Št. 35. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1938 OTON V. KOMAN, DIJAK: Izgubljeni rod — Nala! — Konj je legel in ležal bo toliko časa, dokler ga spet ne pokličem. Vzel sem še laso in zavil sem peš v gozd. Tekel sem ... Pred menoj je bilo bodičasto grmovje, a moral sem naprej, k Tookuhu, a moja traprska, usnjata obleka je bila že vsa v cunjah Naprej! Indijanska povest snemal sem klic kondorja in iz najmanjšega šotora se je oglasila žaba ... Mar so Tookuha ujeli? Skoraj neverjetno se mi je zdelo to. Kje pa imajo konja? Mogoče je šel peš za njimi? In sedaj je bilo treba misliti, kako pridem v tabor? Črez grmovje je pot nemogoča, videl pa sem, Moči so me že zapuščale, ko sem v daljavi opazil ogenj, ki ni bil baš ve= lik. Pohitel sem in prisluhnil. Tu mora biti Tookuh! Okoli taborišča zločincev je bil krog nepredirnega trnja. Kako so oni prišli notri? Pogledal sem previdno v tabor in videl na tleh Iestvo... Po lestvi torej! Kako pa naj pridem v tabor brez lestve? Nič ne de! Če je le Tookub tukaj, to je glavno. Pregledal sem okolico in sredi jase je gorel ogenj, okoli katerega je bilo postavljenih pet šotorov. Največji je bil gotovo od old Keller-ja ... V katerem neki je Tookuh? Po- da nekatere veje dreves segajo v tabor. Torej po drevju...! Kako pa na povratku? Tookuha bodo gotovo bolele kosti in mišice ...? Po lestvi? Bomo že videli... Zavihtel sem se na drevo ter splezal po veji v tabor. Jasno je, da sem to delal kolikor mogoče neslišno in oprezno, drugače bi vsi načrti padli v vodo ... Sam sem bil s samokresom v roki, z lasom čez ramo, z nožem za pasom, sam sredi morilcev in bandi-tov... Po kolenih sem se splazil do šotora, v katerem sem domneval Tookuha. Prerezal sem platneno steno in videl prizor, ki mi bo vse življenje ostal v spominu. Iz zemlje je gledalo sedem glav, ki so imele čepe v ustih, da bi ne mogle nesrečne žrtve govoriti in klicati na pomoč ... Kje pa je Tookuh? V kotu sem videl moža, ki je bil zvit v klop-čič, in glavo je imel privezano k nogam, roke pa na hrbet... Vsem žrt-tam sem vzel čep iz ust, a v zvitem možu sem spoznal Tookuha: — Uff, uff, old Typo, rešil si mi živ* ljenje in jaz ti obljubljam, da je tvoje življenje moje I Govoril sem! Howgh! Pretegnil se je in osvežil mišice, nato pa sva odkopala nesrečne Shawa-noyce in sva jim dala kruha in ruma. — Koliko belih lopovov je v taboru, — sem vprašal Tookuha. — Pet jih je in vsi čepijo v velikem šotoru, pri Veliki posodi in pijejo Ognjeno vodo... — Indijanci so se okrepčali. — Ali bi napadli lopove? — — Indijanci so oživeli... — Uff, to je pametna misel, lepo bi bilo imeti njihove skalpe. Indijanci so imeli nože in lase, ki so viseli na steni. Splazili smo se iz šotora in na treh koncih smo previdno prerezali šatorov plašč. Jaz in Tookuh sva stopila k vhodu... Pogledal sem v notranjost. Videl sem same znane obraze: Old Kellerja, debelega Morilca Indijancev, Cikotli-ja, Charlesa in TOoTo Juliena ... Sedeli so in pili... — Old Typo in old Tookuh... so vzkliknili. Skočili so, da bi naju napadli... Medtem se je zdanilo... K O ln iz tabora belih' lopovov smo odšli z jetniki. Uh me je še vedno čakal leže. Zajezdil sem ga in odjezdil v Cheto-matty, da pripravim prostor jetnikom. Za mano so prišli ostali. Indijanci so mi izročili v dar popolnoma novo kočo. Okoli poldneva je stopil v mojo kočo Tookuh, katerega sem prosil, naj mi pojasni, kako so ga ujeli, in začel je pripovedovati: — Odjezdil sem za lopovi. Prišel sem v gozd. Tam je padel iz sence name laso, na konja pa bola. Zvezali so me in me odpeljali v tabor in so vpričo mene zakopali tri Indijance, poleg štirih, ki so bili že zakopani... — Vedel sem, da ga niso tako hitro ujeti, to so kazale bunke in otekline na old 0'Moorovem obrazu in ravno ta« ko na old Kellerjevem Gotovo jih je bilo še več lopovov, ki so pa pozneje pobegnili... Takoj popoldne sem šel na pozori-šče boja, videl sem izhojena tla in našel sem tudi Tookuhov nož. poln strjene krvi in tudi tla so bila oškropljena s krvjo, toda ne z Tookuhovo ... Ujetnike smo zastražili in jih zaprli v Hišo posvetovanja. Zvečer sem jih hotel zaslišati: — Pripeljite old Kellerja! — Indijanec, ki ga je šel iskat se je ves zasopel vrnil. — Uff, ušli so, old Typo. Ni jih, samo jermeni... — Tovariši in prijatelji v vasi so jim gotovo pomagali. Zaman sem jih hotel izročiti prijatelju, sodniku v Austi-nu... E C Manica: Dragocena krona Gorenjska pravljica Sirota Pavlek je v planinah pasel vaške ovce. Ko je neko jutro iztikal za planinkami, je ugledal na tleh med skalovjem prekrasen kot lešnik velik biserni kamen, ki se je tako blestel, da je dečku jemalo vid. Ves vzraaoščen ga pobere in spravi v žep. Odslej pastirčku ni bilo nič več treba spati v temi. Ko je zvečer legel na mrvo, je vael iz žepa najdeni biser in v vsem podstrešju je zableščalo, kot bi gorelo tisoč luči. Kmalu potem mu neka ovca zaide med skalovje. Pastir teče za njo m tedaj mu zastavi pot ogromna kača, ki ima na glavi prelepo zlato krono, posuto z bliščečimi biseri. Deček ves v strahu kar odreveni, a kača ga takoj potolaži: »Ne boj se me fantiček, nič žalega ti ne storim. Ah, kako sem utrujena od neprestanega iskanja. Glej, tu po skalovju so bili razsuti vsi biseri iz moje krone. Vse — razen enega — sem našla in jih potaknila nazaj na svoja mesta. Manjka mi samo še eden. a tega žal ne morem najti. O, da bi ga našla, da bi ga našla!« Deček se spomni na svoj najdeni bi> ser. Brez oklevanja seže ponj v žep, vrže ga kači v glavo in reče: »Morda je pa tale pravi!« Pri tej priči se divje skalovje tako silno strese, da pastirček pade vznak. Ko se spet pobere, ni o kači ne duha ne sluha, pač pa stoji pred njim lepa, v črno oblečena gospa, držeča v rokah lepo, z biseri posuto krona »Dragi deček moj,« izpregovori gospa z neizrečeno milim glasom, »danes sva doživela oba čudovite reči. Toda več o tem me ne izprašuj, prosim te! Povem ti le, da si me rešil stoletne zakletve, zato ti za plačilo darujem to dragocenost!« Komaj gospa izroči dečku krono, že izgine, kot bi se vdrla v zemljo. Pastirček pa nese potem bogato darilo v glavno mesto naprodaj. Vsi mestni zlatarji in draguljarji stopijo skupaj in odštejejo Pavleku za krono toliko denarja, da je odslej živel v izobilju on sam in za njim še trije rodovi. LOJZE ZUPANC: Grad na Kolečaju Med Podgoro in Poljanami je hrib Kolečaj. Suhorci in Lipljani dandanes tamkaj sekajo debele bukve ter proda-* jajo les v daljni svet. Pust je danes Kolečaj. Nekoč pa je bilo tamkaj drugače. Na vrhu Kolečaja je bil lep grad z debelim zidovjem. Grad, čigar razvaline so radovednežem še danes vidne, je postavil v to divjino sam kole-čajski velikan. Bil1 je silak, ki so se ga bali daleč naokrog. In ni ga bilo v tistem času v vsej Beli Krajini človeka, ki bi se mu upal postaviti po robu. Ko-lečajski velikan se je dobro zavedal svoje moči. Kadar je prilezel iz gradu ter vrgel svojo težko gorjačo z vrha Kolečaja na sosednji Belčji vrh, je silovit piš zavel po vsej Beli Krajini. Kmetje v dolini so se v strahu umaknili, ker so vedeli, kaj jih čaka.-- Ko se je vihra polegla, je kolečajski velikan prihrumel v dolino, kjer je zažvižgal na prste. In v katero vas se je tisti dan namahnil, tista ga je morala prehraniti. Bil pa je takšen jedec, da so kmetje morali izprazniti vse hleve in vse kašče, če so hoteli nasititi njegovo zmerom prazno žrelo ... Kdor koli mu je odrekel pokorščino, £a ie velikan prijel ter Uxičil iz ja vrh Kolečaja, kjer je priletel ob zidovje njegovega gradu ter se tamkaj ubil. Da je bila nesreča še večja, je nekoč prigodrnjal v vas pod Kolečajem vefi- kanski medved. Pastirji pa so ga nagnali v ovčjo stajo, kjer je kosmatinec sicer podavil nekaj ovac, a zato je i»-gubil svobodo. Na kričanje in vpitje so priTi do sbgg na «a#kempate^ 7/W ku vsi možaki iz vasi. Z združenimi močmi so zvezali rjavega godrnjavsa ter ga povedli v vas, kjer so ga zaprli v zidan hlev. Ko je kmalu potem spet prišel v dolino kolečajski velikan ter zažvižgal na kor jih je bilo v vasi. In besna ščeneta so jo med glasnim laježem ucvrla v divji ples. Tam so psi pričeli z ostrimi zobmi obema trgati kosmate hlače... Velikan in medved pa nista odjenja-la vse dotlej, da sta drug drugega ugo- prste, hoteč da bi mu kmetje prinesli jedi, so bistroglavi Belokrajinci odprli vrata zidanega hleva ter spustili nadenj sestradanega medveda ... Joj, nastala je tepencija, da še nikoli takšna! Medved se je renčeč pognal proti velikanu, kolečajski velikan pa, ki takisto ni bil od muh, se je pričel z njim meriti v moči. Zagrizla sta se drug v drugega, si lomila kosti in se klofutala. da s0 frlele dlake od njiju. In da je bil direndaj še večji, so kmetje odvezali z verig prav vse pse, koli- Nasredin Hodža in paša Nasredin hodža, nekakšen Pavliha naših južnih bratov, je bil velik šalji-vec. Prišel je neki dan k paši in ga prosil miloščine. Paša je bil ravno slabe volje in ga je napodil: »Poberi se, nepridiprav, in glej, da mi nikoli več ne prideš pred oči.« Nasredin hodža je odšel. Drugi dan je spet prišel na dvor. Paša je sedel na preprogi, a Nasredin nobila. Ko sta se zvrnila na zemljo, so ju požrli psi, da ni na mestu ostala niti ena sama dlaka... Tako so bili kmetje pod Kolečajem rešeni nadloge. Nihče se ni hotel vseliti v velikanov grad. Minila so leta. In od ponosnega gradu so ostale na vrhu Kolečaja samo še razvaline, kot spomin na tiste čase, ko je tam okoli uboge Belokrajince stra-hoval neusmiljeni in zmerom lačni kolečajski velikan... hodža je hodil za njegovim hrbtnom. Paša ga vpraša, zakaj je tako nedostojen, da ne pride predenj in se mu ne prikloni, kakor se spodbi, a Nasredin hodža je odgovoril: »Saj si ukazal, da ti ne smem pred oči.« Paša se je uje?il, poklical dva služabnika in jima velel, naj zvežeta Nasredina v vrečo in ga vržeta v morje. Služabnika sta nesla v -vreči zvezanega Nasredina k morju. Nasredin hodža je neprestano ponavljal: »Nočem, nočem!« — služabnika pa nista vedela, kaj to ^omeni. Tik ob morju je bil han*). Eden izmed služabnikov je odšel na kavo, drugi je stražil. Pa je vprašal Nasredina, zakaj vedno ponavlja: »Nočem«? Nasredin hodža pa je rekel: »Paša mi je ponujal službo najvišjega uradnika na dvoru, a ker je nisem hotel sprejeti, me je velel vreči v morje.« »Jaz bi pa rad sprejel to službo,« je rekel služabnik. »O, to je lahko! Vlezi se v vrečo in govori: Hočem, hočem!, pa boš dobil kar hočeš,« je svetoval Nasredin hodža. Služabnik se je res dal zavezati v vrečo in je ponavljal: »Hočem, hočem!« Nasredin hodža pa je pobegnil. Med tem je prišel drugi služabnik iz ha, na in ni vedel, kdo je v vreči. Čul je, da nekdo ponavlja: »Hočem, hočem!« — »Na, če hočeš!« je rekel služabnik in zagnal vrečo v morje. Služabnik v vreči je utonil, Nasredin pa je srečno odnesel pete. *) Gostilna. Kako uporabim prosti čas Lesa za sušenje g ob in sadja. Mama nasuši za zimo gob in sadja. In za sadje smo vsi navdušeni, to je že stara stvar. Da pa si zaslužimo vse te dobrote, lahko mami pomagamo. Gobe in sadje moramo sušiti na luknji; Savi h predmetih, da ima zrak dostop od vseh strani. Mama porablja v ta namen sito, še boljša za take stvari pa je lesa, ki jo lahko sam napraviš. V gozdu poišči dolgo, precej debelo vrbovo šibo. Združi oba konca, kakor ti kaže slika, čez sredino pa pritrdi debelejšo šibo. Nato naberi mnogo sro-bota in začni ogrodje trdno prepletati. Začni spodaj, ovij preko srednje šibe na drugo stran okvira, potem spet nazaj, a zdaj pod srednjo šibo — in to toliko časa, da prideš do vrha. Potem odreži konec in ga dobro všij, da se ne bo začel odvijati. Pazi, da ne boš pregosto pletel, ker drugače nima zrak dostopa do sadeža. V kratkem času lahko napraviš mnogo takih les brez posebnega truda in mama jih bo gotovo vesela. Po uporabi je treba leso dobro oprati, posušiti in na suhem kraju hraniti za prihodnje leto. Manica: Morski som Milček to junak je pravi, v mlako kopat se poda. Očka pa hladi se v travi, gleda sinčka, se smehlja. Deško brca, maha, brodi — imenitno se mu zdi. Toda — — prav tik ob vodi leze žaba, vanj strmi. In kopalček žabo gleda, strah pretrese mu kosti, čudno ni, saj — no seveda žabe on še videl ni. Kaj če ga pošast naskoči, zazija in — ham, ham, ham! Milček brž iz mlake skoči, pade k očkovim nogam: »Očka! Joj — ko bi ti vedel... kopal jaz se več ne bom!« »A zakaj?« — »I, iker pojedel skoro bi me — morski som!« Kdo bi rad imel ves letnik I § s 1 »Mladega Jutra41 v obliki knjige za majhen denar S Pišite na opravo »Jatra«, Knafljeva oi. 5. Ljubi striček Matiček! Danes se oglašam v Tvojem kotičku in upam, da moje pisemce ne bo romalo v koš. Pridna čitateljica sem »Mladega Jutra«. Veselim se, ko vedno iznova čitam razne pripovedke, katere Ti pišejo Tvoji ljubljenčki, zato sem tudi jaz sklenila, da Ti opišem življenje naših izseljencev, pod naslovom: »Boljša je gruda domače zemlje, nego na tujem zlate gore«. Mnogokrat sem tudi slišala, da je šel ta ali oni v tujino misleč, da ga tamkaj čaka sreča. Toda usoda vsakogar je različna. Nekateri jo res najdejo, toda razočarajo se, kajti zaslužek ni tako dober, kot so pričakovali. Veliko je takih, katere delo v rudnikih in tovarnah popolnoma izčrpa in jim vzame vse mladostne moči, mnogi najdejo celo smrt v temnih rovih. Usoda večine izseljencev je pa taka, da pridejo v tujino še mladi in tu poiščejo delo, ki je pretežko in jim uničuje zdravje. Mnogi morajo garati noč in dan, prislužijo pa si le bcren vsakdanji kruh. Ko pa jih zapuste mladostne mo? či in ne morejo več delati ter nimajo denarja, da bi se preživljali, takrat se jim vzbudi želja, da bi se vrnili. V obupu se spominjajo lepe domovine in radi žrtvujejo zadnje prihranke za pot, v svoj domači kraj. Toda v domači vasi je vse spremenjeno in malokdo spozna starca brez zdravi a , mladostnih moči in brez sredstev. Toda sonce sije tu bolj toplo, priroda je lepša in pti-čice pojo lepše. Tskali so si srečo po svetu, toda našli so jo pred domačim pragom. Sedaj pa to pisemce končam in ga golobčku v kljunček podam, naj ga ponese v tisti krai. kjer stanuieš preljubi striček sedaj. Torej sprejmi najprisranejše pozdrave od Zdenke Savnik, učenke iz Radovljice. Dragi stric Matic! Prvič se oglašam v »Mladem Jutru«. Povedati Ti hočem, kaj najrajši berem v časniku. Najrajši berem politične dogodke, domače vesti, anekdote, smešnice pod naslovom »Vsak dan ena« in nravljico o zakletem gradu. Vsako nedeljo čakam nestrpno na »Mlado Jutro«. Sam sem naročen na tele časnike: »Zvonček«, »Mladost« in »Dom i šknla«. Berem jbuu in. ku^ta Xfir pa prosim tole, dragi stric Matic. Povečaj »Mlademu Jutru« obseg, da bomo imeli več branja. Namesto knjižnih nagrad nam pa daruj znamke. Gotovo dobiš mnogo znamk iz najrazličnejših dežel in jaz strašno rad zbiram znamke. Lepo Te pozdravlja Janko Pakiž, dijak 1. razr. II. klas. gimn. v Zagrebu. Kaj v časniku najraje berem? Prečitala sem novi natečaj, sem mislila, bo spet za mene kaj. Sem svinčnik v roke vzela in pisati začela.. V časniku najrajši berem kaj novega se kje godi, pa rada tudi se razgledam po tuji in domači politiki. Citam tudi gospodinjstvo, tuje kraje in ljudi vse pregledam prav do kraja, dokler se ne utrudijo oči. Nada Repič, dijakinja III. razr. mešč. šole v Kamniku. Danilo Gorinšek: Narobesvet Čez pet zemlja, čez morij pet dežela je Narobesvet. Tja ni poti, tja ni stezic, ■ni moči tja brez perotnic, a kdor je pal v Narobesvet, takoj domov želi si spet! Tam je težko, tam je hudo, da pač nikjer nikdar tako: Čez dan vsak solnca si želi — tam bleda luna le brli! Po noči spanje pa vsikdar tam moti solnca zlati žar. V tej deželi je tako, da vsi ljudje le lajajo, med sabo psički govore, ljudi priklenjene drže. A kdor gre v goste v zemljo to, v najglobljo ječo ga zapro, in mesto kruha in vode, dobi vsak dan tam — batine ... Zato, kdor gre v Narobesvet, ^ takoj domov želi sgetl Nekaj besed o risanem f ilmu Prepričani smo, da skoraj vsi poznate lične in zabavne risane filme, ki so riromali v zadnjih letih iz Amerike v vropo. Miški Miki in Mino vam pač ne bomo še posebej predstavljali. Pes Pluto in plemeniti konj Horacij sta vam prav dobra znanca. Tudi o srčka-ni in žlobudravi rački ne bomo izgub- njem času se čedalje bolj uveljavlja in v nekaterih novejših filmih, ki jih bodo v kratkem predvajali, je dobila celo glavno vlogo. Nastopila pa ne bo sama, temveč z vsem svojim družinskim prirastkom. Ta »družinski prirastek« — namreč troje njenih vnukov in vnukinj — vam kaže naša današnja sličica. Risbe so zanimive zlasti zaradi tega, ker so to prvi osnutki umetnika. Kako jih je napravil, nam je sam izdal, ko je dal risarjem naslednja navodila: »Osnova za posamezne obrazce sta dva kroga. Iz večjega nastane trup, iz manjšega glava. Nožici sta prav majhni in debeli tako da le nekoliko dvigata telo iznad tal. Ročici sta mess nati, prsti v pregibih klobasasto zarezani. Zevajoči nosnici označimo 2 dvema pikama. V položajih, ki to dovoljujejo, narišemo noge tako, da so stopala obrnjena s prsti navznotraj.« Poizkusite narisati posamezne obrazce, pri tem pa se ravnajte po umetni- kovih navodilih. Še zanimiveje bi seveda bilo, če bi račko narisali v drugačnih položajih, kakor jih imate na naši sliki. Svoje domisleke bi potem lahko primerjali z onimi iz Amerike. Morda bi bili celo boljši. ........................... Meh m smeh Mati: »Neštetokrat sem ti že rekla, da ne smeš s prstom kazati na ljudi!« Urška: »S čim pa naj kažem potem?« * Bilo je prve dni šolskega leta. Uči» telj je imel mnogo posla in mnogo skr* bi. Ves raztresen se je ozrl po razredu in zaklical: »Ali ste vsi prišli? Recite da! Kdor pa ni prišel, naj reče, ne!« * Janezek piše svoji mamici: »Ljuba mamica, zelo se mi toži po Tebi. Prosim, pridi me v nedeljo obiskat. Če bi bilo pa v nedeljo slabo vreme, pridi pa dan poprej.« Listnica uredništva Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Dimic Stanko, uč. III. razr. na Viču pri Ljubljani, Nada Repič, uč. III. razr. mešč. šole v Kamniku, Stih Slavko, uč. III. razr. V. drž. real. gimn. v Ljubljani, Huber Mito, dijak III. razr. gimn. v Kočevju, Janko Pakiž, dijak I. razr. II. klas. gimn. v Zagrebu, Cepin Gvi-don, dijak v Žalcu, Korun Milivoj, uč. IV. a razr. v Ljubljani, Inge Josek, uč. IV. razr. v Celju, Jagoda Vigele, uč. V. razr. v Slovenski Bistrici, Ertl Miloš, dijak II. real. gimn. v Mariboru, Vera Fetihova, uč. II. razr. drž. real. gimn. v Črni pri Prevaljah, Aleksej Kano-nenko, dijak II. razr. drž. real. gimn. v Ptuju, Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru, Berčič Brankol dijak I. drž. real. gimn. v Skofji Loki, Grabnar Štefica, dijakinja drž. real. gimn. v Mariboru. Z. 2. dijak L j. M.: Pravljica iz dedo-ve malh« je bila prav dobra, a na ža- last predolga. Pošlji nam o priliki kakšne kratke sestavke, ki jih je pač laže spraviti pod streho. Obenem Te stric Matic vpraša, zakaj se zadnji čas nisi nič več oglašal na razpisane natečaje? Uganka Gospod profesor Vseznal je šel v kavarno, v katero je že več let zapored stalno zahajal. Naročil si je svojo običajno kavo in prebiral časopise. Ko je bil z vsem gotov, se je odpravil spet iz kavarne, a ni bil še dobro na cesti, že je planil za njim nat kar in ga poklical nazaj. Uganite, kaj je hotel natakar od njega! 0d gcvoffl na zadrga vprašanja 1. Tam, kjer se danes razprostira Mrtvo morje, sta domnevno stali po= prej mesti Sodoma in Gomora Gotovo ste se učili v šoli o zgodbi teh dveh mest, ki sta bili pogubljeni zaradi svoje razuzdanosti in grehote. Ljudstvo, ki živi ob Mrtvem morju, trdi, da je ŽJo^ kaznoval prebivalce Sodome in Gomore s tem, da je žalil obe mesti z morjem. 2. Največji premogovni rudniki v Evropi so v Nemčiji v tako zvanem Porurju. Porurje je obenem tudi največje in najmoderneje urejevano industrijsko ozemlje srednje Evrope. 3. V glavnem sestoji človeško telo iz vode. Gotovo se vam zdi ta trditev čudna, a vendar je tako. Dve tretjini našega telesa tvori voda. Le vprašajte gospoda učitelja! 4. Prisiljene ali hinavske solze imenujemo »krokodilove« solze. Pravilno pa bi se to moralo glasiti: Krokodilov jok. Krokodil namreč pri lenem pole-ganju v ločju rad ječi kakor otrok, kdor pa se mu približa, je po njem. Razen tega pravijo, da krokodilu od slasti teko solze, ko se masti s plenom. 5. Platina je dražja od zlata, ker je redkejša 6. Mnogo dražji od platine pa je radii ker je še mnogo redkejši. Pridobivanje radija je tudi zelo težavno in nevarno. Križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Vodoravno: 1. vzrok smrti; 4. pristaniška zgradba; 5. življenje v spanju, 6. vladar bratske države; 7. nočni ptič; 8. živalski glas; 9 usnje. Navpično: 1. kraška pesnika (* 1895.—, * 1904.— + 1926.) 2. celina; 3. vodni ptič. Vodoravno: 2. srp, 4. pečat; 6. zel; 7. šen; 9. rep: 10. noj; 11. tek; 13. bič: 14. lotos. 16. sir. Navpično: 1. vre; 2 sel, 3. pas; 4. pepel; 5. tenis; 6. zet; 8. noč; 12. kos, 13. bor; 15. tip.