bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA ČEDAD HRANILNA PISMA v nemških markah (DEM), trajanje 3 mesece Bruto obrestna C 7 Z C/ mera Minimalno 150.000 DEM MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina platana v gotovini / St. 44 (689) • Čedad, Četrtek, 18. novembra 1993 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 7,75% Netto 6,50% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 6,70%) MOJA BANKA • Benedetto S. Martino stran 2 • 800 let star dokument v Čedadu stran 3 • Intervju dr. Korošaku Presenti in 10... stran 4 • Domače vino... stran 5 • Toponomastica bilingue: convegno stran 6 • Savogna, è ambo stran 7 Društvo REČAN Senjam beneške harmonike 28. novembra od 12. ure naprej v Klodicu S. Pietro verso il varo del Prg Sei incontri nel giro di due mesi - a Ponteacco, Sorzento, Clenia, Azzida, Vernasso e S. Pietro, quest’ultimo avvenuto venerdì scorso - con lo scopo di raccogliere i bisogni e le necessità della gente. L'elaborazione da parte del Comune di S. Pietro al Natisone del nuovo Piano regolatore generale, lo strumento urbanistico che di fatto prenderà il posto del vecchio Piano di fabbricazione, passa giustamente anche attraverso un’indagine tra i cittadini. “Oggi il Prg é necessario -spiega il sindaco Firmino Marinig - per dare un assetto ordinato al territorio ed alla programmazione edilizia, oltre che per gli obblighi rlprivunti H-i t~ocr~ regionale”. Le indicazioni del nuovo Piano regolatore sono state elaborate in parte dall’ufficio urbanistico della Comunità montana, a cui é stato dato l’incarico della redazione, in parte dalle indicazioni dell’amministrazione comunale. Marinig comunque sottolinea: “Siamo più che favorevoli a ricevere, dopo questi incontri pubblici, indicazioni da parte dei cittadini, che devono rendere chiara la propria disponibilità o indisponibilità alle nostre proposte”. Michele Obit segue a pagina 2 Slovencem so “zagotovili” ista sredstva Affollato convegno della Camera di commercio Per la Slovenia Vinteresse Sodelovanje med Tolminsko in videmsko gostinsko Solo Med gostinsko Solo iz Tolmina in srednjo gostinsko Solo “B. Stringher” iz Vidma bo prišlo do tesnega sodelovanja, ki se bo odražalo v obiskih dijakov na eni in drugi soli, v izmenjavi izkušenj, predavateljev in opravljanju prakse na enem in drugem področju. To je najbolj otiplijv rezultat obiska, ki so ga prejšnji teden opravili v Vidmu Mirjam Perovič in Tone JesenSek, predstavnika tolminske gostinske Sole, ter Zdravko Likar, predstavnik Ohčine Tolmin. Med obiskom, do katerega je prišlo na pobudo Spetrskega župana Marini- ča, so si ogledali prostore in pouk na soli. V pogovoru z vodstvom videmske Sole je prišlo na dan, da “Stringher” iz Vidma goji tesne stike s Solarna v Benetkah in Celovcu in k temu sodelovanju je bila povabljena tudi tolminska Sola. Na sestanku se je tudi porodila ideja o sodelovanju gostinskih Sol na področju Alpe-Jadran (Tolmin, Videm, Benetke, Celovec) torej med Solarni, ki se nahajajo na izredno zanimivih turističnih področjih. Naj povemo Se, da je v tolminsko gostinsko solo vpisanih 72 dijakov. “La Carnia” in chiesa In un’atmosfera di amicizia e calore si è svolta cerche culturali. Ospite il coro di Gjvjano (Ridomenica a Lusevera la festa di S. Martino, golato) che ha cantato la messa e successiva- promossa dalla parrocchia e dal Centro di ri- mente tenuto un bel concerto di canti popolari. Možnosti, da bi nasi narodnostni skupnosti vlada zagotovila isto višino sredstev (8 milijard lir) kot v zadnjih treh letih v podporo kulturnih ustanov (med njimi je vključeno tudi Spetr-sko dvojezično Šolsko središče), so postale stvarnejSe. Prejšnji teden je namreč senat, ki je dokončno izglasoval finančni zakon, sprejel popravek, ki slovenski manjšini v Italiji ter italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem zagotavlja višji finančni prispevek, ki je za naso skupnost isti kot doslej. O teh zakonskih spremembah, da bodo postale operativne, pa se bo morala izreči se poslanska zbornica. Povedati velja, da se je za izboljšavo tega zakona v prvi vrsti prizadeval senator Darko Bratina ob podpori predstavnikov manjšinskih strank in SKP. Taksno rešitev so med glasovanjem podprli tudi socialisti in KD. Povedati velja, da so prve vesti iz Rima bile izredno negativne za naso skupnost, saj je kazalo, da bomo od dosedanjih 8 deležni le 3 milijard lir. Kasneje se je ta vsota povišala na 6 milijard, sedaj pa Se za nadaljni dve. Senator Bratina je izrazil zadovoljstvo, da bo naša manjšina, če bo zbornica to potrdila, deležna iste ravni podpore kot lani. Zadovoljstvo nad tem popravkom so izrekle tudi zamejske organizacije. SKGZ ugotavlja, da ukrep dejansko prihaja v skrajni sili, ko mnogim organizacijam že zmanjkuje kisika. Dosežena izboljšava pa Sen. Darko Bratina nas ne sme uspavati na lovorikah. Dejstvo je, da predvidenih 8 milijard nas ne bo resilo vseh težav. Potrebna je Se dodatna pomoč za našo skupnost. Ta mora priti tako iz državniških krogov, kot tudi iz matične Slovenije, kjer smo v zadnjem času priče nekaterim zaskrbljujočim znamenjem. O tem je na, svoji zadnji seji razpravljal tudi Izvršni odbor SKGZ in ugotovil, da ni prišlo do določenih konkretnih odgovorov na težavno stanje naše zamejske skupnosti. Pojavljajo pa se nekateri pritiski, da bi se delo in potrebe manjšinskih inštitucij in organizacij nekako “vodilo” iz Ljubljane in da se ne upošteva dejstva, da manjšina hoče ostati osebek znotraj te stvarnosti, nikakor ne predmet možnih strankarskih iger. (R.P.) SKGZ: 26. bo kongres Slovenska kulturno gospodarska zveza se pripravlja na eno od svojih najpomembnejših statutarnih dolžnosti, na deželni občni zbor, ki bo 19. decembra v Gorici. Seveda bo to priložnost za oceno sedanjega političnega stanja, za preverjanje delovanja same organizacije in svojih članic in predvsem za oblikovanje smernic in projektov nadaljnega dela. Z decembrskim občnim zborom se pa sklene krog strukturalnih sprememb, ki je vnesel precejšnje novosti v ustroj organizacije, v prvi vrsti bolj razčlenjeno organiziranost po pokrajinah. Tako bo deželni občni zbor sledil trem pokrajinskim kongresom, ki se bodo odvijali v Trstu, Gorici in Čedadu prihodnji teden. Na ponedeljkovi seji pokrajinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino je bil sprejet sklep, da bo naš občni zbor v petek 26. novembra ob 17.30. uri v dvorani društva Ivan Trinko v Čedadu. V središču razprave bo stvarnost naše organizacije na Videmskem s posebnim poudarkom seveda na odprte probleme. Na kongresu bomo morali izvoliti pokrajinskega predsednika, pokrajinski svet ter delegate in kandidate za deželni občni zbor. Forse neanche gli organizzatori, la Camera di Commercio di Udine e la Camera di Commercio Ita-lo-Slovena di Roma, si a-spettavano un tale successo per il convegno “Investire in Slovenia” che si è svolto alla presenza di operatori del Nord-Est nella sede dell’Ente camerale friulano venerdì scorso. Si è trattato di un conve- gno informativo durante il quale i rappresentanti economici sloveni nonché il ministro degli esteri Lojze Peterle hanno esposto le potenzialità della Slovenia, non nascondendo, nel contempo, anche le difficoltà ancora esistenti. In Slovenia l'inflazione è in diminuzione, la moneta è stabile e negli ultimi tempi stanno sorgendo piccole e medie industrie. Il biglietto da visita presentato al convegno parla chiaro anche in senso di un rafforzamento della rete fer-roviaria ed autostradale mentre la politica per il risanamento delle banche ed il processo di privatizzazione, come è stato sottolineato, sono ad un buon punto. Rudi Pavšič beri na 2. strani Il ministro degli esteri sloveno Peterle al convegno economico di Udine Aktualno Vlagati Slovenijo interes obstaja Na vprašanje, kako vlagati v Slovenijo, ki je bil tudi naslov posveta na videmski Trgovinski zbornici, so odgovorili nekateri predstavniki slovenskega gospodarstva in odgovarjajočih ministerstev, ki so ponudili stvarno sliko Številnim gospodarskim operaterjem, ki so pokazali veliko zanimanje za bodoCe ekonomske investicije v sosednjo državo. Pohvalne besede na račun hitrega razvoja slovenskega gospodarstva, ki se premika v smeri evropskih standardov, je izrekel predsednik mešane slovensko-italijanske zbornice Romeo Fattori. Le-ta je povabil italijanske gospodarstvenike, naj z večjim prepričanjem poiščejo poti sodelovanja in investicij. Podrobno o privatizacijskem postopku, sanaciji bank, razvoju komunikacijskih infrastruktur pa so spregovorili Janko Deželak, predsednik agencije za sanacijo bank, Janko Rop, sekretar Republike Slovenije za privatizacijo, in sam zunanji minister Lojze Peterle, ki je izpostavil tudi aktivno vlogo manjšin v obmejnem r»\/qntn Posveta, ki je v bistvu pomenil nadaljevanje srečanja “Spoznajmo Slovenijo”, ki je bilo lanskega novembra v Benetkah, se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov zamejskih gospodarskih sredin. (R.P.) S. Pietro, nuovo Piano regolatore Il comune verso il varo dello strumento urbanistico dalla prima pagina Fino ad oggi le scelte fondamentali per la redazione del Piano sono state fissate daH’amministrazione con l’approvazione di una delibera. Il progetto dovrebbe arrivare in consiglio per i’ok finale nei primi mesi del prossimo anno. Il problema principale, e-nterso anche dagli incontri, pare ad ogni modo quello della viabilità statale. “Individuare una sua collocazione - afferma Marinig - credo rappresenti il punto cruciale di tutta la scelta dello strumento urbanistico. Fino ad ora sono emerse, per quanto riguarda il capoluogo, due possibilità in particolare: riproporre la nuova statale all’esterno dell’abitato o mantenere la viabilità attuale con sostanziali retti- fiche a strettoie e curve. Potrebbe emergere però anche una terza proposta, quella di individuare un doppio senso unico lungo la viabilità verticale del paese”. Il nuovo strumento urbanistico non riguarderà ovviamente solo questo punto. L’elenco del sindaco di S. Pietro é lungo e sembra comprendere davvero tutto: “Verranno presi in considerazioni tutti gli aspetti, ed in particolare l’individuazione chiara di un Centro studi e servizi sociali, il recupero e-dilizio dei vecchi borghi e paesi, la riduzione al minimo dell’edificabilità nelle nuove aree, le nuove possibilità di sviluppo degli spazi verdi ricreativi, la razionalizzazione dello sviluppo artigianale e commerciale nell’ambito della zona Pip ed il rispetto delle aree vincolate, come ad esempio la forra del Natisone”. Michele Obit Začetek skupn V nedeljo se je v prostorih fundacije Cini v Benetkah prvič sestala slovensko-italijan-ska komisija, ki ima nalogo strokovno obravnavati obdobje od konca prejšnjega stoletja do današnjih dni, ko sta se zgodovina slovenskega in italijanskega naroda prenatali V središču pozornosti so in bodo predvsem kočljiva in “boleča” vprašanja, ki pa jih je treba po mnenju obeh strani s strokovnim pristopom razrešiti, saj je možno le na tej osnovi obogatiti sedanje in bodoče sodelovanje med državama. V skupni izjavi o poteku prvega srečanja, ki je trajalo ves dan, je rečeno, da se je komisija sestala v vzdušju prijateljstva in sodelovanja in se je strinjala, da se načnejo elementi, ki so razdvajali in povezovali oba naroda ob zaključku prejšnjega stoletja. Oba sopredsednika, Milica Wohinc Kacin in prof. Sergio Bartole, sta bila nad prvim «rpcHnjem zadovoljna. V slovenskem delu komisije so bili naslednji strokovnjaki: Milica Wohinc Kacin, France Dolinar, Boris Gombač, Branko Marušič, Andrej Vovko in Nevenka Troha. Italijansko stran so zastopali pa: Sergio Bartole, Elio Apih, Angelo Ara, Paola Paganini, Fulvio Salimbeni, Fulvio Tomizza in Lucio Toth. DP a Uš co] Calco] (j Il puntino sulla i Cajti se zaries hitro spreminjajo, če je celuo najhuj hran videmski časopis, od nirnar naspruoten priznanju, de v NadiSkih dolinah živi slovienska minoranza, v nieki reportaži o dre/tkem kamunu, jasno zapisu: Dreka an vse vasi v hrezieh po NadiSkih dolinah za mantinjat svojo i-dentiteto so ostale zapuščene an rievne. An počaso so se začele praznit. An Se - piSe časopis - takuo, ki se je pokazalo an drugod po svietu an v sami Italiji, pot za premagat obup, pasivnost, fatalizem an za uSafat zadost energije za se ekonomsko obogatit, je pot identitete, jezikovne an kulturne identitete. Če jo nie, nie tudi obedne perspektive, de ljudje uSafajo muoč za ekonomski razvoj. Nič na pomagajo ne “progetti montagna", ne drugi leči. Riesje muorlo pasat puno uode pod mostuovi, de smo tuo!e prebrali. PaS Se ki dost jo bo muorlo preteč, de bomo bral tudi ime an priimak naSe skupnosti, de bojo jasno napisali, kduo smo: Slovenci. V Gorici simpozij o Evropi in narodnih manjšinah V dvorani pokrajinskega sveta bo 26. in 27. novembra, na pobudo Sveta slovenskih organizacij simpoziji na temo “Evropa in narodne manjšine na pragu tretjega tisočletja”. V središču pozornosti bodo vprašanja avtonomije in federalizma, narodnih skupnosti in njihovega mesta v procesu evropske integracije, vprašanja kulturne in zgodovinske vsebine. Na simpoziju bosta med drugimi sodelovala predsednik deželnega sveta Doline Aosta Francois Stevenin in evropski poslanec s Sardinije Marilo Melis. Predavali bodo: prof. Ulderico Bernardi z beneške univerze o mnogonarodni multietnični skupnosti; dr. Nino Agostinetti iz Padove o Slovencih, Italijanih in Furlanih na Goriškem v prejšnjem stoletju; prof. Aleš Lokar z videmske univerze o ekonomskih vprašanjih v zvezi s sloven-sko-italijanskimi odnosi; dr Valentin Inzko s Koroške o problemih koroških Slovencev s posebnim ozirom na cerkvene razmere. DALLA SLOVENIA Devana Jovan - radio Koper Benedetto San Martino All'insegna di S. Martino la settimana scorsa in Slovenia. Indubbiamente é il santo più amato e venerato, con il maggior numero di ferventi credenti “occasionali”. L'annata '93 è ritenuta eccezionale dagli enologi, paragonata a quelle del '73 e '83. Un altro primato le spetta, quello di aver “trovato” nelle cantine slovene grandi quantità di vino “vecchio", 6 milioni di litri circa in più rispetto alla media abituale per questo periodo dell’anno, dovuto pure ai grandi quantitativi di vino anche scadente che la Slovenia ha importato nel 1992. D’altro canto, il diminuito potere d’acquisto ha consigliato il consumo di vini da tavola a scapito di quelli DOC. E così alle giacenze dello scorso anno si sono aggiunti oltre 40 milioni di litri di vino nuovo, ma tutto ciò non ha portato ad una diminuzione del prezzo. Anzi, alla vigilia stessa di S. Martino questo è aumentato! Quanto S. Martino sia determinante per la storia degli sloveni lo conferma anche /’avvenimento politico centrale della settimana, il dibattito parlamentare sul memorandum di bilancio, ovvero il bilancio di previsione per il 1994, conclusosi proprio il fatidico II novembre. E’ stata questa la prova del nove della tenuta della coalizione di governo di Drnovšek, quella coalizione definita “innaturale” perchè mette assieme ex comunisti, liberal democratici, democristiani, socialdemocratici. E “innaturale” è stato anche il dibattito per scegliere “cannoni e burro”, cioè le settimane di discussioni politiche sul falso dilemma se privilegiare in questa fase il riarmo della Slovenia oppure spendere qualche tallero in più per la soluzione dei maggiori problemi sociali. Non si trattava di scegliere tra cannoni o burro, ma di demagogia bella e buona! Infatti la battaglia è tutta tra ministri e partiti, tra i socialdemocratici del militarista ministro della difesa Janša e la lista associata socialdemocratica del “presociale” KocjanCiC. 1 suoi ministri del lavoro e dello sviluppo esigevano che si tagliassero i fondi alla difesa a favore dell'occupazione e della crescita economica, mentre Janša non ne voleva sentire. Si era a tutti gli effetti ad un passo dalla crisi di governo anche perchè l'opinione pubblica non se ne stava a guardare, ma chiedeva scelte chiare. Con il solito Jelinčič che sul palco stappava una bottiglia di vino brindando all’unico santo che unisce tanto il governo quanto l'opposizione, si è giunti alla storica correzione del memorandum del bilancio. Un “travaso” di 3 miliardi e mezzo di talleri (45 miliardi e mezzo di lire circa) dalla difesa verso l’economia, ovvero da destinare alla ristrutturazione e a nuovi posti di lavoro. Possibile una sconfìtta così cocente per Janša, il ministro che “non deve chiedere mai”, e una vittoria per gli ex comunisti, l’anello debole della catena governativa? L'interrogativo è rimasto senza risposta per poche ore. Alta base dell'accordo raggiunto pubblicamente, un altro accordo “segretissimo” (nella piccola Slovenia nulla rimane a lungo segreto!) fuori dal bilancio destinava al dicastero di Janša nuovi fondi. Eppure, 4/5 degli sloveni vi si oppongono! Nulla di strano se un recentissimo sondaggio d’opposizione rivela che il Parlamento sloveno gode della fiducia di meno del 15 per cento dei cittadini! Vi sono però per fortuna qua e là degli avvenimenti che compattano nell' orgoglio nazionale tutti gli sloveni. Così è stato proprio alla fine della settimana. La presentazione a Milano dell'edizione '94 del Giro d’Italia ha fatto esultare tutti gli sloveni. La carovana della 77. edizione sconfinerà infatti anche in Slovenia entrando nel nostro territorio a Nova Gorica giungendo poi fino a Kranj. Jelko Kacin, ex ministro per l'informazione che si è personalmente impegnato con il club di Kranj per portare il Giro in Slovenia si è detto ovviamente entusiasta, ritenendo quest’ impresa sportiva uno dei modi migliori per promuovere la Slovenia ed il suo sport. Einaudi a Lubiana Il noto editore italiano Giulio Einaudi, in visita a Lubiana in occasione della fiera del libro, si è incontrato con i rappresentanti degli editori sloveni. Durante i colloqui Einaudi si è detto interessato a cercare di individuare futuri part-ners d’affari nonché autori che possano interessare il mecato italiano. L’ospite ha avuto parole benevole per la nuova entità statale, evidenziando che “è bello osservare un paese che si sta sviluppando e che, invece dei cannoni, preferisce mettere in Le case da gioco nazionalizzate mostra dei libri.’ Casinò nazionalizzati Per impedire possibili malversazione dei privati nelle case da gioco slovene i casinò saranno fino all’anno 1995 nazionalizzati. Così ha deciso la Camera di Stato nell’ambito della discussione sulla legge finanziaria. La legge è passata grazie ad una spaccatura dentro la coalizione governativa che ufficialmente si è schierata contro la nazionalizzazione. Infatti oltre la metà dei democristiani e dei social-democratici di Janša hanno votato per l’emendamento presentato dall’opposizione. I responsabili della HIT, che gestisce la quasi totalità delle casa da gioco in Slovenia, hanno definito il decreto legislativo anticostituzionale. Darko Bratina (PDS), che aveva suggerito di aumentare i finanziamenti nell’ambito della legge sulle aree di confine, è stata salutata positivamente dalla minoranza italiana in I-stria e a Fiume. Infatti, con l’aumento di due miliardi, la comunità italiana percepirà la somma di 10 miliardi l’anno. le nucleare di Krško è stata smentita dal Parlamento che ha respinto l’emendamento di un gruppo di deputati. Questi proponevano di devolvere parte del prezzo della corrente elettrica per consentire la chiusura deH’impianto nucleare. merito sportivo. Va ricordato che Štukelj è stato uno degli sportivi più importanti della Slovenia avendo vinto ben 6 medaglie alle olimpiadi di Parigi, Amsterdam e Berlino. Aiuti agli italiani L’iniziativa del senatore Krško resta La notizia di una imminente chiusura della centra- 195 anni di un campione Il ginnasta Leon Štukelj di Maribor ha festeggiato i suoi 95 anni ricevendo dal primo ministro Janez Drnovšek l’onorificenza al Nodo autostradale Entro il 1995 saranno terminati i lavori di collegamento autostradale tra Nova Gorica e Razdrto. Il competente ministero ha, infatti, già acquisito i fondi necessari (44 miliardi di dollari) per l’esecuzione dell’opera che assicurerà un collegamento veloce con Lubiana. Četrtek, 18. novembra 1993 Un momento della serata: da sinistra Marino Vertovec, Jože Pirjevec e Paolo Petricig La storia jugoslava rivista da Pirjevec Sessant’anni di tragedia in 600 pagine: é “Il giorno di San Vito”, storia della Jugoslavia in buona parte di quest’ultimo secolo scritta dallo storico Jože Pirjevec. Il volume, che é stato presentato venerdì scorso a S. Pietro al Natisone, ha “uno stile piano ed informativo, con giudizi espressi con compostezza e concisi”, secondo Paolo Petricig, che ha introdotto l’autore. Marino Vertovec, presidente del Circolo culturale “Ivan Trinko” che ha organizzato la serata, ha sottolineato la visione obiettiva data dall’autore alla vicenda e la funzione che può avere una minoranza (Pirjevec é sloveno di’Trieste) come ponte culturale. Il 28 giugno 1991, giorno di S. Vito, l’attacco dell’esercito federale jugoslavo contro la Slovenia é stato respinto. Così nasce il titolo del libro, che cita una data spesso ricorrente nella storia jugoslava. “Una storia piena di violenza anche a causa dell’incrociarsi in quella terra di culture e popoli diversi” ha spiegato Pirjevec, aggiungendo però una domanda: “Ci sarebbe stata in Europa una classe dirigente capace di portare a termine il compito affidato ai serbi?”. Il discorso poi si é spostato sul ruolo degli Sloveni nella storia, dai “folgoranti anni ’80” alla “guerra televisiva dei 10 giorni”. Con l’avvertenza, ha detto Pirjevec per capire la situazione slovena, che “tutti i popoli dell’ex Jugoslavia hanno in comune con i serbi la lingua o la religione, tranne gli sloveni”. (m.o.) V Gorici 35. revija zborov Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice vabi na jubilejno, 35. revijo gori-skih pevskih zborov Cecili-janko, ki je letos posvečena skladatelju Bredi Sček ob 100. obletnici rojstva. Na reviji sodelujejo, poleg domačih skupin, tudi zbori iz dežele Furlanije-Ju-ljiske. krajine, Slovenije in Koroške. Po že ustaljeni tradiciji je Cecilijanka porazdeljena v dva sklopa. Prvi koncert bo v soboto 20. novembra ob 20.30. uri v Katoliškem domu v Gorici (Drevored XX septembra, 85). Drugi koncert, le v dvorani Katoliškega doma, bo naslednji dan, v nedeljo 21. novembra ob 16. uri. Mostra personale alla Beneška galerija Hrovatin, la pietra carsica da modellare Pavel Hrovatin Presentata daI critico Sergij Cesar, é stata inaugurata sabato alla BeneSka galerija di S. Pietro la mostra personale di Pavel H-rovatin. L’artista vive a Borgo Grotta gigante, nei pressi di Trieste. Qui lavora la pietra del Carso, una passione ereditata dal nonno e dal padre. L'artista si dedica solo in tempi recenti alla modellazione di oggetti di uso quotidiano. ‘ Non pago della ripetitività delle forme - ha detto tra l’altro Cesar - ha sentito il bisogno di creare qualcosa di più appagante e di uscire dal cerchio del ripetersi, trovando aiuto nelle maschere africane, carnevalesche, popolari”. La rivista culturale si presenta giovedì a Oslavia Nasce “Pretoki” una nuova voce Pretoki, un termine che indica il fluire e confluire in un processo di scambio ed intreccio, è il nome di un nuova rivista culturale, venuta alla luce in questi giorni all'interno della comunità slovena. Nell’ intenzione dei promotori - la commissione cultura della SKGZ e la cooperativa culturale Maja di Gorizia -, e del suo redattore Ace Mermolja, la rivista intende creare uno spazio per la riflessione, il di- battito, l’approfondimento dei temi che toccano da vicino la comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia o sui quali come comunità di confine e di minoranza ha sviluppato una sensibilità più acuta. La rivista, dove avranno uno spazio di primo piano saggi, ricerche ed una sezione letteraria, intende inoltre aprirsi ai contributi di intellettuali italiani, sloveni, tedeschi, proponendosi anche come punto di in- Vabilo iz Karnije Slovencem v Bardu Martinovanje s pevskim zborom Gjviano V resnično prijetni atmosferi, kakršna kraljuje v novi, topli barski cerkvi in ki jo vedno ustvarijo ljudje, kadar se zberejo v znamenju glasbe in ljubezni do ljudske kulture, se je odvijal v nedeljo v Bardu praznik Sv. Martina. Letos sta župnija v Bardu in domači Center za kulturne raziskave že tretjič organizirala veselo martinovanje in tudi tokrat je njihovo vabilo, kot po navadi dvojezično, sprejelo lepo Število ljudi. Se posebej velik interes je vzbudil letošnji gost, mešani pevski zbor Gjviano iz istoimenske vasice, ki žal počasi izumira v tistem predelu Karnije, ki je ohranil eno od najstarejsih in zanimivejših variant fur-lanscine, za katero je med drugim značilna končnica “o” tudi za Zenski spol. Praznik Sv. Martina se je začel s slovesno maso iz časov patriarhov, ki jo je glasbeno spremljal zbor Gjviano, daroval pa duhovnik in pesnik Domenico Zannier, predhodnik sedanjega župnika Renza Calli-gara in celih 12 let dušni pastir v Bardu in Zavarhu. Popoldne je bil le v cer- kvi koncert karnijskega zbora (zvedeli pa smo, da združuje ljudi iz zelo različnih krajev Furlanije, vadi pa v Vidmu), ki je predstavil zanimiv in bogat prerez domače ljudske kulture. Vodil ga je Massimo Peršič, ki je vsako pesem posebej vsebinsko in kultur-no-zgodovinsko predstavil. Tako je koncert izzvenel kot poklon ljudski kulturi, izraz spoštovanja in ljubezni do lastnih korenin, kot vabilo domačinom, naj uberejo podobno pot pri poglabljanju in uveljavljanju svoje kulture. To je nekako prišlo do izraza tudi v pozdravnih besedah župnika Renza Calligara, župana Maurizia Mizze in predstavnika SKGZ Dušana Udoviča. Vse in seveda Se posebej pevce so ljudje nagradili s toplimi aplavzi. Praznovanje Sv. Martina se je v sproščeni in veseli atmosferi nadaljevalo v prostorih župnjiSča ob zvokih harmonike, sladki rebuli in toplem pečenem kostanju, predvsem pa ob zavesti, da se je med Furlani ni Slovenci rodilo novo prijateljstvo. contro di diversi popoli, culture ed esperienze. Nel primo numero importanti autori italiani e sloveni riflettono sul tema dell’identità nazionale, sui rapporti problematici con l'altro ed il diverso, sulla necessità di una nuova cultura del dialogo. La presentazione di Pretoki avrà luogo giovedì 18 novembre alle 18.30 nel centro agrituristico Radikon a O-slavia (via Tre buchi, 4 ). V Trstu nova premjera Starejša Zenska je 40 let skrbela za svojo invalidno sestro in se je morala odpovedati lastnemu življenju, ljubljenemu moškemu in vsem svojim sanjam. Vendar sestrina smrt ji ne prinese odrešitve, temveč... To je vsebina monodrame “Bos že videla” avstrijskega avtorja Helmuta Peschine, ki bo Hf)?ivp1o Ičrctno uproaori tev v kulturnem domu v Trstu v petek 19. novembra ob 20.30, uri v interpretaciji Mire Sardoč in režiji Babiča. Cividale: 8 secoli dopo Con una solenne celebrazione nel Duomo di Cividale mercoledì 24 novembre alle 19, verrà ricordato l’ottocentesimo anniversario della Bolla di papa Celestino III che confermava i diritti e le libertà del capitolo di Cividale. Il quadro di riferimento storico e culturale in cui si colloca il documento verrà illustrato in un convegno sabato 20 novembre con inizio alle ore 9. I relatori sono: G.C.Menis, C. Moro, F. Rupnik, T.Venuti, S. Livoni e Del Basso. • REMANZACCO Ss Udine-Cividale tei. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria tel. 881142 800 let star dokument Al Buonacquisto troverai 30.000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e giocattoli. Celestin III je 24. novembra pred 8(X) leti izdal papežko bulo, v kateri je potrdil pravice in svoboščine, ki jih je do takrat užival čedajski kapitelj. Gre za najstarejši dokument o kapiteljski jurisdikciji, pa čeprav so verjetno obstajali Se starejši, saj papežka bula le potrjuje nekaj, kar je že obstajalo. Naj dodamo, daje čedajski kapitelj imel jurisdikcijo na širokem območju Furlanije in Slovenije, in sicer od Rentanzaga in Spetra do Bovca in Idrije, v obdobju oglejskega Patriarhata, ko sta se prepletali, duhovno in kulturno medsebojno oplajali Slovenci in Furlani. Pomembno obletnico bodo v Čedadu obeležili s posvetom in slovesnim maSevanjem nadškofa Battistija. Posvet, namen katerega je zgodovinsko uokviriti pomemben dogodek, bo potekal v soboto 20. novembra v dvorani zavoda Orsoline z zače- tkom ob 9. uri. Predavali bodo: Gian Carlo Meniš (Zgodovinski okvir bule Celestina III iz leta 1192), Cristina Moro (Nekaj zgodovinsko-diplomat-skih opomb), Franc Rupnik (Pastoralni obiski), Tarcisio Venuti (Votivne cerkvice če-dajskega kapitlja), Serena Livoni (Primeri lesnega kiparstva v votivnih cerkvicah v Nadiskih dolinah, Giovanni M. Del Basso (Mecenstvo in izrazi oblasti v nekaterih manjših cerkvah). Povezoval bo prof. Amelio Tagliaferri. V sredo 24. novembra ob 19 uri bo nadškof Battisti daroval sv. maso v čedajski stolnici, somasevali bodo duhovniki iz vseh župnji, ki so nekdaj spadale pod čedajski kapitelj. Aktualno Slomšek in Baraga slovenska svetnika Pogovor s frančiškanom dr. Brunom Korošakom Med potjo iz Pontablja do Zabnic so redke snežinke naletavale na pobeljeno okolico in Človeka spominjale, da božični Cas že trka na duri. Namenjen sem bil k župniku iz Zabnic, frančiškanu dr. Brunu Korošaku. Z-motil sem ga sredi dela v pisarni v prvem nadstropju župnišča. Sedel je pred kompjuterjem in mi zaupal, da se veseli tehnologije, Čeravno se z njo docela ni Se sprijaznil. “Veste, ni lahko človeku mojih let kar tako sprejemati in se vživeti v novo”. Kako ne bi bilo tako, sem si mislil, ko sem izvedel, da je pravi izvedenec za branje srednjeveških rokopisov, ki s kompjuterji res nimajo veliko skupnega. “Gospod Korošak”, prišel sem na obisk na Venosijevo prigovarjanje. Povedal mi je, da ste letos imeli zlato mašo in da se ukvarjate s svetniki.” In res bi patra Korošaka lahko imenovali za “sponzorja” slovenskih svetnikov. Njemu se bo treba zahvaliti, Ce bo Slovenija uradno dobila prva svetnika: Antona Martina Slomška in Friderika Barago. Predvsem za drugega mu je bila iz Vatikana zaupana naloga (uradno se temu reCe postulantstvo), da preuči delo slovenskega misijonarja, ki je med ameriškimi Indijanci preživel dobrih trideset let. Baraga je delal tudi čudeže Predvsem pa bo moral pred posebno komisijo zagovarjati dejstvo, da je Baraga delal tudi čudeže. “Brez čudežev ne postaneš svetnik”, je dodal, “medtem ko takšna dejanja niso potrebna za mučenike”, me je poučil in verjetno se zavedal, da v verskih zadevah res nisem kdovekaj doma. Pater Bruno Korošak se je rodil 18. marca 1920 v Mariboru, kjer je doštudiral nižjo gimnazijo. V Ljubljani je končal realko in se v-pisal na univerzo. Vojna vihra mu je prekrižala račune, njegovo družino so nacisti odpeljali v kon-r'pntrur'ijei'n tahnrišče. nieca na ie pot vodila na teološko fakulteto (Antonianum) v Rim. Tu je opravil tudi višji doktorski tečaj in sc usposobil za branje srednjeveških rokopisov. Predaval je dijakom petdesetih narodnosti Postal je redni profesor dogmatike na univerzi “Antonianum” in izredni profesor na “Urbanianu-mu”, kjer je postal celo glavni taj- nik univerze. Kot profesor je predaval dijakom petdeset in več narodnosti. Med bivanjem v Rimu je postal tudi “vizitator” semenišč po svetu verjetno tudi zaradi poznanja tujih jezikov. Njegova naloga je bila, da se je seznanjal, če je bil denar za misijone pravilno u-porabljen. Slomšek in Baraga prva slovenska svetnika Veliko svojega časa je pater Korošak posvetil svetnikom. “Vajeništvo” je opravil s hrvaškim mučenikom Nikolajem Taveličem, nato si prizadeval za Antona Martina Slomška, o katerem ie v italijanščino prevedel vso potrebno dokumentacijo. Friderik Baraga - z njim se je začel uradno ukvarjati leta 1989 -pa ga še danes zaposluje in tega sem se lahko prepričal med obiskom v Zabnicah, saj je dobršen del Korosakove knjižnice bogatila dokumentacija misionarja iz Male Vasi pri Dobrniču. “Ce gre vse po načrtih, bomo Slovenci čez približno leto dni dobili prva uradna svetnika, Slomška in Barago. Se nekaj mesecev nam- reč potrebujem, da zberem potrebno dokumentacijo. Veste, vsak čudež (Baraga naj bi jih opravil nad 60) je treba opisati, preveriti z z-dravniki (nekaj čudežev je z z-dravniškega vidika ocenil tudi tržaški zdravnik sicer Kanalčan po rodu dr. Rafko Dolhar), da ne gre za nekaj normalnega, kar medicina že pozna. Nato je treba vse to zbrati, priložiti vso dokumentacijo, zdravniške ugotovitve in šele nato vse poslati v Vatikan. Tu se začne pravi proces. Petnajstčlanska komisija, ki jo sestavljajo cerkveni dostojanstveniki, zdravniki in z-nanstveniki, verni in laiki, oceni priloženo dokumentacijo.” Čudeža v Ameriki in na Kitajskem “Ali mi lahko opišete nekaj Baragovih čudežev?” “Eden od zadnjih se je zgodil mladeniču v Združenih državah Amerike. Med igranjem bezbola se je hudo poškodoval v glavo, tako da so zdravniki povsem obupali in so izjavili, da zanj ni več nobene pomoči. Obupani starši so se z molitvijo obrnili do Barage in ga prosili za pomoč. In res čez nekaj dni je fantič povsem ozdravel in ponovno stopil na igrišče. Drugi primer prihaja s Kitajske, kjer je dekle umiralo zaradi zahrbtne bolezni, kljub neštetim posegom zdravnikov. Po nekaj d-neh molitve je mlada Kitajka povsem ozdravela. Nazadnje bi omenil primer človeka, ki je bil popolnoma paraliziran in se je premikal na vozičku. V hudem obupu se je priporočil Baragi in res je čez nekaj dni začel hoditi in celo šofirati avtomobil.” Župnik v Zabnicah od leta 1986 Toliko o čudežih in svetnikih. Pater Korošak mi je povedal, da je leta 1986 postal župnik v Zabnicah. Odrekel se je vabljivejšim ponudbam in izbral kraj v Kanalski dolini tudi zaradi tega, da ima na razpolago dovolj časa in miru, da zaključi svojo dokumentaristič-no delo o Baragi. Kaj pa misli o Slovencih v teh krajih? “Nobenega dvoma ni, da je predvsem v teh krajih tiha asimilacija opravila svoje. Glejte, v svojčas slovenskih Zabnicah je Dr. Bruno Korošak, ki je od leta 1986 župnik v Zabnicah, je julija praznoval svojo zlato mašo. Ze več let zbira dokumentacijo o misijonarju Frideriku Baragi danes velika večina Italijanov, dobršen del katerih prihaja z Juga. V taksnih pogojih je izredno težko govoriti o ugodni bodočnosti za našo narodnost. Mislim, da rešitev je v spremenjenih odnosih do Slovenije in v realni večjezični stvarnosti. Kakšna je bodočnost za Slovence v Kanalski dolini? Nekatere pobude, kot so tečaj slovenščine ali glasbenga vzgoja, so dobrodošle in jih gre podpirati. Ne morejo reševati vseh odprtih vprašanj. Nujno je, da Slovenci dobimo zakon, ki nas bo primerno zaščitil in nam zagotovil sredstva za naSe preživetje”. “Julija ste praznovali 5.0-letnico masniškega posvečenja. Najprej ste bili zlatomašniki gostje mariborskega škofa Krambergerja, potem pa so vas počastili v Zabnicah. Kje ste imeli prvo mašo?” “To je bilo v času vojne, 11. februarja 1943 v Rimu, v cerkvi sv. Pavla. Maševal pa sem sam, ministriral mi je Litvanec, cerkev pa je bila prazna.” Rudi Pavšič Lunedì assemblea deserta per l’ente Comunità: in dieci presenti alFappello La “seduta straordinaria” della Comunità montana delle Valli del Natiso-ne, in programma per lunedì scorso, é diventata u-na “seduta deserta”. Dopo quasi un’ora di ritardo sull’orario della seconda convocazione, alFappello del segretario sono stati solo dieci i consiglieri che hanno risposto “presente”. Dieci su quaranta. Eppure il consiglio direttivo dell’ente si era regolarmente riunito, alle sei. Eppure consiglieri non presenti alFappello sono stati visti circolare nei dintorni della sala. Eppure, viene da dire in fondo, si trattava di un’assemblea di un ente, non di un torneo di morra. I motivi di questa assenza di massa appaiono al momento poco chiari, anche se qualcosa si può intuire. Al terzo punto dell’ordine del giorno era prevista la convalida dei membri del consiglio direttivo Mario Zufferli e Luigi Borgnolo, sindaci rispettivamente di Drenchia e di Torreano. Sulla riconferma dei due, necessaria poiché sono stati eletti nello scorso giugno, sembra che i pareri all’interno della maggioranza Dc-Psi-Psdi siano discordi. In particolare il problema riguarderebbe il vicepresidente dell’ente montano Borgnolo, che secondo gli accordi presi a Torreano non farebbe più parte del Psi. Ma anche in casa democristiana non tutto é tranquillo dopo che alcuni consiglieri hanno deciso di non rinnovare la tessera del partito. Sono questi fatti, con o-gni probabilità, a mettere in crisi una maggioranza che, visti i numeri, più maggioranza di così non si può. Ma i numeri, al giorno d’oggi, valgono quello che valgono. Michele Obit II Parlamento va subito rinnovato Presa di posizione dell’Anpi provinciale Gli ultimi avvenimenti della vita politica e sociale del nostro paese sono tra i più allarmanti a partire dalla fine della guerra, dichiara il comitatoprovinciale dell’Anpi in un suo comunicato in cui lancia l’allarme a “Sventare il disegno eversivo”. Quanto è avvenuto a partire dalle ultime elezioni politiche sino ai giorni nostri è stato un continuo attentato alla vita democratica del nostro paese - prosegue l’Anpi. Gli italiani hanno la sensazione che la congiura sia sempre la stessa che ha operato entro la copertura dello Stato in momenti e situazioni diverse, con lo stesso o-biettivo di scardinare la fiducia nelle istituzioni. Pertanto - si legge nella nota - la migliore forma di solidarietà si manifesta verso le istituzioni dello Stato e quindi nei confronti delle personalità che le impersonano e le rappresentano, bonificando tutte le strutture dello Stato stesso che nel corso di oltre 50 anni Il presidente Vincenti hanno subito infiltrazioni di ogni tipo. La soluzione immediata, sostiene l’associazione dei partigiani, sta nel rispetto della volontà dei cittadini i-taliani, espressa con il referendum e dunque nel rinnovare il Parlamento. Non vi sono cavilli tecnici che valgano per dilazionare nel tempo le elezioni politiche, invocate entro il più breve tempo possibile. Volilo bo enajst milijonov Italijanov Važen volilni test tudi v nasi deželi V liedeljo bo 11 milijonov italijanskih državljanov šlo na volitve. Tokratna preizkušnja je pomembna iz dveh razlogov. Prvič se bodo namreč obnavljale občinske uprave nekaterih večjih mest, kot so Rim, Neapelj, Palermo, Benetke, Trst in Genova z novim večinskim sistemom. Drugič pa bo to nekakšna generalka pred napovedanimi parlamentarnimi volitvami. V nedeljo bo že bolj jasno, kako italijanski volilci ocenjujejo zdajšnji politični in državniški kaos in kakšnim strankam ali gibanjem še zaupajo. Nedeìjska volilna preizkušnja bo neposredno zanimala tudi našo skupnost, saj bodo obnavljali občine Trst, Devin/Nabrežino in Milje, kjer živi dobršen del slovenske manjšine. Tokratne volitve v Trstu bodo pokazale, če se je večina Tržačanov dokončno oddaljila od nevarnosti popolne agonije. Pokazale bo- do, če so ljudje spoznali, da je napočil čas, da se mestu v zalivu zagotovi drugačno bodočnost, ki je sinteza narodnostne strpnosti, odprtosti do Slovenije in Hrvaške in predvsem volje po novem. Med občinskimi upravami, ki jih bodo obnavljali v nedeljo, sodi tudi trbiška, ki je pred meseci zašla v krizo. Na volitvah se bo predstavilo 6 list, v katerih se prepoznavajo tradicionalne stranke in tudi novonastala gibanja. Spričo rezultatov zadnjih junijskih deželnih volitev, dve listi imata v Trbižu največ možnosti za končni uspeh. To sta Severna liga, ki za županskega kandidata predstavlja učiteljico Nadio Campana, in lista “Progetto Tarvisio”, v kateri so pristaši istoimenskega gibanja, KD in nekateri socialisti. Kandidat za Zupana je Goffredo Grassini, direktor tr-biške carine. (R.P.) jih prave Parslo nam je tele dni lepo pismo iz Stuttgarta (Nemčija). Se zavhalmo za lepe besiede, ga na moremo pa objavit, publi-kat, zak nie bluo podpisa. Zatuo želmo sporočit našim brau-cem, de smo nimar veseli parjet njih pisma: na smiejo pa pozabit diet njih ime an priimak! Četrtek, 18. novembra 1993 “Pridita na Liesa pokušat naše vino” Pardielal so ga Eligio Baldu, Beppino Sudatu an Beppino Kejacu Al je še kajšan de par nas, ki ima domače vino v svoji klied? Naše stare fotografije kažejo... Kaki smo bli 50 liet od tega Al jih zapoznata, ohadva sta iz Seucà Bepo an Zaoet sta igrala Skopo z ažam za deset taužint. Tist, ki udobi, sta nardila akor-do, plača pa d vie te velike pive. Udobiu je Bepo an hitro vprasu deset taužint. - Niemam sudu - mu je poviedu nadužno Zanet. - Kuo niemaš sudu?! Ka’ te ni Spot an sram hodit tu ostarijo brez sudu tu gajuf? S kuom plaCam sada ist tiste dvie pive, ki sem kuazu? !?!?!? *** Giovanili se ga j' biu takuo napiu, de je kumaj partapu damu okuole punoci, kadar so že vsi spal. Po tiho se j’ nabasu pod arjuhe an zaCeu stiet noge: adna, dvie, tri, stier, pet, Sest?! - Tarezija - je zaue-ku - v nasi pastiej je kajsan previe, zasteu sem Sest nogi! - MuC muč, farda-man pijanac, paS kuo morefi fttiet leže, uatani von s pastijeje an le-puo postej. Uiovamn se j’ veba-su pocaso na tla an zaCeu stiet: - Adna, dvie, tri, Stier... ImaS ražon Tarezija, so stier!!! *** Dva parjatelja sta se poguarjala v gostilni. - Snuojka srna popila sigurno trideset taju, gl ih tarkaj, de sem par-su na konac damu! An ti? Al si imeu kajsan problema? - Oh ne, obednega. Samuo tam za kanto-nam od te zadnje oštarije nieksan sleut mi je roke popestu ! ! ! *** An pjanac je butnu z glavo tu debeu oreh v duore pred hiso. PoCa-so se j’ zadaru an nazaj je butnu le tu tist oreh. Se ankrat se zadaru an butnu pa le buj mo-Cnuo! - Oh vsi hudiči - j’ pogodernju preCudvan pjanac - visno, de sem zgubu pot od duoma, zaliezu sem-tu ’no veliko host! ! ! Na levi je Ernesta Trus-gnach - Vukuova, sada uduova Zabrieszach - Ba-lentcjova iz Sevca. Tistega, ki gode z ramo-niko, pa ga ni potrieba predstavljat, prežentuvat, saj je buj poznan po naših dolinah on, kot predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Nu, pa povemo vsedno, kduo je. Za anagrafe je Giuseppe Pauletig, za parjatelje in znance pa Bepic Smo-din iz Sevca. Fotografija je bla posneta 1943. leta na sred vasi. Ernesta je imela dvaan-dvajst liet in je bla parsla malo prjet od diela v Nem- čiji (Germania). Mladi go-dac pa je imeu Šestnajst liet in ji jo je zagodu. Kolikokrat je njega ra-monika veselila naSe stare an mlade ljudi! Godu je po sejmih, po skednjih, za novice in konSkrite. Tudi do-nas Se rad popade za ramo-niko, samuo Ce ga ljudje zbrano, tiho in pametno poslušajo! Pa tiste njega bargeske, ki so napihnjene ku mieh od ramonike? Oh, tajsna je bla moda tistikrat, pa kaj-San je biu Se celuo brez bargesk... Ernesta in Bepic, voščimo vam se puno zdravih, sreCnih an veselih liet. Beppino Sudatu iz Zve-rinca an Eligio Baldu iz Dolenjega Barda sta nardila venjike. Tarte, lepuo oCejene, so rodile dobro grozdje, takuo je paršu cajt za ga potargat, za pobandi-mat. Kakuo je Sla bandima? Dobro, je bluo puno gra-zduja an vse zlo dobro. Ankrat, ki je bluo potarga-no je bluo trieba spresat an narest vino. Dielo je na-pravu le Beppino Sudatu, na pomuoC sta mu parsko-Cila Se Beppino Kejacu iz Lies an mala Ljuba, hci od Kejaca. Lepuo sta spresala kupe merikan, tintorjo an klinton. Na koncu vse tele fadi-je so pardielal 9 etolitru vina, ki dva Beppina nas vabita ga pokušat: “Ga je previe, mi ga na utegnemo popit vsega an je takuo dobro, de ga je Skoda pustit v sodieh. Pridita na Liesa, gor h Kejacu, ’na dobra ta-Cica ga bo za vse nase pa- Kejac (stoje) an Sudat pokušata njih pardielo. Ljuba vie kakuo se grazduje preša. rjatelje” nam je jau Beppino Sudatu. “Naj ga pride pokušat an Eligio Baldu, ki je Su za nomalo miescu v Kanada, naj pridejo nasi parjatelji, ki so po sviete. Čakamo tudi Marja Kocaj-narja z Lies an njega ženo Giovanno, ki sta Sla v Milan an sta nam pustila vse dielo tle doma!” Težkuo bo na sparjet tako vabilo: kje se more še pokušat dobro kapljico tin-torje, klintona an merikana tle par nas? An vse pardie-lano doma, ku ankrat. S telo parložnosljo, Resnica je... Ist (tisti na Ceparni roki) sam Giovanni an moja mama je Adriana Scrignaro iz Barnasa, muoj tata pa Ezio Banelli iz TolmeCa. Živim v Bamase an sam parnesu puno puno veseja mami an tatu, nonam an vsi moji žlahti. Na te pravi roki sam pa ist, Anthony Iuretig - Stefenadu iz Marsina. Živim v Ameriki, pa sam parsu v rojstno vas niojga tata Maurizia, na ojcet moje tetè an za muoj karst, sa’ so me okarstil tle doma. Moja mama je J u 1 j a Jubb. Lohni se zmisleta na nas, sa’ smo bli na zadnjem Novem Matajurju. Se pa predstavimo se ankrat zak... so zgrešil diet nase fotografije. Kjer so pisal od Giovanna, so ložli fotografijo od Anthonyja, kjer so pisal od Anthonyja, pa tisto od Giovanna. Tudi tuole se more gaj at v tipografiji. Sa na bota naosljiv na nas, ki smo dvakrat na giomalu, kene? Vsi-em pošiljamo poljubčke. Naši mladi Beppino Sudatu Zeli pozdravit njega parjatelje po sviete, predvsem Elia Ma-teužina iz Gniduce an njega ženo Franco Jurcovo iz Barnasa, ki žive v Belgiji an njih družino, Silvia Fli-peža iz Zverinca, ki je tam v Avstraliji, Marijo (hci od Jolande an Tonina Vogrig - Plauhu iz Zverinca) an nje moža Stanka Prosenak, ki je taz Slovenije, tudi ona dva živta tam v Avstraliji. An pozdrav naj gre tudi Marju Kocajnarju an... “Varnise sam toje venjike Cedit!” Senjam beneške piesmi je Su mimo, pa ga niesmo Se pozabil, an kakuo bi ga mogli? Dau nam je trost, de od seda napri ga bomo imi-el vsako lieto. Dobra voja ne manjka, ku ne manjkajo tisti, ki že seda bi se diel na dielo za pisat besiede, za zluožt glasbo. Na manjkajo tudi pieuci an godci. Martina Chiabai je že naša “stara” parjateljca, pru takuo Monica Martinig, sa’ sta piele že vickrat na Sej- mu an tudi udobile. Parvi-krat pa se je nam predstavila simpatična Sandra Pri-mosig... Emocjon, kar se predstaviš pred tarkaj ljudi, ti na parskoce na pomuoC an glas gre kamar Ce on, ne kamar Ces ti.... takuo je ra-talo tisti dan našim pridnim CeCam. Potlè so jo spet zapiele tisto lepo “Na skali” an lie-uš ku takuo, jo nieso mogle. Oh ja, naš Senjam ima Se dugo, dugo življenje! Monica (tle na varh) ki z nje liepim glasam nam je zapiela “tmiet tebe” an Martina an Sandra (tle par kraj) kupe z Robertam Četrtek, 18. novembra 1993 ll( h. ISJIOč» La loponomàslica bilingue Z Ami* rt |uui«cial *!«■ la Coomaluit Lsinrtmka K« ruj *-4 i >k la Amòwmm dr la Sanira;« Il convegno internazionale La toponomàstica bilingue en els territoris de les minories lungiiistiques si è tenuto ad Alghero/L’Alguer dal 5 al 7 novembre, organizzato dall’Obra Cultural e dal Confemili ed è stato patrocinato dalla Comunità Economica Europea e dalla Regione Autonoma della Sardegna. La toponomastica protagonista del convegno di Alghero I nomi e la memoria In Italia sono molte le comunità che esibiscono tabelle bilingui E’ stata in primo luogo u-na panoramica informativa sulla toponomastica nei territori delle minoranze linguistiche, come annunciato dal titolo del convegno internazionale di Alghero, con una ricca documentazione delle situazioni locali. Le relazioni hanno riguardato il lavoro di ricerca scientifica sui microtoponimi locali e il confronto delle esperienze pilota in Italia e all’estero, in Catalogna e in Irlanda TI lavoro è sostenuto da enti pubblici ed istituti di ricerca e università, ma non mancano iniziative locali, come - per esempio -l’Atlante toponomastico e ricerca storica del Comune di S. Pietro al Natisone. Si è cercato anche di capire il perchè dell’interesse per i nomi dei luoghi, i toponimi, anche da parte delle associazioni e degli enti locali. I nomi dei luoghi - è stato detto - appartengono alla cultura ed alla memoria storica delle comunità. Perciò hanno una forte carica rievocativa che si riversa sulla comunità locale, soprattutto nei territori delle minoranze linguistiche. Anzi, i nomi dei luoghi sono la storia stessa delle comunità, e - sostiene il prof. Delogu dell’Università di Sassari -ci dovrebbe essere un tribunale per condannare i crimini contro i nomi storici dei luoghi, perchè la spoliazione del nome è un’offesa contro la cultura e contro l’identità delle comunità. A questo punto viene a proposito lo “stupidario” dei toponimi alterati ed imposti alle comunità minoritarie. Un’ampia casistica riferita a tutta l’Europa è stata prodotta, con diapositive, da Bojan Brezigar, vice presidente del Bureau delle Lingue minoritarie, integrata da vari interventi. In questo stupidario starebbero bene numerosi esempi riscontrabili nella Slavia. Stupidario che, qui e altrove, va purtroppo arricchendosi di giorno in giorno. Danno una mano perfino gli enti turistici, i club alpinistici ed i privati che non hanno rispetto per le denominazioni originali e le sostituiscono con nomi inventati. Abbiamo fatto cenno alle pubbliche amministrazioni. Dovunque si nota molto interesse per la restituzione dei toponimi originali ai centri abitati, alle vie ed alle località turistiche. Le soluzioni sono diverse. Qualche ente propende per la restituzione pura e semplice, qualche altro sceglie la versione bilingue (o plurilingue), mediante tabelle singole o doppie, in diversi casi dello stesso colore, altrove con colori distinti, a discrezione dell’amministrazione promotrice. Un caso interessante sono le comunità di Catalogna, Isole Baleari e Valencia, dove di regola è obbligatoria la sola toponomastica in lingua catalana. I progressi sono presenti anche in numerose comunità minoritarie in Italia. Così a Bova Marina, in Calabria, esibiscono tabelle u-niche con la denominazione italiana e quella greca (in caratteri ellenici), nei territori occitani del Piemonte e cimbri ad Asiago, in tutta la Val d’Aosta e nel Sudtirolo, nei territori ladini, nella stessa Alghero ed in numerosi comuni friulani, dove sono presenti le tabelle friu- lane color giallo, ma anche tabelle bilingui. Ho riferito i casi dei comuni di Garmak e Spietar. Cozza contro questo fervore l’abulia di numerosi comuni, dove manca la sensibilità per il recupero, non a parole, della cultura e dell’identità locale. Si sospetta perfino la partecipazione di persone del luogo alla distruzione delle tabelle in dialetto predisposte dai due comuni citati. Una vergogna che, stando alle testimonianze di cui dispongo, non trova riscontro in nes-sun’altra parte d’Italia. L’indicazione del convegno di Alghero è rivolta alle associazioni perchè operino allo scopo di conservare il patrimonio costituito dai nomi dei luoghi, di valorizzarne la pubblicità e di sensibilizzare le amministrazioni regionali, provinciali, comunali e le comunità montane, per l’introduzione nelle varie occasioni la toponomastica bilingue, in attuazione degli statuti degli enti locali, delle leggi regionali e statali, e con il sostegno della Comunità europea. Paolo Petricig Vprašanje ali bolje receno pomanjkanje dvojezičnih napisov v krajih, kjer živi manjšinska skupnost, je za vsako manjšino zelo pereC problem, saj se tudi na tak način manjšinski jezik izrine iz javnosti. Pomembnost tega vprašanja je podkrepil s številnimi primeri tudi mednarodni posvet o dvojezični toponomati-ki na ozemlju jezikovnih manjšin, ki ga je od 5. do 7. novembra organizirala katalonska organizacija iz Alghera Obra Cultural, v sodelovanju z italijansko vsedržavno manjšinsko organizacijo Confemili. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki uradov za jezikovno normalizacijo Kata-lunije, Balearskih otokov in pokrajine Valencie, ki so podali zanimive referate o položaju katalonšCine na tem področju ter predavatelj iz Irske, ki je orisal irsko izkušnjo na področju dvojjezicne topono-mastike. Na posvetu so bili prisotni tudi predstavniki Slovencev v Italiji, in sicer Bojan Brezigar, Pavel Petricig, Igor Komel in Peter Rustja. Bojan Brezigar kot podpredsednik Evropskega urada za manj razširjene jezike je s pomočjo številnih diapozitivov podal prikaz dvojezične toponoma-stike v predelih Evrope, kjer živijo manjšinske skupnosti. Tudi iz tega posega je prišlo na dan, da je vprašanje napisov v jeziku manjšine pomembno vprašanje v vsakdanjem in upravnem življenju. Drugi dan so bila na vrsti, poleg predavanj katalonskih predstavnikov uradov za jezikovno normalizacijo in irskega predavatelja, tudi poročila o dvojezični toponomastiki pri različnih manjšinah v Italiji. Pavel Petricig in Igor Komel sta predstavila situacijo dvojezičnih napisov v pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji. Vse italijanske manjšine poznajo v svoji zgodovini ne- Un lavoro di recupero Durante il convegno un gruppo ha lavorato su un progetto per il recupero dei toponimi originali nella lingua del luogo, con interventi di quasi tutti i partecipanti per confrontare i vari metodi di rilevamento. Ecco i punti principali della relazione tenuta in conclusione dal professor Domenico Morelli. 1) Innanzitutto è stata indicata l’urgenza di effettuare al più presto la raccolta dei toponimi originali presso le comunità linguistiche per non correre il rischio che con la morte degli ultimi testimoni indigeni spariscano anche i to-ponomi, dato il progressivo abbandono da parte delle nuove generazioni delle attività tradizionali. 2) E’ stata presentata la metodologia impiegata per la redazione dell’Atlante Toponomastico del Piemonte Montano, la Enquete Topo-nimique en Vallèe d’Aoste, e la ricerca della Provincia autonoma di Trento. 3) Per quanto riguarda gli aspetti pratici di avvio dell’inchiesta si è rilevata la necessità di un breve corso preparatorio iniziale che metta in grado i ricercatori di svolgere il loro compito e di rilevamento e di trascrizione dei toponimi. A questo scopo è legata la necessità di provvedere all’allestimento di una grafia comune a tutte le parlate del gruppo linguistico. 4) La scala più adatta per trascrivere sulla carta i toponimi sembra essersi rivelata quella di 1:5000 con eccezioni per le zone a maggiore 0 minore densità. 5) E’ necessaria una accurata schedatura di ogni singolo toponimo che tenga conto di tutti 1 dati che si prevede possano risultare in seguito utili a qualsiasi studio toponomastico. 6) E’ utile spezzettare la ricerca per comuni o comunque per aree geograficamente limitate. 7) L’inchiesta deve essere svolta da persone che abbiano la competenza del luogo e della parlata. 8) Qualora singoli studiosi decidano di avviare un’inchiesta di toponimia è doveroso da parte loro uniformarsi per quanto è possibile ai criteri che non si allontanano da quelli sopra e-sposti affinchè tutti i materiali da chiunque raccolti siano confrontabili. 9) Una metodologia che può consentire a richiamare alla memoria toponimi desueti è quella adottata dalla ricerca effettuata dalla Provincia di Trento che consiste nel presentarsi all’informatore già fomiti di un elenco ricavato dai testi a stampa, libri fondiari, ecc. 10) E’ bene riservare nella scheda un campo destinato ad accogliere dati relativi alla consistenza ed alla attendibilità dei dati fomiti dall'Istituto Geografico Militare. Alghero, 6 novembre 1993 gativno izkušnjo fašistične oblasti, ki je povsod spreminjala nazive mest in vasi. Dandanes je situacija dvojezičnih napisov vse prej kot rešena na enoten naCin. Isto velja tudi za ostale manjšine v Evropi. Glavna tema okrogle mize zadnjega dne posveta pa je bila posvečena zakonu o zaščiti sardinskega jezika, ki ga je že tretjič izglasovala sardinska dežela, saj ga je rimska vlada že dvakrat zavrnila. Za Katalonce v Algheru je pa ta zakon važen, saj doloCa Kataloncem v tem mestu enake pravice kot sardinski skupnosti v drugih predelih otoka. Peter Rustja Il laborator di Alghero La città di Alghero è situata su una costa formata da rocce ed insenature sabbiose di grande bellezza paesaggistica: la riviera del corallo. Il bellissimo centro storico è posto su una piccola penisola che si protende nel mare protetta dalla cerchia di torri e mura fortificate. Insieme alle chiese, alle viuzze ed agli e-difici antichi, le mura danno un’impronta caratteristica alla città. Oggi Alghero conta circa 40 mila abitanti. Essi difendono con molto orgoglio la propria cultura e la propria lingua, che è diversa da quella sarda e con la quale non desiderano confondersi. Si tratta di un dialetto catalano che oggi trova un notevole supporto dai contatti con la Catalogna. Grazie all’equiparazione ufficiale del catalano allo spagnolo - castigliano, si ca, Alghero può essere considerato un laboratorio anche con una serie di risultati concreti. Si notano infatti numerose insegne e denominazioni esposte da privati, negozi, ristoranti, alberghi, ecc. Ad esse si aggiungono indicazioni con tabelle turistiche bilingui dell’Ente Provinciale per il Turismo e le tabelle che ripristinano le denominazioni catalane delle vie, delle piazze e di altri luoghi del centro storico, pur mantenendo quelle in italiano. Così via Carlo Alberto è anche Carrer de la Marina, la Torre Sulis è Torre de l’Esperò Reial, ed altri nomi che creano una delle suggestioni della città. Le tabelle turistiche sono dovute ad azioni “clandestine” risultate vincenti (1979), quelle stradali sono regolarmente seguite a delibere del comune (1981). “I tempi so- h r ■ vanno aprendo oggi favorevoli prospettive di scambio culturale con la Comunità Autonoma di Catalogna. Nella città di Alghero operano diverse associazioni che si ergono a difesa della cultura e della lingua catalana. L’Associazione più nota è l’Obra Cultural Algueresa, che ha organizzato vari convegni di studio sia sulla cultura locale che - patrocinati dal Confemili, dalla Comunità Europea e dalla Regione Autonoma della Sardegna -sui problemi comuni delle minoranze linguistiche. Ricordiamo il convegno sugli statuti dei comuni del 1990 e quello sulla toponomastica nei territori abitati dalle minoranze appena concluso. Rispetto alla toponomasti- Una tipica via del centro di Alghero no cambiati - afferma Carlo Sechi, consigliere comunale e dirigente dell’Obra Cultural Algueresa - ed oggi siamo pronti a nuovi passi: per esempio Alghero dovrà riprendere la denominazione ufficiale catalana, L’AI-guer.” Non basta: si attende l’operatività della legge regionale per la lingua e la cultura sarda, due volte respinta dal governo di Roma. La legge comprende anche norme per il catalano. Su questi punti ci sono grande convinzione e compattezza, perchè è vivo l’orgoglio per un nobile patrimonio di storia e cultura. E questo costituisce un incoraggiamento per le comunità che, un po’ come la nostra, stanno per smarrirsi in una massa senza nome. Četrtek, 18. novembra 1993 Risultati PROMOZIONE Pordenone - Valnatisone 0-0 Primorje - Flumignano 2-1 Trivignano - Juventina 0-1 3. CATEGORIA Pulfero - Paviese 3-0 Savognese - Azzurra 2-0 JUNIORES Valnatisone - Fiumicello 1-3 GIOVANISSIMI Reanese Audace 0-6 ESORDIENTI Donatello - Audace 6-0 PULCINI Audace - Buttrio 8-0 AMATORI Real Pulfero - Pantianicco 3-1 Pol. Valnatisone - R. S. Dom. 2-2 Salone Luisa - Cgs Udine 1 -0 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Maniago Juventina - Primorje 3. CATEGORIA Moimacco - Pulfero Paviese - Savognese JUNIORES Serenissima - Valnatisone GIOVANISSIMI Audace - Fortissimi ESORDIENTI Audace - Bearzi AMATORI Reai Pulfero - Tricesimo Poi. Valnatisone - Friulservice R.S.Domenico - Salone Luisa PALLAVOLO MASCHILE Pol. S. Leonardo - Natisonia Classifiche PROMOZIONE Spilimbergo 12; Pordenone 11; Polcenigo 10; Serenissima, 7 Spighe, Maniago, Cor-denonese 9; Valnatisone, Tricesimo, Fagagna 8; Spai, Aviano, Vivai 7; Tavagnacco 6; Zoppola 5; Juniors 3. 3. CATEGORIA Mariano, Audax Sant’Anna 12; Moimacco 11; Pulfero, Mladost 9; Lumignacco 7; Savognese, Faedis, Azzurra, Paviese 5; Nimis, Attimis 2. JUNIORES Palmanova 16; Tricesimo 14; Tavagnacco 11 ; Aquileia, Gemonese 8; Trivignano, Fagagna, Gradese 7; Serenissima 6; Valnatisone, Cervi-gnano, Fiumicello, Ruda 5; Cussignacco 4. • Cervignano due partite in meno, Valnatisone e Gradese una partita in meno. GIOVANISSIMI Audace, Tarcentina, Chiavris, Azzurra 8; Donatello 6; Rea-nese, Serenissima 5; Torrea-nese, Nimis 4; Bujese, Riviera 3; Ragogna, Fortissimi 2; S. Gottardo, Cassacco 0. AMATORI (Eccellenza) Reai Pulfero 11; S. Daniele 9; invillino 8; Chiopris 7; Bot-tenicco, Pantianicco 6; Tricesimo, Buja, Pieris, Variano 5; Rubignacco 3; Vacile 2. AMATORI (3. Categoria) Cavalicco 10; Povoletto 8; Salone Luisa, Xavier 7; Friulservice 6; Poi. Valnatisone, Cgs Udine 5; Real S. Domenico 4; S. Domenico 3; Vi.de.s. 1. • Le classifiche di Giovanissimi e Amatori sono aggiornate alla settimana precedente A Savogna finalmente esce l’ambo SAVOGNESE AZZURRA 2 0 Savognese: Codromaz, Blasutig, Stacola, Oviszach, Floreancig, Terlicher, Rot, Juretig (Dorbolò), Podorie-szach (Fabio Martinig), Spe-cogna, Medves (Trinco). Marcatori: al 5’ Medves, nella ripresa al 38’ Martinig. Savogna, 14 ottobre - La Savognese é riuscita ad ottenere la prima vittoria o-spitando i gialloblù dell’Azzurra di Gorizia. La gara si é giocata su un terreno impossibile, allentato e pieno di pozzanghere che ha penalizzato nelle trame il gioco di entrambe le squadre. La Savognese al primo tentativo di un certo spessore é passata in vantaggio con Massimo Medves. L’attaccante ha ricevuto il pallone da Specogna. Con il portiere fuori dai pali é stato un gioco collocarlo nella porta sguarnita. Gli ospiti cercavano il pari, ma erano ancora i padroni di casa al 34’ con Po-dorieszach a sfiorare il raddoppio. Due minuti più tardi si facevano vivi i goriziani, ma Codromaz non si faceva sorprendere bloccando la sfera. Il tempo si concludeva con i tentativi di Podo-rieszach e Medves, che il portiere ospite neutralizzava. All’inizio della ripresa Podorieszach lanciato a rete veniva a contatto con il portiere dell’Azzurra in uscita, mentre il pallone terminava in angolo. 11 giovane centravanti doveva però abbandonare il campo per infortunio. Al 18’ la più grossa occasione per gli ospiti non veniva sfruttata a dovere. Al 38’ il raddoppio savognese arrivava in contropiede con Fabio Martinig che, visto il portiere fuori area, faceva partire la sfera insaccandola da oltre 30 metri. Paolo Caffi Per la Valnatisone un punto meritato Bel successo del Pulfero, ok le squadre amatoriali La Valnatisone é tornata dalla trasferta pordenonese con un meritato pareggio. 1 neroverdi hanno cercato di perforare la porta difesa da Venica in diverse occasioni, ma senza successo. Potevano scapparci addirittura i due punti, quando nei momenti finali David Specogna ha avuto a disposizione una palla invitante servitagli da Trusgnach. Dopo aver chiuso il primo tempo sul nulla di fatto, nella ripresa il Pulfero ha Gianni Podorieszach (Savognese) Adriano Stulin (Pulfero) UAudace sban REANESE- AUDACE 0-6 Audace: Podorieszach (Specogna), Carlig, Massera (Colapietro), Simaz, Clavora, Rucchin (JaSarevič), Rubin, Domeniš, Peddis (Duriavig), Braidotti, Be-sič (Cencig). Reana del Rojale, 14 ottobre - Anche la trasferta a Reana si é conclusa con un risultato positivo per i Giovanissimi allenati da Bruno Jussa. La differenza tra le due squadre si é vista già dalle battute i-niziali, quando al 2’ Rubin aveva sui piedi il pallone per sbloccare il risultato, fi-vitata la trappola del fuorigioco, dopo u-na bella triangolazione, al 5’ andava a se- gno Simaz. 11 bis all’ 11’ era opera di Rubin, che da posizione ideale mandava il pallone nell’incrocio più lontano. Tre conclusioni di Simaz, Rubin e Peddis terminavano di poco a lato. Al 25’ la caparbietà di Almir Besič consentiva a Rubin di mettere la sfera nella porta sguarnita. Al 4’ della ripresa era ancora Rubin ad andare in gol, quindi iniziava la serie delle sostituzioni. Ancora Simaz all’II’, partendo dalla propria metà campo, saltava gli avversari come birilli ed in diagonale metteva in rete. Al 17’, infine, dopo alcuni tentativi di Domeniš, Besič in mischia portava a sei reti il bottino ciell’Au-dace. L’incontro si concludeva in pratica con questo episodio, (p.c.) ICA ViltttSn« / MAROSTtCA Toccherà anche la Slovenia il 77. Giro d'Italia che é stato presentato sabato scorso a Milano. La corsa a tappe, che prenderà il via il 20 maggio e si concluderà il 12 giugno, annovera infatti anche una tappa, la dodicesima, in programma il 2 giugno, che da Bibione porterà i corridori fino a Kranj (208 i chilometri che saranno percorsi) passando per Gorizia. Il giorno seguente la carovana si sposterà in Austria, a Lienz, attraverso il Passo del Pramollo (1.552 metri). Il Giro del prossimo anno, quindi, sarà soltanto di passaggio nel Friuli-Venezia Giulia, mentre “sconfinerà” per ben tre volte, visto che la terzultima tappa si concluderà in Francia. Zamejska telesna kultura zasluži veCjo pozornost Zamejski Sport je eden od pomembnejših dejavnikov nase družbe in zato ne sme biti potisnjen na rob dogajanja. Zanj je treba skrbeti, ravno kot za druge dejavnosti, kot sta gospodarstvo in kultura. To je osrednja misel, ki je izSla iz 23. občnega zbora Združenja slovenskih Športnih društev, ki je bil konec prejšnjega tedna v Ljudskem domu v Trebčah. Prisotni odposlanci, ki so podprli taksen način gledanja, so v bistvu predstavljali Široko gibanje, zasidrano na teritoriju, ki danes Šteje kakih 7 tisoč aktivnih Športnikov in Športnih delavcev. O težavah in perspektivah zamejske telesne kulture je na občnem zboru podrobno spregovoril predsednik ZSSDI Jurij Kufersin (potrjen je bil za predsednika), ki je izpostavil, kako se je do danes premalo pozornosti posvetilo Športu, kar med drugim dokazuje tudi skupno zakonsko besedilo za zaSčitni zakon, kjer je Športna problematika nekoliko izostala. Na občnem zboru, vsaj z naSega gledišča, je izostala tudi problematika telesne kulture v Benečiji, čeravno bi veljalo pomisliti, kako v zamejsko Športno družino vključiti tovrstno prizadevanje Slovencev na Videmskem. (R.P.) n Giro d’Italia anche in Slovenia travolto la Paviese. Ad aprire la sagra del gol ci ha pensato al 5’ Edi Qualla, imitato dopo cinque minuti da Stefano Pollauszach. Gli a-rancioni sono stati costretti a giocare in dieci dal 20’ per l’espulsione di Birtig. Nel finale la terza rete portava la firma deU’allenato-re-giocatore Adriano Stulin. Giornata nera, sabato, per gli Juniores della Valnatisone, sconfitti dal fanalino Fiumicello. 11 vantaggio iniziale ottenuto su rigore da Campanella ha illuso i ragazzi, che dopo aver fallito alcune clamorose palle gol sono stati trafitti dagli ospiti. Karakiri nel finale: un rigore e un gol conseguente ad un calcio di punizione hanno reso felici per la prima volta gli ospiti. Brutto scivolone degli E-sordienti dell’Audace sul campo del Donatello. Troppa la differenza fisica e tecnica degli udinesi nei confronti dei ragazzi allenati da Ivano Martinig. Otto reti dei Pulcini hanno affondato il Buttrio. Quaterna di Gabriele Mia-no, seguita dalle reti di Luca Postregna, Martino Pan-zani e Gabriele Jussig hanno soddisfatto tutti: i giocatori, i dirigenti e soprattutto i genitori. Il Reai Pulfero nel girone di Eccellenza del cam- S. Qualizza (Poi. Valnatisone) pionato Amatori ribadisce la sua posizione di testa vincendo contro il Pantianicco grazie alle reti di Walter Pallavicini, Antonio Dugaro ed Alberto Paravan. Serata vincente anche per il Salone Luisa contro gli udinesi del Cgs Udine. A11'8’ il gol di Beniamino Jussa, in collaborazione con il portiere udinese al quale sfuggiva la sfera dalle mani, sembrava aver messo le ali ai piedi ai locali, che con Stefano Predan portavano i maggiori pericoli alla porta ospite. Invece gli udinesi prendevano in mano il centrocampo senza trovare però sblocchi nel loro gioco. La Polisportiva Valnatisone, dopo essere stata sotto di due reti, con una doppietta di Giovanni Dominici ha riequilibrato la partita con il Real S. Domenico, fallendo con lo stesso giocatore il rigore del successo. četrtek, 18. novembra 1993 SPETER Se je rodila Tania V čedajskem Spitale je zadnje dni otuberja parsla na sviet frisna čičica, diel so ji ime Tania. Nje mama je Sonia Simonitti iz Spietra, hči nepozabnega arhitekta Valentina, ki nas je prezagoda zapustu lieta 1989, tata pa Paolo Zuffer-li iz Ažle. Tanii želmo, de bi rasla zdrava an vesela an de bi bla pravo veseje za mamo, za tata an za vso družino. Barnas Zbuogam Bepo Na naglim je na svojim duomu umaru Giuseppe M-linz - Bepo za parjatelje. 1-meu je 74 liet. Umaru je med petkam 12. an saboto 13. novemberja, usafal so ga martvega v hisi. Na telim svietu je zapustu bratre, sestre, kunjade an navuode. Njega pogreb je biu v pandiejak 15. novemberja popudan v Barnase. SVET LENART Ušivca Žalost ta par Marsince V čedajskem spitale je umaru nas vasnjan Antonio Sdraulig - Tona Marsincu po domače. Imeu je 76 liet. Za njim jočejo žena Genoveffa, hčere Ornella an Francesca, zeti, navuodi, sestra Gina, ki živi tan v Benetkah, an vsa druga Zla-hta. Njega pogreb je Diu v Kravarje v nediejo 14. novemberja popudan. PODBONESEC Brišča Nie vič mundi ’Na skupinica mundi je živiela v faružu v Briščah subit od potresa san. Pomagale so faram podbonieške-ga kamuna, judje telih vasi so jih lepuo poznal an spoStuval za njih dielo, za njih pomuoč. Seda faruž v BriSčah je zapart, zadnje d-ni otuberja mundje so sle. Nieso pa zapustile nase doline, sa’ so se preselile v Spietar an od telega kraja bojo pomagale an dielale za vso naso skupnost, predvsem za rast an ohra- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad/Cividalc Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343, Letna naročnina 700,— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% njenje viere med nam. •Je gIih poviedat njih imena: sestra Agnese, Egle, Eliana, Giorgia, Maria Teresa an Dina, ki lepuo pozna naše kraje, sa’ se je rodila pru v Zapatoku, v Po-dbonieškem kamunu. SREDNJE Petdeset liet od tega Je bluo 18. novemberja 1943. lieta kar Niemci an Partizani so se “srečal” med vasmi Preserje an Cer-nečje an začel strejat dan pruot drugemu. Na žalost so se miez telega ognja ušafal tudi nadužni možje an puobje, ki so dielal na puoju al po njivah an jih u-bil. Poštudierita na tiste matera, na tiste žene, ki so takuo zgubile njih može, njih otroke... Umarli so Pietro Cerne-tig - Perin Mojstruovu, Giovanni Dugaro - Zanet Du- garju an Elio Sambrielaz -Konstih iz Cerneč an Andrea Sintoncig - Fermonu iz Preseriji. Ta pred černe-škim faružam je ušafu smart tudi gaspuod Attilio Cormons iz Tipane, ki malo cajta priet je biu paršu opravjat svojo službo miez naših judi. Je biu mlad an pun kuraže. Kar so malo dni priet, 14. otuberja, bombardai vas Podsriednje on je biu med te parvimi, ki je šu v vas za potroštat an pomagat judem. Je šlo skuoze petdeset liet od tega, pa tisti žalostni dan se ga še lepuo puobna-jo vasnjani, ki so tole veliko tragedijo preživiel. Na tisti nasrečni dan an na tiste nadužne martve se vsi spomnimo an jih počas-tmo v nediejo 21. novemberja go par Cernec. V ci-erkvi svetega Pavla, ob treh popudan, bo sveta maša. Pridejo mašavat nekateri od tistih, ki so v Suolo ho- dil z gaspuodam Attiliam Cormons, gaspuodje špie-tarske foranje kupe z mon-sinjorjam Nisiam Matteu-cig. Cernečje 16.XV90 - 16.XU93 Je šlo mimo že tri lieta, od kar si nas za nimar zapustu. Nam manjkaš puno. Daniela, Mariagiulia, Massimo an vsi tisti, ki smo te imiel radi. Se je gajalo 40 Pred 4 lieta se je zbralo trideset kimetu iz petih vasi našega kamuna an z veliko težavo zgradili mlekarno v Platcu. Taj-šno, de ji nie para v Nedi-ških dolinah. Kadar so zidal telo mlekarenco so oblasti obljubile, de v Platcu zazidajo tudi suolo, ki je zlo potriebna za otroke petih vasi. Mlekarenco so zazidal, Suole pa Sc jo nie. Sada pa kaniun-ske an šuolske oblasti če-jo, de soči od mlekarne dajo sobo, stanco, nad mlekarenco za ažilo. Soči se upierajo teli zahtevi, ker vedo, de če postavijo ankrat azilo v mlekarno ostane za nimar, takuo an Suole v Platcu jo na bo vič. ... Kamunski možje na-mest se takuo brigat za postavit azilo v plaško mlekarinco, naj se rajš brigajo par odgovornih oblasteh za de buogi soči mlekarence potegnejo tist kontribut, ki so jim ga oblasti obečjale an ki ga že nad 3 lieta zastonj čakajo. Ce storejo potegnit tist kontribut bojo nekateri kmetje lahko plačjal tist duh, ki so ga nardil za de so zgradili mlekarinco. Oblasti pa se muorajo tuolc luošt v glavo, de mlekarna muora ostat mlekarna, šuola pa Suola, kadar jo zazidajo. (Matajur, 16./30./4/’53) Kakuo je sla končavat tela storja? Soba, Stanca nad mlekarinco je ratala vartac, ažilo za otroke, ki so parhajal iz Konauca, Platea, Gorenjega an Dolenjega Barda an taz Velikega an Malega Gar- mikà. Potlè nie bluo vič zadost otruok, de bi ga daržali odpartega. Tudi mlekarinco so zaparli. Lieta so sle napri an kamar ankrat so nosil mlieko an runa! ser an maslo so začel runat pa palce za smučanje, za sci. Pru takuo. V telim velikem hramu je nomalo liet dielala tovarna Beneco, ki potlè se je preselila na Čemur. Od lieta I9B4, le v telim velikem hramu je dielala zadruga, cooperativa Zel kob: 17 čeč an žen, ki so parhajale iz naSih dolin, posebno iz kamunu Garmak, Dreka an Srie-dnje an runale tapete. Zadruga Zelkob nie imiela velike sreče, čeglih žene an čeče so ble pridne v njih diele an takuo mleka-rinca v Platcu je spet prazna. Per la tua pubblicità sul Novi Matajur telefona al 0432/731190 Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Il Via De Rubeis 19, Cividale - Tel. 731233 arte ar spolert cucine in muratura stufe ricambi per cucine a legna caminetti personalizzati oggettistica in fusione “ìzz: CIVIDALE DEL FRIULI VIA UDINE 72 TEL. 0432/701181 “LA MARMI DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro al Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073 = Kronaka- Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiel “impenjalivo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje ntiediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Buit Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Pudbonesec v cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA It Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10, 8.55,10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10, 20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05, 7.45,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm.......5521 Policija - Prva pomoč...........113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinjerji....................112 Uffficio del lavoro Collocamento.................731451 INPS Čedad...................700961 URES-INAC....................730153 ENEL Čedad 700961-700995 ACI.............................116 AC1 Čedad....................731987 Avtobusna postaja Rosina.......................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad..................700700 Cedajska knjižnica...........732444 Dvojezcni center Speter......727490 K.D. Ivan Trinko.............731386 Zveza slov. izseljencev......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.................... ,....725006 Srednje........................724094 Sv. Lenart.....................723028 Speter.........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec...................726017 Tavorjana......................712028 Prapotno......................713003 'lipana........................788020 Bardo..........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 22. DO 28. NOVEMBERJA Podboniesac tel. 726150 - Manzan (Brusutti) tel. 740032 Mojmah tel. 722381 OD 20. DO 26. NOVEMBERJA Cedati (Minisini) tel. 731175 Ob netliejah in praznikuh so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoc se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE Dl CIVIDALE CAMBI - Martedì MENJALNICA - Torek Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 Via Carlo Alberto, 17 Fax (0432)730352 16.11.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,40 13,10 — Ameriški dolar USD 1640,00 1690,00 1663,26 Nemška marka DEM 976,00 996,00 986,75 Francoski frank FRF 279,00 288,00 283,30 Holanski florint NLG 866,00 892,00 879,10 Belgijski frank BEF 45,50 46,90 46,21 Funt Sterling GBP 2450,00 2525,00 2481,58 Kanadski dolar CAD 1250,00 1288,00 1261,48 Japonski jen JPY 15,40 15,90 15,74 Švicarski frank CHF 1100,00 1134,00 1116,28 Avstrijski Šiling ATS 138,00 142,00 140,31 Španska peseta ESP 11,60 12,30 12,13 Avstralski dolar AUD 1083,00 1116,00 1091,10 Jugoslovanski dinar YUD jr * — Ì — — Hrvaški dinar HRD 0,13 0,18 — Europ. Curr. Unity ECU m — ® • — 1888,96 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del S,25% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 7,75% - taglio minimo 5 milioni