stev. ___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančifea A»t5ke« št. 20. L mdrtr. — V$! dopisi naj se pošiljajo urednlitvu lista. Nefrankirana pisma m ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcJJ lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrugeJI omejenim poroštvom v Trst«, ulica Sv. FrančiSka AaiSRega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............."J— za tri mesece • y za nedeljsko izdajo M celo leto • g« za pol leta.................260 f trstu, v ponedeljek, ib. decembra isifc tetrn* AH. Posamezne številke .EdiuasU* se prodajajo po 6 vlnafjev, zastarele številk? pO 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po £0 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ • 2.— Mali oglasi po 4 vinarje besed.i, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. — PoŠtnohranilnlČni račun St. 841 052 Pregled nalno«g]!!h flosodKou. Romunska bojišča. — V Dobrudži potisnjeni Rusi v severozapadni trajni kot dežele. Ruska bojišča. — Severno doline Uza se ustalili Rusi na višinskem grebenu Magya-rosa. Sicer nič posebnega. Zapadno bojišče. — Sunek angleških oddelkov pri Ypernu odbit. Na italijanskem bojišču topovski boji v presledkih, sicer nič novega. Macedonska fronta. — Angleški napadi med Vardarjem in Dojranskim jezerom krvavo odbiti. Dogodki na morju. — Uspešen boj štirih naših rušilcev v Otrantskem prelivu proti sovražni premoči. _ Tretji Božič u vihri Dolu. Danes slavimo »Sveti dan«, prvi dan poezije polnih božičnih praznikov: spomin na rojstvo Krisftovo. Tudi tisti, ki mu naziranje o verskih stvareh ubira — recimo — »moderne« smeri, odklanjajoče vsak misticizem, se ne more odtezati poeziji, ki preveva te najlepše praznike krščanstva. Srca vernega ljudstva pa se udajajo notri do svojih globin sveti poeziji, proslave rojstva Odrešenikovega. Tako je bilo skozi dvajset stoletij, je, in ostane. In vendar je sedaj razlika v vnanjih oblikah proslavljanja in tudi v srcih. Sijaj vnanjih oblik proslavljanja zmage civilizacije nad duševno temo je omejen, a čustva v srcih ogreneva misel na veliko, neizmerno, svet pretresujočo tragedijo, ki se odigrava na tolikih frontah in namaka zemljo s človeško krvjo; tragedijo, pod katere težo mučno ječi človeštvo vsled ran, ki jih zadaja človek človeku, da-si sta oba bitji, ustvarjeni po isti božji podobi in za iste velike naloge in verske cilje — človeške civilizacije! Globoko in živo čutijo srca in misli se posvečajo velikemu dogodku pred dvajsetim stoletjem, ki je položil neporušne temelje in določil smeri za ves nadaljnji raz-voj človeštva. Tope se srca v globoki hvaležnosti na milosti, ki jo je luč krščanstva razlila po človeškem rodu. Ali pravega veselja, ki bi se očitavalo tudi v vnanjih znakih, ni — že tretje leta! Tretji Božič slavimo v strašni vojni in ob žaru nezmernega krvavega plamena. In ni je palače in ni je kočice ne v naši širni državi, ne v drugih vojskujočih deželah, kjer ne bi se misli dan in noč, vsak hip, obračale onim, ki so — tam zunaj! V svete akorde božične poezije posezajo čuti ljubezni do dragih svojcev, moreče skrbi za njihovo usodo in koprnenja po skorajšnjem svidenju! Tako svedočijo tudi vsa pisma, ki prihajajo sedaj z vseh bojišč. S proslavo velikih praznikov, povzdigu-jočih srca, se spaja globoka žalost radi tistih neštetih, ki — jih ni več, ker so svoje najvišje, svoje življenje, dali veliki dolžnosti do domovine; sočutja do istotako neštetih, ki so za isti veliki cilj žrtvovali svoje zdravje, in pa koprčnega želja, da bi skoro prišel konec tej veliki tragediji, prelivanju rek človeške krvi, temu velikemu umiranju in žrtvovanju. A vsem tistim, ki ječe pod težo te žalosti, tega sočutja in te želje, je prišlo hladilnega in tolažilnega balzama s prestola doli — vlil ga je v srca naš novi vladar s svojim manifestom. Z globokim ganotjem in neizmerno hvaležnostjo so pozdravili narodi te države besedo cesarja in kralja, ki jim je sporočila, da je naš preslavni prestol zasedel — knez miru. Čim prej hoče — tako je izpregovoril monarh svojim narodom — napraviti konec prelivanju krvi na bojiščih in žrtvam v zaledju ter dovesti do častnega miru in varne in zavarovane bodočnosti države in nje narodov, ki jim vladar priznava vsem — in tudi to je predragocen božični dar —, da so mu v teh težkih časih poklonili najvišji PODLISTEK Njegov čas. Roman. Iz angleškega. — Ce se me dotaknete, ustrelim, — ie zahropela in se popolnoma izmučena zgrudila na klop za mizo. Oricko je stopil za korak proti njej, toda takoj je zopet dvignila pištolo do čela in oprla roko na rnizo, da bi ne opešala. In tako sta se gledala, lovec in zasledovana žival. — To ste napravila prav imenitno, gospa, — je dejal Gricko, — toda ali mislite, da vam bo kaj koristilo? Če hočete, lahko sedite vso noč tako, toda ko se začne dani d, boste moja. Tamara ni odgovorila ničesar. Vlegel se je na divan in si rražgal cigareto. Vsa njegova divjost in okrutnost ste se mu bliskali iz oči. — Moj Bog, C« pomislim, kako je bilo vse od začetka sem! Vaša abotna nedostopnost in ponosnost, in vendar sem vas dar — enake zvestobe, vdanost! m domovinske ljubavi. Zato hočemo ob teh božičnih praznikih posvečati svojo misel in svoje čustvovanje tudi našemu mlademu in — kakor tak se je globoko vtisnil v vsa srca — plemenitemu vladarju s toplim srcem za srečo in blaginjo svojih podanikov. V molitvah za njegovo srečo mu bo ljudstvo izražalo srčno hvaležnost na blagovestju v manifestu, oživljajočem nado, ki nam oslaja te svete praznike. Hvala mu, dobremu vladarju na obljubi, ki posvedočuje, da so njegova čustva v soglasju s Čustvi milijonov, da tudi s svojimi narodi in se pridružuje njihovemu kopmenju po blagoslovih miru. Zavest o tem soglasju nam prinaša tolažbo in harmonijo v letošnje božično slavje. Kakor je Krist izvršil svoje veliko poslanstvo ter donesel svetu in človeštvu odrešenje, naj Bog vsevečni — tako moli danes vse ljudstvo iz polne duše — podeli našemu vladarju milost, da tudi on skoro uresniči sporočeno nam blagovestje in prinese narodom — odrešrnje iz sedanje hude krize, iz te strašne tragedije. Pridi skoro mir! Ta klic odzvanja danes iz milijonov src, iz božjih hramov. Za časten mir, ki naj prinese državi in narodom zaCelitev vsekanih ran, preporenje, pomlajenje in ojačenje za novo snovanje za bodočo srečo, moli danes ljudstvo. V vzvišenem hrepenenju po povrnitvi miru slavimo letošnji Božič — tretji v vihri boja! Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 24. (Kot.) Uradno se razglaša: 24. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severno doline Uza se je sovražen oddelek ustalil na višini Ma-gyaros. — Fronta princa Leopolda Bav.: Eno naših lovskih poveljstev je prebre-dlo Bistrico Solotvinsko, prodrlo preko ovir v sovražno predpostojanko Jugozapadno Bohorodčanov, pobilo posadko in se vrnilo po uničenju obrambnih naprav polnoštevllno. Italijansko in jugovzhodno hojli^e. — Na kraški nlanoti od časa do časa živahen topovski ogenj, sicer ne-izpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dogodke na morju« DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. decembra 1916. V noči od 22. na 23. t. m. so štirje naSl rušifei v Otrantskem prelivu potopili po topovskem boju dva oborožena stražna parnika. Na povratku jim je zastavilo pot najmanj šest sovražnih rušilcev mogočnejšega in hitrejšega tipa, dozdevno tipa »In-domito«. Po predoru je prišlo do srditega topovskega boja, pri čemer le en sovražni rušilec ostal razbit na*bojišču, trije drugi bili zadeti večkrat iz bližnje razdalje in pognani v beg, med njimi en rušilec še močnejšega, neznanega tipa. Izmed naših rušilcev je bil eden zadet dvakrat na dimnik, drugI enkrat v zgornjem delu. En mož je mrtev, nobeden ranjen. Brodovno poveljstvo. Nemiko uradno poročilo. BEROLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Na obeh straneh Wleltje v kolenu Yperna so izvršili angleški oddelki po močni topovski pripravi ob jutranjem svitu napad na naše postojanke. Bili so odbiti. Na ostali fronti je bilo vsled večinoma slabega vremena le neznatno topovsko delovanje. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nobenih posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: V zasneženih Gozdnih Karpatih je postajal od časa do časa v ozemlju Ludowe— Kiriibabe topovski ogenj močnejši. Severno doline Uza so prešli Rusi zopet v na- Ijubil, blazno ljubil. Od one noči dalje, kar sem poljubil vaše sladke ustnice, ste mi s svojo hladnostjo, prezirnostjo in s svojim zavračanjem dala okusiti ves pekel. Snoči, ko ste mi zopet kljubovala, sem se zaroti!, da boste moja posili. Sedaj je samo še vprašanje časa. Ni je moči ne na nebu ne na zemlji, ki bi vas mogla rešiti... Oh! Kako srečna bi bila lahko, če bi bila vi drugačna! Toda sedaj je prepozno. Vrag je zmagal in kmalu se mi izpolni moja volja! Tamara se ni niti zgenila. Roka, s katero je držala pištolo na čelu, jo je začela boleti. Dolgo časa je bilo smrtno tiho v sobi, Velika vročina jo je čisto omotila in objela jo je neodoljiva utrujenost. Dobri Bog... če bi se onesvestila! Začelo se je že mračiti. Knez je vstal in užgal majhno svetiljko, ki jo je postavil na polico. Odprl je vratca pri peči, da je ognjeni svit jasno razsvetljeval sobo. Nato se je zopet vsedel. .Tamaro je začel objemati omamljajoč obup. V zatohli, vroči sobi jo je začela o- pad. Po ponesrečenem sunku se jim je posrečilo, da so se ustalili na višinskem grebenu Magyaro»a. — Mackensenova armada: Po operacijah v Dobrudži je bil potisnjen sovražnik v severozapadni kot dežele. Severni breg Donave, na obeh straneh Tulcee je v ognju naših topov. — Maeedonska fronta: Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so Angleži močno obstreljevali nemške in bolgarske postojanke. V večernih urah napadajoči bataljoni so bili krvavo odbiti. BEROHN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. decembra 1916., zvečer. Na zapadni In vzhodni fronti v splošnem miren dan. V Dobrudži je zavzeta Isaccea. Pri Tulcejl traja ogenj dalje. V Macedoniji nič posebnega. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Dosedanji vojni plen Nemfije. BEROLIN, 24. (Kor.) Plen, ki ga je odvzela Nemčija sovražnikom, je mogoče določiti le približno, ker je bil uplenjeni vojni materijal često uporabljen takoj zopet proti sovražniku. Navesti je mogoče toraj le število v Nemčijo odvedenega plena. 2e pred romunsko vojno je znašal plen daleč nad 11.000 topov z okoli 5 milijoni krogelj, 3.500 stroinih pušk, okoli poldrugi milijon pušk in karabink in okrog 10.000 municiiskih vozov. K temu je prišteti še do 14. decembra uračunjeni zelo bogati romunski plen, namreč okrog 500 topov, 400 strojnih pušk, 200.000 pušk in veliko število vojnih vozov. V skrajnem kotu Dobrudže. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Z naglim sunkom so Bolgari osvojili postojanke ruskih zadnjih oddelkov in zasedli mesto Tulceo. V posesti gričevja pri Tulcei obvladujejo zmagovalci dolnji rokav Donave, prekop Sulino in rokav Sv. Jurija- Plovba po Donavi je s tem popolnoma onemogočena. Rusi imajo za prevoze v Galac in na Seret na razpolago le železniške proge iz Renija.in Jasija. Naj skrajnejše vzhodno krilo zveznih armad je dobilo z zavzetjem Tulcee trdno in skrajno važno, ob krilih zavarovano oporišče. Na vzhodu onemogoča široko donavsko ustje vsako približanje, proti severu pa je zavarovana l ulcea po 13 Km siroKin donavskih močvirjih. Zadaj ima sovražnik zvezo le še s Kacceo in Brailo. Zato je zelo dvomljivo, ako se bodo poizkušali držati še na gričevju Turceia — Greci — Feilor — Isacea. . Bitka ob Sommi definitivno končana. BEROLIN, 23. (Kor.) 2e več se Som-me v vojnih poročilih obeh straneh skoraj ne omenja več. Velika bitka ob Sommi je faktično končana. Po štiri tedne trajajočih brezuspešnih zadnjih napadih je francoski in angleški ogenj ponehal v tako veliki meri, da so se zamogli Nemci zopet močno utrditi. Sedaj je nastal ob veliki sommski fronti zopet sistem zgrajenih jarkov, pre-preženih spredaj z žicami. Ako bi torej Angleži in Francozi mislili zopet na kak napad, bodo morali pričeti zopet čisto znova, le s to izjemo, da so nemške črte sedaj mnogo močnejše. Že za prvim sistemom jaritov se nahaja Še več kakor 12 z največjo skrbnostjo zgrajenih obrambnih črt. Bitka ob Sommi se je končala torej s popolno zmago četverozveze. Francoski vojni svet. PARIZ, 23. (Kor.) Vojni svet je imel v soboto zvečer sejo. Sklenjeno je bilo. da se mora o vseh vprašanjih, ki se tičejo priprav in nadaljevanja vojne, razpravljati pod vodstvom generala Liauteya. General Liautey je dobil ukaz, da obvesti udeležena ministrstva in višje poveljnike o izvršenih sklepih in zasigura pri njihovih akcijah skupno postopanje. Tajne seje francoskega senata. PARIZ, 23. (Kor.) Senat je končal tajne seje in je sprejel v javni seji s 194 proti 60 glasovom dnevni red, ki pravi, da senat s sovražnikom, ki ima zasedeno francosko ozemlje, ne more skleniti miru in je odločen nadaljevati vojno, ki je bila Franciji usiljena, do zmagovitega zaključka. Senat izreka vladi zaupnico, da ukrene kar najenergičneje korake, da se zagotovi premoč Francije nad sovražnikom in organizirajo pod narodnim vodstvom prizadevanja armade in dežele. prijemati omotica. Zdelo se ji je, da se vse ziblje okoli nje; samo Grickove oči je še mogla videti razločno. Vse je bilo tiho; sauio tupatam se je čulo zavijanje vetra in šumenje smrek. Neprestano naletavajoči sneg je deloma že zadelal okno. Ali sta pokopana tu? Tu v snegu? Oh! Vsekakor mora obvladati to strahovito zaspanost. Čudna slika je bila to. Preprosta soba s svojimi kožami in rogovjem, lepa nežna gospa, ki je v svoji tenki svileni bluzi sedela na okorni klopi in si držala strahovito kozaško pištolo proti čelu, njej nasproti pa nepomični, kot iz kamna izklesani, zmagujoči, (tfvji možak, lep in sijajen v svoji slikoviti uniformi. Vse to je razsvetljevala le majhna svetiljka in rdeči ognjeni svit, a tam zunaj je divjal besen vihar, ki je naganjal sneg v velikih kosmičih proti oknu. Nenadoma je »drknila Tamarina roka in pištola zdrsnila v stran. Isti h»o je skočil knez pokoncu. Toda že je Tamara zopet krepko pograbila pištolo in jo zopet ESszne g»o!iti£n@ vesti. Odlikovanja odstopivših ministrov. O- bičaj je, da dobe odstopajoči ministri za svoje uspešno delovanje odlikovanja, in tako se je zgodilo tudi pri sedanji ministrski izpremembi. Posebno ljubeznivo je cesarjevo lastnoročno pismo dr. pl. Koer-berju, v katerem se poudarja njegovo sedanje in prejšnje zvesto in vdano delovanje in izreka za* to delovanje popolno priznanje in posebna zahvala. Cesar je podelil ob tej priliki dr. pl. Koerberju bri-ijante k velikemu križcu reda sv. Štefana, najvišje odlikovanje. Enako odlikovanje je dobil tudi odstopivši minister zunanjih stvari, baronBurlan, pri čemer mu je cesar tudi izrekel svoje popolno priznanje in posebno zahvalo za njegovo sijajno in požrtvovalno službovanje v težkih razmerah. Odstopivši skupni finančni minister princ Hohenlohe ni bil odlikovan, pač pa je cesarjeva zahvala prav prisrčna in poleg nje pripomba: »Pridržujem si Vašo zopetno uporabo v službi.« Te pripombe ni v pismu dr. pl. Koerberju in seveda tudi ne v pismu bar. Burianu, ker je bil le-ta obenem imenovan za skupnega finančnega ministra. Princ Hohenlohe je po svojem odhodu iz Trsta — vmes je že bil ministrski predsednik — opravljal že prav različne državne službe. Bil je predsednik najvišjega računskega dvora, potem v vojaški službi, nato minister notranjih stvari, po Stiirgkhovi smrti je začasno predsedoval ministrskemu svetu, nato pa je bil imenovan za skupnega finančnega ministra. Sedaj si ga je vladar prihranil za zopetno uporabo v službi. * r W~ f * m Odstopivšega ministra za notranje stvari, bar. Schwartzenaua je cesar poklical kot dosmrtnega člana v gosposko zbornico. Odstopivšemu trgovinskemu ministru dr. Stibralu je cesar izrekel svojo zahvalo in polno priznanje na izbornem službovanju, finančnemu ministru Mareku pa ravno tako in mu podelil čast tajnega svetnika. Enako zahvalo in priznanje Je izrekel cesar bivšemu železniškemu ministru generalnemu majorju Schaible in si pridržal njegovo zopetno uporabo na kakem vojaškem poveljniškem mestu. Dr. pl. Spitzmiillerja je cesar milostno odve-zal naloge za sestavo novega kabineta. V vednost 1 1. Nihče naj ne hrani zlata doma! V vojnih časih spada zlato državnih novcev (deset, dvajset in sto kron) kovinskemu zakladu avstro-ogrske banke. Kazni podvrženo je, ceniti deželni denar kronske vrednote v zlatu višje nego z imensko vrednostjo; državi se služi, če se zlato steka v avstro-ogrsiko banko, katera za to izdaja bankovce. 2. Tudi nekovano zlato kakor tudi cekini in tuji zlatniki se morajo oddajati av-stro-ogrski banki ali državnim odkupnim uradom. V mnogih družinah se nahajajo stare, davno ne več nošene verige in prstani, razbito lepotičje itd. Izpolnjuje se patriiotična dolžnost, če se to oddaja državnim odkupnim uradom, kateri plačujejo zanje višjo ceno kakor pred vojno ali po vojni. 3. Naj se ne zbira in ne shranjuje srebrni denar in drobiž; s srebrnim, nikije-vim ali bronastim denarjem se ne more več kupiti kakor z bankovci. Kdor odtegne prometu srebrni denar in drobiž, sebi samemu ne koristi, škoduje pa drugim, ker manjka drobiža v trgovini in prometu, če mnogi tako delajo in s tem povzročujej-o pomanjkanje drobiža, ki bi ga pravzaprav ne smelo biti. ker je bilo dovolj drobiža nakovanega. naperila proti čelu. Knez se je zopet vsedel na divan. Raznovrstne zmedene misli so se motale Tamari po možganih. Ali ne bi bilo najboljše, da bi sprožila v vsakem slučaju, sprožila in končala te muke? Toda mladostna želja po življenju jo je zadrževala. Samomor je greh, in dasi ravno si ni mogla jasno misliti tega, ji je vendar ta ukoreninjena vera bila sedaj edina opora. In zopet ie minila cela ura v najtišji tišini. Potem pa ji je začela vstajati strahovita zavest, da se le bliža konec. Roka ji je že popolnoma omrtvela. Pred očmi so ji začele plesati pisane zvezde ... da ... brez dvoma, to je Gricko, ki se ji bliža---- Ihteč krik se ji je izvil iz grla; zastonj je skušala sprožiti pištolo, prsti so ji zaspali in je niso hoteli več ubogati. Pištola ji je zdrknila iz omrtvele roke. Torej to je konec! On naj bi zmagal! Z lahnim, bolestnim krikom se je one-sveščena zgrudila na mizo. Gricko je planil pokoncu. Pograbil jo je in jo v naročju zanesel v?, sredo sobe. 4. Nihče ne zaklepaj bankovcev v skrinjah in denarnih omarah; s tem se odtegujejo prometu in se izgubljajo obresti. Kdor ima na razpolago proste denarne zneske, naj kupi vojna posojila, katera se obrestujejo z nad 6%. ali pa naj jih zaupa hranilnici ali bančnemu zavodu, ki plačujejo obresti in zopet koristno uporabljajo oddane bankovce. Vsakdo jih lahko nazaj zahteva, kadar mu je ljubo, in jih dobi točno izplačane. 5. Vsakdo naj kupi in podpiše avstrijska vojna posojila, kolikor in kolikorkrat mu je mogoče. S tem olajša vojno vodstvo ter daje domovini na razpolago svojo denarnico, če ji ni zmožen služiti s svojim lastnim telesom. Vsako posrečeno vojno posojilo je dobljena bitka, ker daje sredstva za nadaljevanje vojne do zmagovitega konca in svedoči sovražniku, da narodi Avstrije neomajno zaupajo v uspešni izid vojne. 6. Vsakomur naj se plača takoj, ker danes morata rokodelec in trgovec tudi takoj plačati blago, katero prejemata, in se jima škoduje v tem težkem času, če se ju pusti čakati na denar. 7. Navaditi se je treba plačevanje po preodkazilu in ne plačevati v gotovini, ker denar, kateri se plača v gotovini, se mora večkrat poprej dvigniti in traja nekaj časa, dokler prejemnik denar zopet vloži v poštno hranilnico, hranilnico ali v bančni zavod. Denar se s tem za nekaj časa odtegne drugi koristni uporabi. Temu se izogne, če se denar ne odšteje, temveč se plača po odkazu. Vsak poštni urad izroči za otvoritev posebnega čekovnega računa pri poštni hranilnici potrebne tiskovine. 100 kron je treba vložiti kot osnovno vložbo, katere se obrestujejo. Vsak poštni urad prevzema plačila na račun in izplača nanje nakazila. Ravno tako se lahko opravlja vsako plačilo s čekom na banko. Posameznik s tem prepreči, da svoj denar s seboj nosi, in denar pride že od začetka tja, kamor spada: v nabiral-nice narodnega gospodarstva. 8. Dokler traja vojna, naj se kupuje inozemsko blago samo tedaj, če se na noben način ne da nadomestiti s tuzein-skimi izdelki. Mi moremo vsled vojne le malo izvažati, zato obremenjuje vsak prejem blaga iz inozemstva v sedanjem času ceno našega denarja. Čim več blaga uvažamo, tem več zlata moramo izvažati v inozemstvo in tem bolj pada cena naše vrednote nasproti vrednoti _ drugih držav. 9. Kdor poseduje inozemske vrednostne papirje, naj jih skuša sedaj prodati. S tein pridobi terjatve v tuji vrednoti, in težko bo kedaj videl v teh vrednotah višje cene, kakor sedanje. Terjatve v inozemstvu so pa tačasno velike vrednosti za državo, katera dobavlja toliko iz inozemstva. Vsak služi samemu sebi in državi, če prodaja v inozemstvo. 10. Naj se v tem težkem vojnem času štedljivo in varčno živi. Vsakdo naj varčuje pri sebi, ne pa pri drugih. Naj se varčuje pri užitku sedaj dragih rn ne obilno se nahajajočih pridelkov (meso, moka, maslo, jajca, mleko, bombaževine, sukno, usnje itd.), ne pa pri namestitvi drugih, naj bodo umetniki ali učitelji, rokodelci ali posli. Živite varčno, a dajte živeti tudi drugijn! Naskok sovražnika. (Dopis s fronte.) Krasnejše noči si človek niti misliti ne more. Mirno potuje mesec po nebesnem svodu in milijoni zvezd spremljajo njegovo pot. Vse mirno, tiho — vsa narava spi pred menoj. Človek, ki opazuje to, pozabi sedanje težke čase in se zamisli v nekdanje lepe, zlate čase. Ne zdi se ti. da nekoliko korakov od tebe teče naša bojna črta, v kateri nobeno pko ni zatisnjeno, temveč vse čuje — naznanjen je sovražnikov naskok! V tako romantično-Iepi noči — naskok! Saj ni mogoče! Ne. nihče se ne bo upal kvariti te divne lepote narave, nihče je ne bo onečaščai s prelivanjem krvi! In Tam je trenutek postal, da bi se poveselil svoje zmage. Mala glavica z mehkimi rjavimi lasmi, s katerih je padla krznena čepica, je ležala kakor mrtva na njegovih prsih. O-bupano belo ličee s svojim otroškim izrazom in dolgimi trepalnicami na licih se ni genilo. Od šopka vijolic, ki ga je imela zmeč-kanega za pasom, je prihajal sladek vonj k njemu. Ko se je divje pripognil k njej, da bi poljubil njene bele, brezčutne ustnice, je hipoma obstal in ponosni občutek zmage je zamrl v njem. Gledal jo je nekaj časa, potem pa jo je varno zanesel k divanu in jo položil nanj. Ni se genila. Ali je mrtva? Sveti Bog v nebesih! V groznem strahu ji je položil uho na srce in zazdelo se mu je, da ne bije več. Z divjo hitrico je potegnil bluzo narazen in -pretrgal tanko spodnjo obleko, da bi mogel bolje slišati. Da, sedaj skozi samo mehko kožo je čutil slabotno iitri-panie. (Dalje.) Stran II. „EDINOST* štev. 360. V Trstu, dne 25.dccembra 1916. če le bi? ... Ne, ne! Tako prijetno je človeku, ta mir, ta blaženi mir — duša se mu odpočije, in misel svobodno plavra v daljave,'med svojce, v domovino. V domovino, da! Koliko je že Časa preteklo, kar srno odšli, odšli v tujino, branit domovino. Dve polni leti ste pretekli, od kar je naš pešpoik odkorakal iz velike vojašnice v Trstu na postajo južne železnice. Da, oni dan! Ona masa ljudi, ki pozdravlja z robci, one solzne oči naših mamic, ženk in ljubic! Dve polni leti! Koliko onih, ki je takrat korakalo pevajoČ s cvetlicami na Čepicah, ni več med nami, položili so na žrtvenik domovine največjo žrtev---- Še vedno mir, tiho, a naznanilo je že tu. Kratko je: Sovražnik, še precej mnogoštevilen, se približuje. — Torej vseeno — no! Seveda, kako smešno je bilo upati, da bo lepota noči vplivala na trdosrčno sedanjost. Čuj! Rezko odmevajo prvi streli na moji desni, tudi na levi se čuje kak posamezen strel. Človeku trga srce. Že neštetokrat sem poslušal to bojno godbo, a da bi mi tako do srca segala, kol nocoj, pa ne. Boj postaja Že živahnejši, sovražnik je že na vidiku. Zaljubljena luna nam pri delu vsaj pridno pomaga. Nič ne potrebujemo nocoj žarometov. Tudi par ročnih granat je že prišlo, a brezuspešno — razdalja med nami in sovražnikom je še precej velika. In naši fantje? — Glei, kako nestrpno čakajo trenutka, ko bodo mogli uspešno poseči v boj. Šalijo se med seboj: »No, pridi, pridi!« Drugi pa: »Da bi že bil skoro tu. Odpravimo, In potem hajd spat!« Vedno živahnejše. Strojne puške so tudi pričele svoje pogubonosno delo. Sovražnik vztrajno napreduje. Ni mu za ogenj, za življenje, hoče si le zbolišati položaj in zasesti naš vrh. A tudi naši fantje trdovratno mislijo obdržati svojo posest; vredni so hrabrega sovražnika! Boj dosega svoj višek. Sovražnika sta sr že jako blizu; vsak trenutek zna Rus naskočiti z golim orožjem. To so ti trenutki nestrpnosti. Zdaj, zdaj — čuje se povelje sovražnikovih poveljnikov, in že naskoči sovražnik. Nase in sovražnikovo orožje udari skupaj. To Je divji ples; a naši fantje, glej jih, kakor levi se branijo. Vsak Ima okoli sebe dva, tri Ruse. Moj Bog, kaj je tam v središču? Ali se maje naša črta? Le par naših se še bojuje s premočjo. Saj bo predrl--moj Bog! Ali glej, je že tu reserva — se oddahne človek. Sedaj naskoči naša reserva. a zadela je ob trdno kost. Dobljenega koščka nočejo Rusi več izpustiti iz rok. Napad se za napadom ponavlja in končno se ruska črta zmaje. Tuintam so naši že gospodarji položaja. Boj izgublja krutost, posamezni sovražniki se ze umikajo in sedaj — glej. se umika že vsa črta, na veliko krajih pretrgana. Luna nadaljnje svojo pot, mir zopet pridobiva svojo moč, zopet vse tiho. Ali ne, ni vse tiho: čuje se stokanje ranjencev. In zopet enkrat je naš pešpoik št. 97. pokazal svojo hrabrost; naš polkovnik je vzkliknil po boju: »Ponosen sem, da mu poveljujem!«__J. K. ADrovizacilske stvari. Pure. Jutri, 26. t. m., se bodo prodajale v tukajšnjih mesnicah pure, kijih Le aprovi-zacijska komisija dobila iz štajerske. Cena: . Cele pure po K T84 kg, posamezni kosi po K 8'56 kg. * » * Sadje in zelenjava. Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: česen K 530 do 560; »broklje« brez cvetja 48 vin.; »broklje« s cvetjem 88 vin.; kisk> zelje 88 vin.; sladko zelje 48 vin.; korenje 44 do 52 vin.; cvetni karfijol 96 vin.; Čebula K 1; jabolka K 1'80 do 2'20 (izključena so namizna jabolka); peteršilj 50 do 60 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.; sladka repa 28 vin.; saiata 72 vin.; špinača K 1'36; ohrovt 52 do 56 vin. Domače ¥isti. »EDINOST« jutri, na Štefanji dan, ne Izide. V sredo Izide list redno. NTkljaste dvajsetfce so, kakor znano, veljavne v javnem prometu samo še do 31. t. m. Dajte torej pravočasno izprazniti razne nabiralnike, da denar ne zapade! Pazite, da zlasti naSa CMD v sedanjih težkih časfb ne Izgubi niti vinarja! Smrtna kosa. — Pogreb gdč. Marije Gorše se bo vršil v torek ob 10 dopoldne In ne danes ob 3 pop., kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji »Edinosti«. Se o 97. pešpoiku. Z bojnega polja smo. prejeli: dovolite, da še nekoliko izprego-vorim o našem pešpoiku. V največje zadoščenje bi mi bilo, ko bi dosegel, da bi tudi v vsem zaledju znali ceniti polk tako, kakor zaslužuje, in ako bi vsi izpoznali, kako neresnična in krivična so bila obrekovanja, ki so jiii izvestni ljudje začetkom vojne širili o tem polku. Želel bi, da bi se za ta namen zavzeli drugi, poklicaneji in zmož-neji. Ali — nočejo se lotiti tega plemenitega dela, da bi se na eni strani naša javnost primerno oddolžila tistim junaškim našim fantom, ki so ali že dali, ali pa še tvegajo svoje življenje za doinovino, na drugi pa da bi pridobili v širokem svetu primerno spoštovanje do nas Slovencev. A v tretje: bi bilo to v veliko zadoščenje ra nas, ki še prenašamo vse grozote te vojne. Seveda ne mislim pisati zgodovine tega polka, saj bi že njegovo sodelovanje na zaustavljanju junijske ruske ofenzive zahtevalo celega velikanskega poglavja. Zabeležiti bi želel le nekaj markantnih momentov iz te strašne borbe. — Od 4. junija, ko ie bil polk alarmiran, pa do srede julija ni imel naš hrabri polk skoro niti ure počitka. Dne 4. je moral iti na pomoč Četam, ki so se nahajale pri Jurkovcu, in napasti sovražnika pod reajsilnejim topovskim ognjem. To ni šala. je igra — za življenje in smrt, peklenska igra. Da niso Rusi že dne 4. ali 5. prodrli pri Jurkovcu, to je bila v prvi vrsti zasluga naših slovenskih fantov. Je trebalo le videti te junake, kako so dne 7. ali 8. junija — raztrgani, izmučeni, upadlih lic, čemur se pač ni čuditi vztrajali pod sovražnim »trommelfeurom« — neprestano, brez okopov, brez kritja, in kako so v takem najneugodnejem položaju vendar odbijali ruske napade. In kaki so bili ti napadi, ki so jih morali zavračati! Tega ne morem primerno predočiti. Naj zadostuje, da je napadala štirikratna premoč in da so se Rusi borili z največjim junaštvom — naravnost besno. Ruska artiljerija je bruhala svoj »zatvomi ogenj« tudi za svojo lastno črto. Torej: hočeš, ali nočeš — moraš! Altroche mlačnost ruskih Čet, o kateri so blebetali tam v zaledju. Tu je trebalo železne odporne sile, jeklene vztrajnosti. In te lastnosti so naši fantje podedovali v polni meri. Drugače ne bi bili — drugega za drugim — lomili srdite napade srditega sovražnika do 10. junija. Naj le utihnejo vsi tisti, ki so hoteli metati črno senco sumničenja na naš narod! Njegovi sinovi jih postavljajo na laž. Obreko-valci naj se — Če je še iskrica poštenja v njih — sramujejo svojega čina! Ko pride tisti srečni trenotek, ko se bo naš polk po srečno izvojevani borbi vračal v domovino, stopal bo z jasnim čelom v zavesti pošteno izvršene domovinske doižno&ti, kakor je pred 30 meseci odhajal s trdno voljo, da bo zvesto vršil to dolžnost. Njegova vest bo — čista. — I. K. Naša beseda. Tea Červenkova razpravlja v praški »Union« v lahkem feljtoni-škem slogu o moči besede v maternem jeziku. Ta beseda je včasih edino orožje, ki nam ostaja. Za vsak narod je beseda njegovega maternega jezika v najvišji meri dragocena. Naša beseda nam (Čehom) je bila edini vir življenja, naše edino veselje in edina nada. In je še sedaj edina nada beseda v našem dragem maternem jeziku, naj je že natisnjena ali nam je govore z odra doli. Beseda je bila, in le beseda, ki nas je iz globokega obnemoglega sna, v kateri smo zapadli po Beli Gori, vzdramila zopet k življenju. Beseda knjig je postala živa beseda. V začetku je bila beseda in je tudi danes glavna stvar. V Nemčiji je postala sedaj prehranjevatelj. Vse se tam zapira, le gledališča ostajajo tam odprta. Ljudstvo potrebuje razvedrila, potrebuje vzvišene hrane, ker navadne pogreša, vsaj v glavnih delih. Gledališča se ne smejo zapreti, je rekel kancelar. Beseda pesnikov bo hranila igralce, beseda bo delovala, da se vsaj za ure pozablja na težke čase. V Rusiji rešuje beseda pred strelskim jarkom. ZurnalLsti so odve-zani od vojaške službe. Beseda je torej od najvišjih instanc pripoznana kot kulturen, močan faktor. Knjige, dnevni listi, gledišče, to so govorniške propovednice besede. Za vsak narod je gledališče neizmerno važno. Čim višje stoji dramatična umetnost, tem višja je kultura in naobrazba. Vsako gledališče je dobrota. Mnogo gledališč multiplicira dobroto... Tudi v bodoči dobi miru bomo zelo potrebovali besede in jo cenili. Popravi naj, kar je meč zagrešil! Spoštujte torej besedo. Vpletala bo nebeškega cvetja mirovnega veselja v zemsko življenje. Spoštujte govorjeno in tiskano besedo v gledališču in v knjigi. To pa iz pametnih razlogov nagona po samoohrani in iz Izpoznanja prave domovinske ljubezni. Naša beseda je naše duševno bogastvo, naša duševna samostojnost. Tega ne smemo pozabljati nikdar in moramo imeti vedno pred očmi — to moramo vedno spoštovati, pospeševati, braniti in ljubiti — svojo besedo. »V kraljestvu palčkov« se na splošno izraženo željo ponovi v nedeljo, 7. januarja 1917, ob 4. popoldne v veliki dvorani Narodnega Doma. Tokrat na korist božič-nlce, katero prireja že leto za letom naša ženska podružnica CMD revni slovenski mladini v Trstu. JamčevanJe pri pomanjkljivostih živine. Določbe splošnega državnega zakonika, ki so bile po treh delnih novelah, izdanih za časa vojne izpremeniene primerno pravnim nazlranjem in zahtevam prometa, so važne za praktičnega poljedelca. Posebno pa ona. ki se tiče pomanjkljivosti ali hib pri živini, to je, domneve, da je bila žival bolna že pred izročitvijo. V smislu naredbe nastopa ta domneva, Če se v teku dveh tednov po izročitvi pojavljajo sledeče bolezni ali hibe: 1. pri konjih, oslih, mezgah, mulah: smrkavost, notranje vnetje oči, neozdravljivo težko sopenje, bolezen v možganih; 2. pri govedi: tuberkuloza. 3. pri ovcah: garje, ali splošna, po živalskih parazitih provzročena vodenica; pri prašičih: ikre ali trihine. Trajanje roka za domnevo bolezni je torej sedaj dolo-| čeno na dva tedna. Tudi vrsta pomanjkljivosti je v primeri z dosedaj veljavnim pravom deloma skrčena, deloma razširjena. Tožba na jamčevanie pa ni možua samo pri boleznih in pomanjkljivostih, navedenih v naredbi, marveč tudi pri vseh drugih pomanjkljivostih na živini, toda pri teh poslednjih (razun gori navedenih) je doprinesti dokaz, da so bolezni obstajale že pred izročitvijo živali. Oni, ki je prevzel žival, mora v teku dveh tednov obvestiti izrocitelia, in če ta ni navzoč, župana o opaženi bolezni ali pomanjkljivosti, ali dati žival preiskati po kakem izvedencu. ali pa v zagotovitev dokaza predlagati sodno sestavo dokaza. Če pomanjkljivost prepreča rabo stvari, more prejemnik zahtevati popolno razveljavljenje pogodbe, če pa ne izključuje, ali če se da pomanjkljivost odpraviti, pa primerno znižanje odškodnine, ali odstranitev, oziroma popravo pomanjkljivosti. Za provzročeno škodo jamči izročitelj v vseh slučajih. Ne-izdatno zmanjšanje vrednosti ne prihaja v vpoštev. Zato je pomanjkljivost, ki more provzročiti razveljavljenje pogodbe, pri klavni živini nebistvena. Tožbo je vložiti v teku 6 tednov, pri čemur je rok za vložitev tožbe — kakor že gre: ali za pomanjkljivost z zakonitim rokom za domnevo, ali pa brez takega roka — računati ali od zadnjega dne roka za domnevo, ali pa od dneva izročitve živali. Povsem nova je določba, da se med spravnim sporom za razveljavljenje pogodbe radi pomanjkljivosti na živini more na predlog ene strank — čim ni več potreben ogled — z začasno odredbo ukreniti sodna prodaja živali in sodna položitev skupička. Iz Crnegore, iz Plevlja, pošiljata tiajpri-srčneja voščila za praznike Anton Križa-nič in Gustav Cahariia. (Etapna pošta Pie-vlje v Čmigori). Podpisi no V. vojno posojilo. - 21. Izkaz. Pokojninski zavod avstrljkseia Lloyda kron 600.000; baron Fortunat Vivante K 500tisoč; ladjedelnica pri Sv. Roku K 250t1soč; Kflchler Co. K lOOtisoč; dr. Karel Enenkel, za upravo razpušče-nih društev SOtisoč; uradniki ladjedelnice pri Sv. Roku 36.000; dr. Enenkel, za nekega svojega varovanca 30tisoč; ravn. K. Guttman K 15tlsoC; ravn. Aleks. NViedmann K 10ti*oč; ravn. K. Eltbogen K 5tisoč; Jak. Hirsch 4tisoč; Roman Karis; Miradii Mase, Iv. Danielut po K 3tlsoč; Lina Rlota (na-daljni podpis) K ZtisoS; tvrdka A. Bolafflo K 1-700; N. N. 1.400; Betty Watker, F. Ragusin, Marijan Trauner, zadruga dimnikarskih mojstrov, Iv. pl. Franceschi, Maks. Robba, Oskar vit. Podbernig, K. Callin, tvrdka Franc SandrL N. N-, tvrdka Ant. Bruna (nad. podpis) po K 1 tisoč; Edvard Harnlsch K 800; Klement Coderraatz, Rafael Thflmel po K 500; Jos. Besso, Alfred Badessich, ing. Franc Sandri, prof. Ovdo Antonaz po K 300; Ferdinand Zorn, Franc Zaratin, Iv. Angeli po K 200; Colom-bin 6t Pontini K 100; N. N., Ernestina Pipani, Viljem Tobien, Albert di V. Morpurgo, Jak. Zifier, Marija Clandussi, Jak. Molk. GaSpar Zalar, Andrej Michel, Štefanija Oherlanz, N. N., N. N., Henrik Bartak ml., Marija Pori. L. V., Al- Covacich. Valerija Micali, Nereo Zanetti, Sperato Zanetti, N. Nm N. N., Adolf Jackle, Kristina TrebSe, Jak. Vid-rich, O. A. Leban, Antonija Zornada, Karta Fer-folja. N. N., Marija Skerbiz, Skedenj, N- N. po K 100; 12 raznih podpisov po K 50 K 600; zadruga Jestvlnčarjev in njeni zavodi K 800. Poziv za novoletna voščila. Prosimo' vse naše cenjene inserente. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustrne-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »EDINOSTI«. Zlatarnico G. Pino Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerna. ji Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt o«> scente, ki so zapustili mestno bolnico. Marija vdova Gajo K 30 za revne rekonvalescentne ietične osebe, ki so zapustile magdalensko bolnico. Santo Pettener K 10 za Rdeči križ. Pric In Sofija Schnabl K 30 za vojniške sirote. Za spomenik Njei. Veličanstvu pok. cesariu Francu Joieiu L: Delniška paroplovna družba »Q. L. Prem uda« K 50. V korist beguncev s Primorskega so došli c. kr. namestništvenemu predsedništvu sledeči darovi: Moštvo orožniške postaje v Slgpu K 100, moštvo orožniške postaje v Tolminu K 50 In moštvo rožniške postaje v Komnu K 32. Skupaj K 162. Za božićnico ženske podružnice CMD v Trstu je nabral gospod Karel Mahkota znesek 812 K. Darovali so: veletržec Albin Anžič 400 K, Neimenovani 215 K, pokojni veletržec Vouk (2 dni pred smrtjo) 100 K, Fr. Rosinann, trgovec, 50 K, na predlog g. E. P. se ie nabralo v Evropi dne 17. t m. mesto cvetja na grob mali Gržinovi 25 K, g. J. Pinter 10 K, g. Vladko 10 K, g. Nande 2 K. VeleduŠnim darovalcem v imenu revnih slovanskih otrok iskrena hvala in vesel Božič, pokoinemu g. Vouku pa blag spomin. Avst 9-Ogr-ki, vojne napovedi in drog; va&ni za vsakdanje ftivljeaje praktiftni p > da tki itd. itd itd. Cena v lični vezavi KI.— Da se prihranijo razmeroo pr vi-oki stroški po povzetju, naj uvol^jo p. n. naročniki priložiti (tudi v znamkah) poleg cene K 1,— Še 10 vin. za poštnino Kdor jin naroči 12, dobi »nega po vrhu. POZO«I POZORI Založništvo _Ved«ža" J« odločilo naalodnjih 12 krasnih dofclikov: Originalna oljnata »lika Marina z okvirjem v vrednosti K 60. Oliografija (tihožitje) v okvirjn v vrednosti K 26. Pisalna garnitura. Fina pipa iz morske pene. Elegantna usnjata listnica. Krasen album za razgledn ce. Kaseta finega pisemskega, papiija. Prakt čen žepni nož č. „Dom in Svet- Letnik 27. (1914). .,Slovan" Letnik 9. (1911). 50 finih nmetniSkih razglednic. 100 elegan. viz tk z imenom po želji) Ki izžreb hj dnft 31. roarta leta 1917 pred zaupniki. Izžrebane številke boii> objavljene v glavnih slovenskih listih v Velikonočni številki. V to svrho je naznačen vsak „Vedei" na prvi strani s tekočo S:eostrežba In slovenski jedilni listi- 's HALI OOLASIj: □o □□ M r»*UQ«jo po 4 »tot. b««do. Nastao tiskane besede w računajo enkrat red, — Majmanjsa : pristojbina znaia 4© »totink. : Kupujem bele en nje po K 150. barvane __________ K - -SO, bombaž K 6 —, volnena po- kri aia K 3 50. ; le enir e K 4 —, rabljeno obleko K 2 —, belo volao K 7—, sito volno K 6*—. Zaloga ulica Geppa 16. Nacson. _819 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ g Revizijska pisarna voznih g □ listov ter reklamacijskih in □ § tarifnih pojasnil □ g od ulsoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko kencesljonlrana g □ posluje v Ljubljani, Dunajska cesta 29. § Zlatarnica! Zlatarnica! I NOVOLETNO DARILO! Velika Izbera zlatih in srebrnih ur in dragih predmetov. — Ku&uiem zlato, srebro In dragulje po najvišjih cenah. ■ e^^ie f^f^ajs^ Zlatar, Trst, Pa«© S. Glovannl 1 LCONEI rllSiy| (pod Portlci di Chlozza prolungatl). taklje vsake vrst^ kupuje Jakob Mar^on Via Soli tari o kU 21. na debelo sama za preprodajalce. 5 Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijev« podpet nike, razni gmmbi. denarnice, mazilo za čevlje, elektri&ne avetiljke, baterije, piiem«ki papir ko-pirni svinCniki, zaponke, prstani rdečega knia, krema za brado, iliee, razna rezila, robei, mrežice za brke, pletenine, trajoe, spodnie falafie, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponk« „Patent Knopfe- j in drugo prodaja JAJtOU LJ5YX, ulica 2Ti«el i *tev. 19 Ki mmmmiimm iihiibbii bhimbii hhh Ljubljanska kreditn ==li podružnica v Trstu KtataAVNf Anton Jerki« poalujr*op«t ▼ «rojeia rOIOSrni ateljeju v x£u. Via Poste štev. ft. 248«? ZDRAVNIK Med. Dr. Rorol Pernlčlč stanuje v Trstu, bL Giulia 76 HI. b. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Cartntia 39, L od 3 do 4 pop. za •»•IranJ«, nervouie In elroik« bolestni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Ulica Caserms ites. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Vloge na bnjižlce oMeituje 4% netiš Vloge na tekoči in žlro-račun najbolje po lišoooru. Obavlja nakazila vsajrjšm ujetnikom. Poslovalnica e. kr. razredne loteriie, usu i i i