17. sštov.
Tower, Minn., .!.">. aprila, 1^92.
Tjetiiik I.
Ylleluja, alleluja!
Vesela alleluja!
Vsim naročnikom
In pomočnikom
Prisrčna voščila
Od Amerikanskcga Slovenca.
(
Kralj zmagovalec.
Sijajni ni Tc grad rodil,
Kot kralja v revni jami Pastirjev zbor Te je častil, Na borni, mrzli slami.
1 'red svetom skrit in nepoznan
Prežil si čas mladosti; Kot mojster stopil si na dan Učeč ljudi modrosti.
Od vseh zatiran in povsod
Judejo si obhodil, in ali, sramota, — lastni rod Na smrt Te je obsodil.
Za žezlo drago od zlata
Irst nosiš kralj-m učene*?;, A glavo sveto ti obda
Pač venec — trnjev venec.
Skrlat pokriva ti telo —
To knežja jo obleka! Krog Tebe čete se dero Slave Boga-Človeka:
>,Ej, Judov kralj in božji sin
Ljubimec slave čisto! — Kdo bije Tc„ o kralj višin, Povej nam, modri K rišite?"
Se kleli Tel )e so besne,
Ko mrl si v strašni sili, Preteče dvigali roke:
,,Ha! prav ti je!" so vpili...
»i Končano je!"— Na križ pribit
Med zemljo in nebesom ^ posmeh hudobnežem razbit S krvavim si telesom.
Raz križa v grob To položi.',
Zapre To sklad velika, A straža sem in tja molče Ob grobu so premika.
0 grenka si in strašna smrt,
N i kdo se ti ne vstavi, Ilazdjan je tempelj in podrt, A kdo ga spet popravi?...
Gospod je vstal! — O sveti zmagonosni dan! Zastava križa se blišči, Razrušen pekel, greh končan!
• v
Cuj, pesen zmage se glasi: Gospod je vstal!
In res je vstal! Pred Kraljem kraljev trepeta Pobita v prah pekla oblast. Od mej vesoljnih do neba Le Njemu se razlegaj čast: Gospod je vstal!
Kristus in Antikrist.
Aurora.
Skoro vsi razlagalci sv. pisma menijo, da bode Antikrist res človek in da bo kraljeval čoz ves Kvct. Sv. Tomaž ga imenuje ,,poglavarja vseh kudobnih". Korne-Hja- Lapide trdi: „vsi učenjaki . mislijo,- da bode Jud",-
Sedanjost je prav pripravna, da mu pripravi pot, do prestola. Železnica hitro preleti vsako daljavo; brzojavno zveze veljaku omogočijo, da pošilja v trenotku * na skrajne točke zemlje svoja povelja; z železnico in brzojavom se razširja olika med posamezne narode in plemena, ici so vedno bolj družijo v jedno celoto. V prejšnjih stoletjih so nekateri slavoblepneži lo. sanjali o nekakem vesoljnem cesarstvu danes to ni več nemogoče: tu in tam je že kodo sprožil misel o ustanovitvi vesoljne Ijudo-vlade pod jednim predsednikom. Moj narodno zvezo delavcev in učenjakov že obstoje; nekateri mislijo, da bi bilo dobro vpeljati mejnarodno postavodajo, dnevi sedanjih vladarskih rodovin so menda šteti.
Kadar se razširi brezverska in brezbožna ,,olika" med vso narode, kar nam prostomisleei in njihovo časnikarstvo vedno prerokuje, takrat bode odklenkalo člo veškej prostosti. Prosti bodo samo hudobneži. Vera bodo zvezana, na pol zadušena, človeštvo ne bode imelo vzvišenega namena/ delo valo bode le za denar, z denarjem j bodo namreč zadovoljili svoje stra-<sti! Bogataši bodo kraljevali nad narodom, kteri mirod bode imel več denarja, ta bode gospodoval nad drugim. Najbogateji mirod so
i pa Judje.
Drugi narodi in plemena se mirno pomešava jo med seboj, da bi tvorili jedno veliko občino, a Judje zavračajo vsak vpliv tujstva na svojo narodnost. Raztreseni so po vsem svetu, žive v vsakoj deželi, v vsakem mestu in vasi, pa se vender ne pomešajo s prebivalci. Jud ljubi svojo narodnost; on hrepeni le po denarju in pričakuje svojega zemeljskega Mesija, ki mu bode pridobil bogastvo narodov in mu dal oblast čez vse ljudi. Preteklo je komaj sto let, kar so dobili Judje jednakopravnost z drugimi narodi in že so se povzdignili do vrhunca socijalne in politične moči.
To ljudstvo se umešava v voj-skiue zadeve, v sklepanje miru; nobeno važno politično ali soci-jalno podjetje se ne vrši brez njih. Ono je zakladnik najmogočnejših evropskih držav; v svoji oblasti ima železnice, brzojave, banke, gledališča, promet in obrtnost. Posredno ali neposredno navdihuje vse časnikarstvo. Judje so izvor in glavni kolovodje vseli socijalnih gibanj na Ruskem., Nemškem, Francoskem in Laškem; njihov glas je merodajen v najvišjem svetu prostozidarstva, katero sami vodijo in vladajo.
Veljaki in večina toga naroda se nadejajo, da bodo prav kmalu zapovedovali vsem narodom; Cre-mieur, ustanovitelj ,, Vesoljno zveze Izraelcev", so je drznil trditi: ,,Mesijevo kraljestvo, Novi Jeruzalem med vzhodom in zahodom, bode kmalu nastalo namesto kraljestev, cesarstev in pa-
pežtva". Jude podpira očividno liberalen duh, ki preveva politiko in vednosti, zato jih vidimo na važnih mestih: pri višjih blagajni-cali, pri politiki in kupčiji.
Politične in družbinske razmere so jako zmešane po modernih nazorih; v takem položaju se lahko zgodi, da se dvigne kodo izmed Judov spoinočjo svojih sovernikov do vrhunca politične moči in postane neomejen vladar nad zapeljanimi narodi. Tak mož hi bil Judom pričakovani Mesija, kristi-janom pa pravi Antikrist.
Sv. pismo pravi, da bodo Bog dopustil Antikristu priti do vladanja, ker ko ljudje zavrgli vero na resnico, katera bi jih bila osrečila: Judje so že sedaj nekak bič za vse narode, in ta bič so si spletli narodi sami. Vso kristijansko narodnosti so odredilo pametne omejitve nasproti Judom; sedanji ,,olikau-ci" nazivi jejo svoje prednike fanatike in njihove naredbe srednjeveško nestrpnost (intoleranco) : Bog pa dopušča, da isti sedaj okušajo grenki sad judovske jednako-pravnosti, s katero se tako močno bahajo.
Najboljša obuvala za meščane in rudarje, fine srajco, spodnjo obleko in ovratnike (neckties) in dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson & Korb - - Ely.
Ijo in naposled, ko je vreča polna, se tudi sama zaveže — ter tako jo pšenica gotova za prodajo.
Stroj, ki žanjc in mlati, je seveda velik in težak, dag i 12 vpro-ženili konjskih sil zamore vleči. Marsikdo bi tega ne včrjel, ako bi sam ne vidi. Take stroje rabijo le'oni, ki imajo na stotine in tisočo oralov zemljišča.
Holy Springs, Miss. C. K.
Smith,' žena nekega delavca, porodila je (J dobro razvitih otrok, ki tehtajo 45 funtov. Mati in ro-jenčki so dobro počutijo.
New-York. V jedili izmed katoliških cerkva bi se bila kmalu pripetila v nedeljo 27. p. m. grozna nesreča. Med mašo pririnil so je do obhajilno mizo močan, bolj po-staren mož. Duhovniku se je zdel mož sumljiv, zato ga ni hotel obhajati. Vsled tega je začel ta glasno s mrmrati, iako, da so ga lahko culi vsi ljudje v cerkvi.
Ko so je vrnil mašnik k oltarju, poskočil je mož po konci in vzkliknil: ,,Pustite me,k duhovnu, da ga umorim!"
Ko so ga hoteli na to prijeti, kričal je: ,,Naj se me nihče no dotakne!' Ubiti ga moram.
Vkljub tem grozenjam nadaljeval je duhovnik mašo. Ko jo pa hotel razjarjenec preskočiti ograjo prod oltarjem, prijeli so ga, iztirali po dolgem in trdovratnem boju iz cerkve in ga izročili redarjem. Imenuje se William Iiasett in je baje čevljar. Rekel jo, da ga jo duhoven v cerkvi napadel in da se je hotel zaradi tega nad njim maščevati. Sodni j a ga je poslala v blaznieo.
prestrašenih starišev, med tem, ko se je oče bos komaj ubranil vetru.
V okraju Greenwood vzdignil jo vrtinec Jakoba Wilsona, nesel po zraku in g> pritisnil na steno skednja, kjer mu je lesen klin prodrl telo. Obvisel je 8 čevljev od tal na steni in izdihnil v groznih bolečinah.
V Daltouu porušila se je hiša Viljema Little-ja; poginil je v razvalinah on in 4 otroci, žena pa je bila hudo poškodovana. Poleg teli pa je bilo še 50 oseb ranjenih in še zdaj ni mogoče ceniti škodo na imetju. Stotino ljudi j je brez do: movja in mnogo družin jo zgubilo vso pohištvo. Nabira so pomoč po sosednih mestih.
Obleke
za
New Meksiko in Arizona želite, da bi bilo vsprejeti v zvezo Združenih držav. New Meks k t šteje 153.000 prebivalcev in ima vročo podnebje,bogato rudnike m mnogo zemljiškega olja; Arizona ima nekoliko manj prebivalcev ter ima tudi rudnike in bogata polja za kmetije.
Butte city, Montana. Anton Schweiger, Josip Perušič in Peter Hrella so bili dno 1. aprila ob 11. uri zvečer od tolovajev napadeni. za 8 225 oropani in vrhu
tega skoro vstreljeni. Človek ni- katcro je čuvalil dozdaj zasebml kjer in nikdar ni svojega življenja si svest.
Ne kupuj obleke, dokler no vidiš naše nove zaloge!
Mi imamo najboljšo izbirko
spomladanskih oblek
po najnižji ceni.
i
Pridite in sodite sami !
THE NEW YOI CLOTHING
Company.
naroda na Karlovem trgu. Redar-stvo, ki je skušalo razpoditi ljudstvo, zadelo je 11 a trdovraten upor. Vender se jo pa množica kmalu razpršila in se umaknila oboroženi sili. Na to se jo zbralo veliko število nerfcdnežev na Betlehenskem trgu, kjer je prod 500 leti pridi -goval Jan IIus, odpadnik od vere. Tu so se culi krepki živijo i slava-klici na čast Koirienskemu, vmes pa tudi: ,,Proč z Gavčem!" (avgtiv ministrom za bogočastjo in pouk.)
Redarstvo jih je pregnalo tudi s toga trga. Od tukaj se je drvila množica pred mostno hišo, kjer se je vstavila in popevala narodne pesmi. Ko so se naveličali pope-
v
vati, sklonili so iti nad Zide. Kri-
v
čaje: ..Pojdimo nad Zide!" valili
. ,	ho se proti židovskemu predmestju,
liani in je malo iipan|a da bi zopet
j Toda redarji so jih prehiteli ter okreval.	1	.,. V, • ,.
j jim zastavili pot. \ boju, ki so je
Slovaki pripravljajo se, da bodo j vnel mod razgrajalci in redarji je
slavili stoletnico preporoda svojo bilo mnogo ivinod prvih ranjenih.
nekaj so jih redarji priprli. Daiues
jo zopet vse mirno.
20 UR v orehovih ali hrastovih okrovili, ki bijejo vsako pol uro in vsako uro, prodaja po !? 8.80 Rohrer's Jewelry Store, Main St.
Umrl jo v Gorici nadškofov tajnik, proč. gosp. I. Grebenec. R. I. P.!
Umetnika g. A. Ganila zadela je velika nesreča — postal" je bolan na umu. Odpel jali so ga v bolnico /n umobolne na Studenec v Ljub-
New-Orleans. (Boža-, j V tem mestu sta razsajala včeraj dva velikanska požara. Vnela se je poleg glavne ceste zaloga volne in je zgorelo 10.000 bal. Od tukaj so jc razširil ogenj na drugo tovarno, kjer je tudi vničil 50.000 bal volne. Nato je vpelil še mnogo tovaren in- lepih hiš. Zgorelo jo volne vse skupaj okoli 80.000 bal.
Ainsle, Washington. Kakor poroča Janez Klobučar, je država Washington jako ugodna za vse rastline, samo to je, da je nekoliko premokra. Letošnjo zimo snega ui bilo nič; vreme je večinoma lepo, poleti pa tudi prevroče ni. Živina so pase poleti in po zimi na prostem. — Za kmetije tedaj ni boljšega kraja, kot jo država Washington.
Kalifornija je jako gorka dežela; pšenica jo že 8 palcev visoka. Poleti morajo imeti s platnom pre-preženo streho na stroji, pri žetvi in mlatenji.
Z ravno istim strojem žanjejo in mlatijo; in v tem ko stroj pšenici samo klasje odreže, že na zadnji strani omlateno in očiščeno zrnje v vrečo pada, so samo vsip-
policija. Škodo je nad $ 2,000.000 pri volni, pri tovarnah za volno in drugih poslopjih pa § 150.000. Misli se, <la je bil zažigalec mimo-gredoči kadilec s smodko.
Kansas city, Mo- (Vihar.) Te-legrafična žica prinaša iz zahodnega Kahsasa vedno žalostno vesti o groznem viharji in njega posledicah. Število ranjenih se je namnožilo. Mrtvih je dosedaj 08. Bili so vsi razun štirih pri priči do smrti pobiti od letečih teles. Na stotine ljudij je zgubilo roke ali noge, ali so bili pa drugače ranjeni. Poškodovanci bodo večinoma okrevali, dasi jo moralo mnogo žrtev ležati celo noč pod silnim dežjem, koji je nastopil za viharjem.
Silni vihar je iztrgal Viljemu Egger-ju sina iz naročja in ga butnil ob neko drevo do smrti v pričo
spisbe pod pisateljem Bernolakoni.
Dolenjsko železnico bodo najkasneje pričeli graditi meseca majnika t. 1.
Na Dunaju jo bil morilec dekel Schneider dne 17. p. m. ob Tih zjutraj obešen. Obsodbo poslušal je mirno, skoro apatično. V trenotku, ko so ga vzdignili na vislice, jo rekel:,,V božjem imenu bi imel še nekaj povedati". Mrtev je bil v 4 in pol minutah
Pariz. Že dolgo ni imelo redarstvo toliko opravka, kakor zadnji čas. Eksplozija v Rue Clicliy preverila je vlado, da se mora priti na sled anarhizmu, ali vsaj hudobijam, izvirajočim iz njegovih po-gubonosnih naukov. Denarna izguba, ktero so provzročilo najnovejše dinamitne eksplozije, je neizmerna. Obiskovalci Pariza zapuščajo mesto v veliko nevoljo gostilničarjev in posestnikov hotelov. Da so anarhisti prestrašili s svojimi peklenskimi načrti vse Pari-žane, se ne da utajiti.
Vlada je sklenila, paziti marljivo na anarhiste, da obvaruje mesto daljših nesreč.
Praga. Vlada je prepovedala praznovati tristoletnico rojstva slo-večega pedagoga Jana Komen-skoga. Vsled tega je bil narod razjarjen in njegovi voditelji so sklenili praznovati siavnost vkljub vlad.ni prepovedi. Ob 7. uri zvečer zbrala se je neizmerna množica
Nov denar. Avstrijska država namerava uvesti nov denar, ki se bode imenoval ,.krona" in bode imel veljavo pol goldinarja.
London- Pred 2 mesecema obtičal je parnik Eider, na potu i/. New-Yorka v Bremen, na Atlior-lieldsldh skalah, ob južnozaliod-nem obrežju otoka Wight. Splošno se je trdilo, da ne bodj nikdar več rezal oceana med Evropo in Ameriko, vendar njegov poveljnik, kapitan Heinecke ni obupal in sedaj se jo njegovo upanje uresničilo. Zelo poškodovana Indija jo na potu proti luki Southampton. Popravljanje bode stalo mnogo denarja. Pričakuje se, da bode kmalu nastopila pot med New-Ydrkom in Bremenom.
S m e š n i c a.
A.: Ti. kaj praviš, ali bi se naznanil, ker vojaška leta so tu. ali ne?
ti.: Da, moraš se. P:> ^ lahko. Piši dopisnic;, trajnemu' glavarju d:	moreš priti v
Evropo k naboru, da naj Ti torej oprosti. Le tako stori in vse bode v redu.
A.: To bo pa res najbolje! Adijo!	—s —h.
Pojdi k J. D. Murphy po zabavno gosli, piščalko ali orgljiee nasproti ,,National-Bank."
CERKVENI KOLEDAR.
APRIL ALI MALI TRAVEN 1892.
Dnevi	Godovi in nedeljski evanveliji
IG | Sobota	f Vel. sobota. Turibij, šk.
Jezus vstane od smrti. Mark. 16.	
17
18 19
■21 35
Pondeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Velikonočni ponedeljek. Apolonij. Leon IX -, p.; Ema, vd. Marcelin, šk.; Sulpicij, ni. Anzelin, šk.; Bruno, spozn. Šotor in Kaj, pap.
Velika noč.
Vstajenje našega Zveličarja — prikazovanja — veselje apostolov — velikonočna nedelja v naših cerkvah.
Velika noč je najvoči cerkveni praznik. Mnogokrat je naš Gospod v svojem življenju povedal, da bode k smrti obsojen in da bo tretji <lan zopet od mrtvih vstal. Ta «lan je »polnil, kar je obljubil. Velikonočna nedelja je tedaj obletnica njegovega vstajenja. Kar «e tiče časa, ko je vstal iz groba, je splošno mnenje, daje bilo malo pred solnčnim vzhodom, ko je še jutranji mrak pokrival zemljo. Prišel je iz groba, kakor je bil rojen iz Brezmadežne Device, ne da bi poškodoval kamen pred vhodom. Vojaki, ki so grob stražili, niso prej nič vedeli o vstajenji njegovem, kar naenkrat zaslišijo iStrašni potres. Prišel je namreč aingelj iz nebes, odvalil kamen ter so vsedel nanj. Obličje njegovo se je svetilo kot blisk in obleka je bila bela kot sneg. In od •strahu je straža obstala kot mrtva.
Ta praznik je zlasti znamenit, ker ne obhajamo Vstajenje samo-jen teden temveč stirideset dni; a kratka, veselimo se vstajenja " Jezusovega od velikonočne pa do binkoštne nedelje. Celi velikonočni čas nas sveta cerkev opozarja na prikazovanja našega Gospoda, ali pa na djanja in nehanja, ki so v dotiki z Njegovem vstajenjem.
Ko je naš Zveličal' od smrti vstal, ni vstal vedno pri apostolih, ampak se jim je prikazoval, ali pa učencem svojim. Ostal je pri njih včasih manj, včasih dalj <2asa.
Brez dvoma se je prikazal nar-prej po vstajenji svojej materi. Evangelij nam sicer tega ne pove, pa je med kristjani v Jeruzalemu iiistno izročilo, ki nam to zagotavlja. Očetje Frančiškani imajo v svojem samostanu ,,Sv. Božjega groba" kapelico znano ,,kapelica prikazovanja našega Gospoda svojej materi", to je baje kraj, kjer »e je naš Gospod Jezus Kristus prikazal svojej materi.
Cez osem dni so jo prikazal zopet jednajsterim apostolom v Jeruzalemu. Pozneje se je prikazal sv. Petru in šesterim drugim pri Tiberijskim jezeru. Zopet se je prikazal apostolom in več ko 500 učencem na gori Tabor v Galileji. Zadnja javnih prikazni je bila v Jeruzalemu, kjer je svojim apostolom dal oblast oznanjevati sv. evangelij. Potem jih je peljal na oljsko goro, jih blagoslovil ter šel v nebesa.
Evangelij nam pripoveduje, da se je naš Gospod dan vstajenja prikazal Mariji Magdaleni; nek-terim drugim pobožnim ženam, ki so prišle njegovo telo mazilit; gv. Petru pervemu svojih namestnikov na zemlji; dvema učencoma, ki »ta šla iz Jeruzalema v Emavs; in na večer istega dne, jednajsterim apostolom, ki so bili zbrani v »aprti sobi iz strahu pred Judi.
Jozub se je prikazal svojej materi, Mariji Magdaleni, sv. Jakobu in najbrže še več drugim, da bi poplačal izvanredno uda-nost, ktero so mu izkazovali. Sv. Petru in drugim apostolom so je prikazal, da bi pokazal, da jih jo izvolil vladarjem svojej cerkvi. Glavni namen našega Gospoda je bil, da se je prikazal apostolom, da bi pripravljali ljudstvo spoznavati cerkev, ktero jo On pričel.-— Apostoli so se neizrečeno veselili, ko so videli Gospoda; ko so slišali njegov znani glas; ko so videli rane na njegovih rokah in na per-sih. Neizrečeno so se veselili, ko so videli njegovo veličastno obličje; ko so bili sedaj prepričani, da jo zmagal smrt in pekel; da bo kmalu šel v nebesa; in da ostane oni pri njih do konca sveta, kte-remu jo dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Večkrat v življenju jo naš Gospod svojim apostolom rekel, da jih ljubi, rekoč: ,,Kakor me oče ljubi, tako vas jaz ljubim." Večkratna prikazovanja so dokaz njegove ljubezni. Kako bi tedaj mogli dvomiti, da jih zapusti v poznejših težavah, ko so videli toliko milost in moč Njegovo? Tudi angelji so se dan njegovega vstajenja prikazovali. Prikazali so se Mariji Magdaleni in drugim pobožnim ženam ter jim rekli: no bojte se, ni več v grobu temveč je vstal. ,,Gospod jo res vstal, prikazal se Simonu, apostolom, več ko 500 učencem, na gori Tabor." Taka je bila novica, ki se je po vsej svetej deželi razlegala. Pa ta novica ni le v deželi, kjer so nekdaj dvanajsteri rodovi stanovali, ostala. Judje in novo spreobernenci, ki so prišli v Jeruzalem velikonočni praznik obhajat, so raznesli novico vstajenja v različne kraje, od koder so prišli. Ta novica se je raznesla tako daleč, da, ko so apostoli jeli oznanjevati narodom vstajenje mesa in večno življenje, jih je toliko verovalo, da so se splošno kristjanjo imenovali.
večjo bliščobo in nebo jo jasneje. Vsa narava se nam zdi, kakor bi govorila: ,,Kristus je v resnici vstal; to je dan, kterega je Gospod naredil; veselimo in rad ujmo se."
(Je hočeš razumeti, kaka sreča jo zate, da si katoliški kristjan, primerjaj, kako mi in kako pro-testantje ta praznik praznujejo. O velikonočnem času vsak katoličan sliši pri sv. maši duhovnika. ,,Glej jagnje Božjo, ki odjemlje grehe sveta!" S tem besedam duhovnik nazivi je vse pričujoče držeč posvečeno liostjo v rokah, kazaje jo ljudstvu ter jo potem vsakemu pristopivšemu k mizi Gospodovi položi na jezik. Slednji pričujočih vidi svojega Boga, da-siravno skritega pod podobami kruha; sleherni veruje v pričujoč-nost, kajti vsak govori z duhovnikom: ,,0 Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho." Oh kako prav pravi sv. cerkev na velikonočni dan: ,,To je dan, kterega je Gospod naredil; veselimo in rad ujm o se."
Ko so veliki petek tolo Gospodovo raz križ sneli, je bilo strašno pogledati; kajti bilo je vso razmesarjeno in ranjeno, s krvjo in prahom napolnjeno!
Bilo jo mrtvo telo, in kakor navadno mrtvo tolo se jo v zemljo položilo nadjaje se. da strohni ter se spremeni v prah, kot druga telesa.
Ponoči i i sprevod na veliki petek v Jeruzalemu.
(Waisenfreund.)
Okoli šesto ure zvečer odprli so cerkev božjega groba. Velika in veličastna slovesnost se jo pričela trajajoča čez 11. uro v noč. Dasi sem bil- truden, vstal sem in hitel k božjemu grobu in bil sem pri svečanosti od začetka do konca. Vsi očetje v Jeruzalemu iz reda sv. Frančiška imajo navado posebno svečano obiskati ta večer prostore v cerkvi sv. groba s svečami v rokah. Pri vsaki postaji se moli in poje. Pri čotirih se tudi pridiguje; pri prvih dveh je nagovor v italijanskem, a pri zadnih dveh v sirskem in španskem jeziku. Pretresljivi so obredi pri postaji na Kalvariji. Na prostor, kjer jo stal pred skoraj dva tisoč leti pravi Gospodov križ postavili so prvotnemu sličen križ, s kterega se je lahko vzel križani. Po končanem nagovoru, pri kterem pač ni bilo opaziti suhega očesa, pričelo se jo snemanje kakoršno se je vršilo nekdaj v resnici. Najprej se je sne 1 trn-jev venec, nato prvi žobelj, ko-nečno še drugI. Na lestvicah stoječi redovni oče pokazal je žeblja ljudstvu s solzami v očeh. Potom ju jo položil v srebrno skledo. Povsod sveta tišina, čuti je lo ihtenje onih, ki čutijo, da so njih grehi križali Pravičnega tako kru-
zadobil večno življenje, vse to premišljevaje, domislil som se svojega grešnega življenja.
O ljubezen, o ljubezen, o brezmejna ljubezen!!
MISIJONSKO.
Lovrence Lavtižar, apostolski misijonar med Imlijani v severni Ameriki.
(Ponatis iz Drobtinic za leto 1891.)
(I)alje) lil
jezeru. Na južno vzhodnih bregovih sem štiri lota med ljubimi Indijani obhajal božje skrivnosti in se v indijanskih čolnih mnogokrat vozil po njem. Mislim, da ga ne hodom nikoli več videl. Na parobrodu je bilo precej ljudij. Amerikanci so večinoma prijazni; z marsikaterim som so po malem razgovarjal. • Najraji pa sem bil še sam v premišljevanju. Tu som prevdarjal sedanje in nekdanjo čase.. ..Prišedši v Milwaukee sem šel k škofu J. Hennitu, ki so ino prijazno sprejeli. Dno 17. sem hitro oddrdal po železnici proti reki Mississippi-ju. Železnica so | vije po lepili travnikih in skozi t gozde, pa tudi čez potoke in moč-
p T'
I'll!
V
f/.
I1 1
,, . -	it- - J virja. Drugi dan okolu deveto
Proti severozahodni strani od
Po vstajenji jo bilo telo Gospod-
Y
ovo veličaštno, nostroliljivo. Go opazuješ ljudstvo v cerkvi na velikonočni dan, zapaziš med njimi
ljudi vsake starosti in različnega v bole tančice, nadaljuje so spro-stanu, iz med ktori jih je še mno
to in neusmiljeno. Ni čuda, da so pri takih priložnostih do solz ganjeni i dnigoverci. Ko so skonča ta obred, zavije so mrliča
go bilo prod kratkim mrtvih na duši, kakor bi bili pokopani daleč od boga; zakopani globoko v nes-
nagi greha radi pregrešnih
i navf
ad.
Toda danes so vstali. Niso veo tam, kjer so bili. Popustili so pregrešne navade, ter svoje misli z Bogom združili. Na licah jim' Mrliča so položili na kamen, .nabereš mir, kteri vlada v njih du- silili g«, v mrtvaški prt povili in
vod med > j/.niin petjem po hribu navzdol kakik 150 korakov do prostora v cerkvi, kjer se hrani in časti kamen, na kterem so mazilili božjega Spasitelja pred pogrebom. Po arabsko-sirskem nagovoru ponovila se jo duhu in očem zopet sveto, davno minulo opravilo.
Michiganske državo se razprostira obširna pokrajina Minnesota. Ta dežela ob Gorenjem Mississippi-ju, med dvainštiridoseto stopinjo severne širjave, jo jako lopa. Obsega 215,907 štirj. km. Tukaj je bivalo za to dobe še veliko divjakov rodu Očipve-in Siu-Indijanskega. Vlada jo je kupila lota 184!). od Indijanov. Zemlja je skoro \\m lepa ravnina z malimi holmci vmes, ki se zlagoma znižujejo in izgubljajo v ravan. Ima sočnate travnike in lepo gozde. Vsa zemlja je napolnjena z jezeri, propasana z rokami in st.idonci. Obnebjo jo zmerno in zdravo. Ta pokrajina jo jako ugodna za naselbino. Zato so so tudi kmalu naselili po teh krajih ljudje raznih narodnostij. Tudi Slovencev jo mnogo tam. Za današnje dobo evoto najlepša sola in mesta po o-nih krajih, kjer jo gospod Pirec snoval naselbine.
Sedmi cerkveni zbor v Baltimo-ru je 1. 184-9. spoznal veliko potrebo, da se za to prostorno deže-o ustanovi lastna škofija s sedežem v Št. Pavlu. Apostolski sedež je pritrdil tej želji in 1. 1850. imenoval za škofa proč. g. Jožefa Kretina, ki je umrl 1. 1857. Njemu je sledil Francoz Palamor-
V naših cerkvah je velikonočna nedelja dan velikega veselja. Namestniki Gospodovi nam v belo oblečeni oznanjajo veselo novico. Sveče in cvetlice kinčajo oltarje, Cerkvena godba se vse mileje glasi danes, solnco sijo z
šah. Kristus, njih nada, je vstal-On je v resnici od mrtvih vstal ter dal svojim zagotovilo častitljivega vstajenja. ,,Kdor jo moje meso in pije mojo kri ostane v meni, in jaz-v njem; in jaz ga bodem obudil poslednji dan."
Vstajenje za kterega imamo zagotovilo je častitljivo vstajenje. Tisti srečni dan bodo telesa izvoljenih podobna telesu Gospodovem; kajti v svetem obhajilu so zadobili kal večne slave.
Velikonočna nedelja je med kristjani po vesoljnem svetu dan veselja. Cerkev so veseli duhovnega veselja onih, ki so bili dušno mrtvi. Oni pa, ki so se zopet z Gospodom spravili, so vesele, da so svojo dolžnost spolnili ter se k Stvarniku vrnili. Vesele se in tipajo na častitljivo vstajenje; tudi trdno upajo, da ostanejo do konca zvesti v službi Gospodovi; kbjti če je Bog ž njimi, kdo je zoper nje? Ta dan toraj dragi v Kristusu, prosimo našega Gospoda Jezusa Kristusa, naj bi se dotaknil src grešnikov, da bi vstali od dušne smrti. Premišljujmo sedaj svete resnico, pustimo posvetne reči na strani; kajti spodobi se, da, kadar prejmemo presveto Telo, tudi spodobno Živimo.
v sprevodu odnesli k sv. grobu, kamor jo bil položen po Jožefu in Nikodemu pred 1800 leti. Pred sv. grobom je bil zadnji govor v španskem jeziku. Dasi je le malo navzočih umelo besedo, duh je vendar oživljal vse, govoreč iz navdušenega govornika. Skoraj vsem vdeležencem igrale so solze v očeh. Po dovršeni slavnosti bili so vže pripravljeni Turki zapreti božje svetišče. Odpravili smo se zopet v samostan. Bil sem pa vznemirjen, da nisem mogel ni spati, ni čuti. Ko sem v hipu dospel na Kalvarijo — česar v začetku še vedel nisem, ker sem šel za sprevodom globoko zamišljen in komaj na hribu sem vedel iz molitve in petja, kje sem — ko sem dospel na Kalvarijo pravim, ni mi bilo treba praviti, kje smo. V trenutku namreč, ko sem stopil na sveti kraj, spreletel me je strah. Duša mi jo bila polna do solz in žalovanja ganljivih občutkov, da sem bil do cela predruga-cen. Ponavljani še enkrat. Presunljivi občutki obhajali so me hkrati na duši in telesu v največji meri. Vendar mi ni mogoče teh občutkov popisati, niti jih druze-mu pojasniti, kakor onemu, ki je bil v enakem stanji. Gledajoč v jamo kamor so zasadili križ, kjer je božje Jagnje prelilo zadnjo kapljo svojo sv. krvi, darovalo se za me nebeškemu Očetu, da b
Goreči L. Lavtižar, ki jo želel med divjaki orati ledino, ponudi so za pomočnika g. Fr. Pircu. Kdo jo bil bolj vesel te ponudbe, nego triinsedemdesetlotni starček, oče Fr. Pirec!
Slušajmo zopet našega misijonarja, kako živo opisuje svoje po potovanje v novo misijonsko postajo!
Dne 22. septembra je pisal pri Ildečem Jezeru g. kanoniku Vol-cu o svojem potovanju med drugim to:
V nedeljo, 13. junija, sem se poslovil od svojih ljubih Indijanov. Zvečer sem bil še do polu dvanajste ure v izpovednici. Dru gi dan sem še malo besedi povedal, in ob deseti uri od tam odrinil. Dva Indijana sta me peljala v čolnu v Mackinac. Pri dobrem vetru smo še pred nočjo prišli tje. Tukaj sem čakal parobroda. Drugi dan popoldne sem šel na paro-brod, ki se je tako malo časa mudil, da sem imel komaj čas zapi sati se, plačati in svoje reči nan; spraviti. V naglici sem pozabil hiši ondotnega duhovnika svoj plašč, ki sem ga s Kranjskega s
Y
seboj prinesel. Oe mi ga duhovnik ne bode mogel poslati, pogrešal ga bodem po zimi hudo, ker si ne bodem inogel omisliti drugega. Tako sem se tisti dan in vso noč in drugi dan do 6. ure popoldne vozil po Michiganskem
ure sem prišel v mesto Prairie du Chien ob Mississippi-ju. To mes- 1 to so bili škofje za sedež novosko- J iije izvolili, pa te škofijo papež ni- .1 so ustanovili in potrdili.— Missis- j sippi jo pač imenitna reka; koliko velikih mest, posebno St. Louis j in New Orleans, je ob nje bregovih; koliko ljudij in blaga so \ io- 1 pili parobrodih vedno prepeljuje! Nekako posebno čustvo me jo < obšlo, ko sem ga zagledal. Koli- i ko duhovnikov se jo žo po njem vozilo od prvih misijonarjev d<> sedaj! Veliko ljudij jo pa na , njem izgubilo tudi že svojo živ- | ljenje.
Brž smo so iz železnice spravili I na prelepi parnik Itasca in hitro -odrinili. Vožnja jo bila kaj prijetna. Reka teče mod zelenimi, | v nekaterih krajih visokimi bregovi. Kar so tiče kraja, zdol so mi jo močno trd, kakor ob Dona- | vi, kjer sem se v dijaških letih vozil od Linca do Dunaja. Lo ta . razloček jo: tam so prijetna mes- | a in vasi, lope cerkve in samostani, kakor Molkin Klosternouburg, epa polja, in proti Dunaju prijetni vinogradi, in seintertje tinli razvaline kakega gradil; tukaj pa so nasproti le redko in čisto nove, pa vendar čedno vasi, ki bodo pa, bržkone, narastle v mesta. Neizmerni prostori pa še čakajo pridnih obdelovalcev in prebivalcev. Na parnikih požgd neizrečeno ve-iko drv, zato čakajo v mnogih rajih delavci, ki imajo na bregovih že nasekakih in suhih drv. Kadar jih hočejo na parobrod, kar čoln ž njimi k njemu privežejo in jih peljaje se vanj mečejo. Potem so s čolnom zopet vrnejo. Taco se prav nič časa no zamudi. O da pi pač tudi mi vsi dragi čas dobro obračali in si nebeško veselje pridobili!
V soboto proti poldnevu smo prišli v Št. Pavel. Pač sem Boga zahvalil za srečno pot. Št. Pavel je glavno mesto državo Minnesote. V tej državi je že veliko naseljencev. Med temi je
v
menda večina katoličanov. Ze to je lepo, da ima veliko mest in sel imena svetnikov. Tudi veliko Indijanov-nevernikov je še tukaj-O, da bi pač apostelj nejeverni kov, ki je patron naše škofije, prosil za uboge Indijane, da bi jim zasvetila luč svete vere! Administrator školije, Avguštin IU-voux, je bil tudi indijanski misijonar pri Siu-Indijanih. Zaradi pomanjkanja duhovnikov so ga pred več leti poklicali škof v Št. Pavel.
(Dalje prih. j
1
Ure popravlja in zaznamuje v kratkem času in zagotavlja dobr*> delo: Itohrer, urar na Main Streot-
,Amerikaiiski Slovenec."
Entered at the Post Office at power, Minn.' as second-class Inatter, April 7, 1892.
NAROČBAna ,,A. S."
i Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne lAmerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred >.a vse Združene države in Kanada po $2.50 (dva dolarja inpol,) za | Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) I ali (5 gl, a. .
Znižana cena.
Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolar-Ija cena zniža; za pet naročni-■ kov se tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12.50 ali 25 gl. a. v.
Naročnina se ima plačati po | postavi naprej, pošlje naj se z na-; ročbo vred v pismu. Na pismo je trebakolek (stamps) pritisniti inna-; slov natančno zapisati n. pr.
V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec,
1 ower,
$t. Louis Co.,
U. S. Amerika.
Iz Cirkus v Ameriko.
(Spisal .M. V. V.)
(Dalje.)
A kljubu temu živa duša se ni prikazala. Ponovim svoj klic v drugič, tretjič. Slednjič se prikaže iz sosednjo sobe nek zaspan sopot nik, ki se je, vem da, tako preplašil, da ni Vedel sam, kje so vrata, misleč, jo-li ogenj, ali roparji. Skrajno svojo stisko mu na kratko razloživši, prosim ga za nekoliko ,,ognja"; potrebno pomoč som tudi dobil. Z jedino žvoplenko sem našel lahko, kar mi je poprej pri vsem prizadevanji nemogoče. Sic mo Servavit, Appollo (,,tako mo jo rešil Apolo".) Še enkrat sem se ozrl, hiteč do vlakov, po začaranem poslopj u, v katerem so me
>>U. S. Amerika" samo tisti Postavijo, kateri iz Evrope pišejo.
,coprnice in vešče" za nos vodile.
Vlak jo bil do cela pripravljen; le nekoliko minut in bil bi prišel prepozno. Vozili smo se skozi Koroško, kjer sem najprej opazil, da se tu ne nahaja več menda specifično pristno slovenskih kozolcev. (To svoje mnenje sem našel potr-M in n j j011" Pozlloj° v koledarj u za 1.1892.) Ko bi bili še oče pri meni, bi se močno zanimali, kako polje, kake naprave imajo na polju in za stotino drugih za poljedelca važnih
"Amerikanski Slovenec."
The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, 42.50; for Europe $3.00.
''ENA NAZNANIL IN OGLASOV
'•a 12 vrstic "Brevier" (square l-J palCa): I'Meil teden $0-75 Tri mesece $0-00 I Iva ledna 1-S5 Šest mesecev 11 00 K'len mesec 3-00 Devet " 15 00 nva meseca 3'50 Eno leto IS'00
J^'i večjih wznanilih (oglasili) Precejšen rabat. Oznanila naj so blagovolijo plačevati naprej.
ADVKKTISING-KATICS.
()lle "Square" (13 lines "Brevier" or 1J inches):
One week $0-7") Three months $0-00 I'wo weeks l'SS Six months 11'00 month , 3-00 Nine months 15-00 ''^'0 months ii-50 One Year 18-00 ('°nsUli'rabl<! rebate on large advertisements.
All advertisements must be paid strictly in advance.
joe, povsod som sam. Očivestno
prod polnočjo do petih po polnoči. V ondotnej čakalnici som moral prebiti ves čas, utrujen in zaspan kakor polh. Da bi dreinalca vsaj nekoliko potolažil, položil sem svoj kovčeg pod glavo ter svojo kosti uravnal potrdej, ozkej klopi, kakor delajo doma prodno so odpravijo k počitku. To spanje ni bilo trdo Adamovo spanje; zato so preizvrstno poskrbeli ravno prišli veseli gostje; ki so brili burke pri polnih kozarcih ter so na ves glas smejali. Ko bi tako po malem ne gledal, bi bil v skrbeh, da bi se jih sv. Vita ples no polastil. Razumel nisem celo vsebine, kije tako navzkriž vlekla njih mišice. Le tu in tam som vjel v dremotju kako besedo, ki jo označevala, da si pripovedujejo svoje dogodivščine. Drugo jutro, skoro bolj utrujen, nogo poprej, hajdi naprej! kajti Amerika ni v kotu za pečjo. Umiti so nisem imel nikjer prilike. Od cestnega in oglevega dima in pralni sem imel skoro že na pol zamorsko sliko.
Težko in željno smo pričakovali blagodejnega dežja; neprestano jo namreč solnce žgal o od zgodnjega jutra do poznega večera, tako da jo vse ,,gorelo." Kar mi je najbolj vožnjo oteževalo je bilo to, da sem moral vedno po-
priprav in naredob; ali žalibože prašovati, če jo žo prišel ta vlak očeta-ni bilo več; povsod som tu- ki odhaja t je in tjo. Kje so je
človek v stanu ,,spoznati" pri
meni je bilo v takratnem stanju tolikej mnogini prihajočih in odhajajočih vlakov? Na velikih postajah ljudstva kar mrgoli: kakor mravlje v mravljišči« vso se
in položaju vso to jako postranska briga. Oziral sem se lo, kjer sem opazil krasoto narave, z mirnim
m hladnokrvnim pogledom tudi giblje, vse so premika. Visoka po naj čarobnej ih prizorih. Ugajalo | gospoda išče zdravega zraka, h rimi jo lo, kjer sem opažal bistrih
•los. F. Buli,
Editor and Publisher.
ZaliTSila,
F. Forest City Pa.
Dne 23. novembra 1891. leta sem se v tukajšni premogovi jami pri svojem poslu ponesrečil. Padel je velik kamen iz stropja na mene, ki je po razsodbi tedaj navzočih trideset centov tehtal, in je dvanajst krepkih možakov trebalo, da so istega z velikim naporom raz mene zvalili. Hudo mi je pokvarilo desno roko, obe nogi in hrbet, »est tednov sem ležal v velikih bolečinah in še le potem se mi je jolo počasi boljšati. Ta čas so mi postregli moji kranjski rojaki: France Oražem, Anton Leber, Anton Ravnikar, Alojzij Vidovic, •Janez Kline in dr.
Imenovanim, kakor tudi vsom drugim za uljudno postrežbo in še drugo, darove,.izrekam tem potom najsrčnejo zahvalo.
Lorenc Stermlan Dolgoga Brda pri KanilerŠah.
rok valove, ker mo je tako živo spominjalo na šumeči in bistri Savintek. Z vesoljem in samo-zadovoljeni se mi jo paslo ako tudi po lepih, svetovno-slovočih Alpah, ki zastopajo glavni dol pogorstva tudi na Kranjskem. Ko smo.se učili avstrijskega zemlje-pisja, posebno krajeslovja (topografije), ubijal se je učitelj, da bi nam utepol v glavo krasoto Alp, z mnogim opisovanjem, govorjenjem, z veliko in velikimi besedami, a vender vse to nima zaže-ljenega cilja; pogostokrat si ne moreš ustvariti niti z daleka podobne slike, ki bi se strinjala z resničnim površjem in njega lastnostmi. Ko gledaš in opazuješ tako hitro begoče in vedno se menjajoče prizore, si v stanu pri to-likej vlačnej hitrosti zapomniti le to dobro, kar je izvanrednega, kar posebno tvojo pozornost nase obrača. Prekrasna se mi je zdela Zgornje-Štajerska. Celo narodna pesem se spominja večkrat Gornje-Štajerske: ,,Jaz pa pojdem na Gorenjsko, jaz pa pojdem na Ober-Štajarsko". Preprostemu pesniku ni ušla iz spomina čarodejno-upli-vajoča njena lega in njeni goro-stasni kipi. Raz pobočja višin pada po stopnjičastih tleh gorski vrelec, se na vsakej stopnjici upi-jajoč ter s prijetnim šumljanjem hiti v razprostrano dolino. Na gričih se šopirijo trdna poslopja kmetov, ki so baje, kakor je pravil nek sopotnik, jako premožni. Po njegovej govorici tirja vsak služnji po vseobčej šegi vsak dan sirnjino in vino. Poslopja niso tako nakopičena kakor pri nas, marveč so oddaljena jedno od drugega po več streljajev.
V Št. Mihelu sem prenočeval. Imel sem odloka od jednajstih
bolazci so podvizavajo na vrtoglavo gore, da ondu vpišejo svoja Častna imena a ter da se lažje ponašajo, koliko strmih reber so že preplezali; a pri tem poslu si jo žo tudi mnogi, mnogi do dobra rebra polomil. Napravljeni so po vseh mogočih, najnovejših načinih. Noge mu tiče v tesno-seši-tih in zapetih hlačnicah; njegova črna ga opremljajoča senca potem takem ni nepodobna dolgo-nogoj ,,suhi južini." Zopet drugi je vkronil ravno nasprotje, češ po letu je vročina, naj ima skozi kakor vroče široke rokave in suknje tudi povoljni in prosti izhod.
v
Železna črta so obrna od St. Mihela iz murske dolino v povprečno dolino Lising; prekoma se počasi ovijajoč prispe do vodne ločine in prelaza Šobe rs ko sedlo ali Gozdna višina imenovanega. V primeroma kratkem času preide v Paltenovo dolino ter ob jednem do Anižiniga poročja. Gore se razprostirajoče na lovej, Nižke Ture, lahka prehajajo v manj strmo in nižjo vršace, kakor so v sosednjih zahodu j ih velikih Turah, vendar če dosejajo visočino 1700 m- Gorovje na desnej je žc zdat-no poizgubilo vrtoglavo visocino ter se razlsva bolj in bolj proti severo-vzhodu do nižjega hribovja in gričevja proti Dunaju. Poleg AniŽine struge hiti železni voz naravnost proti vzhodu do rečnega kolena ob Hiflavu. Ta del zovejo ,,Zuborenje', (Gesause). Nasproti sedeči sopotnik z črno rujano brado mi je pripomnil, da sem srečen ker lahko vidim to naravno veličastno prikazen ob soln-čnem izhodu.
MISCELLANEOUS SMEŠNO.
PATRICK.
IZG-OVORNIK.
JOŽEF.
There you have a first rate fact. T j or ju liav a first root fakt. Which is it*	LtviČ iz it?
A gentleman told me what hap- j E džentlmen told mo livat ha-pened the yearl.873 at Belle Prui- pnd dje jir 18.73 nt Bol Preri. rio, Minn.	Minn.
What was it*	Hvat. nvaz it*
That one of the most prominent ; Tjat uvon of dje most ) ronii-buildings burned entirely to the i nent bildings bornd entairleto djo ground by accident, except some graund bai aksideiit, eksept some j few doors and windows, which j tj« doors end uvindoos, hvič djo j the good neighbors saved out | g"d neebors seefd out of the bor-j of the burning house. The fol- ui,,S lliUls- I)jti t'olooing dee lowing day happened that the 90 1 lmP'nd 1;iat the 00 jire old miSion-
year-old missionary, Rov. Francis Pirz came around, and as he was looking over the grounds, whore the former fine building stood, and as the owner of the building bitterly complained about the loss of his house and property, the Reverend Missionary remarked pointing to a couple of windows and doors laying there on the ground: O it: is good that your old house burned down, there you
ari, Rev. Francis Pirz keem e-raund ond az hi uvaz hiking over dje graunds liver dje former fain bilding stud, ond dje oonor of dje bilding biterle kompleend ebaut dje loos of hiz liatis end properto, dje Reverend mišioneri rimarkd, pointing tu o kopi of uvindoos end doors, leeing tjer on djo graund. O, it iz gud tjat jur old haus | bornd daun, tjer ju lvav uvindoos; end doors also, nan ju šal hav o!
Da tu imate neki zaniniljivi čin.
Kakšen je?
Neki gospod mi je povedal, kav se jo bilo zgodilo lota is73. v Belle Prairie, Minn.
Kaj je bilo?
Neka najlepših hiš jo bila po nesreči pogorela do tal, raz v en nekih vrat in oken, ki so jih bili so sedje odtergali od goreče hiše. Drugi dan so je perpetilo, da 90 let stari Misijonar Franz Pirz prišel pogledat kraj, kjer je zala hiša poprod stala, in ko so je hišni gospodar žalostno pritoževal, da jo hišo in premoženje zgubil. Stari Misijonar opazivši pokaže s prstom na taiste od hišo odterga-ne vrata in okna, ki so še na po-gorišu ležale, ter zaklice: O dajo dobro, da jo vaša stara hiša po-gorila, tam imate vrata in okna, sedaj bote dobili novo hišo!
have windows and doors also, ; 'ulllSl now you shall have a now house. That settles it. That's good.
Courage crowns the enterprise. So it is.
Tjat set I s it. Tjat's gud.
Koeredž krauns dje ontrprois. So it is.
BaznotoiiioHti.
200 protestantovsliih pridigarjev so jo zbralo v Pittsburgh Pa., da bi protestirali proti skrivnim družbam.
Novo zvezdo je ravnokar zagledal zvezdogledec proč. g. Denza.
Samomor. Maks Philips iz St. Louis se jo umoril iz strahu, da bi ga kdo drugi no usmrtil.
V Valley Mills Tex je proč. g. Coffey prvikrat inaševal, nekaj lj"d'j prišlo 20 milj daleč k sv. maši. To pač osramoto tako mlač-nožc, ki imajo prod nosom cerkev, pa jo nočejo obiskovati.
Za tisoč milijonov so Evropej-ske države vsako loto ubožnejše vsled vojaških stroškov. Vsak za to sposoben inožki ima biti do 35. ali 40. leta svojo starosti vojak. Služiti mora v jednomer 3—4 leta, šole potem se zamorc povrniti domov k svojemu poklicu ali navadnemu delu; v slučaji vojno ima pa vsakteri biti pripravljen di-ng druzega moriti in so bojevati ter na razglašeni poklic bi v kratkem času stalo 20 milijonov vojščakov za boj pripravljenih.
Okusnega sadja in raznih slad-:ič (eandv) se dobi pri J.D. Mur-phj/
Velika kupčija z žepnimi urami z lleriini biseri in okrovi, iz pristnega srebra, jo pri A. Rohror-ju, juvelirju na Alain Street.
TOWER	-	MINN.
Po dva vlaku na (lan v Montaiio in do Paciflenega obrežja,
Začenši s 3. aprilom bodo vlaki na Northern Pacific železnici vozili v sledečem redu: Vlak št. 3 odide iz St. Paula ob devetih do-poludne vsak dan in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo
in Portland via Butte, Montana. Vlak št. 1 zapusti St. Paul vsakdan ob štirih in lamin, popoludne in bode vozil skozi Spokane, Seattle, Tacomo in Portland via Helena, Montana. nba vlaka imata Pullmanovo spalnico prvega razreda, spalnice za turiste, brezplačno spalnice za izseljence, salone. in jedilnice.
Vlak z nomenjajočimi spalnicami za turiste odhaja iz Chicago proti Montani in Pacifičnom severozahodu vsak dan ob desetih in -15 min. zvečer via Wisconsin Central-Lino. Vlalc z vestibulnimi spalnicami prvega razreda odide iz Chicago vsak dan ob šestih zvečer via ('., M. & St. P. Ry., proti Butte, Spokane, Taco m a in in Portland. To nenicnjujooe so spalnice nudi jo na jboljšo komodi-teto in omogočijo potovalcom, da so ognejo vseh sitnostij in zamud, ktero provzroouje menjava voz na poti.
Jedilnico na Northern Pacific železnici so razveseljujejo trajne naklonjenosti potujočega občinstva; družba so ni bala nobenih stroškov, ko je napravila postrežbo priljubljeno in vabljivo. Turisti, kupčovalci in naseljenci bodo sprevideli, da je Northern Pacific s svojo spopolnjeno akomoditeto najbolj a železnica v Minnesoti, severni Dakoti, Manitobi,Montani, Idalii, Oregonu, Washingtomi, Britski Kolumbiji, Alaski in Kaliforniji.
Knjižico o vzhodnem in zahodnem Washingtonu, o Jellowstone Parku, Broadwater Gorkih vrelcih (Hot Springs) in Alaski za leto 1892 so ravno tiskane. Vsakdo dobi zastonj katerokoli izmed omenjenih knjižic, ako se oglasi pri glavnem ali okrajnem agentu za izseljence Northern Pacific železnice, ali pa pri Chas. S. Fee, G. P. & T. A., N. P. R. li. St. Paul, Minn.
To je dostojno. To je dobro. Srčnost kinčujc podjetje. Tako jo.
Svarilo! Varuj so široko-u stenja!
Kadar svoje globoke misli razglašaš, ali svojo površno sen ti mentalnosti in modro opazke me I svet trosiš: varuj so prismojeno važnosti. Lastnosti tvojih besedi naj so: Kratkost, razvidnost in prepričevaltibst. Stlači v malo bosodi veliko misli, vso silozedini v jednoj točki, Varuj se?. koj vraga vsako zmesi, iiapll)njo»e$ft govoričenja, suhoparne žlobudra vost.i in oslovske duhovitosti, ka dar skušaš ljudi preprepričati o prednostih ,,Wisconsin Central'' železnice, katera ima neposredno zvezo z Milwaukee, Chicago in vsemi mesti na vzhodu in jugu, dalje z Ashland, St. Paul, Minneapolis in z vsemi točkami na severu in zahodu; razloži jim, zakaj ti in množica drugih vpora-bljate to železnico. Posti ali samokresa ni treba rabiti! Tvojo iz rokava stresene opazke in nepripravljeni dokazi naj so razumljivi, živahni, brez širokoustenja in bombastične bahavosti. Skrbno se ogibaj vse globoke natančnosti, praznega žvrgoleuja, nmo-gobesedne blebetavosti in pulile suhoparnosti. Beži pred hudomušno zbadljivostjo in okužljivo podlostjo, naj si bo prikrita ali očitna. Z drugimi besedami^ govori odkritosrčno, naravno, bistroumno in resnicoljubno povej, da je "Wisconsin Central:" železnica v pravem pomenu besede, in stem mir besedi.
F. A. GREENE,
Ticket Agent, Cham, of Com, Bldg.
Dulutb, Minn.
Pridi in pazi v čem t:i zuxnoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni.
Anderson & Korb, Ely.
VREME.
Lunini spremeni imajo vpliv
na vremenske spremene po
slavnem zvezdo slovečem T. W. Heršelji, na pr.
Mesca aprila ali Malega travna spada
1.	Pervi krajec 4. dne ob sedmih 27. m. zjutraj, pomeni: dež ali sneg.
2.	Sčip ali polna luna 12. dne r>b sedmih 31 min. zjutraj pomeni dež ali sneg.
3.	Zadnji krajec 20. dne ob sedmih 0 min. zjutraj pomeni spremenljivo.
i. Mlaj 20. dne ob desetih 52 min. zvečer pomeni lepo.
J. 1$. NOBLE, M. I)., Z 1> I i AT TV I K.
Office nad Benson-ovo Lekarno.
TOWER,
MINN.
Tower.
Minn.
Sladčice, sinodkc in tobak, nosni
duhan, mošt in pop: pijačo treznosti, in tudi
FIRST NATIONAIi BA1NK. Tower, Miini. G-lavnica, -	$50,000.
II. A. WARE, predsednik. D.. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik.
Ravnatelji: 1). II. Bacon, L. Meudenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis.
Obresti se plačujejo od dneva vložitve.
Menijce se splačujejo in vplačujejo.
Največjo zalogo v mestu ima ST<
priporoča in prodaja
M. KELL0W.
TOWER, MINN, ('has. >I<*TVsmiara.
prodaja po naj nižji ceni,
neljuba pomota med krščenimi, j v
_	| Živo apno, premog, seno 111 raz-
Namesto Fr. Trampuš, beri Franc i
noterno krmo (filter) za domače živali.
Popravek.
V zadnjo številko urinila se jt iljuba pomota med krščenimi, amesto Fr. Trampuš, beri Franc Zalokar, kar s tem popravl jamo, j
& Korb
BRICK BLOCK, ELY - - MINN.
Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr.
pr pozor i
na
našo izverstno zalogo'in največjo izbirko mešanego blaga.
Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek klobukov, če| (kaj>) in vsakovrstnih obuval.
Vse sorte srajce in rokovice nogovicc, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodaja po najnižji ceni.
Pridite in poglejte! Vse uljudno poybljujemo.
•T. .T. MI HAIK & CX>..
Tom oi*, TVI iiui.
Lt
Ticket!
(JEUMAX AMERICAN
CITY nVHE^T MARKED
TOWER, MINN.
NAJ VEČJA ZALOGA MESA
le] dc K k< tj 11 u
11 j
mesar,
blatili
so sledeči gg.:
Ely, Minn.
CI1AS.
I Photograph. Tower, Minn. |„
Ivan Žagar.............. §2.50,	izdeluje
Jakob Vovk.. .. ......... t.25 i _	' .
rotogranjo vsake verste m veli
Emporium Pa.
Za vožnjo čez morje na Parnikili , MUH (morskih ladijah) Severo-n Nemš- MAX SHAPIRO, kega Lloyd a prodaja po najnižji	prodaja
coni in tndi	Vsake vsrte frišno in soljeno meso,
kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško.
a denar na Avstrij po 100 ti. za 42 dolarjev.
The Boston Clothing House.
Ferdinand Vovk....................2.50 j
Cherokee Kans.
fiartol Kovač..........................2.50 j
Anaconda Montana.
I
John Urili............................2.50 !
Milrose, Minn.
Joseph Kraker..........
Sterling Run, Pa.
/ .	s
John Kinase............................2.50
Frank Pirc..............
Anton Krese..............
Stefan Andolšek.........
John Žitnik.............
Red Jacket. Mich.
Joseph Plants........................2.50 I"
kosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši.
HOTEL SHERIDAN,
Tower, Minn. Dobra postrežba, zverstna jedila. Nizke cene. Uljudno gostom se priporoča. E. E. BARNIDGE.
Duluth and Iron Range
I	v '
Jji50	JSELEZXICA.
(1(1)1. (	?'HS	j )H)f).
J'(Mi' 'I j C 'Stlllidlls'
2.50 I
i 1ri:00 2.50 j 10:34 0:10
2.50 ! 2.50
prili.	1 >(i 1 ii 111 od h.
Two Harbors Mešalni	"
Tower Ely	prill.
Vfelikdan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tu< 1 klobase in perutnino priporoča uljudno	i i
"W. 3EI. j^oC^-made.
iti Clii
O. II. OPI»EI, Ar SONS,
prida ja
nadebelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala \
obuvala, xxxxxxxxx Obilna zaloga za rudarje in drvarje, xxxxxxxxx Čolni in indianski izdelki.
W. S. SHEPHARD & CO.,
IrR< >1 )AJA
Največja in najboljša zaloga \
obleke, obuval, ko.včeg in torbi
se dobi pri•	J Izeleznino n. pr. Peči, kuliinsko posodo, in raznoverstno orodj<';|
:>: i ">:
4:33 (1:04 (1:52 8:03
Joliet, III..
N. Indiana St.
Zaloga
peči, mnogotere železnine, kosi-; tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat.
Vsako vrstno sobno opravi.
Vam uljudno priporočamo.
pa tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo.
OKNA. VRATA, STEKLO IN BARVE.
itn Clii
M. WEINZIERL & CO..
Ur ar in tergovic z veliko zalogo zlatnine in srebernine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni.'	ELY, MINN.
OPOMBA.
Razposlali smo Amerikanskega Slovenca po 1" in 25 do 100 številk skupno zanesljivim gospodom in prijateljem, da bi blagovolili taiste poprodati po 5 ct. (ali 15 kr.) posamezne šte-vilike, ako jim je po volji in so vneti za naš Slovenski časopis. Ako !>i se pa ne mogli potruditi, prosim, da mi ga na moje stroške nazaj pošljejo. Uredništvo.
Vsake vrste:
Suho in l^ivišno
in tudi prodajamo Klobase na veliko in na drobno za gotovi denar-cash-ali na meseno plačo.
Svoje Rojake
uljudno vabimo
J. IL STUKEL & J OS. KOFOLT.
Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po naj nižji ceni pri J. i). Murphy.
ELY
MINN.
&
prodaja
t se vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje. steklenino, Vit, vrata in raznovrstno oklep
ELI	MINN.
Brawl &
prodaja
sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd.
Ostrige in divjačiua ugodna. ELY ~ - MINN.
JAKOB SKALA,
TOW<M', ■ ^liuit.
Velika trgovina
z mešanim blagom in
kuhinjsko posodo.
NIZKE CENE!
HITRA POSTREŽBA!
Uljudno vabimo meščane,
rudarje in gostilničarje.
Vabilo, Predragi Naročniki!
Ako je Vam ljubo, blagovolite vložiti v pristojno pismico celo letno naročnino $2.50 (dva dol. in pol) ali C gld. za Evropo.
Ako se pa vas 5 oseb skupno naroči, vložite za vsili 5 listov samo $10.00, ako stanujete v Ameriki; ali 25 gld. za Evropo, bolj natančno je razvidno iz časopisa.
Varčno, v pismo vložite Nakaznico ali popirnati denar, tako da se od zunaj no pozna, kaj da je v pismu, potem ga dobro zaprite, kolek ali stamps pritisnite in na pošto oddajte, in prijeto naročnino in Vaše Ime bo na zadnji strani natisnjeno, in tako hote gotovi, da smo jo prijeli.
Svoj naslov natančno zapišite, da vemo komu pošiljati, n. pr
Zverstna zaloga rudarskih in gojzdarskih naprav Oskcrbljuje rakve iu vse k pogrebu potrebne reči.
Town'. Miiin.
Tower Meat Market.- j
Tu prodajamo:
! frišno in sol jeno meso okusne klobase in čisto mast,
i. t. <1.
Pridite in poskusite !
i> i. ci i h i srr iAiv.
M. Vali
ELY, MINN.
V EI ,IKA
ZALOGA
železnine, lesenega in hišnega, orodja
Se dobi po najnižji ceni: peči. kuhinjska posoda, barve, okna. vrata, mize, stoli, postelje, omari in sploh vse ruderjem in gojzdar-jem potrebno orodje.
Oskerbljuje tudi rakve in pogrebe.
1.	Ime in priimek Pošta ........
Kraj in dežela.
2.	Ime in priimek
Pošta........
Kraj in dežela.
in tako od vsili naročnikov natančeno zapišite Ime in priimek, Pošto in deželo ali kraj, kje kdo stanuje, da nebo kake pomote. Vse pisma a!i dopisi naj se blagovoljo pošiljati z napisom:
V. REV. JOSEPH F. BUH, . .
Tower, Minn., ■'•
,,Amerikanski Slovenec."	'	U. S. America.
McIMSIS Ar TvIlTfO.
Zaloga
% SAKOA HS ^NI X i A. Tli,A( i A
posebno RUDARSKE OPRAVE.
Znate li I
Da Vaš dolar pri IRON RANGE CASH STORE bo več
zdal ko drugod;
$1.00 ukupi 30 vati. nar bolši kotenino.J SI.00 ukupi 15 vati. kambrika. §1.00 ukupi 10 lb. dobrik breskev. $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa. Gotovo ako potrebuješ ablekc ali obuvala manufakturnega blagf* ali groeerije sena ali (futra), ali karkoli druzega vse po ugodni ceni
dobiš	-
pri
IRON RANGE GASH STORE.