikopotezno na­ selitev nemških kmetov.124 Ta »narodnopolitično« upravičena »-notranja koloni­ zacija« zlasti na Poznanjskem in v zahodni Prusiji ne služi le zavarovanju teh za Nemčijo življenjsko pomembnih območij, temveč tudi predpripravi na »čas, ko bomo proti slovanstvu spet lahko vodili agresivno politiko«.125 . • -, » Kmetijstvo Samassa visoko vrednoti kot podlago nacionalne moči: posedo­ vanje zemlje oziroma »življenjski prostor« kot odločilen dejavnik .mednarod­ nega položaja Nemčije; podeželsko prebivalstvo kot »rezervoar narodne moči«,11* ki jo slabita industrializacija in urbanizacija. Samassov naseljevalno-politični koncept je ob realnem, Samassi popolnoma znanem razvoju nemško-poljskega razmerja postal utopija: pokazal se je prav tako gospodarsko zgrešen kot na- cionalno-politično neučinkovit. Aktiviral pa je poljsko manjšino in tako šele prav vzpostavil neprenehoma poudarjeno »poljsko nevarnost«. Kljub temu kon­ cept ni bil korigiran z racionalno narodnogospodarsko računico. Nasprotno, ob sklicevanju na domnevne nacionalne eksistenčne nujnosti in nevarnosti je pri­ šlo celo do zaostritve naseljevalno-politične programatike. , . V tem oziru se zdijo predstave, ki jih je imel Samassa o problemih podo­ navske monarhije, na prvi pogled izjema med njegovimi ekstremno-nacionali- stičnimi pojmovanji. Tu je bil popolnoma pripravljen, na samokritiko in po­ membne popravke. Primerjava njegove schöner j anske zgodnje faze in veliko- avstrijske; pozne faze lahko pojasni to spremembo. Pri tem pa se pokaže, da lahko govorimo le o spremembah na površju njegove politike: temeljna pre­ pričanja in daljnoročni cilji so ostali, iracionalno-agresivna naravnanost do politike se je ohranila. Schönerijanec Samassa novembra 1898 pod vtisom Thunove vlade, ki je ve­ ljala za Slovanom naklonjeno in trojni zvezi sovražno, poudarja menjavo raz­ položenja nemškoavstrijskega prebivalstva: Taaffe, Badeni, Thun in drugi »so med Nemci popolnoma uničili avstrijsko misel, ki ne bo več oživela«.127' Thun hoče izgubo zaupanja preigrati z absolutističnim vladanjem. Zaradi tega bodo v Avstriji, o tem je Samassa prepričan, v malo letih nastale »anarhične raz­ mere«.128 To naj bi bila priložnost za Nemce: krona bo proti drugim nacional­ nostim navezana na nemško pomoč in bo zaradi tega tudi sprejela pogoje nem­ ških Avstrijcev — pogoje, »ki nemškemu narodu v Avstriji za vse čase zagotav­ ljajo prevlado«.129 To naj bi, v skladu z glavnimi zahtevami'linškega programa, pomenilo: samo personalna unija med obema polovicama države; ločitev Av­ strije od Galicije, Bukovine, Dalmacije, Bosne in Hercegovine; zakonsko jam­ stvo za nemščino kot državni jezik in zvezo z Nemčijo; carinska zveza z njo in njeno sodelovanje pri oživljanju avstrijskega gospodarstva; vse to zato,' da bi ohranili za ves nemški narod življenjsko potrebno prevlado Nemcev v Avstriji in uvedli »postopno germanizacijo« brez popolne vključitve v Nemčijo. S pod- - ш AB 1906/120, 1909/146. ' _ „ , 122 K politiki do Poljakov med drugim M. Broszat: Zweihundert Jahre deutsche Polenpoll- tik 2. izdaja, Frankfurt 1972; E.Hartwig: Der ADV und Polen, Wissenschaft Zeitschrift der Fr. ScAiller-Univ. Jena, GSR, 19 (1970), Str. 215—276. 123 A B 1902/121. 1 2 4 AB 1902/109—128, t u 124; 1906/117—120. 125 д з 1902/123. i2 8 AVA, zapuščina Samassa : Deutsches Bauerntum und deutsche Weltpolitik, uvodnik v Tägliche Rundschau, Berlin, 30. 9. 1901, Abendplatt. . „ „ , _ . , . 127 AVA, zapuščina Samassa : Die Zukunft der Deutschen Österreichs, München 1898, Str. 12 (psevdonim: Von einem Deutsch-Österreicher). i2» prav tam, str. 15. 129 prav tam. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 33$ poro Berlina bi potem nenemškemu prebivalstvu Avstrije, torej v prvi vrsti Cehom in Slovencem, »s potrebno jasnostjo dali vedeti, da je njihovih sanj o sa­ mostojnosti za vse čase konec.'..«; šlo naj bi za to, da bi oba naroda prisilili k priznanju nemške prevlade: »-morala bosta spoznati, da so politična vprašanja vprašanja moči in da ne odločajo sentimentalni oziri«.130 r.., N. e k a ko od let'1901/02 naprej pride v Samassovih spisih'jasno do izraza namen delne revizije linškega programa, kritične preskušnje schönerjanske po­ zicije. Odločno se obrne proti iredentizmu in pri tem vztraja kljub ostrim in­ ternim sporom v ADV ter se najkasneje leta 1911 bliža misli o Veliki Avstriji. S to idejo, hkrati pa tudi z vladnim programom Franca Ferdinanda, razume namero, »zlomiti madžarsko prevlado na Ogrskem in kulturne potrebe nenia- džarskih narodov Ogrske toliko zadovoljiti, da bi postali zvesta opora države in dinastije«.131 Torej je recept za sanacijo celotne habsburške države centrali­ zacija s pomočjo delne federalizacije. Tej novi varianti diskusije o državni re­ formi je seveda pritaknil nemškohacionalni smisel: šlo naj bi za to, da bi neni- škonacionalriimnin krščansko-socialnim skupinam, ki se naj bi združile, kot opori krone v celotni državi pridobili prednostni', položaj ; to novo pozicijo moči Nemcev bi bilo treba zagotoviti š tesnejšo zvezo donavske monarhije z Nemčijo; obe državi bi mogli nemškemu narodu skupno zagotoviti vplivno sfero na jugo­ vzhodu Evrope in v Prednji Aziji in politično konkurirati' svetovnim velesilam. Ce so se večini sodobnih opazovalcev zdeli (in takšna presoja prevladuje še danes) že »veliköavstrijski« osnutki državne reforme do neke mere iluzorni, zlasti obremenjeni s tveganjem,državljanski vojni podobnih zapletov, potem bi smela ta presoja še bolj veljati za Samassove predstave. Bile so dogmatsko, v bistvu nepopravljivo odtujene od resničnosti; tako očitno agresivno-utopične, da lahko nanje gledamo kar kot na navodilo za samouničenje donavske monar­ hije in Nemčije. Njegovi koncepti reorganizacije Srednje Evrope so prinašali prav tisto »slovansko^nevarnost« in, tisti nemško-slovanski »rasni boj«, ki je nanju neprenehoma opozarjal. Njegovi načrti Velike Avstrije so pomenili sko­ rajda gotovost neuspeha, tako z zahtevo po nemški prevladi nad narodi Srednje Evrope, kot z zahtevo po jugovzhodnoevropsko-prednjeazijskem prostoru kot smeri nemške,gospodarske dinamike. Razen tega so bila v njegov program bi­ stveno vtisnjena rasistična stališča o naravni manjvrednosti in neodpravljivem sovraštvu Slovanov do Nemcev. Ta utopija, ki je v bolj ali manj spremenjeni obliki najkasneje od let 1909/ 11 naprej dobila pomemben.odmev zlasti v srednjih slojih nemškega prebival­ stva,132 je komajda imela kakšno zvezo z dejanskim .položajem Nemcev v Sred­ nji Evropi. Kljub temu je njen vpliv vedno bolj naraščal, pa tudi odgovarjajoči pojavi pri nekaterih sosednjih narodih. Koliko je šlo pri tem za manipulacijo v interesu vladajočih elit ali za zunanjo pojavno obliko dezorientiranih ma­ sovno psihičnih energij, katerih sistem moteča dinamika se je nanašala in bila vpeljana v fiktivno resničnost — o tem, za pojasnitev ekstremnega naciona­ lizma pomembnem vprašanju se tu ne da pobliže razpravljati.133 Zlasti po no­ vejših rezultatih diskusij o nemškem,cesarstvu134 je vendarle mogoče napraviti hipotetičen predlog razlage: za vedno bolj razširjajoči se ekstremni nacionali­ zem je bolj dolžiti neke vrste kolektivno krizo identitete liberalnega meščanstva kot splošno načrtno agresivno vedenje nemške javnosti pred letom 1914. Prevedla Lidija Berden IM P r a v t a m j s t r 1 8 ; 1 9 ш Samassa, Bilder, I, str. 2. 132 K temu med drugim Fischer, Krieg der Illusionen, passim. Pred dokončno sodbo o tem so potrebne nadaljnje posebne raziskave položaja v Nemčiji in zlasti primerjava z ustreznimi pojavi pri drugih narodih. 1 3 3 Izčrpneje: Schödl, Alldeutscher verband, zlasti posi. vn/2. 134 Prav tam, pogl. VI/1. 384 G. SCHÖDL: PAUL SAMASSA - Z u s a m m e n f a s s u n g ,' PAUL SAMASSA Günter Schödl Paul- Samassa wurde im Jahre 1868 in Laibach geboren. Seine Familie gehörte zu dem deutschen .Patriziat' Laibachs, das trotz aller politischen Wandlungen doch wirtschaftlich und gesellschaftlich bis zum Ende der Monarchie von der slowenischen Mehrheit nicht, völlig aus seiner Vorrangstellung verdrängt werden konnte. Das zu jener Zeit weit über die Grenzen Krains hinaus bekannte Glockengießergeschlecht der Samassas war um 1725 aus Forni-Avoltri in Venetien nach Laibach gekommen. In den 70er Jahren des 19. Jahrhunderts gelang dem Unternehmen der Schritt vom Hand- werk zur Fabrik, von der Glockengießerei zur Metallwarenfabrik; seihen bedeutends- ten Aufschwung erlebte es seit Beginn der 90er Jahre unter Leitung von Pauls Bruder Max durch die Produktion von Schiffsarmaturen für die österreichische Kriegsmarine: Paul Samassa erlebte in seinen Jugendjahren den politischen Aufstieg der Slowenen: ihre kulturelle und politische Aktivierung, die »Slowenisierung« von Gemeinderat und Landtag. In Graz, wo er 1884 bis 1886 seine schulische Ausbildung abschloß und dann als Mitglied der deutschkrainischen Ferialverbindung »Carniola« medizinische und naturwissenschaftliche Fächer zu studieren begann, kam er mit der eben während dieser Jahre ihrem ersten Höhepunkt zustrebenden deutschnationalen Bewegung um Georg Ritter von Schönerer "in Berührung. Bei seinen Aufenthalten ah den Universi- täten Würzburg (Sommersemester 1888) und München (Sommersemester 1889) gewann er den Eindruck, die reichsdeutsche Studentenschaft sei politisch weniger aktiv als die deutschösterreichische. .. •< ^ . Das Wintersemester 1889/90 verbrachte er in Wien, wo sich ihm die studentische Erregung über den »Justizmord-« an dem fürs erste gescheiterten Schönerer mitteilte. Er wechselte erneut nach München, wo er noch 1890 in Medizin, 1891 in Zoologie pro- movierte. Danach ging er an die Universität Heidelberg. Hier habilitierte er sich 1893 im Fach Zoologie. Während der folgenden Jahre, als er in Heidelberg außerordent- licher Professor war, betätigte er sich politisch nicht. Die eigentliche Wende in seinem Leben brachte das Jahr 1897:,aus gesundheit- lichen Gründen gab Samassa, der vermutlich finanziell unabhängig. war, seine Pro- fessur auf. Er lernte Georg Hirth, den Mitbesitzer der nationalliberal ausgerichteten »Münchner Neuesten Nachrichten« und Herausgeber der Zeitschrift »Jugend«, kennen. Auf Hirths Anregung begann er, Zeitungsartikel über die politische Lage in Oster- reich zu schreiben, wo eben zu dieser Zeit der Gegensatz zwischen Regierung und deutscher Bevölkerung durch die Badenikrise eine dramatische Zuspitzung erfuhr. Zwar endete seine Tätigkeit bei den Münchner Neuesten Nachrichten schon Anfang Dezember desselben Jahres. Aber für Samassa selbst war entscheidend, daß er einen neuen Arbeitsbereich gefunden hatte, den der politischen Publizistik. Er erwarb, sich allmählich einen Ruf als ausgezeichneter Kenner besonders der österreichisch-ungari- schen Verhältnisse. Schon bald, mit deutlicher Zunahme seit ungefähr 1907 veröffent- lichten zahlreiche renommierte Presseorgane des gesamten deutschsprachigen Bereichs und der Auslandsdeutschen seine Artikel. Bevorzugte Themen: die Deutschen in Öster- reich-Ungarn, ihre Organisation durch Parteien und Schutzvereine : die Rolle der Deutschen im Falle eines Versuches der Krone, das dualistische'System einer durch- greifenden Umgestaltung zu unterziehen; die deutsch-slawischen Spannungen in der Donaumonarchie als Ausdruck eines rassisch bedingten Gegensatzes zwischen Germa- nen und Slawen; die Möglichkeiten deutscher Kolonialpolitik besonders in Afrika; die Vervollständigung von Bismarcks kleindeutschem Nationalstaat zu einer »Volksgeme-' inschaft« der Deutschen in Mitteleuropa; die außenpolitische Gesamtsituation der Mit- telmächte. , Als verantwortlicher Redakteur der Alldeutschen Blätter während der Jahre 1900—1908 gewann Samassa sehr schnell Einfluß auf die Gestaltung der Politik des Alldeutschen Verbands. Das Ansehen, das sich Samassa zu schaffen wußte, dürfte er vor allem dem Umstand zu verdanken haben, daß. er nicht in erster Linie als Alldeut- scher auftrat, sondern als urteilssicherer und stets gut informierter Kenner der öster- reichisch-ungarischen Verhältnisse. Es handelte sich dabei in erster Linie darum, daß Samassa Zugang zur Militärkanzlei des Thronfolgers erlangte. Die Reichsreformfrage war das »brennende Problem«, das sein Verhalten in all diesen Jahren bestimmte. Zwar hatte er seine schönerianischen Anfänge, seine frühere irrehdentistische Grund- haltung überwunden.* Seine Annäherung an die »groß-österreichische« Variante der damaligen Reichsreformdiskussion charakterisierte er selbst: ». . . nicht etwa aus schwarzgelbem Patriotismus oder Sympathie für die Habsburger mußte man zu der Schlußfolgerung kommen, daß es nötig sei, Österreich für den unvermeidlich bevor- stehenden Kampf möglichst stark zu machen.« ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 385 Ungefähr seit Anfang des Jahres 1914 ließ er wesentlich deutlichere Skepsis als bisher gegenüber den Plänen einer groß-österreichischen Reichsreform erkennen. Seine skeptische Einschätzung der Überlebenschancen der Donaumonarchie verstärkte sich während der Kriegsjahre. Nach dem Ende des Ersten Weltkriegs zog sich Samassa auf ein im* Herbst 1918 erworbenes Gut in St. Jakob bei Bozen zurück. Anfängliche Hoffnungen auf neue Möglichkeiten, politisch aktiv zu werden, erfüllten sich nicht Trotz seiner Zurückhal­ tung erfuhr er nach zwanzig Jahren noch einmal die aggressive Realität des Nationa­ litätenkampfes: er wurde am 23. Nov. 1938 aus Italien ausgewiesen. Im Juli 1939 über­ siedelte er nach Graz, wo er am 17. August 1941 starb. • r •'. Der hier veröffentlichte Beitrag wurde im XXI. Band des Südostdeutschen Ar­ chivs publiziert. Der phänomenologische Teil erscheint in slowenischer Sprache an einigen Stellen gekürzt: V Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije' (oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, i n t 210) lahko naročite še • nekaj letnikov predhodnika »Zgodo­ vinskega časopisa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku je objavljena vrsta razprav, ki so še danes ohranile svojo znanstveno vrednost Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še raziskovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo kom­ plet dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS). Cene so razprodaj ne in so za posamezne številke naslednje: GMDS 1/1919-20 — 6000 din GMDS 2-3/1921-22 — razprodan GMDS 4-6/1923-25 — 6000 din GMDS 7-8/1926-27 — 8000 din GMDS 9/1928 — razprodan GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 11/1930 — razprodan iJ\ GMDS 12/1931 — razprodan • GMDS 13/1932 — razprodan ' GMDS 14/1933 — razprodan GMDS 15/1934 — razprodan GMDS, 16/1935, š t 1-2 — razprodan GMDS 16/1935, š t 3-4 — razprodan GMDS 17/1936 — razprodan GMDS 18/1937, š t 1-2 — razprodan GMDS 18/1937, š t 3-4 — razprodan GMDS 19/1938, š t 1-2 — razprodan GMDS 19/1938, š t 3-4 — razprodan GMDS 20/1939 — 60.000 din GMDS 21/1940 — razprodan GMDS 22/1941, št. 1-2 — razprodan GMDS 22/1941, št. 3-4 — 8000 din GMDS 23/1942 — 18.000 din GMDS 24/1943 — 48.000 din GMDS 25-26/1944-45 — 8000 din Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 12.000 dinarjev. Člani slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust študentje pa 50-odstotni popust Za nakup kom­ pleta GMDS odobravamo poseben popust Za naročila iz tujine zaraču­ namo 60-odstotni pribitek in dejanske poštne stroške. 386 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 ;.. j ..,.-.,• . , ; , ; - / ; ; • . •;*•!•.•.::.M i - ' j •, r . O CEM S M O P I S A L I .' . . . pred štirimi desetletji? Odmev dunajskih majskih dogodkov pa kaže tisto značilnost kmečkega gibanja, na katero se je mogla opreti reakcija pri svojem delu za ločitev podložniškega gibanja od nacionalnega, -meščanskega. Kakor v času kme­ čkih uporov, je tudi še 1.1848 kmet zaupal cesarju, od njega je pričakoval • pomoči proti zemljiškim gospodom. > • . ' • • • • ' ^^(BogoGrafenàuér , Slovenski kmet v letu 1848, ZC 2-3/1948^-49, str. 33) . . . pred tremi desetletji? Se v tako težkem razdobju kot je bila jesen 1942, je izjavil IOOF v za- četku oktobra 1942: »Prav v teh dneh največjega trpljenja je slovenska partizanska vojska po toliko stoletjih združila ves slovenski narod od Spi­ lja do Trsta, od Velikovca do Kolpe v enotni volji, priboriti si po tisočih letih znova nacionalno svobodo in neodvisnost« Iste misli je poudarila tudi posebna izdaja Slovenskega poročevalca v začetku oktobra 1942: »Prvič v zgodovini je plamen upora združil vse Slovence vseh pokrajin k enemu in istemu cilju, boju za obstanek in samostojno življenje na vsem svojem ozemlju slovenske domovine...« (Metod Mikuž, Boji Komunistične partije Jugoslavije za zahodne meje (od 1941—1945), ZC 12-13/1958—59, str. 9) . . . pred, dvema desetletjema? K , * .•••. ; > . ., '••', '•* ' ; , I ' v ' ; ; / • ' . . ' • • • • • " • ' > - . . . . - ; . i Pri uveljavljanju'slovenskega jezika.v javnem življenju je bil prvi-ukrep v korist slovenskega jezika sklep goriškega deželnega odbora iz leta 1861, da uraduje s slovenskimi občinami v slovenskem jeziku/Pri tem pa je bil boj.za nadaljnje uveljavljanje dolg in le redkokdaj,uspešen. Vrsta sloven­ skih 'županstev* je še vednoruradovala neslovensko, zato je bila akcija predvsem-.slovenskega;..tiska uperjena y-.to,„da vsako županstvo uraduje v slovenskem jeziku, da dobe slovenski kraji slovenske župane in urad r nike, ki obvladajo slovenski jezik. (Branko MarušiČ, Razvoj-političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola,- ZC 123/1969, št. 3-4, str. 235) . , ù . • - ' • • . , - •. <--м.,_ v. . . : : . • . - • - . . . • • ' . • • • . . • • : . ' • - . - • ' > . « - - ' v * - " ' n f . • . , . • • ; • • . . ' • • • " • • (• ' • " . - . . . pred desetletjem? M I Leto 1848 je bilo važen mejnik v razvoju nacionalnih gibanj slovanskih narodov fy avstrijski monarhiji in v oblikovanju njihove politične zavesti. V času revolucijeso se .liberalni in demokratični politični delavcipri Slo­ vanih borili za narodne pravice, vendar jih velika večina ni mislila na to, da bi njihovi narodi obstajali izven okvirov habsburške monarhije., • (Iskra Vasiljevna Čurkina; Osnovne etape v razvoju rusko-slóvenskih odnosov v drugi polovici 19.' stoletja, ZC 33/1979, št. 3, str. 451) To in še mnogo drugega zanimivega "poiščite v starejših številkah ZC, M jih dobite na upravï ZČ! ' . , ' , " , ' , . ,. .• • i • . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1983 '. 3 • 387—ЗИ " •.•••' 1 t. 337 '•>'' . . J o ž e P i r j e v e c j ITALIJANSKA POLITIKA DO NASTAJAJOČE JUGOSLAVIJE 1 ! 'i Referat na 24. zborovanju slovenskih zgo- . -j ,.;, , dovinarjev na Ptuju 28.-9. 1988: . v Na začetku 20. stoletja je Italija sicer začela misliti na možnost gospodar­ skega prodiranja v balkanski prostor, pri tem pa je vodila nadvse previdno zu­ nanjo'politiko,? ki jo je pogojevalo prepričanje, da je najbolje, če'se ria sosed­ njem polotoku ohrani status quo. Samo če tò ne bi bilo mogoče — tako so mi- s l i l iv Rimu'— bi'bilo primerno in celo potrebno podpreti tiste sile med bal­ kanskimi narodi,'ki so stremele'k osvoboditvi izpod-tujega jarma.1 Bosanska kriza1 letä*1908, je 'v bistvu potrdila upravičenost takšne politike" ih'pokazala, v kolikšni meri so bila prazna tista upanja)'ki so'se pojavila v nekaterih južno- slovanskih'krogih irr-ki so računala na podporo Italije-v boju'proti habsburški monarhiji.2 Res je sicer,-'da'je v Italiji prišlo'do žolčnih-časopisnih napadov na dunajsko vlado, a obenem ne gre pozabiti, da sta tudi nacionalizem in iredenti- zem zadobila zaradi Aerenthalove avanture nov,zagon.,Zunanji minister Tit- torii je tako v svojem znanem govoru v mestecu Carate izjavil, da v Rimu.za­ radi' sprememb na Balkanu računajo na možnost teritorialnih kompenzacij, pri čemer, je več kot očitno" cikâl na^zahtevé po Tridentinški,' ki so jih Italijani po- stavilileta 1878 v trenutku vzhodne krize. Vendar-je v Tittonijevem* primeru šlo bolj za'doneče besede-kot za povsem izdelano, politično misel,* saj se je sa­ memu ministrskemu predsedniku Giolittiju zdelo primerno, da svojega zuna­ njega ministra demantira z ugotovitvijo, da Italija-potrebuj e miru in da se ima prav v'zvezi z Avstróogrsko in'Nemčijo zahvaliti za svoj napredek in razvoj.5 Bosanska kriza* in še pozneje balkanske vojne so dale, kot smo rekli, za­ gona italijanskemu nacionalizmu' in iredentizmu, ki je začel dobivati v tem časuj'da uporabimo Slatàperjevo oznako, imperialistične poteze. Z druge strani pa so povzročile tudi, da so nekateri intelektualni krogi socialističnega in libe­ ralnega kova ponovno odkrili Mazzinijevê ideje in'videnja. V teh skupinah sicer niso pozabili na »neodrešene« (irredente) sonarodnjake znotraj habsbur- ške mónarhije,; a-obenem so bilitudi prepričani o nuji plodnega dialoga z vsemi drugimi »-svobodnimi-« narodi, predvsem z Južnimi Slovani. Bissolati, Salve­ mini, Albertini, Amendola',' Borgese, Ferrerò, Stuparich, Slataper so bili naj- vidnejši predstavniki te kulturno-politične struje, ki je zadobila povsem do­ ločne oblike šele v času "prve svetovne vojne. Medtem ko so na vladni ravni, v številnih diplomatskih poročilih ih v nacionalističnem tisku na široko govo­ rili d »slovanski nevarnosti«, je Gaetano Salvemini, znani zgodovinar in opo- rečniški socialist, že 8. novembra 1914 objavil v časopisu »Il Secolo-« članek z naslovom »Dalmacija«. V njém ni samo ugotavljal, da je v' tej deželi večina prebivalstva hrvaške in srbske'narodnosti, temveč je tudi'trdil, da je v korist Italije, če se poveže z Južnimi Slovani in si tâko zagotovi obrambo pred nem­ škim pritiskom, ki bò ostal nevaren tudi po vojni. Izhajajoč iz teh ugotovitev i ' Armando Pitassio-Francesco Guida, La politica estera italiana e gli Slavi del Sud nei rap­ porti delle Legazioni di Belgrado e di Sofia nel periodi 1904—1908 e 1911—1913, Materiali di Storia 3, Annali della Facoltà di Scienze politiche, 1.1978—79, 15, Università degli Studi di Perugia, str. 6 3 . . • -, . • ' " . • • • . 2 P r a v t a m , str . 80. >~ .• 3 G. Sabbatucci, Il problema • dell'irredentismo e le origini del movimento nazionalista in Italia, Storia contemporanea 3, 1970, str. 60 ; I. Bonomi, La politica italiana da Porta Pia a Vit- torio Veneto, Torino, 1972, str. 191 ; E. Decleva, L'Italia e la politica internazionale dal 1870 al 1914, Milano, 1974, str. 130—132. 388 J - PnUEVEC : ITALIJANSKA POLITIKA DO NASTAJAJOČE JUGOSLAVIJE je Salvemini predlagal rimski vladi, naj se odpove svojim zahtevam po Dal­ maciji.4 Toda v tistem dramatičnem trenutku, ko so bili posebno meščanski krogi pijani od nacionalistične evforije, jé bil seveda močnejši glas onih, ki so trdili, da je popolna nadvlada nad Jadranom za Italijo življenjskega pomena. Med temi je prednjačil zunanji minister Sidney Sonnino, ki jé z Antanto letaT 1915 podpisal tajni londonski pakt, po katerem naj bi savojska monarhija za svojo udeležbo v vojni na strani Anglije, Francije in Rusije dobila ne samo Triden- tinsko in Trst z Istro, temveč tudi Južno Tirolsko do Brennerja, Dalmacijo, Valono, Dodekaneške otoke, vpliv nad srednjo Albanijo in celo vrsto območij v mali Aziji in Afriki. »Ta, politika, ki je dobila svoj najbolj i prikladen izraz v geslu o »svetem egoizmu«, seveda ni bila všeč^tistim političnim .dejavnikom — večinoma socialistomj— ki so bili nasprotni italijanskemu vstopu,v..vojnoupa tudi ne tako imenovanim »demokratičnim interventistom«, ki so sicer zagovar­ jali zvezo Z;Antanto, nikakor,pa ne imperialističnega iredentizma, o katerem smo govorili zgoraj. Eden njihovih naj bolj, vidnih predstavnikov, Leonida Bis- solati, vodja male Reformistično-socialistične stranke, k i j e bil od leta 1916 do leta 1919 član vlade, je zaman pridigal: »Na, vzhodni obali Jadrana nas čaka nadvse plemenita in povsem jasna naloga. Povezali bomo (Jugoslovane) s za­ hodnim svetom. Na tak način bi lahko ustvarili v južni Evropi nekakšno mo­ ralno in ekonomsko enotnost. . .«5 ••.',• • Ko je bil ustanovljen Jugoslovanski odbor, ga je velik del italijanskega ti­ ska, za katerim ni bilo težko opaziti vpliva vlade, obtožil, da je,-v službi Du-; naja in da izvira, kakor je rekel takratni ministrski predsednik Boselli, iz sovražnikovih intrig.6 In ko je bila leta 1917 podpisana Krfska deklaracij a,-s ka­ tero so bili položeni temelji bodoči jugoslovanski državi, je dobil italijanski ambasador pri srbski vladi, grof Carlo Sforza, naročilo, naj se uradno pritoži, ker v uvodu omenjenega dokumenta ni bila omenjena, skupaj s Francijo, Ve­ liko Britanijo, Rusijo, ZDA, tudi Italija. Slo je seveda le zaùzgovor; pravi vzrok italijanskega nezadovoljstva je iskati v dejstvu, da je bila Krfska deklaracija v ostrem nasprotju z Londonskim paktom, saj je, neupoštevajoč italijanske za­ hteve po nadvladi nad Jadranom, predvidevala ustanovitev države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bi segala od Tržaškega zaliva do Boke Kotorske. Ni samo naključje, da je Sonninov list »il Giornale d'Italia« prav na dan, ko je bila podpisana Krfska deklaracija, objavil članek s trditvijo, da se kuje proti Italiji vsega zaničevanja vredna zarota.7 ' - : -i" Ne da bi razumeli novih razsežnosti, ki jih je na mednarodno sceno pri­ nesla intervencija ZDA v vojno, februarska, in oktobrska revolucija, razpad habsburške monarhije, s katerim tri leta prej ni nihče računal, so italijanski voditelji še vedno vztrajali, tudi po novembru 1918, v svojih »faraonskih sa- njah«. Predvsem velja to za zunanjega ministra Sonnina, za katerega je bil Lon-: donski pakt, alfa in ornega vsakršne politične modrosti, manj pa za ministrskega predsednika Orlanda, ki je poleti 1918 celo mislil na vladno krizo, zato da se znebi svojega trdovratnega sodelavca, a za takšno potezo ni imel ne dovolj moči ne dovolj poguma..8 O nuji bolj prožne politike v zvezi z jugoslovanskim vpra­ šanjem se je sicer v liberalnem taboru dosti govorilo, čim bolj je postajalo jasno, da je Italija zaradi svoje nepopustljive politike in nasprotovanja Wilso- novim kompromisnim predlogom ,na,Pariški mirovni konferenci vedno bolj osamljena. Tako je na primer bivši zunanji minister Tittoni v pogovoru s Sfor­ zo tožil, da » . . .nas je ta dobri človek (Sonnino) prikoval na nekaj jadranskih 4 G. Salvemini, Dal Patto di Londra alla Pace dl Roma, Torino, 1925, str. 9—14. 5 R. colapietra, Leonida Blssolatl, Milano, 1958, str. 233, 234. • Atti Parlamentari, Camera dei Deputati, sessione 1913—1916, voi. X, str. 11.119. 7 L. Zeno, Ritratto di Carlo Sforza, Firenze, 1975; D. Sepie, Italija, Saveznici 1 Jugoslavensko pitanje, 1914—1918, Zagreb, 1970, str. 189—205. • ' " I. Bonomi, La politica italiana dopo Vittorio Veneto, Torino, 1953, str. 20, 21. :-Ч ; • : -U-VJ' . ') ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1 9 8 9 - 3 : : . "* l 389 čeri in pri-tem" pozabil na kolonije, mandate, surovine, vojne dolgove, na vse, kar je v resnici pomembno«.9 Proti takšni nepopustljivi politiki se je z vso svojo avtoriteto dvignil tudi najbolj ugleden italijanski časopis tega časa, II Corriere della Sera, katerega direktor, Albertini, je bil že od začetka vojne eden najbolj vnetih zagovornikov sporazuma z Južnimi Slovani. Kljub temu,- da se je torej oblikovala-znotraj samega vladajočega liberalnega tabora'močna opo­ zicija proti Sonninu, je temu uspelo voditi italijansko politiko v skladu,s.svo­ jimi prepričanji vse do junija 1919, in do tega časa tudi preprečiti uradno pri­ znanje nove države SHS.10 V tem obdobju,je polemika videla na^ okopih še vedno tiste-protagoniste, ki so v njej sodelovali že med vojno. Na eni strani so bili nacionalistični in vojaški krogi, ki so vedno glasneje govorili o »pohabljeni zmagi« in-s svojimi parolami vedno'bolj vplivali na široke ljudske-množice, zbegane od ekonomske in moralne krize. Na drugi strani pa so stali ljudje ve­ likega intelektualnega-prestiža, a brez pravega političnega zaledja, kot.so bili že omenjeni (Bisšolati, Salvemini in Amendola, ki so zaman pozivali k zdravi pameti, govorili o nuji sporazuma s sosedi v imenu Mazzinijevih in Wilsonovih načel.";!, .'••>, , r> -.: - * ' -'j • ' • i V italijanskem političnem,prostoru sta bili v tem času aktivni še.dve stran­ ki, ki sta-zagovarjali zmerno politiko, namreč-socialistična (na katero je seveda odločilno"vplival Lenin s svojimi nacionalnimi idejami), in na novo ustanovljena katoliška stranka (Il partito popolare); Toda obe sta-svojo pozornost preveč usmerili-v,notranje probleme države, da bi ju bilo kaj posebej slišati v zvezi z. zunanjimi. Poleg omenjenih sil fse je.začela v povojnem času pojavljati še tretja, fašistična, ki je v svojem začetnem, obdobju koreninila v revolucionar­ nem sindikalizmu, v oporečniškem socializmu.in nacionalističnem anarhizmu in je bila do ortodoksnega socializma dosti manj sovražna, kot bi se dalo sklepati iz poznejšega razvoja. Vsekakor'pa je bil, premik fašistov z anarhoidne levice na reakcionarno desnico dokaj hiter, sâj je do njega prišlo y relativno kratkem obdobju poldrugega* leta. V tej metamorfozi pa je ostala "nedotaknjena ena ide­ ološka'prvina : namreč odločilni nacionalizem, katerega'glasnik je bil Mussolini Še p*re'd koncem vojne. Takó je na primer v svojem listu »Il Popolò d'Italia« že jeseni 1918 pisal, da je vsako popuščanje slovanskim zahtevam na Jadranu absurdno' in neopravičeno in da'je treba v pričakovanju miru začrtati armisti- cijsko:linijo, ki bo lahko postala^ če bo treba, tudi bojni okop.12 Na začetku. 1919 je prišlo v milanski Scali fdo incidenta, ki je kar simbo­ lično nakazoval, katere sile se bodo uveljavile v italijanskem političnem živ- l jenjuin svojo zmago dosegle s sredstvi nerazumnega patosa in nasilja, ne pa racionalnega in strpnega dialoga. 11. januarja je Liga za društvo narodov po­ vabila Bissolatija (ki je v tem času že izstopil iz vlade iz protesta proti Son­ ninu), da predava o svojih političnih pogledih. Začel je govoriti o južni Tirolski in se jasno izrazil proti njeni aneksiji; do problema Dalmacije in vzhodne meje ni prišel" ker ga je množica; v kateri so bili futurist Marinetti, Mussolini in cela vrsta bodočih fašistov, porogljivo prevpila. Naslednjega dne je »Il Popolo d'Ita­ lia« z'mastnimi'črkami naslovil svojo prvo stran: »Naj vedo v'Italiji in v svetu: Milan Bisšolati j evega govora ni prenesel«.13 Z izrednim posluhom za strasti, strahove in željo po močni roki, ki so pre­ žemale široke ljudske množice, je Mussolini od tega trenutka dalje začel siste­ matično igrati na protijugoslovansko struno, ne da bi se mu bilo treba pri iska­ nju novih "gesel o zunanjem sovražniku še posebej truditi, saj je bilo dovolj, da je uporabil tista, ki so jih pred njim skovali že nacionalisti. V številnih mani­ festacijah, shodih in pohodih, ki so v tem času burili italijanski vsakdan, se je 8 C. Sforza, Jugos lav ia , Mi lano, 1948, str . 154. 10 L. Albert ini , Vent i a n n i d l v i ta poli t ica, Bologna, 1953, k n j . П, p a s s i m . " Claus G a t t e r e r , I m K a m p f gegen Bom, D u n a j , 1968, str. 308. 1 2 II P o p o l o d ' I ta l ia , 2. sept., 22. Okt., 1918. 1 3 C. G a t t e r e i y n . d., str.:306, 307. 390 J- PIRJEVEC: ITALIJANSKA POLITIKA DO NASTAJAJOČE JUGOSLAVIJE tako na trgih in ulicah samo po sebi skovalo zavezništvo med skrajnimi nacio­ nalisti in fašisti, da kmalu med enimi in drugimi ni bilo mogoče več razločevati. V kolikšni meri je bil fašizem s svojo udarno zagnanostjo in vojaško organiza­ cijo dobrodošel konzervativnim'meščanskim krogom, je kmalu postalo očitno v Trstu, kjer "so lokalni iredentisti* našli v florentinskem škvadristu Francescu Giunti, posebno po požigu slovenskega Narodnega doma, julija 1920, svojega najpristnejšega glasnika.14 ' • D'Annunzijeva avantura z maršem na Reko, z ustanovitvijo Kvarnerske republike in z vso bombastično propagando, kakršne je bil zmožen ta brez dvoma nadarjeni pesnik, je med leti 1919 in 1920 še prilila olja na ogenj že tako vzplamtelih strasti. Dejstvo, da so z D'Annunzijem simpatizirali tudi ne­ kateri vplivni vojaški krogi, ki so zamerili vladi, da v Parizu ni znala prodreti z italijanskimi zahtevami, je pesnikovemu podvigu dalo razsežnosti, kakršnih bi sicer ne imel, saj se'je bilo celo bati vojaškega puča.15 V tej napeti situaciji je prišlo v Italiji do oblikovanja nove vlade, ki ji je predsedoval Nitti,-med­ tem ko je zunanji resor vodil Tittoni. Oba stara in izkušena državnika sta ra­ zumela, da je politika, kakršno je do sedaj vodil Sonnino, ne samo škodljiva na mednarodni ravni, temveč tudi nevarna za notranjo trdnost države. Konec leta 1919 je tako dozorel »Nittijev kompromis«, s katerim so se Italijani odpovedali Londonskemu paktu, obenem pa zahtevali garancije za italijanstvo Reke in Za­ dra ter demilitarizacijo jugoslovanske obale. To ponudbo so januarja 1920 sicer Jugoslovani zavrnili, je pa vendar nakazala vsaj možnost sporazuma med obe­ ma sprtima državama. Wilson je 4. marca 1920 zato predlagal, naj se o pro­ blemu meje pomenita ôbe zainteresirani vladi, češ da bodo zavezniki podprli kakršnokoli rešitev, ki bo sprejemljiva za Rini in Beograd.16 . Maja je prišlo do prvih pogovorov, katerih so se udeležili z italijanske stra­ ni Giolitti in Sforza (predsednik vlade in zunanji minister), z jugoslovanske pa Pašić in Trumbić. O Giolittiju se je vedelo, da že od samega začetka ni,pripi­ soval velikega pomena Londonskemu pàktu, Sforza pa je že kot ambasador pri srbski.vladi navezal prijateljske stike s Pašićem, in je pogosto nasprotoval Son- ninu zaradi njegove jadranske politike. Po njegovem je bilo treba doseči med Italijo in Jugoslavijo prijateljski sporazum, ki naj bi zajezil nemški »Drang nach Süden« in obenem preprečil vsakršno možnost habsburške restavracije,v srednji Evropi. Pri tem je bil prepričan, da morajo biti Italijani kot Jugoslovani pripravljeni na koncesije, ne da bi se seveda odpovedoval misli, naj Italija kot velika sila igra hegemonistično vlogo v vzhodnem Sredozemlju in naj zasè iz- trži, tudi na teritorialnem področju, čimveč. ' " r Rapalski sporazum je v tem smislu prava mojstrovina grofa Sforze, saj je od Jugoslavije dosegel vse (ali skoraj vse), kar je bilo mogoče doseči, ne da bi s tem usodno ogrozil sam obstoj nove države. Nasprotno, v trenutku njene ve­ like šibkosti ji je tudi nekaj dal: namreč gotovo mejo na zahodu, podporo v sporu z Bolgarijo in zagotovilo, da bo Italija na njeni strani, če bi se.cesarju Karlu uspelo vrniti na dunajski ali budimpeštanski prestol. Italija je tudi pri­ znala integriteto kraljevine SHS, in se s tem odpovedala vsakršnemu vmeša­ vanju v problem Crne gore, kjer so pristaši dinastije Petrovič računali na pod­ poro Rima.17 Rapalski sporazum je sicer usodno zadel Slovence, pa tudi Hrvate, toda v svojem razsvetljenskem gledanju na svet je bil grof Sforza prepričan, da bo čas zacelil tudi to rano. Verjel je, da bo Italija do slovanske manjšine znala voditi jezikovno in kulturno politiko, vredno njene tisočletne civilizacije, obenem pa tudi računal na bolj konkretne trenutke: »Ce se ne bosta sporazu- 14 Elio Apih, Trieste, Bari, 1988, str. 113, 114. » E . Caviglia, Il conflitto ' " j - j ÌL' J a n e z S t e r g a r ,. .. - , -SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V C ASU' ; " - ' NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA :: i .; . * :, . '- . 1 • (• •. j t »Slovenska vstaja je preveč pomembno gibanje, da bi jo ob­ ravnavali na kratko. Resnično, v srednji Evropi (kajti Slove- '-'•!.*-• •' nijà je v bistvu del Srednje Evrope," ne pa balkanska dežela) " • • '• je verjetno najpomembnejši dogodek te vrste, odkar je An- F-i ' ' dreas:Hofer med napoleonskimi vojnami zanetil upor na Ti- rolskem.« , _. , , •- .. . . . , ' . Sir Peter Wilkinson, aprila 1944* Laskava ocena iz poročila britanske, vojaške misije Clowder ima še večjo težo, če vemo, da jo, je. zapisal obveščevalni podpolkovnik, ki je prej že uspel organizirati atentat na protektor j a Heydricha, ki je v Slovenijo prišel iz Tito­ vega štaba v Bosni in.ki je po vojni opravljal .pomembne diplomatske naloge (tudi v Avstriji). V poročilu je izrecno omenjeno tudi koroško partizanstvo kot sestavni del vstaje, podjarmljenega slovenskega naroda in kot upanje, da bi se oboroženi protinacistični boj razširil tudi v notranjost Avstrije, med nemško govoreče prebivalstvo. .' r • . v Čeprav še nimamo na voljo zaokrožene monografije o uporu koroških Slo­ vencev proti nacističnim poskusom za njihovo iztrebljenje, je slovensko in nem­ ško pisane memoarske in zgodovinopisne literature o širjenju Osvobodilne fronte in partizanstva na Koroško vedno več. Bralec lahko iz teh del razbere težave in specifiko koroškega narodnoosvobodilnega boja, pošastni krvavi da­ vek, ki so ga v skupnem boju proti zločinskemu fašizmu in za obnovitev demo­ kratične Evrope plačali koroški Slovenci, politično uspešnost OF v prodiranju med slovensko in -nemško govoreče prebivalstvo južne Koroške ter vojaško učinkovitost partizanskih enot. , ; V okviru raziskave o družbenopolitičnih procesih med koroškimi Slovenci po drugi svetovni vojni pa so me zanimale predvsem zgodovinske korenine po­ vojnih ideoloških in taktično-političnih razhajanj med slovensko manjšino.1 O »sredini« med nacističnim vojnim in oblastnim strojem ter med revolucio­ narnim uporništvom OF žal nimamo veliko izpovedi in tudi historiografija jo je skoraj povsem zanemarila. Po moji presoji pa prav nekaj več vedenja o »ne­ odločenih«, o »čakajočih« in o nasprotnikih oboroženega upora šele omogoča razumevanje ravnanja nekaterih vidnih posameznikov in skupin tudi v deset­ letjih po koncu vojne. , Ne da bi skušal z levo roko prevrednotiti dosedanja spoznanja o koroški NOB in ne da bi želel dati prevelik poudarek slovenskim sredincem, ;v nada­ ljevanju skušam sestaviti mozaično sliko tega sredinskega okolja in takih živ­ ljenjskih odločitev v času, ki ga sam prav nič ne bi želel doživljati. Slika je bolj skica. Zaradi njene z razpoložljivimi viri omejene realističnosti in popol­ nosti zaenkrat raje še počakam z globjimi analizami ali dokončnimi sodbami. Vesel pa bi bil, če bi ponujena slika spodbudila še kakšnega pričevalca ali še kakšnega razpravljalca. Poenostavljeno črno-belo slikanje namreč nič ne koristi spoštljivemu in občudujočemu odnosu do protinacističnega upora koroških Slo- * Za objavo dokumenta iz londonskega PRO, FO 371/44255 R 7125/8/92 je poskrbel dr. Dušan Biber v reviji Borec, Ljubljana 1983, št. 11—12, str. 727—747; citat na str. 747. 1 Povzetek dela raziskave je bil pod.naslovom Vprašanja razvoja Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško v času NOB (1942 — maj 1945) objavljen v TV-15, Ljubljana 26. 4.-8. 6. 1989, št.;l6/17T722. V članku, je povzetih tudi nekaj odstavkov pričujoče razprave o koroških »sredin­ cih«. 394 J- STERGAR: »SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB vencev. Bralcev zaradi omejenega prostora tudi ne bom obremenjeval s splošno znanimi zgodovinskimi dejstvi. Odločitev za sodelovanje v OF ali za odhod v partizane je predstavljala radikalno idejno in politično spremembo tako v tradicionalno katoliških vaških okoljih južne Koroške kot pri narodnostno nedejavnih in pretežno reformistič- nih delavskih skupinah. Statistično vzeto so slejkoprej prevladovali tudi med slovensko govorečim prebivalstvom »-sredinci« s teorijo čakanja in preživetja. Za razliko od nekaterih drugih slovenskih pokrajin pa na Koroškem zavedni Slovenci nikjer niso prostovoljno kot izdajalci stopili v nemško-nacistično služ­ bo (jasne ločnice so se tu izrisale že v stoletnem razvoju odnosov med vladajočo nemško in manjšinsko slovensko skupnostjo). Kontrarevolucija med koroškimi Slovenci nikdar ni presegla razvojne stopnje »načrtovalskih« skupinic, prena- šalcev NOB sovražnih informacij in stališč, v nekaterih primerih še pomočnikov pri diverzantskih protipartizanskih akcijah ljubljanskih belogardističnih ozi­ roma domobranskih emisarjev na Koroško (tu seveda izključujem jugoslovan­ ski del Koroške, kjer je bil razvoj NOB bolj zapleten). Ze na prvi poti organizatorjev OF in gorenjskih partizanov Ivana Zupanca- Johana in Alojza Zupana-Petra na Obirsko, v Sele in v kapelško okolico 6./7. 7.—17. 7. 1942 so ju domačini »radi sprejeli, pa o partizanih še niso imeli pravih predstav. Površno in dotlej nepravilno obveščeni Korošci, ki so jih mešali raz­ lični glasovi, so namreč mislili, da so partizani del Mihailovičeve — čethiške vojske«.2 Podobno je bilo tudi na Primorskem, kjer je bila informiranost o OF in NOB slaba, radijska propaganda londonske vlade pa dovolj učinkovita. Tudi druga patrulja 24. 7.—6./7. 8. 1942 je »razkrinkavala izdajalsko Mihailovićevo vlogo«.3 Zeleni kadrovci so le počasi pristopali k partijsko vodeni'OF in v par­ tizane. Znaten del koroških Slovencev je na vsakršno Jugoslavijo gledal nekri­ tično in z idealiziranimi*očmi kot na državo matičnega naroda; nasprotja med različnimi ilegalnimi borbenimi skupinami so le težko razumeli. Marsikomu so se porajali pomisleki o potrebnosti takojšnjega organiziranega oboroženega upora in širjenju platforme boja za preživetje, protifašističnega narodnoosvo­ bodilnega boja tudi na boj za revolucionarne družbene spremembe. »Poročilo št. 1«, ki ga je prvoborec Stane Mrhar 4. 10. 1942 poslal iz Železne Kaple, po naštevanju težav in uspehov pravi tudi: »Tu nekateri Korošci gledajo malo bolj postrani OF, ker smo v Ljubljani ubili dr. Erlicha, on je bil Korošec in jih je baje zastopal v Ženevi ob plebiscitu. Jaz jim to pojasnjujem, kake stvari je on počel v Ljubljani, ker so mi tudi znane.«3" ,, V svojih »Gamsih nà plazu« pripoveduje Karel Prušriik-Gašper, da je spo- mladi 1943 Thurnov gozdar kot plavogardist v Koprivni pri neki hiši organi- ziral zastrupitev petih partizanov z žganci, mlekom in moštom. »Uspelo nam je ljudstvo prepričati, da je'grajski gozdar četniški izdajalec. Gozdar je medtem izginil. Svoje delo je opravil. Od tedaj ni bilo več plavogardistov na Koroškem. Vendar pa so poizkušali iztegniti svoje kremplje četniški eksponenti iz Spitala na Dravi in z Dunaja. Vendar tudi ti niso imeli večjih uspehov,« povzema Pruš- nik." Veliko škodo je odporniškemu gibanju povzročala gestapovska mreža, si­ stematično spletena med lovci, gozdarji in h gorskim kmetom poslanimi de­ lavci. Mrežo so začeli postavljati že jeseni 1942, okrepili pa poleti 1943. Tako naj bi »velika izdaja dveh belogardističnih gestapovcev v okolici Železne Ka­ ple« že v prvi polovici novembra 1942 spodrezala korenine OF, a sta se organi­ zatorja NOB na vzhodnem Koroškem Ivan Zupanc-Johan in Stane Mrhar na- 2 Ivan Jan, Kokrški odred, I. knjiga. Ljubljana 1980, str. 332. 3 Prav tam, str. 333. 3 8 Fase. 649, ov. I. v Arhivu ljubljanskega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja ozi­ roma od nedavna Inštituta za novejšo zgodovino (dalje: AINZ). 4 Karel prušnlk-Gašper, Gamsi na plazu. 2. izdaja, Ljubljana 1974, str. 110—111; citat na str. l i l . (Dalje citiram: Prušnik.) ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 395 stavljeni pasti uspela izmuzniti.48 Dr. France Skerl je v svoji razpravi o koroški NOB zapisal tudi naslednje: »Med temi gestapovci so bili celo člani ljubljanske bele garde. Zgodilo se je, da so taki predrzneži šli naravnost do partizanskih po­ litičnih delavcev ter jih z jokom in objemanjem prepričevali, da iščejo zvezo s partizani, ker bi še radi borili proti nacizmu. Tako sta na primer tovariša Ko­ rošec'in Jak avgusta 1943 naletela pri Pečniku v Slovenjah nad Št. Lipšem na ljubljanskega mladiča, ki ju je premamil, da sta mu zaupala in ga vzela s seboj. Oborožila sta ga celo s pištolo, s katero je še isti večer Jaka ustrelil, Korošca pa na srečo ni zadel.«5 Anton Urschitz iz Loč je v dveh spominskih zapisih ome­ nil, da so se na zahodnem Koroškem v tem obdobju.»včasih pojavljali tudi be­ logardisti« oziroma, da so bili za aretacije nekaterih koroških Slovencev krivi »r aztr ganci« .5a ,• Iz sredine avgusta. 1943 imamo na voljo poročilo okrožnega komiteja KPS za koroško in poročilo pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko; v oceni sta­ nja na nekdanjem avstrijskem Koroškem sta skoraj dobesedno enaki, le da nad­ rejeni PK v poročilu CK-ju še kritizira okrožni- komite. Na južnem Koroškem naj bi vladala «-razdeljenost na nemčurje, ki so za Hitlerja ali habsburško Av­ strijo, in na Slovence, ki so pod vplivom propagande jugoslovanske vlade; rela­ tivno majhen-del je tistih, ki so zajeti v osvobodilno gibanje, ki v njem sode­ lujejo in sprejemajo platformo OF«. Uresničitev Združene Slovenije s partizan- skimbojem naj -bi po poročilih sodeč še ne bila pojmovana kot »sigurno bodoče dejstvo«.6 • , »Reorganizirano vodstvo koroške Osvobodilne fronte« je po informbiroj- skem sporu v svojem »Novem vestniku« objavilo domnevno Prušnikovo pismo štabu 4.' operativne cone iz jeseni 1943: »Sin enega, za plebiscit zaslužnega ko­ roškega Slovenca, ki je bil pozneje uslužben na jugoslovanskem konzulatu, po­ tem pa rekrutiran v nemško vojsko, je pred nedavnim stopil z nami v zvezo. Pri vojakih ga večkrat uporabijo kot kurirja za Ljubljano, kjer se sestaja s ško­ fom Rozmanom in državnim tožilcem Felaherjem. Ta mož je za nas dragocen. Pozneje ga lahko kakorkoli storimo neškodljivega in likvidiramo.«1' Za pismo lahko ugibamo, da je delno izmišljeno, prikrojeno za propagandistične namene v letu 1949, lahko pa je v svojem jedru zgodovinsko točno. Zelo optimistično je bilo poročilo PK KPS za Gorenjsko in Koroško z dne 14.'!'9. 1943, ko. so poročali o organizacijski širitvi OF do Beljaka, Celovca in Velikovca. »Pripomniti pa je treba, da so še zmeraj na delu neke tajne sile, ki hočejo imeti nazaj staro katoliško Avstrijo.«8 Kmalu po svojem prihodu na Koroško je novoustanovljeni PK KPS za Ko­ roško z Dušanom Pir j evcem-Ahacem na čelu 9. 11. 1943 okrožnim komitejem razposlal obširno okrožnico o močni »mihajlovičevsko in londonaško« usmerjeni sredini, »ki razvija teorijo o čakanju, straši z nemškim terorjem, da bo likvi­ diral Slovensko Koroško, poudarja; da ni zaupati avstrijskim komunistom, stra­ ši z monarhisti itd.« OF na Koroškem' je še vedno »le ,gibanje zgolj splošnih simpatij za OF in za partizane', dalje so še nerazčiščena vprašanja bele in plave , a Tako Prušnik (-er.) v zborniku Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 123. 5 France Skerl, Koroška v borbi za svobodo. — Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 532 (po Prušnikovem spominskem zapisu in po poročilu PK KPS za Koroško 7. 4. 1944 v Arhivu CK KPS). Isti dogodek popisuje Prušnik, str. 205—206. • 5 a prim. Koroški koledar 1985, Celovec 1984, str. 81 in Koroški koledar 1989, Celovec 1988, str. 70—71 " prvo poročilo povzema Metod Mikuž, Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Slo­ veniji, П. knjiga. Ljubljana 1961, str. 324 (po ACKZKS). Drugo poročilo prav tam, Ш. knjiga. Ljubljana 1973, str. 72 (po A CK ZKS, fase. VI — 1943) ; citiram po Ш. knjigi. Obe poročili naj bi bili datirani s 14. 8. 1943 (?). * , . . . , _ „ . « ,4 « ™™ ' 7 Novi vestnik I/l v Arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani (dalje: AINV), lase. SO-4. O istem človeku govori pismo PK KPS za Koroško 7. 2. 1944 v A INZ 649Д. 8 Metod Mikuž, pregled . . . , Ш. knjiga (dalje: Mikuž Ш), str. 70—71 (po A CK ZKS, fase. Ш - 1943 in A INZ fase. 663). Dokument isti avtor citira malenkost drugače v svoji razpravi Trojna (dvojna) internacionalistična akcija CKKPS (CKKPJ) na Koroškem med NOB od konca 1943 da­ lje — Zgodovinski časopis, Ljubljana, 24/1970, št. 3—4, str. 247—272; citat na str. 249. Mikuž tu upo­ rablja še nekaj arhivskih dokumentov, ki jih v nadaljevanju citiram le po njegovem temeljnem »Pregledu ...•«. 396 J- STERGAR: »SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB garde, vodilne vloge KP, odnosa'do Anglije in'Sovjetske zveze«. Okrožnica za­ hteva »diferenciacijo sredine in kar je poštenega, bo prešlo na stran OF. NOV bo i zaščitila ' našo severno mejo, a tudi v koroškem ljudstvu se bodo razvile močne narodne težnje . . . Treba je začeti razkrinkavati argumente sredine, utr­ jevati OF kot oblast, popularizirati novo in močno Jugoslavijo in Tita ter raz­ krinkavati staro«.9 Tudi v poročilu PK 3. 12. 1943 je kot ovira za razvoj OF na­ vedena »precej zakrknjena sredina,, ki je dosti močna. To velja-zlasti za cen­ tralni in zahodni predel, v vzhodnem pa je položaj mnogo boljši«.10 Ne vemo, ne kdaj ne natančno kako je na Koroškem učinkoval »-svetosav­ ski kongres« 300 delegatov bivših legalnih jugoslovanskih strank (tudi sloven­ skih), ki so se 12.—16. 1. 1944 zbrali nekje v »svobodnih jugoslovanskih plani­ nah«. Kongres je sprejel program »jugoslovanske demokratične narodne za­ jednice« in obsodil KPJ, ki naj bi zakrivila državljansko vojno in se sama sku­ šala polastiti oblasti. Program je predvidel obnovitev jugoslovanske države in razširitev »na vse ozemlje, kjer živijo Srbi, Hrvati in Slovenci. Najmanjša za­ hteva je tista državna meja, ki jo je zahtevala jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci po koncu 1. svetovne vojne. Jugoslavija bo federativna, ustavna, parlamentarna in nasledstvena monarhija pod Karađorđevići«, posa­ mezne federalne enote pa naj bi uživale široko samoupravo.11 Alternativa de­ mokratične buržoazne in federalne Jugoslavije je prav gotovo morala učinko­ vati na določene sloje Slovencev, in to tudi'ria Koroškem, za kar imamo tudi nekaj, vsaj posrednih dokazov (npr. v »Koroški deklaraciji«, ki jo bomo še omenili). Glas o »svetosavskem kongresu« pa še ni segel čez Karavanke, ko je Po­ krajinski odbor OF za Koroško sklenil odpraviti zadržke do NOB pri sredincih tudi v neposrednem stiku s predvojnim političnim vodstvom manjšine, ki se ni kompromitiralo s sodelovanjem z nacisti, ampak je zaradi svoje narodne zavesti po večini bilo tudi samo deležno vrste preganjanj. Rezerviranost do OF je pri delu teh voditeljev odpadla. »V osebnih razgovorih med zastopniki pokrajin­ skega odbora OF za Koroško in zastopniki prejšnjega slovenskega vodstva, ki so se vršili v začetku 1944, so že skupno naglasili, da je treba narodnoosvobo­ dilno gibanje okrepiti tudi z njihovo pomočjo, in da je treba poiskati. zvez z avstrijskimi protifašisti, zlasti s komunisti, in dati avstrijski manjšini nes lo­ venskem Koroškem vse narodne pravice«.12 Tako pravi poročilo PK z dne 7. 2. 1944, ki navaja, da so prve zveze s predvojnimi voditelji vzpostavili že oktobra 1943 in da starejši veljaki sedaj žele preko Tita o koroškem vprašanju informi­ rati Moskvo. V februarju 1944 je potekala korespondenca med P K K P S z a Koroško in obveščevalnim centrom štaba IX. korpusa glede delovanja Miloša Janežiča (z ilegalnim imenom Mišic, Mošič ali Mušič). Sin pokojnega »koroškega voditelja« in predvojni študent medicine v Ljubljani je po zlomu Jugoslavije živel na Go­ renjskem. »Na Bledu se je povezal z OF organizacijo ter. imel zveze z raznimi sumljivimi ,gorenjskimi funkcijonarji OF', ki jih je zadnji čas VOS poaretiral in jih justificiral kot plavogardistične elemente v vrstah OF in NOV«, so vedeli povedati obveščevalci. Ker je bil tedaj »Mušič« na Dunaju, kjer naj bi imel stik z avstrijskim odporniškim gibanjem, ker je imel zvezo »z voditeljem koroških Slovencev, ki je še na svobodi« in ki je povezan z OF, in ker je bil obveščen tudi o določenih nesoglasjih med koroškim partizanskim vzhodom in »divjim zahodom«, je bilo dovolj razlogov za sum obveščevalcev. »Sef obveščevalnega centra« Bojan Stih je P K K P S za Koroško spraševal tudi, »ali je že kdo drug » Mikuž Ш, str. 197—198 (po A CK ZKS, fase. VI-1943 in A INZ, fase. 342 in 649). l u Mikuž III, str. 359 (po A INZ 342, 649). 1 1 Mikuž III, str. 272—273 (po četniškem Glasniku 18. 3. 1944). 1 2 France Skerl, Koroška v borbi . ... (dalje: Skerl), str. 529 (po A CK ZKS). Prim, tudi do­ pisa PK KPS z dne 1. 2. in 7. 2. 1944 v A INZ 649Д. "i /ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 - 3 • .' 397 pred vami. pričel s terenskim delom mimo OF? Beli, sredina, piavi«? PK je 12. 2. 1944 ocenil, da se Janežič obnaša »tipično belogardistično in londonaško. Ta mož se spušča v izrazito inteligence-serviceovske posle«.1? Tudi to obveščevalno epizodo puščamo nezaključeno, a j o. navajamo kot ilustracijo geografskih in političnih dimenzij pojava koroške slovenske »sredine«. - <»•• i . J . 'Dušan Pirjevec-Ahac je v imenu PK 12. 3. 1944 pisal slovenskemu CK-j u in odgovoril na nekatere očitke glede političnega dela na Koroškem, ki jih je bil y imenu CK KPJ zapisal v pismu 5. 2. 1944 Edvard Kardelj-Krištof. Pirjevec je posebej pojasnjeval vlogo koroške slovenske sredine: »Med koroškim ljud­ stvom so bili zelo popularni bivši koroški voditelji, zlasti pa Vinko Zwitter, urednik bivšega »Koroškega Slovenca«. Slovenska Koroška je čakala na nji­ hovo besedo. Ti ljudje pa'so'se in se še deloma obnašajo popolnoma sredinsko. Da zlomimo njihovo popularnost, t.j..popularnost njihovih sredinskih teorij o čakanju, da nje same prisilimo'k jasnejšim pozicijam oziroma k diferenciaciji in da-OF v zavesti množic utrdimo kot oblast, njeno linijo oboroženega boja pa kot edino rešilno pot,- smo smatrali za potrebno, da čim bolj poudarimo tesno povezanost OF na Koroškem z novo Jugoslavijo, da prikažemo OF kot del nove narodne'oblasti v Jugoslaviji in da bolj ostro poudarimo pripadnost Koroške k Jugoslaviji, kjer torej*lahko edino obstoja-oblast OF. Naši politični delavci, ki so morali lomiti sredinski odpor celih-pokrajin (npr. Rožna dolina, severna stran Drave), so nastopali kot predstavniki nove slovenske oblasti, ki kliče vse Slovence v boj, proglaša mobilizacijo itd.? pri čemer smo se oslanjali na doku­ mente Zbora in II. zasedanja AVNOJ-a. . . . Na tej osnovi smo sredino razkrin- kavali ne samo kot sovražnike združitve in samoodločbe slovenskega naroda, ampak kot sovražnike priključitve slovenske Koroške k Sloveniji oz. Jugosla­ viji. ..-. Lahko trdimo, da smo imeli s to politiko precej pomembne uspehe, ker smo hkrati s tem razkrinkavali stare voditelje in njihove zveze z reakcionar­ nimi zunanjepolitičnimi silami, zlasti pa njihov sovražni odnos do SZ in do revolucionarnih antifašističnih sil v Avstriji, nam je uspelo, da smo njihov vpliv zlomili. Mislimo, da je uspeh te politike, da smo vsaj v glavnem med mno­ žicami zlomili'sredinske pozicije, da smo OF uveljavili kot oblast in da smo slovenske množice prepričali o potrebi boja. Danes že padajo izjave: da je Zwit­ ter strahopetec, kar' pa ne pomeni, da smo v odnosu do starih voditeljev sekta- šili.« ' - • Med zaključke pisma je Pirjevec še zapisal: »Poleg Partije in OF ne ob­ stoji na Koroškem nobena druga politična stranka. Med slovenskimi masami je pač še zelo močan vpliv bivše ,Koroške slovenske stranke'. Vendar so njene množice v večini prešle in sodelujejo v ÖF. V vrhovih pa /se/ vrši diferenci­ acija. Vse izgleda, da glavni voditelj Zwitter Vinko prehaja vedno bolj v reak­ cionarne vode. Za sedaj ostaja izrazit sredinec. Mi smo mu pisali dvoje pisem in ga vabili na sodelovanje, odgovora pa nobenega, medtem ko smo pri drugih vendarle našli precej odmeva. — Med delavstvom so živi ostanki socialne de­ mokracije, ne v organizacijskem smislu. Socialna demokracija je v glavnem razkrinkana in kompromitirana. Obstoje samo ostanki v zavesti množic, na­ pačni pogledi na način in obseg b o r b e . . . V mestih se vedno bolj pojavljajo monarhisti, vendar z nobenim jasnim programom, vendar pa saj z besedami pozdravljajo naš b o j . . . Plava in bela garda, razen v Mežici, nimata zaenkrat še nobenih pozicij. Seveda pa močna sredina in velik procent kulakov vedno predstavlja nevarnost, da se ta reakcija tudi drugod zaredi.«14 Nekoliko daljši citat iz pisma je za našo temo še kako pomemben, posebnega komentarja pa ne potrebuje. 1 3 A INZ, fase. 234b/ni/3 in 649/1. Za opozorilo na te dokumente In še na nekatere druge se zahvaljujem kolegi mag. Borisu Mlakarju. 1 4 Prušnik (oziroma neimenovani redaktor France Vreg-Mile) na str. 200—201 napačno na­ vaja datum 22. marec 1944, pismo pripisuje Oblastnemu komiteju in delno stilistično popravlja citate, prim, pismo v A INZ 649/1. 3 g8 J. STERGAR: -SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB Za »gospoda V. Z.«, ki ne more biti nihče drug kot dr. Vinko Zwitter, po­ znamo tudirPrušnikovo pričevanje, da,mu je že poleti 1942 ob obisku.izseljen­ skega taborišča Frauenaurach (njegov svak Zwitter) svetoval, naj opusti »misel na partizansko borbo, kajti Nemčija bo vojno tako ali tako izgubila«.15 Zwit- trovo medvojno zadržanje je bilo v povojnih letih dlje časa predmet žolčne publicistične razprave, čeprav ob osvoboditvi ni bilo zadržek za njegov sprejem v vodstvene strukture Osvobodilne fronte. Konec marca 1944 je prišlo do pomembne verifikacije dotedanjih prizade­ vanj voditeljev koroške NOB za razširitev baze OF. »IOOF je Obkomu 24. mar­ ca naročil, naj'pride na sedež IQOF delegacija [treh — op. J. S.] bivših sloven­ skih koroških politikov, v kateri naj bodo najbolj popularni ljudje. Kidrič pa je v imenu CK KPS 25. marca sporočil, da je bilo pravilno, ko so poiskali zvezo z bivšimi slovenskimi političnimi voditelji (širina!), ne smejo pa nasesti in da­ jati koncesij oportunističnim težnjam.« O tem piše dr. Metod Mikuž.18 Zaokrožen prikaz omenjenih stikov še ostaja odprta zgodovinarska naloga, saj poznamo premalo dokumentov in pričevanj, še ta so večinoma enostranska (partizanska),.precej datumov,v literaturi se ne ujema povsem, vsa imena niso razrešena ali pa osebe niso identificirane pravilno. Vsekakor pa vsaj v svojem drugem delu ne drži zaključna (nedokumentirana) trditev koroškega avstrij­ skega, sicer po objektivnosti stremečega zgodovinarja dr. Erwina Steinböcka: »Zanimivo je, da so partizani gojili določeno nezaupanje do prejšnjih koroških slovenskih voditeljev in da so v resnici vzpostavili stik le z velikovškim zdrav­ nikom dr. Petkom.«17 , - • . : Mikuž pripisuje povabilo PO OF 11. 4. 1944,-»naj se vključi v OF in odide v ilegalo« ter odgovor »ob koncu maja« oziroma na drugem mestu »sredi ju­ lija 1944« predvojnemu predsedniku SPZ dr. Jošku Tischlerju, kar, bij bilo lo­ gično glede na podpis »dr. Pepe«. Nemogoče pa je ob hkratni omembi zdravni­ škega poklica; zdravnik je bil dr. Franc Petek, predvojni izdajatelj lista »Koro­ ški Slovenec« in deželni poslanec, za katerega res vemo, da je vzdrževal stalne stike z OF. »Dr. Pepe« je zapisal, da mu obveznosti zdravniškega poklica in družinske razmere preprečujejo odhod v partizane in nadaljeval: »Vaš boj za narodno osvoboditev ter boljši družbeni red pozdravljamo vsi pičli narodni Slovenci na Koroškem, ki smo samo mala šibka vejica velikega narodnega ob­ čestva Slovanov . . . Popolnoma smo si na jasnem, da ideološki boj sam ne zado­ stuje proti nacifašističnemu vdoru v človeško družbo, v kateri hoče potlačiti vso duhovnost, vse človečanske in narodne vrednote ter svoboščine s tanki laži in ubojev. . . Resnično se nadepolno oziramo v naše gore, hribe in gozdove, občudujemo vaše dosedanje spretno delovanje in smo pripravljeni na primeren način pripomoči,,da vaši brezprimerni junaški napori uspejo . . . Tako se iz pra­ starih slovenskih sanj postopoma začenja vseslovenski boj proti nemštvu.«18 Zadnji citirani stavek je vsekakor zgovoren za ilustracijo tedanjega duha le- galcev; v duhu OF prav gotovo ni bil. PO OF je »dr. Pepeta« 21. julija povabil na sestanek s članom PO OF. Ugo­ tovila naj bi, kako bi se starejši voditelji koroških Slovencev lahko odzvali na depešo IO OF (oziroma CK KPS še iz srede maja), ki jih je povabil na svoj se­ dež. Po Mikužu vemo, da so Korošci »res prišli po dolgi poti prek Primorske in imeli vrsto dolgih razgovorov z vodilnimi tovariši na bazi 20. Kakih otipljivih uspehov ni bilo«.19 Odprto pa pušča vprašanje, kdo je dejansko prišel na sedež IO OF. Kolikor vemo, to nista bila ne dr. Petek ne dr. Tischler. Pač pa je znano, 15 Frušnik, str. 51. » Mikuž IV, Ljubljana 1973, str. 553 (po A INZ, fase. 252, 432). Primerjaj še tekst Istega av­ torja v skupinskem delu zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 859 In A INZ 649/1., kjer je tudi izvod Kidričevega pisma. " Erwin steinböck, Partisanenkämpfe und Widerstand in Kärnten. — Das gemeinsame Kärnten = Skupna Koroška; 10. Klagenfurt 1985, str. 39. m Predvsem Skerl, str. 545—546 (po poročilu PO OF z dne 17. 7. 1944) in Mikuž IV, str. 566— 568 (po A INZ 436 in 651) ter Mikuž v Zgodovini Slovencev, str. 860. i» predvsem Mikuž IV, str. 566 in 568 (po A INZ, fase. 252 in 651). . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 399 da je jeseni 1944 s posredovanjem IX. korpusa prišel iz Spittala preko Primor­ ske v osrednjo Slovenijo predvojni koroški narodnostni delavec živinozdravnik dr. Luka Sienčnik iz Dobrle vasi, ki je kot »Trnov« postal sodelavec partizan­ skega Znanstvenega inštituta, po osvoboditvi pa eden voditeljev naprednega krila koroških Slovencev.20 Organizacijski sekretar IO OF dr. Marijan Brecelj je 17. 7. 1944 poslal pi­ smo neimenovanemu znanemu koroškemu Slovencu, prijatelju in verjetno so­ mišljeniku Edvarda Kocbeka (ki tedaj ni bil več na sedežu IO OF): »Zelo smo bili veseli poročila tovariša Ahaca, da si že delj časa v stikih z OF na Koroškem in da ji pomagaš. Posebno nas' veseli zato, ker nam je Koroška zemlja zelo pri srcu in zavedamo se, da morejo prav ljudje tvojega kova in tvoje pozicije mno­ go storiti za* uresničenj e naših velikih domovinskih nalog.« Posebej je Brecelj predstavil prizadevanja krščanskih socialistov v OF (sam je bil tedaj že sprejet v KPS !): .»Veliko je biló truda, žrtev in napora, da smo dokazali1 sicer pošteno misleči, toda zapeljani slovenski katoliški javnosti prave smotre osvobodilnega gibanja in postavili ha laž hajogabnejšo nasprotno propagando, da se namreč borimo kot brezbožni komunisti proti veri, proti svobodi nazora itd. . . . Mi smo na osvobojenem ozemlju Primorske in Ljubljanske pokrajine že pritegnili v osvobodilno gibanje poštene'slovenske duhovnike, in to kljub vztrajanju vo­ dilne ljubljanske duhovščine na okupatorskih in izdajalskih pozicijah.« Posebej po sporazumu Tito—Subašić je čas »združitve v skupno domovinsko fronto«. Svoje vabilo za'prihod na sedež*IO OF je Brecelj utemeljil takole: »Morda nas le kratek čas loči od odločilnih dogodkov. Storimo v tem času vse, da nam bo bodoče slovensko in-jugoslovansko življenje zajamčeno v tisti obliki in vsebini, ki jo vsi resnični patrioti želimo. Ne samo v imenu tovarišev, ki smo kot kato­ ličani vključeni v Osvobodilni Fronti, ampak' v imenu vseh, ki danes brez raz­ like nazora in prejšnjega političnega prepričanja, vodilno sodelujejo v tem po­ kretu; te iskreno vabim, da prideš do nas. Smatramo, da bi tvoj javen nastop, ki ga moreš' napraviti le iz naših vrst, veliko pripomogel k združitvi koroških ljudi na naš narodni in državni koncept. Pritegni s seboj vse tiste tovariše, ka­ terih ime in položaj danes nekaj pomenita, med koroškim ljudstvom. Brez dvo­ ma se skupaj zavedamo odločilnega pomena razvoja dogodkov prav v, pogledu Koroške. Dolžni smo vse storiti, da se.ta zemlja povrne svoji matici. — Tovariš Ahac in ostali, naši ljudje na Koroškem ti bodo omogočili prihod v naše vrste in potovanje do nas. Zaupaj jim in ravnaj se po njihovih nasvetih.«21 Glede na nekatere poudarke v pismu bi smeli sklepati, da je bilo namenjeno ugled­ nemu duhovniku ali kakemu drugemu katoliškemu izobražencu. Pismo nazorno prikazuje platformo IO OF za pogovore s starejšimi koroškimi narodnimi vodi­ telji, pri Mikužu odprtih vprašanj pa seveda-ne pojasnjuje. Prušnik se spominja, da so (že okoli maja 1944) s PO OF pisali tudi dru­ gemu »bivšemu poslancu župniku Starcu in mu natančno obrazložili cilje Osvo­ bodilne fronte in naše delovanje na Koroškem. Prejeli smo tudi mnoga pisma. Eno izmed njih nam je poslal koroški duhovnik Izidor. Med drugim je pisal: ,Da do te velike selitve koroških Slovencev ni prišlo, je zasluga slovenskih par­ tizanov — Osvobodilne fronte. Partizani so se s pravično sodbo maščevali nad krivci prve selitve'.. .«22 Ob tem zapisu vodilnega koroškega slovenskega ko­ munista v našem razpravljanju o koroški sredini in (potencialni) kontrarevolu­ ciji velja ponoviti, da slovenski duhovniki na Koroškem v nobenem znanem primeru niso kolaborirali z nacisti v boju proti narodnoosvobodilnem gibanju, kar nekaj pa jih je bilo, ki so kljub omejitvam svojega stanu in idejnega pre­ pričanja NOB odkrito podpirali. 2 0 pričevanje dr. sienčnika : Moja pot v partizane. — Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 99— 103. Isti avtor tudi: Prišel sem iz centra nemške trdnjave do centra slovenskega svobodnega ozemlja. — Slovenski vestnik, Celovec 18. l. 1985, str. 5 In 8. 2 1 A INZ, zbirka M. Breclja, fase. A/11. ' 2 2 Prušnik, str. 204—205. Celotno pismo duhovnika Izidorja je objavljeno v Slovenskem vest- niku 25. 4. 1945, št. 11, str. 3—4. v citatu je nekaj nebistvenih stilističnih sprememb. 400; J - STERGAR : »SREDINA* KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB .•Očitno tudi Mikuž govori o Janezu Starcu, ko piše, da se je PO OF 8. 8. 1944 »znova obrnil k znanemu koroškemu politiku, to pot duhovniku. Poudaril je, da boj, ki ga vodi naše koroško ljudstvo" pod vodstvom OF, ruši stare kri­ vične politične meje in vključuje koroške Slovence v novo slovensko skupnost. Oboroženi boj uresničuje Združeno Slovenijo in ta boj je treba še bolj raz'pläm- teti. Postaviti je treba tudi predstavništvo koroških Slovencev, 'zato IOOF po­ ziva stare borce, naj.se vključijo in pridejo na sedež IOOF.« S pismom 27. 9. 1944 je PO OF trem koroškim voditeljem poslal govor maršala Tita o mej ah in izrazil pričakovanje,;da se bodo javno izjavili in se zahvalili Titu: »Sedaj je dolžnost vas starih koroških politikov, da izpolnite svoje obveznosti napram svojemu narodu in slovenski Koroški. . .Odlašanja in oklevanja mora biti ko­ nec.« Pismo PO OF 3. 10.-1944 pa pravi, da neopredeljenim in kritikom NOB preostane le še to, »da se javno vključijo v OF ali pa da javno preidejo na so­ vražne pozicije. Tudi na Koroškem je treba čimprej • doseči diferenciacijo sre­ dinskih elementov na podlagi Titove izjave o mejah in okupatorjevih pomoč­ nikih. Začeti je treba močno kampanjo za popularizacijo Titove izjave, pri tem pa je treba paziti, da ne bo prišlo do nasprotij med našim in avstrijskim giba­ njem«. PO OF je pričakoval, da bo avstrijsko prebivalstvo s simpatijami gledalo na demokratično Jugoslavijo;23 Ekskurz o stikih OF s predvojnimi voditelji ko­ roških Slovencev moremo zaključiti z ugotovitvijo, da so do konca vojne skoraj brez izjeme prešli na. linijo OF, vključno z zahtevo po priključitvi južne Ko­ roške k Jugoslaviji, nekateri pa ob osvoboditvi prevzeli v OF tudi vodilna mesta. i; , . } - , ' Neraziskanost belogardistično-domobranskih vplivov na" Koroško še ne po­ meni, da moramo požreti vsako publicistično raco, kot je tista P.A. Carniera, ki v svoji knjigi trdi, da je po kapitulaciji Italije gaulajter Rainer v sklopu nove politike do Slovencev »dal popolno avtonomijo domobrancem iz Sel, danes Sele Fara, vasi na avstrijskem teritoriju Koroške, pod vznožjem karavanških Alp (Karavank), ki so jo sestavljali izključno Slovenci. Predsedstvo nad avtonomno vasjo je prevzel Leon Rupnik«. Avtor ne navaja nikakršnega vira,24 Selani in koroški partizani pa so družno prepričani, da so v Selah imeli kvečjemu parti­ zansko avtonomijo. Iz opozoril prvoborca Pavla Zaucerja-Matjaža glede ver­ jetnih povezav bele garde z zelenim kadrom omenimo še dvä konkretna, a ča­ sovno neopredeljena podatka: »Vladimir Letonja-Janez je poročal o delu ne­ kega ing. Olipa, ki je v Podjuni širil protipartizansko agitacijo. Mordà je on imel zveze s selškimi fanti? Tudi ing. Muri iz Ljubljane je predel niti izdajstva na Koroškem — na Jezerskem po poročilih Strogova, in na Sajdi je Lugi naletel na njegove sledi.«25 Sklepamo lahko, da bi v partizanskih obveščevalnih poro­ čilih verjetno naleteli še na kakšno ime in še na kakšne oblike belogardistič- nega delovanja proti NOB. Recimo, da je »uradna« nacistična protipartizanska propaganda razmeroma poznana. Manj krat srečamo tedanji ilegalni proti-OF-ovski tisk. Za primer na­ vedimo nekaj vrstic iz apokrifnega »Partizanskega dnevnika«, datiranega s 25. 4. 1944. V njem je združeno vse od protisemitizma, protiboljševizma do zasme­ hovanja zahodnih zaveznikov, kralja Petra in svetega pisma. Ker »hitlerjevim banditom« pripisuje vsaj »lepe uniforme, njihovo močno neštevilno orožje v petem letu vojne« in prizadevanje za blaginjo že na tem svetu, je izdajatelj očitno še verjel v nacistično zmago, čeprav se je podpisal z »Aktivna ' komin- terna slovenske svobodne fronte«. Takole piše: »Koroški Slovenci! Vi slepci,.ali ne razumete pomen časa? Sedaj ali nikoli se bo uresničila judovska oblast nad 2 3 Mikuž IV, str. 568—569 (po A INZ, fase. 271 a In A CK ZKS, fase. Vn-1944). 2 4 Pier Arrigo Carnieri Lo sterminio mancato. La dominazione nazista nel Veneto orientale 1943-1945. Milano 1982. povzemam po opozorilu S/ama/ K/ristena/ v Vestniku koroških partiza­ nov (dalje: VKP), Ljubljana 17/1983, št. 1—2, str. 127—128. • : ,z?, Pavle Zaucer-Matjaž, Ubežništvo med koroškimi Slovenci pred nemško mobilizacijo v le­ tih 1939—1941. —. VKP .1.8/1984,' št: 2,. str. 29. K _' ,• • " j • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 -.7 4QJ ujedinjenimi slovanskimi ' narodi. Naš ljubljeni, očka Stalin'ni zastonj poslal Maršala Tita v Balkanske gore, da bi tam vse zbiral in vodil v tem poslednjem boju, kateri Vam sicer bedno življenje, zato pa večno blaženost prinaša. . ivKo-" roški Slovenci, vstanite! Ali ne slišite bučanja viharja izpod gore Pece? To so zopet vstali mrtvi junaki kralja Matjaža, ki kot partizani Stalina semkaj drve, a on sam je zopet nastali kralj Matjaž, vsaj se ga že po njegovih brkih spo-̂ zna.«28 Za razliko.od nekaterih drugih protipartizanskih tiskov, ki niso zmogli drugega'kot vulgarnega zmerjanj a,, skuša' biti pričujoči vsaj ironično posmeh­ ljiv; pisan je v kar razumljivi slovenščini. Spomladi in poleti 1944 je iz dokumentov'mogoče razbrati različne pomi­ sleke proti OF in NOB po različnih koroških okrožjih. V velikovškem je bilo »še nekaj strahu pred Srbi iz leta' 1918 (,dà bo po vojni prav taka Jugoslavija, kot je bila poprej'). Bàli so së'zà vero ih bali so se kolhozov«. Iz okraja Klopihj so aktivisti prenesli prošnjo, »naj se zaenkrat umakriemo'v hribe«. V Žiljski do- lini so bili ljudje »sicer za nas, a bali so se izdajalcev." Kmetje so se bali KP tudi zaradi vére«. V Zilji, kjer so imeli veliko stikov tudi z nemško govorečimi članLKPA, so čakali-»le, 'da pride v okrožje močna vojaška enota, da jih mobi- liziravše naenkrat, da se'zaščitijo njihove družine«. Zilj ani nasploh riaj'bi me­ nili,, da jè ža mobilizacijo in upor še'prezgodaj.'»V vsem okrožju šo bile tri puške in nekaj revolverjev. Sicer pa ni bilo kâj mobilizirati, mlado je bilo vse na fronti, dopustnikov ni bilo . ..« Po atentatu ha' Hitlerja so nacisti poostrili teror. Z zahodnega Koroškega pridejo tudi* poročila o domačih izdajalcih (edi­ nih, ki smo jih zasledili v literaturi!),'o razočaranju nad partizanskimi enotami, ki »niso nič naredile«, na Koroško hodile »samo'na.prehranjevalne akcije« ipd. Posebej so se'poslabšali'odnosi z avstrijskimi komunisti, ki so »govorili, da jih nameravamo likvidirati, agitirali so, naj bi ljudje ne hodili'k, nam na zvezo; ker ,smostujci in kranjski provokatorji'. Od nas so odtegnili,vsè Korošce in od- šli-.v svoje taborišče, i Mi ne obvladamo nemščine (!), oni pa dobro slovensko, nočejo;Z nami govoriti-in se pogovarjajo z nami le po tolmaču«.27! Kolikor so terenska poročila : aktivistov ilustrativna,-so lahko tudi nereprezentativna in včasih tendenciozna. Predvsem-pa opomnimo še, da bi bil izbor optimističnih, včasih prav ' evforičnih poročil.o .uspelem širjenju osvobodilne misli lahko še precej daljši. : t •( . * - < - ' . ' : . • ,7 j. .' > . ' Navedimo samo primer-poročanja okrožnega komiteja KPS za Ziljsko do­ lino z dne 25. 5. 1944, ko naj bi tam že predvsem pričakovali končno zmago. Ziljarii »edino v naši vojski vidijo svoje rešitelje in branilce, pred nasilstvi, ki bi jih vršili ob Hitlerjevem propadu oboroženi nacisti nad Slovenci.'. .Posebno se zanimajo za-, to, kdo- bo potem prevzel oblast in kakšen je naš odnos do vere. /. Radi nas sprejemajo v hiše", boje se edinole nacistov; orožnikov je pre­ malo, da bi lahko vršili kontrolo in še med njimi so taki, ki razlagajo,' da ban­ diti niso .banditi, ampak partizani ali Freiheitskämpfer, dočim so v Landwache povečini naši simpatizer j i ; . . Med nacisti vlada silen strah pred n a m i . . . Ho­ dijo okrog Slovencev, ki so znani kot'zavedni in pripovedujejo, da bi'dali vse, samo da si rešijo golo življenje . . . Govori se, da je v-Beljaku ,polno partizanov', da so po vseh uradih. Verjetno so tudi S vabi začutili, da izgubljajo vedno več ljudi, ker smo izvedeli, da se v Beljaku-organizira gestapovska belo-plava gar­ da«.28 Največja nevarnost naj bi potemtakem bilo načrtno vnašanje razdora mèd koroške Slovence. A tudi o posebnih uspehih beljaške »belo-plavé garde« mi niso znana kaka nadaljnja poročila. ProfesorMikuž je.prvi opozoril.na najbolj viden izraz delovanja prozahod- nih »načrtovalcev«.med koroškimi Slovenci, na »Koroško deklaracijo« iz poletja 1944. Ta'uvodoma pravi: »V imenu'politične, kulturne in gospodarske organiza- 2 8 A INZ, fase. 281/1/2. 2 7 Mikuž IV, str . 579—583 (s podrobno navedenimi viri). " A INZ, fase. 699 а / Ш / b . 402 J- STERGAR: »SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB cije koroških Slovencev, v imenu izseljenih koroških družin ter izgnanih, za­ prtih in pobitih koroških Slovencev zahtevamo, da se ob reševanju evropskih vprašanj popravijo krivice, ki so nam bile prizadete od nemštva v stoletnem robstvu, da se nam dokončno prizna pravica do politične samostojnosti ter omo­ goči združitev:z ostalimi slovenskimi.predeli v zedinjeno Slovenijo kot1 sestavni del nove Jugoslavije.-«'Avtorji deklaracije naštevajo zgodovinske, kulturne; go­ spodarske, geografske in strateške: razloge za svojo zahtevo poi severni, slovenski in jugoslovanski meji »na Visokih' in Nizkih Turah, ki bo obenem' tudi do­ končno preusmerila avstrijsko nemštvo iž jugovzhodne imperij alistične orien­ tacije Vjnemško srednjeevropsko in omejila bodočo,nemško državo na nemški zgodovinskobiološki prostor. (Nemci ga_ nazivaj o, »deutsches Kerngebiet«. Koro­ ška, in .Štajerska pa predstavljata po, njihovi terminologiji »Kolonisationsge­ biet«.); Vprašanje nemške manjšine v t e m prostoru pa smatramo kot vprašanje naše: širokogrudne-notranjejn ne zunanje politike.«29 i f • ,.;,i_ T* Več o nastanku »Koroške,deklaracije« je pisal Vlado Habjan, ki je : najavil obsežnejšo.razpravo s to tematiko.?0 Tako vemo, da je Jeseničan.Tone Čop (so­ delavec britanskega Intelligence Service) v juniju 1944,v svojem tedaj še precej pročetniško obarvanem krogu na Dunaju pripravil.tekst.deklaracije. Ob vodil­ nem sodelovanju Janeza Starca, k i j e bil tedaj interniran v.bližini Dunaja, in neke medicinske delavke se, je deset koroških slovenskih politikov in kulturni­ kov 3.—4. avgusta 1944 odzvalo vabilu na »zdravniški pregled« in se nastanilo v istem dunajskem hotelu. Po, pogovorih,so .podpisali,deklaracijo. Nekoliko do­ polnjeno s Čopovimi geostrateškimi razmišljanji jo je dr. Joško Tischler preko Bregenza ob švicarski meji odposlal Britancem. Na jesen je Čopova kurirka izvod deklaracije preko Celovca posredovala tudi vodstvu slovenskega narodno­ osvobodilnega gibanja. Dr. Vinko Zwitter na-sestanek na Dunaju-ni bil povabljen. Po-zapisniku seje PO OF za Slovensko Koroško z dne 31. 1.' 1948,31 ko so sklepali o izstopu oziroma izključitvi dr. Tischler j à iz OF, pa so »načrtovalci« zaman računali z dr. Mirtom Zwittrom, ki se je spominjal:' »Na sestanke med vojno na Dunaju sem bil tudi jaz povabljen, in ker se jih nisem udeležil, sem bil od tistih krogov obsojen. Rekli so mi, da po vojni ne bom dobil funkcije od predsednika*vlade.« O medvojnih razgovorih je vedel nekaj podrobnosti tudi Jaka Reichmann: Franc Primožič-Marko pa je razpolagal z bolj zaokroženo informacijo in oceno: »Za časa, NOB so bili na Dunaju razni sestanki, katerim je prisostvoval tudi Hochmueller, ki je angleški agent, nadalje Čop, ki je bil že takrat angleški agent. Imeli so celico plavogardistov Draže Mihajlovića. Razgovarjali so o veliki Koroški, določevali meje, postavljali predsednike in podpredsednike ter jih zo­ pet odstavljali. Tischler je takrat izjavil: »Danes ne vemo, kaj bo, zató moramo biti dobri z belimi,, plavimi in rdečimi.« Za nas seveda ni zanimivo samo med­ vojno razmišljanje dela vodilnih koroških Slovencev, ampak tudi dejstvo, da jih je OF ob koncu vojne vseeno sprejela oziroma da so bili oni pripravljeni spre­ jeti vodilne funkcije v OF. Spregledati tudi ni mogoče, da je Primožič kot po­ srednik-do tedanje slovenske vlade tâko informacijo o Tischlerju povedal šele leta 1948, ko je Tischler razdrl z OF. Na podlagi danes znanih dejstev smemo vseeno sklepati, da so Primožičeve navedbe točne.31a 2 9 Mikuž IV, str. 566 (po A INZ, fase. 649) ; pri Mikužu povzeti začetek deklaracije je neko­ liko lektoriran, zato citiram po arhivski kopiji. 3 0 Vlado Habjan, Joško Hanžič-Svejk.. . — Borec, Ljubljana, 34/1982, št. 1, str. 18. vlado Habjan, Nepreučena obletnica. — VKP 18/1984, št. 3—4, str. 52—56 (z navedbo nekaj širše litera­ ture in pričevanj o Čopu). O dunajskem krogu še F. Plbernik v Novi reviji št. 87/88, str. 922—929. 3 1 A INV, fase. SO-302. , aia Tischlerju posvečeni zbornik Zvest domu, narodu in Bogu, Celovec 1989, na str. 156—158 ponatiskuje članek iz celovškega Slovenskega vestnika 20. 2. 1948 z očitki o medvojnem Tischler- jevem taktiziranju ter o povezovanju »z Mlhajlovlćevimi in angleškimi agenti-«. Na str. 174 po in­ tervjuju celovškega Našega tednika povzema lakonski Tischlerjev odgovor na vprašanje, kaj je v izgnanstvu v Bregenzu izvedel o odporu na Koroškem: »O teh koroških dogodkih oziroma v Sloveniji sem Izvedel iz radia BBC London, iz poročil. Poročila sem poslušal vsak večer. Za kazen nisem vprašal.« Sicer o tematiki pričujoče razprave v zborniku ni najti ničesar več. i. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 - 3 4 0 3 Poleti 1944 je O F na Koroškem dosegla že t a k o širino,-da je o b l a s t n i ' k o - mite K P S 7. 8. d irekt ivno zahteval, da je t r e b a pr idobivat i t u d i ».Slovence'v nemških uni formah' , prodi ra t i v nacistične organizacije in j ih rahl jat i na zno­ traj«. 3 2 V občasnih) nihanj ih v rast i osvobodilnega gibanja so opažali tendenco »odtegovanja od akt ivnega dela in tendenco zabijanja«. Poseben problem so bile ponavljajoče se izdaje v Celovcu. Še na začetku 1945 je oblastni komite K P S ugotavl jal : »Ni domačega kadra, ki se zelo počasi in težko vzgaja. Koroško l judstvo samo še ni spoznalo, da je NOV odločen vojaški in politični faktor, ker na Koroškem Nemci še niso bili tepeni, in v dol inah NOV sploh ne vidijo.-«33 N e n e h n e ' h a j k e pozimi Ì944/45 so oteževale delo. »Mobilizacija gre težko, ker ni NOV in so neredne zveze. Avstri jski ilegalci so se zabili,« se je pri toževal 26. 1. -1945 v depeši sekre tar koroškega Obkoma.34. Pismo »nekega s ta rega 'Korošca , zavednega Slovenca«, je 9. 2. 1945 kr i t i - ziralo enačenje položaja na Koroškem s položajem n a ' G o r e n j s k e m in Štajer­ skem. Po piščevem m n e n j u je bil NOB n a Koroškem »preveč n a p r e d e n « ; ;prò- fesor 'Mikuž pà koment i ra : »Le preveč so pr i nas poudarjal i socializem in,kol-. hoze.«3 5 P O O F je 23. 3. 1945 v poročilu CK K P S kot razlog za re lat ivno zaosta­ janje NOB na Koroškem navedel tudi "»neki poseben koroški značaj, ki si ga je koroški Slovenec prisvojil zaradi, razočaranja nad plebiscitom in se'boji, da se n e bi ponovil«. Vladala naj bi »velik oportunizem in egoizem med domačimi borci, zlasti do prišlekov, d o m a č i h . aktivistov pa ni veliko«.3 8 Kare l Prušnik- Gašper in Pavle Zaucer-Matjaž sta ta oportunizem ponazarjala z razšir jenim s t a v k o m : »A jaz, Korošec, 'pa v forpatrolo?« 3 7 '.'' ' " ' ' , : i . >. ; i i ' - >v i j , ; Z u s a m m e n f a s s u n g . .. J'i DIE »MITTE« DER KÄRNTNER SLOWENEN ZUR ZEIT DES VOLKSBEFREIUNGSKAMPFES _ , t _ r -, . „ . . • . . . . . , , , , ( Janez Stergar ' _, Die Entscheidung,. in der slowenischen Befreiungsfront (OF) mitzuwirken oder sich den Partisanen anzuschließen, stellte einen radikalen ideologischen und politi­ schen Wandel dar, sowohl in dem traditionalen katholischen dörflichen Milieu Süd- kärntens als auch bei den national nicht aktiven und überwiegend reformistisch ge­ sinnten Arbeitergruppen. Statistisch gesehen überwogen früher oder, später auch unter der slowenisch sprechenden Bevölkerung die Vertreter der. »Mitte« (»sredinci«) mit ihrer Theorie des Abwartens und Überlebens. Im Unterschied zu einigen anderen slo­ wenischen Gebieten traten jedoch in Kärnten die nationalbewußten Slowenen nir­ gends freiwillig als Verräter in den deutsch-nazistischen Dienst (Klare Trennlinien zeichneten sich hier bereits in der jahrhundertelangen Entwicklung der Beziehungen in der herrschenden deutschen und minderheitlichen slowenischen Gemeinschaft ab). Die Konterrevolution unter den Kärntner Slowenen ging niemals über die Entwick­ lungsstufe von »Planungs«-grüppchen hinaus, die z. B. dem Volksbefreiungskampf feindliche Informationen und Gesinnungen weitergaben, in einigen Fällen bei gegen die Partisanen gerichteten Diversantenaktionen der Ljubljanaer Weißgardisten- be­ ziehungsweise der (»domobranci« —) Heimwehr-Emissäre in Kärnten mitwirkten (hier ist der jugoslawische Teil Kärntens ausgenommen, weil die Entwicklung des Volksbefreiungskampfes dort komplizierter war). Über die »Mitte« zwischen der na- zistischen Kriegs- und Verwaltungsmaschinerie und dem revolutionären Widerstand der Befreiungsfront gibt es nur spärliche Memoirenzeugnisse und wenig Archivmate­ rial, so daß sie von der Geschichtsschreibung fast gar nicht erfaßt worden ist. Wenn es schon nicht leicht ist, ein Mosaikbild von der »Mitte« und ihrem Umfeld zur Zeit 3 3 Mikuž IV, str . 568 (pò A INZ, fase . 342, 650 a ) . 33 Mikuž V, L jub l j ana 1973, s t r . 187 (po A CK ZKS, fase. VII-1945). 34 Mikuž V, s tr . 185 (po A INZ, fase . 651). 35 Mikuž V, str . 185 (po A INZ, fase. 240). 38 Mikuž V, s tr . 186 (po A INZ, fase . 649). 37 P r imer j a j npr . p r u š n i k , s t r . 189. 4 0 4 J- STERGAR : »SREDINA« KOROŠKIH SLOVENCEV V ČASU NOB des! Krieges bei den Kärntner Slowenen • zu erstellen, so wird die vorliegende Abhand­ lung sichj bemühen, wenigstens eine Skizze zu lief ern. " ' Schon die ersten Berichte der Organisatoren der slowenischen Befreiungsfront in Kärnten vom Sommer und Herbst 1942 sprachen von Argumenten der »-Mitte« gegen einen sofortigen bewaffneten antinazištischen Aufstand. Infolge der Rundfunkpropa­ ganda, d e r . jugoslawischen monarchischen. Regierung aus London hielten, manche Kärntner Slowenen die ersten Partisanen für Tschetniks von Mihajlović. »Grüne Ka­ der« schlossen sich' den Partisanen nur langsam an, da die Angehörigen der sloweni-. sehen Minderheit Auseinandersetzungen im zentralen'Slowenien zwischen der von der KP. geführten Befreiüngsfront und der »Weißen Garde« und später der Heimwehr (Domobranci) nicht billigten. . ' rj. , , '; Von Ende 1943 an versuchte die Führung der OF in Kärnten politische-Führer der Kärntner Slowenen aus "der Vorkriegszeit, darunter auch mehrere Priester, für den gemeinsamen antifaschistischen und nationalen" Befreiungskampf zu gewinnen. Bisher bekannte Fakten zeigen, daß dies ein langwieriger Prozeß war, obwohl ein Bericht des Landeskomiteesj der KPS für Kärnten bereits am 12. 3. 1944 beteuert, »-daß wir wenigstens im großen und ganzen die Position der Mitte unter den Massen gebrochen, daß wir die OF als Macht durchgesetzt und die slowenischen Massen von der Notwen­ digkeit des Kampfes überzeugt h a b e n . . . Neben der KP und der OF besteht т . К а г п т ten keine andere politische Partei. Bei den slowenischen Massen ist jedoch noch ein sehr starker Einfluß der ehemaligen 'Kärntner Sloweneripärtei' spürbar. Jedoch sind ihre Anhänger im wesentlichen übergetreten und wirken in der OF mit. In den Obe- ren Positionen aber findet eine Säuberung statt , . . : In der Arbeiterschaf t sind • Reste der Sozialdemokratie lebendig, aber nicht im organisatorischen Sinne. Die Soziaide-' mokratie ist im großen und ganzen entlarvt und kompromitiert . . . In den Städten tauchen ' immer mehr Monarchisten auf, allerdings ohne klares Programm,'doch be^ grüßen sie wenigstens mit Worten unseren Kampf. . . Blaue und weiße Garde haben; außer in Mežica (Mieß), vorläufig noch keine eigene Position. Jedoch stellt die starke Mitte und der hohe Prozentsatz an Kulaken immer die Gefahr dar, daß eine solche' Reaktion auch anderswo eintritt«. Bis zum Kriegsende vertraten die Vorkriegsführer der Kärntner Slowenen fast ausnahmslos die Linie der OF, einschließlich mit der For- derung nach dem Anschluß Südkärntens an das neue Jugoslawien; nach der Befrei- ung übernahmen einige von ihnen in der OF in Kärnten auch führende Posten. Die Aktivität der »planenden Köpfe« der Mitte unter den Kärntner Slowenen kommt am deutlichsten zum Ausdruck in der »Kärntner Deklaration« vom Jahre 1944, welche fordert, »daß bei der Lösung^europäischer^ Fragen das Unrecht wieder- gutgemacht wird, das uns vom Deutschtum- in jahrhundertelanger Sklaverei zuge- fügt worden ist, daß uns endlich- das Recht auf politische Selbständigkeit zuerkannt wird und die Vereinigung mit den übrigen slowenischen Teilen zum Vereinigten Slo- wenien als Bestandteil des neuen Jugoslawiens ermöglicht wird«. Die neue sloweni- sche und jugoslawische Nordgrenze auf den Hohen und Niederen Tauern soll »auch das österreichische •. Deutschtum von der südöstlichen imperialistischen Orientation endgültig!umlenken zur deutschen mitteleuropäischen und den künftigen deutschen Staat auf den deutschen historisch-biologischen Raum begrenzen«. Die Deklaration entstand in Wien in einem prowestlichen und den Tschetniks ziemlich nahe stehenden Kreis und wurde von zehn angesehenen Kärntner Slowenen unterschrieben. Dr. Joško Tischler schickte-sie über. Bregenz nach England, ein Exemplar wurde; später auch der Führung der slowenischen OF übermittelt. >• ' 1 J • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 • 405—409 405 E v a K o c u v a n IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA V NARODNEM MUZEJU Referat na 24. zborovanju slovenskih zgodovi- !• i- narjev na Ptuju od 28. do 30. septembra 1988. Izhodišča. Muzej je shramba informacij. Zato mora delovati v smislu infor­ miranja in komuniciranja. Privabljanje širokega kroga obiskovalcev, izobraže­ vanje posameznikov in skupin, spodbujanje h kritičnemu mišljenju ter pri šo­ larjih k lastni ustvarjalnosti so trije temeljni cilji muzejske pedagogike. Če se želimo tem ciljem vsaj približati, kaj šele doseči jih, potrebujemo: — ustrezne razstavne prostore z razstavami, oblikovanimi po didaktičnih principih, — učne pripomočke in učne prostore, — informativni material kot so delovni listi za šoloobvezne otroke in mladino, informativne liste in priročnike za učitelje z osnovnimi podatki o muzejskih zbirkah itd. Enako pomembno je seveda tudi izobraževanje odraslih, s katerim pri nas nismo niti začeli. O tem bo potrebno spregovoriti na drugem mestu. Predmet tega zapisa so iztočnice, problemi ter izkušnje muzejskega pedagoga z osnovno in srednješolsko mladino.* Vzgojno-izobraževalna vloga. Muzejsko izobraževanje mora vključevati vse aspekte muzejskega dela, obravnavati mora muzej kot celoto in se ne sme ome­ jevati le na razstavljene predmete. Le prilagoditev osnovnih konceptov komu­ nikacijske teorije, strategije kulturnega razvoja in vodenja nas lahko pripelje do zaželenega cilja — do.muzeja kot pomembne izobraževalne ustanove. Nalogo muzejskega izobraževalca — p e d u k a t o r j a — moremo splošno označiti kot vzga­ janje in spoznavanje z naravno in kulturno, dediščino. S tem obiskovalcu omo­ gočimo razumevanje-dotične razstave, razstavljenega predmeta, primerjavo z lastno življenjsko situacijo ali pa uporabo muzejske izkušnje za lastni osebni razvoj. Vzgoja obiskovalcev je tako kulturno poslanstvo muzejev. Pripovedovati o preteklosti še ne pomeni vzgajati, seznaniti se o nečem ni isto kot imeti odnos do nečesa. Zato je vzpostavitev tesnejših medsebojnih stikov primarna naloga vsake šole in vsakega muzeja. Tu smo danes še na samem začetku. Muzeju mo­ ramo oblikovati privlačne načine komuniciranja z muzejsko publiko. In začeti moramo že z najmlajšimi, kar je zelo pomembno za vzgojo, kasnejših rednih muzejskih obiskovalcev. Prvi stik z muzejem ponavadi organizira šola, ki je in bo vedno važen partner vsakega muzeja. Vendar pa — izobraževalne aktivnosti v muzejih ne moremo pojmovati le kot servis za šole! Klasično šolsko učenje ne sme prevladovati nad splošno neformalnim načinom spoznavanja v muzejih. Tu naj bi si šoloobvezna in srednješolska mladina ogledovala tiste razstave, ki dopolnjujejo in konkretizirajo v šoli obravnavane teme. Temu se muzej lahko odzove na različne načine: — s poljudnimi publikacijami, — z dobrimi vodstvi, — z delovnimi listi za šolarje in mladino — ipd. V komunikacijah s publiko so muzeji pri nas obtičali na mrtvi točki. Vzrokov je več, med njimi so gotovo tudi premajhen posluh pri izbiri in postavitvi razstav ter urejene stalne muzejske zbirke. Menim, da je bistvo problema kvaliteta razstav. Koncept' prezentacije muzejskih tem bi moral biti naraven in življenjski. Skladno s potrebami vzgoj- no-izobraževalnih prijemov bi morala slediti tudi uporaba v svetu že ustaljene avdiovizualne tehnike ter sicer splošna opremljenost muzeja. .. * . . . f • i . . • • < • ! . * Gradivo posveta: Vzgojno-izobraževalna vloga muzejev In galerij danes, ARGO. (Ljub­ ljana) XXV/1986, str. 5—111. 406 E. KOCUVAN : IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA . . . Delo s šolami ob razstavah Narodnega muzeja v letih 1988 do 1S88 Klasično vodstvo je še vedno najpogostejši stik med obiskovalci in muze­ jem — to je način, ko obiskovalce skozi razstavo z razlago ob predmetih po­ pelje kustos. Predvsem pri šolarjih naj bi pasivnost pri vodstvu zamenjal po­ govor s kustosom (— pedagogom). Zavedati se moramo, da je vsaka skupina nekaj enkratnega in neponovljivega ter da je dobro vodstvo tudi vzpodbuda za nadaljnje muzejske obiske. Vodstva v obliki pogovora skušamo vpeljevati pri šolskih obiskih naše stalne zbirke (trenutno arheološka prazgodovinska ob­ dobja) ter pri ogledih občasnih razstav. Z redkimi izjemami so obiskovalci še vedno rajši pasivni poslušalci. Izjeme so predvsem šolarji četrtih in šestih raz­ redov osnovnih šol, ki.v povezavi z učnim programom obiskujejo prazgodovin­ sko zbirko.t Mnogokrat so to prave muzejske ure,, dialog med kustosom-peda- gogom in učenci, kjer lahko nekatere originalne arheološke predmete tudi oti- PàJ0-1 . . . Pri občasnih razstavah se soočamo z dvema pomembnima faktorjema: 1. z omejenim časom (tako s šolskimi skupinami prenatrpanimi meseci — maj, junij, september in oktober — kot s skromno odmerjenim časom — 15 do 20 minut —, namenjenim samemu ogledu razstave) in. 2. s številnimi šolskimi skupinami (v posamezni skupini je do 40 šolarjev oziroma dijakov, čeprav je idealno šte­ vilo med 15 in 20). Velik problem predstavljajo številni šolski obiski ob nara­ voslovnih in kulturnih dnevih (določa jih Zavod za šolstvo), zreducirani na en sam dan v letu, ko pride v muzej cela šola. Verjetno se vsi zavedamo, da je rezultat takšnih muzejskih obiskov zgolj izpeljana formalnost. V zadnjih dveh letih je imel Narodni muzej dve odmevni občasni razstavi: — »Slovenci v 16. stoletju-« (ob 400-letnici Trubarjeve smrti je muzej nazorno predstavil slovensko reformacijo, humanizem, renesanso in ključne zgodovinske dogodke) in — »Bronasta doba na Slovenskem« (didaktična razstava o naši deželi pred 3000 leti, ki naj bi popestrila klišejske predstave o prazgodovini slovenskega ozemlja, npr. z maketo hiše v naravni velikosti). Za obe razstavi beležimo velik obisk šolarjev in dijakov, tudi do 2000 obiskovalcev na dan. Vodstva za številne šol­ ske skupine smo bili zmožni izpeljati s solidno organizacijo (predhodna najava šolskih skupin) ter s pomočjo študentov — vodičev. Kako drugačna je realnost od želje, izrečene na začetku zapisa: muzej ne more biti le servis za šole! In vendar, pokazala se je tudi dobra stran množičnih vseslovenskih šolskih muzej­ skih obiskov: pri naslednjih razstavah Narodnega muzeja, ki sicer niso bile po­ stavljene po didaktičnih principih in so bile tako nezanimive za šole, smo s kva­ liteto razstav »Slovenci v 16. stoletju« in »Bronasto dobo na Slovenskem« ter dobrimi vodstvi obdržali stike z mnogimi učitelji in šolami, vsaj ljubljanskimi. Tako je muzej svoj trenutek vendarle izkoristil. Zal pa moram zapisati, da smo danes te težko pridobljene stike večinoma zapravili z neurejenostjo stalnih zbirk zaradi prenove muzejske stavbe, s pomanjkanjem didaktičnih občasnih razstav in drugim, kar je vse osnova vsakega pedagoškega dela! Pri iskanju oblik aktivnega sodelovanja s šoloobveznimi otroki so muzeji omejeni, tako prostorsko kot kadrovsko. Oviro predstavljajo tudi finančna sred­ stva, ki jih v te namene, kljub potrebam in zahtevam, muzeji ne namenjajo. Eden od aktraktivnih približevanj muzejev otrokom je igra. Živahne medse­ bojne stike, ki spodbujajo kreativnost pri vrstnikih, dosežemo z aktivnim udej- stvovanjem otrok v muzejih. Za predšolske otroke smo za razstavo »Bronasta doba na Slovenskem« skupaj s čarovnikom pripravili sprehod skozi razstavo. Otroci so se med čarovnijami spoznavali s predmeti in življenjem v prazgodo­ vini. Tudi risanje je lahko zelo privlačna oblika za šolarje, predvsem zaradi » Gre za tiste arheološke predmete, И so brez najdiäcniti podatkov in brez vrednosti za ar- heološko znanost. Predmete Je za novo ustanovljeno »pedagoško zbirko« odstopil Arheoložkl od- delek Narodnega muzeja. . . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 407 Razstava »Antični portret v Jugoslaviji-", Narodni muzej v Ljubljani, februar 1988: šolarji pri risanju portretov otroškega veselja do likovnega ustvarjanja. In ne pozabimo — pri tem je po­ trebno natančno opazovanje predmeta. Risanje smo letos vpeljali ob razstavi »•Antični portret v Jugoslaviji« in uspeh ni izostal. Naj navedem nekaj mnenj šolarjev sedmega razreda osnovne šole »Bratstvo in enotnost iz Kranja:2 »To je edin muzej, kar jih poznamo, da ni dolgočasen!« »Razstava mi je bila zelo všeč. Bila je zanimiva, najbolj pa mi je bilo všeč, ker ni bila dolgočasna.« »Tudi meni je bila razstava všeč zato, ker ni bila dolgočasna. Rada bi, da bi še kdaj prišla obiskat ta prelepi muzej.« Muzeji so torej predvsem dolgočasni in menim, da ne samo za otroke. Aktivne oblike v muzejih (npr. risanje) so tako prava pot, tudi za naše na­ daljnje pedagoško delo. Pri risanju antičnih portretov na naši razstavi (muzej je ponudil risalne bloke in svinčnike) je bil odziv otrok nepričakovan. Njihovo navdušenje se je odražalo v sproščenem obnašanju (sedenje in ležanje na tleh), medsebojni izmenjavi mnenj in zapažanj, dolžini obiska (tudi po dve uri in več) ipd. V času razstave so bile risbe vseskozi razstavljene na panojih v avli mu­ zeja, kamor je otroke njihova radovednost prignala tudi izven šolskega pouka. Dodatno stimulacijo so predstavljale nagrade — kopije razstavljenih portre­ tov —, ki smo jih ob zaključku razstave podelili avtorjem treh najboljših risb. Reakcije učiteljev na risanje v muzeju so bile različne, od odobravanja likovnih in drugih, predvsem mlajših pedagogov, do tistih, ki menijo, da so muzejski obiski še vedno samo nadomestne šolske ure. Zgodilo se je celo, da je učiteljica otroke na silo odpeljala zjazstave, češ, da smo v muzeju neresni. Izobraževanje 2 Mnenja o razstavi »Antični portret v Jugoslaviji« so šolarji zapisali v knjigo obiskovalcev Narodnega muzeja. Posamezne besede je podčrtal pisec članka. 408 E. KOCUVAN: IZKUŠNJE MUZEJSKEGA PEDAGOGA . as •2 « • O cu Ss li e o 00 S 00.2 J . ea « gs 3" HS N M P« s j H C «Š «0 N 5; ss- H « ^ Ј to «1 = SS» « 8 Ч ° CU M S " a ? « s <" H? 'ivAOxsrao сшлзхз ONxenao a m a v i w з ж т о з xs AaxsaoA 07IA3XS ONdfLXS ш ai a) ce e o и w (U Ф OJ г-Н r < i—( i3 § ° co O o a co O •гЛ cu cu 3 S'S 3 U*" 0 0 С 0 CO CS o o »H co l - ( o o o 0 9 i n CO m co o o 0 0 o co co CSI o o co rt co co co CO <-H < > w a o > < • o z < !-5 < CU" w < Ü H > < H t / l N < > O w < tuo o • tao св .S "S .« a« >cj 1 c o • - 1 CO , _ ( T 3 O | o -" 3 ° CO - M i- l co co en f - H u cu o -4-> -M o 1 'S p 3 •f-s cu "o CO cd > '3 C cu > o w tao o tao cd S "S - 1 D d XJ 1 os Л и <н •o O l O -»i 3 => _-1ЛЈ rt co 0 0 C 5 7-t **" U cu ću • S Ä s s o cu c o c u . _ л > o o •a u o CS p,-o • o ß O u tuO>ES} O tuD T3 ° а л tU) o * tao ca C cu "" Лл t ) I co S 2 rt T3 O i o *i \ >%i П M T* t - co en u cd 3 S-i J 3 Ф 4 4 cd i 5 rt p Ro . - T Ö . -O — cd cd cd - M NEU tao O taO cd e ^ " * Лл >CJ I c o •^ mï* 73 O p O - ^ > 3 -g j rt.M rt - t » 0 0 co • r t ; CJ cd S cd Jd CO ! i •S1 U cd cd o o -S t-i CU •2'S И 3 tao o • tao - « « Ö ТЗ . cd Ла > У " 1 Л rt CO „ , •а o i . o *• > З ^ * CO C » 1 . r t • S-i eu • д o •• -4-J X Ć? g '̂ ' >co a S S ri -M ï r co И S ' i rt o § S c o m S e tao O , tao. cd T I . cu a • CO o -*-J co • 3 M -oo co e» co g 3 t i ed cu 4 J CU (-• — i •c5 o > a j d .-H LO C 2, > c j tao < > ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 409 je tudi opazovanje, spoznavanje in ljubezen do naše dediščine, navkljub oko­ steneli miselnosti nekaterih posameznikov. Zaključek. V zvezi z muzejskim pedagoškim delom se soočamo z nekate­ rimi osnovnimi problemi: — s številnimi šolskimi obiski ob naravoslovnih in kulturnih dnevih (potrebno je najti rešitev za izvenljubljanske šole, ljubljanske pa navaditi na muzejske oglede v okviru šolskih ur), — muzej bi moral orga­ nizirati privlačne oblike muzejskih obiskov (npr. risanje, učne ure na določeno temo z diapozitivi), — potrebovali bi publikacije, informativne liste za učitelje ter delovne liste za učence in dijake (učenci in dijaki nekaterih razredov pridejo na razstave že z vprašanji, ki pa velikokrat niso najprimernejša, saj niso jasna in razumljiva), — ob razstavah pošiljamo na šole obvestila (ni najboljša rešitev, saj običajno obležijo na ravnateljevi oziroma učiteljevi mizi brez odziva), za bo­ doče delo pa bi potrebovali povratne informacije (sestaviti je potrebno formular o vtisih, ki bi ga razred po ogledu razstave poslal muzeju). Za izvedbo nekaterih nakazanih nalog so finančna sredstva seveda prepotrebna. Vzgojno-izobraževalna vloga kot eno najvažnejših poslanstev muzeja se mora odražati s kvalitetnimi razstavami ter spremnimi razstavnimi oblikami in gradivom. Dve tretjini obiskovalcev razstav Narodnega muzeja predstavlja osnovnošolska in srednješolska mladina (gl. tabelarni prikaz). Ze zaradi tega mora biti vsaj večina razstav, s tem mislim na didaktičnost in zanimivost, pri­ lagojena tovrstni strukturi muzejske publike. Z vzgojo otrok in mladine pa lahko čez nekaj let muzeji dobimo številnejšo publiko, kar si gotovo vsi želimo. Danes odrasla muzejska publika ne presega številke 5000,' konstante, ki jo be­ ležimo skoraj pri vsaki razstavi Narodnega muzeja. Le tako' se bomo na tem področju premaknili z mrtve točke. Počasi sicer, a zanesljivo... Z u s a m m e n f a s s u n g ERFAHRUNGEN EINES MUSEUMSPÄDAGOGEN IM NATIONALMUSEUM Eva Kocuvan Dem Museum als einem Speicher von Informationen für Jugendliche und Er­ wachsene fällt in Slowenien noch immer nicht die Rolle zu, die es verdient. Seine Erziehungs- und Bildungsmöglichkeiten werden nicht entsprechend genutzt, vor allem deshalb nicht, weil es keine in diesem Sinne konzipierten ständigen Ausstellungen gibt, an Hand derer die Museologen pädagogische Intentionen entwickeln könnten. Einige zeitweilige Ausstellungen im Nationalmuseum von ' Ljubljana in den Jahren 1986—1988, die dem Museumspädagogen doch etwas mehr Möglichkeit für eine syste­ matische Arbeit mit den Besuchern boten, haben gezeigt, daß vorwiegend die Jugend, die immerhin ein Dritttel des Museumspublikums darstellt, große Bereitschaft für die Zusammenarbeit mit dem Museumspädagogen zeigt, und begeistert ist von dem »an­ deren-« Museum, das nicht so langweilig ist und spielerisch und durch verschiedenste unformelle Arten interessante Informationen über die Vergangenheit vermittelt. 410 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 198» . 3 RAZPRAVE FILOZOFSKE FAKULTETE 1985 _ . Narava in determinanta zavestnega odločanja (Janek Musek) Glosarij zbornika bratov Miladinovih (Stefan Kociančič — Dragi Štefanija) Dvanajstero mesecev (Nataša Golob) 1986 Zgodovina urbanih oblik Kostanjevice na Krki (Jelka Pirkovič) Slovensko-poljski slovar — poskusni snopič (Tone Pretnar — Božena Ostromecka) Slovenci v evropski reformaciji Slovenski jezik v znanosti, 1 1987 O prvih cerkvah in pražupnijah (Janez Höfler) Črnomelj • , u ' (Stane Bernik) Lokev skozi čas . ' ' " ' Karolinška arhitektura na Slovenskem (Ivan Stopar) Rimska lončena posoda (Iva Curk) 1988 ' ^ ' . Etnološka stičišča, 1 Slovenska kratka pripovedna proza 1892—1918, Bibliografija - (Gregor Kočij an) , Janez Benigar ' (Irene Mislej) - . - , ' , ' . ' t t . . • . » i ' t ' ' ' . Razprave FF izdaja Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Ed­ varda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12, tel. (061) 332-611, int. 201. Knji­ ge lahko kupite z naročilnico ali pri prodajalcu knjig v avli fakultete in v Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 411 ZAPISI > • . t.. . ' . M i t j a S k u b i c , < J A N O Š HUNYADI V KATALONSKI EPSKI KNJIŽEVNOSTI Tirant lo Blanc je najpomembnejši viteški roman katalonske književnosti. Po­ znal in cenil ga je že Cervantes: bravcem Don Kihota je gotovo v spominu scena se­ žiganja knjig, ki da so.zanesenemu hidalgu iz La Manche zmedle glavo. Pri odbiranju knjig za ta avtodafé se rešita ognja samo dve, portugalski Amadis de Gaula in pa ka­ talonski Tirant lo Blanc, in ta zaradi svojega realizma: to je namreč najboljša knjiga na svetu, tako modruje župnik, saj v tej zgodbi vitezi jedó, spijo in umirajo v svojih posteljah ter pred smrtjo naredijo oporoko, česa takega pa ni v drugih delih viteške književnosti. , Roman je delo Katalonca Joanota Martorella in je bil napisan v letih 1460 do 1468. Delo je izšlo šele po pisateljevi smrti, in sicer leta 1490 v Valenciji, in je takoj doživelo velik uspeh, tudi v evropskem merilu: prvi prevod v kastiljščino je iz leta 1511 (Valladolid; ta prevod je poznal Cervantes). Za Italijo je znano, da je bilo delo prvikrat prevedeno na dvoru, Gonzagov v Mantovi, žal se prevod ni ohranil. Naroč­ nica, oziroma navdihovalkä prevoda je bila^Isabela d'Esté, ki se je bila iz Ferrare primožila v,rodbino Gonzaga in naredila- 'dvor V Mantovi za pomembno žarišče rene­ sančnih idej. Martorellovo slavo je razširil prevod, izdan v Benetkah leta 1538, znano pa je, da so bile Benetke od časov Alda Manuzzija'vodilno mesto evropskega tiskar­ stva. Literarni uspeh romana v Italiji dokazujeta ponatisa prevoda v letih 1566 in 1611. - . . Razen na že omenjenem mestu se v Don Kihotu pojavlja katalonski roman kot delen vzor Cervantesu, posamezni motivi pa so navdihnili tudi druge evropske lite­ rarne ustvarjalce, tako italijanskega epskega pesnika Ariosta, pisca novel Bandella in (preko Bandella) tudi Shakespearja v komediji Mnogo hrupa za nič (motiv domnevne nezvestobe). , Tukaj nas zanima ime junaka: Tirant lo Blanc. Lastno ime, Tirant, je prav ver­ jetno v zvezi z glagolom tirer .meriti, (z lokom) streljati', za vzdevek pa je seveda najbolj pri, roki razlaga z imenom za barvo. Vendar pa misli najtemeljitejši razisko­ valec kulture srednjega veka v Španiji, Katalonec Marti de Riquer, da je junakov vzdevek.iz izraza Vlah, kar se je na Zahodu velikokrat pisalo kot Blac, Blach. Obliko Blanc ,beli' je treba razumeti kot ljudsko etimologijo, torej z dokaj dobro znano tež­ njo v jeziku, da se nekemu izrazu poišče motivacijo, etimološko razlago. Ta je seveda v blanc ,beli' bila, v etnonimu Vlah, Blac pa ne. Na Balkanskem polotoku je Vlah po­ menil romansko govorečega prebivalca, pastirja, in ta je bil v dobri meri nomad. Iz­ raz je germanski: pojavi se že v Kasselskih glosah iz 9. stoletja v obliki uualha, bil pa je seveda že prej razširjen med Germani, in sicer je označeval (romanizirane) Kelte, na katere so germanska plemena trčila. Zdi se, da gre za razširjeno rabo imena kelt­ skega plemena Volcaê. Nekako tako torej, kot imenujejo Francozi vse Nemce Alle- mands po najbližjem germanskem plemenu Alamanov. De Riquer je mnenja, da je vir za vzdevek Vlah, Blac Janoš Hunyadi, ena od štirih zgodovinskih osebnosti, ki naj bi bile literarni vzorec za Martorellovega ju- naka: razen Hunyadi ja nàj bi bil tak vzorec, in celo najpomembnejši, Roger de Flor, junak iz katalonskih kronik 14. stoletja, in pà dva sodobna,viteza Geoffroy de Thoisy in. Pedro Vazquez de Saavedra. Erdeljski vojvoda Janoš Hunyadi je bil na Iberskem polotoku znan zaradi svojih zmag nad Turki, zlasti tiste leta 1456 pri Beogradu; iz katalonskih kronik je znano, da so v Valenciji in Barceloni za to zmago imeli za- hvalno slovesnost. Ker je bil, kljub funkcijam nâ Ogrskem, vendar Vlah, ali pa so ga za takega v iberskih kronikah imeli, bi bil tak vzdevek razumljiv. Katalonska kro- nika Dietari del capellà d'Alfons el Magnànim ga imenuje »lo comte Blanch«, Libre de solemnitats de Barcelona (leto 1456) mu pravi »lo rey Blach« in Manuel de novells ardits (kronika mestnega sveta v Barceloni iz istega leta) pa enostavno »lo Blach«. • De Riquer opozarja še na majhen drobec, ki podpira prepričanje, da naj bi bil Janoš Hunyadi, oče Matije Korvina, eden od vzorov za katalonskega junaka oziroma za izbiro vzdevka: Martorell namreč piše, da si je dal njegov junak, Tirant lo Blanc izdelati bojno zastavo, na kateri je bil naslikan krokar, CORVUS. Besedilo se v kata- lonščini (pogl. 125) glasi: E l'altra bandera féu fer tota vermella, e féu-hi pintar un corb ab Hêtres llatines entorn de la bandera que deien: Avis mea, sequere me, quia de carne mea vel aliena saciabo te. (In dal je napraviti še eno zastavo, čisto rdečo, in naslikati je dal krokarja z latinskimi besedami okrog njega,"ki so govorile: Ptica moja, sledi mi, kajti nasitil te bom s svojo ali tujo krvjo.) 412 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 . 412—416 J a n e z C v i r n VOLILNE MAHINACIJE V NACIONALNIH BOJIH NA ŠTAJERSKEM Kmalu po začetku ustavnega obdobja je izšel dne 5. 3. 1862 »zakon, s katerim so začrtane ; osnovne določbe za ureditev občinskega življenja« (RGB, št. 18). Na podlagi tega zakona so dobile posamezne dežele svoje deželne občinske rede in občinske vo­ lilne r e d e ^ Z a Štajersko je takšen zakon izšel dne 2. 5. 1864 (LGB, št. 5) in brez večjih sprememb veljal vse do razpada monarhije, s tem, da so bila mesta Maribor, Celje in Ptuj, ki so kasneje dobila posebne občinske statute, iz njega izvzeta.2 Po tëj zakonodaji so se občinski volilni upravičenci na splošno delili v dve sku­ pini. Prvi so imeli volilno pravico zato, ker so plačevali določen davek (davčna volilna skupina), drugi pa ne glede na plačevanje davkov, po svojem položaju, službi (inteli­ genčna volilna skupina).3 Na Štajerskem je bila davčna volilna pravica izredno široka, saj-je za udeležbo na volitvah zadostoval vsak, tudi najmanjši znesek direktnih dav­ kov, brez kakršnihkoli dodatnih pogojev. Seveda pa je bilo tudi tu poskrbljeno »-za za­ ščito interesov višje obdavčenih«, saj so bili volilni upravičenci razvrščeni v volilni imenik po padajoči višini davka, običajno v tri volilne razrede.4 Prav tako je zna­ čilno', da je bila davčna volilna pravica vezana na davke in ne na osebo. »Kdor je bil v občini'obdavčen, ta je imel volilno pravico, pa naj je bil potem polnoleten moški, ženska, otrok, delniška družba, država, župnišče, samostan, bolnišnica ali kàj dru- gega«.5 Določene kategorije ljudi so imele volilno pravico ne glede na to, ali so plačevali davke ali ne. Na splošno rečeno so v to t. i., inteligenčno skupino spadali duhovniki, uradniki, upokojeni oficirji, vojaški uradniki, osebe z akademsko stopnjo, profesorji, učitelji, pa tudi častni meščani, ki so jih na Štajerskem smele imenovati tako mestne kot tudi trške občine, medtem ko so druge občine imele pravico do imenovanja častnih članov.6 Tako zastavljen občinski volilni sistem'je omogočal'v volilnem boju številne ma- hinacije, ki sta se jih na Štajerskem z zaostritvijo nacionalnih bojev posluževali tako nemška kot tudi slovenska stran. Pri tem je bilo seveda izredno pomembno, katera stranka je bila v občinskem odboru pred volitvami večinska, saj je imela v' obrambi občinskega odbora na razpolago več možnosti. Omenimo naj le zavlačevanje volitev, napačno sestavljanje volilnih imenikov, pristransko postopanje v reklamacijskem po­ stopku in kasneje na volitvah samih,' ustvarjanje novih volilcev s podeljevanjem častnega meščanstva oziroma članstva in podobno. Na drugi strani pa so'se tudi »na­ padajoči« stranki nudile številne možnosti : od pritiska na volilce in organiziranega nastopa v reklamacijskem postopku, pa vsè do ustvarjanja novih volilcev s parceli- ranjem zemljiške posesti in prijavljanjem fiktivnih obrtniških obratov. Takšne in podobne volilne lumparije so bile na Štajerskem že ob koncu devet- desetih let prejšnjega stoletja nekaj povsem običajnega. Pri njih so zlasti prednjačili celjski Nemci, ki so na ta način umetno držali v nemških rokah občinska odbora v Vojniku in na Teharjih.8 Kaj kmalu pa so jih seveda začeli posnemati tudi Slovenci in v desetletju pred I. svetovno vojno.sta tako,nemška kot tudi slovenska stran upo­ rabljali metodo umetnega ustvarjanja volilcev tako na široko, da se je zdel obema več kot upravičen predlog celjskega poslanca dr. Eugena Negrijà v štajerskem deželnem zboru januarja 1910, ki je predvideval sprejem posebnega zakona zoper opisana vo- lilna sleparstva.9 Ker pa za ta predlog štajerski deželni zbor ni pokazal posebnega zanimanja, so se tudi v bodoče dogajale pri občinskih volitvah različne nepravilnosti. Najbolj razširjeno je bilo ustvarjanje novih volilcev z delitvijo zemljiških parcel, za kar lahko kot tipičen primer navedemo občinske volitve na Teharjih pri Celju okto­ bra 1910, ko so celjski Nemci z razdelitvijo petih zemljiških parcel ustvarili kar 130 1 Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem (1861—1918), Slovenska matica v Ljubljani, 1965, str. 115. J Vasilij Melik, n. d., str. 115/116. 3 Vasilij Melik, n. d., str. 116. 4 Vasilij MeUk, n. d., str. 117, 120. • . • . 5 Vasilij Melik, n. d., str. 117. . . » Vasilij Melik, n. d., str. 118/119. . . 1 Lep primer volilnih sleparij so volitve občinskega odbora ' občine Celje-okolica avgusta 1910, na katerih so Slovenci sicer zmagali v vseh treh volilnih razredih, vendar so bile volitve zaradi preočitih nepravilnosti razveljavljene. • " Narodni dnevnik, 27. 1. 1910. Dr. Negrijev predlog zoper volilna, sleparstva. 8 Prav tam. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3' 413 novih volilcev v III. volilnem razredu.1 0 Druga uspešna in prav tako pogosta metoda je bila navidezna prijava obrti v določenem kraju, kot-so jo npr. množično izvedli Nemci pri občinskih-volitvah v Šoštanju leta 1909,11 ali pa npr. akcija slovenskega klerikalnega politika, odvetnika dr. Ivana Benkoviča, ki je v začetku leta 1910 prijavil branjarsko obrt v občinah Celje-okolica in Petrovce le zaradi tega, da bi prišel do volilne pravice.12 Seveda so bile vse opisane metode najpogosteje uporabljene skupaj in v najrazličnejših kombinacijah, pri njihovi izvedbi pa slovenska stran ni v ni­ čemer zaostajala za nemško. V tem oziru so še posebej zgovorne občinske volitve v Šentil juleta 1910, ki si jih,bomo tudi na kratko ogledali. • . , ., Šentiljska občina, ki je bila že od leta 1888 v nemških rokah, je pri občinskih vo­ litvah leta 1903 končnoprišla v slovenske roke, župan pa je postal zavedni narodnjak Franjo Thaler.1 3 Ta slovenska zmaga je pomenila začetek izredno hudih bojev za Šen­ tilj, v katere je že v naslednjih letih odločilno poseglo društvo Südmark.1* Ta nemška »obrambna organizacija«, ki «si je že od ustanovitve leta 1889 štela" zà svojo dolžnost, da zagotovi nemškemu narodu odprto pot do Jadrana z gospodarskimi sredstvi, je sprva poskušala okrepiti nemštvo zlasti v posameznih jezikovnih otokih po mestih in trgih, leta 1906 pa se je lotila načrtnega naseljevanja Nemcev v Šentilju in okolici, da bi čimprej zlomila slovensko fronto na njeni najvažnejši točki.15 Za naseljevanje, za katerega je porabila precejšnja' sredstva; si je izbrala marljive kmetske družine iz vinorodnega in sadjarskega ozemlja ob reki Neckar na Württemberskem in jim ob naselitvi nudila izredno ugodne pogoje.16 Tako se'je lahko vodja kolonizacijske dejav­ nosti Südmarke Karl 'Fraiss že na 20. občnem zboru društva v Gradcu 5. junija 1909 pohvalil, da je bilo v zadnjih dveh letih v Šentilju »osvojenih« kar 600 oralov zem­ lje.17 4 . , .. Лћ ,V ,.-,'.. ' - ... Sadovi kolonizacijske-dejavnosti Südmarke pa so se kmalu pokazali tudi pri ob­ činskih volitvah. 2e pri volitvah leta 1906 so Nemci osvojili tretjino mest v občinskem odboru,18 pred naslednjimi volitvami, napovedanimi za avgust 1909, pa so se počutili dovolj močne za ponovno osvojitev občine. To naj bi bila krona njihovega kolonizacij- skega dela in odločilen korak k načrtovani povezavi sklenjenega nemškega ozemlja z Mariborom. Zaradi tega so šentiljski Nemci pričeli z resnimi pripravami na občinske volitve že konec leta 1908 in z ustvaritvijo umetnih volilcev v III. in II. volilnem raz­ redu tudi realno upali na uspeh. Seveda pa pri tem niso računali na organizirano pro- tiakcijo Slovencev, ki jo je z naslonitvijo na domače šentiljske narodnjake že od vsega začetka vodil Spodnještajerski narodni svet s sedežem v Celju.19 Pri tem je razumljivo, da je v Volilnem boju tudi ta uporabil celotno paleto volilnih sleparij, ki jih je dopuščal volilni sistem. ' V začetku aprila 1909 se je načelnik Spodnještajerskega narodnega sveta dr. Juro Hrašovec obrnil na'mariborskega odvetnika in politika dr. Frana Rosino glede nasto­ panja pri bližajočih se občinskih volitvah v Šentilju.20 Vprašal ga je, ali bi naspro­ toval umetni ustvaritvi kakšnih 30 novih volilnih upravičencev in ali bi imel pomi­ sleke, če v volilni boj 'pritegne'še' njegovega novega kolego dr. Vladimirja Serneca. »Morebiti bi ta potem imel čas se peljati v Št. IIj, tam kupiti dotično zemljo, jo po­ tem od geometra s porazdeliti dati in .v Mariboru ter okolici nabirati narodne in po­ žrtvovalne kupce« .. 2 1 Dr. Fran Rosina je Hrašovcu že čez nekaj dni odgovoril, da za­ radi udeležbe na več političnih shodih v zadnjih treh tednih ni imel časa oditi v Šen­ tilj, da pa je na zemljiškem uradu poizvedel glede novih nemških volilcev. »Tistih no­ vih volilcev v Št. Ilju je 14. Razen dveh sami Gradčani, np. Hofmann Wellenhof. Plod Wastiänove agitacije. Kupne pogodbeno za vsacega posebej dto. 28. 11. 1908, Praes. 27/12«.22 Hraševec se mu je za informacijo že naslednji dan (13. 4., 1909) prisrčno za­ hvalil,23 obenem pa napisal pismo tudi dr. Vladimirju Sernecu. Njega je zaprosil, da 10 Narodni dnevnik, 29. 1. 1910. Iz Teharij; Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Spodnještajerski narodni svet, fase. 3, Dopis Spodnještajerskega narodnega sveta na finančno ravnateljstvo v Gradcu z dne 10. 6. 1914. 11 Narodni dnevnik, 19. 2. 1910. Skandalozne razmere v Soštanjski občini: Narodni dnevnik, 29. 1. 1910. Iz Šoštanja. 12 Narodni dnevnik, 26. 1. 1910. Dr. Benkovič — branjar? 13 Jan Sedivy: Borba za šentiljsko trdnjavo, Kronika 1969/2, str. 96. 14 Širši pregled dejavnosti društva Südmark najdemo v knjigi Friedrich Pock: Grenzwacht im Südosten. Ein halbes Jahrhundert Südmark. Graz—Wien—Leipzig, 1940. 15 Jan Sedivy, n. d., str. 96. 18 Jan Sedivy, n. d., str. 96. , 17 Friedrich Pock, n. d., str. 43. 18 Narodni dnevnik, 4. 3. 1910. St. Пј in Šoštanj. 19 V zgodovinskem arhivu v Celju so ohranjene še tri arhivske škatle gradiva Spodnješta- jerskega narodnega sveta; informativno razpravo o delovanju te slovenske obrambne institucije je objavila Ivanka Zajc-Cizelj v Celjskem zborniku 1984. 20 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Franu Rosinl z dne 8. 4. 1909. . ' 21 Prav tam. 22 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Frana Rosine dr. Juri Hrašovcu z dne 12. 4. 1909. 23 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Franu Kosini z dne 13. 4. 1909. 41~4- J. CVIBN : VOLILNE MAHINACIJE NA ŠTAJERSKEM prevzame nalogo nakupa parcele in pridobitve novih volilcev, ker sam ne more voditi akcije iz Celja."Mimogrede mu je tudi omenil,.»da enako akcijo opravlja g. dr. Gvidon Sernec^ v. Celju glede'Teharske občine. Tudi tam hočemo na tak način, da kupimo eno parcelo in! jo porazdelimo, pridobiti kakih 30 glasov«'.24 Dne 16. 4. 1909 mu je dr. Vla­ dimir Sernec odgovoril, da seme brani narodnega dela in da je glede šentiljskih vo­ litev, že stopil v stik z dr. Rosino. Obenem se je pri davčnem of ici jalu Bocu pozanimal glede obstoječih predpisov, po katerih se zemljiško-knjižne spremembe označijo v ka­ tastru, šele na koncu leta. S tem se sklada tudi postopanje Nemcev, ki so vložili svoje kupne pogodbe konec leta 1908, ker so š tem hoteli preprečiti nasprotni korak Slo­ vencev. Sernec je Hrašovca tudi obvestil, da je bil dr. Rosina pred dnevi v Šentilju in da se je tam dogovoril za fiktivni nakup manjšega travnika. Je pa nad takšnim po­ četjem izrazil- pomisleke, saj se bodo Nemci le sprovocirali, da bodo. tudi sami posto­ pali enako. »Bolj kazalo bi za letos, ako bi se operiralo z obrtnim davkom in bi ogla­ sili razni narodni obrtniki fili j alke v St. Uju. Ali bi dotični narodni svet'povrnil dav­ ke?«2 5 Nato pa mu je še podrobno „opisal razgovore dr. Rosine s šentiljskimi narod­ njaki: »Dr. Rosina je Thalerju zelo prigovarjal, da volitev zavleče čez novo leto — potem bi se naše kupne pogodbe že še,prej vložile, ne da bi mogli Nemci odgovoriti z jednakim orožjem. Dr. Rosina mu je svetoval naj se začetkom sploh ne zmeni za vo-, litev in se da dregati od dne do dne, potem naj zahteva večkrat spremembo volilnega — prav davčnega — imenika, tudi če je ta popolnoma pravilen,,potem naj imenuje občina kakih 20 častnih občanov — vsled tega nastane itak hud boj in se stvar zlahka zavleče za 4 mesece, če treba si naj da zažugati kazen in jo slednjič še plača. Dr. Ro­ sina mi je pa povedal, da Thaler še ni popolnoma dobljen za ta načrt. Prosim Vas tedaj, da mu pišete še Vi in mu prigovarjate na vse kriplje, da se drži tega načrta« .. .2 e Dr. Juro Hrašovec je že naslednji dan pisal sentiijskemu županu Thalerju in ga prosil, naj mu naznani, kdaj bi lahko prišel na sejo Spodnještajerskega narodnega sveta v Maribor, da bi se dogovorili glede volitev.27 Dr. Sernecu pa je sporočil, da-dvo- mi, da bi lahko pridobili 30 obrtnikov, ki bi hoteli v Šentilj, da pa bi bila stvar glede častnih občanov že lažja, če bo le Thaler soglašal.28 V smislu navedenega načrta so si Hrašovec, Rosina, Sernec in župan Thaler pred­ vsem prizadevali volitve čim bolj zavleči, da bi lahko z razparceliziranjem zemljiške posesti ob koncu leta povečali število volilcev III. volilnega razreda; Na drugi strani' so poskušali s prijavo obrtnikov okrepiti II. volilni razred, saj so bili v, njem Nemci že v večini. Zlasti pri slednjem pa so že na začetku nastopile težave.-Kot-lahko po­ vzamemo iz pismadr. Vladimirja Serneca agilnemu dr. Juri Hrašovcu z dne 25. 6. 1909, je znašal celoten davek v Šentilju 7696 kron, 23 vinarjev, tako da bi na vsak volilni razred odpadlo po 2565,41 kron davka. V I. volilnem razredu je moralo voliti najmanj 12 volilcev, t. j . dvakrat več kot je bilo občinskih odbornikov in namestnikov tega razreda skupaj. Teh 12 volilcev je plačalo skupaj 2677,22 kron davka, tako da je na vsakega ostalih dveh volilnih razredov odpadla polovica ostanka, t. j . 2509,51 kron. Ker pa so od 33 volilcev II. volilnega razreda najnižji davek plačali trije Slovenci, zaradi nekoliko prenizkega davka pa so iz njega izpadli prav tako trije Slovenci, bi zvišanje davka tem trem pomenilo le to, da bi trije Slovenci iz III. volilnega razreda zamenjali omenjene tri Slovence v II. volilnem razredu. To pa seveda ne bi imelo nobenega smisla.29 ' ,i V tej zapleteni situaciji so se Slovenci kljub vsemu hitro znašli. Dr. Sernec je že 30. 6. 1909 obvestil dr. Juro Hrašovca, da je od 33 volilcev II. volilnega razreda 17 Nem­ cev,* 15 Slovencev in Admontski samostan in da so zato sklenili dvema Slovencema,- Fluherju in Hamèrju, zvišati davek na ta način, da s 1. julijem oglasita prosto obrt trgovine s poljedelskimi pridelki in s tem prideta v II. volilni razred. Ko bo davek predpisan, naj bi župan Thaler objavil volilni imenik po starem stanju, ne oziraje se na njun davek. Ta dva pa naj bi ob koncu reklamacijske dobe reklamirala zoper vo­ lilni imenik, češ da plačujeta več davka kot najnižji davkoplačevalci v II. volilnem razredu. Raklamacijska komisija, v katero bodo izvoljeni sami Slovenci, bo njunemu ugovoru ugodila in" ju sprejela v II. razred, ne da bi zaradi tega potisnila v III. vo­ lilni razred kakšnega drugega slovenskega volilca. Obenem se bo vložil ugovor glede državljanstva novih nemških volilcev II. razreda. Seveda se bodo ti najbrž pritožili in dokazali, da so avstrijski državljani, kljub vsemu pa bodo Slovenci pridobili na času.30 24 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Jure Hrašovca dr.>vladimirjü Ser­ necu z dne 13. 4. 1909. 25 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase, l, Pismo dr. Vladimirja Serneca-dr. Juri Hra­ šovcu z dne 16. 4. 1909. ze prav tam. . • ' • - . . 27 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Jure Hrašovca Franju Thalerju z dne 17. 4. 1909. < . . . ' . 28 ZAC, spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Jure Hrašovca dr. Vladimirju Ser­ necu z dne 17. 4. 1909. 29 ZAC, i Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo dr. Vladimirja Serneca dr. Juri Hra­ šovcu z dne 25. 6. 1909. 30 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, pismo dr. Vladimirja Serneca dr. Juri Hra­ šovcu z dne 30. 6. 1909. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 . 415 '; V'skladu s tem konkretnim načrtom, ki so se ga Slovenci nameravali striktno držati,31 se je akcija Slovencev uspešno odvijala naprej, tako da je :šentiljski<'župan Thaler.že 13. 8. 1909 obvestil dr. Juro Hrašovca, da je slovenski stranki uspelo spraviti v II: volilni razred obaümenovana volilca, in da bodo v kratkem dali 'na vpogled tudi volilne-imenike.32 S tem se 1 je začel odločilni boj za Šentilj, v njem pa sta obe strani skoncentrirali svoje sile:za osvojitev II. volilnega razreda, ki je bil odločilnega po-1 mena za končno zmago. Kljub ogromnim naporom pa nobeni strani ni uspelo prido­ biti odločujoče prednosti.in še deset dni pred volitvami je bilo povsem nejasno, kdo bo s sklonjeno glavo zapuščal volilno prizorišče.-.Po poročilu Franja Thalerja načel­ niku Spodnještajerskega narodnega sveta dr. Juri Hrašovcu z dne 17. 1. 1910 so bili Slovenci trdno prepričani v zmago v III. in poraz v I. volilnem razredu, medtem ko je bila situacija v.II. .volilnem razredu še zmeraj negotova.33 Slovenski strani je v ta vo­ lilni razred,sicer uspelo spraviti Fluherja (s.Hamerjem so propadli),34 tako da so lahko z, gotovostjo računali na 14 slovenskih glasov, vendar pa to, tudi Ob,pričakovani abstir nenci treh do štirih volilnih upravičencev, še vedno ni zagotavljalo zmage.. Zadnji dnevi, pred volitvami. so potekali v znamenju ostre agitacije in pritiska na volilce. Slovencem je v prepričevanju omahljivćev v veliki meri pomagal misijon; pri katerem se v pridigah ni govorilo zoper Nemce, temveč zoper protestante.3 5 Na drugi strani pa so tudi Nemci uporabljali vsa razpoložljiva sredstva iz arsenala vo­ lilne propagande, pri čemer so glasno rožljali z denarjem. »Pritisk od Südmarke je grozovit. Razpošilja tiskane listke; vodja Südmarke g. Karl Fraiss je že več dni vedno tukaj. Nekemu Slovencu ponujajo za 1 oral posestva 1000 kron. Posestvo' pa leži v eni grabi in je skoraj sam plaz. Ta Slovenec je volilec v II. razredu, seveda ostane nam stanoviten« .. .3 6 Čeprav je Thaler v pismu dr. Juri Hrašovcu dva dni pred volitvami (25. 1. 1910) zapisal, da so Slovenci dobro organizirani in pripravljeni »na vse slučaje«,37 pa se vo­ litve vseeno niso izšle po željah Slovencev. Po pričakovanju so Nemci zmagali v I., Slovenci pa v III. volilnem razredu. V II. volilnem razredu sta bila izvoljena le dva Slovenca, z drugima dvema pa je slovenska stranka prišla v žreb z Nemci, a pro­ padla.38 Tako so Nemci osvojili polovico občinskega odbora (prej je bilo razmerje med slovenskimi in nemškimi občinskimi odborniki 8 :4), to pa je glede na to, da so Slo­ venci branili občinski odbor, pomenilo izgubo. Kajti, kot je zapisal v komentarju vo­ litev dober poznavalec nacionalnih razmer na Spodnjem Štajerskem Ivan Frekor- šek, . . . »da si St. Ilj vkljub vsem neštetim prednostim, ki služijo le vladajoči stranki, ni znal in ni mogel ohraniti večine i nadalje, to znači hujši poraz kakor si navadno mislimo. Vedno je lažje braniti posest, kot pa si jo še le pridobiti«.39 Kljub temu so se na kraju veselili Slovenci, saj je bil za župana ponovno izvoljen Franjo Thaler.4 0 Boj za Šentilj pa se je nadaljeval z nezmanjšano ostrino vse do raz­ pada monarhije. i ' Z u s a m m e n f a s s u n g WAHLMACHENSCHAFT IN DEN NATIONALEN KÄMPFEN IN DER STEIERMARK Janez Cvirn Das österreichische Gemeindewahlsystem ermöglichte das Auftauchen zahlreicher Machinationen während des Wahlkampfs, derer sich mit zunehmender Verschärfung der nationalen Auseinandersetzungen in der Untersteiermark sowohl die deutsche als auch die slowenische Seite bedienten. Verzögerung der Wahlen, falsch zusammenge­ stellte Wahllisten, parteiisches Vorgehen im Reklamationsverfahren, Schaffung von Neuwählern durch Ernennung zu Ehrenbürgern, Aufteilen von Grundstücken oder 31 Prav tam. (Sernec pravi, da se je dogovoril z župnikom Vračkom in ostalimi Slovenci, da se bodo dosledno držali načrta.) 32 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 13. 8. 1909. 33 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 17. l. 1910. 34 Prav tam. (Thaler pravi, da Hamerja niso uspeli spraviti v П. volilni razred, čeprav je prijavil obrt živinske trgovine.) 35 Prav tam. 35 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 25. l. 1910. 37 Prav tam. 38 ZAC, Spodnještajerski narodni svet, fase. 1, Pismo Franja Thalerja dr. Juri Hrašovcu z dne 27. 1. 1910; Slovenski Branik, 1. 2. 1910. 39 Narodni dnevnik, 4. 3. 1910, Ivan Prekoršek: St. Пј In Šoštanj; članek je objavljen tudi v Slovenskem Braniku 1. 3. 1910. 40 Narodni dnevnik, 2. 5. 1910. Volitev župana v St. Пји. 416 J- CVIRN: VOLILNE MAHINACIJE NA ŠTAJERSKEM fiktives Anmelden von Gewerbebetrieben, das alles waren Methoden, die Ende des vorigen Jahrhunderts in der Untersteiermark so verbreitet waren, daß der Vorschlag des Cillier Abgesandten Dr. Eugen Negri, mit dem er Januar 1910 im steirischen Land­ tag die Verabschiedung eines besonderen Gesetzes gegen Wahltäuschung bei Gemein­ dewahlen vorsah, .wohl keine Verwunderung hervorrief. Unter den am meisten ver­ breiteten Wahlmachinationen war das Schaffen von neuen Stimmberechtigten durch das Aufteilen von Grundstücken und das Anmelden von fiktiven Gewerbebetrieben. Natürlich handelte es sich bei den meisten Wahlen um gleichzeitige Anwendung und Kombination der verschiedensten Täuschungsarten, die sich in zahlreichen Fällen ent­ scheidend auf den Wahlausgang ausgewirkt haben. Ein anschauliches Beispiel für die Verwendung einer ganzen Palette von Wahlmachenschaften stellen die Gemeinde­ wahlen in Šentilj 1910 dar, bei denen sich gegen die Südmark, die durch die Erobe­ rung des Gemeindeausschusses ihre mehrjährige Kolonisationsarbeit krönen wollte, der Untersteirische Nationalrat mit Sitz in Celje sperrte. Trotz verschiedener Wahl­ machinationen auf beiden Seiten blieb das Wahlergebnis unentschieden, die Erhöhung der Zahl der deutschen Ausschußmitglieder aber bedeutete eine Niederlage für die Slowenen, die Bis zu der Zeit die Mehrheit im Gemeindeausschuß hatten. VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta 1967. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva-obravnava'tudi druga vprašanja iz zgodovine in sodobne problematike rkoroških\ Slovencev. VKP občasno z ; obsežnejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o dru­ gih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki, /v svetu;- , . . . - , . , . • . Ob uvajanju bralne značke Karla Prušnika-Gašperja v naše šole naj- posebej opozorimo na bibliografijo tega koroškega partizana in borca za pravice koroških Slovencev ter na bibliografijo prvih petnajstih let­ nikov VKP; obe bibliografiji je pripravila Marija Suhodolčan, izšli pa sta kot posebna številka VKP. . , 4- •Vestnik koroških •partizanov -lahko naročite pri • njegovem izdajatelju ih založniku: Osrednji odbor'koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. ': IM b •. i.: • ' ( • i l . •• i t , . , ( - , M . .. -at- . , ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 . 417—439 ' • 417 '* M a t e j a ' M a č e k . : i UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI ,, „ Diplomska naloga pri katedri za pravnozgo- dovinske vede Pravne fakultete v Ljubljani. b • • "•'•' ''• ' : 1 ' 1 . Û V O D •'• •" • ; • • . . v Obdobje svetovne gospodarske krize po letu 1929, ki je zajela tudi Jugoslavijo, je obdobje hude zadolženosti, celo prezadolženosti kmetijstva. To je Kraljevino Jugosla- vijo, pretežno še vedno agrarno deželo, zelo" prizadelo in" s problemom kmečke zadol­ ženosti se je spopadla tudi zakonodaja. ' -• .• V.obdobju od leta 1932 do 1936 so izšli trije zakoni iri pet uredb, ki so urejali kmečko zaščito, sprva s podaljševanjem rokòv za'odplačilo dolgov. Končno,je zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je izšla septembra 1936, črtala polovico dolgov. Preostanek,so morali kmetje plačati,v dvanajstih letnih anuitetah z zakonitimi obrest­ mi. Ce kmet ni, plačeval obrokov in obresti, je zaščito izgubil. Odpisane dolgove je krila država po Privilegirani agrarni banki. Ker so denarni zavodi — upniki v času, dokler jim ni bil, povrnjen denar, lahko postali nelikvidni, so smeli zadržati hranilne vloge, kar je zopet zmanjšalo vrednost teh in'odpiralo možnost zà bančne špekula- c i j e ( 3 3 ) . '• • ' • c. ' ' ?. •> ^ . - Vsi ukrepi -pa so vprašanje kmečke zadolženosti "rešili le začasno. Leta 1937 so kmetje -začeli.odplačevati'anuitete; ki so bile previsoko določene, kar je ponekod po­ vzročilo vnovične zadolžitve pri zasebnikih. Že leta 1939 se je odplačevanje zaradi slabe letine zataknilo, nato pa ga je presekala vojna (34). '- i J 2. KMECKA ZADOLŽENOST '-' • i i 2.1. Prva agrarna* kriza ' ' •'• • • • •<• • Prva velika agrarna kriza, ki je v letih od 1875 do 1893 zajela vso Evropo razen Rusije, je nastopila predvsem zaradi konkurence z žitom velikih prekooceanskih dežel in Rusije. ' ' ' J . t Moderna kapitalistična proizvodnja. je z znanstveno tehničnim napredkom po­ vzročila gospodarsko povezanost'vseh celin in omogočila cenen transport med njimi. Tako se je na evropskem tržišču pojavilo cenejše ameriško in rusko žito, kar je naj­ bolj prizadelo evropske kmete.,Prav tako je razvoj industrije z množično proizvodnjo uničil domačo hišno obrt, ki je bila sestavni del navadno majhnega kmetijskega obra­ ta. Tretji vzrok^rize pa je bilo plačevanje kmečke odveze in davkov. Kmet je z vsa­ koletnim plačevanjem odškodnine za svobodno zemljiško posest šele kupoval svojo samostojnost, a davčne obveznosti so ga kot formalno svobodnega in samostojnega že zavezovale. . .-.,..• Ta kriza ni obšla naših pokrajin, in to neprijazno srečanje kapitalizma z malimi kmeti, ki so bili v večini, se je v Sloveniji in na Hrvaškem dogajalo v letih 1850 do 1890, v Srbiji pa približno deset let pozneje. Izjema na Slovenskem je bilo Prekmurje, kjer je stanje prezadolženosti nastalo šele po prvi svetovni vojni. Doba prve evropske agrarne krize je bila tudi doba prve prezadolženosti kmetov. Dr/ Josip Vošnjak je leta 1885 v svoji razpravi Socijalni problem in kmetski stan na­ pisal: »Dolgovi,so pravzaprav že nasledek slabega ali nesrečnega gospodarstva in dokaz primankljaja v gospodarstvu, toda le tam, kjer je sedanji lastnik dobil kme­ tijo v roke brez dolgov. Koliko pa je takih srečnih lastnikov in koliko je kmetij s či­ stimi zemljiškimi knjigami? Ogromne številke vknjiženih dolgov nam kažejo, da so že skoraj vsi kmetski posestniki čez glavo zadolženi. In če so že iz početka bili dolgovi nasledek primankljaja v. letnem računu, so zdaj glavni vzrok propadanja kmetskega stanu. Kajti za poravnanje obresti je treba gotovega denarja in ravno tega dobiti, je kmetu najtežje. Zato se kaže povsod, kjer se govori ali piše o bedah in stiskah kmet­ skega stanu, na dolgove kakor na izvor vse nesreče, in terja se nova zemljiška odveza od dolgov, podobna prvi leta 1850, s katero se je kmet oprostil tlake in desetine« (2). Take razmere so povzročile, da je zelo pogosto pel dražbeni boben. V ilustracijo — na Dolenjskem je bilo. v treh letih (1880—1882) na območju novomeškega okrož­ nega sodišča na dražbah prodanih 661 posestev (2). Kmetje so pod ceno izgubljali svoja posestva in predvsem revnejši ljudje so se množično izseljevali v Ameriko in 418 M. MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI druge industrijsko razvite dežele. Tudi gospodarska konjunktura v letih od 1895 do 1914 tega izseljevanja ni zaustavila (27). Hkrati je na slovenski vasi potekala diferenciacija. Predvsem trgovci, gostilni­ čarji, prekupčevalci in oderuški posojilodajalci so vt tem času oblikovali temelje svo­ jemu bogastvu in s svojim delovanjem je to razslojevanje celo pospešilo kmečki pro­ pad (3). , . Kapitalizem je omogočil, da je slovenski kmet to veliko krizo premagal. Veliko vlogo je igralo zadružništvo, ki je po načelu vzajemnosti in solidarne pomoči varovalo in krepilo domače kmetijstvo. Prav tako so izseljenci s svojim denarjem podpirali domače kmetije in zavirali njihovo ekonomsko propadanje. V inflacijski dobi po prvi svetovni vojni so se kmetje rešili dolgov, vendar je bil čas nezadolženosti kmetijstva kratek. 2.2. Vzroki kmečke zadolženosti O vzrokih kmečke zadolženosti (prezadolženosti) je bilo napisanih veliko strokov­ nih člankov, in to vprašanje je bilo predmet mnogih razprav. Investicije,v gospodarski konjunkturi, izplačevanje dot, nakup zemlje v času do leta 1928 ter vedno večji obseg konzumnih dolgov (za hrano, obleko,' obutev ipd.) so bili med vzroki največkrat ome­ njeni. , Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je že od rnekdaj prinašala najnižje dohodke. To pogojuje način proizvodnje, ki je odvisna od vremenskih razmer, s pomanjkanjem trdne organizacijske strukture, razdrobljenostjo. Kmet se je vedno počasi privajal no­ vim razmeram in v času periodičnih kriz je bil najbolj oškodovan (28). Glavni vzroki kmečke zadolženosti do leta 1932 so bile investicije v konjunkturi, ko je kmet dobro prodajal svoje pridelke in je najemal posojila, prepričan, da se bodo ugodne razmere nadaljevale in bo zlahka odplačal svoj dolg. Drugi vzrok, ki ima ko­ renine v počasni prilagodljivosti kmetov, je bilo zmanjšanje pomena domače obrti òb množičnem pojavu industrijskih proizvodov. Zelo pomemben delež pri kmečki zadol­ ženosti je odpadel na zapuščine in dote, dolgovi zaradi plačevanja le-teh pa so nepro­ duktivni. Ti dolgovi v bistvu predstavljajo posebno obliko nakupa zemlje, ki ga je morala napraviti vsaka nova generacija posestnikov s tem, da je izplačala svoje brate in sestre. Privilegirana agrarna banka je v svoji anketi leta 1932 ugotovila v treh okrajih naslednje razloge zadolžitve (2) : Razlog Okraj Novo mesto % Okraj Posavski Obrenovac % • Okraj Masurički % 1. nakup zemljišč 2. zidanje stavb 3. nakup živine 4. nakup poljedelskega orodja 5. spekulativna trgovina 6. razdolžitev 7. davki 8. jamstvo 9. tožarjenje, 10. dediščine in dote * 11. zabava 12. šolanje 13. zdravljenje, 14. nakup krme 15. razno 16. neoznačeno 16,92 23,02 9,27 1,42 4,06 2,77 0,21 0,77 0,48 25,37 0,06 • 0,19 . - 2,27 <• , 5,88 . 6,96 0,35 18,47 6,89 11,74 8,18 32,36 1,65 1,13. 0,51, 0,08 , 0,15 0,01 . 0,37 2,61 8,95 4,28 ~ ' r 2,87 " 27,19 10,71 4,68 1,17 -•"" 2,09 1,57 0,41 32,33 0,04 0,85 1,97 .; 2 > 3 6 3,50 13,51 • — 0,62 Ce obravnavamo prve štiri kategorije kot produktivne (nakup zemljišč, zidanje stavb, nakup živine in poljedelskega orodja), naslednjih pet za neproduktivne (speku­ lativna trgovina, razdolžitev, davki, jamstvo in tožarjenje), dediščine in dote za na­ sledstvo, zadnje pa kot konzumne dolgove (zabava, šolanje, .zdravljenje in nakup krme) dobimo taka razmerja: . • • -j ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1888 • 3 419 Vrsta zadolžitve Okraj Novo mesto % Okraj Posavski Obrenovac Okraj Masurički produktivna zadolžitev neproduktivna zadolžitev nasledstvo konzum • razno 50,63 8,29 25,37 8,40 7,31 45,03 35,73 0,15 11,94 7,15 43,75 36,44 0,8» 18,34 9,64 Prvo, na kar opozarjajo ti podatki, je, da je bila komaj polovica posojil (v Slove­ niji — novomeški okraj) »produktivnih«. A produktivne naložbe so bile le v omeje­ nem smislu res produktivne. Nakup zemljišč namreč pomeni le možnost gospodarne proizvodnje, sama proizvodnja pa je odvisna od nadaljnjih vlaganj. Denar, vložen v zemljišča, se pri majhnem kmečkem obratu normalno ne prenaša v ceno pridelkov, obresti pa tudi ne prinaša. Posojila za zidanje stavb in nakup živine sicer povečujejo obrat, a le po kvantiteti, ne pa kvalitativno. Kot čisto »-produktivne« dolgove bi lahko šteli le investicije za nakup poljedelskega orodja, med katere so všteti tudi poljedelski stroji. Vendar je taka zadolženost, ki predstavlja posojila za tehnični dvig in pove­ čanje donosa, skromno zastopana, od 1,17 % do 8,18 % (novomeški okraj le 1,42 % (2). . j V krizi so padle cene pridelkov na tretjino nekdanje cene in kmetje niso zmogli plačevati niti obresti, kaj šele glavnice. Tako so dolgovi, realno gledano, izredno na­ rasli in postavili posestnike v težak položaj. Vse naštete zunanje vzroke lahko definiramo z enim samim, notranjim in bistve­ nim Vzrokom — nizka produktivnost kmečkega dela in z njo povezana nesposobnost izpolnjevanjkjObveznosti, ki jih zlasti v krizi prinaša kapitalizem. Slovensko in vse jugoslovansko kmetijstvo je bilo zaostalo, nerazvito in zelo ne­ učinkovito. To velja predvsem za samostojne malokmeüjske obrate — družinska kmečka'gospodarstva, ki so bila osrednja enota slovenske vasi. V času kapitalističnega načina proizvodnje in denarnega gospodarstva je bil malokmetijski obrat kombinacija proizvodnje blaga za trg in za lastne potrebe. Zanjo pa je bilo značilno mnogo dela in malo pridelka. V svojem bistvu taka kmečka gospodarska enota ni bila kapitali­ stična, kajti kmet ne more prenehati s proizvodnjo, četudi mu ta ne prinaša dobička, kar pa je conditio sine qua non kapitalistične kmetijske proizvodnje. Kmečki dolgovi torej niso nastali zaradi izboljševanja proizvodnje. Rodila jih je stiska — nakup ali dedovanje. Velikokrat pa so kmetje dolgove dobesedno pojedli (27). Da bi se kmet rešil iz te težke situacije, se je zadolžil, toda končni rezultat tega reše­ vanja je bila še večja stiska. 1 2.3. Višina kmečkih dolgov Resnično vrednost kmečkih dolgov je zelo težko ugotoviti, saj so podatki pri raz­ ličnih avtorjih zelo različni (2, 27, 28, 29 in 30). Zato kvantitativnih podatkov ne na­ vajam podrobno. -. . • V dobi najhujše krize je Privilegirana agrarna banka organizirala anketo, ki naj bi ugotovila stanje kmečkih dolgov. Podatke je poslala velika večina jugoslovanskih občin (4626) s 709.525 dolžniki in skupnim dolgom 6982 milijona din. Toda tudi ti po­ datki, četudi uradni, niso bili povsem točni, ker so bili zbrani na podlagi subjektivnih prijav kmetov samih in imajo vse slabosti na tak način zbranih podatkov. Gotovo je, da so bili največji dolžniki mali kmetje, ki so imeli manj kot 10 ha obdelovalne zem­ lje. Po ocenah je njihov dolg znašal nad 80 % vseh zadolžitev. • Po izdaji uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) se je pokazalo, da so bili po~ datki ankete PAB kar točni. Ocenjene vsote kmečkih dolgov pri posameznih avtorjih so bile vseeno previsoke. Najbolj točni in resnični so podatki o višini dolgov, ki so jih denarni zavodi od­ stopili Privilegirani agrarni banki. Po letnem poročilu PAB za leto 1937 so ji denarne ustanove odstopile 652 tisoč dolžnikov s skupnim dolgom 2746 milijonov din. Na pod­ ročju ljubljanske podružnice — v Sloveniji — 47.863 dolžnikov s 479,6 milijonov din dolgov (29). . Vendar moramo pri ocenjevanju višine kmečkih dolgov upoštevati, da se je tudi v Sloveniji kljub dobro razvitemu in organiziranemu finančnemu kapitalu (banke, hranilnice, posojilnice in zadruge) velik del predvsem malih kmetov zadolževal pri zasebnikih. V'drugih delih države, predvsem v Srbiji, pa so sploh poznali predvsem to obliko zadolževanja. V srbskem izrazoslovju se to kaže v besedah »lihvar« ali »ze- lenaš«, ki pomenita zasebnike — u p n i k e , ki se ukvarjajo s posojanjem denarja — po­ navadi za oderuške obresti (27). Takih dolžniškoupniških razmerij uredba o likvidaciji kmečkih dolgov ni urejevala. Resnična višina teh dolgov ni in tudi ne more biti znana, '420 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI saj se ti dolgovi ponavadi niso vknjiževali v zemljiško knjigo in so pogosto ta raz­ merja nastajala in obstajala brez vsakršnih listin. Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da v končne številke dolgov, ki jih je pre­ vzela Privilegirana agrarna banka, niso všteti dolgovi pri denarnih zavodih, ki jih le-ti niso odstopili omenjeni ustanovi. Mnogi dolžniki so namreč prosili svoje denarne zavode — predvsem zadruge, hranilnice in posojilnice — naj jih zadržijo kot svoje dolžnike. Kljub temu, da ne moremo z gotovostjo govoriti o resnični višini vseh kmečkih dolgov, moremo ugotoviti, da so bile številke zelo visoke. Zadolženost je bila tako vi­ soka in obsežna, da je hromila celotno gospodarstvo in zavirala redno poslovanje fi- nančno-kreditnih organizacij po vsej državi. 3. REŠEVANJE KMEČKE ZADOLŽENOSTI Ureditev reševanja kmečke zadolženosti je bilo težko in kompleksno vprašanje, s katerim so se spopadale vlade različnih srednjeevropskih držav, ki jih je pestila agrarna kriza, kar je onemogočalo normalno funkcioniranje gospodarskega sistema (28). Vsaka je na svoj način iskala pot iz krize. Problem kmečkih dolgov je bil od leta 1931 stalno predmet razprav jugoslovan­ ske vlade. Prvo rešitev, samo začasno, je prinesel Zakon o zaščiti kmetov in uvelja­ vitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju (Zl), ki je stopil v veljavo 20. aprila 1932. Zakon je uvedel moratorij za kmečke dolgove. Ker trajna rešitev še ni bila pripravljena, sta zakona 20. oktobra 1932 in 20. decembra istega leta podalj­ ševala njegovo veljavnost. Zakonodajalec se je zavedal začasnosti zakona o zaščiti kmetov in je pooblastil vlado za izdajanje potrebnih uredb z zakonsko močjo. Predpise zakona o zaščiti kmetov je delno spreminjala Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov (Z5), ki je stopila v veljavo 11. avgusta 1933. 23. novembra 1933 je stopila v veljavo Uredba o zaščiti kmetov (Z6). Ta je pred­ pisala načrt odplačevanja kmečkih dolgov v dvanajstih letih. Druga Uredba o zaščiti kmetov (Z7) je izšla 27. avgusta 1934. Novosti, ki jih je uvedla, so bile pretežno v korist upnikom. Odplačilni načrt te uredbe je natančno določal anuitete in obresti za posamezno odplačilno leto ter je ločeval dolgove pri zasebnikih in dolgove pri denarnih zavodih. 8. oktobra 1935 je stopila v veljavo Uredba o zaščiti kmetov (Z12) — že tretja po vrsti. Tudi ti predpisi so še vedno pomenili le začasno rešitev, vsebovali pa so veliko novosti pri urejanju razmerij med dolžniki in upniki. Težišče te uredbe je bilo zni­ žanje dolgov zaščitenih kmečkih dolžnikov, katerih skupna zadolženost je presegala polovico vrednosti njihovega celotnega imetja. > ' ' Dokončno ureditev kmečke zadolženosti je vsebovala Uredba o likvidaciji kmet­ skih dolgov (Z17), ki je dobila kogentni značaj 26. septembra 1936. Z njo so se vsi kmečki dolgovi pri denarnih zavodih prenesli na Privilegirano agrarno banko, hkrati pa so se znižali na polovico. Preostali del dolga, ki ga je prevzela PAB, naj, bi kmetje vrnili v dvanajstih letnih obrokih. Da je bilo reševanje kmečke zadolženosti v Kraljevini Jugoslaviji res zapleteno vprašanje, ki je zahtevalo novo celovito urejevanje, nam kaže tudi izjava kmetijskega ministra Svetozarja Stankovića, ki je za vojvodinski tednik Jugoslovenski sever po­ vedal v času zadnjih priprav dokončne ureditve kmečke zadolženosti, ki jo je vsebo­ vala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17). Rekel je: »Temu vprašanju se tre­ nutno pripisuje največji pomen. Doslej so ga poskušali rešiti že na več načinov. Po mojem predlogu bi bilo potrebno osnovati likvidacijsko banko, ki bi plačala denarnim zavodom dolgove, kmetje pa bi- v dolgoročnih obrokih plačevali svoje dolgove narav­ nost državi, skupaj z davki. Moj predlog dosedaj ni bil sprejet, ker bi vzbudil dojem inflacije. Poleg tega predloga je obstojal načrt skupine poslancev JRZ, ki je predvi­ deval popolno razdolžitev, a tudi iz tega ni bilo nič. Sedaj bomo reševali vsa vpra­ šanja po stari uredbi. Mogoče bodo neke stvari dopolnjene in popravljene.« V naslednjih poglavjih obravnavam navedene zakonodajne akte podrobneje,, sku­ paj S pravilniki in.avtentičnimi tolmačenji, ki so definirali njihovo izvajanje. Usta­ vila sem se tudi ob praktičnih posledicah reševanja kmečke zaščite, predvsem zä slo- 'venske zadruge in druge denarne zavode. ., •; '-Ä^l 3.1. Zakon o zaščiti kmetov, in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o podaljšanju njegove veljavnosti ] 20: aprila 1932 je bil v Službenih novinah Kraljevine Jugoslavije objavljen zakon o zaščiti kmetov in o uveljavitvi'poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: zakon o zaščiti kmetov, Zl), ki ga; je na svoji redni seji 12. aprila potrdila narodna skupščina,' senat pa 15. aprila, in ki je z dnem objave stopil v ve­ ljavo; Izjema je bil paragraf : 4, ki je uveljavljal nekatere enotne predpise zakona o iz- - ' Z G O D O V I N S K I ČASOPIS 43 • 1989 • 3 421 vršbi inv zavarovanju in ' je dobil obvezno moč 15 dni po razglasitvi, torej s 6. majem 1932. Veljavnost zakona je bila omejena do izdaje zakona o konverziji kmečkih dol­ gov, najdalj pa 6 mesecev, torej do 20. oktobra. Ker napovedani zakon o konverziji dolgov ni izšel, kmetje pa so še vedno nujno potrebovali zaščito, je bil 20. oktobra objavljen v Službenih novinah zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kme­ tov (Z3) z veljavnostjo do'20. decembra 1932. Hkrati je zakon o podaljšanju prinesel tudi nekatere nebistvene spremembe in dopolnitve. Toda tudi z zadnjim dnem veljav­ nosti še ni "bil dokončno pripravljen nov zakon in ponovno je bilo-treba podaljšati začasno zaščito. Tretji začasni zakon z dne 20. decembra 1932 (Z4) je vseboval tudi nekaj bistvenih novosti, njegova veljavnost pa definirana do izdaje in obvezne moči novega zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnosov v državi. „ ( Po določilih zakona o zaščiti kmetov in nadaljnjih zakonih, ki so podaljševali njegovo veljavnost, so bile z 20. aprilom 1932 odložene, vsa prisilne dražbe kmečkih nepremičnin in premičnin, ki so bile do tega dne že v teku. Nove prodaje pa niso bile dovoljene. Prav tako so bile prepovedane vse prisilne uprave in odvzemi premičnih stvari, ki bi bile izvedene zaradi izvršbe ali zavarovanja terjatev. Ta določila pa so veljala tudi za vse osebe, ki so bile zavezane za dolgove kmetov kot poroki ali soli­ darni dolžniki. . . - . . . * . _, Po določbah zakona je bila zaščita namenjena kmetom in paragraf 6 je definiral, kdo kmet je. Po zakonu o zaščiti kmetov je bil kmet vsakdo, ki je obdeloval zemljo samtali s člani svoje družine in je njegov obdavčeni dohodek izviral predvsem iz kme­ tijske dejavnosti. Pri tem pa njegovo posestvo ni smelo presegati 75 ha ornih (za ob­ delovanje sposobnih) zemljišč (njive, sadovnjaki, vinogradi, travniki [sic!], izvzeti so bili pašniki), pri družinski zadrugi pa 150 ha ornih zemljišč. Prav tako se je status kmeta priznal vsem, ki so morali, zaradi bolezni ali pomanjkanja potrebnih delovnih moči v družini ali zaradi drugih opravičljivih razlogov obdelovati zemljo s pomočjo drugih oseb, ki niso bili družinski člani. Mladoletne otroke kmetov so v času njihove mladoletnosti (do 21 leta)>prav tako šteli za kmete, enako pa se je obravnavala tudi kmečka zapuščina, dokler se ni izročila dedičem. Na zahtevo kmeta — dolžnika ali pa na zahtevo sodišča (izvršilnega oblastva) so izdajale.občine (občinska sodišča ali občinska poglavarstva) po zakonskih predpisih potrdila, ki jih je moralo potrditi tudi pristojno sresko načelstvo, razen če jih ni iz­ dalo mestno načelstvo kot prvostopenjski organ. V primeru dvoma, ali nekomu pri­ pada status kmeta ali ne (v smislu določil,zakona), je odločalo sodišče na podlagi iz­ vršenih, poizvedb. • Zaščite niso imele vse terjatve. Izvzete so bile terjatve Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke ter javne dajatve (davki itd.), dolgovi, ki so nastali zaradi nakupa živil, obleke in obutve in so bili narejeni po 20. oktobru 1932, alimentacijske terjatve za vzdrževanje, terjatve, ki so izvirale iz kaznivih de­ janj, terjatve za povzročeno škodo na polju, terjatve iz naslova plač in mezd osebam zaposlenim v gospodarstvu dolžnika, zakupnine in najemnine, terjatve zdravnikov in lekarnarjev ter za pogrebne stroške in terjatve obrtnikov za izvršena obrtniška dela po 20. oktobru 1932. Privilegirane terjatve so bili tudi novi dolgovi, ki SO' nastali po 20. aprilu 1932 in so bili dejansko novi'ter niso nastali z novačijo (prenosom ali ob­ novo) starega dolga. ' 2. .paragraf je obravnaval posledice prisilne javne prodaje (dražbe), opravljene po 19. marcu 1932, torej po dnevu, ko je bil, vložen predlog zakona o zaščiti kmetov pri narodnem predstavništvu, in je bil kupec sam zahtevajoči upnik ali pa je bil z njim v sorodu ali v svaštvu do drugega kolena oziroma njegov pooblaščenec. Kupec je moral vrniti kmetu kupljene nepremičnine in premičnine, če mu je kmet vrnil ku­ pnino s 6 % obrestmi na leto od dne, ko mu je kupec denar izročil. Če vrnitev ni bila mogoča, je bil dolžan kupec vrniti pravo vrednost, ki so jo stvari imele na dan dražbe, kmet pa-je moral vrniti kupnino z obrestmi. To povračilo se je smelo zahtevati le do 20. oktobra 1932. Kmet — zavezanec je bil upravičen tudi do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi nemožnosti vrnitve ali vrnitve z bremenom ali vrnitve v poslabšanem stanju. Pomembne so bile določbe glede obresti. Zakonodajalec je hotel predvsem za­ ščititi kmeta pred oderuškimi obrestmi, ki so jih zahtevali zlasti v južnih krajih države, kjer zadružništvo še ni bilo razvito (kot v Sloveniji — Dravski banovini), ni pa ga hotel popolnoma oprostiti obresti (1). Nasprotno je zakon še izrecno določal, da je kmet dolžan plačati obresti in sicer tudi od terjatev, katere prisilna izterjava je bila odložena. Višina obresti je bila 6 % in to od dne tožbe, razen če niso bile s sodno odločbo, poravnavo ali drugim izvršilnim naslovom določene nižje obresti. Obresti so torej smele znašati največ 6 %. Izjema od tega pravila je bila, če je upnik prosto­ voljno dovolil kmetu — dolžniku, da se odloži plačilo terjatve, ki je dospela, in sicer pred vloženo tožbo zaradi njenega plačila, ali če je odstopil od že začete pravde, ne da bi zahteval kakršnekoli pravdne stroške. V takem primeru so se smele določiti višje obresti, največ 10 % na leto, ne glede na višino prej dogovorjenih obresti. Pred- 422 M. MAČEK : U R E J A N J E KMEČKIH DOLGOV V STARI J U G O S L A V U I pogoj, da so se določile tako visoke obresti, je bila prostovoljna opustitev izterjanja, oziroma umaknitev tožbe brez stroškov za dolžnika. Zakon je predvideval tudi morebitno izigravanje zakonskih določil glede obresti in je skušal to preprečiti z določbo, ki je odrejala, da se morajo v najvišji znesek letnih obresti všteti tudi vsa postranska plačila in dajatve, za katere se je dolžnik za­ vezal poleg obresti. Take dajatve so bile provizije, pogodbene kazni, stroški in po­ dobno. Večkrat se je namreč dogajalo, da so bile obresti formalno majhne in so ustre­ zale zakonskim predpisom, vendar pa je moral dolžnik pod različnimi drugimi naslovi poleg teh obresti plačevati še druge dajatve. Mnogokrat so bile dejanske obresti — in te so pomembne ne glede na naslov — izredno visoke (1). Ce je pobral upnik, čeprav z dolžnikovo privolitvijo, za obresti, provizijo, stroške ali podobno višji znesek kot so ga dopuščali predpisi, se je na dolžnikovo zahtevo presežek odbil od glavnice. Tako ravnanje upnikov pa je pomenilo tudi kaznivo de­ janje, ki se je kaznovalo kot prestopek z zaporom do šest mesecev in denarno ka­ znijo do 5000 din, če ni njegovo dejanje strožje kaznoval kazenski zakon (Z14). Za­ ščita je šla tako daleč, da je smel dolžnik zahtevati povračilo takega presežka, tudi če je dolg že popolnoma odplačal. Določilo o vračunavanju presežka obresti preko do­ pustne višine in dolžnosti vračati ta presežek se je uporabljalo za obresti, plačane od 20. aprila 1932 dalje. Ničen je bil dogovor o obrestih, če so le-te presegale najvišjo dovoljeno stopnjo. Prekomernih obresti sodišče ni smelo prisojati in ne zavarovati, niti v izvršilnem po­ stopku izterjevati, tudi če so bile določene s pravnomočno sodbo ali drugim izvršilnim naslovom. Tu je šel zakon celo tako daleč, da je spreminjal — v zvezi z obrestmi — celo že pravnomočne sodbe sodišč, izrečene v posameznih spornih zadevah. Kot je bilo že omenjeno, zakonodajalec tudi v času trajanja zaščite ni hotel opro­ stiti kmeta plačevanja primernih obresti. Nasprotno, upniku je izrecno dal pravico, da morebiti tudi po izvršilni poti pride do plačila zapadlih obresti. Upnik je lahko zahteval pri sodišču nadaljevanje odložene, javne, prisilne prodaje premičnine ali ne­ premičnine ali nadaljevanje ustavljene prisilne uprave za poplačilo zapadlih obresti. Smel je tudi zahtevati novo prisilno prodajo ali novo prisilno upravo. Obresti, ki niso bile plačane do uveljavitve tretjega zakona o zaščiti kmetov, so se, če niso presegle dovoljene višine, vračunale v glavnico. Pri meničnih dolgovih je moral dolžnik poleg plačila obresti izdati novo menico in to s podpisi kot na prejšnji menici, če pa to rii bilo možno, pa s podpisi enake ve­ ljave. Ce dolžnik tega ni storil, je nosil stroške protesta in morebitne tožbe. Ce se je upnik branil sprejeti obresti, ki mu jih je dolžnik ponujal v zakoniti višini, ali ni hotel sprejeti nove menice, je smel dolžnik položiti denar oziroma menico pri okraj­ nem sodišču. S tem se je izognil škodljivim posledicam zamude plačila. Pomembno je določilo, ki ureja primer, dà je dolžnik v primeru tožbe takoj pri- znal svoj dolg in dokazal, da je izpolnil vse obveznosti nasproti upniku po predpisih zakona o zaščiti kmetov. V taki situaciji je pravdne stroške nosil upnik sam. Ce upnik svoje terjatve ni imel dovolj zavarovane, je smel zahtevati od;dolžnika primerno zavarovanje, in če tega ni dobil, je imel možnost zahtevati zavarovanje na sodišču. Stroški morebitne pravde, s katero se je zahtevalo zavarovanje in izvršitev, so se prišteli h glavnici. Ce pa je upnik, ki je imel zadostno zavarovanje, vložil pred­ log za novo zavarovanje in je bilo sodišču znano, da je bil predlog neutemeljen, se je tak zahtevek zavrnil po uradni dolžnosti. V primeru, da sodišču niso bile znane razmere, je smel dolžnik predlagati zavrnitev upnikovega predloga o novem zavaro­ vanju. Seveda je moral svojo zahtevo utemeljiti z dokazi. , Do 20. decembra 1932 so zadruge hkrati z drugimi privilegiranimi denarnimi za­ vodi imele izjemen položaj. Njihove terjatve so bile izjema od pravil, ki jih je uve­ ljavljal zakon o zaščiti- kmeta. Paragraf 8 z dne 19. aprila 1932 (Zl) je določal, da se predpisi zakona ne uporabljajo za zadruge (razen paragraf 4). Tudi zakon z dne 20. oktobra 1932 (Z3) ni tu nič spremenil, pač pa je tretji zakon bistveno spremenil položaj zadrug. Zakon z dne 20. decembra 1932 (Z4) je postavil zadrugo m e d n e p r i - vilegirane upnike in le Narodna banka je med denarnimi zavodi ohranila svoj izje­ men položaj. Ker pa je zadnji zakon samo podaljševal veljavnost zakonov iz aprila in oktobra, so se morali po 20. decembru 1932 za zadruge uporabljati predpisi in vsa zakonska določila prejšnjih dveh zakonov. • Vprašanje, ki ga zakon ni rešil, rešilo pa ga ni niti pojasnilo k zakonu o zaščiti kmetov (Z2), ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo, je bilo vprašanje, koliko smejo znašati obresti za zadružne terjatve, ki še niso dospele v plačilo. Tiskani obrazec za- dolžnice, ki so ga običajno uporabljale slovenske zadruge, pa posredno daje odgovor. Obrazec je namreč vseboval besedilo, da se dolžnik zavezuje vrniti posojilo »do go­ tove dobe« ali pa tudi prej na vsakokratno zahtevo upnice, ne da bi morala le-ta po­ sojilo prej odpovedati. Iz besedila torej izhaja, da je zadruga vsak hip lahko zahte­ vala vrnitev posojila. Ce pa zadruga te svoje pravice ni uveljavila, pomeni, da je pro- "i ' 'ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 423 stovoljno dovolila dolžniku odložitev plačila terjatve in se zato lahko uporabljajo zakonska določila, ki predvidevajo obresti do 10 %. Zakon je bil s svojima podaljšavama veljavnosti le začasna rešitev. Vendar pa se je jasno pokazalo, da zaželenega uspeha ni prinesel. Nasprotno — še bolj očitno je postalo, da je dokončna ureditev nujno potrebna. Vzrok odlaganja dokončnega reše­ vanja kmečke zadolženosti je bil predvsem v potrebni uskladitvi in zadovoljitvi na­ sprotujočih si interesov upnika in dolžnika, kar seveda ni bilo lahko. Očitno se je tega zavedal tudi zakonodajalec, in je zato s 6. členom zadnjega za­ kona o zaščiti kmetov (Z4) pooblastil ministrski svet, da izdaja potrebne uredbe z za­ konsko močjo, in to z rokom veljavnosti najdalj do enega leta. " . 3.2. Uredba o' izprcmembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov V času veljavnosti zakona o zaščiti kmetov z dne 20. decembra 1932 (Z4) je bila izdana na podlagi 6. člena tega normativnega akta uredba o izpremembah in dopolnit­ vah zakona o zaščiti kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju (Z5), ki je bila objavljena v Službenih novinah 11. avgusta 1933 in je z objavo dobila kogentni značaj. Po tej uredbi so bili iz kmečke zaščite izvzeti dolgovi, ki so nastali z nakupom kmečkih posestev in je bila céna' dogovorjena v celoti ali večinoma z določeno koli­ čino kmetijskih pridelkov (ne glede na to, ali se je morala izplačati v naravi ali v de­ narju po dnevni ceni domačega blagovnega trga). Pri tem pa se zaščita ni odvzela dolgu, ki ustreza tistemu delu cene, ki je določena s fiksno določenim denarnim zne­ skom. ' ' : ' ' Ta določila so se uporabljala samo, če so dolžnikovi dohodki omogočali izplačilo v naravi in vračanje dolga ni škodovalo nujnemu vzdrževanju dolžnika, njegove dru­ žine in za'plačevanje javnih davščin. 3.3. Uredba o zaščiti kmetov s 23. novembra 1933 Na- predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za kmetijstvo Srškiča, mi­ nistra pravde, ministra za trgovino.in industrijo ter finančnega ministra, je ministrski svet na svoji seji 22. novembra 1933 predpisal uredbo osrednje vlade o zaščiti kmetov, ki je stopila v veljavo z dnem objave v Službenih novinah 23. novembra 1933 (Z6). Uredba, ki je imela zakonsko moč, je postavila upnike in dolžnike v položaj, da so vedeli, kaj lahko pričakujejo v prihodnosti (4)! Dolžniki so morali poravnati svoje obveznosti, toda z bistvenimi olajšavami glede rokov, obresti in načina plačila, upniki pa so dobili zagotovilo, da bodo njihove terjatve poravnane, čeprav v daljšem obdobju in z nižjimi obrestmi. . c Po 1. členu uredbe so plačevali dolgove, nastale pred 20. aprilom 1932 po teh predpisih le kmetje in osebe, ki so bile v času zadolžitve kmetje. Uredba je pojem kmeta, ki 'ga je postavil zakon o zaščiti kmeta iz leta 1932 (Zl), razširila. Zemljiški maksimum pri rodbinskih zadrugah, ki jih v Sloveniji, takratni Dravski banovini, ni bilo, zelo pa so bile razširjene v Srbiji, se je zvišal na 200 ha obdelovalnih zemljišč. Hkrati pa so status kmeta pridobile tudi osebe, ki so same ali s svojo družino obde­ lovale tuja zemljišča, če jim je bilo kmetijstvo glavni poklic in razen uslužbenskega davka niso plačevali nobenega drugega davka. Pod to oznako so zaščito pridobili vi- ničarji, ki jih dotedanji zakoni niso ščitili. Zaščita se je razširila tudi na osebe, ki so se kot starešine družinske zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani teh ukvarjale z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kot so npr. preprodaja, hišna industrija, ribarstvo, prevozništvo, brodarstvo itd. in to z namenom, da bi svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse znake kmeta, pri­ dobili več zaslužka. Ti predpisi so zaobjeli tudi male kmete, pomembno' pa je, da so status kmeta pridobili tudi bajtarji in kajžarji. Tem njihovo posestvo ni zagotavljalo potrebnih sredstev za preživljanje. Zato so iskali postranski zaslužek v navedenih dejavnostih. ' r Poudariti je treba, da je bila zaščitena le oseba, ki je imela značaj kmeta v času zadolžitve. Pomemben je bil čas zadolžitve, poznejše spremembe pa niso vplivale. Do­ ločitev, v katerem trenutku mora dolžnik biti kmet, je bila velikega praktičnega pomena. Pogosti so bili namreč primeri, da je bil dolžnik v času najetja posojila kmet in lesni trgovec ali obrtnik, in je potreboval posojilo v zvezi s trgovino. Zaradi krize pa je opustil trgovanje ali obrt in postal samo kmet. Taki osebi seveda ni pri­ padala zaščita, če je večina njegovega takratnega neposrednega davka izvirala iz trgo­ vine oziroma obrti, skratka ne iz kmetijstva (4). Najvažnejše določilo in glavni poudarek nove uredbe je vseboval tretji člen, ki je obravnaval način odplačevanja dolgov. Kmet naj bi plačal svoje dolgove upnikom v dvanajstih letih po načrtu, ki je razlikoval dolg pri zasebnikih in dolg pri denarnih zavodih (zadrugah itd.). 424 M. MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI ODPLAČILNI NACRT Pri Leto zasebnikih % Pri denarnih zavodih' % prvo • 6,00 6,00 drugo ' " 6,60 6,75 tretje 7,28' 7,65 četrto ' 8,06 8,94 . • peto 8,84 10,76 . . šesto •„• . - 9,75 112,68 t - . sedmo 10,72 14,72 osmo * 11,84 15,64 deveto 13,06 16,85 deseto ' 14,36 ' 17,38 ; enajsto " 15,94 17,85 - dvanajsto 17,55 18,78 skupaj ' 130,00 154,00 ^ ' . r- Odplačevanje dolga je bilo natančno urejeno. V začetku so bili obroki majhni in so se šele v petem letu pri dolgovih denarnih zavodov, oziroma v sedmem'letu pri dolgovih zasebnikov dvignili preko 10 % glavnice. Težnja uredbodajalca je bila, da se kmetu olajša plačevanje prva leta in ga šele, ko se nekoliko gospodarsko opomore, zaveže k plačevanju višjih obrokov. Prvi obrok je zapadel v vplačilo takoj, dolžnik pa ga je bil dolžan plačati najpozneje do 15. novembra 1934. Ostali obroki pa so se mo­ rali poravnati najkasneje do 15. novembra vsakega leta. Glede izračunavanja in odplačevanja so veljala določena načela in pravila. Naj­ prej so izračunali višino dolga, ki je izviral iz časa pred 20. aprilom 1932, po vrednosti, ki jo je znesek imel 23. novembra 1933. To so dobili tako, da so glavnici dolga pribili še neplačane in zastarane obresti in druga postranska plačila (npr. opominjevalni in izterjevalni stroški). Ti prištevki glavnice za čas od 20. aprila 1932 naprej pa niso smeli presegati letne višine 6 % (izjemoma 10 % ) , ki so jo dopuščali predpisi parag. 3 odst. 1 zakona o zaščiti kmetov (Zl). Če je upnik po 20. aprilu 1932 dobil poplačane višje obresti, se je presežek odbil od glavnice (16). Pri meničnih dolgovih so se morale poleg plačila obrokov izdajati še nove me­ nice, in to s podpisi kot na prejšnji menici, če pa to ni bilo možno, pa s podpisi enake veljave. Ce dolžnik tega ni storil, je nosil stroške protesta in morebitne tožbe. Spore o veljavnosti novih podpisov je reševalo sresko sodišče na zahtevo ene od strank. So­ dišče je reševalo te spore v nepravdnem postopku in zoper njegovo odločitev ni bila dopustna pritožba. • - Ze iztožene, toda še ne izterjane menične dolgove so lahko dolžniki v zakonskem roku zamenjali z novimi menicami, ker drugače niso mogli uporabljati zaščitnih pred­ pisov uredbe. Vse, kar je veljalo za glavnega dolžnika, je veljalo tudi za poroke in solidarne dolžnike. Ce se je upnik branil sprejeti vsoto, ki mu jo je dolžnik ponudil v zakoniti višini oziroma pri meničnih dolgovih vsoto in nove menice, je dolžnik mogel položiti denar in morebitne menice pri sreskem sodišču. S tem se je izognil škodljivim posle­ dicam zamude plačila. Posebno ugodnost je nudila uredba tistim dolžnikom, ki so poplačali svoj dolg v krajšem času, kot ga je predpisala. Za vsako skrajšano leto se je znižal preostali znesek dolga za 2 %o. Dolžnik, ki je ostal v zaostanku s plačilom treh letnih obrokov, je izgubil pra­ vico do ugodnosti zaščite. Upnik je smel takoj zahtevati plačilo vsega dolga, tudi po sodni in izvršilni poti. , Izjemen položaj so imeli manjši kmečki dolgovi do zneska 1200 din. Ta znesek se je moral plačati v treh enakih zaporednih letnih obrokih od 23. novembra 1933 dalje. Pri teh dolgovih je smela znašati obrestna mera največ 7 %, pri tem so se vračunavale tudi vse ostale stranske dajatve. Triletni rok se je podaljšal na pet let za tiste dolž­ nike, ki so ž občinskim potrdilom, potrjenim od sreskega načelnika, dokazali, da ima­ jo več takih dolgov do zneska 1200 din pri različnih upnikih,'in da skupna-vsota vseh teh dolgov ne presega zneska 3600 din. Zoper tako odločbo sreskega načelnika pri­ tožba ni bila dovoljena. Tudi pri teh dolgovih je veljala olajšava za predčasno po­ plačan dolg (2 % odbitek). Zaščito pa je prav tako izgubil dolžnik, ki je bil v triletnem zaostanku s plačilom. • •'/ «., •» ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 ' ; " ' 425 -Ničen je bil vsak-dogovor,/če so dogovorjene obresti presegale navedeno, "dovo­ ljeno najvišjo stopnjo. Posledice prekomernih in nezakonitih obresti so bile ënaké, kot jih je predpisal začasni zakon o zaščiti kmeta. . ~Z uveljavitvijo nove uredbe so se odložile vse prisilne prodaje (dražbe) pre­ mičnin in hepVemičnin^ kmetov, razen privilegiranih terjatev. Ustavile so se tudi vse prisilne uprave' in odvzemi; premičnin, uvedeni zaradi izvršbe ali zavarovanja. Nove prisilne prodaje''ali."prisilne uprave in novi odvzemi premičnin so 'se smeli dovoliti edino le zaradi prisilnega izplačila obrokov. To je pomenilo, da je bila v obdobju prvih treh let prepovedana vsaka izvršba nasproti kmetom, po treh! letih pa je bila dopustna le, če dolžnik ni izpolnjeval svojih obveznosti in je zato izgubil zaščito. Od­ ločbe o odložitvi, oziroma ustavitvi izvršbe je izdajalo izvršilno sodišče samo po urad­ ni dolžnosti, če mu, je bilo znano, da-je dolžnik zaščiten kmet. Drugače pa f je sodišče postopalo na zahtevo stranke. Prisilna uprava se je ustavila samo na zahtevo strank in nepremičnina se je takoj .vrnila lastniku. Ce pa je sekvester zemljo obdelal sam ali jo je,dal v zakup,; se .je nepremičnina vrnila šele,potem, ko so bili pobrani pridelki. ".-Upnik je smel zahtevati primerno zavarovanje za svoje terjatve, npr. vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo. Zahtevo pa je moralo sodišče zavrniti po uradni dolžnosti.iče.je^bilo iz sodnih aktov razvidno, da je bila upnikova terjatev;dovolj za­ varovana.. Če, sodišču to i n i . bilo znano,- je smel to zahtevati dolžnik, pri tem pa je moral predložiti dokaze za;svojo zahtevo. • f'« '. ' '> Tudi ta uredba je iz zaščite izvzela nekatere terjatve. Privilegirani dolgovi so bili isti,'kot jih je določil'zakon o'zaščiti*kmetov (Zl) fin uredba o izpremembah in dopol­ nitvah tega zakona (Z5). Novo je bilo to, da so bili dolgovi, ki so izvirali iz nakupa živil, obleke in obutve do vrednosti 500 din zaščiteni, če so se pretvorili v menične dolgove. , ' ., \ . ; " r . . . i ( Uredba-je enako kot. zakon, o zaščiti-kmetov urejala primer, ko je dolžnik v pravdnem postopku takoj priznal'svoj dolg in dokazal, da je poravnal vse obveznosti, ki jih je imel po predpisih.?Stfoške tožbe je nosil tožnik — upnik. A uredba je bila še natančnejša in je izrecno določala,,da v pravdnem, izvršilnem in zavarovalnem po­ stopku zaradi kmečkih dolgov upniku v nobenem primeru ne pripada pravica do po­ vračila stroškov za odvetnika.., ,,' ..,'". • ' . . ' . ' ' , i Uredba je ščitila tudi upnike pred dolžniki — kmeti, ki so z namenom, da oško­ dujejo svojega upnika, odtujevali ali obremenjevali. svojo lastnino. Taki ; kmetje so izgubili zaščito, poleg tega pa so morebiti odgovarjali tudi-po določilih zakona o pobi­ janju pravnih del izven konkurza,4(Z15) in.po kazenskem zakonu (Z14). Uredba pa ni urejala primera, dà bi zaščiteni dolžnik na kakšen drug način, torej ne z odtujeva­ njem ali obremenjevanjem, ampak na primer s prekomernim izsekavanjem gozda skušal oškodovati upnika. V takem primeru je imel upnik na razpolago sredstva, ki so jih določali drugi zakoni (4). Uredba je priznala upnikovim terjatvam na podlagi zaščitenih kmečkih dolgov prvenstvo do reeskonta ali lombarda pri vseh državnih in privilegiranih denarnih zavodih po običajnih pogojih; in to do višine 50 % terjatev. Vlada naj bi preskrbela sporazumno z omenjenimi zavodi potrebna sredstva, iz govora predsednika ministr­ skega sveta, ki ga je imel dan pred izdajo novih gospodarskih uredb, torej 21. novem­ bra. 1933, pa je bilo razvidno, da je vlada v ta namen preskrbela milijardo din za prva tri. leta za nove kredite upnikom. . Z novo uredbo je prenehal veljati zakon o zaščiti kmetov (ZI) in zakona, ki sta podaljševala njegovo veljavnost in ga deloma spreminjala (Z3 in Z4). Uredba sama je'predvidevala in določala, da bo izšel pravilnik in, če bo potrebna, razlaga enotnih predpisov, a do tega ni prišlo. . ' Ker se je v praksi zastavljala kopica vprašanj v zvezi s poslovanjem kmečkih kreditnih zadrug, so v mesecu januarju 1934 osrednje organizacije denarnih zavodov v Sloveniji objavile v dnevnikih in tednikih pojasnila k izvajanju uredbe. Zveza slo­ venskih zadrug je izdala obrazec za obveščanje dolžnika o stanju njegovega računa (dolg in obresti), ta obrazec pa je vseboval tudi pravni pouk o načinu in rokih pla­ čevanja in posledicah neizpolnitve (6). Prav tako pa je Zveza izdala tudi pravilnik o izvajanju uredbe (7). 3.4. Uredba o zaščiti kmetov s 27. avgusta 1934 Na predlog ministra pravde, kmetijskega ministra in ministra za industrijo in trgovino je ministrski svet Kraljevine Jugoslavije na svoji seji 3. avgusta 1934 pred­ pisal uredbo o zaščiti kmetov (Z7), ki je bila objavljena 27. avgusta 1934 v Službenih novinah in je s tem dnem stopila' v veljavo. Hkrati je prenehala veljati uredba o za­ ščiti kmetov z dne 22. novembra 1933 (Z6). Nova uredba je bila pretežno enaka prejšnji, večinoma je imela celo isto bese­ dilo. Spremembe pa, ki jih je prinesla, so bile v glavnem v korist upnikov. 426 M. MAČEK: UREJANJE КМЕСКШ DOLGOV V STABI JUGOSLAVIJI ,. Eno najbolj spornih vprašanj — kdo. je zaščiten, kmet — je uredba natančneje uredila. Vendar kljub temü ni dala zadovoljivega odgovora na vsa mnogovrstna s tem združena vprašanja, ki so se zastavljala v praksi (5). Uredila je zaščito omožene žene, ki je živela skupaj z možem. Do uvedbe teh predpisov je veljalo, da sta se zakonca obravnala ločeno, če sta imela vsak svoje premoženje. Po novih določilih pa se je sta­ tus zaščitenega kmeta priznal ženi le, če'se je tudi, njenemu možu priznal tak status, in če so njuni obdavčeni dohodki izvirali pretežno iz kmetijske dejavnosti. , . _,. ; Uredba je prinesla pojasnila oziroma; omejitve glede obsega obdelovalnih zem- Ijišč.'V maksimum se je vračunavalo osebno posestvo kmeta,- pa tudi posestvo njegove žene in otrok, če so živeli z njim v skupnem gospodinjstvu, i,- • t.) , t!. _• Spremenili so še tudi predpisi glede izdajanja potrdil o tem, kdo je kmet v. skla­ du z namenom uredbe. Tudi po novi uredbi so izdajali potrdila občinski uradi, vendar sta bila ' postopek in oblika'strožje predpisana. Obrazec potrdila je določal poseben pravilnik, ki ga je izdal minister za kmetijstvo' in je stopil v'veljavo 30. oktobra 1934 (Z8). Uredba je naložila občinskim organom dolžnost, da pred izdajo potrdila pri-- skrbijo uradne podatke o višini obdavčenih dohodkov prosilca pri t pristojni davčni upravi. Občinsko potrdilo tudi po novi uredbi,ni bilo dokončno, ampak je imela vsaka zainteresirana stranka možnost zahtevati, preizkus resničnosti pri zreškem » načelniku: O pritožbi zoper odločbo sreskega načelnika je odločal ban, njegova odločitev pa tudi ni bila dokončna. Dopustna je bila pritožba na upravno sodišče, ki je bilo za^Dravsko banovino v Celju. Dejstvo, da je uredba dovoljevala pravdno pot, pa je pomenilo, da je zoper sodbo upravnega sodišča bilo možno vložiti pritožbo pri Državnem svetu v Beogradu, ki je dokončno rešil vprašanje o potrdilu. Dokazno breme je nosil dolžnik. Vprašanje, komu pripada status kmeta, je imelo za izvajanje kmečke zaščite eksistenčni značaj. Zato je bilo povsem upravičeno, da je uredba z novimi predpisi uvedla možnost, da se sporno vprašanje rešuje pred upravnim sodiščem. Res je, da se je na ta način podaljšal čas izdaje dokončne odločbe, vendar je bila s tem dana večja možnost, da so se vsestransko proučile trditve prizadetih strank. ; . ;{ " ч Nova uredba je obdržala razlikovanje med dolgovi pri zasebnikih in dolgovi pri denarnih zavodih (v Sloveniji predvsem pri zadrugah). Spremenjeno pa je bilo dolo­ čilo, ki je določalo način odplačevanja. Uredba je natančno določila, koliko plača dolž­ nik na račun dolga in koliko na obresti. Ta predpis je bil zelo potreben, ker je bila prejšnja uredba (Z6) nejasna in je povzročala različno razumevanje in s tem veliko nepotrebnega in zamudnega računanja (5). 3. člen uredbe je določal obrestno mero za dolgove pri denarnih zavodih 6 % (pred tem povprečno 6,02 % (5)), hkrati pa je predpisal odplačilni načrt A, iz katerega je bilo razvidno, koliko plača dolžnik v posameznih letih za vsakih 100 din dolga. ODPLAČILNI NACRT A Leto Glavnica Anuiteta •Od tega 6 % obr. Odplačilo dolga Ostanek dolga 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 00,00 99,00 96,94 93,76 89,39 82,75 75,71 66,25 56,22 43,59 30,21 16,02 7,00 8,00 9,00 10,00 12,00 12,00 14,00 14,00 16,00 16,00 16,00 17,00 - 6,00 5,94 5,82 5,63 5,36 4,96 4,54 3,97 3,37 2,62 1,81 0,98 1,00 2,06 3,18 4,37 6,64 7,04 9,46 10,03 12,63 13,38 14,19 16,02 99,00 96,94 93,76 89,39 82,75 75,71 66,25 56,22 43,59 30,21 16,02 — 151,00 51,00 100,00 Prvi odplačilni obrok je bilo treba plačati najkasneje do 15. novembra 1935, ostale anuitete pa do 15. novembra vsakega leta. Za dolgove pri ostalih upnikih (zasebnikih) je uredba določala 3,5 % obresti za čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 in odplačilni načrt B. î ' i ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 • 427 O D P L A Č I L N I N A C R T B •' ' U" i . : • • ' o i . . . . ' O d tega Odplači lo O s t a n e k L e t o Glavnica A n u i t e t a 3 5 % o b r d o l g a d o l g a 1. - 100,00 6,00 3,50 2,50 97,50 2. 97,50 7,00 3,41 3,59 93,91 3 93,91 8,00 3,28 4,72 • 89,19 4 . " ' , 89,19 9,00 3,12 5,88 . 83,31 5. ' ' ' 83,31 10,00 2,92 7,08 . 76,23 6. 76,23 10,00 2,67 7,33 68,90 7 . ...•••- ••' 68,90 12,00 2,41 9,59 ' 59,31 8. • " • - ' ' 59,31 12,00 2,08 9,92 49,39 9. " " 49,39 12,00 1,73 10,27 39,12 10. • Г 39,12 13,00 1,37 11,63 27,49 1 1 . > . ,. ä. . • 27,49 14,00 0,96 13,04 14,45 12. м 14,45 15,00 0,55 ' 14,45 — , , ' " ' . ' , 128,00 28,00 100,00 Roki za odplačevan je a n u i t e t so bili določeni e n a k o k o t za dolgove pr i d e n a r n i h zavodih. ' ' T u d i n o v a u r e d b a j e d o p u š č a l a možnost, d a se je dolžnik dogovori l z u p n i k o m za ugodnejše pogoje o d p l a č e v a n j a — t a k o glede obrest i k o t rokov. Ce j e b i la dogovor jena dal j ša d o b a odplačevanja, j e ta dogovor veljal, p r i t e m p a se ni upoš teva l dogovor o obrest ih, če so b i le te viš je od 6 % pr i d e n a r n i h zavodih oz i roma 3,5 % "pri zaseb­ nikih. • • Casa p lačevan ja obrest i u r e d b a ni n a t a n č n o določila. Možno j e b i lo e n k r a t n o p l a ­ čevan je ali p a v obrokih, s k u p n o na jkasne je d o 15. n o v e m b r a tekočega leta. Za m e ­ nične dolgove pr i d e n a r n i h zavodih j e m o r a l dolžnik p lačat i obrest i m e d l e t o m v d v e h tromesečj ih, ki j ih je l a h k o izbra l sam. Z a d n j e g a m o ž n e g a plači lnega d n e u r e d b a ni spremeni la , pač p a j e plači lo p r v e g a o b r o k a pres tav i la za eno leto n a p r e j . T a k o j e prv i obrok zapadel v p lači lo 15. n o v e m ­ b r a 1935. S t e m se položaj za do lžnike ni b i s tveno spremeni l , saj so m o r a l i v letu 1934 plačat i r a v n o toliko, kol ikor je znašal prv i obrok p o s tar i u r e d b i (Z6), n a m r e č 6 % . Določen je bil tudi nač in i z r a č u n a v a n j a dolga. Res je, d a so p o s a m e z n a l e t n a od­ plači la po n o v e m odplač i lnem n a č r t u ' n a r a š č a l a zmerne je , in tudi s a m o i z r a č u n a v a n j e je b i lo lažje. T o j e b i lo p o m e m b n o , k e r so n a ta nač in prepros t i l judje laž je priš l i do k o n č n i h številk. T a k o so k m e t j e n a t a n č n o vedeli, k a k o m o r a j o v r a č a t i svoje dolgove. Določila glede porokov in so l idarnih dolžnikov (tudi če le-ti n iso bili kmet je) so vsebinsko ostala n e s p r e m e n j e n a , p r a v t a k o predpis i g lede upnikovega nespre je t ja m e ­ nice. Ugodnost p r e d č a s n e g a plači la j e b i l a uk in jena, o z i r o m a je u r e d b a n e pozna. S t e m je o d p a d l a skrb s lovenskih zadrug, saj j e 2 % odbi tek v p r i m e r u p r e d č a s n e g a plači la resno ogrožal obstoj m a n j š i h k r e d i t n i h zadrug, ki niso razpolaga le z ve l ik imi rezervami, iz k a t e r i h bi se k r i l a t a izguba. '" • Nova u r e d b a j e bi la v p r i m e r u dolžnikove ne izpolni tve obveznosti b i s tveno strož­ ja. Ce dolžnik ni p lačal l e tnega o b r o k a dolga v t r ideset ih d n e h od d n e dospelosti, je bil u p n i k u p r a v i č e n t a , o b r o k pr is i lno izter jat i . Dolžnik, od k a t e r e g a so izter jeval i t r i z a p o r e d n e le tne a n u i t e t e po izvrši lni poti, j e izgubil p r a v i c o d o zaščite. T u d i določila, k i-so u r e j a l a m a n j š e k m e č k e dolgove, so se z novo u r e d b o s p r e ­ meni la , in t o g lede v iš ine dolgov, kot tudi časa vrn i tve . Zaščiteni kmet je , ki n iso z e n i m ali več dolgovi skupa j dolgovali več k o t 2000 d in (prej 1200 d in) , so m o r a l i ta dolg v rn i t i v š t i r ih let ih (prej t reh) v e n a k i h le tn ih obrokih s 6 % obres tmi . R o k za­ padlost i prvega o b r o k a je bil 15. n o v e m b e r 1935..V letu 1934 p a so m o r a l i dolžniki u p n i k u p lačat i 6 % obrest i od glavnice. Ce j e vsota vseh dolgov presegla določeno vi­ šino, je smel dolžnik dolgove odplačevat i po d v a n a j s t l e t n e m odplač i lnem n a č r t u . G l a v n a s p r e m e m b a v zvezi z z a v a r o v a n j e m ter jatev in izvrš i ln im p o s t o p k o m je bila, d a sodišče n e sproži p o s t o p k a po u r a d n i dolžnosti, t emveč le n a z a h t e v o s t r a n k . Tore j j e ustavi lo nedovol jeno izvršbo p r e m o ž e n j a zašči tenega k m e t a l e n a z a h t e v o k m e t a , n e p a p o u r a d n i dolžnosti, četudi j e b i lo sodišču znano, d a j e dolžnik zašči ten k m e t . Dolžnik je bi l po u r e d b i dolžan izdat i u p n i k u n a njegovo z a h t e v o vkn j ižbeno dovoljenje za z a v a r o v a n j e njegovih ter jatev. Ce tega k m e t ni storil, je bil u p n i k u p r a ­ vičen z a h t e v a t i t a k o z a v a r o v a n j e v n e p r a v d n e m postopku pr i p r i s t o j n e m sodišču. N o v a u r e d b a n i pr ines la novosti glede n e z a k o n i t i h obresti, p r a v t a k o j e v glav­ n e m ostal n e s p r e m e n j e n obseg pr iv i leg i ranih ter jatev. I z j e m a so b i le te r ja tve Pr iv i le­ g i r a n e a g r a r n e b a n k e , ki s o b i le z novimi predpis i izvzete iz zaščite. S p r e m e n j e n o je 428 м - MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI bilo tudi določilo o sodnih stroških. Kmet je po novenv moral povrniti upniku stroške za odvetnika, kadar je bilo zastopanje odvetnika obvezno — to je bilo v pravdah za zneske nad 12.000 din. Hkrati so bili nepismeni kmetje.oproščeni plačevanja taks za overovitve podpisov. . . . . Uredba je v splošnem nedvomno znatno izboljšala položaj upnika, ni pa izpolnila pričakovanj kmetov, ki so zaradi težkih gospodarskih razmer pričakovali več olajšav, nekateri celo delno ali popolno črtanje dolgov. 1 ^Na podlagi 16. člena uredbe o zaščiti kmetov je kmetijski minister 5. novembra 1934 predpisal pravilnik o izvajanju uredbe (Z9),' ki naj bi omogočil usklajeno in pra­ vilno izvajanje obravnavane uredbe o zaščiti kmetov. •' r , Z 2. februarjem 1935 je stopila v veljavo uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov (ZIO). Z njo se je spremenila obrestna mera, in sicer s 6 % ha 4 % za dolgove pri denarnih zavodih, in s 3,5 % na 1 % za dolgove pri zasebnikih. Ker so kmetje le deloma poravnali svoje obveznosti do 15. novembra 1934 ozi­ roma 15. decembra istega leta, bi to pomenilo zelo veliko sodnih izterjatev. Tako,bi se lahko zgodilo, da bi zaradi neplačila razmeroma malenkostnega zneska prišlo na dražbo celotno dolžnikovo — kmetovo posestvo (8). Da se je to preprečilo, je vlada z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah določila, da se plačilo obresti za leto 1934 odloži do 1. septembra 1935. Zelo pomembno določilo nove uredbe, predvsem za zadruge, je vseboval 5. člen, ki je določal, da uredba o zaščiti kmetov ne veljà zâ terjatve4 kmetijskih (»-zemljorad- ničkih-«) zadrug in njihovih zvez. Katere so te zadruge, naj bi določil kmetijski mi­ nister. To vprašanje se ni zastavljalo v Srbiji in drugih delih" države, kjer so bile za­ druge stanovsko opredeljene. V Sloveniji pà so obstajale gospodarske zadruge,-katerih člani so bili različnih poklicev. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljanice na ta 1 položaj v Dravski banovini' opozorila s spomenico, ki so jo poslali' kmetijskemu ministrstvu v Beograd. V njej je Zveza zavzela stališče, naj se zaradi specifičnih razmer v Slove­ niji ne delajo razlike med posameznimi zadrugami, in naj- se izvzamejo vse zadruge, ne glede na to, kakšen naziv nosijo. V Sloveniji so bili namreč v vseh zadrugah močno zastopani kmetje. Napovedani pravilnik je izšel 25. marca 1935 (Zli); in v njem so upoštevali predlog slovenske Zadružne zveze. Pravilnik je pooblaščal zadružne zveze, da v enem mesecu (do konca aprila 1935) sestavijo odplačilni načrt, po.katerem naj bi kmetje odplačevali dolgove pri svojih .zadrugah (9). Ta načrt je v Sloveniji sprožil polemiko, češ da- ne prinaša rešitve. Pri samem oblikovanju načrta so zveze zadrug z anketo pritegnile k sodelovanju zadruge — članice, in na ta način tudi kmetesame, ki so bili člani zadrug. V tem načrtu je bila določena obrestna mera 6 % — a to je bil le maksimum. Zadruge so lahko obračunavale tudi nižje obresti, če je to dopuščalo njihovo bilančno ravnovesje. Odplačilna doba je bila 12 let — zopet kot najkrajši predpisani čas (10). , . ' " .- • • • • •• , » • . * . - • - - ( ,. Zadružništvo je po" svojih močeh želelo pomagati dolžnikom, a za svojo likvid­ nost so zadruge, razumljivo, tudi morale skrbeti. * ,. ,-.. . t Za preproste kmečke ljudi je bilo samo razumevanje uredbe ter pravic in dolž­ nosti, ki izhajajo iz nje, težko; zato je tednik Slovenski gospodar v svoji Knjižnici izdal brošuro Zaščita kmetov v Jugoslaviji.. V njej so bili zbrani vsi predpisi z veljav­ nimi tolmačenji in pravilnikom za izvajanje (10).- . • • •„ -, .. 3.5. .Uredba o zaščiti kmetov z 8. oktobra 1935 ̂ . - r ' i Ministrski svet je 8. oktobra 1935 predpisal novo uredbo o zaščiti kmetov (Z13), ki je stopila v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Kljub zagotavljanju vlade in kmetijskega'ministrstva, da bo izdana trajna zakonska ureditev,' se pričakovanja niso uresničila. Nova uredba je bila le deloma nova, saj so bile mnoge določbe nespreme­ njene in prevzete iz p'rejšnje uredbe (Z7). Vendar je nova uredba vsebovala tudi ve­ liko novih predpisov, in to ne le takih, ki so bile izboljšave ali spremembe: v" zakono- dajno-tehničnem smislu, marveč tudi takih, ki so uvajali novo ureditev razmerja med dolžniki in upniki. . • ' " ' . ' ';.. Tudi' uredba z dne 8. oktobra 1935 je delila kmečke dolgove v stare in- nove, glede-na čas nastanka. Se vedno je bil mejni datum 20. april 1932. Zaščito so uživali le stari dolgovi, nastali pred tem dnem. Ponovno je bilo definirano, kaj se pojmuje kot kmečki dolg in da so obveznosti glavnega dolžnika, porokov in solidarnih dolžnikov enake, pri zadnjih dveh seveda šele tedaj, ko so le-ti morali izpolniti svoje obveznosti. Problem, ki se je pojavljal kot rdeča nit ves čas zakonskega urejanja kmečke za­ ščite in njenega izvajanja, 'je bilo določevanje, kdo je kmet ' in kdo kot kniet' lahko uživa zaščito.' Uredba je natančno določila, da lahko olajšave pri odplačevanju dolgov uporabljajo le osebe, ki so bile v času zadolžitve in v času vračanja dolga kmetje. Dokazno breme je nosil dolžnik sam. Določila, kdo je kmet, so bila v celoti prevzeta iz prej veljavnih predpisov. Novost je bila, da je status kmeta pripadal tudi uživalcem , " , - • • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 ; ' 429 plodov,!zakupnikom; vsem} ki obdelujejo tujo zemljo in izpolnjujejo splošne pogoje, in spolovinarjem. To so bile osebe, ki so vzele posestvo ali zemljišča v zakup z do­ govorom, da bodo plačevale zakupnino s tem, da bodo odstopile lastniku polovico vseh pridelkov. Zaščito so uživale tudi osebe, ki so poleg kmetijstva opravljale obrtno, trgovsko ali gostilničarsko dejavnost, če so izvirali.njihovi obdavčeni dohodki:iz kme­ tijske .dejavnosti. Potrdila so izdajala občinska oblastva, ki so morala potrdilo izdati v 14: dneh. V. primeru; da'občina ni izdala potrdila pravočasno, je hà'zahtevo dolžnika sresko sodišče zahtevalo' izdajo. Po novi uredbi potrdila nišo presojala1 upravna ob­ lastva (sresko načelstvo ali banska uprava), temveč sodišča. "" ' l " ' ; ' . ..., Tudrnova uredba —^tako kot prej veljavna — obravnava upnike,različno. Ločuje dolgove pri denarnih zavodih in dolgove pri zasebnikih. Kmetje, ki, so bili zadolženi pri denarnih zavodih, so morali po uredbi plačati svoj dolg.v 12-letih, računano od 16. novembra 1935 naprej po odplačilnem načrtu »A«. Prvi obrok je bil plačljiv do 15. novembra-1936, ostali-^ pa do 15^ novembra vsakega : leta. Anuiteta'za prvo léto je bila" 6 %' dolga'in" se je povečevala z vsakim nadaljnjim letom tako, dà bi zadnji, dva- najsti obrok znašal 16,5%'dolga. Z odplačilnim načrtom je bilo natančno določeno, kolikšen'del obroka je dolg, in kolikšen del so obresti, ki'so se obračunavale po 4,5% obrestni meri.'Ostalim upnikom se je odplačevalo'po odplačilnem načrtu »В«,'кј' Je predvideval anuitete od 4 % do 14,9 % dolga v dvanajstem letu odplačevanja, z 1 % obrestmi. Izrecno je bilo določeno, da morajo dolžniki, ki še niso plačali obresti za leto 1934 (ki so zapadle v plačilo, 15. novembra 1934 in kasneje 1. septembra 1935) pla­ čati le-te najkasneje do 15. novembra,1935. Posledice neizpolnitve obveznosti oziroma neplačila obrokov so v. novi uredbi ostale nespremenjene. Enomesečna zamuda je dajala upniku možnost, da je svoj dolg sodno izterjal. Trikratno zaporedno neplaćanje je povzročilo izgubo zaščite. Uredba je v 4. členu uvedla novost, da predpisi nove-uredbe sploh ne veljajo'za terjatve kmetijskih zadrug in-'njihovih zvez. Te so svoje terjatve od kmečkih dolžnikov izterjevale po določbah, ki i so jih za zadruge predpisale njihove zveze. Te odplačilne načrte zadrug je odobril kmetijski minister. Novi način obravnavanja terjatev kme­ tijskih zadrug je bil nujno potreben. V njem je bilo zadrugam dano priznanje in za­ upanje, da bodo v okviru lastnih možnosti in dane svobode v izjemnem stanju same izterjevale od kmeta—"dolžnika (12). . ' 'rj . .' " ' Ta člen uredbe je posredno razveljavil odplačilni- načrt Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne zveze in Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, z dne 15. maja 1935 (9), saj je bila razveljavljena uredba 2. februarja (ZIO), na kater i ' je načrt temeljil (12). Vendar je kmetijsko ministrstvo stari odplačilni načrt naknadno pustilo v veljavi (15). ' ! • i ' ' • ' • • • . - • -<'ti Glavna novost'in'poudarek uredbe je vseboval 5. člen, ki je urejal znižanje kmeč­ kih dolgov. Ta možnost je bila dana le zaščitenemu kmetu — dolžniku, katerega skupni dolgovi (nastali pred 20. aprilom 1932) so znašali nad polovico vrednosti nje­ govega celotnega premoženja. Kdor je hotel doseči znižanje svojih dolgov, je moral s posebnim predlogom pri. sreském sodišču uveljaviti svojo zahtevo. Na podlagi vlo­ ženega predloga-se jeiuvedel poseben postopek za cenitev vrednosti prosilčevega pre­ moženja. Po.izvršeni cenitvi in presoji je-sodišče, če je ugotovilo, da je prosilcev pred­ log utemeljen, izdalo, odločbo, s katero so se prosilčevi dolgovi zmanjšali na 50 % vred­ nosti njegovega premoženja. S : tem se je občutno izboljšalo dolžnikovo premoženjsko stanje, na drugi strani pa znatno poslabšal položaj upnikov. Ker je bilo to resnično nesprejemljivo, je država obljubila, da bo za odpisane kmečke dolgove v višini med 50 % in 80 % vrednosti dolžnikovega premoženja s posebnim zakonom odredila pra­ vično državno odškodnino. Uredba je torej napovedala nov poseben zakon,' ki naj bi določal odškodnino samo ža odpisane dolgove od 50 % do 80 % vrednosti dolžnikovega premoženja..Tò je pomenilo, da.se odpisani dolgovi preko 80 % celotnega dolžnikovega premoženja niso vračali iz državnih sredstev, temveč se jih je črtalo brez kakršnekoli odškodnine v škodo upnika. Pomemben je bir odstavek, ki je predpisoval, da se pri zniževanju dolgov obdrži vrstni red vknjižb oziroma z'vknjižbo zavarovanih terjatev v zemljiški knjigi, in to nasproti dolžniku kot tudi državi. Po poplačilu vseh delno odpisanih* oziroma znižanih vknjiženih terjatev pa se je ostanek razdelil sorazmerno med nezavarovane upnike. - '-' ' Druga olajšava, ki jo je uredba omogočala dolžnikom, katerih dolgovi so znašali več kot 20 % vrednosti njihovega premoženja, je bila poravnava. Dolžnik, ki ni zmo­ gel vračanja dolga po odplačilnem načrtu, je smel zahtevati "na sodišču, da se mu po­ daljša rok plačila in znižajo obresti. V takem primeru je bilo sodišče dolžno, da je skušalo doseči poravnavo med strankami, in to z odstopom imovine, znižanjem dolga ali obrestne mere, podaljšanjem roka plačila ali na drug način. Za dosego poravnave je bilo potrebno soglasje vseh upnikov. V primeru, da poravnava ni uspela, je lahko sodišče samo, če je spoznalo, da dolžnikovi dohodki ne dopuščajo odplačevanja po od­ plačilnem načrtu, odobrilo dolžniku podaljšanje roka odplačevanja do največ 25 let 430 M. MAČEK: UHEJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI v enakih letnih obrokih, z znižanjem obrestne mere s 4,5 % na največ 2 %. 'To olaj­ šavo so lahko izkoristili tudi tisti dolžniki, katerim še je dolg odpisal na 50 % vred­ nosti njihovega premoženja. Ta določila za zadruge niso veljala, razen če jih je odo­ brila pristojna zveza zadrug, kar je bilo razvidno iz obvezujočega zadružnega.odpla-r čilnega načrta. Uredba pa je predvidevala tudi možnost poravnave. Upnik je imel možnost od sodišča zahtevati, da dolžniku, ki je lahko izpolnil svoje obveznosti v krajšem roku, kot je bil predpisan z odplačilnim načrtom, skrajša odpla­ čilne roke. To je bilo dopustno le, če dolžnikovi dolgovi niso znašali več kot 20 % nje­ govega premoženja, njegovi dohodki pa so to dopuščali. Sodišče je lahko po prosti presoji skrajšalo odplačilni rok, a ne na manj kot šest let, predhodno pa je bilo treba ugotoviti dolžnikovo premoženjsko stanje. Skrajšanje roka je veljalo le za' upnika, ki je to zahteval pri sodišču. ' Uredba je predvidevala dolžnikovo nezmožnost plačila zaradi posledic elementar­ nih nesreč (slana, toča, poplave, suša, požar, škoda,,ki so jò povzročili škodljivci in bolezni). Na dolžnikovo prošnjo je sodišče po poprejšnjem zaslišanju dolžnika, in up­ nika in presoji navedenih dokazov in obveznega izvedenskega mnenja pristojnega banskega strokovnega organa odložilo prisilno plačilo celotnega obroka ali dela anu­ itete, največ do enega leta. Ta olajšava se je zaradi navedenih razlogov lahko tudi večkrat ponovila. , . ' • " . j . . Zavarovanje terjatev se z novo uredbo ni spremenilo, nova je bila le določba, ki je upniku dovoljevala zahtevati zavarovanje,- če dolžnik tega ni zmogel, od porokov ali solidarnih dolžnikov. Terjatve, ki so uživale izjemen položaj in na katere se določbe uredbe niso na­ našale, so ostale enake. Le dolgovi, ki so bili zavarovani z zastavo, so uživali izjemen položaj. Se vedno so bile iz zaščite izvzete terjatve Narodne banke, Državne hipote- karne banke in Privilegirane agrarne banke. Nova je bila določba, ki je denarnim zavodom dovoljevala, da v mejah svojega delovnega področja izdajajo posebne do­ ločbe o olajšavah za dolžnike, na katere bi se sicer nanašala zaščita. Tudi po novi uredbi je izgubil zaščito dolžnik, kateremu se je dokazalo, da je odtujeval ali obremenjeval svoje imetje z namenom, da bi oškodoval svojega upnika. Kmet — dolžnik, ki je po uveljavitvi uredbe, torej po 8. oktobru 1935, zmanjšal svoje imetje tako, da je s tem povečal odstotek svojega dolga preko polovice vrednosti svo­ jega celotnega premoženja, tudi ni bil deležen olajšav znižanja dolga. Vsi pravni posli, ki jih je predvidevala uredba, so bili oproščeni plačevanja taks, razen upnikove zahteve po skrajšanju roka. 15. novembra 1935 je izšlaiše dopolnilna uredba, ki ni vsebovala vsebinskih no­ vosti, temveč le predpise tehničnega značaja (Z12). •. Uredba je predvsem s svojimi določbami o znižanju dolga povzročila na Sloven­ skem veliko strokovnih razprav, pa tudi razburjanja. To" je bilo razumljivo, saj je izvajanje novih predpisov ogrožalo obstoj marsikatere slovenske kreditne zadruge. Na eni strani naj bi zadruge del dolgov odpisale, po drugi strani pa polno izplačevale hranilne vloge s pripadajočimi obrestmi. Oboje pa seveda ni bilo možno. Položaj dolž­ nika kmečkih zadrug je bil svojstven. Vsak dolžnik je bil član zadruge, s tem pa je hkrati jamčil za vse njene obveznosti. Zato je bilo popolnoma razumljivo, da so za­ druge pri urejanju kmečke zadolženosti uživale poseben položaj. Zveza slovenskih zadrug je takoj, ko je izšla uredba, z okrožnico obvestila vse svoje članice o nastalem položaju. Obenem jih je povabila, naj sporočijo svoje pred­ loge, kako' naj bo sestavljen plačilni načrt. Na to okrožnico je Zveza prejela različne in zelo zanimive odgovore vseh članic. Anketa je pokazala, da je bilo 72 % zadrug za dvanajstletno odplačilno dobo, skoraj polovica članic Zveze je predlagala 6 % obrestno mero, nekatere celo 4,5 % ali 5 %, le dve zadrugi, ki sta delali z denarjem, izposojenim od drugih denarnih zavodov, sta predlagali več kot 6 % obresti. Enoglasno so se za­ druge izrekle proti odpisu dolgov in sodni poravnavi, razen če bi država v celoti po­ ravnala nastale primanjkljaje. Te zahteve so izhajale iz dejstva, da bi morebitni odpis dolgov, brez polne državne odškodnine, resno ogrožal obstoj marsikatere kmetijske kreditne zadruge ali pa onemogočil njihovo uspešno delovanje. Zadruge so poudarjale, da imajo obveznosti do svojih vlagateljev, v pretežni meri malih kmetov, ki imajo pravico do izplačevanja vloženih sredstev (17). Na podlagi mnenj in zahtev zadrug je uprava Zveze na skupni seji 24. oktobra 1935 sklenila, da odplačilni načrt (9) ostane v veljavi, in so ga le delno popravili, pa še to formalno. Slovenski zadružniki so v težki situaciji, v kateri so se znašli, iskali možnosti za lastno poslovanje in izhod iz krize, hkrati pa so izdali na praktičnih izkušnjah ute­ meljeni predlog za trajno reševanje kmečke prezadolženosti (20). _i .' . ZGODOVINSKI ČASOPIS 43.- 1909.- 3 .. * 431 K uredbi sta bila izdana avtentično tolmačenje (Z23) in.dopolnilna uredba (Z16), ki je predpisala odložitev vseh prisilnih prodaj in drugih izvršilnih ukrepov do prvega oktobra 1936. Ti predpisi niso veljali za zadruge, saj^so le-te na podlagi uredbe-z 30. novembra 1935 (Z13) uživale poseben položaj (19). t.- « . • • - . . . . . ' . . . ' ' '. . v o '•••• - 3.6. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov • Takoj ob izdaji uredbe o zaščiti kmetov leta 1935 (Z13) je bilo jasno, da pereče vprašan je. kmečkih dolgov, z nadaljnjim moratorijem, ki ga je uredba uvedla, ni bilo dokončno rešeno, temveč ponovno samo odloženo. Vse to, je povzročilo, da je sprem­ ljala pripravo dokončnih zakonskih rešitev hrupna razprava. »Ponovila se je stara pesem: nasprotujoči si predlogi s strani dolžnikov in upnikov, konference, protesti. Čimbolj so se bližale priprave h koncu, tem živahnejše so bile akcije posameznih inte­ resnih skupin«"(22). ••'••• L • • •• ' " ' . . . ' Rezultat vseh prizadevanj je bila uredba o likvidaciji kmetskih dolgov (ZÌ7), ki jo je predpisal ministrski svet 25. septembra 1936. Z dnem1 objave v Službenih no- vinah 26. septembra-1936 je stopila v veljavo.-' ' • JV •'•' • Uredba je v petnajstih mesecih doživela veliko bistvenih sprememb, dopolnitev in avtentičnih tolmačenj.(Z18). Pravosodni»minister je izdal 28 avtentičnih tolmačenj, 33 je bilo sprememb in dopolnitev (23). Izšla pa sta tudi dva pravilnika k uredbi (Z19). 2e ime uredbe same pojasnjuje, kakšen namen je z njo imel uredbodajalec. Z njo so v vladi hoteli končno rešiti vprašanje kmečke zadolženosti in kmečke zaščite, ki je bila neprestano od leta 1931 na dnevnem redu vladnih sej. Rešitve, ki jih je uvedla nova uvedba o likvidaciji kmečkih dolgov, so se bistveno razlikovale od vseh dota- kratnih bolj ali manj uspešnih poskusov. , . . < , . . . Tudi ponovi uredbi (Z17) se niso bistveno spremenila določila, ki obravnavajo in opredeljujejo pojem-kmeta,"ki je bil ž uveljavitvijo uredbe o razdolžitvi deležen ugod­ nosti nove ureditve o razdolžitvi. Kmet v smislu uredbe je bila vsaka fizična oseba, ki ji je bilo kmetijstvo glavni poklic in je obdelovala zemljo sama ali s člani svoje dru­ žine, po potrebi pa tudi z najeto; delovno silo. Razpoznavni element je bil obdavčeni dohodek (in ne davki). Obdavčeni dohodki so morali izvirati predvsem iz kmetijstva (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, .vrtnarstvo, živinoreja ipd.). Zemljiški maksi­ mum je bil 50 ha »ornih«, za obdelovanje sposobnih zemljišč. Pri rodbinski zadrugi je bila največja dovoljena površina obdelovalnih zemljišč znižana z 200 ha na 100 ha. V maksimum se je vštevala osebna posest kmeta in posestvo njegove žene in otrok, če so živeli skupaj v hišni skupnosti. Po dopolnilni uredbi z dne 30. decembra 1937 (Z24) se je gozd štel za obdelovalno zemljišče. Uživalci, zakupniki in spolovinarji, ki so obdelovali tuja zemljišča, a so izpolnje­ vali ostale pogoje, so prav tako po uredbi imeli status zaščitenega kmeta. Spremenila se niso določila glede mladoletnih otrok kmetov, kmečke zapuščine, viničarjev, baj­ tarjev in kajžarjev, kmečkih obrtnikov in kmetov, ki so se ukvarjali še z dopolnilnimi pridobitnimi dejavnostmi. Pogoji, ki jih je postavila uredba za priznanje statusa kmeta, so morali biti iz­ polnjeni .v času zadolžitve (pred 20. marcem 1932) in v času razdolžitve (26. septembra 1936 — ko je uredba stopila v veljavo). Dokaz o tem, da so bili izpolnjeni zakoniti pogoji za priznanje statusa kmeta, je na zahtevo upnika ali drugega interesenta (npr. poroka) moral priskrbeti dolžnik sam. Postopek za pridobitev takega občinskega potrdila je ostal nespremenjen. Hkrati je uredba predvidevala tudi možnost, da je upnik sam brez vednosti ali morebiti celo proti volji dolžnika zahteval od občinskega oblastva izdajo potrdila. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, kakšen položaj so imeli dolžniki, ki so sicer izpolnjevali vse formalne pogoje za kmečke dolžnike po uredbi, so pa izgubili zaščito, npr. po določilih zadružnega odplačilnega načrta ali zaradi trikratnega neplačevanja letnih obrokov po prejšnjih predpisih. Takih primerov uredba ni uredila, tudi pravil­ niki in avtentične razlage ne (Z18, Z19). 2e definitivno izgubljena pravica ni mogla z novo uredbo sama po sebi ponovno oživeti. Kdor je dokončno, po tedaj veljavnih predpisih, izgubil status zaščitenega kmeta, ni z novo uredbo samo po sebi ponovno pridobil zaščitenega položaja. Vendar se iz 21. člena uredbe lahko sklepa, da je ured­ bodajalec uveljavljal drugačno stališče. Ta člen je namreč določal, da mora denarni zavod (npr. zadruga) preden izroči vse listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, začetih zaradi obravnavane terjatve. Isto je lahko zahteval tudi dolžnik sam. Ker je lahko denarni zavod sprožil pravdni postopek le proti dolžniku, ki je izgubil kmečko zaščito, sledi iz tega, da je uredba nudila za­ ščito tudi tistim dolžnikom, ki so jo sicer že izgubili (22). Po uredbi so bili kmečki dolgovi vse obveznosti zasebnopravnega značaja v de­ narju, ki so nastale pred 20. aprilom 1932, ne glede na to, iz katere osnove so dolgovi 432 м - MAČEK: UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI izvirali. Ni bilo pomembno, ali jih je kmet dolgoval^ kot glavni dolžnik ali kot porok. Solidarni dolžnik ali porok, četudi ni bil krnet, je jamčil za obveznosti kot glavni dolž­ nik — kmet. Njegova, obveznost pa se je obravnavala kot dolg šele tedaj, ko je moral svojo obveznost dejansko izpolniti. . . . Uredba je natančno opredelila, kaj niso v zaščito zajeti kmečki dolgovi: — dolgovi kmetov, če'skupaj niso presegli 250 din; ' • — dolgovi kmetov, če so skupaj presegli 500.000 din (s tem so bili mišljeni vsi dolgovi,.ki jih je imel dolžnik pri kateremkoli upniku, ne pa morda samo pri zadrugi (22). Ce je dolg presegal najvišji dovoljeni znesek, se presežek nad 500.000 din ni štel za zaščiteni kmečki dolg, in so zanj veljala splošna pravna pravila (Z22) ; '— javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine;"._ ,''• ",'" i — blagovni dolgovi do'500 din, nastali po 20. oktobru 1931* če se niso spremenili v menične dolgove; , ' :— dolgovi, ki so bili kriti z ročno zastavo ; • • — alimentacijske terjatve, ki so izvirale iz dolžnikove dolžnosti vzdrževanja;. ' — terjatve, ki-so izvirale iz kaznivih dejanj; , - . : . ••,>• ~> ». • , — terjatve za plačo (mezdo) ? oseb, zaposlenih v dolžnikovem J gospodinjstvu ali gospodarstvu; " - ,•;:-' • *'• '.*>и. . ' -/''s.1 ( L I . - M P " ' J ' L,TÌ т •<••• i.<' — terjatve obrtnikov do 500.din za opravljena obrtniška dela po 20. oktobru 1931, če priznanice,; obveznice in druge listine, v; katerih se je-navajalo, da izvira dolg iz nakupa blaga (4. alinea) ali iz opravljenega obrtniškega dela, niso: dokazovale,.da je terjatev res nastala na taki osnovi; • . . ,,, . •„.,, _, .. ... . ; , — obveznosti, ki so izvirale iz dedovanja ali nasledstvenih pogodb katerekoli vrste (darilna pogodba, izročilna,pogodba ipd.). Novi lastnik je po uredbi užival olaj­ šave ob prenosu imetja ali dela premoženja osebe, ki je bila kmet, to pa le ;tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in,če je bil tudi novi lastnik,kmet;, . . u , .. , , „ — terjatve siromašnih upnikov, ki niso imeli zadostnega premoženja ali drugih dohodkov za nujno vzdrževanje. Tako stanje je ria upnikovo zahtevo ugotavljalo pri­ stojno sresko sodišče, ki je o terri odločalo dokončno. . - ». *. Posebni predpisi so veljali za terjatve Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, seveda pa so bile izvzete tudi terjatve Narodne banke. Uredba je pre­ pustila Narodni banki, da v obsegu svojih pristojnosti posebej določa o olajšavah ti­ stim svojim dolžnikom, na katere bi se uredba sicer nanašala. Uredba je predpisala postopek za ugotavljanje višine kmečkega dolga ; (4. člen). Uredbodajalec je posegel nazaj na dan, po katerem so.se delili kmečki dolgovi na stare in nove, torej na 20. april 1932. Po uredbi je bil vsak dolg sestavljen iz dveh delov. Prvi del je sestavljala glavnica dolga po stanju 20. aprila 1932, k njej so še prištele tudi neplačane dogovorjene obresti, a ne več kot po 12 %, letno, ih. to do mejnega da­ tuma. Drugi del dolga pa so znašale obresti od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936 v višini, ki je bila dovoljena in priznana po dotedanjih predpisih, Sem so.sodili tudi morebitni pravnomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški od 20.' aprila 1932 dalje, dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse ža vpis,hipoteke ali zaznambe ter vsa ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Ta razde­ litev je bila zelo pomembna, ker je bil le prvi del —'glavnica in" obresti do20. aprila 1932 — osnova za znižanje dolga. Drugi del je v celoti ostal nespremenjen'— ne- ž n i ž a n . • ' * • • > . . - . • < 5. člen uredbe je predpisoval, kako se ureja odpisovanje dolgov kmetov, katerih posestvo je presegalo dovoljeno površino — 50 ha in pri rodbinskih zadrugah 100 ha — obdelovalnih zemljišč, ne glede na višino skupne obremenitve čez 500.000 din. Skupna vsota dolga, izračunana po predpisanem postopku, se je brez znižanja razdelila na skupno število hektarov obdelovalnih zemljišč, in dolžnik je odplačal tisti del dolga, ki je odpadel na 50 ha oziroma 100 ha. Ce je znašal dolg na 1 ha več kot 3000 din, je odplačal dolg v petnajstih letih, če je znašal dolg na 1 ha od 500 do 3000 din, pa v desetih letih s 4,5 % obrestmi. Teh terjatev Privilegirana agrarna banka ni prevzela. Dolžnik, ki je hotel uporabiti te olajšave, je moral to sporočiti v^dveh mesecih upni- k o m i n zahtevati določitev, katere parcele se vštevajo v površino 50 ha oziroma 100 ha. Način • določanja parcel je predpisal kmetijski minister sporazumno z ministrom, za trgovino in industrijo s pravilnikom (Z19). i: - ~. • •.•' '• •/.'•. Glavne določbe glede odpisovanja in odplačevanja so vsebovala poglavja od'II do VII. Kmetje so svoje pri zavarovalnih zavodih, ustanovah delavskega in nameščen- skega zavarovanja, ustanovah; ki so 'upravljale s pupilarnim denarjem, cerkvenih skladih ter drugih kulturnih in prosvetnih ustanovah vračali po odplačilnem načrtu v dvanajstih letih s 3 % obrestmi letno. Stanje dolga šege ugotavljalo po vrednosti dolga na dan, kö je uredba stopila v veljavo, po predpisanem postopku. 15. 11. 1936 15. 11. 1937 15. 11. 1938 15. 11. 1939 15. 11. 1940 15. 11. 1941 15. 11. 1942 15. 11. 1943 15. 11. 1944 15. 11. 1945 15. 11. 1946 15. 11. 1947 15. 11. 1948 3,00 2,79 2,58 2,35 2,12 1,88 1,64 1,38 1,12 0,86 . 0,58 0,30 — — 7,01 7,22 . 7,45 7,68 7,92 8,16 8,42 .8,68 8,94 9,22 9,50 9,80 100,00 92,99 85,77 78,32 70,64 62,72 54,56 46,14 . 37,46 28,52 . 19,30 9,80 — ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 3 ' " 433 ODPLAČILNI NACRT za 100 din dolga SHeHÌlG ! е Л Ч Г е , ^ Њ ' Р 1 а ^ Obresti Odplačilo ° s t ? ? * od dne 15. 11. 1936 rok do r dolga • 0 ' ' ' 1 ' • . . ' . ' 2 3 , ' , * ' '4 ,- 5 8 9 10 ' 11 12 , , . : - skupaj " ' ' ( , - ^ } . . ' ' _ . 2 0 > 8 8 100,00 Glavne določbe za zadruge in druge denarne zavode je vsebovalo III. poglavje uredbe. Mišljene so bile kreditne zadruge vseh oblik, ki so smele po svojih pravilih dajati kredite kmetom — članom. Izrecno pa so bile izključene nabavne in potrošni­ ške zadruge. Zveze zadrug so prišle v poštev, če so imele neposredne pravne odnose s kmečkimi dolžniki. Kmečke dolgove je od zadrug in drugih denarnih zavodov prevzela Privilegirana agrarna banka, in s tem so kmetje prenehali biti dolžniki zadruge ali denarnega za­ voda, in so postali dolžniki omenjene ustanove. To je pomenilo centralizacijo kmečkih dolgov v vsej Jugoslaviji; kar je bila senčna stran uredbe o likvidaciji kmečkih dol­ gov. Zadruge so morale prek svojih revizijskih zvez izročiti Privilegirani agrarni banki v treh mesecih, torej najkasneje do 26. decembra 1936, s posebnim seznamom vse upniške listine o-kmečkih dolgovih, skupno z listinami o izvedenih zavarovanjih (zem­ ljiškoknjižni sklepi), supergarancijami, zavarovalnimi policami, protesti in vsemi osta­ limi spisi, na katere je bilo vezano dokazovanje, pa tudi vse podatke o nepremičninah zavezanih strank. Ker s tem povezanega dela zadruge v treh mesecih niso zmogle, je finančni zakon za leto 1937/38 (Z22) podaljšal rok do 1. junija 1937. Uredba je izrecno določala, da so se z izročitvijo prenesle vse pravice iz takih ter­ jatev na Privilegirano agrarno banko, ki je s tem pridobila vse upniške in ostale pra­ vice. Tako je postala imetnica vseh zastavnih pravic dotedanjih upnikov v istem vrst­ nem redu, ne da 'b i opravila kakršnakoli posebna dejanja, to pomeni, ne da bi isto­ časno vlagala kakšne zemljiškoknjižne predloge. Privilegirana agrarna banka je po uredbi imela izrecno pravico! da se na podlagi dobljenih listin še dodatno zemljiškoknjižno zavaruje za celotni prevzeti dolg. Vse obremenitve, vpisane v času od 27. septembra 1936 do 26. septembra 1937 na nepremič­ nine odstopljenih kmečkih dolžnikov so imele vrstni red za njo. Uredba je dala Pri­ vilegirani agrarni banki še drugo izjemno pravico. Vse dolžniške listine kmečkih dolž­ nikov, po katerih je bilo zamujeno opravilo kakšnega pravnega dejanja, ki ga je pred­ pisovalo obče pravo (npr. protest, notifikacija, izmenjava listin, vložitev tožbe ipd.), po zakonih in uredbah o zaščiti kmetov (Zl, Z3, Z4, Z5, Z6, Z7, ZIO, Z12, Z13, Z16), za­ radi katere so upniki izgubili1 kakšno pravico, so obdržale svojo veljavnost in popolno obveznost, kakor da zamude sploh ni bilo. Vse prvotno zavezane osebe so na podlagi te zakonske fikcije ostale zavezane po teh listinah, dokler se dolg ni popolnoma iz­ plačal. . ' Privilegirana agrarna banka je pregledala, ali imajo vse njej izročene upniške listine pravno vrednost, in preizkusila, ali sodijo prevzeti dolgovi pod predpise uredbe. Po opravljenem preizkusnem postopku je Privilegirana agrarna banka odobrila izračun o višini dolgov posameznih dolžnikov. Od pravega dela dolga (glavnica in ne­ plačane obresti do 20. aprila 1932) so se odbile že po knjigah dokončno odpisane ter­ jatve, če le-te niso bile zadostno zavarovane s hipoteko. Tako dobljena vsota se je nato znižalafza 25 %. Temu znižanemu znesku so se prištele še terjatve drugega dela dolga (obresti od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936, pravnomočni prisojeni pravdni in izvršilni stroški, dejanski izdatki za zavarovalne premije ipd.). To 25 % znižanje so bile dolžne kriti zadruge in drugi denarni zavodi, kar je pomenilo za té ustanove zni­ žanje njihovih dejanskih rezerv in hudo obremenitev (21, 22). Ce sredstva denarnega zavoda niso dopuščala kritja teh 25 % denarnih dolgov, je razliko financirala državna blagajna z državnimi obveznicami, ki so se 3 % obrestovale ter naj bi se amortizirale 434 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI v 20 letih. Privilegirana agrarna banka je izdala, potem ko je ugotovila vsoto terjatev, vsakemu posameznemu denarnemu zavodu potrdilo o višini terjatev v tekočem ra­ čunu. Besedilo in obliko potrdila je predpisal finančni minister. Priznane terjatve de­ narnih zavodov proti Privilegirani agrarni banki naj bi se izplačale v štirinajstih letih s 3 % letnimi obrestmi v enakih letnih anuitetah. Prvi rok izplačila je bil 31. decem­ ber 1937. Za redno odplačevanje terjatev denarnim zavodom se je pri Privilegirani agrarni banki ustanovil sklad za odplačevanje kmečkih dolgov, ki ga je upravljal upravni odbor banke. V ta sklad so se stekala sredstva, zbrana z letnimi obroki, ki jih je Privilegirana agrarna banka prek davčne uprave in Poštne hranilnice prejela od kmetov — dolžnikov, vsi ostali prejemki iz obveznosti dolžnikov in sredstva iz prora­ čunske dopolnitve enoletnega obroka. Privilegirana agrarna banka je bila z uredbo' pooblaščena za izdajanje bonov, s katerimi je denarnim zavodom vračala njihove terjatve na podlagi izračuna. Ti boni so se uradno imenovali Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri PAB in so služili usta­ novam — bivšim kmečkim upnicam, da so si priskrbele denarna sredstva. S temi boni pa so kmetje, ki so po uredbi postali dolžniki Privilegirane agrarne banke, plačevali banki svoje dolžniške obroke. Ce dolg kmeta, izračun po predpisanem postopku, ni presegal 25.000 din, se je znižal za 50 %. Tako znižanje je izvršila Privilegirana agrarna banka na podlagi pre­ jetih listin in podatkov. Dolg, ki pa je presegal 25.000 din, se je znižal največ za 30 %. Pri takem zniževanju se je upoštevalo premoženjsko stanje dolžnika in ocenjevalo razmerje dolga. Dolžnik, katerega dolg je presegal polovico vrednosti njegovega celotnega premo­ ženja v času likvidiranja, dolga, je smel zahtevati znižanje dolga za polovico. Taka zniževanja dolgov so izvrševala okrajna sodišča, ki so bila za dolžnike.krajevno pri­ stojna. Rok za vložitev take zahteve je bil 2 meseca, kasneje pa ga je finančni zakon za leto 1937/38 (Z22) podaljšal do 1. junija 1937. Ko je sodišče izdalo sklep o znižanju in je ta postal pravnomočen, ga je sodišče vročilo Privilegirani agrarni banki, ki je iz­ vedla znižanje v skladu s sodnim sklepom. Tako znižane dolgove so dolžniki odpla­ čevali Privilegirani agrarni banki s 4,5 % letnimi obrestmi v dvanajst letnih obrokih. Prvi obrok je dospel v plačilo s 1. novembrom 1936, ostali pa istega dne vsakega teko­ čega leta. Vsem ostalim dolžnikom je Privilegirana agrarna banka znižala dolgove (prvi del) za 25 %. Te dolgove so morali dolžniki odplačevati v dvanajstih letnih obrokih s 5 % obrestno mero. Vsi dolžniki so svoje anuitete plačevali pri pristojnih davčnih upravah. Po se­ znamih, ki jih je poslala Privilegirana agrarna banka davčnim oblastvom, so ta obre­ menila ustrezne dolžnike z letnimi obroki. V primeru neplačila so davčne uprave takoj sprožile izvršilni postopek, izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih pa je nosil dolžnik. Davčna oblastva so ločeno vknjiževala pobiranje dolžniških anuitet, pobran denar so takoj, najkasneje pa do 20. decembra vsakega leta izročila Poštni hranilnici. Dolžnikom pri Državni hipotekami banki, ki so v času do 20. aprila 1932 najeli dolgoročna posojila, se je znižala obrestna mera na 4,5 %, rok za plačilo se je podalj­ šal-na 32 let od dne prvotne zadolžitve. Tudi za dolžnike Državne hipotekarne banke je uredba predvidevala zniževanje dolgov v primeru prezadolženosti (na 50 % celot­ nega premoženja). Dolžniki, ki so bili zadolženi pri zasebnih upnikih, naj bi svoje dolgove, ki so iz­ virali iz nakupa blaga na up ali iz izvedenega obrtniškega dela, poplačevali v dva­ najstih enakih letnih obrokih brez obresti. Prvi obrok je bil plačljiv 1. novembra 1936. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij so se znižali za polovico. Tako znižani znesek s prištetimi obrestmi (drugi del dolga) so odplačevali v dvanajstih letih s 3 % obrest­ mi. Prvo anuiteto je bilo treba plačati 15. novembra 1936. Uredba je predvidevala tudi pravne posledice morebitnega ravnanja dolžnika z namenom, da oškoduje upnika. Za taka dejanja je bila predpisana kazen, če po ka­ zenskem zakoniku (Z14) dejanje ni bilo strožje kaznivo, do 6 mesecev zapora in v denarju do 10.000 din. Hkrati je tak dolžnik izgubil vso zaščito iz uredbe. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je prišlo vprašanje razdolžitve kmeta po štirih letih v novo fazo. Z njo se je bistveno spremenil položaj zadolženih kmetov kot tudi upnikov zaščitenih kmečkih dolžnikov. Na eni strani je nova ureditev globoko posegla v interese upnikov, kar zagotovo ni moglo ostati brez posledic za celotno go­ spodarsko življenje v državi (22). Na drugi strani pa je bilo z njo rešeno eno najtežjih socialnih vprašanj, ki je dolga leta močno motilo gospodarstvo ter vznemirjalo tako denarne zavode kot tudi njihove vlagatelje (21). To sta tudi oceni, ki sta se najpogo­ steje pojavljali pri avtorjih, ki so tedaj v različnih strokovnih člankih ocenjevali ure­ janje kmečke zadolženosti. Rešitev kmečke zadolženosti, ki jo je prinesla nova uredba, je v precejšnji meri prizadela slovenske kmetijske in kreditne zadruge, predvsem pa so se v težkem po- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 • Ш9 • з ? 435 ložaju znašle manjše ustanove, »čebelice in pionirke ljudskega varčevanja in ugod­ nega kmečkega kredita« (21). Zato so Zveze slovenskih hranilnic in posojilnic in Za­ družna zveza sestavile predlog o spremembah in dopolnitvah uredbe s 26. septembra 1936, ki so ga poslale vladi ter slovenskim senatorjem in poslancem v narodni skup­ ščini (24), hkrati pa je Zadružni vestnik, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, objavil navodila in nasvete, kako v praksi izvajati predpise nove uredbe (25). Ker je po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) drugi del dolga (obresti od 21. aprila 1932 do 15. novembra 1936 v višini, ki je bila dovoljena in priznana po dotedanjih predpisih, morebitni pravnomočna prisojeni pravdni in izvršilni stroški od 20. aprila 1932 dalje idr.) ostal neznižan, je bil končni rezultat za zadruge vendarle nekoliko ugodnejši (22), saj so zadruge krile le polovico odpisanega dolga. Zahtevana delitev kmečkega dolga je povzročila našim zadrugam in drugim denarnim ustanovam mnogo dela, saj je bilo treba pred odstopom terjatev Privilegirani agrarni banki in iz­ ročitvijo listin, vsak kmečki dolg pretresati skoraj od njegovega nastanka dalje ter ločiti, kaj je sodilo pod prvi del dolga in kaj ne. To sicer zamudno delo je na koncu zmanjšalo izgube denarnih zavodov. - <м, 4. PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA - Posebnost kmečkega posojila je, da kmetje nikdar ne zmorejo plačevati visoke obrestne mere. Kmet ni trgovec, da bi večkrat na leto obrnil obratni kapital, kmetij­ stvo ponavadi prodaja le enkrat na leto. Ker je bila rentabilnost kmetijskih posestev v Kraljevini Jugoslaviji zelo nizka, je vsako plačevanje visokih obresti pomenilo uničevanje kmeta, njegove družine in posestva. Vendar je kmet nujno potreboval kredit, če je hotel slediti razvoju in mo­ dernizaciji kmetijstva. Kredit pa je bil za kmeta tudi edina možnost napredka (29). Po zgledu francoskih Caisses de credit mutuel agricole po zakonih iz leta 1920, ki so kmetom nudile dolgoročne kredite celo s 3 % obrestmi, je leta 1925 izšel jugoslo­ vanski zakon o kmetijskem kreditu (Z30). Osrednji zavod, ki je bil ustanovljen po tem zakonu, je bila Direkcija oziroma Ravnateljstvo za kmetijski kredit. Ta naj bi z držav­ nimi sredstvi posloval na deloma zadružno organizirani podlagi. Ravnateljstvu naj bi država dala na razpolago 500 milijonov din, dodaten stalen vir sredstev pa naj bi pri­ našala polovica čistega letnega dohodka državne razredne loterije. Načrt, ki ga je predvideval zakon o kmetijskem kreditu, ni uspel in je »žalostno propadel in požrl državi' težke milijone. Vzrokov je bilo več. Prvi je pač ta, da se francoskih razmer ne da kar prestaviti na naša tla. Drugi vzrok so bile zlorabe, ki so jih v naših razmerah vsi pričakovali. Vse se je zanašalo na državo. Vsa taka posojila so se smatrala kot darila, ki jih ne bo treba več vrniti. Pokazalo se je pri vseh teh zadrugah jasno, da kjer ni svobode, tudi ni pravega čuta za odgovornost« (29). .Ostanke Ravnateljstva za kmetijski kredit je reševala Privilegirana agrarna ban- ka^ ki je bila ustanovljena leta 1929 z zakonom o Privilegirani agrarni banki (Z25). Novo ustanovljena banka je po 68. členu zakona prevzela vse pravne posle Direkcije oziroma Ravnateljstva, ki se je s tem zakonom ukinilo. Naloga Privilegirane agrarne banke je bila, tako kot njene predhodnice, dajanje posojil kmetom, kmetijskim zadružnim .kreditnim organizacijam, zadrugam in podob­ nim ustanovam. "- Namen Privilegirane agrarne banke je bil koristen predvsem za južne kraje Ju­ goslavije, saj je banka nudila kredit po 6 % obrestni meri, kar je bilo za tiste kraje nekaj izjemnega. Za Slovenijo ter slovenske kmete in denarne zavode Privilegirana agrarna banka do prevzema kmečkih dolgov ni bila pomembna, saj so tako nizko ob­ restno mero za posojila nudile pretežno vse denarne ustanove v Dravski banovini. Séle s prevzemom kmečkih dolgov po uredbi o likvidaciji (Z17). je Privilegirana agrarna banka leta 1937 odprla svojo podružnico v Ljubljani (32). r Do 1. junija 1937 je Privilegirana agrarna banka prevzela kmečke dolgove in z od­ stopljenimi terjatvami postopala po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17). Končne številke prevzetih dolgov so bile precej manjše kot se je pričakovalo. To je bilo pred­ vsem zaradi dolžnikove možnosti, da se je lahko z dotedanjim upnikom dogovoril, da ostane še naprej njegov dolžnik, ter zaradi ostrih predpisov o priznavanjih statusa zaščitenega kmeta, ki je bil pogoj za ugodnosti, ki jih je vsebovala uredba (30). Delovanje Privilegirane agrarne banke so poleg zakona (Z25) urejale še dopolnilni zakoni (Z26) in uredba o Privilegirani agrarni banki, ki je izšla leta 1933 (Z27). 5. UREJANJE KMEČKE ZADOLŽENOSTI Zakonodaja, ki se je ukvarjala s kmečko zadolženostjo, se je v času leta 1932, ko je izšel prvi zakon, ki je urejal to tematiko, do leta 1936, ko je uredba o likvidaciji kmečkih dolgov dokončno uredila to vprašanje, spreminjala. 436 м - MAČEK : U R E J A N J E KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI 5.1. Razvoj in težnja zakonodaje • Prvi trije zakoni (Zl, Z3, Z4) so uzakonili odložitev plačila vseh kmečkih dolgov. Kasnejši predpisi so uveljavljali različne načrte odplačevanja od bolj strogih z višjo obrestno mero, do preglednih, natančnih in z nizkimi obrestmi. Prva uredba (Z6) je vsebovala odplačilni načrt, po katerem so bili prvi obroki v dvanajstletni odplačilni dobi majhni, šele v drugi polovici so presegli desetino glav­ nice. Druga uredba o zaščiti kmetov (Z7) je ločevala odplačilni načrt za dolgove pri denarnih zavodih in dolgove pri zasebnikih To ločevanje so obdržali vsi kasnejši pred­ pisi. Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) pa je uveljavila polovično črta­ nje dolgov in odplačevanje preostalega dolga v dvanajstih letih. 5.2. Obrestna mera Zelo pomembne so bile določbe glede obresti. Zakon o zaščiti kmetov (Zl) je do­ voljeval največ 6 % obresti. Uredba iz leta 1933 (Z6) je določala povprečno 5 % obresti za dolgove pri zasebnikih in povprečno 6,02 % obresti za dolgove pri denarnih zavo­ dih. Druga uredba (Z7) je znižala obresti na 3,5 % za zasebnike in 6 % za denarne za­ vode. V letu 1935 je uredba o zaščiti kmetov (Z13) predvidevala 1 %, obresti za zaseb­ nike in 4,5 % za denarne zavode. Zadnja dokončna ureditev kmečke zadolženosti, ki jo je vsebovala uredba o likvidaciji kmečkih dolgov pa je uveljavljala 3 %,.obresti za dolgove pri zavarovalnicah, ustanovah delavskega in nameščenskega zavarovanja in podobnih zavodih; za dolgove, ki jih je prevzela Privilegirana agrarna banka 4,5 ob­ resti in za dolgove pri zasebnikih 1 % obresti. 5.3. Zaščiteni kmetje Vsi predpisi so varovali in reševali le kmete, ki jim je bil priznan status zašči­ tenega kmeta. Tudi glede statusa kmeta in pogojev zanj so se le-ti spreminjali pred­ vsem v smislu strožjega obravnavanja, in natančnejšega določanja upravičencev kmeč­ ke zaščite. / " ' , ' , - ' ' Po zakonu o zaščiti kmetov (Zl) so bili kmetje osebe, ki so same ali s člani svoje družine obdelovale svojo zemljo in je izviral njihov obdavčeni dohodek pretežno iz kmetijstva. Zemljiški maksimum "je znašal 50 ha, pri rodbinskih zadrugah 150 ha. Po­ trdila o statusu kmeta so izdajale občine. Prva uredba (Z6) je pojem zaščitenega kmeta razširila tudi na osebe, ki so obde­ lovale tujo zemljo in je bil to njihov glavni poklic (npr. viničarji). Prav tako so za­ ščito pridobili člani družine, ki. so se ukvarjali s postranskimi pridobitnimi dejav­ nostmi, če je njihova družina obdržala znake kmeta. Za uživanje zaščite je bil po­ memben obstoj statusa kmeta le v času zadolžitve. Zemljiški maksimum se je pri družinskih zadrugah povečal na 200 ha. Druga uredba (Z7) je natančneje uredila položaj poročene žene in otrok posest­ nika. Ce' so živeli z njim v skupnem gospodinjstvu, se je premoženje žene in otrok vštevalo v zemljiški maksimum. Strožji je bil tudi postopek za pridobivanje potrdil. Tretja uredba iz leta 1935 (Z13) je postavila zahtevo, da je status kmeta moral obstajati v času zadolžitve in v času vračanja dolgov. Zaščita se je razširila tudi na uživalce plodov, zakupnike in spolovinarje. Potrdila so v končni instanci presojala upravna sodišča. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) je spremenila zemljiški maksimum pri družinski zadrugi na samo 100 ha. 5.4. Privilegirane terjatve Vsi zakonski akti so vsebovali predpise o privilegiranih terjatvah, ki so uživale poseben položaj in so bile izvzete iz izvajanja zaščitnih predpisov. To so bile terjatve Narodne banke, Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke, javne da­ jatve, terjatve, ki so izvirale iz kaznivih dejanj, alimentacijske terjatve in konzumni dolgovi. Do 20. decembra 1932 so zadruge skupaj z drugimi privilegiranimi zavodi imele izjemen položaj. Po zakonu o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov (Z4) pa je le Narodna banka ohranila izjemen položaj. Vendar so kmetijske zadruge z uredbo iz leta 1934 (Z7) ponovno pridobile zaščiten položaj in zanje predpisi niso veljali. Vprašanje odplačevanja dolgov pri teh zadrugah je urejal odplačilni načrt, ki ga je odobril kmetijski minister.^ JJredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Z17) je uvedla novost le v tem, da so bili iz zaščite izvzeti dolgovi kmeta, če so skupaj znašali manj kot 250 din ali če so presegli 500.000 din. 1 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 437 ,. - -6. PO LIKVIDACIJI KMEČKIH DOLGOV - v Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov kmetje niso bili zadovoljni, ker so po_štiT rih letih urejanja in obljubljanja pričakovali večje odpise (29). Mnogi prezadolzem kmetje tudi-znižanih,obrokov,,ki so jih začeli plačevati leta 1937, niso zmogli placati, in zopet so se zadolževali pri-zasebnikih (34). • • , , • Zaščiteni kmetje so bili nezadovoljni tudi zaradi prekratkih rokov odplačila. V krizi so namreč cene pridelkom padle na tretjino prejšnje, cene, in kmetje so priča­ kovali vsaj takšno znižanje tudi pri dolgovih. Ker je bilo veliko dolgov porabljenih v neproduktivne namene, je. odplačevanje anuitet nujno moralo obtičati. To se je zgo­ dilo pri tretjem obroku. . • • . • ' • . - Kmetje dolžniki so plačali do 26: oktobra 1939 v milijonih dinarjev (2)^ P o d r u ž n i c a P A B , . " ' . . Beograd Zagreb S a r a j e v o . , Ljubl jana . . . - " I - , Izročeni dolgovi (skupaj) • ' ' - 1502 536 378 ' 466 S k u p a j : 2882 I z p l a č a n e a n u i t e t e 1937 76 27 • J 31 143 . 1 9 3 8 1939 ' " 75 ' 24 19 6 10 4 26 14 130' , 48 Prvà dva obrokaso- kmetje še plačali z večjo ali manjšo-točnostjo, posamezne po­ krajine, pa-so" tu pokazale velike razlike. Posebne razmere v. Sloveniji kjer sta bila davčna'uprava in zemljiška knjiga neprimerno bôlj urejeni kot v južnih delih države, so povzročile,' da je mehanizem razdolžitve prej in popolneje stekel. Ljubljanski po­ družnici Privilegirane agrarne banke je po treh letih poslovanja preostalo v končni pregled in prevzem le dva odstotka prijavljenih dolgov (35). V državnem povprečju pa banka večine prijavljenih dolgov do leta 1939 še ni niti pregledala To je pomenilo, da se dolgovi niso odplačevali,Medtem ko je slovenski kmet ze leta 1937 začel odpla­ čevati anuitete, jih kmet na jugu še ni niti začel plačevati leta 1939. , . . , . . , . _ . . Težavo jé za kmete pomenilo tudi to, da so po likvidaciji postali dolžniki Privi­ legirane agrarne banke, ki jim je bila'tuja in je niso bili vajeni. Tudi kmečke zadruge, pomemben posojilodajalec kmetom, so bile močno priza­ dete. Vsak denarni zavod je po uredbi, utrpel pri vsakem kmetu v breme svojih last­ nih rezerv, obstoječih 26. septembra 1936, 25 % kmečkega dolga, ki je obstajal 20. apri­ la. 1932." To je pomenilo prehudo obremenitev predvsem za manjše zavode na pode­ želju, ki so imeli nad 75 % kmečkih posojil (30). . „„,.„.,„ Rešiti je bilo treba tudi problem likvidnosti denarnih zavodov, saj so vlagatelji upravičeno zahtevali izplačila vlog, posebno tam, kjer jih že več let niso mogli dvig­ niti . V Sloveniji je imelo tak interes skoraj 400.000 oseb, ki so imele svoje vloge pri denarnih zavodih vseh vrst. Izplačilne omejitve pri posameznih, a številnih denarnih zavodih, ki so se uvedle po letu 1931,'so vplivale na zmanjšanje vlaganja in zbiranja narodnega kapitala v denarnih zavodih, kar je škodovalo razvoju celotnega gospodar- S t V a Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je kljub določenim pomanjkljivostim uspeš­ no a le začasno zaščitila kmete in olajšala vračanje dolgov. Dokončno uspešnost vseh ukrepov pa hi mogoče ocenjevati, saj je izvajanje uredbe prekinila vojna. • - . . . v 1. VIRI U L = Uradni list kraljevske banske uprave Dravske .banovine. - S L = Služb«ii lUt kraljevske banske uprave Dravske banovine. - Zl = Zakon °/aS&b k m e t o y i n u v e - ljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in .zavarovanju SL 1932/33 — ff~JT. jasnilo k zakonu o zaščiti kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršb in zavarovanju SL 1932/69. - Z3 = Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zasciü kmetov in uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1932/8&. - Z4 = Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in uveljavitvi po­ edinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1932/104. - Z5 = U r e d b a , °.^ premembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov in и Х е 1 Ј а ^ . Р ^ п £ Л т ? « V zakona o izvršbi in zavarovanju SL 1933/72. — Z6 = Uredba o zaščita kmetov SL 1933/ OT - Z7 ^ U r e d b a o zaščiti kmetov SL 1934/72. - Z8 = Pravilnik o obrazcu potrdila, o tem da je kdo kmet SL 1934/90. - Z9 = Pravilnik k izvajanju uredbe o zaščiti kme­ tov SL 1934/90 — ZIO = Uredba o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti Kme­ tov SL 1935/13 — Zl i = Pravilnik ministra za kmetijstvo k izvajanju uredbe o za­ ščiti kmetov SL 1935/33..— Z12 = Uredba o izpremembi člena 3 uredbe o izpremem- 438 м - MAČEK : UREJANJE KMEČKIH DOLGOV V STARI JUGOSLAVIJI bah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov SL 1935/51. — Z13 = Uredba o zaščiti kme­ tov SL 1935/82. — Z14 = Kazenski zakonik SL 1929/75. — Z15 = Zakon o prisilni po­ ravnavi izven konkurza SL 1930/53. — Z16 = Dopolnilna uredba k uredbi o zaščiti kmetov SL 1936/4. — Z17=,Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1936/79. — Z18 = Avtentična tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1937/34, 67, 89, 100 in SL 1938/1, 7, 10, 18, 20, 24, 28, 43, 47, 49, 61, 78, 85, 88, 98. — Z19 = Pravilnik k ured^- bi o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1936/91 in SL 1937/1. — Z20 = Uredba o izpre- membah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1938/2. — Z21 = Na­ črt za amortizacijo 3 % obveznic SL 1938/2. — Z22 = Finančni zakon za leto 1937/38 SL 1937/31. •— Z23 = Avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti kmetov SL' 1936/10. — Z24 = Dopolnilna uredba k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov SL 1938/2. — Z25 = Zakon o Privilegirani agrarni banki UL 1929/49. — Z26 = Spremembe in dopolnitve zakona o Privilegirani agrarni banki UL 1930/49 in SL 1931/35, 83. — Z27 = Uredba o Privilegirani agrarni banki SL 1933/15. — Z28 = Uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez SL 1933/100. — Z29 = Uredba o kmetskih menicah SL 1933/50. — Z30 = Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o kmetskih menicah SL 1934/41, SL 1936/2, SL 1937/4 in SL 1938/1. — Z31 = Zakon o kmetijskem kreditu UL 1925/66. 8. LITERATURA, na katero se sklicujem v besedilu TiG = TEHNIKA IN GOSPODARSTVO. — ZV = ZADRUŽNI VESTNIK. — 1 = SCHAUER D.: Zakon o zaščiti kmetov. ZV 1932/12, str. 177. — 2 = BRATKO L: Kmet­ ski dolgovi. TIG 1939/9-10, str. 225 in 1940/1-2, str. 28. — 3 = KREK J. E.: Knjižica za ljudstvo. Izbrani spisi, Ljubljana 1923. — 4 = SCHAUER D.: Ureditev odplačevanja kmetskih dolgov. ZV 1933/12, str. 177. — 5 = SCHAUER D.: Nova uredba o zaščiti kmetov. ZV 1934/8, str. 122. — 6 = Pojasnilo k uredbi o zaščiti kmetov. ZV 1934/2, str. 23. — 7 = SCHAUER D.: Izvajanje uredbe o zaščiti kmetov. ZV 1934/12, str. 179. — 8 = SCHAUER D.: Nova sprememba kmetske zaščite. ZV 1935/2, str. 21. — 9 = Odpla­ čilni načrt. Kako bodo zadruge izterjale kmetske dolgove. ZV 1935/5, str. 76. — 10 = TRCEK F.: K odplačilnem načrtu za zaščitene kmete. ZV 1935/6, str. 81. — 11 = Za­ ščita kmetov v Jugoslaviji. Knjižnica Slovenskega gospodarja, Maribor 1934. — 12 = SCHAUER D.: Nova uredba o zaščiti kmetov. ZV 1935/10, str. 137. — 13 = SCHAUER D.: Po uveljavitvi nove uredbe o zaščiti kmetov. ZV 1935/12, str. 176. — 14 = Novi za­ družni odplačilni načrt. ZV 1935/12, str. 178. — 15 = Zadružništvo in nova kmetska za­ ščita. ZV 1935/11, str. 161. — 16 = GOLJAR S.: Kmetska zaščita. Pravni svetovalec, Ljubljana 1937, str. 286. — 17 = SCHAUER D. : Po uveljavitvi nove uredbe o zaščiti kmetov. ZV 1935/11, str. 176. — 18 = SCHAUER D.: Pojasnila k odplačilnem načrtu. ZV 1936/1, str. 5. — 19 = Dopolnilna uredba o zaščiti kmetov. ZV 1936/5, str. 76 in ZV 1936/6, str. 94. — 20 = Okrog kmečke zaščite. Z V 1936/8, str. 120. — 21 = Učinki in po­ sledice razdolžitve kmetov. ZV 1936/10, str. 145. — 22 = Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. ZV 1936/10, str. 147. — 23 = Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji do 1. februarja 1938. Knjiž­ nica Slovenskega gospodarja, Maribor 1938. — 24 = Se o razdolžitvi kmetov in zaščiti zadrug. ZV 1936/12, str. 177. — 25 = SCHAUER D.: Delo z novo uredbo. ZV 1936/12, str. 180. — 26 = O kmečki zaščiti. ZV 1936/8, str. 121. — 27 = KERENCIC J.: Studij o naši vasi. Domačija. Zbrano delo, Maribor 1967, str. 101—141. — 28 = TRCEK F.: O raz­ dolžitvi kmetijstva. ZV 1932/7-8, str. 105. — 29 = GABROVSEK F.: Kmetijski kredit — za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi, ki se je vršila pri kraljevi banski upravi Dravske banovine v Ljubljani od 30. maja do 3. junija 1938. Ljubljana 1938 — I. del, str. 83. — 30 = MURKO V.: Kaj čaka hranilnice in posojilnice po likvidaciji kmečkih dolgov? TiG 1936/37 / 9-10, str. 191. — 31 = MURKO V.: Potek likvidacije kmečkih dolgov in bodoči položaj naših denarnih zavo­ dov in njihovih vlagateljev. TiG 1938/3-4, str. 76. — 32 = POTOČNIK D.: Slovensko denarništvo 1918—1938. Spominski zbornik Slovenije — ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 444. — 33 = VILFAN S.: Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana 1961, str. 490. — 34 = Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev — II. del. Ljubljana 1970, str. 643. — 35 = Slovenec, 5. november 1939, str. 4. 9. OSTALA UPORABLJENA LITERATURA K = Kmetovalec. — ZV = Zadružni vestnik. — MIKU2 M. : Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917 — 1914, Ljubljana 1965. — ŽIVKOV S.: Agrarno zakonodav­ stvo Jugoslavije 1917—1941 — Socialni osnovi. Novi Sad 1976. — ŠLEBINGER J., MA- RENTIC J.: Bibliografija slovenske kmetijske literature v letih 1919—1938. Ljubljana 1939. — TRCEK F.: Kako bodo uporabljeni deleži in rezerve za odpis kmetskih dolgov. ZV 1936/11, str. 169. — TRCEK F.: Omejimo zadolževanje. ZV 1930/11, str. 165. — SCHAUER D.: Razdolžitev kmetov. ZV 1936/11, str. 164. — SCHAUER D.: Prva doba ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 439 našega zadružništva. Ljubljana 1945. — Dokončna rešitev kmetskih dolgov. ZV 1936/9, str. 139. — Bančniki o kmetskih dolgovih. ZV 1936/9, str. 142. — KREK J. E.: Crne bu­ kve kmetskega stanu. Izbrani spisi, Ljubljana 1923. — KOKALJ J. : Agrarna prenase­ ljenost Slovenije. Književnost 1933, str. 225. — Kmetijstvo "dravske banovine. Ljub­ ljana 1933. — PREPELUH A.: Agrarna reforma. Ljubljana 1933. — URATNIK F.: So­ cialni problemi slovenske vasi. Ljubljana 1938. — GOLJAR S.: Usoda zemljiških kup­ čij, sklenjenih pred 20. aprilom 1932. K 1937, str. 27. — GOLJAR S.: Za kmeta ni več kredita? K 1938, str. 193. — GOLJAR S.: Z razrešitvijo kmetskih dolgov ni nihče zado­ voljen. K 1937,vstr. 10. — MAGAJNA F.: Ali se kmet sme posluževati kredita? K 1932, str. 18 in 34. — PUSENJAK V.: Razdolžitev kmečkega stanu. Domoljub 1928, str. 528 in 565. — BASA J J.: Načrt zakona o dolgovih in razdolžitvi kmeta. Narodni gospodar 1928, str. 179. — STIBLER M.: Kmetska posojila in PAB. Koledar Kmetijske matice 1930, str. 29. — DOLENC M.: Prispevek k zgodovini zelenaštva med Slovenci. Šišičev zbornik 1929. — MURKO V.: Prvi mednarodni kongres za kmetijski kredit. Slovenec 1938, str. 249. Z u s a m m e n f a s s u n g j DIE REGULIERUNG DER BAUERNVERSCHULDUNG IN KÖNIGREICH JUGOSLAWIEN Mateja Maček Der Zeitabschnitt nach der Weltwirtschaftskrise nach 1929, die auch Jugoslawien betraff, ist eine Zeit starker Bauernverschuldung, sogar Überschuldung der Landwirt­ schaft. Das war für das Königreich Jugoslawien sehr schwierig, da dieses überwiegend noch Agrarstaat war. Mit dem Problem der Bauernverschuldung musste sich dringend die Legislative befassen. In der Zeit von 1932 bis 1936 wurden drei Gesetze und fünf Verordnungen erlas­ sen, die den Bauernschutz regulierten, zunächst nur mit Verlängerung der Zahlungs­ fristen für zu tilgende Schulden. Schliesslich wurde mit der letzten Verordnung vom September 1936 vom Staat die Hälfte der Schulden erlassen. Die andere Hälfte sollten die Bauern in zwölf Jahresannuitäten begleichen mit gesetzlichen Zinsen die ver­ schieden gestaffelt im Bezug auf die Art der Kreditanstalten — der Gläubiger — waren. Der Gesetzgeber schrieb genau vor, wer zum Bauernschutz berechtigt war. Wenn der Bauer nicht pünktlich die Raten samt den Zinsen bezahlte, konnte er den Schutz verlieren. Die erlassenen Schulden übernahm der Staat durch die Privilegierte Agrarbank. Da die Kreditanstalten — Gläuhiger — solange ihnen die erlassenen Schulden nicht rückerstattet wurden, leicht in Illiquidität geraten könnten, durften sie die Auszah­ lung der Spareinlagen drosseln, was den Wert dieser verringerte und Möglichkeiten der Bankspekulationen eröffnete. Die ersten zwei Raten bezahlten die Bauern mehr oder weniger pünktlich. Hierbei zeigten sich in verschiedenen Gebieten des König­ reichs grosse Unterschiede. So haben, besondere Bedingungen in Slowenien (Drau- banat), vor allem wesentlich bessere Steuerverwaltung und geordnete Grundbücher dazu beigetragen, dass der Mechanismus der Bauernentsschuldung besser anlief als in den südlicheren dzw. östlicheren Banaten„des Staates, wo dies nicht der Fall war. Während slowenische Bauern schon 1937 mit der Zahlung der Annuitäten begannen, wurden im staatlichem Durchschnitt die angemeldeten Schulden durch die. Privile­ gierte. Agrarbank 1939 nicht einmal durchgesehen, das bedeutet aber, dass entsprech­ ende Raten nicht bezahlt wurden. Beschlossene Massnahmen konnten trotz einiger Schwächen das Problem der Bauernverschuldung nur kurzfristig erleichtern. Da die Annuitäten zu hoch angesetzt waren, verursachte dies erneute Verschuldung bei privaten Gläubigern. Schon 1939 geriet die Abzahlung der Raten wegen der schlechten Ernte ins Stocken, danach wurde sie durch nahende und schliesslich durch wahre Kriegswirren unterbunden, so dass wirkliche Erfolge der Bauernentschuldungsmassnahmen nicht gewürdigt werden können. 440 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 PUBLIKACIJE INSTITUTA ZA ZGODOVINO CERKVE YU-61000 Ljubljana, Poljanska 4 Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 1, 1979, 188 strani. Instrukcija papeža Kle­ mena VIII. iz leta 1592 (Benedik) ; Opravičilno pismo škofa Janeza Karla Herbersteina iz leta 1786 (Dolinar); Spomenica salzburškega ' nadškofa Tarnoczyja o novi razdelitvi škofij na Štajerskem in Koroškem iz leta 1858 (Grafenauer) ; Izvirna poročila in zapisi jezuitskih misijonov v kra­ jini med Muro in Rabo v letih 1607—1730 (Škafar). Razprodano Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 2, 1980, 231 strani. Maksimilijan Jezernik, Friderik Baraga. Razprodano Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 3, 1981, 172 strani. Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih škofov; France M. Dolinar, Zapisi škofa Janeza Tavčarja o stanju v Ljubljanski škofiji; Ivan Škafar, Gradivo za zgodo­ vino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhidiakonata. • * Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 4, 1982, 257 strani. Jože Gregorič, Pisma Petra Pavla Glavarja Jožetu Tomlju 1761—1784. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 5, 1983, 331 strani. Jože Mlinaric, Priza­ devanja škofov Martina Brennerja in Jakoba Eberleina za katoliško pre­ novo na Štajerskem; Ivan Zelko, Gradivo za prekmursko cerkveno zgo­ dovino; Ivan Zelko, Frančiškani v Murski Soboti. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 6, 1984, 225 strani. Metod Benedik, Iz protokolov ljubljanskih • škofov (nadaljevanje); Jevnikar -Martin, Ivan Trihko 1902—1923; Novak Vilko, Ivanu Škafarju v spomin; Ivan Škafar, O delovanju luteranov na Petanjcih 1592—1637. , / Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 7, 1985, 288 strani. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100-letnici Metodove smrti. Conversio' Bagoariorum et Carantanorum (Grafenauer); Italska legenda (Perko); Pi­ sma rimskih papežev Hadrijana II., Janeza VIH. in Stefana V. (Dolinar); Zitje Konstantina, Zitje Metoda (Benedik); Pohvala sv. Cirila in Metoda (Dolinar) ; Anonimna ali Metodova pridiga v Clozovem glagolitu (Zor). Acta Ecclesiastica Sloveniae,' št. 8, 1986, 395 strani. Rajko Bratož, Krščan­ stvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od za­ četkov do nastopa verske svobode. Razprodano Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 9, 1987. Jože Mlinaric, Župnije na Sloven­ skem Štajerskem v okviru salzburške nadškofije v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656—1764. Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 10, 1988, 254 strani.' Metod Benedik, Iz pro­ tokolov ljubljanskih škofov (nadaljevanje) ; Primož Kovač, Začetki kapu­ cinskega samostana v Škof ji Loki; Janez Höfler, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem (Radovljica, Kranj): Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 11, 1989. France M. Dolinar, Slovenska cer­ kvena pokrajina. - '. - ii Redovništvo na Slovenskem, 1. zvezek: Benediktinci, kartuzijani, ćišter- cijani. Zbornik predavanj na simpoziju: Stična, Pleter je, Kostanjevica, 23. do 25. maja 1984, Ljubljana 1984, 250 strani. Redovništvo na Slovenskem, 2. zvezek: M. Smiljana Kodrič — B. Natalija Palac, Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa kralja. Zgodovina, po­ slanstvo, življenje, Ljubljana 1986, 256 strani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 441 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI J v » » ODKRITJE SPOMINSKE FLOSCE AKAD. PROF: DR. FRANU ZWITTRU 22. APRILA 1989 N NJEGOVI ROJSTNI HIŠI V BELI CERKVI Potek slovesnosti • ' ' Kmalu po smrti našega pokojnega profesorja akademika dr. Frana Zwittra so Skupščina občine Novo mesto in tamkajšnje družbenopolitične organizacije sprejele pobudo, da bi trajno obeležili spomin na svojega velikega-rojaka in častnega občana. Sklenili so, da bodo na njegovi rojstni hiši vzidali spominsko ploščo, v samem mestu pa po njem poimenovali ulico. Glede datuma je bilo samo določeno, da mora biti to čimprej. Kmalu se je pokazalo, da bo najbolj primeren termin prva obletnica' njegove smrti in bližnji 27. april, dan OF, kateri je Zwitter aktivno pripadal praktično od za­ četka. Tako je izbor padel na 22. april. V Novem mestu so poskrbeli'za ploščo, vaščani Bele cerkve pa so prevzeli skrb za- neposredno prireditev. Kot uvod v slavnosti je bila na predvečer odkritja plošče odprta v tamkajšnjem kulturnem domu, ki 'so »ga nekaj dni poprej poimenovali po svojem velikem rojaku Zwittru, posebna razstava o življenju in delu pokojnika. Reprodukcije fotografij, do­ kumentov in izbrana dela so predstavila njegovo življenje v krajih ob Krki in drugod po svetu, njegovo službovanje, udeležbo v NOB in direktorstvo Partizanskega znan­ stvenega inštituta (dekret o imenovanju je bil prvič javno predstavljen), borbo za meje, funkcije in časti. '.. Gradivo za razstavo so prispevali pokojnikova družina, Mu­ zej ljudske revolucije v Ljubljani, arhiv Univerze v Ljubljani in SAZU, vsebinsko in oblikovno' pa so jo postavili delavci ZRC SAZU in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Tehnično so pomagali tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, Osnovna šola Smihel in novomeški Center srednjih strokovnih šol. Nihče ni zahteval za opravljeno delo kakršnegakoli povračila, vse je družila ljubezen do njihovega pokojnega profesorja in spoštovanje' do velikega rojaka. Razstavo je predstavil Stane Granda, ki je Zwittra opisal kot dolenjskega in belocerkovškega ro­ jaka, akad. prof. dr. Ferdo Gestrin pa je govoril o njem kot znanstveniku. Popolnoma polna dvorana domačinov ter gostov si je nato ogledala dokumentarni film o pokoj­ nem profesorju, ki ga je posnelo podjetje Viba film, njegovo predvajanje pa je omo­ gočil Arhiv SR Slovenije. Sledil je še nastop moškega pevskega zbora iz Loč na Ko­ roškem pod vodstvom mag. Aleša Schusterja, ki je predstavil deželo Zwittrovega oče­ ta. Nad celo prireditvijo sta skrbno bdela predsednik krajevne skupnosti Franc Zorman in predsednik tamkajšnje organizacije SZDL Dušan Udovč. Domačini so pevce »po domače« in zelo gostoljubno pogostili. Jutro je bilo naklonjeno prireditvi, saj je po nekajdnevnem deževju vas obsijalo sonce. Ob 10.30 se je začela prireditev. Poleg domačinov so prišli še številni gostje iz vse Slovenije in zamejstva. Kulturni program so pripravili prizadevni učenci osnovne šole Smarjeta, pod katero spada tudi Bela cerkev. Posebej za ta dan so prispevali še razstavo o življenju in délu domačinov. Slavnostni govornik je bil član predsedstva SR Slovenije prof. dr. Janko Pleterski, ploščo pä je odkril Zwittrov intimen prijatelj prof. Janko Jarc, ki je sestavil tudi napis: SLOVENSKEMU KOROŠCU IN DOLENJKI ' SE JE V TEJ HIŠI RODIL DR. FRAN ZWITTER 1905 — 1988 SLOVENSKI ZGODOVINAR PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI PRVI DIREKTOR PARTIZANSKEGA ZNANSTVENEGA INSTITUTA C L A N S A Z U Ploščo je oblikoval arh. Jovo Grobovšek iz Novega mesta. ' S t a n e G r a n d a 442 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 .1989 . 3 Nagovor ob odkritju spominske plošče profesorju Franu Zwittru V tem lepem kraju, v Beli cerkvi smo se zbrali, da bi počastili spomin na po­ membnega človeka. V daljnem 1905. letu se je mlada žena Franja Majzljeva, poročena z Davorinom Zwittrom, sodnikom v Mokronogu, v svoji težki uri zatekla v* domačo hišo, ki zdaj pred njo stojimo, in tukaj rodila sinka, ki ga imamo v spominu kot ve­ likana duha, in .značaja. .To je,zgodovinar Fran Zwitter, vseučiliški profesor, rektor Univerze v Ljubljani, akademik, Kidričev in avnojski nagrajenec^ častni občan No­ vega mesta, od študentov poVzdignjen V-naslov Njegova bistrost. Dovolite mi, da naj­ prej prav na kratko omenim značilnosti njegovega znanstvenega dela. Doktorsko di­ sertacijo je posvetil kranjskim mestom in meščanstvu v njihovi prvi dobi, kot zna­ nilcem moderne družbe in narodnosti. V svojem znanstvenem delu je ustvarjalno vključil sociološko metodo zgodovinopisja francoskih analistov, nastopil je proti po­ udarjanju razlik med zgodovino- in sociologijo in, po besedah profesorja Vasilija Me­ hka, videl pravo pot, v združitvi sposobnosti kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vprašanja znanstvene sinteze. Odločno je bil proti temu, da bi zgodovinarji zbirali dejstva, sociologi pa delali sinteze. Njegovo habilitacijsko delo o prebivalstvu na Slo­ venskem je v 1936. letu pomenilo po besedah profesorja Boga Grafenauerja »pravi prelom v obravnavanju zgodovine slovenskega naroda: prehod od opisovanja k ana­ lizi, ugotavljanju najvidnejših in najpomembnejših strukturnih premikov v položaju«. Zwitter je bil mnenja, da zgodovinar ne deli lekcij zgodovini, da jo raziskuje, da bi jo razumel, toda ne brez lastnega trdnega etičnega stališča. V splošnem se je posvečal obči zgodovini novega veka, posebno pozorno proble­ mom od prosvetljenstva do sodobnosti. Mednarodni sloves si je pridobil predvsem s svojim delom o nacionalnih problemih v Habsburški monarhiji, ko je razčlenil druž­ bene sile in pokazal socialno zgodovinski pomen prizadevanj tako imenovanih nezgo- dovinskih narodov. Temeljna raziskovanja je opravil na področju zgodovine Sloven­ cev, ki jo postavlja v okvir zgodovinske in narodnostne problematike Evrope. Sinte­ tično je obdelal zgodovino Slovencev od srede 17. do konca 18. stoletja in napisal vrsto temeljnih razprav iz zgodovine slovenskega narodnega preroda, nastanka koncepcije slovenske zgodovine, o vplivih francoske revolucije in Ilirskih provinc na družbeni razvoj in nastanek političnega narodnega gibanja pri Slovencih, pa tudi o neznanih izvirih političnega, jugoslovanskega ilirizma. Postavil je temelj za razumevanje druž­ benih procesov v zgodovini slovenskega naroda od 18. stoletja naprej. Pravi vzorec za sociološko analizo nacionalnega dogajanja je njegova študija o ko­ roškem vprašanju. Z isto metodo je ponovno in poglobljeno* obdelal etnične in druž­ bene osnove koroškega plebiscita. Za celotno zgodovino agrarnih panog na Slovenskem je opredelil temeljna izhodišča glede kolonizacije in populacije. V politično zgodovino Slovencev, tja do njihove ločitve od Habsburške monarhije, je določujoče posegel predvsem s svojo študijo o narodnosti in politiki pri Slovencih, napisani še na Rogu v 1944. letu. V to področje je segel tudi z mnogimi razpravami, včasih polemičnega značaja, tako o jugoslovanskem kongresui 1870 v Ljubljani, o Slovencih in Avstriji, o avstromarksizmu na Slovenskem v času prve svetovne vojne, o političnih prizade­ vanjih prekmurskih Slovencev. Kulturni zgodovini pa je prispeval zlasti z razpravo o višjem šolstvu na Slovenskem pred ustanovitvijo univerze, strokovno in dejansko pa s svojim požrtvovalnim zavzemanjem za iskanje in vračanje slovenskih in jugoslovan­ skih arhivskih fondov iz Avstrije. Velikanski del svojega dela je posvetil vprašanju državne razkosanosti slovenskega naroda med obema vojnama, ob koncu druge sve­ tovne vojne in po njej pa vprašanjem jugoslovanskih državnih meja nasproti Italiji in Avstriji. Rezultat so tudi številne sintetične študije o Slovenskem Primorju in Trstu, o koroškem vprašanju in o naših kulturnih revindikacijah. 2e v študijski dobi je kazal, da hoče kot zgodovinar biti človek sodobnosti. Pod površjem politične zgodovine je dobro zaznaval gospodarske, socialne in idejne pro­ cese. Kot študent je v letu 1925 orisal zgodovinske družbene temelje nastanka evrop­ skih narodov, ugotavljal, da so možnosti nacionalizma 19. stoletja izčrpane in da je delavski razred prvi uvidel potrebo po mednarodnem boju. Poudaril je nujnost soci­ alnega preloma, kajti liberalna država je na umiku. V evropski federaciji je videl rešitev tudi za problem mednarodne razkosanosti slovenskega naroda. Ko je fašizem takšno upanje razbil in slovenski narod neposredno ogrozil, je Zwitter našel smisel in mik življenja v odporu proti temu barbarstvu. Pisal je v revijo »Sodobnost« in se tukaj seznanil z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem, bil med prvimi podpis­ niki znamenite spomenice Društva prijateljev Sovjetske zveze in med prvimi člani Osvobodilne fronte. Okupator ga je že imel zaznamovanega in je bil tako tudi med prvimi aretiranci. Po svoji drugi aretaciji 1942 je bil konfiniran v severni Italiji ob švicarski meji. Ob kapitulaciji Italije pa se Zwitter ni zatekel v Svico, marveč se je prebil do osvoboje­ nega ozemlja na Primorskem in se pridružil partizanom. Najpomembnejše je vsekakor to, da je od 12. januarja 1944 do marca 1945 bil direktor partizanskega Znanstvenega inštituta pri IOOF oziroma pri Predsedstvu SNOS. V tem svojstvu je 11. februarja ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 443 1944 zapisal: »-Naše delo ima pred očmi Slovenijo v okviru Jugoslavije«. Značilno je, kako se Rodoljub Colakovič spominja pogovora s Zwittrom in sodelavci inštituta v ti­ stih dneh : »Dolgo smo razpravljali o raznih vprašanjih, se celo malo prepirali o poteh našega ekonomskega razvoja in o vlogi posameznih naših federalnih enot, toda vse to je bilo v akademski obliki in v tovariškem ozračju.-« Ni odveč, če prav v današnjem času oživimo v tem spominu dokaz, da partizanski revoluciji akademski dialog ш bil neznana stvar. . ' Osvoboditev je dočakal kot znanstvenik, vključen v diplomatski boj nove Jugo­ slavije za novo določitev mej nasproti Italiji in Avstriji. Po vrnitvi iz Beograda, v za­ četku leta 1948, je opravljal mnoge odgovorne dolžnosti na univerzi, v strokovnih orga­ nizacijah in v javnih, zlasti kulturnih ustanovah. Naštete so v njegovih biografijah. Naj omenim samo to, po čemer ga tako resno in toplo pomnijo učitelji in študentje zgodovine po vsej Sloveniji. Bil je duša zborovanj slovenskih zgodovinarjev, od tistega v Novi Gorici jeseni 1948 pa do zborovanja v Tolminu jeseni 1986, ko se je vneto ude­ ležil razprave o problemih sodobnega zgodovinopisja. * V rojstno Belo cerkev je Fran Zwitter prihajal svojčas na počitnice, tukaj je do­ živel svoje najlepše otroške in najstniške trenutke, tukaj je začutil korenine, ki ga vežejo na ta prelepi košček domovine ob Krki. Druga njegova srčna zavezanost je ve­ ljala Koroški, domači deželi njegovega očeta. Njej je posvetil svoje duševne moči do zadnjega dne. Svet svoje mladosti tukaj pa si je izbral za svoj zadnji dom. Hvaležni smo Beli cerkvi in njenim ljudem, da so nam dali Frana Zwittra in da varujejo njegov spomin. ' • ' . -, J a n k o P l e t e r s k i POROČILO S 1. OBČNEGA ZBORA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA JUŽNO PRIMORSKO Naposled je nastopil čas, ko smo se tudi zgodovinarji južne Primorske povezali v svoje društvo in v mejah še srednjeveške severne meje Istre (Sežana, Postojna, Ilir­ ska Bistrica) z današnjimi slovenskimi obalnimi občinami (Koper, Izola, Piran) usta­ novili Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Società storica del Litorale). Ime smo društvu določili že na ustanovnem občnem zboru 2. marca 1989 v prostorih Pokrajin­ skega muzeja Koper ž utemeljitvijo, da vseh šest občin v kulturno zgodovinskem smi­ slu gravitira na bivši Koprski okraj, tradicija imena pa izhaja iz NOB, ko je bila Pri­ morska razdeljena na Severnoprimorsko in Južnoprimorsko okrožje. V teh prostorih, kjer je tudi sedež društva, smo se ponovno s povečanim številom z vabili po šolah in institucijah povabljenih zgodovinarjev in ljubiteljev te vede zbrali 14 junija 1989, z namenom potrditve društva, pravil, organov, s programom nadalj­ njega dela .ter predstavitvijo zadnje tematske številke Kronike »Iz zgodovine Primor­ ske«. Predsednik društva Salvator Zitko je prisotne pozdravil v slovenskem in itali­ janskem jeziku,' predstavil predlog dnevnega reda ter podal naslednje razmišljanje: »Zgodovinsko društvo za južno Primorsko je eno zadnjih zgodovinskih društev, ki nastaja v okviru Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Nameravano ustanovitev takega društva pred leti je prekinila smrt Miroslava Pahorja (1922—1981), enega vo­ dilnih zgodovinopiscev našega območja. Obenem je po njegovi smrti, kot pravilno ugo­ tavljata v zadnji številki Kronike Marjan Drnovšek in Stane Granda, po izidu 6/7 številke zbornika Slovensko morje in zaledje v znanstveni publicistiki na obalno kra­ škem območju nastalo nekakšno zatišje, ki je postajalo čedalje neprijetnejše, tem bolj zato, ker se je v zadnjih letih izoblikovala nova generacija zgodovinarjev in drugih znanstvenih delavcev, ki čutijo potrebo po bolj sistematičnem in skupnem raziskoval­ nem delu, zato menimo, da je nastanek zgodovinskega društva predvsem plod in re­ zultat teh želja in hotenj. Društvo nastaja namreč v okolju, ki ima bogato kulturno in seveda histonograt- sko tradicijo, če pomislimo samo na velike zgodovinarje in kroniste iz preteklosti na­ ših mest- Nikolaja Manzuolija, Prospera Petronija, škofa Pavla Naldinija, zlasti pa Gian Rinalda Carlija, velikega koprskega enciklopedista 18. stoletja, je jasno, da si je zgodovinopisje že zelo zgodaj priborilo zelo ugledno mesto med humanističnimi ve- Tudi 19. stoletje je nadaljevalo tradicije starejših pokolenj. Sredi tega stoletja se je prebudilo veliko zanimanje za raziskave vseh vrst. Z Rossettijevem in Kandlerje- vim znanstveno raziskovalnim delom so bili tudi v Istri položeni temelji humanistič­ nih ved: arheologije, etnologije in zgodovine. Zlasti P. Kandier je svoje raziskovalno delo v Trstu in Istri naslonil na materialne in pisne vire ter z izdajanjem revije L'Istria (1846—1852) položil trdne temelje razvoju zgodovinopisja. V lokalnem okviru so njegovo delo nadaljevali številni zgodovinarji, med katerimi so izstopali zlasti Andrea Tommasich, Tomaso Luciani, Gino de Vergottini, Carlo de Franceschi, Luigi 444 ZGODOVINSK1.CASOPIS « • 1989 • 3 Morteani, Carlo Combi, ki, razumljivo prevzeti z novimi idejami nacionalnih osve- ščanj, potencirajo italijanstvo Istre. Med slovenskimi zgodovinarji tega- časa velja omeniti Simona Rutarja in Franca Kosa, vtem ko je ostalo med njimi do obdobja po zadnji vojni naše področje dokaj zanemarjeno: Ze v času cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) se je pričelo pospešeno zbiranje in objavljanje zgodovinskega gradiva, ki je dajalo akcent predvsem konti­ nuirani slovanski prisotnosti v Istri. Nastanek društva zgodovinarjev cone B STO, priprava prvega (in edinega) letnika Istrskega zgodovinskega zbornika (1953), zlasti pa velika zgodovinska razstava »Slovenci ob Jadranu« v Kopru leta 1952, so dali ve­ like in pomembne rezultate pri zbiranju in urejanju zgodovinskega gradiva. V skladu s tedanjo politično naravnanostjo je bilo prisotno predvsem raziskovanje in obdelava novejše zgodovine, ki je reflektirala medsebojne odnose predvsem v luči italijanskih teženj in NOG na drugi strani. Nova, znanstveno utemeljena stran zgodovinopisja si je le postopno utirala pot. Obsežnim ter kompleksnim historiografskim prikazom tržaške in istrske problematike onstran meje so siedila nekatera temeljna dela in raziskave slovenskih ter hrvaških avtorjev, med katerimi kaže omeniti Srečka Vilharja, Miroslava Pahorja in Janeza Kramarja. Pomemben prispevek je tudi vrsta obsežnih publicističnih del v obliki prispevkov za krajevno kroniko, tako npr. zbornika Slovenska Istra-v boju za svobodo (1976) in Napredna mladina Slovenske Istre od 1919—1947 (1985). Pri izdajanju periodike z zgodovinskimi članki in razpravami žal ne beležimo kontinuitete in ustaljenosti ; od revije Obala smo prešli na Primorska srečanja, v znan­ stveni publicistiki pa je pred leti izšlo le šest številk zbornika Slovensko morje in za­ ledje. Več vztrajnosti in kontinuitete kaže krog kulturnikov in zgodovinarjev na ilir- skobistriškem območju, ki se je zbral v Društvo za krajevno zgodovino in kulturo in izdaja svoj Bistriški zbornik, pred leti pa se je pri Obalni SIS za kulturo oblikovala tudi Sekcija za raziskave pri Skupnosti Italijanov v Kopru. Ves ta prerez dosedanjega dela, ki seveda še zdaleč ni zajel vseh dosežkov in ustvarjalnih naporov, pa je vendar dovolj dobra iztočnica in temelj delovanju novega društva, ki se ustanavlja predvsem z namenom, da bi nadaljeval in bolj usklajeno kot doslej pospeševal strokovno in raziskovalno ter pedagoško delo in usposabljanje.« Darko Darovec jè za naslednji točki dnevnega reda pripravil pregled društvenih pravil, ki smo jih oblikovali na podlagi pravil že obstoječih zgodovinskih društev v Sloveniji, ter volitev organov društva. Pri sprejemanju pravil smo si bili člani edini, da jih je potrebno prilagoditi obstoječim, družbenim. razmeram, kajti pri dosedanjih je občutiti še vse preveč močno enolitno regresivno politično voljo nad samim stro­ kovnim delovanjem tàkih in podobnih društev. Zgledovali smo se pri novih pravilih Slovenskega sociološkega društva in še sklenili, da bo poslovanje društva potekalo dvojezično, torej v italijanščini in slovenščini. Nato so prisotni s tajnimi volitvami potrdili izvolitev Salvatorja Žitka za pred­ sednika društva ter naslednje člane izvršnega odbora: Tomo Sajn, Aleksander Temo- vec, Maruša Zagradnik, Mateja Kokošar, Alenka Borjančič, Tatjana Dekleva, Dar- jenka Mihelič, Flavij Bonin, Zdenka Radminič-Bonin, Nadja Terčon, Leopold Čeh, Darko Darovec, Daniela Bertoni, Ervin Dolenc in Dušan Stolta. Za člane nadzornega odbora društva so izvoljeni Damjana Čamer, Janez Kramar in Aleksander Zitko, za člane disciplinskega sodišča pa Martin Cerne, Tanja Turk in Vida Rožac. Predlog programa nadaljnjega dela je podal Salvator Žitko. Ena primarnih oblik, s katero bi kazalo nadaljevati, glede na to, da smo za današnji zbor pripravili 1. in 2. številko 37. letnika (1989) Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, po­ svečeno predvsem zgodovini obalnih občin, je predstavljanje strokovnih ali znanstve­ nih publikacij. Že v tem letu se našemu območju obeta predstavitev Kataloga arhe­ oloških izkopavanj na Kapucinskem vrtu s spremno razstavo, ki je bila v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru (prim.: Primorska srečanja št. 98, str. 570/1) in bo go­ stovala tudi v drugih naših krajih ter tujini. S tem v zvezi je vzniknila ambicija, da bi ob opisu pripravili tudi zgodovinske prispevke. Zbralo se je nekaj avtorjev, ki so svoje raziskovalne namene vključili v proučevanje starejšega obdobja Kopra, bodisi na področju razvoja upravnih sakralnih struktur, bodisi na področju umetnostne zgo­ dovine. Izredno zanimivo predavanje Luja Margetića v Tartinijevi hiši v Piranu (prim.: Primorska srečanja št. 97, str. 503/5) naj bo le spodbuda, da bi nadaljevali s takimi predavanji. Dogovarjamo se z Jadranom Ferlugo, priznanim bizantologom, da bi nam predaval o pomorski plovbi v poznoantičnem obdobju ob istrski obali. Povabili bi tudi prisotnega Ferda Gestrina, ki je v svojih nadaljnjih raziskavah o pomorskem pro­ metu in trgovini zaledja s primorskimi mesti prišel do novih spoznanj. Tesni stiki z zamejstvom, seznanjanje z delom Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Slovenskim raziskovalnim inštitutom, so porok uspešnega delo­ vanja, kakor tudi sodelovanje s Centrom za zgodovinske raziskave v Rovinju, ki je nedavno pripravil mednarodno strokovno srečanje oziroma simpozij zgodovinarjev o Pietra Kandlerju in CDI (prim.: Primorska srečanja št. 98, str. 581/4 in ZC 2, 1989, str. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 445 280/1) ter pripravlja nadaljnja srečanja v prostoru, ki je idealen za medsebojna sre­ čanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran. V prihodnjem letu pripravljamo krajevni zbornik, posvečen petstoletnici hrasto- veljskih fresk. To, in že uveljavljena raziskovalna naloga »Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre«, pa nudita primeren kraj za uveljavljene kot ne­ uveljavljene zgodovinarje in druge družboslovce, še posebno mlade in nezaposlene, ki bi se tako lahko strokovno uveljavili in opozorili nase. S tem v mislih je tudi nasled­ nja naloga društva, da bi ponovno oživeli zbornik Slovensko morje in zaledje, morda le s spremenjenim naslovom in konceptom, je zaključil predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Tudi naslednja točka dnevnega reda, predstavitev dvojne tematske številke Kro­ nike, »Iz zgodovine Primorske«, ki jo je podal urednik Marjan Drnovšek, je izžarevala željo po obnovitvi zgoraj omenjenega zbornika, kajti ravno ta številka Kronike je po­ kazala, da ustvarjalnih potencialov na našem področju ne manjka, saj je bilo od 21 sodelavcev kar 14 »domačinov«. Ferdo Gestrin, tudi avtor prispevka v predstavljeni publikaciji, je poudaril predvsem dvoje: »S to številko Kronike smo na en način iz­ polnili dolg do pokrajine, ki je ostala dolgo časa ločena od zaledja. Zgodovinarjem so padali očitki, da nismo dovolj naredili za proučevanje našega primorskega območja. Mi preveč pozabljamo, da živimo ob morju, in se vežemo na zaledje, na kontinent, čeprav povsod govorimo o morju kot oknu v svet, ki pa v resnici ni odprto in je če- stokrat tudi zapacano. In drugič, Kronika dokazuje, da se mora društvo' z vsemi silami zavzemati za obnovitev stalne publikacije, ki bo obravnavala zlasti družboslovje, pa tudi druga področja tega prostora.«. Na prijazno povabilo in strokovno vodstvo kustosa arheologa Pokrajinskega mu­ zeja Koper Mateja Zupančiča, smo si prisotni na terenu ogledali še dosežke izkopa­ vanj ob priliki najdbe koprskega srednjeveškega obzidja na prostoru, predvidenem za gradnjo italijanskega vrtca. Naj za zaključek pregleda o dosedanjem delovanju ter zgodovinskih podlagah za naše območje tako potrebnega strokovnega združenja, povabim vse zgodovinarje ter privržence vede, ki bi kakorkoli želeli oploditi ter s svežimi idejami popestriti pre­ mnoge vrzeli v poznavanju za razumevanje sodobnosti tako pomembne preteklosti, da se z našimi prizadevanji in naziranji lahko podrobneje seznanijo v Pokrajinskem mu­ zeju v Kopru (tel.: 066/21 364), kjer lahko postanejo tudi naši člani. D a r k o D a r o v e c POSVETOVANJE »METODE IN PROBLEMI PROUČEVANJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V ČASU BAROKA« .1.. ' • . / . .St.Polten 10.—13. julij 1989 Organizator simpozija — že desetega po vrsti — je bil Niederösterreichisches In­ stitut für Landeskunde na Dunaju. Oblikovanje, vsebinskega dela posvetovanja in stike z referenti je vodil oddelek za gospodarsko zgodovino dunajske akademije zna­ nosti. Posvetovanje je potekalo od 10. do 13. julija v kompleksu »Bildungshaus St. Hippolyt« v St. Pöltnu, najmlajši avstrijski deželni prestolnici (za Spodnjo Avstrijo). To čast si je St. Polten izboril 1986 v konkurenci z mesti Krems, Melk in Wiener Neu­ stadt. Vprašanja in problemi nekdanjega vsakdanjega življenja ne zanimajo le zgodo­ vinarjev, ampak tudi arhiviste, muzealce, etnologe itd. Kljub vročemu letnemu ob­ dobju je bil interes za posvetovanje precejšen, saj je delovnemu delu redno prisostvo­ valo vsaj po 80 poslušalcev. Predavanj je bilo le deset. K sodelovanju niso bili povab­ ljeni le avstrijski raziskovalci, ampak tudi pet tujih gostov iz Švice, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Vsak referent je imel za svoja izvajanja na razpolago eno uro časa, nato pa je redno,sledila polurna, diskusija o prispevku. Gradivo z dnevnim redom, seznamom in naslovi udeležencev ter tezami referatov so poslušalci prejeli vnaprej. Posvetovanje se je pričelo v ponedeljek 10. julija z vrsto otvoritvenih pozdravov, ki pa so bili vsi zgledno kratki. Uvodni referat je predstavil Hans-Jürgen Teuteberg iz Münstra, ki je trenutno med vodilnimi teoretiki preučevanja zgodovine človeškega vsakdanjega življenja. Naslov njegovega prispevka je bil »Zgodovina vsakdanjika — možnosti in meje nove raziskovalne smeri«. Ustavil se je ob opredelitvi pojma vsak­ danje življenje, ob nasprotju makro- in mikrozgodovine, ob ponovnem uveljavljanju pripovedne zgodovine (za razliko od abstraktne in kvantitativne). Zgodovina vsak­ danjika zahteva interdisciplinarno obravnavo, kar odpira vprašanje pluralizma raz­ iskovalnih metod. Opozoril je na stanje raziskav tovrstne zgodovine in nakazal naj­ opaznejša dejstva in vire za obravnavanje preteklosti baročnega vsakdana. Sledil je 446 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 referat Karla Blaschkeja iz Leipziga »Arhivski viri za zgodovino vsakdanjega življe­ nja na Saškem«. Sistematično je obravnaval in ocenil izpovednost številnih, • razno­ vrstnih fondov državnih arhivov, arhivov viteških posesti, mestnih in cerkvenih arhi­ vov. Darja Mihelič iz Ljubljane je nato v prispevku »Vsakdanje življenje obalnega mesta v luči različnih pisanih virov« predstavila praktično uporabo raznovrstnih pi­ sanih virov za prikaz konkretne slike mestnega in meščanskega vsakdanjika. Vzorec za študijo je bil Piran v letih 1600 do 1602. Ilustracija tega prostorsko in časovno ozkega vzorca je nastala na temelju izjemno širokega izbora raznovrstnih ohranjenih virov iz piranskega arhiva. Predavanjem je sledil organiziran ogled mesta in njego­ vega muzeja pod strokovnim vodstvom. Zaključil se je v mestni hiši na sprejemu pri mestnem županu. V torek 11. julija je v prvem referatu Helfried Valentinitsch iz Gradca govoril o temi »Kazenski sodni protokoli kot vir za zgodovino vsakdanjega življenja«. Ko se je najprej pomudil pri zgovornosti tovrstnih virov za obravnavano tematiko, je.'opo­ zoril na posebnosti podobe baročnega obdobja. Nato je podrobneje označil posamezne zvrsti virov. V zaključku se je pomudil ob vprašanjih metode in težavah pri vredno­ tenju obravnavanih virov. Sledil je prispevek Helmutha Feigla z Dunaja »Ženitna pi­ sma in zapuščinski spisi kot vir za zgodovino vsakodnevnega življenja«. Najprej je predočil vlogo dogodkov, ob katerih so ti viri nastajali, nato je ocenil pomen teh za­ pisov za preučevanje pravne zgodovine, družinskih razmerij, dednih običajev, druž­ bene strukture, premoženjskega stanja in življenjskega standarda. V sklepnem delu je opozoril na probleme, ki jih postavlja preučevanje teh virov pred raziskovalca. Refe­ ratoma je sledil ogled židovskega muzeja, nato pa so se udeleženci odpeljali na eks­ kurzijo v Krems. Tam so si ogledali Institut für mittelalterliche Realienkunde avstrij­ ske akademije znanosti in se pod strokovnim vodstvom sprehodili po mestu. Na po­ vratku jih je v samostanu Gòttweig sprejel deželni glavar. V sredo 12. julija je Karoly Vörös iz Budimpešte prebral svoj prispevek »Meta- morphosis Transylvaniae, Spremembe v vsakdanjem življenju Sedmograške v 18. sto- letju«. Po krajšem orisu razmer 18. stoletja se je podrobneje ustavil pri literarnem delu Metamorphosis Transilvaniae Petra Aporja in pri memoarih Györgyja Rettegija. V ospredje je postavil opis tedanjega obnašanja, gostoljubnosti, gastronomske kulture in oblačenja. V referatu »Slikovni viri za zgodovino vsakdanjega življenja v obdobju baroka in 19. stoletja« je Kari Gutkas iz St. Pöltna ob uporabi številnih diapozitivov predočil občinstvu človeški vsakdan v zrcalu raznovrstnih likovnih upodobitev. Orga­ nizator je za ta dan pripravil udeležencem tudi izlet na razstavo »Magija industrije« v Pottensteinu pod vodstvom Romana Sandgruberja iz Linza. Na povratku so se usta­ vili tudi v Berndorf u in si ogledali znamenito osnovno šolo, v kateri je vsak razred poslikan in opremljen (vrata, razsvetljava, klopi, stoli, omare) v stilih, ki ponazarjajo razna zgodovinska obdobja od egipčanskega dalje. V četrtek 13. julija je Ernö Dcak z Dunaja govoril o temi »Mestni vsakdan«. Usta­ vil se je pri značilnostih mest, ki dajejo pojmu mestni vsakdan posebno vsebino. Po­ udarek je namenil pomenu predpisov za oblikovanje vsakdanjega življenja. Roman Sandgruber iz Linza je imel nato predavanje »Viri in izsledki za zgodovino življenj­ skega standarda v obdobju baroka«. Obdelal je povezavo med rastjo prebivalstva, življenjskim standardom in uporabo potrošnih dobrin, ki so označevali začetke indu­ strializacije v Avstriji 18. stoletja. Simpozij je zaključil referat Markusa Mattmullerja iz Basla »Pričevanja naselitvene in agrarne zgodovine o vsakdanjem življenju: raz­ iskava švicarskih primerov«. Predstavil je zanimive prijeme pri določanju števila pre­ bivalstva. Opisal je vpliv naraščanja prebivalstva (1500 do 1700) na spremembe v agrarnem sektorju in omenil njihove posledice za vsakdanje življenje. Kot uvodni je bil tudi zaključni del posvetovanja kratek. Žal v njem udeležencev niso seznanili s temo naslednjega posvetovanja. D a r j a M i h e l i č MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI 1989 (Modinci, 3.—7. julij 1989) Od 3. do 7. julija 1989 je bil v Modincih (Mogersdorf) na Gradiščanskem v Av­ striji 20. kulturnozgodovinski simpozij. Zgodovinarji iz Štajerske, Gradiščanske, Že­ lezne županije, Hrvaške in Slovenije (te dežele so namreč uradne udeleženke, dejan­ sko pa je v avstrijskem in madžarskem primeru udeležba vsedržavna) so se zbrali v kraju, ki je dal pobudo in ime srečanju. Takšna oznaka prireditve je tudi veliko bolj v skladu z njeno naravo, saj presega zgolj strokovne razgovore. Tisti, ki smo bili prvič med neposrednimi pobudniki, smo bili presenečeni, kakšna ideja je vzklila v tej skromni trški občini. Kraj je dejansko vas, prej majhna kot velika, prebivalci so kmet­ je, ki nekaj malega dodatno zaslužijo tudi s turizmom. Čeprav se strokovnega dela ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 447 skoraj niso udeleževali, pa so vendar na vsakem koraku dali čutiti, da je to njihova prireditev, poskrbeli so za ustrezno dekoracijo, se udeleževali umetniških srečanj, pri­ zadevnim organizatorjem pa je uspelo, da se je slavnostne otvoritve jubilejnega sim­ pozija udeležil tudi sam avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky. Ni ga le formalno otvo­ ru, ampak je poslušal tudi uvodno predavanje ter ostal z udeleženci do konca skupne večerje. Takega odnosa, najvišjih državnih predstavnikov do naših strokovnih priredi­ tev vsaj pri nas nismo vajeni. Simpozij je bil posvečen vplivom francoske revolucije na razvoj .meščanstva v pa­ nonskem prostoru v. letih 1789—1830. Sovpadanje vsebine s slavno obletnico ni bil slu­ čaj, saj je v središču zanimanja udeležencev že nekaj let sloj, ki ga, je ta prelomni dogodek spravil dokončno na površje. Uvodni referat je imel Ernst Bruckmüller, ki je podal splošno sliko razvoja meščanstva v habsburški monarhiji do leta 1830. Opozoril je zlasti na.rast birokracije, ki je z razvojem uprave segala vse niže in postajala po­ memben sloj v naših mestih. Štajerska referenta sta bila Marlies Raffler in Kari Spreitzhofer. Prva je govorila o začetkih izobraženega meščanstva na Štajerskem. Posebej se je zadržala pri graški čitalnici, socialni strukturi in prostorski razprostranjenosti njenih članov. Zanimivo je, da se ta proti jugu skoraj ujema z jezikovno mejo. Tako ta kot tudi referat njenega kolega, ki je pokazal prehod od meščana k državljanu, sta bila za naše področje zelo zanimiva. Kari Spreitzhofer je obljubil, da bo objavil svoje besedilo v eni naslednjih številk Zgodovinskega časopisa. Gradišćansko sta zastopala Klaus Lohrmann in Gu­ stav Reingrabner. Prvi je pokazal na odmeve francoske revolucije pri tamkajšnjih 2idih, drugi pa pri protestantih. Ker sta obe skupini državljanov ravno v tistih letih dobili precej pravic, sta bili z državo kar zadovoljni in se nista preveč ozirali proti Franciji. Madžarska strokovnjaka Vera Bâckai in Karoly Vörös sta predstavila nji­ hovo meščanstvo in gospodarske odredbe francoske okupacije v zahodni Madžarski. Prva je v bistvu nadaljevala svoj lanski prispevek, drugi pa je opozoril na »-osvobodi- teljsko misijo« vojske. Hrvaška predstavnika, literarni zgodovinar Miroslav Sicel in Dragutin Pavličević sta si dala opraviti z dvema kajkavskima pesmicama neznanih avtorjev: Paškvil iz leta 1794 in Fama volat iz leta 1796. Obe sta dokaj radikalni, ven­ dar pa preskromen argument za kakršnokoli dolgoročno sklepanje. Slovence sta zastopala Bogo Grafenauer in Vasilij Melik. Prvi je spregovoril o idejah francoske revolucije v slovenskem kulturnem življenju konec 18. in v začetku 19. stoletja ria primeru slovenske historiografije. Poudarili bi predvsem ugotovitev, da je do preloma v slovenskem kulturnem življenju prišlo v krožkih, ki niso bili zvezani z idejami racionalizma, iz katerih je izšla ideja francoske revolucije, in da je tudi ka­ sneje laže govoriti o sorodnosti kot pa neposrednih vplivih. Melik je predvsem opo­ zoril, kakšna so bila naša mesta in kaj je bilo od njihovih prebivalcev realno priča­ kovati. Ta leta so v veliki meri čas stagnacije in zdravljenja ran, ki jih je našemu meščanstvu zadala francoska uprava. Značilnost referentov ni bila le popolna udeležba in da so se vsi držali predpisane teme, ampak tudi neverjetna disciplina pri dolžini referatov. Vsak je seveda napove­ dal, da bo objava obsežnejša, zato o njih ni mogoče podati dokončne sodbe. Večina žal ni predhodno poslala povzetkov, kar je spremljanje simpozija nekoliko otežilo, kljub prevajanju. Dejstvo je namreč, da objave zelo kasnijo, da je že nekajletna zamuda, ki postaja najnevarnejša past za usodo simpozija. Vprašljive postajajo namreč trajne ko­ risti' tega početja, ki ni ravno najbolj poceni. S to pripombo pa smo zaključili seznam kritičnih pripomb in se lahko ponovno vrnemo k hvaljenju. Večina udeležencev na simpoziju resno sodeluje, kar kaže tudi preko štirideset diskutantov. Z redkimi izje­ mami, v razliko od prejšnjih let, skoraj ni bilo doma pripravljenih diskusij, ampak je prihajalo do neposrednih reakcij. Letos sta presenetila z udeležbo tudi dva slovaška zgodovinarja. Formalno sta bila člana gradiščanske delegacije oziroma gosta organiza­ torjev. Opozorila sta na slovaške posebnosti in napovedala možnost širjenja seznama dežel udeleženk. Med provokativnimi vprašanji bi omenili le tisto, ki se je nanašalo na vprašanje, ali ogrsko-hrvaško-srbski revolucionar Martinovics ni bil v bistvu pri­ zadeta oseba. Odgovor je bil žal literaren. V celoti pa lahko o simpoziju zapišemo, da se je trudil zastavljeni cilj resno obravnavati, da niso iskali revolucionarjev tam, kjer jih ni bilo, oziroma, da niso trdili, da ni bilo najprej nič, potem je prišla francoska revolucija in potem je bilo vse drugače. Resnost, kritičnost in nepatetičnost pa je tudi najboljša garancija za 21. simpozij, ki bo na Madžarskem. S t a n e G r a n d a 448 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 SIMPOZIJ »GIBANJE '— 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE V AVSTRIJI« Dunaj 20.—22. aprila 1989 Ustanovitev avstrijske socialdemokratske stranke pred sto leti, ki se je zgodila na tako imenovanem združitvenem kongresu v Hainfeldu v Spodnji Avstriji na prelomu let 1888/89, je za naše sosede seveda pomembna obletnica, pomembna pa je tudi za vse nasledstvene države, torej tudi za' nas Slovence, saj je takrat prišlo naše delavsko gibanje v sklop novoustanovljene stranke, ki je kmalu zaslovela pò svoji dobri orga- niziranosti, politični moči in ne nazadnje po dejstvu, da je bila edina vsedržavna stranka v cislitvanskem delu habsburške monarhije. Med številnimi prireditvami, ki so se v ta'namen odvijale v Avstriji v vsem letu 1989, nas z zgodovinskega vidika za­ nimajo predvsem strokovne. Tu naj omenim številne nove publikacije na to temo, ve­ liko in odmevno razstavo na Dunaju in slednjič še simpozij, o katerem nameravam poročati, ki pa ni bil edini na to temo, ampak le največji, in je tudi po tematiki zajel najširši aspekt problemov. ' Simpozij na Dunaju sta priredila Dr. Karl Renner Institut z Dunaja in Internatio­ nale Tagung der Historiker der'Arbeiterbewegung, ki prireja" že dvajset let tudi vsa­ koletne konference zgodovinarjev delavskega gibanja v Linzu. Rennerjev inštitut je nudil udeležencem tudi celotno oskrbo, predavanja so bila v njegovi predavalnici, vse na zelo visokem hotelskem nivoju, čeprav že na robu edinega avstrijskega velemesta. Prijavljenih je bilo kar 54 referentov iz desetih držav (obeh Nemčij, Velike Britanije, CSSR, Poljske, Madžarske, Italije, Švedske, Jugoslavije in Avstrije), ki so bili razde­ ljeni v tri sekcije: prva je obravnavala čas 1867—1918, druga prvo republiko in ob­ dobje anšlusa, tretja pa avstrijsko socialno demokracijo'v drugi republiki. Uvodni referent bi moral biti namestnik šefa avstrijske socialnodemokratske stranke Karel Blecha, ki je prav dan ali dva pred začetkom simpozija zaradi znane afere Lucona moral odstopiti s svojega položaja v stranki. Prav zanimivo je bilo ugi­ bati, kdo bo imel govor, ki naj bi govoril ne samo s slovesno intonacijo ob stoletnici ter uspehih stranke v tem času, ampak tudi o perspektivah stranke v bodoče, kar je bilo še zlasti zanimivo pričakovati glede na nekaj bolečih udarcev, ki jih je SPÖ do­ živela v zadnjem času, veliko tudi na račun afere Lucona. Slavnostni govornik je bil nato prof. Ewald Novotny, eden pripadnikov levega krila v vodstvu stranke, ki pa je očitno moral sestaviti govor v zadnjem hipu, in je bila to bolj kratka priložnostna po­ zdravna beseda kot pa kaj več. Zelo je bodlo v oči dejstvo, da je bilo poslušalstva zelo malo, takorekoč nobenega uradnega vidnega predstavnika stranke (če izvzamem staro damo stranke dr. Herto Firnberg, ki je za zgodovino vedno imela veliko posluha in za­ nimanja) in tudi medijsko je simpozij minil povsem neopazno; poročila so izšla šele v naslednjem tednu. Za tak simpozij, ob takšni priložnosti in ob tako številni med­ narodni udeležbi je tudi povsem nenavadno, da nas ni sprejel ne župan, ne stranka, ne dežela ali zveza. Tako je simpozij potekal le v poslušanju in diskusijah udeležencev samih. Podpisani sem sodeloval v prvi sekciji, ki je bila najbolj mednarodna in tudi najbolj obilna z referati. Prebranih je bilo kar 21 referatov, pet pa jih je odpadlo. V drugi sekciji je bilo šestnajst referatov, v tretji pa sedemnajst. Vse tri sekcije so zasedale istočasno in tako je bilo mogoče slediti le eni, zato bo tudi moje poročilo posvečeno le prvi, v kateri sem sodeloval. Herbert Steiner se je v svojem referatu omejil na čas do Hainfelda in po pravici opozoril', da je avstrijsko delavsko gibanje vsaj dvajset let starejše, saj je letošnja stoletnica nekako potisnila ob stran dogajanje in delavsko gibanje od 1867 do 1889, čeprav je bilo že tedaj razvito v vsej monarhiji in se je na neudörflskem kongresu 1874 tudi že imenovalo socialno demokratska stranka. Tudi program in problemi so tedaj identični s poznejšim razdobjem. Gerhard Meissl se je ukvarjal s strokovnim gibanjem 1850—1918 in je opozoril predvsem na tri komplekse v razvoju: na hiter raz­ voj industrijskega sistema z znanim avstrijskim zamujanjem in regionalnimi in branž- nimi odstopanji, na razvoj političnega sistema in demokratizacije, nastanek socialno- pravne regulacije ob še obstoječi konservativno-fevdalni vladajoči tradiciji ter na vzpon socialdemokratske stranke s svojim marksističnim programom na eni strani ter z etatistično usmeritvijo in reformskimi modeli modernizacije na drugi strani. Johann Brazda je govoril o zadružnem gibanju med delavstvom v istem času in opozoril na uspehe in neuspehe, ki jih je doživljalo zadružno organiziranje med ma­ limi obrtniki, na deželi med kmeti in posebej v mestih ob čedalje večji potrebi po gradnji delavskih stanovanj, kjer so se prvi večji uspehi pokazali šele v prvi repu­ bliki. Kari Ucekar, ki je napisal obsežno monografijo o volitvah in socialnih demo­ kratih v času monarhije, se je tudi v svojem referatu o socialni demokraciji v boju za demokratične pravice največ pomudil prav pri volilnih sistemih in kako se je soci­ alna demokracija borila za splošno volilno pravico. Alfred Pfabigan je očrtal ideološki profil avstrijske socialne demokracije, Severin Heinrich odnos med meščanskim in ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 449 delavskim pojmovanjem javnega življenja, Gerald Sprenqnaqel oblike vodenja poli­ tičnega boja. Rudolf Ardelt se je zadržal na obdobju vlade Bienertha in Sturgkha, ko je bila socialna demokracija v defenzivi, Berthold Unfried pa je ocenil zadržanje soci­ alnih demokratov med prvo svetovno vojno. O vlogi in pomenu žensk v socialni demo­ kraciji v Avstriji je govorila Gabriella Hauch, Wolfgang Maderthaner pa je orisal razvoj socialnodemokratskih organizacij. O vprašanju, kako so socialni demokrati sku­ šali napraviti svoje gibanje za masovno, je govoril Helge Zoitl. Vsi ti referenti so bih Avstrijci, sami predstavniki mlajše generacije zgodovinarjev (razen Steinerja), ki so probleme postavljali v novi luči, zanimivo in prodorno, vendar pa manj na podlagi novega gradiva, ampak bolj na drugačnem vrednotenju že publiciranega. Res pa je, da so bila marsikatera vprašanja doslej manj obravnavana ali pa sploh ne. Po teh referatih so sledili prispevki o povezavah avstrijske socialne demokracije z drugimi narodi ali državami. Najprej je Hans Momsen (ZRN) govoril o nacionalnem vprašanju in socialni demokraciji, kjer je zastopal svoje že poznane teze, saj, kot je sam dejal, se zdaj ne ukvarja več s to problematiko. Hans Jochen Steinberg (ZRN) se je ustavil pri nekaterih vidikih sodelovanja in odnosa med nemško in avstrijsko socialno demokracijo in to z vodstvenimi strukturami. Odnos.med dunajskim stran­ kinim vodstvom ter posameznimi nacijami je bil sploh motto tega kompleksa vpra­ šanj in to problematiko je organizator tudi sugeriral referentom, Cvetka Knapič-Krhen se jé v svojem referatu pomudila le pri izhajanju Radničkega glasnika v Zagrebu, kjer je postavila zanimivo tezo, naj bi bil denar zanj pritekal tudi od ostanka denarja za slovenski list Novi čas, ki je bil 1889 prepovedan. Moj prispevek je obravnaval od­ nose med JSDS in dunajsko centralo v vsem obdobju, torej .od začetkov delavskega gibanja' 1868 do 1918. Razmerje med avstrijskim nemškim in češkim delavskim giba­ njem je bilo v monarhiji odločilne važnosti. Na to je opozoril v svojem referatu tudi Jan Galandauer (CSSR), ki je menil, da med obema ni prišlo do razkola zaradi poli­ tičnih, ideoloških ali psiholoških razlik, pač pa zaradi odnosa do Avstrije kot držav­ nega sistema, ker so se v.nemško govorečem-delu stranke okrepile vsenemške ten­ dence in razmišljanja o velikonemškem razpletu nacionalnega vprašanja v dvojni monarhiji. Drugi:Ceh Zdenek Solle pa je v svojem referatu opisal odnose vodilnih čeških socialnih demokratov Nemeca, Hybesa, Smerala do Adlerja in Kautskyja. Zelo zanimiva so bila razglabljanja Felixa Tycha (Poljska) o osebnosti Ignaca Daszynskega, medtem ko je Dieter Fricke (NDR) orisal odnos avstrijskih socialnih demokratov do Augusta Bebla. Zal so manjkali referati Enza Colottija, Lajoša Varge in Jana Myslin- skega^o odnosih, dunajskega strankinega vodstva do italijanskega, madžarskega in ukrajinskega delavskega gibanja. . . . • • . . • V obeh*drugih sekcijah'so bili, vsaj po tematiki sodeč, tudi številni zanimivi re­ ferati ki so obravnavali problem socialnopolitičnih reform, specif ike avstromarksizma, komunalnih gradenj, delavske kulture, anšlusa, odporniškega, gibanja, socialnodemo- kratske emigracije, pa zunanjo politiko druge republike, volitve od 1945 do 1989, eko­ nomsko krizo, SPÖ v n o v i h socialnih pogojih in do vizij nadaljnjega razvoja in tre­ nutnega razpotja. Vsi referati bodo objavljeni;v celoti in bodo verjetno izšli ze y za­ četku prihodnjega leta. , . F r a n c R o z m a n 450 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 IN MEMORIAM' FRANCE OSTANEK , • (Ljubljana, 6. 2. 1902 — 2. 6. 1989) Ustvarjalna aktivnost, združena še posebej s smislom za zgodovinska vprašanja za zgodovinske vire, dokumente in predmete, je bila značilna za Franceta Ostanka vse od njegovih mladostnih let, ko je začel pred več kot pol stoletja (1937) objavljati svoje prve članke in poročila, pa vse do zadnjih mesecev njegovega dolgega in plod­ nega življenja. Učil je v Sodražici (1925—1929) in v Vodicah (1930—1935), potem pa sta ga za vse življenje pritegnila dva problema, najprej narodnostna in šolsko-narod- nostna vprašanja, potem pa zgodovina šolstva in šolsko-muzejska stroka. Pomembno delo je opravil v okvirih obrambne družbe sv. Cirila in Metoda in skromnega, a po­ membnega predvojnega Manjšinskega inštituta. Predaval je, urejal družbin koledar dal pobudo za izdajo Kočevskega zbornika, ki je izšel 1939, hodil od kraja do kraja in zbiral podatke, ki se je nanje lahko zanesel, pisal o manjšinskem šolstvu nasploh in o kočevskem ozemlju še posebej, sestavljal statistične preglede o šolah, župnijah ob­ činah na slovenskih narodnostnih mejah, v tedanji Italiji in v Avstriji, nazadnje pa je zbral se tehtno gradivo o razvoju slovensko-hrvaške narodnostne meje v Istri. Februarja 1951 je prevzel vodstvo Slovenskega šolskega muzeja. Muzej je sicer obstojal že prej, saj smo lani praznovali njegovo 90-letnico, vendar pa mirno lahko rečemo da je zaživel in se začel razvijati šele, ko se je z njim začel ukvarjati France Ostanek. Uredil je muzej po zgledu pariškega pedagoškega muzeja. Zbiral je zanj gra­ divo z vesco roko strokovnjaka, ki ve, kje kaj je, in kje je mogoče kaj najti. Po nje­ govi zaslugi je dobil muzej na podlagi zbranega gradiva naziv dokumentacijskega cen­ tra za zgodovino šolstva (1960). Iskal je sodelavce in ustvaril delovno skupnost, ki se je uveljavila v našem znanstvenem življenju. Organiziral je razstave, raziskoval in pisal. Ob 150-letnici muzejstva na Slovenskem je dobil Valvasorjevo nagrado. Rad je pomagal in svetoval študentom in raziskovalcem. Bil je živ leksikon — ni mu bilo potrebno gledati v kataloge, vedel je natanko, kje stoji knjiga, kje so podatki o kaki soli. Njegova pobuda je rodila tudi povezanost šolskih muzejev v Jugoslaviji, ki se kaze v stalnem sodelovanju in zlasti v izdajanju Zbornika za zgodovino šolstva in prosvéte. Bil je glavni urednik obsežnega zbornika o osnovni šoli na Slovenskem, ki je izšel ob stoletnici modernega osnovnega šolstva (1970), uredil več kot deset razstavnih ka­ talogov, pisal o prvih šolskih središčih na srednjeveških slovenskih tleh in blizu njih, o celjski glavni šoli, o slovenskih šolskih knjigah in periodičnem pedagoškem tisku' o Učiteljskem tovarišu, o reformnih prizadevanjih slovenskih učiteljev v desetletjih pred prvo svetovno vojno. Ostanek je vodil Slovenski šolski muzej skoraj četrt stoletja (do 1974), s svojim delom pa mu je ostal zvest še naprej. Skoraj vsak teden je prišel v muzej, zbiral po­ datke o šolski mreži, učiteljih, učiteljski organizaciji za Enciklopedijo Slovenije, se pogovarjal o aktualnih in strokovnih problemih. Ostal bo v našem trajnem spominu — njegovo delo pa je še bolj trajno zapisano v Slovenskem šolskem muzeju, v revijah knjigah, katalogih in zbornikih, v zgodovini našega šolstva, naše kulture. ' V a s i l i j M e l i k — S l a v i c a P a v l i c ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 451 . OCENE IN POROČILA R e n a t e P i l l i n g e r , Das Martyrium des heiligen Dasius (Text, Übersetzung und Kommentar), mit 4 Abbildungen. Verlag der österreichischen Akademie der Wis­ senschaften, Wien : 1988. 59 strani in 4 slikovne priloge, (österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte, 517. Band) Studija Renate Pillinger o mučencu Dasiju obsega v grobem dva dela. Prvi del je predstavitev virov o mučencu (str. 5—26) : faksimile grške «-passio«, transkripcija s kri­ tičnimi opombami, seznam dosedanjih izdaj, nemški prevod, seznam dosedanjih pre­ vodov, dva dopolnilna vira, najprej zapis o mučencu, ki ga prinaša »Synaxarium Ecc- lesiae Constantinopolitanae« za 20. november, z nemškim prevodom, nato zapis, ki ga prinaša »Menologium Graecorum Basilii Porphyrogeniti« za 20. november. Drugi del je študija o mučencu (str. 27—53). Sledijo dodatki: seznam okrajšav (54—55), imensko in stvarno kazalo (56—59) in slikovne priloge. Preden spregovorimo podrobneje o rezultatih študije, ki je bila v skrčeni obliki predstavljena kot referat na simpoziju z naslovom »Krščanstvo v Bolgariji in na osta­ lem Balkanskem polotoku v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku« v Haskovem v Bolgariji 12. junija 1986 (gl. Miscellanea Bulgarica 5, Wien 1987, 11), naj spregovo­ rimo kratko o sami temi v luči predloženih virov. ' r . • Mučenec Dasij iz Dorostola ali Durostora (danes Silistra v severovzhodni Bolga­ riji ob Donavi) je eden od vojaških mučencev iz dobe' velikega preganjanja kristjanov. O njem jè ohranjenih sorazmeroma dosti virov. Glavni'vir je vsekakor grška »-passio«, ohranjena v enem samem rokopisu (Cod. Paris. Gr.-1539, 57г—604 iz 10. ali 11. stoletja. Legenda o mučeniški smrti se vsebinsko deli v dva dela. Prvi del opisuje okoliščine in običaje ob praznovanju Kronosovega praznika med legijskimi vojaki v Dorostolu. Po žrebu so izbrali vojaka, ki je postal »-kralj« slavja. V tej vlogi je lahko trideset dni počel vse, kar si je zaželel, lahko se je tudi predajal razuzdanosti oziroma »-satan­ skemu uživanju«. Ko pa je bilo tridesetdnevnega praznovanja konec, se je moral sam na mestu poganskih kultnih podob žrtvovati tako, da se je usmrtil z mečem (pogl. 1). Ta poganski praznik se je obdržal od starih časov do nastanka spisa (»-do današnjih dni«) in, kot pravi vir, so se slavja udeleževali celo kristjani. 1. januarja so se pre- oblékli v kozje kože, spremenili obraz in »-v podobi hudiča« v veliki povorki hodili okrog, čeprav so že pri krstu dali obljubo, da se hudiču odpovedujejo (pogl. 3). Ko je prišla, vrsta na Dasija, da nastopi kot »kralj« praznovanja, je ta to pogansko navado odklonil, saj je bil -prepričan kristjan. Zaradi tega so ga zaprli in naslednji dan od­ vedli na zaslišanje. Sledi dialog med Dasijem kot obtožencem in sodnikom, vojaškim poveljnikom (»legatom«) Basom, ki je podoben dialogom med žrtvijo in sodnikom v drugih mučeniških legendah. Dasij je dvakrat odklonil kultno počastitev vladarjev in je izpovedal vero v sv. Trojico. Ker ni odstopil od svojih načel, je bil obsojen na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je razbil poganske kultne podobe. Kazen je bila izvršena v petek 20/ novembra ob 4. dnevni uri na 24. dan novega meseca. • ' »Synaxarium Ecclesiae Constantinopolitanae« z najstarejšim jedrom iz 9. ali 10. stoletja posreduje vsebino legende, z eno historično važno dopolnitvijo, da sta bila namreč Dioklecijan in Maksimijan obveščena o procesu. in sta ukazala usmrtitev. Zapis, ki ga prinaša »Menologium Graecorum Basilii Porphyrogeniti« iz 11. stoletja, je vsebinsko identičen zapisu v sinaksariju carigrajske cerkve. Avtorica v študiji načenja celo vrsto historično zelo zanimivih in važnih vpra­ šanj. Passio, napisana v preprostem ljudskem jeziku in v mestoma nekorektni grščini, vsebuje vrsto latinskih izrazov (npr. Kalendae, legatus, praetorium, speculator), zaradi česar so nekateri (npr. A. Harnack in F. Cumont) domnevali, da temelji tekst na latin­ ski predlogi protokola o zaslišanju in usmrtitvi. Avtorica to mnenje zavrača in opo­ zarja na podobne latinske izraze v drugih poznogrških krščanskih tekstih. Passio naj bi bila napisana v grščini kot tekst za liturgično branje (prim. Decretum Gelasianum de li bris recipiendis et non recipiendis 4, 4; ed. E. v. Dobschütz, Texte und Untersuch­ ungen zur Geschichte der altchristlichen Literatur 38, 4, Leipzig 1912, 9; 39 ss.) na grškem jezikovnem področju, kamor je spadal Dorostolon (prim. str. 32, op. 30). Zdi se, da je bilo to ozemlje jezikovno dokaj mešano, saj za konec 6. stoletja poroča Theo- phylaktos Simokates 2, 15; 6, 7; 6, 9, da je bila latinščina dosti uporabljan jezik v po­ donavskih provincah bizantinskega cesarstva in v bizantinski vojski ob Donavi (prim. Theophylaktos Simokates, Geschichte, übersetzt und erläutert von Peter Schreiner, Stuttgart 1985, op. 267; 852; 872), zato nas raba latinskih izrazov, zlasti iz vojaške sfere, ne sme presenetiti. Poročilo legende, da se tudi kristjani vključujejo v poganska pra­ znovanja novega leta, kaže na nastanek legende v času krščanske polemike proti tem 452 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 navadam, ki so se obdržale kljub izrecnim obsodbam s strani cerkvenih očetov in cer­ kvenih zborov. Poleg obsodb grških cerkvenih očetov Janeza Krizostoma in Asterija iz Amaseje ter na drugem trulanskem cerkvenem zboru 692 (gl. str. 32, op. 31) naj ome­ nimo vrsto obsodb podobnih poganskih navad, razširjenih med pokristjanjenim prebi­ valstvom v Galiji, Britaniji, očitno pa tudi v južnem Noriku. Ustrezni citati iz Ceza- rija iz Arlesa (1. polovica 6. stoletja), Eligija iz Rouena (sreda 7. stoletja), Theodora iz Canterburyja (druga polovica 7. stoletja) in drugih ter prepoved na cerkvenem'zboru v Auxerre v letih 573—603, ki jih navaja N. Kuret, Košuta — cervula, Arheološki vest- nik 29; 1978, 495—504, zlasti 499 ss., kažejo na tO, da so novoletna poganska slavja pra­ znovali tudi kristjani na Zahodu. Človeško žrtvovanje, ki se omenja v -legendi, ima vrsto predhodnikov v grškem in rimskem svetu, pa tudi v orientalskih religijah, po­ sebej pa pri Getih, starih prebivalcih dežel ob spodnji Donavi (str. 32 ss.}, in je'realen, iz lokalnih navad izvirajoč element pripovedi. Navado, ki jo opisuje »passio«, najdemo v simbolični obliki še danes (!) v takö imenovanih »kukerskih igrah« na področju Si- listre v Bolgariji (str. 37 s. in si. 1 v prilogi). Prvi del legende je po dobro argumenti­ ranem izvajanju avtorice odraz realnosti in nikakor ni izmišljotina. • • i . Tudi drugi del, ki ne vsebuje nobenih čudežev, sloni na vrsti stvarnih elementov. Omenimo naj točen datum usmrtitve, ki pa se ne dà zanesljivo uskladiti s konkretno letnico preganjanja kristjanov (gl. str. 40 ss.; prim. J. Helgeland, Christians and the Roman Army from Marcus Aurelius to Constantine, Aufstieg und Niedergang der rö- mischen Welt II, 23, 1, Berlin—New York 1979, 783, op. 287," ki pride'do letnice 303, vendar z napačnim izhodiščem: »hemera paraskeue« je namreč petek in ne sobota; prim. R. Pillinger, 41, op. 79). Omenimo naj dalje ime učenca, ki kaže ria njegov bal­ kanski izvor; ime samo je mesapsko-ilirsko oziroma tračansko-dačansko, najdemo pa ga tudidrugod na Balkanu, tudi na celi vrsti napisov iz Jugoslavije (A. et J. Šašel, In- scriptiones Latinae quae in Iugoslavia-... repertae et' editae sunt: 534, 654, 1035,' 1048, 1313, 1421, 1451, 1515, 1561, 1588, 1641, 1971, 2009, 2568 (3601), 3010). Realen element le­ gende jeitudi datiranje v čas vlade »Maksimijana in Dioklecijana«, ki pa ne pomeni časovne omejitve med 284 in 305, kot meni na str. 41, in 43 avtorica, temveč na neko­ liko ožjo dobo, saj je bil Maksimijan imenovan za Dioklecijanovega sovladarja šele 1. 4. 285 (kot cezar) oziroma 1: 4. 286 (kot avgust). Postavlja se tudi vprašanje,, ali ni z Maksimijanom mišljen Galerij, ki je nosil to ime (Lactantius, De mortibus p e r s e c i torum 18, 13) in ki je kot cezar od 293 vladal podonavskim deželam. V tem primeru bi bilo kot odsev realnosti možno poročilo v sinaksariju in menologiju, da sta Diokleci­ jan in Maksimijan izvedela za proces in odredila usmrtitev. Oba cesarja-sta se namreč nekaj časa (jeseni 303, poleti 304?) zadrževala ob spodnji Donavi v času vojne proti Karpom (prim. T. D. Barnes, The New Empire of Diocletian and Constantine, Cam­ bridge, Mass. — London 1982, 56; 64). Datiranje nastanka legende, kot ga predlaga avtorica, je prepričljivo. »Terminus ante quem non« je trinitarna formula veroizpovedi, ki naj bi jo izpovedal Dasij (pogl. 8) v obliki, kot je bila sprejeta na nikajskem koncilu 325, »terminus post quem non« pa je avarsko zavzetje Dorostola 579. Znotraj tega dve stoletji in pol dolgega obdobja je težko postaviti točnejšo časovno opredelitev (str. 44). Le v majhni meri si lahko' po­ magamo z latinskimi viri. »Martyrologium Hieronymianum« iz srede 5. stoletja ome­ nja mučenca Dasija na več dni, kot kraji mučeništva pa nastopajo Axiopolis (Cerna- voda v Romuniji severovzhodno od Dorostola, ob Donavi), Herakleia (Périnthos) v Trakiji in Puteöli y Italiji. Zadnji dve možnosti vsekakor odpadeta (str. 45). Napis na koledarju iz Neaplja (S. Giovanni Maggiore) iz prve polovice 9. stoletja se ujema z le­ gendarnim izročilom (20. nov.: Passio ss. Dasii et Prodi), miniatura, ki jo prinaša Me- nologium Basila (11. stoletje; si. 2) se s shematiziranim in stiliziranim prikazom ob- glavljenja deloma odmika od legende (Dasij ni prikazan kot vojak). V historičnih mar- tirologijih mučenec ne nastopa, v Rimskem martirologiju pa se omenja na osnovi po­ datkov, ki jih prinašajo elogiji v bizantinskih koledarjih (str. 46—48) in se ujemajo z legendo. . . - . - _ • . . •• • Nove perspektive, pa tudi nova vprašanja v raziskavah mučenca Dasija so se od­ prle leta 1947 z najdenim in 1954 prvič objavljenim grškim napisom iz Axiopolis (Cer- navodà). Gre za nagrobnik (?), odkrit v bližini pokopališčne (?) cerkve, ki dokazuje pokop nekega kristjana (z imenom Euphrasîs) »ad martyres«, z "omembo treh mučen- cev (Kyrillos, Kyndâios, Taseios). Romunski arheolog IonBarnea, ki je napis odkril in objavil,' ga je-datiral v prvo polovico 4. stoletja (poleg študij, ki jih navaja avtorica na str. 48 s.y òp. 129 gl: tudi njegovo razpravo: Les commencements du christianisme dans le territoire Roumain a la lumière des documents archéologiques,' »Timetiko afieromà« (KonstantinoD. Kalokyre), Thessalonike 1985, 215—226, zlasti 220 s.). Na podlagi tega napisa je Bàrnea, opirajoč se tudi na Martyrologium Hieronymianum, lokaliziral mu- čeništvo v Axiòpólis, od koder naj bi bile mučenčeve relikvije kasneje prenesene v Dórostolon. R. Pillinger z dobrimi argumenti izpodbija to lokaliziranje in pledira za lokaliziranje v'Do'roStolon (50s.). Njeni tezi v prid govori ne nazadnje tudi drugi napis z omembo Dasija, napis na pokrovu sarkofaga iz Ankone, ki je gotovo nastal v antiki ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 453 in ki sporoča, da je v sarkofagu pokopan sv. Dasij, prinesen iz Dorostola (51 s.; si. 4). Do tega prenosa je prišlo očitno enkrat proti koncu 6. stoletja, vmesne postaje tega prenosa (morda Odessos, kamor se je zatekel škof iz Dorostora pred Avari?; pnm. str. 51) pa niso znane. _ ; ' . Monografija Renate Pillinger je ena v vrsti novejših studij o mučencih iz Fodo- navja, ki so imeli dokaj podobno usodo: po usmrtitvi v dobi velikega preganjanja so bili čaščeni v domačih cerkvenih skupnostih, v procesu propadanja antike pa so nji­ hove ostanke in s tem njihovo čaščenje prenesli v varnejše kraje, bodisi v Italijo, bo­ disi v varnejša bizantinska mesta na Balkanu. O teh mučencih imamo praviloma raz­ lične vrste virov: »passiones«, zapise v martirologijih in raznih koledarjih, v novej­ šem času pa so bili odkriti tudi materialni, zlasti epigrafski viri iz pozne antike. Kom­ plicirane analize na podlagi vseh vrst virov pomenijo veliko obogatitev pri raziskova­ nju poznoantične dobe podonavskih dežel. Tovrstne študije so bile v zadnjih petnajstih letih posvečene sv. Kvirinu (C. Roncaioli, S. Quirino di Siscia e la sua-traslazione a Roma Analisi e critica delle fonti, Quaderni dell'istituto di lingua e letteratura Latina, Univ di Roma,2—3, 1980—1981 [1983], 215—249; E. B. Thomas,-Zur Quirinus- und Mârtinfrage "in Sabaria — Frühchristliche Kontinuität im westpannomschen Raum, Burgenländische Heimatblätter 43, 1981, 5—18), skupini mučencev »S. Quattuor coro­ nati« (J. Guyon, Les quatre couronnés et l'histoire de leur culte des origines au milieu du"IX e siècle, Mélanges de l'École française de Rome. Antiquité 87, 1975, 505—561), sv Demetriju iz Sirmija (P. Lemerle, Les plus anciens recueils des Miracles de Saint Démétrius I, Le Texte — II, Le commentaire, Paris 1979—1981 ; V. Popovié, Die sud- danubischen Provinzen in der Spätantike vom Ende des 4. bis zur Mitte des 5. Jahr- hunderts, Die Völker Südosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, Hrsg. B. Hansel, Sudost- europa-Jahrbuch 17, 1987, 95—139), v pripravi pa je tudi študija o sv. Ireneju iz Sir- mija (F. Dolbeau; gl. N. Duval, Sirmium »-ville impériale« ou »capitale«?, XXVI Corso 'di cultura sull'arte ravennate e bizantina, Ravenna 1979, 53—90, zlasti 80, op. 50). Studija Renate Pillinger,' ki v naši zgodovinski publicistiki ni neznano ime (gl. ZC 39 1985, 173—183; 40, 1986, 515—517), napisana z izvrstnim znanjem, akribijo in izred- no pronicljivostjo, pomeni v vrsti novejših resnih in poglobljenih prikazov zgodnje- krščanske dobe v ' podonavskih provincah delo, mimo katerega ne bo mogel noben raziskovalec poznoantične dobe v deželah ob spodnji Donavi. ! . . R a j k o B r a t o ž H é l è n e A h r w e i l e r , Politička ideologija Vizantijskog Carstva. Beograd : Filip Višnjić, 1988, 187 strani. (Srbski prevod dela L'idéologie politique de l'Empire Byzantin s predgovorom Ljubomira Maksimovića). Ni dvoma, da so podvigi političnega in siceršnjega življenja prvega in tretjega Rima zasenčili glorijo, v kateri se je sončil drugi. To velja tako za zanimanje kot za zavest bodisi laikov bodisi strokovnjakov; zatorej je vsako delo o zgodovini Romejcev toliko dragocenejše. Se posebej, če ga podpisuje takšna znanstvena avtoriteta, kot je francoska Grkinja Hélène Ahrweiler. Mesto Matere božje, Konstantinopolis, je nastalo v znamenju dveh idej: ideje no- vega Rima in ideje novega'Jeruzalema. Dve misli, imperialno in krščansko, ki poprej nista bili ravno V prisrčni zvezi, je bilo treba prenoviti tako, da sta se mogli zliti v ko­ likor toliko harmoničen ideološki sistem. Spoznanje, da zemeljskih kraljestev ne da­ jeta samo Mars ali Venera, temveč tudi — celo še trdneje — Kristus, stoji v temelju tistega, čemur se po vsej pravici reče »pax byzantina«. Stvar je seveda n e t t a v a n o eklektična, toda ravno v prevzemanju iz različnih, celo nasprotujočih si izročiLin združevanju raznorodnih elementov je moč Bizanca. V nekem smislu — paradoksalno — tudi izvirnost. * . .',. .. „ ' , . , » Bizanc je sebe vsekakor razumeval kot edino področje civilizacije. Za taksno misel je imel zlasti po 476. letu kar nekaj razlogov, čeprav mu nato vecvrednostm kompleks bolj škoduje kot koristi: resda do neke mere mobilizira državljane v ob­ rambo države — vendar v glavnem ožji krog, razumniško elito; t o d a n a drugi strani še usodneje zapeljuje oblastnike v podvige, ki daleč presegajo zmožnosti cesarstva. Najbolj pač Justinijana I. in Manuela I. Komnena, do neke mere pa tudi Vasilija II. in še prej Herakleja, v čigar zmagoslavnih dneh je tudi že napoved prihodnjega so­ mraka, prihajajočega z znamenju meča islama. Cesar niha med dvema moznostima: ali bo — idealna varianta — kosmokrator, gospodar sveta ekumene, ali pa le — reali­ stična varianta — imperator, gospodar imperija drugega Rima, ki je s svojim nastan­ kom v znamenju krščanstva seveda plamenica čistosti edine prave vere. Navsezadnje se stvar razreši na moč preprosto: basileus se razglasi za kosmokratorja, čeprav je v resnici le imperator z včasih prav majhnim vplivom na življenje tistega, pemur u . Obolensky po vsej pravici pravi'bizantinski commonwealth. To zagotovo m bil prvi 454 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1939 . 3 primer v zgodovini,, da je ljudem fikcija pomenila več od resničnosti — celo samo resnico! • i. V svojem tisočletnem obstoju je Romejsko cesarstvo dokazalo neverjetno prila­ godljivost vsakokratnim razmeram. Tako je izavrijski (v resnici armenski) cesar Leon III. vodil populisbčno politiko, ki je bila po srcu maloazijskemu vaškemu prebi­ valstvu glavnemu rezervoarju človeških sil cesarstva: v času sile mu je ustregel z iko- noklastično strogostjo v verskem življenju, ko pa je bila mohamedanska nevarnost odvrnjena, se je država spet povrnila k sproščenejšemu krščanstvu. Čudovit primer delca tistega, kar še zmeraj zelo živi v deželah bizantinskega civilizacijskega kroga in čemur se se vedno pravi bizantinizem, pospremljen — kot vedno — z nadvse lepimi besedami: »Izmed vseh dobrin sem izbral pravico,* kajti »Bog zavrže tiste, ki imajo dvojno mero« (iz Ekloge Leona III. — mimogrede povedano, ta zakonik iz leta 726 ? £ E w ] e ° l » Grafenauer v Zgodovini slovenskega naroda II. (str. 104 izdaje iz leta 1965) Leonu Modremu, ki pa je vladal v letih 886—912). Cesarstvu uspe tudi zvit ma­ never spojitve, celo poistovetenja krščanske solidarnosti z državljansko, kar vodi v svojevrsten nacionalizem. Najemniško vojsko tako lahko v dneh ikonoklastičnih ce­ sarjev zamenja državljanska, uvajana od začetkov tematske ureditve. Zato cesar Leon VI. (Modri) zapiše sledeče misli, ki bi bile v času prevlade najemništva nesmi­ selne in ki precej spominjajo na tiste iz 2., 3. in 10. knjige Platonove Države- »Naj Kantatorji spomnijo predvsem na nagrado, ki je nasledek vere v Boga, na darove ki jih podeljuje cesar, in na prejšnje uspehe. Toda še posebej naj poudarijo, da je pri­ hajajoča bitka boj za Boga, za ljubezen Božjo in za celotno nacijo ter predvsem za nase brate pod brezverskim jarmom, za naše otroke, naše žene in našo domovino- naj ne pozabijo spomniti na večno slavo tistih, ki so padli za svobodo naših bratov ter da bojujemo vojno proti Božjim sovražnikom.« V dneh makedonske dinastije se položaj temeljito spremeni: država se je okre­ pila do te mere, da se ponovno more posvetiti imperialnim podvigom. Ze v Fotijevem zborniku zakonov Epanagoga (883—886) sta populiš tični ideal Leona III., pravica ter vrhovni cilj ohranitev obstoječega, nadomeščena — in to kar s cesarjevo osebo, ki je »zakonita oblast, splošna dobrina vseh državljanov«. Cesarjev cilj je, »da s'svojimi vrlinami obdrži in ohrani obstoječe dobrine; da povrne — s svojo učinkovito bud­ nostjo — izgubljene dobrine, da pridobi — s svojo vestnostjo, svojo delavnostjo in L7-°llt% P . r a v l c m m i zmagami - dobrine, ki jih primanjkuje.« Ideologija zdaj terja tud! pridobivanje, ne le ohranjanja; nekatere stvari je celo potrebno pridobiti nazaj, Ker so očitno bile izgubljene. Morebiti je tu skrita ost zoper obnovljeno cesarstvo Za­ hoda, ki ga za časa Leona III. še ni bilo. Toda navsezadnje je bilo resničnost treba vzeti na znanje: na zahodu stoluje cesarski brat (bolgarski cesar je recimo zgolj sin bizantinskega), čeprav vlada »barbarski rasi« oziroma »prostaškemu in krvoločnemu narodu«. Na vzhodu pa si cesarstvo še more privoščiti politiko v velikem stilu- voi- scake samozvanega cesarja Samuela, uzurpatorja v Bolgariji in Paristrionu, kaznuje kot navadne upornike zoper cesarja v Konstantinopolisu — z oslepitvijo. V čedalje ostrejših sporih s središčem katolicizma v Rimu se v Bizancu uveljavijo nove vrednote ki so v znamenju vedno večjega sovraštva do Zahoda in njegovega vesoljnega cerkvenega koncepta, poji P a jih že od prej prisoten kompleks večvred­ nosti, za katerega je čedalje manj razlogov. Domovina nacije — na tem mestu ne po­ zabimo, da Leon VI. še govori o neosvobojenih bratih pod brezverskim jarmom — vse bolj postaja le obstoječa država Grkov brez negrških dežel vzhodnega Sredozemlja ki so precej casa bile del imperija, njihovi prebivalci pa del nacije. V letu 1204 se zdi da je vesoljno krščanstvo po razkolu leta 1054. spet vzpostavljeno, toda grško sovra­ štvo nasproti vsemu zahodnemu dobi tedaj dokončno tudi nepomirljivo versko razsež­ nost; odtlej je vesoljna krščanska cerkev onemogočena tudi kot utopija Nacionalna pravoslavna cerkev se z vesoljno, rimsko, v nobenem primeru ne more več sporazu­ meti; zapre se v eshatološki fatalizem, državi pa zapečati zadnje upanje na rešitev ki more priti le od katoliškega Zahoda, terjajočega cerkveno unijo. Bizantinska politika je v teku agonije cesarstva povlekla marsikatero docela nedostojanstveno potezo samo da bi se država ohranila, toda pravoslavni verski nacionalizem in fanatizem sta ji one­ mogočila poslednji, morebiti odločilni gambit: zadnji bizantinski veliki duks tako zna­ čilno izjavi: »Raje vidim v mestu turški turban kot latinsko tiaro.« Cesarstvo se je iz­ gubilo v togosti, prej tako zelo koristna elasticiteta in sposobnost absorbcije ter zdru­ ževanja tudi najbolj nasprotujočih si prvin sta se docela izgubili Tako se pokaže - ^ " Л 3 n a I e t 0 1 2 0 4 - ' k i j e b i l ° p o m n e n J u Hélène Ahrweiler potrebno kot nekakšno cistilisče za prenovitev v postavljaških vojnah Komnenov utrujene države kot samo začasno koristno sredstvo, ki je s svojimi nasledki, predvsem z nespravljivim zavra­ čanjem vesoljne krščanske cerkve pod vodstvom rimskega papeža tudi onemogočilo morebitno rešitev cesarstva, četudi se je za unijo zavzemala celo takšna politična -ka­ paciteta kot je bil Mihael VIII. Paleolog, obnovitelj grškega cesarstva v Konstantino­ polisu m zmagoviti nosilec pogledov prestolnice tudi v času, ko je bila provinca edini predstavnik grškega cesarstva (1204—1261). Mož je bil po dolgem času spet eden ce- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1 9 8 9 - 3 455 sarjev, ki je brez sramu mogel napisati po zgledu božanskega Avgusta pričevanje o svojih.podvigih (De Vita Sua), čeprav je začel kot uzurpator. Izmed : vseh poglavij dela Ahrweilerjeve je morebiti najpomembnejše zadnje, enajsto, o temeljnih načelih politične misli v Bizancu — o »-taxis-« in »oikonomia«. Na tem mestu bomo opozorili samo na prepričljivo zavrnitev mišljenja o cezaropapizmu v Romejskem cesarstvu: tudi v Konstantinopolisu, ne le na Zahodu, purpur rii delal duhovnikov, temveč samo cesarje. Kakor so bili cesarji, ki so kot Leon III. gospodarili tudi v cerkvenih zadevah, so bili tudi patriarhi, ki so kot Mihael Kerularij imeli glav­ no besedo v cesarskih domenah. Toda to so bila le izjemna razmerja, največkrat sta bila »imperium« in »sacerdocium« jasno razmejena in razdeljena v svojih opravkih, seveda v skladu z romejsko mislijo o »taxis« in »oikonomia«. I g o r G r d i n a G e o r g e s D u b y , Vreme katedrala. Beograd : Nolit, 1989. 331 strani. (Srbski prevod dela Le temps des cathédrales. L'art et la société 980—1420). Čeprav je izvirnik knjige Cas katedral star že več kot desetletje in je njegov avtor medtem z izvolitvijo v Francosko akademijo (1988) postal nekakšna uradna in­ stitucija, za naše miselno podnebje še vedno predstavlja skoraj nezaslišan novum: na Slovenskem si zgodovinopisja brez množice opomb, še zlasti pa brez kar pregovorno suhoparnega sloga ubeseditve, praktično ni mogoče niti zamisliti, posebej ne za sred­ njeveško obdobje. Marsikaj smo sicer uspeli izvedeti o okoliščinah nekdanjega življe­ nja, komajkaj pa o tem življenju samem, z izjemo paradnih rev in težav »našega kmeta«. Na Francoskem je seveda že davno drugače: tamkaj zgodovinska veda vse­ kakor zelo dobro pozna med nami toliko poudarjeni »zaklad /tako ali drugače/ ubo­ gih«, vé pa še za kaj drugega. Kajti od nekdaj so najsubtilnejša spoznanja o pretek­ losti posredovali sočasni umetnostni podvigi; Thomas Mann ni o liriki zaman govoril kot v orehovo lupino stisnjenem vesolju. Toda ne, slovensko zgodovinopisje večjidel pušča to vesolje (ob, še prenekaterem drugem) bodisi literarni, bodisi umetnostni, bo­ disi glasbeni (ali še kakšni drugi v njegovih očeh bolj ali manj pomožni) zgodovini, ali pa ga milostno, na kratko, odpravi na koncu kakega obrobnega poglavjeca kot nujno zlo. Da je nasledek takšnega ravnanja popolna odljudnost marsikaterega predela na­ šega zgodovinopisja, kar vodi v njegovo neprisotnost v zavesti laikov (tudi iz tega naslova uspevajo med nami celo na prvi pogled bedaste teorije o preteklosti: za re­ šitev duše ni vedno dovolj samo izreči, pomemben je tudi način izrekanja!), ne more biti nič čudnega;,kako pa se dela drugače, kaže ob drugih, ki se trudijo po devizi Jacquesa Le Goffa »za drugačen srednji vek«, še posebej prepričljivo življenjsko delo Georgesa Dubyja, v okviru katerega zavzema Cas katedral vidno mesto. Zahod je tam proti letu 1000 dosegel svoje nižišče: zamrli so impulzi antike ter merovinške in karolinške renesanse, toda kljub veliki gospodarski bedi in miselni pre­ proščini je bil pripravljen na ponoven vzpon. V dneh otonskega cesarstva, ki je zraslo na razvalinah karolinškega sistema, utemeljenega na dvojnem nadzorstvu, preko voj­ vod in škofov, je že čutiti dvig, se pa prej po precej enotnih idealih urejeno cerkveno in posvetno življenje začenjata vse bolj razhajati: saški cesarji so zazrti v idejo impe­ rija in okoli njih se razvije umetnost, naslonjena na rimske zglede (najpomembnejša literarna predstavnica je Hrosvita, katere šest dramskih besedil je nedavno, 1988 izšlo v Zagrebu tako v latinskem izvirniku kot hrvaškem prevodu), medtem ko cerkvene poglede vse uspešneje narekuje vplivu laikov povsem odtujeni Cluny. Začenja se ve­ liki čas izkustvene umetnosti samostanov. Višek vse modrosti pomenijo cerkveni očet­ je, zlasti Gregor Veliki; prva stopnja sedmerih svobodnih veščin se reducira na gra­ matiko, druga pa na glasbo. Romanski Kristus je bleščeč, Janezov, iz Apokalipse, je kralj, ki je prišel sodit in gospodovat. Cerkev se v duhu takih misli vse bolj povezuje v čvrsto hierarhično organizacijo, znotraj katere je vsakomur odrejen točno določen prostor delovanja. Posvetna sfera hodi drugo pot: plemstvo razstreli še zadnje ostanke karolinškega sistema — ne združuje ga več osvajanje, bogastva ne daje več plen, temveč nadvse revno gospodarstvo, vse manj je v službi vladarja, vse bolj je sâmo svoj gospod. Od cesarja (ali v Franciji kralja) se razlikuje pravzaprav samo še po strahoviti neizobra- ženosti. Toda ko si sčasoma materialno opomore, se začno stvari tudi tod spreminjati. Pojavi pa se — po barbarski pozebi ponovno — še ena moč, trgovci. Ti imajo v Še pre­ cej strogih časih slabo vest, ker bogate v nasprotju z zapovedmi pravega krščanskega življenja. S Kristusovim bleskom je sicer brezbožno tekmovati, zlasti z onim iz^ Apo­ kalipse: toda vsaka doba si uredi boga po svoji meri, in tako se posvetni ljudje vse bolj ozirajo proti človeški podobi Sinu Božjega, proti Kristusu iz sinoptičnih evange­ lijev. Premiki v človekovi zavesti rodijo okoli leta 1130 v najsproščenejši pokrajini Zahoda, v capetski kraljevini Ludvika VII., nov stil, gotiko. Njen prvi podvig je Suge- 456 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 rijeva prezidava v St. Denisu : okolje je sicer res cerkveno, toda nadihu posvetnosti (spričo grobov merovinških kraljev) in zanimanju laikov se ni nikoli docela izmak­ nilo. Mošnjo zdaj razveže tudi posvetni imemtnik, ob njem pa tudi zavoljo prej ome­ njenih težav z vestjo trgovstvo. Začenja se doba katedral. Njih gradnja ni več empi­ rija, temveč znanost: Zahod se je medtem v podvigih rekonkviste in križarjev seznanil z veščinami, ki jih je od antičnih časov ohranjal in razvijal predvsem arabski, a tudi bizantinski Vzhod. Zvezda postane Aristotel (ob njem še Averroes), velike gradnje pa sprožijo potrebe po mojstrih, ki jih svet vse od antike ni videval prav pogosto. Ob katedralah se nato rojevajo šole, ki niso več tako stoodstotno namenjene ljudem kra­ ljestva duha kot v zlati clunyjevski dobi samostanov. Siri se dialektika kot veščina razuma. Cerkev seveda reagira: Inocenc III. je prvi papež, ki se razglasi za Kristuso­ vega namestnika na zemlji. Poseg po tako drastični označitvi in priklic tolike, prav­ zaprav najvišje mogoče avtoritete za hrbet papeštva zagotovo ne priča za posebno veliko samozavest cerkve. Celo Ludvik Sveti se ji upira, da takih izvenserijskih oseb­ nosti, kot je sredozemski, bolje sicilski (s tedanjim pomenskim nabojem sožitja latin­ ske, grške in arabske kulture znotraj precej samonikle civilizacije) Tevtonec Fride­ rik II. Hohenstaufenski, ki je bil morebiti prvi zares renesančni Evropejec, sploh ne poudarjamo posebej. Posvetna sfera si je že mogla privoščiti odkrito tekmovanje s cer­ kveno: slednja je sicer še zmogla zmagovati, toda ne več zmagati. Poleg tega je imela težave s svojimi ljudmi, največje pač s kakim Joahimom de Floris ali sv. Frančiškom : včasih je bilo precej težko potegniti ločnico med odpadnikom in svetnikom, ko pa se je nasproti manihejcem poudarjala vrednost materialnega sveta in proti preveč po­ svetnim pravovernežem duhovnost, kar je precej spominjalo na sofistiko. Za določen čas je rešitev Viljem Ockhamski: so področja razuma in področja srca, torej vere. Angelski profesor Tomaž Akvinski v svoji sodobnosti ostaja, v senci svojega italijan­ skega rojaka in univerzitetnega kolega Bonaventura, ki je mnogo bolj mistično usmer­ jen. S kapelami, katerih obdobje se začne, ko so velike gotske katedrale že postav­ ljene, se" vera precej privatizira: ni več pomembna samo človeška skupnost (ki je edina zmogla katedralo) v razmerju do' Boga, temveč tudi posameznik (ki mu služi na lastne stroške postavljena kapela). Pohoda človekove samozavesti ni moč ustaviti, tudi kuga sredi 14. stoletja je zgolj oseka, ne sprememba smeri. V ospredje duhovnega živ­ ljenja Zahoda stopa živahna Italija: Tomaž in Bonaventura sta še šla predavat v Pa­ riz, toda glasniki novega, Dante, Petrarca, Boccaccio in Giotto delujejo v glavnem na Apeninskem polotoku, kjer se med signorijami razvije živahna konkurenca, ki je od nekdaj temeljno gibalo vsakršnega napredka. Francija je v gotiki do neke mere oka- menela: kakor vedno se tudi zdaj vrhovi novega rodijo na obrobju, ne v središču sta­ rega. Francozi so se kot osrednja moč Zahoda bojevali v križarskih vojnah, toda Ita­ lijani so iz njih naredili posel, katerega nasledek ni bila samo materialna, temveč tudi duhovna obogatitev. Likovna umetnost z Giottom sicer še ne zanikuje Boga, toda že mu samozavestno zre naravnost v oči. Tudi umetnik ima za sabo dolgo pot od, naje­ tega mojstra do samozavestnega ponudnika na trgu, kjer je čutiti povpraševanje tako cerkvenih kot posvetnih (od časov kapel naprej) ljudi : cerkev zdaj celo umetnosti ne more več diktirati. Živahno versko življenje v srednjem veku pa ima še eno posle­ dico: sproži potrebo po razširjanju Svetega pisma med ljudmi. Najpreprosteje se to stori s podobami, sčasoma pa se iz tega izcimijo reformatorske zahteve po vsakomur dostopnem čistem evangeliju, čeprav je treba poudariti, da prvi prevodi Biblije v je­ zike Zahoda ne strežejo reformatorskim pobudam, temveč razkošju dvora. In potem, ko se ura gotiške miselnosti izteče (14. stoletje je v krščanstvu pome­ nilo predvsem veščino dobrega umiranja, torej misel na prihodnost), Lorenzo Medici v Karnevalskih spevih poudari sodobnost: O kakó mladost je krasna, a beži nam venomer! Danes še je čas za pir, jutri ura bo že kasna. (prevod Alojza Gradnika). Toda to je že doba, za katero je treba vzeti v roke drugih knjig, morebiti dobrega starega Burckhardta, ali sodobnega Delumeauja. Konec kon­ cev za vsako dobo ostane le nekaj knjig, ne veliko — pri čemer so tudi znotraj zna­ nosti dovoljeni vsi slogi ubeseditve, le dolgočasni ne. Smo preveč predrzni, če domne­ vamo za Dubyjeva dela tak položaj — ob ugotovitvi, da jih je spričo velikega mi­ selnega bogastva, ki bo vedno sprožalo tvorno znanstveno, morebiti pa tudi laično razpravo, praktično nemogoče pametno povzeti, kar je že močan znak za prej ome­ njeni tip knjige ključa nekdanje dobe? Vsekakor: čas bo odločil. Veliko pa je že to, da si takšno vprašanje ob nekem prebranem besedilu sploh moremo zastaviti. I g o r G r d i n a ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1939 • 3 457 Spisi dubrovačke kancelarije. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjet­ nosti, 1988. 394 strani. (Monumenta historica Ragusina ; 3).. "i Pohvalno je, da se serija Monumenta historica Ragusina (MHR) nadaljuje v isti obliki in zaporedju, kot je bilo zamišljeno leta 1951. V prvem zvezku je Gregor Cre- mošnik objavil Zapise Tomazina de Savere (1278—1282; notarske knjige: Praecepta rectoris knj. I, Debita notariae knj. I in začetek Testamenta knj. I.). V drugem zvezku je Josip Lučić nadaljeval z objavljanjem Tomazinovih notarskih zapisov (1282—1284; Diversa notariae knj. I. in Testamenta knj. I.).1 Prva in druga knjiga MHR predstav­ ljata celoto. V obeh so namreč objavljene vse ohranjene notarske knjige prvega urad­ nega notarja dubrovniške komune Tomazina de Savere iz Reggie. ; • Leta 1284 so v Dubrovniku ponovno ločili notariat od kancelarije, verjetno zaradi obilice poslov. Tomazino je obdržal kancelarstvo, notariat pa je ponovno prevzel do­ mačin duhovnik prezbiter Johannes: Po letu 1284 je od Tomazinove roke ohranjena le knjiga Diversa cancelariae knj. II. (1284—1286); ki jo Lučić v celoti"objavlja. Objavlja pa v III. knjigi MHR tudi zapise notarja Aca de Titullo in to Diversa cancelariae knj. III. (1295—1297). Po smrti Tomazina de Savere leta 1286 ga je nasledil v funkciji kan- celarja Aco quondam Jacobi de Titullo. Kancelar Aco je sicer začel svojo kariero v Dubrovniku že leta 1284 kot privatni sekretar kneza Mihajla Morosinija. Ko se je knez Morosini po koncu mandata vrnil v Benetke, Aco ni zapustil Dubrovnika. Že 27. okto­ bra 1286 se omenja listina, ki jo je napisal Aco »-tunc cancelarii communis Ragusii«,2 toda 11. aprila 1289 se podpisuje Aco kot »imperialis auctoritate notarius nunc com­ munis Ragusii iuratus cancellarius«.3 To titulo je Aco uporabljal do konca svojega službovanja v Dubrovniku. Aco je namreč iz službe pri knezu prešel v službo dubrov­ niške komune in opravljal posle kancelarja od 1286 do 1297. Kot Tomazinov naslednik je vpisoval akte v III. knjigo Diversa cancelariae. Zanimivo je, da je v peti zvezek (od fol. 59 do 104) uvrstil poleg drugih kancelarskih aktov tudi imbreviature zadolžnic. Te imbreviature se nanašajo na obdobje od 20. IX. 1296 do 25. III. 1298. To ni bilo v skladu s prakso, ki jo je uvedel v dubrovniškem notariatu Tomazino de Savere. Isto­ časno kot Aco je zadolžnice v notarsko knjigo vpisoval tudi neznani notar Johannes. Zadolžnice so se kot privatno-pravne pogodbe običajno registrirale v notariatu, ne pa v kancelariji. .i, • - < * • ' • •-' V-MHR III je objavljenih 547 Tomazinovih imbreviatur, od Aca de Titullo pa 674, skupaj torej 1123. Medtem ko je Tomazinova kancelarska knjiga po vsebini precej iz­ enačena in v glavnem vsebuje pravdne naroke (inducius), pritožbe, različna pričeva­ nja, izdajanja polnomočij in razsodbe kneza, je kancelarska knjiga Aca sestavljena iz zvezkov različne vsebine.. Vpisane so prodaje posesti (zemlja, vinogradi, hiše), različni zahtevki, prijave, pogodbe, zadolžnice, polnomočja in podobno. ' Podatki, ki jih nudijo vpisane imbreviature, odkrivajo preteklost dubrovniške ko­ mune konec 13. stoletja. Istočasno odkrivajo zveze med Dubrovnikom in ožjim ter šir­ šim kopenskim in pomorskim prostorom, do katerega.je segal dubrovniški poslovni interes. Prikazujejo tudi Dubrovnik kot pomembno obrtniško, pomorsko in denarno križišče. Opozoril bi na nekatere zanimive teme, ki jih nudi objavljeno gradivo. Le neka­ tere so bile doslej predmet podrobnejše obravnave. V ospredju je brez dvoma gospo­ darski razvoj mesta in oblike gospodarskega in trgovskega poslovanja. V mestu so delovali obrtniki različnih profilov in strok. Nudili so predvsem usluge prebivalcem mesta in okolice. Sklepali so pogodbe z naročniki za izdelavo različnih izdelkov, pri­ hajali v spore s strankami oziroma naročniki, nabavljali surovine in sprejemali učen­ ce v uk. Zanimivi so predvsem tisti podatki, ki nudijo opise različnih obrtniških iz­ delkov iz srebra, železa, usnja, tekstila. Na podlagi celotnega gradiva, ki je sedaj ob­ javljeno v vseh treh knjigah .MHR, je Josip Lučić obdelal proizvodne dejavnosti v Dubrovniku od 1280 do začetka 14. stoletja. Lučić opisuje obrti po strokah, razpravlja o pomenu in položaju obrtnikov. Prinaša zelo verodostojno sliko vsakdanjega življenja obrtnikov, delovnih obvez, in družbenega, življenja. Mnogi podatki, ki jih obravnava v svoji knjigi, so zelo pomembni za proučevanje kulturne zgodovine srednjeveškega Dubrovnika.4 V mestni okolici, Astareji in na sosednjih otokih obdelujejo zemljo kmetje. Na podlagi pogodb, ki so objavljene v gradivu, dobimo zelo jasno sliko o agrarnih od­ nosih, o pridelkih, živinoreji, obdelovanju vinogradov.5 1 Moja ocena v Zgodovinskem časopisu, 39/1985, št. 1-2, str. 153—156. 2 G. Cremošnik, Dubrovačka kancelarija do god. 1300 i najstarije knjige dubrovačke arhive, GZM XXXIX/2, Sarajevo 1927, str. 237; V. Poretić, Dubrovački arhiv u srednjem vijeku, Anali Historijskog instituta JAZU god. VI— VII. Dubrovnik 1957—59, str. 321, 322. 3 T. smičiklas, Codex diplomaticus, zv. VI, str. 645, 646. . • . 4 J. Lučić, Obrti i usluge u Dubrovniku do početka XIV. stoljeća, Zagreb 1979; glej mojo oceno v ZC 34/4, 1980, str. 483—486. 5 Podatke o agrarni dejavnosti je avtor temeljito izkoristil v delu Prošlost dubrovačke Asta- reje, Dubrovnik 1970; glej mojo oceno v ZC 26, 1972, str.:164—167. 458 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 - 3 Po letu 1280 je bil. Dubrovnik zelo živahno trgovsko-pomorsko mesto. Poleg ladij za lokalni obalni promet pristajajo v dubrovniškem pristanišču ladje iz italijanskih mest in s širšega mediteranskega področja. V dubrovniškem pristanišču pretovarjajo različno trgovsko robo (tekstil, železne izdelke, kože, les, sužnje). Dubrovnik je bil že takrat center posredniške trgovine med zaledjem in italijanskimi mestnimi komu­ nami na nasprotni jadranski obali, pa tudi z dalmatinskimi mesti. Zelo konkretna je slika o kopenski trgovini z državami v dubrovniškem zaledju. Ugotovimo lahko da tozadevno objavljeno gradivo doslej ni bilo v celoti izkoriščeno. Obilica gradiva se nanaša na takrat edini pomembnejši rudarski in trgovski center v Srbiji, na rudnik Brskovo. Mihajlo Dinić, ki je najceloviteje obdélal rudarstvo sred­ njeveške Srbije in Bosne,6 Brskova v svoji monografiji ni zajel. Obstaja le nekaj manj­ ših študij, ki prinašajo fragmentarne podatke o trgovini v rudarskem središču Brsko­ va. Ker v dubrovniških notarskih.in kancelarskih knjigah prevladujejo podatki o ve­ likem denarnem in blagovnem prometu, je poleg zadolžnic vpisanih tudi veliko sporov v zvezi z neporavnanimi kreditnimi obveznostmi, sodne obravnave in podobno Čudi nas, da se na podlagi bogatega arhivskega gradiva za 13. stoletje nihče ni lotil obrav­ nave trgovskih odnosov med Dubrovnikom in Brskovim v tem obdobju. Edino Gregor Cremosmk je postal pozoren na tiste zadolžnice, pri katerih je Tomazino de Savere zapisal na robu, da so bile poslane v izterjatev v Brskovo. Na podlagi teh marginalnih beležk je G. Cremošnik ugotovil, da je bilo leta 1282 okrog 40 % celotne kreditne trgo­ vine usmerjeno na brskovsko tržišče oziroma v Srbijo.8 Opozoril bi še na nekatere zanimive podatke iz gradiva, ki na nek način izpopol­ njujejo nase vedenje o preteklosti tržišča v Brskovu, a v naši literaturi doslej niso bili upoštevani. Iz spora v zvezi z neporavnanim dolgom, ki je bil obravnavan pred kne­ zom 28, X. 1282, zvemo, da je bil Marin de Draghia dolžan Sergiju, sinu Marina de Bona, 75 perperjev. To je razvidno iz pisma, ki je prepis iz knjige Gregorja de Petra- gna, dubrovniskega konzula v Brskovu.9 Kreditne pogodbe, ki so jih sklepali v Br­ skovu, je v. svojo poslovno knjigo vpisoval dubrovniški konzul, vendar so jih v pri­ meru sporov prepisali v notarsko knjigo v Dubrovniku. 20. VIII. 1285 je vpisana be­ ležka, v kateri je omenjeno, da je Margeritus de Zauchino imenoval Marina Damiani de Bucignolo za prokuratorja in patrona. Marin naj bi v njegovem imenu urejal nje­ gove kredite v Brskovu in Dubrovniku.1 0 V zvezi s transportom različnega trgovskega blaga je pogosto, prišlo do sporov in prijav škode. 22. VIII. 1284 se je Matej de Bay- sclava pritožil, da mu Gregor, sin Radovana ni v celoti izročil vsega blaga v Dubrov­ niku, ki naj bi ga transportiral iz Brskova. Slo je za kože, in to 50 zapinas in 16 mon- tolinos." Krajo zajčjih kož (v vreči naj bi jih bilo 7), ki naj bi jih dobil iz Brskova magister Marko krznar, je prijavil 20. IX. 1284 Bogdan Gregorja de Premillo Na poti v kraju Bobovič je bila vreča s kožami ukradena.1 2 Podobno se je zgodilo Pankraciju de Manuelo, ki je šel s karavano v Brskovo. Na šestih konjih je tovoril sukno in drugo blago. Na poti so izginili trije tovori sukna. Kasneje se je ugotovilo, da so bili prene­ seni na kraljičin dvor v Trebinju. Krajo je prijavil 10. X. 1296.13 Registrirano je tudi poizvedovanje v zvezi s prodajo tkanin v Brskovu. Priče so potrdile, da je Margaritus de Zauchino prodal Johanni de Rapallino »7 pecias de vacceta« za 141 perperjev. Priče izjavljajo, da ne vedo, ali je Johannes izplačal navedeno vsoto." Škodo v višini 35 per­ perjev je utrpela tudi karavana, ki jo je vodil kapetan Petrus Mathi de Ribica od Brskova do Rudnika leta 1296.15 Objavljeno gradivo predstavlja tudi neizčrpen vir za študij imen in priimkov V Dubrovniku, ki je bil močan center romanske tradicije, se prepletajo cerkveno-svet- niška in ljudska slovanska imena. Nosilci ljudskih slovanskih imen so bili predvsem prišleki iz dubrovniskega zaledja. Določen procent slovanskih imen je prodrl tudi v patricijske rodbine. To je eden dokazov, da se je Dubrovnik že v 13. stoletju močno slaviziral. Prav tako je v objavljenih notarskih in kancelarskih knjigah zbran zelo bogat toponomastičen material. Del tega materiala se nanaša na ožji mestni prostor in področje Astareje — kopnega. Na prvotnem prostoru se je ohranilo do 13. stoletja večje število predslovanskih toponimov, vendar se poleg njih pojavljajo tudi že slo­ vanski. Seveda pa so zanimivi tudi toponimi iz širšega dubrovniskega zaledja ki se pogosto omenjajo v pogodbah. Notarske in kancelarske imbrevature so izreden'vir za • M. Dinić, Za istoriju rudarstva u sređnjovekovnoj Srbiji 1 Bosni, Beograd 1-1955 П-1964 * L Voje, Fragmenti o Brskovu, Istorijski časopis, knj. XXIX—XXX, Beograd 1983,' str. 93-^ io,* 8 t G - „ , C r 0 e „ m o ä n l k ' U v o z n a trgovina Srbije g. 1282 1 1283, Spomenik SANU, knj. 62, Beograd lyZD, S t r . 61—69. 9 Mon. hist. Rag. (MHR) knj. П, št. 1320, str. 355: Testamenta I, fol 10' »sicut continetiir quodam scripto exemplato et transcripto in libro communis de quodam quaterne Quondam Ore- gorii de Petrana, qui fuit consul Hagusinorum in Brescoa«. quaterne quondam Gre- 10 MHR m , št. 328, str. 103, Diversa cancelariae II. fol. 57' 11 MHR m , št. 149, str. 55, Diversa cancelariae n . fol. 32'. 12 MHR m , št. 504, str. 194, Diversa cancelariae П, fol. 127. 13 MHR Ш, št. 880, str. 296, Diversa cancelariae Ш, fol. 6S. 14 MHR m , št. 338. str. 106, Diversa cancelariae Ш. fol. 59 15 MHR m , št. 866, str. 294, Diversa cancelariae m , fol. 66' 4 X 1296 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1939 • 3 459 proučevanje vseh oblik diplomatične strukture dokumentov in načina poslovanja raz­ ličnih uradov dubrovniške komune. . . Ker je dubrovniško arhivsko gradivo izredno bogato in pomembno tako za pro­ učevanje dubrovniške preteklosti kot tudi širšega dubrovniškega zaledja in jadran­ skega prostora, lahko samo pozdravimo napore J. Lučića, da arhivsko gradivo približa najširšemu krogu uporabnikov raziskovalcev. Morda bi želeli, da bi bili regesti ne­ koliko obsežnejši in vsebinsko bogatejši. Dodani so pregledni indeksi osebnih imen, geografskih imen in pojmov. Zal pa pogrešamo pojasnilo k nekaterim manj znanim latinskim pojmom, saj je znano, da je J. Lučić eden naših najboljših latinistov, stro­ kovnjakov za srednjeveško dubrovniško latinščino. I g n a c i j V o j e F e r n a n d B r a u d e l , Strukture vsakdanjega življenja : mogoče in nemogoče (Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.—XVIII. stoletje). I. in II. del. Ljubljana : SKUC, FF, 1988. 358 + 414 strani. (Studia Humanitatis). Na podlagi dolgoletnih raziskav materialne civilizacije in kapitalizma je nastal Brâudelov »-opus magnum« nove socialne in strukturne zgodovine, v katerem je, izha­ jajoč iz vsakdanjih življenjskih pogojev ljudi — njihovega biološkega razmnoževanja, načina prehrane, oblačenja, delovnih pogojev, bivanjskih razmer itd. — poskušal opa­ zovati razvoj tržno gospodarskih struktur med 15. in 18. stoletjem, ki vodi v časovno »raznočasen«, nikakor linearen proces za uveljavitev in hegemonijo kapitalističnega svetovnega gospodarstva. Osrednja tema tega ogromnega avtorjevega projekta je na­ predno, osvobajanje sveta od naravnih prisil, ki so obvladovale vsakdanje življenje ljudi od poznega srednjega veka do 18. stoletja. Opozarja na osvoboditev, ki je bila možna s tehničnim, znanstvenim in duhovnim razvojem, ki se je pričel v specifičnem evropskem zgodovinskem kontekstu. Delo zajema, celoten svet od 15. do 18. stoletja. Pred nami je prevod prve knjige, ostali dve (Igre menjave; Čas sveta) pa bosta izšli v prihodnosti. Slovenski zgodovinarji prav gotovo lahko z navdušenjem pozdravimo prevod prve knjige, saj gre za temeljno delo modernega zgodovinopisja o kapitalizmu in novoveški družbi od 15. do 18. stoletja, gre za zgledno študijo, v kateri prijem »nove zgodovine« pokaže vso prodornost. Delo je napisano izredno kompleksno. Krasi ga svež, elegan­ ten in zelo eruditiven stil pisanja. Hkrati je opremljeno s številnimi zemljevidi, ilu­ stracijami in grafikoni. Fernand Braudel (1902—1985) je «prav gotovo eden največjih zgodovinarjev XX. stoletja. Je znamenit predstavnik francoske šole zgodovinopisja in njenega svetovno znanega glasila Annales. Krog Annalov ima bogato tradicijo in si že nekaj desetletij prizadeva, da bi meje zgodovinopisja razširil na področje drugih družbenih ved. Nje­ gov cilj je zgodovina kot integralna humanistična znanost. Pri tem prizadevanju je prav gotovo eno osrednjih vlog igral tudi Braudel. Po letu 1945 v krogu Annalov vedno bolj sili v ospredje, »kvantificirajoča konjunkturna zgodovina«, ki pa se nikakor ne izogiba starejši smeri, značilni za obdobje pred letom 1945, ko je prevladovala »kvalificirajoča strukturna zgodovina«. Znotraj zgodovine kroga Annalov je vsekakor pomembna tudi ustanovitev »Maison des Sciences de l'Homme« leta 1963 kot koordi­ nacijskega centra za raziskave v družbenih in kulturnih znanostih pod vodstvom Fer­ nanda Braudela. V »Maison« (hiša) se krešejo vprašanja, kako spraviti vse vede, ki se ukvarjajo s človekom, v eno »hišo«. Hišo seveda uporabljam v simbolnem pomenu. Gre za prizadevanja po čimbolj plodnem sodelovanju med temi vedami, za vprašanje učinkovite razširitve zgodovine na področje drugih družbenih ved. Gre za približeva­ nje tem vedam in uporabljanje njihovih rezultatov. Braudel se je leta 1972 upokojil in posle »Sixième Section« ini »Annales« je prevzela mlajša generacija (predvsem Emmanuel Le Roy Ladurie in Jacques Le Goff).1 Pomembna značilnost Braudelovega pisanja zgodovine je, da v njej ne igrajo glavne vloge velike osebnosti, temveč kompleksne strukture in procesi ter človekovo vsakdanje življenje v dolgotrajnih družbenih odnosih, v okviru katerih igra seveda tudi politika svojo vlogo. To orientacijo je pokazal že v svojem habilitacijskem delu o sredozemskem prostoru za časa Filipa II., v katerem ni glavna figura španski kralj, temveč morje. Kot zgodovinarja ga zanima konkretna resničnost — sami viri življe­ nja v najkonkretnejši, vsakodnevni obliki človeške anonimnosti. Kot zgodovinar civi­ lizacije usmerja svoje zanimanje na materialne in biološke osnove vsakdanjega živ­ ljenja širokih množic, zanima ga prehrana, oblačenje, moda, stanovanjska kultura itd. bogatih in revnih. Politična zgodovina je tu zgolj zgodovina površja. Zgodovino gleda 1 P o d a t k i so povzet i po N e u e G e s c h i c h t s w i s s e n s c h a f t ; Hrsg. von Georg G. Iggers ; (DTV, M ü n c h e n 1973), str. 68. 460 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 kot raznovrstnost časov, kultur, človeških pogledov. Vanjo vnaša velike obsege člove­ škega življenja. V tridesetih letih je avtor tesno sodeloval s Claudom Levi — Straussom. Njuni skupni dnevi na univerzi v Sao,Paulu so zelo pomembni za razumevanje Braude- lovih pogledov na zgodovino. »Oba sta odklanjala empirizem. Za Levi — Straussa kot tudi i za Braudela niso bili vidni dogodki in odprti razpoložljivi viri rezultat določe-; nega namena, ampak prej fragmentaren rezultat vseh za osnovo postavljenih siste­ mov! To je dodaten vzrok, da Annales odklanjajo dogodkovno orientirano zgodovino.«2 Fernand Braudel je tudi veliko ostreje kot njegov učitelj Lucien Febvre ali kot Marc Bloch razlikoval med različnimi zgodovinskimi časi ; med skoraj stacionarnim geo­ grafskim časom »-dolgega trajanja« družbenih institucij in »kratkim časom« dogod­ kov. Politično zgodovino je imel v večji meri kot Bloch ali Febvre za neinteresantno in irelevantno ter je odklanjal zvezo med dogodki in strukturo. »Politika ima lasten čas, ki je kratkotrajen. Politični dogodki so kot prah, iracionalni.. .«3 Preteklost obvladujejo različni, ritmi trajanja. Edino odločujoče v zgodovini so dolgi razvoji. Vaška družba se npr. zelo počasi spreminja, živi y trajnosti in se bolje izraža v folklori kot v zgodovini. Seveda so ta dolga obdobja podvržena tudi diahro- niji, katere ritmi so posebni. Braudel je predlagal shemo treh osnovnih ritmov tra­ janja, sklicujoč se na stališče, da so se v preteklosti razlikovali različni nivoji traja­ nja: a) mikrozgodovina, ki obrača pozornost kratkim obdobjem, posameznikom, do­ godkom; b) zgodovina z oscilacijami srednje amplitude, ki se pojavljajo vsakih nekaj desetletij (t. i. »situacijska« zgodovina) in c) globoka zgodovina dolgega, celo zelo dol­ gega obdobja, ki operira s stoletji.4 , V knjigi nam skuša avtor predstaviti materialno življenje (materialno civiliza­ cijo), ki se v svoji ogromni razsežnosti razprostira pod trgom. Zaradi pomanjkljivosti gradiva jo je pogosto* zelo težko opazovati. Za raziskavo vsakdanjega življenja osta­ nejo namreč zgodovinarju na voljo zgolj drobtinice virov. Pripomnim še lahko, 'da skorajda vsi drobci dokumentov izvirajo od spomenikov, ki si jih je postavljala oblast. V virih najdejo spektakularni primeri vsekakor močnejše usedline kot vsakdanje živ­ ljenje. Prav tako je zelo težavno opazovati razgibano družbeno hierarhijo, ki se vzdi- guje nad površino trga in ki obrača v svoj prid menjavo ter maje uveljavljene ure­ ditve,, skratka posluje po specialnih, sebi lastnih zakonih. ' 'Avtor je ž'z'âriesljivd'govôricVtrajnosti in dialektiko sedanjost — preteklost, pri­ merjane v kar "se da velikem prostoru, razširil raziskovanje na 'ves svet. Razgaliti skuša sicer skromne prizore, ki predstavljajo znamenja vsakdanjega življenja, v vsej njihovi širini in raznolikosti. Gre za tipološko raziskovanje, s katerim želi spoznati meje mogočega v predindustrijskem svetu, pri tem »tehtanju sveta« (Pierre Chaunu) pa je ena izmed meja prav velikanski prostor materialnega življenja. V delu spaja avtor številne razprave o demografiji, prehrani, oblačenju, stanovanjih, tehniki, me­ stih. Razkriti skuša slabo razjasnjeno negibnost, v katero je bila dolgo časa ujeta stvarnost, ki je obdajala ljudi med 15. in 18. stoletjem. Materialno življenje, ki ga ki- tijo ustaljene navade, je vpeto v polje mirujoče zgodovine. Med materialno civilizacijo in gospodarstvom seveda obstaja meja. Materialne ci­ vilizacije nikakor ne smemo prikazovati ločeno od gospodarske, saj se je dotika, jo moti in jo hkrati kot njeno nasprotje pojasnjuje. Ali ne drži dejstvo, da se na račun zaostajanja, gospodarstva vedno razbohoti materialno življenje? Vsakdanjost je sestavljena iz drobnih dejstev, ki se v času in prostoru komaj kaj zaznajo. S ponavljanjem pa ta posamična dejstva postajajo splošnost ali struktura, ki opredeljuje stalno obnavljajoče se načine bivanja in delovanja v okviru družbe kot celote. Materialno, stvarno vsakdanje življenje zapolnjujejo ljudje in stvari. Majhna dejstva — prah mikrozgodovine — pričajo za tisoče drugih, ki neopazno tavajo skozi čas in trajajo. Prehranjevalne- rastline, opojne pijače, hiše, oblačila, delitev mesto / podeželje — vse to so dolgoročne nespremenljivke. Pomembna je tudi ločnica med bogatašem in revežem, saj se tudi v tem pogledu razlikuje kruh, hiša, obleka itd. bo­ gatih in revnih. Z medsebojno primerjavo bogatih in revnih skuša avtor potegniti loč­ nico med odvečnim in vsakdanjim. Na koncu lahko zapišem, da tudi Braudel sodi med tiste zgodovinarje, ki si pri­ zadevajo, pisati totalno zgodovino. Pri tem je zastopal tudi mnenje,-da je zgodovinar poklican, da postane antropolog, ekonomist, sociolog, demograf, psiholog, lingvist; zgo­ dovina je zanj eno najmanj strukturiranih področij humanističnih ved, najbolj fleksi­ bilna, najbolj odprta. Hkrati pa lahko poudarim, da delo ni pisano samo za zgodovi­ narje, temveč je namenjeno najširšemu krogu bralcev. Služi lahko tudi kot podlaga za številne kontroverzne razprave. Vsekakor gre za odlično knjigo, ki je vredna, da jo vzamete v roke. • A n d r e j S t u d e n 2 ibidem ...,' str. 90/91. 3 ibidem . .., str. 72. - 4 Shema je povzeta iz Zorž Dibi (Georges Duby) : Istorija mentaliteta (Treći program, Ra­ dio Beograd 1970), str. 314. ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 461 Acta Ecclesiastica Sloveniae, 10. Miscelanea. Ljubljana: Inštitut za zgodovino cer­ kve, 1988. 254 strani. 10. številka AES, revije, ki se je že usidrala v naši zavesti in postala nepogrešljiv sestavni del prizadevanj humanističnih znanosti na Slovenskem za temeljitejše pozna­ vanje lastne preteklosti, bi lahko bila povod za analizo dosedanjega dela. Ker pa je Zgodovinski časopis njeno izhajanje doslej vestno spremljal in ker obstajajo zagoto­ vila, da misli revija svoje poslanstvo nadaljevati, je prav, da to priliko prepustimo za častitljivejši jubilej. •- Avtor prvega in najobsežnejšega prispevka je Metod Benedik. Njegov članek Iz protokolov ljubljanskih škofov pomeni nadaljevanje problematike, s katero nas je ze seznanil v 3. in 6. številki AES. Tokrat so na vrsti zapisi ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz let 1606—1611. Podatki se nanašajo na podeljevanja redov duhovniškim kan­ didatom ali njihove posvetitve, blagoslavljanje novih cerkva in njihove opreme, bir- movanje in druge obveznosti. Ker je to čas, ko je katoliška cerkev vlagala vehke na­ pore v dokončen obračun s protestantizmom in v versko obnovo vernikov in duhovni­ kov, so konkretni podatki veliko bolj zanimivi kot znane posplošene trditve. Zelo iz­ razit je problem pomanjkanja duhovnikov, zaradi česar je moral škof pogosto zamizati na obe očesi ob njihovem pomanjkljivem znanju. Zadovoljiti se je moral z zagotovili njihovih pokroviteljev in redovnih predstojnikov, da bodo svoje znanje popravili. Zdi se, da je bilo z ljudstvom veliko lažje delati in tudi uspehi so bili veliko večji. Dobro pripravljene in organizirane verske manifestacije so privabile veliko vernikov. To­ vrstni uspehi so bili pravi balzam za težave, ki so mu jih prirejali podrejeni duhovniki in nadrejene cerkvene oblasti (graški nuncij). Čeprav se nekateri podatki nanašajo tudi na duhovnike drugih škofij, pa vseskozi pogrešamo več vesti o kranjskih župni­ jah, ki niso spadale pod ljubljansko škofijo. Kot vemo, je bila takih večina. Prispevek Primoža Kovača Začetki kapucinskega samostana v Skofji Loki je te­ matsko ožji in lažje berljiv. Objavlja odlomke iz rokopisnih virov, ki osvetljujejo isti dogodek. Prvi je Kronika tamkajšnjega kapucinskega samostana iz prve polovice 18. stoletja, ki pa vsebuje tudi prepise starejših dokumentov. Drugi je Libellus iz 1707. leta, ki opisuje nastanek kapucinskih samostanov štajerske province, kamor je sodil tudi loški. Oba ta dva dokumenta se nahajata v arhivu škofjeloškega samostana. Tret­ ji vir Aegidus Graecensis je rimske provenience in je nastal 1726. leta. Poleg opiso­ vanja začetkov življenja v tej redovni skupnosti preseneča predvsem nasprotovanje oziroma konkurenca drugih redov, zlati klaris, ki so bile pri tem najbolj neposredno prizadete Ker so bili kapucini skupaj z jezuiti glavni nosilci protireformacijskega gi­ banja, pomeni Kovačev članek sestavni del protireformacijskega vsebinskega sklopa 10. zvezka AES. . Gradivo za i historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem je_ pri­ speval Janez Höfler. Tekst, v katerem obravnava Radovljico in Kranj, pomeni začetek obširnejšega teksta, ki naj bi izšel v več nadaljevanjih. V njem so zbrani podatki iz literature ter avtorjevih osebnih arhivskih raziskovanj. Nanašajo se na župnijski teri­ torij prve omembe kraja in cerkve, kratko zgodovino župnije, kanonične pravice po­ družnične cerkve in kapele ter samostane. Kot vidimo, je koncept zelo široko zastav­ ljen verjetno celo nekoliko preveč glede na doslej opravljeno delo. Ne smemo pozabiti, da je vrsta arhivov v sosednji Italiji še nič ali pa zgolj površno raziskamh,_nekaten avtorji si nepopolnih podatkov niso upali objaviti in so sedaj,v njihovih zapuščinah . . . O potrebnosti takega dela, ki sodi med temeljna dela za zgodovinarje, umetnostne zgo­ dovinarje, arheologe in druge, ne sodi izgubljati besed. Veliko hujši je problem, kdaj so zbrani podatki toliko kompletni, da zaslužijo objavo. Že v konkretni številki AES imamo zanimiv primer. Benedik navaja, da je škof Hren 16. septembra 1606 cerkev sv Lenarta v Kropi povzdignil v župnijsko (str. 18), Höfler pa tega podatka na ustrez­ nem mestu (str. 228) nima. Avtor se je takih primerov gotovo zavedal in svoj prispevek označil za gradivo, kar bodo morali upoštevati tako uporabniki kot kritiki. Iz zgoraj povedanega izhaja, da 10. številka AES ni prelomna, ampak uspešno nadaljevanje dosedanjega dela. Glavna odlika obstaja še vnaprej v posebni skrbi za čas od 16 do 18. stoletja, leta, ki jih še vedno premalo poznamo. Dosedanje delo, ob­ ljubljene izdaje vizitacijskih zapisnikov goriških škofov kot tudi nacrti uredništva AES nam dajejo upanje, da bomo desetletja pred našim nacionalnim preporodom bolje spoznali in da ne bodo več največja bela lisa v našem zgodovinopisju. S t a n e G r a n d a 462 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 Intellettuali di frontiera. Triestini a Trieste (1900—1950). Firenze, 1983. 223 strani. Občina v Firencah in inštitut, ki nosi ime G. G. Vieusseuxa, ustanovitelja revije Nuova antologia, sta v sodelovanju s toskansko deželno upravo, tržaško občino in po­ krajino, tržaško univerzo ter deželno upravo Furlanije—Julijske krajine priredila marca 1983 dokumentarno razstavo in znanstven simpozij »Intelektualci ob meji Trža- cani v Firencah (1900—1950)«. Ob razstavi (Firence, Palazzo Strozzi, 18. 3 — 22 4' 1983; kasneje v tržaškem državnem arhivu) je izšel obširen katalog. Namen obeh pri­ reditev je bil, da poudarita starodavne, iskrene ter nikoli prekinjene vezi, ki so obe ™ f ,?o^fZ0,Vnïe^ s P ° d b u d i l a Pa Ju je stoletnica rojstva tržaškega pesnika Umberta iî п°*\0~ 1 9 5 . 7 ) - Prireditelji so vsebino razstave in simpozija osredotočili na prvih petdeset let našega stoletja, na čas, ko so Firence najučinkoviteje posegle v kulturno in politično podobo Trsta. Ne smemo pozabiti, da je skoraj dvajset let obravnavanega casa mesti ločevala državna meja in da je Trst po maju 1945 na svoj način izključen iz italijanskega državnega prostora. Prireditvi sta seveda poudarili v prvi vrsti kul­ turno (predvsem literarno) podobo soočanj in vplivov, ki pa jih vsaj za čas do prve svetovne vojne nikakor ni mogoče izločiti iz političnih dogajanj, zlasti če pri tem po­ mislimo na krog mladih Tržačanov italijanskega rodu, ki se je zbiral okoli Prezzolini- jeve revije La Voce (S. Slataper, brata Stuparich, A. Vivante itd.). Razstava je s 364 izbranimi dokumenti (korespondenca, članki, knjige, fotografsko gradivo, umetniška dela itd.) prikazala različnost stikov in zasidranost italijanskih tržaških intelektualcev v kulturnem in javnem življenju Firenc. Bolj kot v katera druga italijanska univerzitetna središča se je velik del Tržačanov podajal na študij v središče Toskane. Razstavljene dokumente so prireditelji za objavo v katalogu opre­ mili z obširnimi komentarji, v katerih najdemo tudi več bibliografskih napotil ki ko­ ristijo zlasti pri poglabljanju raziskav o italijansko-slovenskih stikih v Trstu in sose­ ščini. Katalog vsebuje še uvodno študijo (avtor Marino Raicich), ter dve daljši razpravi ki sta označeni kot uvodni. Prva, ki nima pravega naslova, je skupinsko delo posve­ čeno predvsem literaturi (avtorji Marco Marchi, Ernestina Pellegrini, Lodovico Steidl) drugo »Irredentismo e questione adriatica a Firenze« je napisal Roberto Pertici. Pisec poudarja, kako je bila Italija površno in shematično seznanjena s problemi »neosvo- bojemh« ozemelj in kako se je v letih pred svetovno vojno tak odnos menjal, v mno- gocem tudi zaradi mladih intelektualcev iz Trsta, ki so v Firencah študirali in pred­ vsem publicistično delovali. Seveda je njih odnos in odnos florentinskih intelektualcev do tako imenovanega »jadranskega vprašanja« različen, tako so skupini okoli revije La Voce (Slataper, Prezzolini, Salvemini) stali nasproti taki (Caroncini, Papini Sof­ fici, Pasini), ki jim je bila bližja odcepitev »neosvobojenih« dežel od habsburške mo­ narhije, kot pa razvijanje italijanske narodne identitete znotraj monarhije Katalog razstave in obe knjigi gradiva s simpozija predstavljajo zanimivo podobo tržaške ita­ lijanske kulturne preteklosti. Interdisciplinarna obravnava je seveda zanimiva tudi za zgodovinarja. Slovenec bo našel več opozoril na problematiko italijansko-slovan- skega sožitja ob severnem Jadranu. B r a n k o M a r u š i č Intellettuali di frontiera. Triestini a Trieste (1900—1950). 1 — Relazioni 2 — Co­ municazioni e contributi. Firenze, 1985. 738 strani. Gradivo s simpozija je izšlo v dveh knjigah (z zaporedno paginacijo) Prva pri­ naša referate druga pa vse tri prispevke iz kataloga (glej zgoraj) ter gradivo s simpo­ zija, ki ga je Gabinetto scientificho letterario G. P. Vieusseux pripravil prav tako v Fi­ rencah 17. marca 1983 in je bil namenjen obravnavi enake problematike ..Vsebina obeh knjig je raznolika, vendar se kot poglavitni vsebinski'sklop izdvaja književnost. V prvi knjigi sta na prvem mestu objavljeni razpravi Angela Are »Tri­ este e la mediazione tra le culture: lo sfondo storico« in Claudia Magrisa »I Triestini f-Aa j 1 1 ! ' * 1 3 2 * 0 1 1 6 t r a l e c u l t u r e < < - P i s c a sta leta 1982 objavila knjigo »Trieste Un'iden­ tità di frontiera« in tako sta v svojih člankih pravzaprav povzela ugotovitve iz knjige Apa sodi med predstavnike mlajšega rodu italijanskih zgodovinarjev. Njegovo kniieo r?77 e 9d9 e Ä Austro-Italiani e l'ultima Austria«, Roma 1974, je ocenil tudi ZČ 31/ 1977 242—3). Tržaško preteklost obravnava po poteh, ki jih je nakazoval Angelo Vi- Г м ; Л ? P a n * ^Ш1-° T a m a r ° i n n J e m u Podobni pisci. V tržaški stvarnosti i n ^ L ^ 3 a V n ^ življenja v mestu se je polarizzai ob italijansko-slovenskih na- f Ä r r , p o d o b n o k o t У d r u g l h Jezikovno mešanih ozemljih, je bila v Trstu dia- lektika politike zasnovana bolj na narodnostnem kot na ideološkem pluralizmu, ki se rtriŒ^ V. t V t e n t l Č n e m narodnostnem konfliktu«) opaža celo vrsto tendenc, ki opre- ? Ä J i %g° t™ u P ^ m e n P i S ^ t е Ш S t r a n i m u namenjajo vlogo povezovalca raz­ ličnih narodnostnih in političnih stvarnosti (S. Slataper, brata Stuparich i td) torej ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 463 vlogo, ki so jo Trstu še pred letom 1848 začrtovali sodelavci revije La Favilla. Toda močan je tudi republikanski in liberalnonacionalni iredentizem. Scipio Slataper zago­ varja predvsem ohranjevanje italijanske identitete Trsta. Njemu stoji nasproti R. Ti- meus Fauro na povsem nacionalističnih izhodiščih. Ara označuje tudi čas po prvi sve­ tovni vojni, zaključuje pa z mislijo, da prav izkušnje 20. stoletja vodijo Trst na mit- televropsko pot. Magris piše v sozvočju z Aro, probleme raziskuje in predstavlja pred­ vsem kot literarni zgodovinar in tudi pri tem poudarja posredovalno vlogo mesta. Navedenima razpravama slede prispevki o kulturi v Firencah na začetku 20. sto­ letja (Alberto Asor Rosa), o Goricami C. Michelstaedterju med Dunajem in Firencami (Marco Cerutti; zadnja leta se italijanski znanstveni svet izredno zanima za tega rano umrlega publicista židovskega rodu), o pesniku Sabi v Firencah (Ottavio Cecchi), o glasilih »julijskega« avantgardizma (Umberto Carpi), o študiju psihologije v zvezi s Trstom in Firencami (Stefano Poggi), o Tržačanih in glasbeni kulturi v Firencah (Marcello de Angelis), o glasbeniku Luigiju Dellapiccoli (Fiamma Nicolodi). Giorgio Negrelli se je lotil pomembne teme »Il tema di irredentismo e di nazionalismo«, po­ dal je pravzaprav pregled tržaške zgodovine od 18. stoletja do leta 1918. Obravnaval je torej le čas, ko* je bil Trst še habsburški in pri tem seveda pokazal na njegova raz­ merja do avstrijske države. Razmerja so poudarjala samostojnost mesta (»nazione triestina«) in obenem njegov italijanski značaj, toda ravno obramba italijanstva je vodila v nacionalizem. Negrellijevi razpravi slede članki Elvia Guagninija o deležu Tržačanov pri re­ viji La Voce, o tržaškem šolstvu med leti 1918—1925 (Marino Raicich), o prisotnosti Trsta v florentinski kulturi med obema vojnama (Elvio Guagnini), o Trstu v floren- tinski kulturi po drugi svetovni vojni (Giorgio Luti). Prvo knjigo zaključujejo pri­ spevki okrogle mize, pri kateri so sodelovali Elio Apih, Claudio Magris, Roberto Vi- varelli in Fausto Curi. Druga knjiga je še izraziteje literarnozgodovinska. Pisci posvečajo pozornost re­ viji La Voce (Enrico Lombardi), pišejo o Rečanki Gemmi Harasim v Firencah (Nella Sistoli Paoli), o neobjavljenih pismih S. Slataper ja, (Anna Vecchiutti), o knjigah Gia- nija in Carla Stuparicha (Anna Storti Abate), o pesniku De Tuoniju (Lea Campos Bo- ralevi), o stikih med pesnikom Sabo in Brunom Pincherle (Miriam Coen Miraldi), o pisatelju Enricu Morovichu (Francesco de Nicola) ter o Sabi in Michelstaedterju (Ro­ sita Tordi). Sledi ponatis treh prispevkov iz kataloga in na koncu še trije prispevki, ki so jih podpisali Alberto Cavaglion (o Ottu Weiningerju), André Thorval (Giani Stu- parich v Firencah) in Gilbert Bosetti (o pisatelju Quarantotti Gambiniju). Knjigi prinašata veliko gradiva o kulturnih problemih Trsta prve polovice dvaj­ setega stoletja. Zgodovinarjevo pozornost pa bosta vzbudili predvsem razpravi A. Are in G. Negrellija iz prve knjige ter Apihov prispevek na okrogli mizi. Apih se je vpra­ ševal o vzgibih, ki so Tržačane vodili v Firence. Ob Slataperjevi domislici, da Trst nima »kulturne tradicije«, razmišlja na primer o gospodarski funkciji mesta, po­ membni za velik del srednje Evrope. Gre očitno za zelo pestro problematiko, ki jo je mogoče na nekaj načinov upodabljati. Tudi Apih ne more mimo osrednjih osebnosti Slataper ja in Vi van tej a. Slataper jev »Moj Kras« že imamo v slovenskem prevodu, po­ dobno pozornost mora zaslužiti tudi Vivante s svojo knjigo o jadranskem iredentizmu ; knjiga je močno aktualna in še vedno nepresežena. B r a n k o M a r u š i č I v a n M u ž i ć , Stjepan Radić u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca. Treće, do­ punjeno izdanje. Zagreb : Nakladni zavod Matice Hrvatske, 1988. 384 strani, 37 slik. Zagrebški Nakladni zavod Matice Hrvatske je izdal že tretjo izdajo Mužićeve knjige o delu Stjepana Radića v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Knjiga je pred tem izšla že leta 1980 v Splitu in 1987 v Ljubljani. Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem delu je prikaz dela in aktivnosti Stje­ pana Radića, v drugem pa so priloge, kjer so predstavljeni nekateri dokumenti, ka­ terih avtor je Radić, ali pa je Mužić v njih prikazal nekatera posebna področja Radi- ćevega dela. Mužićev uvodni opis življenja in dela Radića do nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je nujen za razumevanje političnih potez, ki jih je Radić nato vlekel na šahovnici Kraljevine. Radić je že v začetku vnesel v svoj politični pro­ gram močno socialno noto, poudarjal je vlogo kmetov. Ob različnih priložnostih je govoril o Srbih na Hrvatskem, za katere je menil, da bi jim bilo potrebno priznati narodno ime, jezik in kulturo; Srbi na Hrvatskem naj bi v zameno priznali Hrvatsko za skupno domovino, ki že ima določeno državno avtonomijo znotraj Madžarske. Pred prvo svetovno vojno (npr. 1905) je Radić govoril tudi o podonavski federaciji, ki bi Hrvate, Srbe in Slovence iz monarhije združevala v eni mednarodno neodvisni bano­ vini, skupna zveza v tej federaciji bi bil le vladar; Radić je verjel v možnost federa- 464 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 3 lizacije Avstro-Ogrske. Med prvo svetovno vojno Radić ni skušal iskati stikov z Jugo­ slovanskim odborom; zagovarjal je samostojno Hrvatsko državo, ki bi obsegala ban­ sko Hrvatsko, Dalmacijo ter Bosno in Hercegovino, v možni zvezi s Slovenijo. Marca 1918 je v Pragi govoril, da je pripravljen na združitev s Srbi in Črnogorci, vendar na temelju hrvatske enakopravnosti. Zaradi zahtev po enakopravni združitvi je postal Radić že novembra 1918 tarča protihrvatskih elementov, ki so razmišljali o atentatu nanj. Na sejah Narodnega vijeća je Radić zagovarjal idejo federativne ureditve zdru­ žene države južnih Slovanov, z avtonomijami za posamezne dežele. Radić ni bil v Beo­ gradu, ko so slovesno proglasili nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Avtor po uvodu v enajstih poglavjih obravnava Radićevo delo v Kraljevini. Tudi po združitvi je Radić nadaljeval s propagando za republiko in grozil, da bo na Hrvat­ skem razglasil republiko. Njegovi pristaši, ki so bili okrajni ali občinski-poglavarji, pa niso hoteli priseči Aleksandru. Ob sklicu Začasnega narodnega predstavništva Ra­ dič ni šel v Beograd. Glavni odbor njegove stranke je 8. marca 1919 sprejel resolucijo o nepriznanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, čemur je konec istega meseca sledila aretacija Radića, čeprav je imel poslansko imuniteto. Radić je bil v zaporu do konca februarja 1920, vendar- mu je od tam uspelo voditi delo stranke, saj je med drugim izdal Memorandum z zahtevo po nevtralni kmečki republiki in hrvatski kon- stituanti. Zaradi svojih izjav po izpustu iz zapora se je vanj vrnil že marca 1920 in bil na procesu avgusta 1920 obsojen na dve leti in pol temnice. Dan po plebiscitarni pod­ pori, ki jo je HRSS dobila na volitvah v konstituanto, je regent Aleksander Radića pomilostil. Pomilostitev je bila najbrž nujna posledica zmage radičevcev na volitvah na Hrvatskem. Tudi tokrat Radičevi poslanci niso odšli v Beograd, ker bi morali pri­ seči Aleksandru. Spomladi 1921 je Radić zaostroval svoja stališča in odnose z Beogra­ dom in to zaključil s sprejemom Ustava neutralne seljačke republike Hrvatske, ki je leta 1922 postala temelj programa HRSS. * Četrto, peto in šesto poglavje so namenjena'prikazu dela RadićaMn HRSS po sprejemu Vidovdanske ustave do umika Radića v tujino. Avtor opisuje, kako so hrvat­ ski republikanci pošiljali različne memorandume, predvsem v Ženevo. Leta 1922 naj bi po trditvah Dušana Peleša Protić skušal pripeljati Radića v Beogard, vendar ni uspel. Ljuba Davidović naj bi zveze s Hrvati izkoristil za prihod na oblast, vendar je'Radić novembra 1922 prekinil stike z njim. Po volilnem uspehu Radića na parlamentarnih volitvah'inarca 1923 so ga zopet vabili y vlado, kar je zavrnil z izjavo, da ni problem v ministrskem stolčku, pač pa v zadovoljitvi interesov hrvatskega naroda. Po volitvah so potekali tudi pogovori med HRSS in NRS, ki so pripeljali do podpisa t. i. Marko­ vega protokola, vendar je HRSS od njega odstopila že dan po njegovem sprejemu, 14. 4. 1923. Vzrok je bil v njegovem obelodanjenju. Konec junija 1923 se je razvedelo, da se bo proti radičevcem uporabila Obznana. Radikalna stranka je vztrajno zahte­ vala, da Hrvati rešijo svoj problem v okviru Vidovdanske ustave, kar bi pomenilo avtomatsko priznanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, česar pa Radić ni mogel Sprejeti. Mesec dni po objavi novice v zvezi z Obznano je Radić odšel v tujino. Prek Madžarske je odšel na Dunaj in od tam v London. Radić je v Londonu govoril o hrvatskem problemu, vendar Angležev ni uspel prepričati, da je pot v Beograd brezuspešna. Tako je Radič pri Angležih vzbudil samo interes za hrvatsko vprašanje, kaj več pa mu ni uspelo. Zato se je konec oktobra 1923 odpravil na Dunaj, kjer ni skrival neuspeha, ki ga je doživel v Londonu. V tem času je v domovini Hrvatsko na­ rodno predstavništvo protestiralo zoper Rimske protokole, ki jih je podpisala beograj­ ska vlada. Spomladi 1924 so bili verificirani mandati HRSS, vendar je bil parlament nato poslan na počitnice, kar je bila priljubljena poteza kralja Aleksandra. Radić je v začetku junija 1924 prispel v Moskvo, kjer je svojo stranko včlanil v Kmečko inter- nacionalo. Prek Dunaja se je avgusta 1924 vrnil v Zagreb. Zadnjih pet poglavij je avtor namenil delu Radića po vrnitvi iz Sovjetske zveze do njegove smrti avgusta 1928. Po vrnitvi avgusta 1924 je Radić uvidel, da mu zaradi nepomoči in nerazumevanja v tujini preostane le sporazum z Beogradom. O vstopu v vlado se je z Radićem pogovarjal notranji minister v Davidovičevi vladi Nastas Petrovič. Po zamenjavi vlade (predsednik je postal zopet Nikola Pašić) je kralj zaradi premočne opozicije v začetku novembra razpustil parlament. 1: januarja 1925 je kralj potrdil dekret o razširitvi Obznane na HRSS, ki ga je vlada sprejela1 nekaj dni prej. Radić se je 5. januarja 1925 zopet znašel v zaporu. Večina priprtih' je bila izpuščena že 12. januarja, Radić pa šele 18. julija 1925. Medtem je HRSS ponovila volilni uspeh in hkrati' kapitulirala pred Beogradom. Radić je priznal monarhijo in se odrekel repu­ bliki.'Novembra 1925 je postal prosvetni minister namesto Velje Vukičevića, vendar je kmalu začel voditi od vlade neodvisno politiko in je s tem postal tarča napadov. Za­ radi nesporazumov, kriz in napadov nanj je bil minister le do 15. aprila 1926, ko je odstopil, vendar je njegova stranka ostala v vladah do konca januarja 1927. Ves ta čas je Radič govoril zoper centralizem. Novembra 1927 sta se Radić in Pribičević, nekda­ nja velika nasprotnika, povezala in realizirala zvezo Hrvatov in Prečanskih Srbov. Položaj v državi se je zaostroval in za sejo 20. junija 1928 so Radiću svetovali, naj se ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 465 ji izogne. Radić je bil v atentatu Puniše Račića ranjen in je 8. avgusta v Zagrebu umrl. .. O , . Gradivo1 v dodatku nam dodatno osvetljuje misli in delo Stjepana Radića. Naj­ pomembnejši del je vsekakor objava načrta ustave neodvisne hrvatske republike, kjer lahko vidimo, kako bi bile Radičeve ideje realizirane. Ustavni načrt daje sicer le osnovne obrise ureditve Hrvatske, vendar nam že ti zadoščajo. Med prilogami ome­ nimo še razmišljanji o Radičevem odnosu do KP J in do krščanstva. Omenimo tudi, da je-v knjigi objavljenih 37 slik iz različnih obdobij Radičevega življenja. Knjigo za­ ključuje obsežen izbor virov in literature, kjer naj med viri omenimo različno gra­ divo, ki ga je zapustil Stjepan Radić. Hvalevredno je tudi kazalo oseb. Mužičeva knji­ ga je dragocen prispevek k poznavanju zgodovine Kraljevine Srbov, Hrvatov i in Slo­ vencev, še posebej položaja Hrvatov v Kraljevini. Hkrati lahko to monografijo posta­ vimo ob bok podobnim delom o Nikoli Pašiču in Svetozarju Pribičeviču in upamo, da bo luč sveta ugledala tudi Bistrova knjiga o Antonu Korošcu. "-•r , B o j a n B a l k o v e c V e r a K r ž i š n i k - B u k i ć , Seljaštvo u socializmu. Politika KPJ prema agrar­ nom i seljačkom pitanju na području Bosanske Krajine 1945—1948. Banjaluka : Insti­ tut za istoriju, 1988. 425 strani: Delo Vere Kržišnik-Bukićeve posega v čas in tematiko, ki je v našem zgodovino­ pisju malo obdelana. Avtorica se je lotila obravnave kmetijske politike v Jugoslaviji v letih 1945—1948 na primeru Bosanske Krajine. V svojem delu je zasledovala razvoj kmetijstva kot gospodarske panoge, vasi kot politične, ekonomske in kulturne enote ter kmetstva kot demografsko mobilne, politično in ekonomsko zapostavljene ter šte­ vilčno najbolj zastopane družbene kategorije.' V uvodnem poglavju nas popelje skozi zgodovino Bosanske Krajine, od oblikova­ nja tega področja v srednjem veku pa do administrativne strukture v današnjem času. V nadaljevanju oriše gospodarsko, socialno in etnično strukturo tega dela zahodne Bosne ter prve začetke, rast in organizacijo komunističnega gibanja v obdobju stare Jugoslavije. Posebej izpostavi kmečko vprašanje v politiki KPJ v predvojnem času in med NOB, pri čemer opozori tudi ria tako imenovane »leve odklone« oziroma sekta- šenje, ko je prihajalo, z vednostjo partije, do primerov maltretiranja kmetov in celo do usmrtitev domnevnih »kulakov«. Po uvodnem poglavju preide na obravnavo agrarne politike KPJ in nove države v času obnove. Po pojasnitvi ideološke podlage reševanja agrarnega in kmečkega vprašanja v letu 1945 se podrobneje ustavi pri obravnavi dilem, ki so se vodstvu po­ stavljale glede zemljiške lastnine. Takrat naj bi se namreč postavljala dilema, ah zemljo nacionalizirati ali pa jo prepustiti kmetom v privatno lastnino. Bukićeva za­ piše, da* na podlagi ohranjenih dokumentov ni moč trditi, da bi se vodstvu KPJ ta dilema že v tem letu zastavljala, in da takrat zagotovo še ni mislila na nacionalizacijo zemlje Obenem pa to dolgoročno gledano ni pomenilo tudi partijske pripravljenosti prepustiti zemljo privatnim lastnikom, ker je partija že takrat predvidevala tudi iz­ gradnjo državnih in zadružnih ekonomij, ki naj bi postopoma dobile dominantne poli­ tične in gospodarske pozicije na vasi preko vstopanja kmetov v kmečke-zadruge. Ta dilema je postala aktualna šele v letu 1948. zaradi informbirojevskih obtožb o prevladi »kulaštva« na jugoslovanskem podeželju, kar pa je KPJ zavrnila z argumentom, da je pri jugoslovanskem kmetu že izoblikovana zavest o privatnem lastništvu zemlje in da mu je ni moč kar tako vzeti. V nadaljevanju tega poglavja piše Bukiceva tudi o marksistični utemeljenosti jugoslovanske,gospodarske in še posebej kmetijske politike v letu 1945, ki pa je po mojem mnenju, v tako koncipiranem delu, popolnoma odveč. V drugem poglavju nas Kržišnikova'seznanja s prvimi ukrepi nove države na področju kmetijstva. Kot, prvega obravnava odlok o zaplembi sovražnikovega premo­ ženja državni upravi premoženja odsotnih oseb;in o sekvestraciji premoženja, ki so ga okupatorske oblasti nasilno odtujile, iz novembra 1944. leta. Nato preide na analizo zakona o agrarni reformi in kolonizaciji iz avgusta 1945. leta, ki ga oznaci kot najra- dikalnejši ukrep v dotedanji jugoslovanski zgodovini. Pri tolmačenju zakona o likvi­ daciji kmečkih dolgov se avtorica čudi, glede na že jasno predvojno stališče o tem problemu da je bil zakon sprejet šele v začetku oktobra 1945. leta, po mnogo tezav- nejšem in zahtevnejšem delu z zakonom o agrarni reformi in kolonizaciji. V zaključku poglavja se posveča normativnemu urejanju zadružništva in odkupa kmetijskih pri­ delkov, i. , •» '. Po tem pregledu jugoslovanske kmetijske zakonodaje preide na pregled uresni­ čevanja teh ukrepov na lokalnem nivoju, to je v Bosanski Krajini. Najprej obdela 466 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 vprašanje oskrbe prebivalstva s prehrambenimi artikli, nato obnovo'agrarne dejav­ nosti ter konfiskacije in ustanavljanje državnega kmetijskega sektorja. Obravnava tudi potek kolonizacije Krajišnikov v Vojvodino ter probleme, ki so se ob tem kazali, od problemov prilagajanja pa do naravnost «-otroških reči«, ko se kolonisti iz biha- skega okraja niso želeli naseliti v nekem kraju, ker jim enostavno ni bilo všeč ime tega kraja. Ugotavlja, da so se v Vojvodino v pretežni meri selili Srbi. Nekaj pozor­ nosti posveti tudi delovanju ostankov kvislinških enot v Krajini in borbi proti njim ter obnavljanju dejavnosti nekaterih predvojnih meščanskih strank v krajiških vaseh preko katerih je želela nova oblast pridobiti večji vpliv, zlasti med hrvaškimi in mu­ slimanskimi množicami. Ob koncu poglavja oriše kulturno-prosvetno dejavnost med kmečkim prebivalstvom, pri čemer so prednjačile akcije opismenjevanja prebivalstva, kar je tudi razumljivo glede na dejstvo, da je bilo kar tri četrtine Krajišnikov ne­ pismenih. " " • . V četrtem poglavju piše Bukićeva o vlogi kmetijstva in "njegovih dolžnostih v iz- • gradnji dežele do 1949. leta, v kateri je, glede na »ljudski značaj« nove jugoslovanske države in pod vplivom Sovjetske zveze, planiranje moralo zajeti vsa področja življe­ nja in dela ter razvoj države v celoti. V času obnove in prvega petletnega plana so kmetijstvo opredelili kot drugo najpomembnejšo dejavnost. Po teh splošnih opredelit­ vah obravnava vlogo kmetijstva, katero so mu določili v prvem zveznem in bosansko- hercegovskem petletnem planu. . . , V petem, šestem in sedmem poglavju se avtorica posveča uresničevanju državne kmetijske politike v Bosanski Krajini. Peto poglavje, v katerem piše o agrarni re- lormi in kolonizaciji, je razdelila na tri dele. V prvem obravnava dodatne zakonske uKrepe, ki so jih sprejeli bosansko-hercegovski organi oblasti, in priprave na izvedbo agrarne reforme. Ravno tako pa se ne izogne problemov, ki so se pojavljali v vsak­ danjem življenju. V drugem delu piše,, o notranji kolonizaciji, to je o kolonizaciji, ki je potekala v okviru Bosanske Krajine; Takrat so kolonizirali področja in zemljo ka­ tero so zaplenili Nemcem in drugim »narodnim sovražnikom«, ekspropriirano zemljo in tisto, katero so zapustili vojvodinski kolonisti. Pri tein izpostavi, da je bil interes krajiškega prebivalstva za notranjo kolonizacijo sorazmerno majhen, kar velia zlasti za muslimansko prebivalstvo. V zaključku poglavja piše, da so lokalne oblasti" po na­ svetu zveznih, zaradi »ekonomskih« razlogov opustile temeljno načelo agrarne re­ forme, ker so večino zemljiškega fonda dodelili državnemu agrarnemu sektorju na­ mesto da bi ga, v skladu z obljubami, razdelili kmetom!' V šestem poglavju govori o zadružništvu v Bosanski.Krajini. Najprej oriše usta­ navljanje kmečkih zadrug, nato pa preide na odnos kmetov do zadrug in poudari da jih niso sprejemali z navdušenjem, ki ga je oblast pričakovala, na drugi strani pa onse tudi napake in slabosti lokalnih, oblasti pri vzpostavljanju zadružne mreže. Ve­ liko pozornosti posveti tudi kmečkim obdelovalnim zadrugam, njihovemu ustanavlja­ nju, socialni strukturi in delovanju. Poudari, da so v take zadruge največkrat prosto­ voljno vstopali le tisti, ki so imeli zelo malo zemlje ali pa nič. Ustavi se tudi pri tako imenovanih »levih odklonih«, ko so lokalni aktivisti, v preveliki želji po graditvi soci­ alizma, kmetom zamolčevali obstoj več tipov kmečkih obdelovalnih zadrug in so for­ sirah le četrti »komunistični« tip, v katerih so se morali kmetje z vstopom v zadrugo odreči vse lastnine in tudi živeti v skupnih naseljih. V sedmem poglavju obravnava odkup kmetijskih pridelkov v Krajini v letih 1945—1948. v uvodnem delu poglavja nas najprej opozori na genezo odkupa in splošne značilnosti, nato pa obravnava obseg krajiške kmetijske produkcije in opisuje propa­ gandne akcije, ki so jih oblasti prirejale ob velikih poljskih delih kot so setev žetev mlacev in podobno. V sklepnem delu poglavja nas vodi skozi dogajanje ob odkupu zita in drugih poljedelskih ter živinorejskih produktov. Odlika tega poglavja je nava­ janje številnih podatkov o cenah kmetijskih pridelkov ter primerjava le-teh z indu­ strijskimi, kar je avtorico pripeljalo do zaključka o veliki zapostavljenosti kmetijstva v novi državi, skozi nerealno nizke cene kmetijskih pridelkov. V zadnjem poglavju Bukićeva ponovno poseže v jugoslovanski prostor, saj piše o agrarni politiki v letu 1948 v luči informbirojevskih očitkov. Podrobno piše tudi o posameznih očitkih ter analizira kontraargumente jugoslovanskega vodstva Prav za- ™ m l V £ o a n j e F dx? ^ g a ?°&avia* k J e r razpravlja o odzivu Krajišnikov na ta spo- fu^rJ B o s a n . s k l Krajini je v prvem obdobju nastopila določena zmedenost med ljudmi, ki so jo z vztrajnim delom političnih aktivistov kmalu odpravili V tem'času k r a f f i f v ^ ï d î u s t a n o 7 n i k o n g r e s K P ; B i H - tek° da avtorica-analizira tudi stališča krajiških komumstov do kmečkega vprašanja, ki so jih le-ti izražali v pripravah na ^ ™ ^ r e S r « 1 - U i 0 ^ V l 3 a ' d a " i s ? . b l l a ш с d r u S e g a kot transmisija generalne linije o agrarni politiki, katero so začrtali na petem kongresu KPJ. w ™ X £ T e t k * U i z ™ j a n j Ì e avtorica zapisala, da socializem ni opravičil pričakovanj krajiških kmetov, ker je forsiral tako organizacijo, ki je tehnološko ustrezala inHn stnji in ne kmetijstvu. Ravno tako pa so v imenu s o c i a l i z m a S l i p S i s t tako ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 467 imenovanemu družbenemu sektorju, privatnega pa načrtno in zavestno zapostavljali ter ovirali pri delu in razvoju, čeprav je bil privatni sektor v jugoslovanskem kme­ tijstvu . prevladujoč. Zaradi tega je upravičen avtoričin sklep, da se je socializem v tej;fazi izkazal kot neustrezna družbena ureditev tako za kmetijstvo kot tudi za kmete nasploh. Knjigo, zaključuje obširen povzetek v angleščini, oris virov in literature ter register osebnih imen in geografskih pojmov. Na koncu poročila zapišimo še to, da moti nekoliko pretenciozen naslov knjige, saj je šele iz podnaslova razvidna vsebina. Tega se'je zavedala tudi avtorica, ki pa je s takim naslovom želela poudariti težnjo po širšem razumevanju problematike in dati svojim raziskovalnim dosežkom občo veljavo. Vsekakor je delo Kržišnikove na pod­ ročju agrarne zgodovine po letu 1945 takorekoč pionirsko, tako da bo potrebno še ve­ liko raziskav za celovito podobo tega nedvomno pomembnega obdobja naše zgodovine. Ž a r k o L a z a r e v i ć L j u b o d r a g D i m i ć , Agitprop kultura. Agitpropovska faza kulturne politike u Srbiji 1945—1952. Beograd : Rad, 1988, 293 strani. Pred nami je knjižna izdaja magistrske naloge, ki jo je obranil Ljubodrag Dimić aprila 1985.' leta na Filozofski fakulteti v Beogradu. Avtor je asistent za predmet zgo­ dovine Jugoslavije na oddelku za ; zgodovino Filozofske fakultete v Beogradu. Ukvarja se s problematiko kulturne politike Kraljevine Jugoslavije ter povojne srbske kul­ turne politike. Dimić je kulturno politiko prikazal kot neločljiv del življenjskih tokov, ki so bili v času monolitnosti, dogmatizma, in partijskega monizma podvrženi potre­ bam partije in države. Knjiga je svojevrsten prvenec, saj so bile vse dosedanje mono­ grafije o povojni kulturi v Jugoslaviji prvenstveno pogled iz literarnega, estetskega ali sociološkega zornega kota, Dimić pa je prvi isto stvar opisal z vidika zgodovinopisja. Vrednost knjigi povečuje bogat spisek pregledanega arhivskega gradiva, ki ga je Di­ mić ria kratko ocenil na uvodnih straneh. Pregledal je tako gradivo srbskih kot tudi zveznih organov oblasti in partije. Tudi literatura, našteta na koncu knjige, kaže, da sé avtor ni zadovoljil s površnim pregledom direktiv partijskih in oblastnih organov, temveč se je zanimal tudi za zakulisna dogajanja v oblikovanju povojne kulturne scene. V prvem delu je pisec označil kulturno politiko v času obnove domovine. Anali­ ziral je materialne osnove, na katerih so začeli po vojni obnavljati kulturno življenje v Srbiji. Kulturno zaostalost so še povečala vojna dogajanja, tako da tudi sorazmerno velika finančna sredstva, ki so dosti presegla predvojna vlaganja v kulturno sfero, niso zadostovala za nemoten kulturni razvoj. Financiranje naj bi pomagalo uresničiti cilje in naloge, ki si jih je zadala partija na kulturnem področju, to pa so bila likvi­ dacija nepismenosti in obnova osnovnih ter srednjih šol. Posebna skrb je bila name­ njena širjenju kulturnega' dela med široke sloje prebivalstva, saj naj bi nova družba nudila vsem državljanom enake možnosti kulturnega 'udejstvovanja. Za nadzor nad delom kulturnih organizacij je partija ustrezno preoblikovala aparat za agitacijo in propagando. Komisije za agitacijo'in propagando ali agitpropi so morali biti osnovani pri vseh partijskih forumih, svojo vlogo pa so večali z obvladovanjem sorodnih komi­ sij množičnih frontovskih organizacij: sindikatov, Ljudske (Narodne) fronte, USAOJ-a in AFZ-ja. Agitprop je deloval iz ozadja, saj so delo vodili oblastni organi in frontov- ske organizacije. Za pravilno usmerjenost umetniškega delovanja so morala skrbeti umetniška društva, ki jih je skušala partija preoblikovati v instrument za dosego ideoloških ciljev. Znanstvene in umetniške ustanove so bile podržavljene, privatne pa likvidirane, saj se je partija bala, da bi lahko postale mesto zbiranja njenih nasprot­ nikov. Partija je v vodstvo vseh društev in ustanov silila svoje ljudi, ki pa zaradi skromnega strokovnega znanja niso znali pravilno usmerjati toka dogajanja. Partijske direktive so zato na terenu doživljale različne interpretacije, posledice pa so bile več­ krat hude napake pri delu. Najobsežnejše poglavje govori o industrializaciji in kul­ turni politiki. Delo naj bi prevzele v roke sindikalne organizacije. Njeni kulturno-pro- svetni oddelki so bili neposredno vodeni s strani partijskega agitprop aparata. Zami­ šljena shema zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov ni prinesla pričakovanih idejno- političnih rezultatov. Poseben ozir je bil v času prve petletke posvečen kulturni pre­ obrazbi vasi, ki pa zaradi raztresenosti ljudi po širokih hribovitih predelih Srbije ni imel realnih možnosti za uspeh. Delo se je omejevalo na posameznike, tako da je bil običajno učitelj kot edini izobraženec na vasi prepuščen samemu sebi pri organizaciji celotnega kulturnega dogajanja v okolici. Velik vpliv na ljudi je partija dosegla s strogo kontrolo vseh sredstev javne komunikacije. Najtežje je bilo partiji vplivati na inteligenco. Ta je v Srbiji tvorila jedro opozicijskih strank. Partija se je proti njim borila z ekonomskim in političnim pritiskom. Industrializacija je zahtevala vse večje število inteligence, šolski sistem pa je partiji omogočal, da je v vrste kulturnih delav- 468 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 cev forsirala sebi naklonjen kader. Posebna podpoglavja je Dimić namenil odnosu kulturne politike do nacionalnih manjšin ter naštevanju ljudsko-prosvetnih oblik dela. Zelo zanimiv je del, kjer Dimić govori o tujem (= sovjetskem) vplivu v kulturni po­ litiki. Avtor omenja tečaje ruščine, prevode ruskih knjig, poročila v časopisih, uvoz ruskih filmov, izmenjavo kulturnih delavcev in ostale načine propagiranja Sovjetske zveze v Jugoslaviji. To delo je zamrlo sredi leta 1949. , Posebno poglavje je avtor namenil odnosu kulturne politike in umetniškega de­ lovanja. Pojasnil je osnovne zahteve partije umetnikom, odnos partije do umetniških društev in umetniškega ustvarjanja. Pri vseh vrstah umetnosti je opazna razlika med zahtevami ( = teorijo) in dejansko situacijo na umetniški sceni (= prakso). Edino iz­ jemo predstavlja filmska umetnost, ki jo je direktno vodil agitprop. Odgovor umetni­ kov na zahtevo »pisanja po diktatu« je bila pasivnost, v posameznih primerih pa so svojo »drugačnost« tudi javno izrazili. Temu je vselej sledila ostra ideološka kritika partijskih ideologov. Četrto, zadnje poglavje govori o idejnih tokovih v kulturi v času informbiroja in samoupravljanja. Partija, ki je do tedaj poskušala večati svoj vpliv na kulturnem področju z večanjem pristojnosti agitpropa ter večjo centralizacijo, je pri­ čela s tretjim plenumom CK KPJ, ki je bil julija 1949, zmanjševati administrativne ovire ter birokracijo v prosvetni in kulturni politiki. S problemi agitacije^in propa­ gande se je morala po novem ukvarjati celotna partijska organizacija- in ne le posa­ mezniki, s tem pa se je zmanjšala vloga posameznika, ki je bil pred tem'bol j cenzor kot pa usmerjevalec dogajanja. Z letom 1951 se je spremenil tudi način financiranja kulturnih ustanov. Namesto oblastnih organov so o denarju začele odločati kulturne ustanove same. Ti preobrati so omogočali drugačno pòt kulturnega ustvarjanja. Vse bolj kritični'glasovi ó estetskih načelih socialističnega realizma so dosegli vrhunec v Krleževem referatu na 3. kongresu književnikov oktobra 1952 v Ljubljani. Noya usmeritev kulturne politike se je odprla tudi državam zunaj socialističnega bloka, kar je imelo za posledico živahnejše kulturno delovanje. Ob koncu branja" se nam samo po sebi zastavlja vprašanje, v koliko^ knjiga, ki prvenstveno opisuje položaj v Srbiji; hkrati pojasnjuje sočasno dogajanje v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji: Ker. je par­ tija ustvarila enotno kulturno politiko za vso i Jugoslavijo, ne glede na razlike v kul­ turni preteklosti, veljajo vsa stališča partije dò posameznih kulturnih vprašanj v ena- ki meri za vso Jugoslavijo. Program je bil eden in edini. Strani, ha katerih pa Dimić govori o izvedbi tega programa na terenu, nam. opisujejo zgolj dogajanja v Srbiji. To velja npr. za podpoglavje o oblikah ljudsko-prosvetnega dela, saj sobile oblike in njih razširjenost na terenu v neposredni zvezi s kulturnimrazvojem izpred druge svetovne vojne, tà pa je bil v Srbiji in Sloveniji različen'. Nasprotno pa razvoj tistih'oblik kul­ turnega delovanja,'ki jih stara1 Jugoslavija ni poznala (npr. načrtna kinofikacija ter sovjetski vpliv v kulturi) velja za vso Jugoslavijo. '•'' '• ' ' " ' •' Dimićevo delo je ; koristen dodatek proučevanju povojne srbske in jugoslovanske zgodovine. Kulturna politika je bila zaradi vloge ustvarjalca javnega mnenja .buden spremljevalec vseh političnih in ekonomskih' dogajanj v povojni Jugoslaviji. Vedno jé morala biti pripravljena na hitra prilagajanja spremembam politične linije ter jo jé morala v sredstvih javnega obveščanja in kulturnem delu primerno obrazložiti. Ker so bila vsa dosedanja objavljena dela o problematiki kulturne politike parcialne raz­ prave, ki niso, globje posegale' v bistvo dogodkov,.predstavlja Dimićeva knjiga najpo­ polnejše delo o povojni kulturni politiki v Jugoslaviji. Upamo lahko le, da,bomo kma­ lu na domačih knjižnih policah našli tudi delo, ki bo' opisovalo' slovensko različico agitpropovske kulturne politike. * . " . ' ' , . A l e š G a b r i č Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 43 •• 1939 • з 469 OBVESTILA OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1. V naši »-listnici uredništva« naj najprej spomnimo na dve okrogli obletnici, po­ vezani s številko 50. Pričujoči zvezek ZČ je namreč že petdeseti, ki izhaja pod glav­ nim in odgovornim uredništvom prof. dr. Vasilija Melika. Profesor Melik je član ured­ niškega odbora od četrtega zvezka ZČ dalje (letnik 5/1951), glavni in odgovorni ured­ nik pa od 27. zvezka (27/1973, št. 1-2). Kaj pomeni urediti dve tretjini dosedanjih številk ZČ oziroma večjo polovico njegovega dosedanjega skupnega obsega (ta znaša nad 16.400 tiskanih strani), si v celoti težko predstavljamo tudi uredniški sodelavci. Prav v dneh izida tega zvezka ZC bomo lahko nazdravili še enemu nepogrešljivemu soustvarjalcu naše revije: Abrahama bo srečal stavec Tiskarne Slovenija Boris Drino- vec, ki že desetletje brezhibno preliva v svinec naše večkrat slabo berljive, avtorsko in uredniško dopolnjevane rokopise. Mojster Drinovec je naš prvi kritični bralec in mnogokrat odpravi kakšen lektorski ali korektorski spodrsljaj. Vivat! 2. Zahvaljujemo se za vrnjene izpolnjene anketne liste, ki smo jih bili priložili prvi letošnji številki. Kdor bi s svojimi mnenji in predlogi še želel sodelovati pri usmerjanju naše uredniške politike, naj anketo hitro vrne, saj prehajamo k obdelavi odgovorov. 3. V začetku oktobra smo kot šesti zvezek Zbirke ZC izdali razpravo dr. Predraga Belica »-Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546—1569)«. Delo, ki ga bralci ZC poznajo iz predhodnje in pričujoče številke naše revije, je s spremno besedo opremil dr. France M. Dolinar, ki je opozoril na dosedanjo slabo raziskanost desetletij med osnovanjem jezuitskega reda (1540) in ustanovitvijo jezuitskega kolegija v Ljubljani (1597). Najavil je tudi bližnji slovenski simpozij ob 500-letnici rojstva Ignacija Lojol- skega (1491—1556). 4. Letos poleti smo izdali že osemnajsti, devetnajsti in dvajseti ponatisnjeni zve­ zek starejših Zgodovinskih časopisov; tako so spet dostopni ZČ 15/1961, ZČ 23/1969, št. 1-2 ter ZČ 23/1969, št. 3-4. Do konca leta bomo skušali ponatisniti še ZČ 9/1955 in ZČ 27/1973, št. 1-2. Število in vrstni red ponatisov določajo predvsem vsakokratna raz­ položljiva sredstva in število prednaročnikov. Seznam razpoložljivih starejših zvezkov ZČ objavljamo na predzadnji strani ovitka. Ker imajo stalni prednaročniki ponatisov ZČ poseben popust, nakup kompleta in abonma na reprinte ni pretirano velik izdatek, tako da ima (oziroma bo imel v treh, štirih letih) lahko vsak slovenski zgodovinar svojo popolno zbirko naše osrednje historične revije. 5. Ker tudi Zgodovinski časopis izhaja v tej naši sedanjosti, je njegova uprava z začetkom oktobra uvedla nove višje cene za naročnino na letnik 43/1989: ustanove 200.000 din, zaposleni člani 120.000 din, upokojeni člani 90.000 din in študentje 60.000 din Članske naročnine za pretekle letnike so revalorizirane na naslednje zneske: 1983—85 po 60.000 din, letnik 1986 po 80.000 din in letnika 1987 in 1988 po 100.000 din. Vse cene veljajo do 31. 12. 1989. Tu velja zapisati, da je velika večina naročnikov ZČ svoje obveznosti po prejemu obvestila uprave ZČ še v letošnjem poletju poravnala. Tudi njim gre zahvala za redno izhajanje revije in za to, da obsega revije ne krčimo, ampak je npr. ta številka pol tiskarske pole obsežnejša od standardnih desetih pol ali 160 strani. 6. V uredništvu in upravi si prizadevamo, da bi 43. letnik ZČ izdali brez sicer običajne in trdovratne zamude, tako da bi četrta številka izšla decembra 1989. V ti­ skarni so zato že postavljeni vsaj nekateri izmed naslednjih tekstov: Maje Žvanut o korespondenci dveh kranjskih plemičev v 16. stoletju, Nenada Urica o pomoči Če­ hov in Slovakov Srbiji v prvi balkanski vojni, Mirka Stiplovška o Osrednjem strokov­ nem odboru za Slovenijo 1939—1940 ter Arnoida Suppana o jugoslovansko-avstrijskih odnosih med obema svetovnima vojnama. J a n e z S t e r g a r 470 ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 3 M Ä A M и «M O N E"" ce z? CD п * и «- «S; 1» N « & 3 ~3 ö 0 C U o " P *!* « „ U* tu S3 t ß < n ^ л ! e CS ht et « !> O s t: •* ce s s o ht a te > V m V hi te S M ce e a > o Ol ^Ј "3 co" 00 1 en е*а t» es" «rt co en c5 M " "ft 0 M KJ 3 M a > o o N л S H .. C en oj Q C m а л » cu N^ia Ђ п в к а к о > o g ceo 3 O ' h ce-*» ^ C ; ô 0 ' „ S OS ü O ce o ÎÎ = C»« B U S . „-E S n > CU T?ce K^3 . o » g B S f t 2 | c e !jl«Hr Ti f i *-• +* 3.57?*; ce д "7 » § c h ce ai »2 45 g ce с в ' г 7 > l ì n и (- N fi , ce e - .ce ce o h. C ' T J cei -'S*' °> o> E « P — e? Jb HO O eu t* 4P t a» i л ™ • * £ ? ; ? и cu CTI O E N T ce со^ O C o M 3 . C £ £ з 2 P O h l £ _ h l S « o i 3 « o g M «_2 OT . ^ g a i g c • g j c S i •s & 2 : t 3 ce 3 SM Ч Н h. «u e S" e « 1 « « s'a CCOCP — S e TJ -ce vais « 2 Ф CJ S " ™ C s . § S i S i S o ' S S ë i 'S o ^ S S à ' g S ' O o 2 m a g e ä * 5 5 « OJ "O ••-» и o 0.^ eu « * S u b » S « § 2 c e 2 | ï > > § . Ç. a«?'" ђ « в в •8'«д2е« -»3 2ŽS°>SIS§' S 2 is ^ â i l _ a ~ 3 s e >u M— - e S3 S c c a c e S B Q a • •» ce M wS « ce § ' « > | 2 = g o o ° c^çetoM-—"См^д S « O S O O N S C S »•оас-слмСнс-Д^ 0 C •«S 1 1 1 1 0 * 2 £ O ' (UcjcDca^ce^^ctl ^л-о-цЗ^-Кс 3 N • S S * o £ 2 R 2 « o •^ P co ^ d ^ u s«3 s>-S¥sS 3 S'S •*. « » N -,Ђ n tri _• ^т . j кл a l c a g e o и С ^ N S3" S S « ч s o S feg 'S 0 0 Q Û - 2, Uli £ hi M •" P e ~ ••» p' Ss' • *! Ек re o u i - O - e S ? r r « « ч u 3 u „3. ^ » 3 co CT °re Ì.3 » ». *i a co ^ °9,„ cr • • и о џ Ј з 'S"'"? 5" S. з • «• o . re Sto a o 3 a i | „ ^ г е д о в З o и o a g 3 r t . 2 c r a i a r e S - g S ' а Л Q.n O to л ' ffl g Ш osso-n3: ? n 3 ° S ; § 3 »5 > > er S S S r e S " 3 S M t ? 3 g g. » < 4 to a a o & . - r e C re » £ ч ф W Q.H»>i P H ft S&S8gg* o 3 -, a™ 3 o • isisaš Гг *̂ f" et- _̂ o . ^ m 3 в re co 3 -M 3 ^̂ •o N •am • o co p, £ o 'è u S co » № ftl « " o O ST 1 « ft M i i бГ S »1 » < 5 7 ft > o 3 e VI o i CP o* 3 p o co " > H IH P eter, A rts, Y U - s> -o tn с"з < а з t- îb.1"* j # »ä »s t e ГЈЗ er »* ^ rt t r cu S! o n er » 4 S aSasï SSre^c 3 £ S "> £ » S : e r s e re o, cr _ » - rereo "So 5 - | . S â o C S M « n f f H - »» » S 8 2 - ' ' sibilili o 3 H o o < „ 3 3 3 " • £ 3 0 t J r e r e * „ S . S r-, re 3to"3 S W a S - З ч б з г З Т З с о ш Ј 3 »^ij^S^ н^£*и Ort.3rea< 2.3 5.03 re 2. S o з — " - i o » о-&3°Н:£С5-»о. | gS3o§3S§S O 1 1 ft н»*< i i P •-» tn 3 ' ч CO 3 " и 3 •O N •am • 0 g a g o 1 < & tos °1>Г 3 m ' s c ; S S •U en Cr SS'' re Ö eca đ e г : a so p i d N o . CR £0 O » co 0 CO -1 CO d »O . " S d ^ re K l "'S- 3 ^ er 3 - 0> rfi CO t> CO CO CD 3 0 to ER O a ce 0 re re* £ 0 01 C tn P S 5 re ce 0 < re B re » 0 tu " " H SE гел = H 3 ?3 «a era « O 1 rt- D.3 p n> 3 ОПЗ S* e t : " 0 S o " 3 S" 0 » - H os» œre 0 0 'S 0 p 3 ta C ' C ö 0 tO - J Ј^ Л" H* t» h* H* СЛ O) co 3 ( П S § •z" gre P<3 3 2 » г о З о з З г е ra&-"3gM^I to » ~ n f? 2 » S re З-З § » ra ? S n » s e a -re I « S ë p s ^ e , 3S' O » го •-1 o P ^ 3 . « » r e S & S £L3 re^, SÎ >*3 ^OJOOSto b - & S „ » o 2 4 » t?c t -P (n25 . r t i 4 8 ô 3 o - 3 ^ g S ге£°-з^8» a S S ^ S » 3 а и з А в r e g а б-з1а-1ад „3,£- S | » Î J З д re'44 ff 2 c a S ..м к re a s 4 5 O - ä 0 - ^ H OJ 3 > ч № 3 m - . O , 3 T O t t ^ ? > X 0 g Q, Uit**' I t » 3 r e < ! » B « " r e 3 ttreûS •O N •poq co p, h- 0 M B co to ftc 9 ca O O ft M. £ 0 ч ft 9 ft •4 ft* 3 r« P" 3 p CO CD CO CD 0 Cfl ? s to 0 ft» B - 4 GO re P *? P' B & 3 ft 0 E Vi • 0 ft а ET > 0 -fi И O ft" ^ O M O л £ м §cê re з 2 о с ч " 94 3 co Д у и CT < ft ft 2 з s t2.ft to rt« ч З M P" Se a m » з £ о » и P сл ^ » l si? 0 H » h * . Si •0.8 ft - -sg srg. а re rea . h - 1 'u ° S' P - * -- —. , ,' "* б 0 0 co co p œ en 1 0 сл OJ CO Д o tO L Ћ "Sc °> to S S р Д p a ft •HW •s<= s» •o E as ft» i i o, |3 3 3-fl I 2:? J « a ï e e •--ча ^ ££а> i s ^ a s; l isšli j •(U > » д . c « +j K ej o _ > W C rt r< Œ 3 д o, m t h - M ТЗ И *" C C " » З ï* S, N o « a N « . N g > § д « a a Sii а S Sfc _cđ oT? O H > w Ig" ?£ SS rt j II Ol * - t ! i 2g * ? T CO «HOT Q f t »> 2 « S c •»« « C 0 u tf CÖ H m и Î3 g ti > o 53 « M KO h M rt 5 ГЛ i C a ^f O 3 J 01 'S M 1 o •0 o 60 N *Ö . ~ - « 5n O Û CU OJ ü св _< 2OMCg~3SŠ|l s Sf«§säSSlg- : хл C~* и - £ *, « ^ eđ ÏÏ o a„ o g " i * N ш e . o^eco — ČCtiC^^f S5gS c |3Zëô£ SïB2S*g-1SA ?мЗЗ и&а«аЦг § ß g c 3 g a g a « N ' • V « O « Д ™ „ CS CU •3 и iS P, N ß e o-2 . -A>Ü p 13 и ÖD S № •> r n O ^ « ^ ° ев И. i» a> S ì Ov, " T J Ì ? O S . ë , A g e S o > e « a | r-l - i n a • J 3 ü ce m CQ ^ • " o " ^ ' > rt 1л bo 3 •̂ o •S | t - 00 И eo" ХЛ a i RSceÄgS"" » S C*^ „j OJT: ĉ a ° c - s 2 | = S " § > , c c: oj—-r?cc 3 o и •• u • C O) T , " w =; jp tu t-. ^ O a * j ca. o N OiCiJ „ > F.- i « 0) o > o »? t-< 0) 0) o ec m rt д c o •o e X a 3 X2 ž« £ « Ä ce i o ' 4 03 0) oj B"Ä3 - . M j) M « I Ž i i S . ™ ri W > ss § «'S «-g o Ol _ a i* 1 = e & ев O S « •5 ° c< &o > C5^!î3 C S _ 5 и,о rt>N » S »TJ H 3 e-^ i ! * ? ; г ? з м з е 5 ! ? 5 С , ! = » B j c ó ftftos o m g 1 o T S ï a t o ? rawer, i з •- 'i 3 ^ з *"Г <+ в S , e g j f t a , a 3 8 g f f a •o« 3 Cfl . O O Il t/it« Q, K » s S e « r u j o o £> s g »s S* re S « Mg d "••• f ) 5 (u CT rt п> < S » o s « (S re < re re re «•3.5° B O 2 . t r a g a i » J l o ° r o » в г е в - д . e cr ŠCS3! S ES» S • > c cr I 4 3 os »s. o 3 o E ra ч » " i n - - .* - . ^ - - B ) § M » ЕГб (t SSO K o œ ç Г § 3 в ( ? н [U 3 .Staffer » 3 d » os и re с д òro re .-.«'S <оО-_* ^ U » Cuore sì ai a < re os <- пг - r e " 3 0 S » o s a • 'S e »•S >E"g B-^ £P **• ct- flj « J 3 3 "Oec. " o S S o I < COS » H i H c5 s» o 3 « S. *< a ° 2 ° a f •* » -, з 3 o rt i-* П) *-*• « » З г е а ^ З , и °"2 ? ° 5 n > Sa ~ re c»<* » reSSaoCg > м £ и н £ з , а M =>« 3 ч *" r 3 GR - 2§ rt S. M Cfl ^•ч S te o 4 5* № •" £ 5 » £ C S P 3 P " Л w «D CO *ч *•> O CR >4 e o » s? â P 5" 3 O 3 p S" a ^ o B " № •"* — re re Д:- o» » ДЈ --re ce«; o C re"» 3 ч o re w — o a i? S" S° 0.-1 o < н> » O - n M «s i * k B c o " cnre *1 4 3 >-i «" H S C rt 2 • O •O rt C 0 o Cd to »C* СП o Ф. co * 1 o O n b Ileal in L j germ S C'a S з erg a M 2 f f « 0= » C I ­ TO OJ 3 ™ legac er be in 1 uage 3 S ° S°n » U) re 3 d are and died ü d o st 0 . 3 o* 3 Eoa» И 1 Р Н S N 3 re US 3>о.и written W ar I, ugust.17 hiv, X X r1" ЧО- S B 0 S N •pcrq CCQ, I S CO E H *•» ? з ^ ss rt (B S 5 o 4 "*р и и 3 SB SB teS S » e S i r e >:C en c s o &>o.;jç rt 5 ö и p S i 2? u ss li ч er »S K B O a«- Ser g-» •1 re C 3 O re З̂ 2. w 3 u rt •i sS Is; es Ö re И » 4 3 » = =•< з TO н, re C 3 1 C Ö O £ » 0 S U H ) ta 0? 3" 0Ï . ücra 0 0 3 3 T 3 0 rt 3 Mi >i3 üsilfcr^ rea»J 3 n« 2 re res «-C ì f t a Ma'™ S ^ O j M S r e f f ^ § ^ < з е § l S p i a S S S & 3 § o £ re»S5 < ^ o r e ^ S g o < » № s>S""3 a to 3 - » s sesale H o ^ o o-S 2.0 ~ 5 S—- ^ з З » 3 г 2o?cSg8S 3 3 3 . » s i t Il ЧЦ re ^ * 3 2 re S ! з ^ | | | т . - a ! ? » i 3 , i en 3 te H 3 H N "O 94 * O CO Q . S o Tä »s ч IS и o 13. dB £ 09 « • O S" P »* » » g. C cr jo 3 co "̂ . i-» ce CP 3 HOJ E e II s" SI » S" a.» V i " » И 5 * re < B 5 STB B 3 a < n e • Ç ft. K n в S" в OB * . B" er. re e t » 3 H re H a? sz re > ?» > P O B H* e* o t » * B ^» Pi 0% t1 0 И с B ^ ч re F« C 3-re u o n a re f?. ?г S H. 3 C TO "-j. • - И B <_ en* rt- w C 0 0 CD CO CO сл l b CD -л 3 " S a И C o P.- S cg ÌA a S а e « « a c * J . S " _ > « Ä « B _ •«asa £ Q) O N * j M > C « > O l ) « ' " O -^ .У 3-W T N H 0 3 8* »ni feu •*,-, z i Ss ü ! " a > 0) rt Л a S v 5 0 > 2, o. o •o o £Ps S§of 7 « « o р5*3 ° C a« So СЈТ?СЧ t« > ta a P i 2 > - » S S - « 3 c 3 •O m +>*-> assis TJ CD nj ^ an ça cS,S|- g < W N fi O 3â54è§'- Q _, - r i > ( j •!-> 2 > N , Q * 3 2 ^ • Л (0*0 d) 1 T1 o 5±J з > I > > S "O »4 и д 2 o «o8âS g im" a s ' . « CO > a. ZI J o « N >„5gc""3 T4 E C o ed — > ee ч> м -S,bj « С ^ to > 2 o ћ 0 ' m S? " • g o j ^ o e g : œ « 2 j ; fio • 5 i - c > ! r t „ » i ! o . - ss „ - S g « " ; "Ss«3 g a§ h o Is >-д o M Ö o ~ ce es 2 « * Л - 01 > c co 0> u > а о S« Si S :5 o •a •s S OT N ^ O "a T, •Ou S« 3g s 3 ce 3 S Ä «•See aB> X? C « Q «.. e a •o o t* ce > < 2 S S S Z ïs- t * Z3 d д •e 3 « r j Bi J a s £ S e 0 « »j )̂ _ * J ^ ^н n "• m ^ N 1 *! ет c - л» £ - Sue Ђ S g u •o™S6 .TS «e - C t . N O , « ! t s S •§ « ' i s S 5 2 o ° oj *; (-. n ta ce N ^ , O « „ . п С и a « T? N N Ü C O O - S P « « S * " Ä S S - 3 S ^ •н М и - з ° £ с o-aS F*3 " S с и £ ü св ~* Д •° « «s'a > e t o ° c ' a „ c e * 3 ^ « o c feMoääÄ S ta » 5 •в % 3 * §1^§зз P S сб h t « tj f LÌ a) > oj •o ., S e N N « • g B ce 3 « 5 2 « " e o „ c c 3 ce S !Z- û) CJ "r̂ •-• oj ш N > O N Ç -• 3 O M t< 3 TJ C м ^ N Цe o m Sto > . M S S e ' • o S . 3 „,0001 «e, м „ u > - ^ C J ce N ce ÜT3 o g o P.-57Ç « o iS? -«""«"S ;sgf§«s а?В g co o S N O *i Q ttfl N З т Ј Л Q D 2 > c a •3 i f ) ••ч 3 ti 5 & O j — ф «= 0) MS H ? j ce < u S 3 u (3 II v o U UD D N N S О е т u 2 О!>«ЈГ; "̂ oî fiü Î3 fiÄ S o 0 S « ^ - , 2 - Î J > N rt ^ o OJ o N co t—t 45 e» 2® S з З | б о > - B M « 4) W> co P CO CJ*"o 5ë 0 Q g« «°£-S«8 N U u O™.?, X* I S a 0 « c e ' „ ö S ^ > o ) - ^ ^ ce • § S | a S « & ß o ' S > и п ђвчч ce ce o 1 * 3 t i a ° ° T 3 ^ M •§ ce S o S » " S S A 5 Î - « 3 « S 3 0 T (U Д м «, C g g ^ e a o O c ! o № i ) 3£с2доЗгеЗ — зи-Sg a»j 3 e 2 o m а-и» o a?S52.4î »w о б а а а ° £ | »—. "» — rt 3 к * д И < 3 3 o g!» м ? re C P » S" 3 2 3 M ra S ' - S re Ч o _ S 5 n ? 3 » r e O re 3 ,1 £ 5 ч o" ч< » » re C » to ï, m re n o g c o » » O ^ 3 3 —m 3 to <-l иЈ» „ O Xm B ui<< P ~ 3 ° m 3 * T i o i 4 K- » ° o . љ o e» « ге3зге»а»3 — re £ 5 — Î J P » » S i P . ; i a BI 3 "55 3 H B •O N j . " S И g1 O •d OD A S m o » 4 1 s ft 0 S* re M g s <1 I-1 o ЕЛ » «ä re «• Ч o 3 c a a t t o в đ sf н а ~ 3 . 3 з о . з g s £ Ss» " t , S of™ 8« ffjsa»-!? 5 8 8 g 3 » o " r e и & g з o. п ,а°заон ' «+a o & w *"* л 2 S . " a<< a ^ ** ЧЈ O S M п> S; 2 •*• »i __3£» 3'lS.^">ff з p з в „ re o 2 н* в re м g. o <* 3 3. u>o o M.3,rt-o 3 re„ rt-re UTO » Q 3 3 a m B. re a r e - o » « ftBSgBg- rt Eiw MM» _̂ и 3 S ш . L — • S C u i > t 3 j j re ras1 re re ™ < •* o S K.» p fa и н>2 ci rt- S a r t r e re rt-геч re i ( » • O N -'S id a a- H Ë ч » a O O1 a t» ss [ 0 CA и S- J* rt- л a a re o1 ;»' r C rr B' B » . >» ^ co co CO z w s 1И 0 . O S o s оч o p" «1 p •T" C d £• H, w 2 E ? 3 £ re o r ? o Ì 3 B 4 HS Hi! l a i 3 - S " rt-» в ц з а to fj fD И ft) ,̂ f-j H» HI to « 2 * " 3 ' (ђ n> H * » < и D- S S o » I w M i H STO re "> » »» „ " • 3 re o m ~ 01 ï̂ "rn |Q » » W з säo o. Sre 3 a3. з*в в в* З д - з - » o ^ re H l 1 1 1 O N B Vo ° ^ & rt " S S II £ co EJ 2 « O f t a » o o «-Mrt rt) 5. 91 Cß S ^ IT oi O го2 O O 5 ä » " f i s * i * se : C g 5" - g M* re • •^ »H* K3 B 3 I Î 3 9 ž aSTOo Ì3»3 S c o i g и o e- < С Г О Т О re з ^ ^ släs — Soi » » 3 . o reo c o 3 r t re rt-ïï re re 2 3 o 3 g re- re e Cd . 0. 3 t t < P 3 3 3 1 J i» &_ o ' r t ' 0 ^ p a •o § 3 ? и 5 3 2 o _ ? » M , 5 c - S 3 ai Ђ N 3 •on • o o iT T! 8 g - ** S [B O 09 И M. ca SO o M II s & c o 01 o re м 3 ^ C d » !» s > e 01 e 3 0 P 0 s re б" B o V a о и o * ES C S S o C a 3 § P? c e r •o Чге n 0. re » i?m re C c / p 2 rt-01 ̂ 3 3 & c 5 3 ' з 5 а п > ! ! ? с о .» ?x e s t e *< o,^ £ S „cm e re a ^ re £ " S P 2 o a < 3 3'Ч i 3 i ' J ' . 1 и a 1 O . a Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S (ZC) — osrednja slovenska historična revija — glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na sedežu Zveze zgodovinskih druš tev Slovenije, v Ljubl jani, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, int. 210, l a h k o dobi te n a s l e d n j e zvezke »-Zgodo­ vinskega časopisa« (ZČ) : 1/1947 (ponatis 1977) — 34.000 din 2-3/1948-49 (ponatis 1988) — 42.000 din 4/1950 (1987) — 40.000 din 5/1951 (1987) — 50.000 din 6-7/1952-53 (1986) — 80.000 din 8/1954 — razprodan 9/1955 — pred ponatisom 10-11/1956-57 — pred ponatisom 12-13/1958-59 — razprodan 14/1960 — razprodan 15/1961 (1989) — 40.000 din 16/1962 — razprodan 17/1963 (1978) — 42.000 din 18/1964 (1980) — 40.000 din 19-20/1965-66 (1985) — 46.000 din 21/1967 — razprodan št. 1-2 (1983) — 26.000 din št. 3-4 — razprodan 22/1968 22/1968. 23/1969, 23/1969. 24/1970 24/1970, št. 25/1971, št, 25/1971 26/1972 26/1972 27/1973 27/1973, št. 3- 28/1974, št. 1- 28/1974, št. 3 29/1975, št. 1 št. št. št. št. št. št. št. 1-2 (1989) — 32.000 din 3-4 (1989) — 26.000 din 1-2 (1981) — 24.000 din 4 (1988) — 30.000 din 2 (1985) — 30.000 din 4 (1986) — 28.000 din 2 (1980) — 34.000 din 4 (1984) — 32.000 din 2 — pred ponatisom 4 (1988) — 32.000 din 2 (1988) — 32.000 din 4 — razprodan 2 — 50.000 din (kmalu razprodan) 29/1975, št. 3-4 — 40.000 din (kmalu razprodan) 30/1976, št. 1-2 — 32.000 din 30/1976, št. 3-4 — 30.000 din 31/1977, št. 1-2 — 36.000 din 31/1977, št. 3 — 36.000 din (kmalu razprodan) 31/1977, 32/1978, 32/1978, 32/1978, 33/1979, 33/1979, 33/1979, 33/1979, 34/1980, 34/1980, 34/1980, 35/1981, 35/1981, 35/1981, 36/1982, 36/1982, 36/1982, 37/1983, 37/1983, 37/1983, 38/1984. 38/1984, 38/1984, 39/1985, 39/1985, 39/1985, 40/1986, 40/1986. 40/1986, 41/1987, 41/1987, 41/1987, 41/1987, 42/1988, 42/1988. 42/1988. 42/1988, 43/1989. 43/1989, 43/1989, št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1 — št. 2 — št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1-2 št. 3 — št. 4 — št. 1 — št. 2 — št. 3 — št. 4 — št. 1 — št. 2 — št. 3 — št. 4 — št. 1 — št. 2 — št. 3 — 22.000 din — 32.000 din 24.000 din 24.000 din 30.000 din 28.000 din 26.000 din 22.000 din — 38.000 din 20.000 din 20.000 din — 30.000 din 20.000 din 18.000 din — 28.000 din 20.000 din 18.000 din — 26.000 din 18.000 din 20.000 din — 26.000 din 18.000 din 18.000 din — 28.000 din 24.000 din 20.000 din — 32.000 din 24.000 din 28.000 din 32.000 din 28.000 din 28.000 din 30.000 din 26.000 din 26.000 din 28.000 din 24.000 din 24.000 din 32.000 din 60.000 din Člani zgodovinskih in muzejsk ih druš tev s p o r a v n a n i m i tekočimi d r u ­ štvenimi obveznostmi imajo na n a v e d e n e c e n e 25-odstotni popust, š tu­ dent je pa 50-odstotni popust . Za n a k u p k o m p l e t a ZČ o d o b r a v a m o pose­ ben popust . Za naroči la, večja od 200.000 dinar jev, je možno b r e z o b r e s t n o obročno odplačevanje . Ob takojšn jem plačilu pr i n a k u p i h v vr sdnost i n a d 400.000 din d a j e m o dodatn i 10-odstotni popust . Za naroči la iz tu j ine z a r a č u n a m o 60-odstotni pr ib i tek na c e n e knj ižne zaloge. P r i poštnini nad 8000 dinar jev z a r a č u n a m o de janske poš tne s troške. P o n a t i s e vseh zvezkov ZC, ki so že razprodani , l ahko naroči te v pred­ naroči lu p o posebni nižji p r e d n a r o č n i š k i ceni. Bibl iografsko kaza lo za prvih pet indva jset letnikov ZČ s t a n e 16.000 din. Publ ikac i je l a h k o n a r o č i t e in p r e j m e t e osebno n a sedežu Zveze zgodovin­ skih druš tev Slovenije, p r a v t a k o pa tudi po pošti. INSTITUT Zfi NOVEJŠO ZGODOVINO R dp à ZGODOVINSKI č a s . A 1989 941/949 120030128,3 COBISS • ZČ, Ljubljana, 43, 1989, številka 3, strani 309-470 in XIII —XVIII I