Listek. Koliko premore dobro dete. Danes vam ho6em, dragi 6itatelji, pripovedovati o nekem vojaku, ki je po nekem dobrem otroku postal dober kristjan; in kakor je meni on sam pripovedoval ta dogodek, tako vam ga ho6em tudi jaz pripovedovati. — On pripoveduje: Jaz sem bil deset let vojak, in kot tak setn prehodil celo svojo domovino in celo Avstrijo; na Madjarskem sem bil jedno leto v Fehervaru v garnizonu (garniziji), prišel sem pa tudi izven našega kraljestva namreč leta 1864. v Slesvig-Holštajn (Schleswig-Holstein). Bil sem v malih in velikih mestih in vaseh in sem videl razne države in Ijudi. Sem bil zdrav in bolan. Živel sem v obilnosti in trpel pomanikanje. — Mene so moji predstojniki radi imeli m istotako tudi moji sodrugi, ki so me takoreko6 imeli za bolj izobraženega, kakor so bili sami. Kjer sem bil na stanu, povsod so me radi imeli, ker sem bil zelo prijazen z Ijudmi in nisem bil nikdar surov in neotesan, kakor so mnogi vojaki, ki se še potem stem okoli hvalijo, kakor da bi ta neotesanost bila Bog ve kako junastvo. Ce bi me kedo vpražal, kakšne vere sem, bi mu sicer odgovoril, da sem kristjan, ali o veri krš6anski nisem ni6 znal. V cerkev sem hodil nekako prisiljen; ali je bilo to zaradi tega, ker sem hodil na povelje in primoran v cerkev, ali zato, ker so naši oficirji (6astniki) pred vratmi ostali, kadar smo mi morali v cerkev ali pa zato, ker nisem na ničesar pazil v cerkvi: z eno besedo, jaz o veri nisem ni6 znal. — Moja vera je obstajala v tem, da je krastf nepošteno, a poglavarjem pokoren biti dolžnost; a zakaj je ono pošteno, to pa dolžnost, tega nisem vedel in niti pojma nisera imel v tem. Molitvene knjige nisem imel, pa kaj bi z njo, molil itak nisem nikdar, pa saj tudi nisem znal moliti. Celo svoje vojaško življenje, na vseb svojih potih nisem nikdar slišal niti moliti, niti svete pesmi prepevati razun v cerkvi, a tudi nisem ne molil in ne prepeval z drugimi. Vedel sem sicer, da je eden Bog, ali na njega mislil in njega poznal nisem nikdar. Še dandanes se čudim, kako da nisem v takih okolnostih padel v velike grehe in zlo6ine, ker sem tako popolnoma brez Boga živel na tem svetu; mogo6e, da }e bil temu vzrok, ker sem si domišljeval. da sem reden in poSten dlovek, za katerim se ne more in ne sme ni6 hudega govoriti. Da je vsekako to bilo odurno brezboštvo kot člo- vek, brez Boga in kot kristjan brez Kristusa živeti, tega jaz tedaj nisem spoznal in zato pa tudi kletve, pijančevanja, potepanja nisem imel za nikak greh. — Ali pri vsem tem pa sem vedno nekako 6udno 6util v sebi — nekaj mi je vedno. manjkalo, a nikdar nisem znal, kaj mi manjka. Da mi manjka Bog in vera, nato niti mislil nisem. Neko6 je naSa regimentska godba na cesarjev rojstni dan igrala neko milo pesem — tedaj so mi solze stopile v o6i, ali jaz nisem vedel kaj in zakaj me je v tej lepi pesmi ganilo do solz. Na to pridemo nekega dne v neko vas, kjer srao imeli osem dni po6itka, in jaz sem bil nastanjen pri nekem vaS6anu, ki me je jako uljudno sprejel. Ko mi je pokazal moje stanovanje (sobo), vpraša me, če li ho6em z njim skupno jesti ali pa mi gospodinja prinese jed v mojo sobo. Jaz nato prijazno odgovorim, da mi bode ljubSe, ako bodem z njimi v družbi jedel, nego na samem. In ker je bilo ravno poldan, pelje me gospodar v sobo, kjer je on s svojo družino sedel za mizo in meni ponudil mesto, da sedem poleg njega. Ali kako mi je bilo pri srcu, ko je gospodinja prinesla jed na mizo in so v tem hipu vsi kakor na povelje vstali od svojih sedežev in gospodar za6ne moliti resno in pobožno molitev pred jedjo: «Vsih oči gle- dajo v Tebe, o Gospod, Ti jim daješ jed in pija6o o pravem 6asu, Ti odpiraš svojo dobrotljivo roko in blagoslavljaš vse, kar se giblje.» — Zatem sledi jeden «O6e naš» in končno besede: «To jed nam blagoslovi Bog O6e, Bog Sin in Bog Sveti Duh. Amen!> — Vsi, seveda tudi mali otro6i6i so pri molitvi stali s pobožno sklenienimi rokami ter jim je bilo videti, da so zbrano molili, Se celo najmanjši deček kakih štirih let je bil med molitvo miren, kakor da bi bil v cerkvi ler je samo zadnji «Amen» izgovoril glasno, najbrž od veselja, da gremo jest. Tudi jaz sem vstal od svojega sedeža kakor drugi, ker se mi je zdelo nedostojno, da bi sam sedel medtem ko drugi stoje; toda znotranje bil sem vznemirien. Jedel sem malo, gospodar mi je prijazno prigovarjal, da le naj poSteno grabim iz sklede in da se pri jedi naj nikar ne sramujem, ker jed veže dušo in telo skupaj. Ko smo pa božji dar zaužili ter se nasitili, so roke zopet pobožno sklenili in gospodar je izmolil zahvalno molitev. Potem so si vsi drug drugemu podali roke ter odsli vsak na svoje delo, otroci so se pa useli h knjigam, ker je že bil skoro 6as iti v Solo. Tiho in zamišljeno sem se po jedi usel v kot in sem za6el resno premišljevati, kaj sem videl in 6ul v tej pravo krS6anski hisi. Ko sem tako globoko zamišljen sedel v kotu, pride k meni oni mali, Stiriletni de6ek, sede mi na kolena in mi veli z ono detinsko ljubeznjivostjo, s katero znajo samo dobri otroci govoriti: «CujeS vojak, zdaj mi pa pripoveduj eno povest o našem ljubem Jezušku!» Jaz mu t svoji vznemirjenosti začnem vse drugo pripovedovati, ker o naSem Zveli6arju nisem ni6 znal. Ali de6ek ni pustil — ostal je pri svojem ter samo zahteval, da mu nekaj pripovedujem o ljubem Jezušku, in s to svojo zahtevo me je spravil v tako zadrego, da sem mu nazadnje rekel, da ne znam ni6 o ljubem JezuSku. «Pa si ti že tako velik — a še ne znaš ni6 o dragem Jezušku? Zato pa tudi ne bodeS nikdar prižel v nebesa, kjer je tako lepo, kakor nikjer drugod. Meni so mama to pripovedovali.» Jaz, — na nebo nisem nikdar mislil, ali zdaj mi je postalo v duSi strašao, ko sem iz ust tega deteta slišal sodbo, da ne pridem v nebesa. Jaz sem potem odiSel ven ter sem obiskal v vasi svoje tovariše, da se nekoliko razvedrim, ali notranjega nemira se nisem mogel reSiti, vedno so me nadlegovale besede deteta. V tem nemirnem duSevnem stanju sklenem ne iti domov ob 6asu večerje, nego nekoliko pozneje in tako se med tem 6asom zabavam s svojimi tovarisi. Še le okoli devete ure se povrnem domu; ve6erja je bila že končana ali moj del je gospodinja postavila na stran. Ko sem se zdaj usel sam k večerji, pride zopet k meni oni mali de6ek, ki se je ravno spravljal spat, me ostro pogleda in mi veleva samozavestno: «Najprej moliti, potem jesti!» — To je bil za mene zopet hud udarec, ker niti moliti nisem znal in sem zato samo pred se gledal; nato sklene de6ek svoje ro6ice k molitvi in izmoli namesto mene molitev, potem pa veli: «Tako moliti!» — To izgovori ter odide v posteljo. Jaz sem bil ves poražen, kakor da bi pred sovražnikom izgubil bitko. Kmalu zatem pride vsa družina v sobo; vsi pokleknejo in jaz z njimi in zdaj so molili za odpuš6anje grehov in za obrambo angeljsko pred hudobnim duhom i. t. d. Jaz sem se sramoval, da si nisem upal pogledati kvišku, a vendar mi je bilo tako dobro pri srcu. Na to so si zopet podali drug drugemu roke, kakor po obedu in so si voSčili medsebojno <lahko no6», in potem so se razšli k počitku. Samo gospodar in gospodinja sta 3e nekaj 6asa bedela ter sta v sobi pri Iu6i brala iz svetega pisma stare in nove zaveze. Jaz sem medtem odiSel v svojo sobico k počitku in tam sem zdaj tudi jaz molil: «0 Bog, Ti Bog te hiSe, bodi tudi moj Bog!» Za mene je bila odločilna prva nedelja zatem, ko so vsi Sli v cerkev. Ta dan sem tudi jaz službi božji prisostoval z ono pobožnostjo, katere ne bom nikdar pozabil. Od tega časa je bilo z menoj čisto drugače. Pričel sem čitati svete knjige in se učil moliti, a najrajši sem čital sveto pismo starega in novega zakona, in danes morem reči, da bi vedel mnogo pripovedovati o ijubem JezaSku, ko bi mi zopet tak deček na kolenih mi sedeč prosil zato, in ne mogel bi mi izreči take obsodbe, kakor tedaj, da n»mreč ne pridem v nebesa. Em. Kollaj. Snešni6ar. Obrt m u kazi. VaSki čevljar: >Danes ste pa preostro pridigali zoper ples, goapod župnik!« Zupnik: »Kaj pa to tebe briga? Saj si itak že preslar in preokoren aa ples!« Taški čevljar: »PraT, prav, gospod ftupnik, toda Teliko čevljev se raztrga pri ptemn}« in jaz reč zaslažim.