Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava  4 | 2005 Svoboda izražanja Svoboda izražanja v razmerju z varstvom drugih pred obrekovanjem Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Chauvy in drugi proti Franciji Freedom of Expression in Relation to Protection of others from Defamation. An ECHR’s Judgment in the Case of Chauvy v. France Luka Tičar Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1732 DOI: 10.4000/revus.1732 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 127-134 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Luka Tičar, « Svoboda izražanja v razmerju z varstvom drugih pred obrekovanjem », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 28 février 2013, ogled: 15 septembre 2020. URL : http:// journals.openedition.org/revus/1732 All rights reserved S v o b o d a i z r a ž a n j a v r a z m e r j u z v a r s t v o m d r u g i h p r e d o b r e k o v a n j e m – S o d b a E S Č P v p r i m e r u C h a u v y i n d r u g i p r o t i F r a n c i j i Lu ka Ti čar Ev rop sko so di šče za člo ve ko ve pra vi ce (ESČP) je v za de vi Chau vy in dru gi pro ti Fran ci ji1 pre so ja lo za tr je va no kr ši tev svo bo de iz ra ža nja iz 10. čle na Ev - rop ske kon ven ci je o člo ve ko vih pra vi cah (EKČP). Vla ga te lji zah te ve za ugo - to vi tev kr šit ve kon ven ci je so bi li: Ge rard Chau vy, no vi nar, pi sa telj in av tor knji ge z nas lo vom Aub rac-Lyon 1943, Fran cis Es me nard, di rek tor za lož niš ke hi še Edi ti ons Al bin Mi chel, ki je to knji go iz da la, in za lož niš ka hi ša kot prav - na ose ba. 1. Prav no re le vant na dej stva ESČP se je so o či lo z do mnev nim po se gom fran cos ke sod ne ve je ob las ti v svo - bo do iz ra ža nja za ra di ob sod be pri tož ni kov za ža lji ve iz ja ve in tr dit ve, za pi sa ne v ome nje ni knji gi. Za seb na tož ni ka, za kon ca Aub rac, si cer glav na »ju na ka« spor ne knji ge, sta to že nim stran kam oči ta la de ja nje sra mo tit ve ozi ro ma ob re - 127Svoboda izražanja v razmer ju z varstvom drugih pred obrekovanjem R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 Ca se of Chau vy and others v. Fran ce, Ap pli ca ti on no. 64915/01, sod ba ESČP z dne 29. ju ni ja 2004. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 127 Luka TIČAR, 2005: Svoboda izražanja v razmerju z varstvom drugih pred obrekovanjem. Sodba ESČP v primeru Chauvy in drugi proti Franciji. Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 127–134. www.revus.eu ko va nja (an gl. de fa ma ti on). Spor na knji ga ob rav na va po memb no ob dob je ozi - ro ma do go dek2 v zgo do vi ni fran cos ke ga od por niš ke ga gi ba nja med dru go sve - tov no voj no, ob rav na va pa ga na na čin, na spro ten zgo do vin sko pri zna nim dej - stvom in ugo to vi tvam. Po seb no te žo v ar gu men ta ci ji svo jih na vedb av tor na me - nja pri če va nju Klau sa Bar bi ja, ki je bil v tis tem ča su vod ja ges ta pa, ce lot no pri - če va nje pa av tor kot pri lo go vklju či v knjiž no de lo. Iz knji ge naj bi iz ha ja lo pri - zna nim zgo do vin skim dej stvom na sprot no sta li šče o vlo gi za kon cev Aub rac ob do god ku Ca lu i re, s či mer naj bil njun sta tus »na rod nih ju na kov« moč no ogro - žen in pri za det. Spor no pri če va nje naj bi iz ra ža lo ja sen dvom o per cep ci ji do - tlej zna nih zgo do vin skih dej stev, ta ko gle de res ni ce v zve zi z do god kom Ca lu - i re kot gle de de jan ske vlo ge za kon cev Aub rac v zve zi z njim. 2. Pre so ja na ci o nal nih so dišč Pr vos to penj sko so di šče (tri bu nal de gran de in stan ce) je sod no pre so jo za če lo s pre iz ku som na vedb, za pi sa nih na ra čun za kon cev Aub rac, z nju ne stra ni za tr - je va nih kot ža lji vih, tr di tev av tor ja in s pri mer ja vo iz raz ja Bar bi je ve ga pri če va - nja z iz raz jem be se di la knji ge. Na tej os no vi je so di šče ob li ko va lo mne nje o os - nov nem na me nu av tor je ve knji ge kot ce lo te. Ta na men je so di šče opre de li lo kot že ljo pri mer ja ti tr dit ve iz Bar bi je ve ga pri če va nja s per cep ci jo do god kov v zve zi z vlo go za kon cev Aub rac in dru go ust no in pis no do ku men ta ci jo. V na da lje va nju sod be je po zor nost ESČP na me nje na ob rav na vi oko li ščin po - sa mez nih do god kov v tis tem ob dob ju, vse od are ta ci je Ra y mon da Aub ra ca in nje go ve iz pus tit ve do do god kov, ki so sle di li. So di šče je ugo to vi lo, da av tor z ni - za njem mno ži ce do ka zov, iz jav in do ku men tov raz lič ne na ra ve in po me na ni po tr dil ali ute me ljil Bar bi je vih iz jav, tem več je, na sprot no, ustvar jal ne kak šno zme do, vse sku paj pa je bi lo na me nje no dis kre di ta ci ji tož ni kov, za kon cev Aub - rac: »Thus ..., wit hout for ma l ly cor ro bo ra ting the di rect ac cu sa ti ons ma de in ‘Bar - bie’s writ ten sub mis si ons’, the [first ap pli cant] sets about sowing con fu si on by com bi ning a se ri es of facts, wit ness sta te ments and do cu ments of dif fe rent ty pe and va ry ing de gre es of im por tan ce which to ge ther ser ve to dis cre dit the ac counts gi ven by the ci vil par ti es.« S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 128 2 Osred nji ob jekt av tor je ve ga pri ka za je bil t. i. Ca lu i re meet ing, zgo do vin sko eden naj po memb nej ših do god - kov v zgo do vi ni fran cos ke ga od por niš ke ga gi ba nja v Fran ci ji, ki je na ne po jas njen na čin pri pe ljal do are ta - cij ta krat nih vo di te ljev Od po ra. Med are ti ra ni mi čla ni Od po ra je bil tu di Ra y mond Aub rac. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 128 www.revus.eu So di šče je od lo ča lo tu di o upo rab nos ti za tr je va ne prav ne pod la ge tož be ne - ga zah tev ka za kon cev Aub rac in ugo to vi lo, da se re le vant na fran cos ka za ko no - da ja lah ko upo ra bi tu di za čla ne pri zna nih od por niš kih gi banj. V pos top ku spre je ma nja od lo čit ve je so di šče kot eno naj po memb nej ših vpra šanj pre so ja lo »do bro ve ro« av tor ja pri ob li ko va nju ža lji vih tr di tev in do kaz - no bre me. S tem v zve zi je so di šče ugo tav lja lo: i) ob stoj pri tož ni ko ve ga le gi tim ne ga in te re sa za ob ja vo s »sov raš tvom pre že - tih tr di tev«, ii) ali so tr dit ve rez ul tat po treb ne pre is ka ve dej stev in do ka zov, iii) teh ta lo pa je tu di na čin (ang. to ne) ozi ro ma zmer nost to na, v ka te rem so tr - dit ve iz ra že ne.3 So di šče je na tem mes tu oce ni lo me to de in na čin de la zgo do vi nar jev. V okvi - ru nji ho ve ga is ka nja zgo do vin ske res ni ce jim je v do lo če ni me ri ce lo do vo li lo rav na ti ob re ko val no v okvi ru za pi sa kri tič nih ocen na ra čun še ži ve čih ali že umr lih oseb, pri tem pa mo ra jo osta ti za ve za ni po klic nim dolž nos tim. So di šče je za pi sa lo: »Whi le the work of his to ri ans, who must be per mit ted to go about their work with to tal li ber ty if the his to ri cal truth is to be es ta blis hed, may on oc ca si on lead them to ma ke cri ti cal as ses sments con tai ning de fa ma to ry ac cu sa ti ons against the ac tors – both li ving and de ad – of the events they are stud ying, it can on ly be jus - ti fi ed if the his to ri an pro ves that he has com pli ed with his sci en ti fic ob li ga ti ons. ...« Pr vos to penj sko fran cos ko so di šče je, upo šte va je vse ar gu men te, od lo či lo, da je knji ga Bar bi je ve mu pri če va nju da la pre ve lik po u da rek in po memb nost, da vklju ču je pre ma lo do ku men ta ci je v zve zi z are ta ci jo in po znej šo iz pus tit vi jo Ra - y mon da Aub ra ca, da v knji gi po sa mez ni vi ri in for ma cij ni so raz vr šče ni po po - memb nos ti, da de lo ne vse bu je kri tič ne ana li ze nem ških vi rov in do ku men tov in da je av tor za ne ma ril iz ja ve pre os ta lih lju di, ki so so de lo va li v opi sa nih do - god kih. Na tej os no vi je na ci o nal no so di šče tri to že ne stran ke spo zna lo za kri ve jav - ne ža li tve/sra mo tit ve (ang. pu blic de fa ma ti on) in vsa ke mu iz med to žen cev iz - rek lo de nar no ka zen. So di šče si cer ni sle di lo zah te vam tož ni kov po uni če nju knji ge, od re di lo pa je ob ja vo po seb ne iz ja ve v pe tih dnev nih ča so pi sih in opre - mo vsa ke ga iz vo da knji ge z opo zo ri lom (ang. war ning in li ke terms). 129Svoboda izražanja v razmer ju z varstvom drugih pred obrekovanjem R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 3 ... They had to show that the re had been a le gi ti ma te in te rest in pu bli ca ti on unac com pa nied by per so nal ani - mo si ty, that a pro per in qui ry had been car ri ed out and that the to ne was me a su red: … revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 129 www.revus.eu Pri tož ni ki so se na od loč bo so di šča pr ve stop nje pri to ži li, vi šje so di šče pa je za vr ni lo nji ho ve ar gu men te, re koč, da kljub te mu, da je pr vos to penj sko so - di šče ugo to vi lo pri me ren na čin pri ka zo va nja po dat kov, ni za nja do ku men tov in umes tit ve Bar bi je ve ga pri ča nja, pri tož nik vztra ja pri svo jem in sis te ma ti - čno za vra ča sle her no upo šte va nje iz jav za kon cev Aub rac in dej stva ter do ka - ze nji ma v prid. Gle de tr di tev pri tož ni ka, da je kot av tor rav nal v dob ri ve ri, je pri tož be no so di šče si cer pri zna lo le gi ti men in te res pri ka za ti do lo če ne do - god ke v zgo do vi ni od por niš ke ga gi ba nja v Fran ci ji, ven dar je po sa mez ne ne - pri jaz ne iz ra ze v knji gi ov red no ti lo kot ne za dost ne v smi slu upra vi če va nja iz - ra že ne oseb ne sov raž nos ti do lju di, ki so ob rav na va ni v knji gi. Ugo to vi tev, da av tor knji ge ni rav nal s po treb no ri go roz nost jo ozi ro ma skrb nost jo, da to rej ni rav nal v dob ri ve ri, je pri tož be no so di šče ute me lji lo z na sled njim ar gu - men tom: »Any o ne who al le ges a spe ci fic fact must first se ek to ve rify its ac cu ra cy. Al - though this re qui re ment is ge ne ral, it is es pe ci a l ly jus ti fi ed when the ac cu sa ti on is par ti cu la r ly se ri ous – such as of an act of tre a chery lea ding to the de ath of the main Re sis tan ce lea der – and when, as a his to ri an, its ma ker is ac cus to med to qu es ti o - ning sou r ces.« Av tor ni uspel ni ti s pri tož bo na vr hov no so di šče (Cou rt of Cas sa ti on), kjer je za tr je val, da v sod bi upo rab lje ne za kon ske do loč be ni so ni ti jas ne ni ti na tan čne in da je in ter pre ta ci ja pri tož be ne ga so di šča ne dos top na, ne pred vid lji va in pre - ši ro ka. 3. Za tr je va na kr ši tev svo bo de iz ra ža nja iz 10. čle na EKČP Pri tož nik je ugo var jal ne jas nos ti, ne pred vid lji vos ti in ne dos top nos ti za kon skih do ločb, na te me lju ka te rih mu je bi la iz re če na ka zen, ki je po mne nju vla ga te - lja tu di ne so raz mer na. So di šče je ob pri zna nju fran cos ke vla de, da je do po se - ga v pra vi co do svo bo de go vo ra pri šlo, nuj no mo ra lo pre iz ku si ti iz pol nje van je po go jev, ki po seg v pra vi co do pu šča jo in ki jih do lo ča dru gi od sta vek 10. čle - na.4 Po go ji se na na ša jo na v za ko nu pred vi de ne in do lo če ne ome jit ve pra vi ce, S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 130 4 Iz vr še va nje teh svo bo ščin vklju ču je tu di dolž nos ti in od go vor nos ti in mo ra za to iz pol nje va ti ob lič nost ne po - go je, upo šte va ti ome jit ve ali kaz ni, ki jih do lo ča za kon in ki so nuj ne v de mo kra tič ni druž bi za var nost dr - ža ve, nje no oze melj sko ce lo vi tost, za jav no var nost, pre pre če va nje ne re dov ali zlo či nov, za za va ro va nje ugle - da ali pra vic dru gih lju di, za pre pre či tev raz krit ja za up nih in for ma cij ali za va ro va nje av to ri te te in ne pri stran - skos ti sod stva. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 130 www.revus.eu na za sle do va nje le gi tim ne ga ci lja z ome je va njem pra vi ce ter na nuj nost ome je - va nja pra vi ce v de mo kra tič ni druž bi. 3.1. Do lo če nost z za ko nom Pri tož ni ki so v sod bah fran cos kih so dišč upo rab lje nim čle nom fran cos ke za ko - no da je oči ta li ne do loč nost, ne pred vid lji vost in ne dos top nost. Po nji ho vem mne - nju ob iz da ji spor ne knji ge fran cos ka za ko no da ja ni pred vi de va la mož nos ti jav - ne raz ža li tve čla nov od por niš ke ga gi ba nja. Za tr je va li so tu di ne ob stoj pred vid - lji ve sod ne prak se, ki so jo po mne nju vr hov ne ga so di šča kon sti tu i ra le tri pred - hod ne od lo čit ve is te ga so di šča. Pri tož ni ki so za tr je va li, da zgolj tri od lo čit ve ne tvo ri jo sod ne prak se in s tem pra va (ang. law), kot se zah te va v smi slu dru ge - ga od stav ka 10. čle na Kon ven ci je. Fran cos ka vla da je po se bej po u da ri la, da bi se vlož ni ki v funk ci ji svo je ga po kli ca mo ra li za ve da ti za kon skih do ločb o raz - ža li tvi kot po memb nem de lu fran cos ke ga me dij ske ga pra va. Po leg te ga bi se mo ra li vsaj ob po mo či svo jih prav nih po ob la ščen cev za ve da ti tu di sod ne prak - se, ki je do pol nje va la upo rab lje no za ko no da jo rav no v lu či pri pad ni kov od por - niš ke ga gi ba nja. So di šče je v svo ji oce ni in prav ni pre so ji de jan ske ga sta nja oce ni lo, da se nor ma, ki kon sti tu i ra pra vo ozi ro ma me ri lo do lo če nos ti z za ko nom kot te melj le gi tim ne ga ome je va nja svo bo de, ne mo re upo ra bi ti, če ne ure ja na či na po sa - mez ni ko ve ga rav na nja z za dost no na tan čnost jo. Nor ma mo ra po sa mez ni ku omo go ča ti, da raz be re pred vi de ne po sle di ce, ki jih nje go vo rav na nje ute gne ime ti gle de na va ro va no sfe ro dru ge ga po sa mez ni ka. Ta pred vid lji vost po oce - ni So di šča ni nuj no tu di ab so lut na. »... The sco pe of the no ti on of fo re see a bi li ty de pends to a con si de ra ble de gree on the con tent of the text in is sue, the fi eld it is de sig ned to co ver and the num ber and sta tus of tho se to whom it is ad dres sed. A law may still sa tis fy the re qui re ment of fo re see a bi li ty even if the per son con cer ned has to ta ke ap pro pri a te le gal ad vi ce to as sess, to a de gree that is re a so na ble in the cir cum stan ces, the con se quen ces which a gi ven ac ti on may en tail. This is par ti cu la r ly true in re la ti on to per sons car ry ing on a pro fes si o nal ac ti - vi ty, who are used to ha ving to pro ce ed with a high de gree of cau ti on when pur - su ing their oc cu pa ti on. They can on this ac count be ex pec ted to ta ke spe ci al ca re in as ses sing the risks that such ac ti vi ty en tai ls.« Gle de na po ve da no je So di šče, upo šte va joč, da so bi li pri tož ni ki no vi nar, za - lož nik in za lož niš ka hi ša, pre so di lo, da bi mo ra li bi ti se zna nje ni z za dev no za - 131Svoboda izražanja v razmer ju z varstvom drugih pred obrekovanjem R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 131 www.revus.eu ko no da jo in z njo po ve za no sod no prak so, hkra ti pa bi bi li mo ra li iz ka za ti po - treb no skrb nost pri rav na nju z zgo do vin ski mi dej stvi. Iz teh raz lo gov So di šče ni prit rdi lo ar gu men tom pri tož ni kov gle de ugo vo ra zo per do lo če nost za ko no - da je.5 3.2. O le gi tim nem ci lju ome je va nja pra vi ce Fran cos ka vla da je za tr je va la, da je sod na ve ja ob las ti de lo va la z na me nom za - va ro va ti ugled za kon cev Aub rac, ki je bil z ob dol žit vi jo iz daj stva pod hu dim pri - tis kom. So di šče ugo tav lja, da je ta ele ment le gi tim ne ga po se ga v pra vi co ne dvo - mno po dan, saj iz od lo či tev in rav na nja so dišč iz ha ja že lja za va ro va ti ugled za - kon cev Aub rac, s či mer je iz pol njen vsaj eden iz med le gi tim nih ci ljev, naš te tih v dru gem od stav ku 10. čle na. 3.3. Nuj nost ome jit ve pra vi ce v de mo kra tič ni druž bi Pri tož ni ki so ob tem ele men tu pre so je ute me lje nos ti po se ga v pra vi co za tr je va - li, da je knji ga zgo do vin sko de lo in da ima jav nost pra vi co po zna ti ali spo zna ti svo jo zgo do vi no. V ta na men bi mo ral bi ti no vi nar jem za go tov ljen po se ben na - čin oprav lja nja de la, ki je dru ga čen od na či na de la zgo do vi nar jev. S tem v zve - zi so pri tož ni ki na spro to va li na čel ni dr ži na ci o nal nih so dišč, ki ni so do pus ti la ni ka krš ne kri tič ne raz pra ve gle de urad ne ver zi je zgo do vi ne, na sploš no pri zna - ne v Fran ci ji, ta ko pa naj bi bi li pri tož ni ki pri kraj ša ni pri ures ni če va nju svo bo - de iz ra ža nja. Ta ko so po mne nju pri tož ni kov fran cos ka so di šča iz ra zi la vo ljo po za vr ni tvi sle her ne ga raz is ko va nja rav nanj za kon cev Aub rac, ki bi lah ko vzpo - sta vi lo dvom o nju nem po gu mu. Fran cos ka vla da je za tr je va la, da so do ma ča so di šča z na tan čnim pre gle dom struk tu re ce lot ne knji ge skrb no in pra vil no pre teh ta la raz lič ne oko li šči ne in in - te re se pri me ra. Po nov no je bi la po u dar je na pre ti ra na vlo ga Bar bi je ve ga pri če va - nja, in to kljub te mu, da je bil iz ka zan dvom o nje go vi za nes lji vos ti kot vi ra in - for ma cij. Kot ar gu ment je fran cos ka vla da upo ra bi la tu di nuj nost spo što va nja os nov nih etič nih pra vil no vi nar stva, ki se ka že v upo ra bi in for ma cij, ki so na - tan čne in za nes lji ve ter v skla du s po klic ni mi ko dek si no vi nar ske ga de la. Vla da je tu di me ni la, da iz re če na de nar na ka zen ni ne so raz mer na, saj med dru gim ni S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 132 5 Dik ci ja dru ge ga od stav ka 10. čle na v iz vir ni ku v an gleš kem be se di lu upo rab lja be se do law, med tem ko je v slo ven ski raz li či ci ta be se da pre ve de na kot za kon. So di šče je z upo ra bo tu di npr. sod ne prak se v okvi ru pra - va (law) iz ka za lo na klo nje nost šir še mu poj mo va nju ter mi na law. revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 132 www.revus.eu vpli va la na na dalj njo do stop nost av tor je vih idej jav nos ti, ker je knji ga še ved no do stop na na tr gu. So di šče je v uvo du k svo jem raz lo go va nju po no vi lo sploš na na če la kon ven - cij ske ga var stva svo bo de iz ra ža nja: »Fre e dom of ex pres si on con sti tu tes one of the es sen ti al foun da ti ons of a de - moc ra tic so ci e ty and one of the ba sic con di ti ons for its pro gress and each in di vi - du al’s se lf-ful fil ment. Sub ject to pa ra graph 2 of Ar tic le 10, it is ap pli ca ble not on ly to »in for ma ti on« or »ide as« that are fav ou rab ly re ce i ved or re gar ded as inof fen si ve or as a mat ter of in dif fe ren ce, but al so to tho se that of fend, shock or di sturb. Such are the de mands of that plu ra lism, to le ran ce and broad min ded ness wit hout which the re is no »de moc ra tic so ci e ty«. As set forth in Ar tic le 10, this fre e dom is sub ject to ex cep ti ons, which must, how ever, be con stru ed stric tly, and the ne ed for any res - tric ti ons must be es ta blis hed con vin cin gly.« So di šče po u dar ja, da je po jem »nuj nos ti« (ang. ne ces sa ry) v dru gem od stav ku 10. čle na tre ba raz ume ti kot ob stoj »nuj ne druž be ne po tre be« (ang. pres sing so - ci al ne ed), v okvi ru ka te re ima vsa ka dr ža va po god be ni ca mož nost vzpo sta vi ti sis tem pra vil za ome je va nje svo bo de iz ra ža nja, o pra vil ni vred nost ni po sta vit vi teh pra vil pa ima zad njo be se do So di šče. So di šče je tis to, ki pre so ja, ali je dr ža - va svo jo dis kre ci jo upo ra bi la raz um no, paz lji vo in v dob ri ve ri. Vlo ga So di šča se ome ji na pre so jo so raz mer nos ti med ome je va njem pra vi ce in le gi tim nim ci - ljem, ki se z ome je va njem pra vi ce za sle du je, in na pre so jo re le vant nos ti in za - dost nos ti raz lo gov, ki so pri pe lja li do po se ga v pra vi co. So di šče je opo zo ri lo na po men vlo ge tis ka v de mo kra tič ni druž bi. Ta vlo ga se mo ra ka za ti v pra vi ci tis ka, da jav nost ob ve šča o za de vah, ki so v jav nem in - te re su, pri če mer pa no vi nar ji, kot glav ni ak ter ji, ne sme jo pre ko ra či ti do lo če - nih me ja. Te me je za de va jo pred vsem prav ni po lo žaj dru gih sub jek tov. So di šče šte je raz is ko va nje zgo do vin ske res ni ce za ses tav ni del svo bo de iz ra ža nja, hkra - ti pa se be ne vi di v vlo gi pre so ja nja po sa mez nih zgo do vin skih vpra šanj. Sled - nja so del po kli cne ga udej stvo va nja zgo do vi nar jev, ki z ob li ko va njem svo jih mnenj do lo ča jo in ter pre ta ci jo po sa mez nih zgo do vin skih ob do bij in do god kov. So di šče svo jo vlo go vi di v teh ta nju jav ne ga in te re sa bi ti ob ve ščen na eni stra ni in v po tre bi po var stvu po sa mez ni ko ve oseb nos ti na dru gi stra ni. So di šče je v sre di šče prob le ma za tr je va ne raz ža li tve po sta vi lo vpra ša nje »dob re ve re« pri tož ni ka kot av tor ja knji ge in s tem v zve zi prit rdi lo ar gu men ta - ci ji fran cos ke ga so di šča pr ve stop nje, saj je tu di sa mo oce ni lo, da te me lji na na - tan čni in te me lji ti ana li zi spor ne knji ge. Kot pri mer no pa je oce ni lo tu di pred - sta vi tev dej stev in ar gu men tov pred do kon čno ob sod bo vla ga te ljev. Gle de dob - 133Svoboda izražanja v razmer ju z varstvom drugih pred obrekovanjem R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 133 www.revus.eu ro ver nos ti pri tož ni ka je So di šče me ni lo, da av tor knji ge ni spo što val te melj nih pra vil his to rič ne raz is ko val ne me to de, pri pi sa nju pa je upo ra bil po se bej hu de in si nu a ci je. Gle de kaz ni je So di šče opo zo ri lo, da na ci o nal na so di šča ni so do lo či la res - trik cij gle de mož nos ti iz da je knji ge, prav ta ko ni so bi le da ne no be ne zah te ve po nje nem uni če nju. Gle de vi ši ne kaz ni So di šče za to ugo tav lja, da je pri mer na oko - li šči nam pri me ra, prav ta ko pa me ni, da zah te va po ob ja vi po seb ne iz ja ve v dnev nem ča so pis ju in opre ma vsa ke ga iz vo da knji ge z opo zo ri lom v ni če mer ne po se ga v pri tož ni ko vo pra vi co. So di šče je za to raz so di lo, da po se ga v pri tož - ni ko vo pra vi co iz 10. čle na Kon ven ci je ni bi lo. 4. Prit rdil no lo če no mne nje sod ni ce Tho ma sen V prit rdil nem lo če nem mne nju je sod ni ca Tho ma sen pod vo mi la o tis tem de lu ar gu men ta ci je So di šča, ki se je na na ša la na tr di tev, da av tor spor ne knji ge ni spo što val te melj nih pra vil zgo do vin skih me tod. V mne nju sod ni ca ugo tav lja, da So di šče ni iz rec no do lo či lo, ka te ra pra vi la zgo do vin skih me tod bi av tor knji ge mo ral upo ra bi ti oz. spo što va ti. Me ni la je, da ta pra vi la ne mo re jo bi ti kon sti tu - tiv ni de jav nik pre so je ob se ga svo bo de iz ra ža nja. Na da lje pa se tu di ni stri nja la s tr dit vi jo pri tož ni ka, da bi So di šče mo ra lo v pri me rih te vrs te upo ra bi ti raz lič - ne pris to pe k pre so ji de la no vi nar jev in zgo do vi nar jev. Sa ma se to rej ne stri nja s te zo so di šča, da je zgo do vi nar jem v do lo če ni me ri do pust no po se či ce lo v oseb nost no sfe ro po sa mez ni ka, tu di na ob re kljiv na čin. Sod ni ca je kot od lo čil - ni de jav nik pre so je svo bo de iz ra ža nja, vključ no z nje nim ob se gom, vi de la v po - me nu var stva in te re sov dru gih, ki upra vi ču je ome jit ve ka kr šne ko li pu bli ka ci - je. V kon kret nem pri me ru se je So di šče so o či lo z jav nim in te re som se zna nit ve jav nos ti z zgo do vin ski mi dej stvi, ven dar je kljub te mu na me ni lo pre ce denč no var stvo ugle du tož ni kov kot po memb ni se sta vi ni za seb ne ga ži vlje nja, va ro va ni tu di v 8. čle nu Kon ven ci je. V lo če nem mne nju se sod ni ca pri dru žu je od lo čit vi So di šča, da knji ga po me ni ne po sred ni na pad na in te gri te to in iden ti te to za kon - cev Aub rac, nju no do sto jan stvo in njun oseb ni po nos. S V O B O D A I Z R A Ž A N J A R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 134 revus_4_stevilka_:revus_4_stevilka_ 2/21/08 9:39 AM Page 134 www.revus.eu