OBRTNI VESTNIK
Sfrofcouni list za pooztligo in napredek obrtniStua Uranske bananine.
»OBRTNI VESTNIK4* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletne	Din 40-— polletno	Din 20*— posamezna številka . . Din 1*—	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani44, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s navedbo vira. Štev. pri poštni hranilniei, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 6. marca 1931.	Štev. 10.
Josip Rebek, Ljubljana:
Sospodarsiei podvi$ obrtništvu*
Obrtniška organizacija bi bila nepopolna, ako se bi omejevala izključno 8&mo na interesne zaščito našega članstva, pri vsein tem bi pa gospodarstvo '°brtnika propadate in na polju njegovega napredka bi pridobivali drugi.
Nujno potrebno je, da usmerimo delovanje naših obrtnih organizacij baš sedaj, ko je prilika najbolj podana, da se z vnemo poprimejo gospodarskega dela na zadružnem polju.
Ako le bežno premotrimo položaj posameznih obrtnih strok, vidimo nastopno;
'Oblačilne stroke rokodelca trpijo P^ed konfekcijo in tovarniškimi izdelek Kupec, ki se je še do nedavna naslanjal izključno te na ročne izdelke tsled njih solidnosti in preciznosti, sedaj v največji meri izbegava obrtniške izdelike in hiti v prodajalno, kjer ima veliko in pestro izbiro, obenem pa tudi ugodnejšo ceno. O kvaliteti izdelka pa seveda ni govora.
Stavbne stroke kljub še dokaj močno razviti gradbenosti ne zaznamujejo skoro nobenega napredka. Tu je predvsem kriva prevelika konkurenca, ki je, žalibog, posledica nepravilnih kalkulacij.
Ostale stroke pa se bore s tehničnim razvojem, ki daje veljavnost modernizaciji pogonskih sil, obratov in komunikacij.
Iz vsega tega jasno sledi, da moramo, ako hočemo, da nas ne pogazi tok napredka, budno čuvati to, kar nam je dosedaj pripadlo in kar smo si obdržali
Ničeva je trditev, da bo obrtništvo Podleglo industriji. Tako kot obrt ne more biti brez industrije, le ta tudi brez obrti ne more obstojati.
Naloga odločujočih činiteljev pa je, da meritorno vplivajo na naravni razvoj obeh teh važnih gospodarskih pa-nog.
Najtežji udarec za obrtnika pa je nastopil zaradi padca in nazadovanja cen poljedelskim proizvodom. Kmet, glavni kupec in naročnik podeželskega obrtnika, nima denarja, njegova kupna mo? je oslabe-la do skrajnosti, tako da ne more kriti niti stroškov za popravila, kaj šele za nova dela ter se pogreza počasi, toda gotovo v dolgove.
Naše delavnice vedno bolj počivajo in bati se je najhujšega. Tu moramo
poseči po samopomoči. Glavni vzroki -o nam dobro poznani, zato pa skušajmo omiliti krizo in priti do primernega zaposlenja.
S pametno specifikacijo naših obra-i.jv bi nam bilo mnogo pomaganega. v ako ugodno bi se razvijala zaposlitev naših obratov, če bi si ustvarili enoten sistem produkcije in trgovine, pri čemer pa ne mislim, da bi se moral sleherni obrtnik odreči svojemu sedanjemu poslovnemu krogu. Mislim samo, da bi potom osrednje gospodarske organizacije zamogli dobiti obširen prodajni trg, katerega naj bi zakladali obrtni gospodarji, Po svojem bistvu bi tvorile posamezne produktivne zadruge sestavni del te naše gospodarske centrale.
Jasno je, da si mali obrtnik ne more oskrbeti velike zaloge, dasi je sposoben zadostiti zahtevam kritičnega presojevalca In kupca, ko ne ve, kdaj in kam naj bi prodal svoj izdelek. V mnogih drugih primerih je zopet slučaj, da mora obrtnik podleči, ker se od njega zahteva več kakor zmore to njegov obrat. Tudi tu bi se hvalevredno izkazala porazdelitev dela, ker bi prihajale v poštev razne državne dobave.
Če so si znali ustvarjati drugi narodi cele pokrajine rokodelskih naselbin, bi bilo pač mogoče dvdgniti tudi Slovenijo, ki ima vse pogoje za to.
Vzporedno s produkcijo in prodajo pa je težnja uspeha vsidrana tudi v nabavi in kreditu.
Danes je pač že možno govoriti o teh važnih gospodarskih stvareh, ko je osnovna organizacija izvedena v toliko, da zamoremo računati na razsodnost in uvidevnost našega članstva. »Obrtni Vestnik« je v preteklem letu prinesel mnogo uvaževanja vrednih dopisov izpod peresa uglednega našega obrtnega borca v Celju g. Ivana Rebeka, v katerih nas vzpodbuja k prej omenjenemu načinu gospodarske organizacije.
V	zadnjem času je pod vzela tudi Zveza odločne korake na merodajnih mestih, da dobi tudi posamezen obrtnik možnost sodelovanja na državnih flo-bavah, kar izključuje za sedaj še zastareli zakon o državnem računovodstvu.
Jakob Volk:
Sams Hi Jave/c in davčne olajšave x devetimi otreici.
Banovine, cestni odbori, občine in druge korporacije, ki pobirajo doklade na predpis državnih davkov, so svoje proračune sestavile na temelju lan-sko-letnih davčnih številk, bodo koncem leta zaključili svoje račune s precejšnjim primanjkljajem.
Vsled nastale krize v obrti, trgovini in industriji, kakor tudi z odložitvijo obrtnih listov, se bodo te davčne številke izdatno znižale. Marsikatera občina bo vsled tega zabredla v dolgove, ki se jih bo težko rešila.
Novi samski davek to padanje ne ho nadomestil.
Ko tako v svoji obrtni nezaposlenosti premišljujem, primerjam dobro in slabo stran davčnih bremen in olajšav, pridem do zaključka, da so avtorju zakona na samce in olajšave z 9 otroki najbrž manjkali vsi potrebni statistični podatki. Ko iz dolgočasja gledam
imenik obrtnikov in drugih .davkoplačevalcev davčne uprave v Šoštanju, katere z malimi izjemami osebno poznam, pridem do zaključka, da bo samo 4 ali 5 samcev tako srečnih, da bodo smeli plačati samski davek, kar je pa še vsekakor ceneje, ko pa preživljati nevšeč-no boljšo polovico zakonskega jarma.
Ko pa premišljujem o davčni olajšavi z otroki, sem kar osupel, ko vidim, kdo bo deležen teh olajšav. Kolikor mi je znano, bo takih upravičencev v šoštanjskem davčnem okolišu nad 150 in od teh najmanj 80% najboljših in plačila zmožnih davkoplačevalcev. To so večji posestniki, lesni trgovci, posestniki več žag, dobro stoječi gostilničarji in še nekateri drugi, katerih sinovi so že davno sami svoji gospodarji, hčerke pa dobro poročene in le en sam sin ali hčerka še pomaga doma gospodariti. Ti bodo deležni te dobrote, ker je bil njih gmotni položaj tak, da
.-><) otroci lahko uživali zdravo stanovanje in dobro prehrano, da niso bolehali in umirali.
Res revni obrtniki in bajtarji, ki sta najejo v vlažnih stanovanjih in zraven trpe še pomanjkanje živeža, ki se jim je slabo godilo že med vojno, sedaj pa enako radi brezposelnosti, do teh dlaj-šav ne pridejo, četudi so preživljali morda 15 otrok, pa jim jih je vsled bolezni in bede več pomrlo, tako da jih živi še 7 ali 8, in so vsi nepreskrbljeni, njih starši pa reveži.
Iz navedenega bo davčna moč oslabela za eno tretjino.
V interesu okrepitve davčne moči bi bilo, da se s pravilnikom, ki ga izda
i minister za finance, dopolnilno k za-| konu popravi ta nedostatek in določijo i vsaj meje, kdaj se revščina začne in | kdaj neha.
|  -------------------------------------
. F. Novak, Maribor.
Težki časi malega obrtnika
V tem dopisu bodem poizkusil, da podam sedanje stanje malega obrtnika, posebno pa mariborskega. Maribor je precej posejan z malimi in 'šibkimi obrtniki in posebno tekom zadnjih let ■trpi v pomanjkanju dela, to pa zato, ker so mu bili v zadnjih dveh letih odvzeti vsi važnejši uradi in dblastva, n. pr. finačno ravnateljstvo, oblastni uradi bivše mariborske oblasti, kontrola dohodkov itd. Ti uradi so poprej mestu dajali dotok ljudstva in večji promet, pa tudi večji konzum in večje število odjemalcev. Seveda vidimo po-
j jav pomanjkanja dela in zaslužka tudi j po manjših mestih in trgih, i Maribor s svojimi 32:000 prebivalci j je poprej s svojim dotokom iz okolice | in svojim lokalnim prometom dajal še precej zaslužka malemu obrtniku. Da-,-nes pa je mesto, kjer mali obrtnik ko-i maj životari.
'Veliko je število krojačev, čevljarjev in mizarjev. To povzroča občutno medsebojno konkurenco. (K tej konkurenci se pridružijo še razne tuje in domače tovarniške prodajalne s svojimi cenejšimi izdelki, katere naravnost ubijajo te naše panoge Obrtništva. Odpomoč je nujno potrebna, ako hočemo položaj vsaj nekoliko omiliti.
Ce govorimo o načinu, kako naj se pomaga, moramo misliti predvsem na pocenitev lastnih stroSkov. Potrebne surovine, ki ne prihajajo naravnost iz tovarn v obrtniške roke, marveč gre njihova pot še poprej preko več posrednikov in jih zato podražiti, bi se morale preskrbeti obrtniku iz prve roke. Izdelava je povprečno prepočasna, ponekod groba in ni lična, to pa radi tega, ker mali obrtnik izdeluje svoje sestavne dele le sam in radi tega ni mogoče, da so izdelki tako lični, hitro in precizno izgotovljeni, kakor s posebnimi orodji in mehaničnimi stroji. Tovarniška konkurenca je zato za malega obrtnika še posebno huda.
Vinhu tega pritiskajo naše obrtništvo v današnjih časih prevelika davčna in druga javna bremena. Zaslužek se je zelo zmanjšal, davki, najemnine, bolniška blagama. stanarina pa so ostali isti, v kolikor se niso še zvišali. Tako se marsikateri obrtnik muči in zastonj trudi, da bi orišel na zeleno vejo. Položaj je slejkoprej neznosen. Mora se zadolžiti, bodffsi za potrebne surovine, za plačilo davRov ali za vsakdanje življenjske potrebščine. Mnogo jih je, ki obupno gledajo, kam jih bo privedla ta rakova pot.
Mogoče bi se pa le napredek in gospodarski položaj malega obrtnika, posebno še omenili strok, dal rešiti iz da-
našnje krize, ako bi se obrtniki združevali in ustanavljali svoje gospodarske zadruge. Takih 'zadrug je n. pr. v Nemčiji zelo veliko. (Nekatere so se celo izprementle v velika, lejpo uspevajoča podjetja. (Zadruge imajo tele prednosti: tl. V njih morejo sodelovati tudi oni sposobni iti vešči obrtnika, ki nimajo zadostnega kapitala. 2. Zadruge nabavljajo moderno orodje in stroje ter tako pospešijo lično in cenejšo izdelavo. 3. Nabavljajo si cenejše surovine iz prve roke brez posredniških rok.
4.	IKončno poiščejo lažje svojim izdelkom tržišče, pri čemer je prodaja tudi boljša in rentabilnejša. Talk način zadružništva bi po mojem mnenju vsaj ■nekaterim našim strokam pomagal do boljšega obstoja in uspešnejše konkurence s tovarno.
Današnje prilike silijo obrtništvo, da se združuje, kajti življenje v dobi krize in pomanjkanja dela je zelo komplicirano, zahteva pa od obrtnika precejšnjo žilavost in inteligenco. Ustvariti žilavega obrtnika, omogočiti in po speševati ustanavljanje gospodarskih obrtnih zadrug je danes nujno potrebno.
Pri vseh teh vprašanjih igra važno vlogo tudi izobrazba obrtnega naraščaja in njega število. Pri sprejemanju vajencev je treba paziti, da se jih ne sprejema preveč v one obrte, kjer je prevelika kotikurencaa. Vajenci naj se ■sprejemajo v obrte po določenem sistemu in po potrebi ipoedinih strok. Obrtno-nadaljevalne šole bode treba izpopolniti in vpeljati tudi praktičen pouk. Važne bi bile poklicne posvetovalnice. S sodelovanjem naših oblastvenih in drugih činiteljev naj se to vprašanje čimpreje uredi, ker potreba je nujna. Le dobro izobraženo obrtništvo je močan steber države in njenega gospodarskega blagostanja.
Velik gospodarski greh je tudi to. da se še vedno del državnih in ponekod celo tudi banovinskih dobav krije v inozemstvu, ali pa po takih oddajnih pogojih, da jih mali obrtnik ne more prevzeti.
(To je torej po mojem mišljenju način in pot, po kateri bi se vsaj nekoliko ablažila današnja kriza malega obrtnika. ki je tako očitna in ugonablja naš obrt.
Poročilo
d delovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za čas od 19. decembra i930 do 8. februarja 1931.
V	tem času je opravila zveza sledeče važnejše posle.
Dne 9. januarja se je vršila seja ekse-kutivnega odbora; dne l(j. januarja pa. izredna seja načelstvu. Na obeh sejali se je razpravljalo o dnevnem redu občnega zbora, oziroma o pripravah za občni zbor.
I.	Občni zbor.
Dne 24. januarja ob 3. uri popoldne se je vršila pred konferenca delegatov za zvezin občni zbor v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani. Udeleži-
lo	se je je 50 delegatov. G. Vidmar je podal blagajniško poročilo, ki se je z odobravanjem vzelo na znanje, ter predlagal zvezin proračun za 1. 1931. Zvezina doklada se je določila po 15 Din letno za člana. Sprejeto. Določila se je kandidatna lista. V debato je poseglo več delegatov. Razmotrivale so se še druge zadeve ter prečitali predlogi zadrug za občni zbor.
Istega dne ob 8. uri zvečer je priredilo Obrtniško društvo na čast delegatom družabni večer v restavraciji »Zvezda«.
Dne 25. januarja ob 9. uri dopoldne pa se je vršil občni zbor zveze, kate-
rega se je udeležil častni načelnik g. Franchetti, zastopnik Zbornice za TOI dr. Josip Pretnar, zastopnik mestnega načelstva g. dr. Rupnik, zastopnik mestne občine g. Urbas, zastopnik Zveze obrtnih društev v Celju g. GolCer, zastopnika Saveza hrvatsikih obrtnika gg. Stingl in Ogrinc i. dr. ter 92 deflegatov, ki so zastopali 52 obrtnih zadrug članic.
II.	Organizacija.
Občni zbori zadrug so se vršili:
1. dne 18. januarja Zadruge vrtnarjev v Ljubljani (zvezo je zastopal g. Milko Krapež);
2. dne 26. januarja Zadruge brivcev v Ljubljani (zvezo zastopal g. Iglič);
3. dne 29. januarja Zadruge pekov v Ljubljani (zvezo zastopal g. Rebek);
4. dne 1. februarja Zadruge konc. elektrotehnikov v Ljubljani (zvezo zastopal g. Rebek);
5. dne 1. februarja Zadruge čevljarjev v Radovljici (zvezo zastopal gosp. Iglič);
6. dne 8. februarja Zadruge kleparjev v Ljubljani (zvezo zastopal g. Krapež) ;
7. dne 8. februarja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju (zvezo zastopal g. Rebek in Kramar-š'ič).
Zadruga čevljarjev v Radovljici je prijavila svoj pristop k zvezi kot članica z okoli 150 člani.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je naprosila zvezo za izjavo, če ima proti ustanovitvi Strokovne zadruge usnjarskih mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani in za Zvezo čevljarskih zadrug za dravsko banovino kak pomislek ali ugovor. Zveza je izjavila, da se popolnoma strinja z ustanovitvijo nove zadruge kakor tudi zveze, če bo poslednji dana možnost za delovanje v kolikor se tiče finančnega vprašanja.
III. Ankete.
Dne 20. januarja in 30. januarja se je vršila pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo seja ožjega odbora za sestavo predlogov k načrtu novega zakona o socialnem zavarovanju. Obeh anket se je udeležil zvezni načelnik g. Rebek in odbornik g. Bricelj. Anketa še ni zaključena in se bo vršila še ena seja.
Dne 20. januarja se je vršilo predavanje, ki ga je priredila Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani >0 možnosti financiranja železnice Kočevje — Sušak«. Zvezo je zastopal podnačelnik g. Krapež.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Nase zbornice k načrtu novega zakona o socijalnem zavarovanju
(Konec).
Potrebno je tudi, da se spravi v sklad predvidene obveze iti bremena poslodaijalcev v tem načrtu s pridprsi načrta zakona o obrtih:
a) prispevek poslodajalcev za socialno zavarovanje za primere bolezni pomeni stvarni ekvivalent njegove obveze za oskrbo svojega nameščenca za iprvih 14 -dni bolezni. Načrt zakona
o	obrtih predvideva obvezo gospodarja napram svojemu nameščencu, da mu v prvih treh mesecih bolezni izplača polno njegovo .mezdo poleg vseh dajatev bolniškega zavarovanja in vsled tega prihaja do (premij za bolezen;
b) načrt zaikona o obrtih predvideva tudi razne dajatve za primere nesire-če, kar je zavarovano in zajamčeno z zakonom o socialnem zavarovanju;
c) utemeljujemo zavrnitev zavarovanja za onemoglost in starost poleg drugega tudi s tem, da so v zakonu o obrtih predvidene razne odpravnine;
d) prav tako se mora spraviti v sklad določilo § 11'54 občega državljanskega zakona.
Določila §§ 139 .in 140 načrta so nesprejemljiva in odveč.
Kakor se je že preje opozorilo, se z uvedbo zavarovanja za onemoglost, starost in smrt obremenjuje narodno gospodarstvo z iznosom 180 milijonov dinarjev letno. Gospodarske zbornice priznajo v načelu, da je takšno zavarovanje potrebno in koristno, toda smatrajo, da ni sedanji moment najugodnejši za uvedbo te vrste zavarovanja. Vsled tega zahtevajo gospodarski krogi, da se ta vrsta zavarovanja odloži in ako ne bi mogla vlada tega predloga sprejeti, predlagajo, da država aktivno sodeluje pri bremenih tega zavarovanja.
§ 97 načrta je popolnoma platonskega značaja.
Dipl. tehn. Tone Poljšak:
Obrtnik in elektrika
f	(Nadaljevanje)
Avtomatske varovalke se izdelujejo v dveh izvedbah, in sicer je ena taka, da služi za montažo na že obstoječe razdelilce in imajo za to navoj kot kapice normalnih varovalk, druga izvedba pa služi v glavnem za nove naprave ter ima obliko običajnega varovalnega elementa.
Avtomatske varovalke se izdelujejo za jakosti do 20 Amp., a priporočati je, da se že od 15. Amp. naprej rajši uporabljajo avtomatska stikala.
Stikala, ki se uporabljajo pri motorjih, ne smejo biti odprta, temveč zavarovana, tako da je vsak slucajnosten dotik toko vodnih delov nemogoč. Tudi varnostne kape, ki imajo v sredini zarezo, skozi katero gleda ročaj stikala, so nedopustne. Po možnosti naj se za obrtniške obrate ne uporablja običajnih vzvodnih stikal s kapo iz stisnjej nega papirja, temveč le tako zvane stikalne omarice.
Stikalne omarice so običajno iz litega železa ter se izdelujejo z varovali ali pa brez njih. Če že iz početka ne vzamete stikalne omarice z avtomatskim stikalom, naj bo ta vsaj taka, da ima tudi varovalke, namešečne znotraj okrova. V zadnjem slučaju naj se, če le mogoče, ne vstavi normalnih varovalnih patron, temveč odgovarjajoče avtomatske varovalke.
II	koncu poglavja o motorjih bi opozoril še na nekaj stvari:
Dostikrat se opaža, da se motorji pokrivajo z lesenimi zaboji, da ne bi prišel prah do njih. To je popolnoma napačno in nedopustno, ker se motor potem ne more dovoljno hladiti. Motorje, ki imajo kolektorje, naj se namesti tako, da ne bodo direktno izpostavljeni prahu. Motorji, ki nimajo kolektorjev. n. pr. vsi asinhronski motorji za tro-fazni tok, nfiso tako zelo občutljivi proti prahu, izvzemši ležišča. Zato naj se pri naročilu motorja istega naroCi v izvedbi z ležišči, ki so zavarovana pVo-ti prahu in ki stane le malenkost več. Tak motor bo tudi v prašnih obratih dobro deloval, pač pa je treba notranjost motorja večkrat izpihati s pihalom, ker sicer nastanejo usedline prahu, ki ovirajo hlajenje in postanejo lahko nevarne za požar.	v
Splošno se opaža, da se vsakdo zelo razburi, če postane motor topel. To pa ni tako opasno, ker predpisi zahteva--mmmmsmmmm —gg rnmmm&mamm ■»«■•.■
Gospodarske zbornice stojijo na načelnem stališču, da se mora krog zavarovancev čim bolj razširiti.
Gospodarski 'krogi stojijo načelno na stališču, da so Okrožni uradi in Osrednji uradi avtonomne ustanove, katere bi morali opravljati 'izključno samo in- . teresenti. Potemtakem bi se maralo pri teh ustanovah brezpogojno varovati načelo par. te te »n upoštevati predloge zbornic o imenovanju članov.
Opozarja se, da načrt parzno izločuje vsako delovanje gospodarskih zbornic z ustanovami socialnega zavarovanja. Tako ne predvideva načrt zaslišanja gospodarskih zbornic niti pri sestavi nevarnostnih tablic, niti pri izpremem-bi mezdnih razredov. Gospodarski krogi nosijo večji del bremen socialnega zavarovanja, pa bi se zato njihovega sodelovanja ne smelo izključiti.
Izkušnja na podlagi sedanjega zakona je pokazala, da so se mnoga določila zakona izpremenila potoni statuta in drugih normativnih predpisov. Gospodarske zbornice želijo vsled tega, da se jim dostavlja v izjavo tako statut, kakor tudi vsi normativni predpisi,^ ki bi se izdali na podlagi zakona.
'Že prej so gospodarske zbornice govorile o anomalijah, ki nastajajo vsled zavarovanja sezonskih delavcev. Takšni delavci plačajo iste prispevke kot vsi ostali in niso v stanju, da bi izkoristili vse pravice, ker so v glavnem kmetski elementi, iki delajo naravno nestalno in samo v gotovem času v letu. Gospodarske zbornice so predlagale, da se talki delavci zavarujejo pod posebnimi pogoji, ki bi bili v skladu z značajem njih zaposlitve.
Načrt predvideva v § 42 jamstva za plačevanje prispevkov. Ta določila so popolnoma nepravična in ustvarjajo izjeme od splošnih juridičnih principov.
§ 37 konstruira popolnoma novo po-javo utaje ((poneverbe). Po določilu tega paragrafa ima del prispevka, ki ga je gospodar v gotovem denarju odbil odnosno zadržal od zavarovančeve plače ali mezde, značaj delodajalcu zaupa-
mi	d el
jo, da se motor pri polni obtežbi ue sme segreti več kakor za 65 stopinj Celzija nad temperaturo prostora, v katerem je nameščen. Seveda te skrajne meje ne izrabijo tovarne nikoli in nekatere gradijo svoje motorje celo tako robustno, da se tudi pri trajni polni obtežbi skoro nič ne segrejejo. Omenim le, da v splošnem pri majhnih motorjih ni treba biti v skrbeh, če se segrejejo toliko, da se še lahko drži roka na njih; ako pa postanejo toplejši, ta- j ko da. roka te temperature ne vzdrži | več, je treba poklicati strokovnjaka.
^SecafS in predavanja*
Ljudska univerza za obrtniške vajence
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 9. marca 1931
ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg, XV. vajensko predavanje. Predava preč. g. P. Frančišek Ačko O. F. M. v Ljubljani o temi; >Razmerje človeka do Boga«. Vstopnina je prosta. Vab-t ljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
Tečaj za avtogeno varčuje na Jesenicah
Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi na Jesenicah v času od 16. do 25. marca t. 1. tečaj za avtogeno varenje. Poučevalo se bo v tečaju varenje enostavnejših predmetov, predvsem v železu, jeklu in aluminiju. Pri današnji gospodarski krizi je za kovinarskega obrtnika in pomočnika velike važnosti, da se iz-vežba v tej stroki. Z varenjem se dajo izvršiti mnoga popravila železnega orodja, strojnih delov, poljedelskega orodja, avtomobilskih blokov in kar-terjev, prelomljenih jermenic, osi, železnih konstrukcij itd., ki bi se sicer ne dala izvesti. Spretnemu varilcu se zato odpira novo polje dela in s tem tudi zaslužka. Iz blejskega okoliša se je na poziv blejske obrtne zadruge prijavilo že precejšnje število udeležencev. Ker pa je še nekaj prostora, opozarjamo kovinarje iz gorenjske savske doline, da se nemudoma, pismeno prijavijo za ta tečaj, odnosno dne 16. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj zglasijo v delavnici g. Antona Tršana na Jesenicah, kjer se bo tečaj vršil.
nega denarja. Na podlagi te odredbe se bo moglo vsalkega gospodarja kazensko preganjati, alko pravočasno ne vplača dolžnega prispevka.
(Kakor prej tako izjavljajo tudi sedaj gospodarske .zibothice, da ne morejo sprejeti odredb načrta § 335, ki dolpča, da se morajo Osrednjemu uradu poveriti tudi naloge, ki niso v zvezi s socialnim zavarovanjem. To se nanaša na zbiranje prisipevkov za delavske zbornice in borze dela. Gospodarske zbornice smatrajo, da se ne bi smelo ustanov socialnega zavarovanja obremenjevati z nobenimi drugimi nalogi, ker to pomeni povečanje upravnih stroškov. Popolnoma iluzorno je določilo tega paragrafa, da stroški teh nalog ne smejo obremenjevati zavarovanje. Delavske zbornice in borze dela plačajo delavskemu zavarovanju za zbrane prispevke 5 odst. provizijo. Ravno toliko plačajo Okrožni uradi občinam in svojim zaupnikom za zbrane prispevke. Okrožni uradi plačajo pa delavskim zbornicam in borzam dela 6 odst. zamudne obresti, ako ne plačajo zbranih prispevkov tem ustanovam takoj. Razen tega plačajo Okrožni uradi za svoj dolg Središnjemu uradu 6 odst. obresti, pa je potemtakem jasno, da pomeni zbiranje prispevkov za borzo dela in delavsike zbornice za okrožne urade samo izdatek in s tem tudi povečanje upravnih stroškov.
§ 43 predvideva zamudne obresti za neplačane prispevke in so te obresti za 3 odst. večje kot znaša obrestna mera Narodne banke. Poleg tega se obresti računajo za vsak začeti mesec kot za cel mesec. Gospodarske zbornice smatrajo, da pbrestna mera ne bi smela biti večja kot je obrestna mera Narodne banke in da bi se morale zamudne obresti računati točno za pretekli čas in ne vračunati vsak pričeti mesec za cel. To ne delajo niti banke, ki delajo za dobiček, a še manj smejo delati to ustanove delavskega zavarovanja, ki ne smejo imeti nedovoljenih zaslužkov.
Pri kazenskih določilih {§§ 237 do 345) se opaža, kakor tudi V prejšnjem
Ha) )e novega?
Borzno poročilo. V preteklem tednu so stale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.54, Budimpešta (madžarska pengo) 9.92, Curih (švicarski frank) 10.96- Dunaj (avstrijski šiling) 8.—, London (angleški funt) 276-57, Newyork (dolar) 56.82, Pariz (francoski frank) 2-23, Praga (češkosl. krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.98.
Podružnica Državne obrtne banke v Ljubljani poslovni odbor je izvolil na svoji seji prošlo nedeljo za predsednika g. Engelberta Franchet-tija, za podpredsednika g. Josipa Rebeka, za upravnika pa je predlagal centrali g. Ogrina, vodjo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Ljutomeru.
Za obrtniški dan slovenskega obrtništva vlada v obrtniških vrstah vseh krajev najvecje zanimanje in pričakovati je, da bo ta dan — v četrtek 19. marca — res pravi obrtniški praznik vse Slovenije.
Konferenca Zbornic za trgovino, obrt in industrijo se bo vršila 14. in 15. junija t. 1. v Velikem Bečkereku ter bo obravnavala vodnotehnično službo v državi, vprašanje okrepitve domačih tržišč in propagande domačih izdelkov, kakor tudi dnevni red gospodarskega kongresa, ki naj bi bil dan gospodarstva.
Banovinske doklade, ki jih je obravnavala vlada, se bodo po došlih vesteh/ v splošnem zvišale od 15 na 20 %.
V	lastni režiji nameravajo nekateri zavodi dravske banovine peči kruh, klati živino in prašiče za potrebe bolnic ter celo izvrševati gradbena dela, kar bo seveda težko občutilo obrtništvo teh strok, ker ne bo imelo več teh naročil, četudi mora sicer plačevati občutne davke in doklade; poleg že izvršenih intervencij so nameravane še osebne predstavite gospodu banu in podbanu.
Čevljarska in krojaška stroka je bila v velikih skrbeh, da bi trgovinska pogajanja s Češkoslovaško izpadla zanje neugodno, vendar pa se je utemeljeno nadejati, da se ni bati neugodnega izida.
Obrtništvo bo na pomladanski razstavi Ljubljanskega velestejma imelo kakor smo dobili informacijo — priliko videti in prepričati se o uspešnem delovanju obrtno pospeševalnega zavoda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo na. polju obrtnega pospeševanja, kakor ga ne more pokazati nobena dfuga zbornica v državi.
zakonu, nek dualizem. Druge kazni so določene za nameščence, druge za gospodarje. Tak dualizem ne ipoana noben drugi zakon. Kazini za zavarovane člane so popolnoma neznatne, dočim so kazni za gospodarja mnogokrat zelo občutne. Ta dualizem se v ostalem kaže tudi pri določitvi delokroga sodišč delavskega zavarovanja. Ta sodišča so namreč pristojna samo za spore med člani in uradom. Delodajalci pa nimajo možnosti, da bi svoje spore predložili pred sodni stol, ampak morajo svoje pravice zahtevati samo administrativnim potom. Kazni bi morale biti enake, brez ozira na to, kdo je naplavil prekršitev.
V	§ 240 je kazen od 1000 do 3000 Din, ki je določena za delodajalce, ki zavarovani osebi ne izdajo potrdila o zaposlitvi, preostra. Tukaj bi se moralo podrobneje definirati kršitev, ki obstoji samo tedaj, ako gospodar namenoma ne izda tako potrdilo. Prekršitev se mora tedaj vezati na zlonamernost in se ne sme kaznovati s tako visoko globo navadnih kršitev. Prav tako pretirana je točka 6 § 241, kjer se gospodarja kaznuje z globo od 100 do 5000 dinarjev, ako ovira zavarovani osebi zdravljenje. To določilo se more zlorabiti na škodo gospodarja, ker se pač najde tudi delavec, ki namenoma čestokrat ostaja od dela z izgovorom, da se zdravi. Tudi talke primere bi se moralo točneje definirati.
§ 243 naj se izpusti in za take pre-kršitve se ne bi smelo določiti zaporno kazen. Prav 'talko bi se moralo tudi izpustiti zadnji odstavek § 2144.
Ob zaključku svojih načelnih pripomb je gospodarskim zbornicam čast, sporočiti Vam, gospod minister, da ostajajo glede podrobnosti v celoti pri predlogih, ki so jih imeie čast predložiti Vašemu predhodniku ob priliki izvršene ankete o reformi socialnega zavarovanja meseca januarja preteklega leta. Te pripombe predstavljajo krajne meje naporov in bremen, ki bi jih moglo narodno gospodarstvo prenašati.
fllas&stava.
Razstava Izdelkov čevljarskega tečaja. Čevljarski prikrojevalm tečaj v Ljubljani, ki ga je priredila kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole in ga je vodil strokovni učitelj g. Josip Steinmann, se zaključi v nedeljo -8. marca t. 1. z razstavo izdelkov. Na tečaju se je poučevalo predvsem krojenje, lepljenje, barvanje čevljev s pr-šilnimi aparati ter ortopediko. Izdelki ■bodo razstavljeni v sobi št. 5, pritličje desno, od 8. do 16. ure. Vstop brezplačen in so vsi interesenti zlasti jz čevljarske stroke vljudno vabljeni.
Vsi na obrtniški dan!
(Iz Maribora)
Kakor je razvidno iz obrtniškega gibanja in obrtniških sestankov, se bo tudi 'letos slavil obrtniški dan dne 11). marca t. 1., to je dan sv. Jožefa kot obrtnega patrona. Ta dan hoče obrtništvo na svojem sestanku razpravljati o Bujnih zadevah obrtniškega stanu, nadalje hoče svoje organizacije ustanavljati v različnih krajih, ustanovljene obrtniške organizacije pa poživiti, da jim tako dš manjkajoči impulz za nadaljnje uspešno in koristno delo za dobrobit obrtniškega stanu.
Samoobsebi je razumljivo, da se bo na ta dan zbralo vse obrtništvo dravske banovine, pa najsi bodi iz vasi, trgov ali mest. Tovariška dolžnost je, da bo udeležba obrtništva na ta dan -častna in polnoštevilna, da bo obrtnik kot ena celota manifestiral za svoje skupne, pa tudi posamezne pravice. Pokaže naj na zunaj, da je obrtnik tudi važen faktor v ekonomskem in socijal-uem življenju našega naroda. Gotovo je, da današnja skupnost in dobra obrtniška organizacija ni bila nikdar prej (ako potrebna kakor dandanes v času krize in pomanjkanja dela. Zato apeliramo na vse obrtnike brez razlike mišljenja, da se na praznik zanesljivo udeležijo naših sestankov, ha katerih bodo spoznali resnost današnjega časa, resnost potrebe lastnih organizacij, katere hočejo in morajo delovati za boljši naš obrtniški gospodarski razvoj.
V	Mariboru bo še naknadno objavljeno, kje in kdaj in s katerim programom se-bo vršil ta sestanek. Do tega časa pripravimo se, da bo ta dan obrtnega praznika dostojno izvršen.
Uspehi obrtništva so v samopomoči!
Pekovski obrtniki in »Obrtni vestnik«
iZ veliko radostjo odobravajo pekovski mojstri sklep občnega zbora mariborske pekovske zadruge, s katerim dobiva vsak član obligaitorično naročen »Obrtni iVestnik«. Imel sem priliko govoriti z mojstrom, ki (je vajen črtati samo nemške časopise, priznal mi je, ko je videl, da je to edini list, ki zagovarja naše strokovne interese, da je z veseljem četudi počasi in bolj težko prečkal vso snov in da se veseli in komaj čaka na prihodnjo številko. Med drugim se je pritoževal nad »tMariborer -Zeitung«, kako da ta našo obrt zmeraj enostransko napada, da ne prinaša nikdar nobenih obrambnih ali pojasnjevalnih člankov, da bi javnost slišala obojo plat izvona. Pojasnil sem mu, da bomo sedaj naše zadeve obravnavali v »Obrtnem 'Vestniku«. Ker se nas je pozvalo, da moramo, za list prispevati s kakšnimi članki, sem se odločil napisati zgoraj navedeno enekdoto. Drugič bo že kaj več. Sicer pa je med peki mnogo inteligentnih ljudi, ki se bodo menda večkrat oglasili.	F.	K.
organi$a
Občni zbor imajo te-le zadruge:
Dne 7. marca: Zadruge ključavničarjev v Ljubljani ob 4. uri popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
dne 8, marca: Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani ob pol 14. v restavraciji ^Zvezda« v Ljubljani: dne 9. marca: Zadruge sedlarjev, jer-menarjev in bičarjev v Ljubljani ob 14. uri v dvorani Mestnega doma;
dne 15. marca: Zadruge čevljarjev v Brežicah ob 9. uri dopoldne v gostilni Kern v Brežicah.
dne 15. marca: Zadruge mesarjev, klavcev in prekajevalcev v Novem mestu ob 1. uri popoldne v dvorani g. Josipa W|ndischer ml. v Kandiji;
dne 15. marca: Zadruga kovinarjev v 'Novem mestu ob 9. uri dopoldne, v
obrtni sobi 'Sokolskega doma v (Novem mestu.
dne 19. marca: Zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov v Ložu, ob 2. uri popoldne pri g. Žnideršiču 'V Ložu;
dne 19. marca: Strokovna zadruga tesarskih in studenčarskih mojstrov v Mariboru ob 10. dop. v Obrtnem domu v Celju.
dne 22. marca: Skupne rokodelske zadruge za sodni okraj (Višnja gora s sedežem v Sitični ob 3. uri popoldne v gostilni Karlinger v (Ivančni gorici;
dne 22. marca:	Zadruge stavbnih
mojstrov za Dravsko banovino v Ljubljani ob 9. uri dopoldne v pisarniških prostorih zadruge v Ljubljani, 'Rimska cesta 13.
Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah naznanja, da se vrši prihodnja vajenska preizkušnja dne 12. aprila 1931 dopoldne ob 9. uri v salonu restavracije Mesar na Jesenicah, preizkušnja za januar pa je izostala radi premalega števila oproščencev. Isti dan, to je 12. aprila, pa se vrši istotam pb pol 3. uri popoldne redni letni občni zbor naše zadruge za poslovno leto 1931, in že danes vabimo k čim lepši udeležbi, in kličemo z obrtniškim pozdravom veselo na svidenje.
Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah poroča, da je okrožnica priposlana ji od konzorcija Obrtnega (Vestnika v toliko netočna, ko se glasi, da je načelstvo odpovedalo za svoje člane »Obrtni Vestnik«. Načelstvo zadruge pa je sporočilo Konzorciju dne 3. 2. 1931 štev. 536-31 samo to, da se odreka obveznosti plačevanja po izdanju prve številke v mesecu februarju, ker je dejansko s tem prenehala izglasovana obligato-rična obveznost. -Gotovo pa je, da bomo isito stališče zopet zavzeli ter obli-gatoričnost ponovno izglasovali na našem občnem zboru.
Zadruga krojačev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče
Podpisana zadruga naznanja vsem pripadnikom zadruge in tudi drugim krojačem in šiviljam v ■ okolišu Ribnica in Vel. Lašče, ki želijo opraviti po-magalsko ali vajensko preizkušnjo, da se te preizkušnje vršijo na tiho nede-ljoi dne 22. marca. t. 1. ob 1. uri popoldne v prostorih občinske dvorane v Ribnici. K preizkušnji se je prijaviti najkasneje do 15. marca 1931 pri zadružnem načelniku v Ponikvah ali pa pri g. M. Jerihi, podnačelniku v Gorenji vasi. K preizkušnji naj se prijavijo vsi vajenci in vajenke krojaške in šiviljske stroke, ki bodo prosti do 31. junija 1931. Za one, ki bodo prosti po 31. juniju, pa se bo vršila preizkušnja meseca septembra t. 1.
I. Lenarčič, 1. r.
■ načelnik
VABILO
na redni letni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 14. marca 1931 v dvorani Obrtnega Doma v Celju, Gledališka ulica <2 ob 8. uri zvečer.
Dnevni red:
1.	Črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
0.	(Poročilo predsednika.
3. (Poročilo tajništva.
4. Poročilo blagajnika.
5. Poročilo pregledovalcev računov.
6. -Volitev novega odbora.
7. Raznoterosti.
-Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost najmanj polovice rednih članov. -V slučaju, da občni zbor ni sklepčen ob določeni uri, se vrši občni zbor eno uro pozneje ne glede na število navzočih članov. Občni zbor se 'sklepa z večino glasov.
Odbor.
Obrtniki — obrtnice!
Udeležite se zborovali}, katera bodo priredila Obrtniška društva v Dravski banovini na praznik sv. Jožefa — 19. marca t. !•
Iz dravograjskega okoliša
Obrtno društvo za srez Dravograd je na svojem rednem občnem zboru pod točko 4. dnevnega reda z dnem 18. januarja 1931 sklepalo zaradi obrtniškega praznika na dan 19. marca 1931 ter sklenilo sledeče:
Društvo priredi, kakor vsako leto, obrtniško zborovanje ter je to letos določeno v Guštanju.
1. Ob tri četrt na 8. na dan 19. III. se vrši sprejem gostov pri vlaku.
2. Ob tri četrt na 9. zbirališče na trgu v Guštanju, odhod z godbo k sv. maši.
3. Po sv. maši skupen odhod v dvorano gostilne Lečnik, Guštanj, kjer se začne jako važno obrtniško zborovanje.
Ker ja obrtno društvo za srez Dravograd še tako mlado, da v svojem omrežju v tako kratki dobi ni moglo obrtnikom nuditi tega, kar naj društvo nudi, prosimo torej, da na ta dan nihče ne izostane. Naš namen je: V boj za izboljšanje obrtniškega obstoja. Da nam je ta boj nujno potreben, to občutimo in če si hočemo izboljšati naš obupni položaj, si ga bomo izboljšali z združenimi močmi.
Apeliramo torej v prvi vrsti na članstvo našega druš-tva, da razvijejo za naš obrtni dan 19. marca močno agitacijo, da pridemo ta dan v javnost ter nastopimo s tem dnem pot, ki naj nas vede v boljšo bodočnost. Naj nihče ne zakriva svojih teženj, temveč z vrnem, kar koga teži, naj pride v javnost na ta dan. Ramo ob rami nastopimo delo ter vztrajajmo, dokler naše delo ne rodi sadu.
Za dobre govornike, ki ne samo govorijo, temveč tudi neumorno delajo, je društvo poskrbelo. Ti nam bodo podali sliko naših sovrstnikov drugod in nam bodo kot ugledni funkcionarji raznih obrtnih organizacij gotovo pomagali. Pri tem pa naj se zavedamo, da pomagamo tudi po naših močeh ter dolžnostih mi njim.
Tako smo prejeli od Zveze obrtnih zadrug dne 19. II. 1931 poročilo, da se gospoda Franjo Bureš iz Maribora, predsednik Zveze obrtnih zadrug, ter častni predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino Jakob Zadravec udeležita naše obrtniške proslave, V slučaju pa, če bi bil zadržan g. Zadravec, ga nadomešča g. Miha Vah-tar.
Pisali smo tudi g. Jakob Volku v Šoštanj, ampak še nismo sprejeli odgovora.
Iz tega naj razvidimo, kako naklonjeni so nam naši vodilni možje, ki sc Žrtvujejo ter nam hočejo pomagati, ker .vidijo, da se nahajamo v. obupnem položaju. Mi se zavedajmo naših dolžnosti' in sledimo našim voditeljem, da ne zgrešimo poti.
( Zvezi obrtnih društev za dravsko banovino se za požrtvovalnost v imenu društva zahvaljujemo. Pričakujemo, da naše delo ne bo brezuspešno.
Ne samo člani društva, temveč vsak obrtnik, ki se zaveda svojega današnjega obupnega položaja, naj agitira in dela na tem, da bo udeležba na naš obrtni dan čim večja. Pri današnjih razmerah je ta dan naš poseben praznik in oljenem dan dela. Z društvenim . pozdravom!
Za Obrtno društvo srez Dravograd: predsednik Josip Kat;.
Zadruga konjačev za Dravsko banovino.
Občni zbor Zadruge konjačev za Dravsko banovino se je vršil dne 02. febr. '1901. v Celju. Zaradi slabe udeležbe članstva je načelnik otvoril zborovanje ob 'lil. uri s pozdravom na navzoče.
'Po črtanju zapisnika ustanovnega občnega zbora je načelnik podal svoje iporočilo. Iz tega je razvidno, da je načelstvo v preteklem letu skušalo urediti najvažnejše vprašanje, ki se tiče vsega članstva, to je, ureditev finančnega vpratšanja vseh konjačev, ali drugače rečno; preskrbeti vsakemu članu take dohodke, da bo mogel v redu opravljati svojo Obrt in se pni tem pošteno preživljati. In to težko vprašanje se je posrečilo načelstvu ugodno rešiti s tem, da je bila izdana od kr. banske uprave naredba, ki daje navodila vsem sreskim načelstvom iglede ureditve stalnih (letnih) plač vsem konjačem Dravske banovine. S tem je bilo doseženo mnogo. Sedaj je vse ležeče na članstvu, kako se bo pogodilo z občinami. IV vseh nejasnih slučajih naj se člani obračajo na zadrugo za pojasnila.
Tajniško poročilo je vsebovalo v glavnem statistične podatke; v petme-mesečni poslovni dobi je bilo odposlanih in sprejetih 344 vloig. Posredovalo se je v mnogih primerih ipri kr. banski upravi in pri sreskih načelstvih v prid članstva. Zadruga ima 60 članov ter je imela v tem času eno načelstve-no sejo.
Iz blagajniškega poročila Je razvidno, da je imela zadruga v pretekli poslovni dobi 5872.85 Din dohodkov in
4.145.93 (Din izdatkov. Razpoložljive imovine je bilo 31. dec. 1930 1706.92 Din Poleg tega je znašal dolg članstva na neplačani zadružni dokladi in ustanovnim za leto 1930 skupaj še 4000 Din.
iPo odobritvi iteh poročil 'So podali poročilo računski pregledniki, ki so predlagali absolutorij, ker so našli vse knjige in račune v redu.
iZa tem je bil sprejet proračun za leto '1931, ki izkazuje:
, Izdatkov skupaj 9960 Din in prejemkov 'skupaj 9928 Din. (Zadružna doklada j za leto il901 znaša 12 -Din mesečno in se bo pa izterjavala upravnim potom vsakega pol leta.
(Pri raznoterostih so se obravnavale razne prošnje in pritožbe članov.
Obrtna banka Kraljevine Jugoslavije d. d.
bo imela v nedeljo 29. marča 1931. leta ob 9, uri predpoldne v Beogradu v dvorani Kola srbskih sester, rranko-Ipanova ul. 11, četrti redni občni zbor
svojih akcijonarjev s sledečim dnevnim redom:
il. 'Volitev delovodje, treh števcev j glasov in treh overovateljev zboro-vainega zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora o delu in polaganju računov za leto 1930.
3. (Poročilo nadzornega odbora za leto 1930.
4. Odobritev bilance in dela upravnega in nadizornega odbora za leto 1930.
5. Predlog o uporabi čistega dobička.
6. Volitev šestih članov upravnega, dveh članov nadzornega in dveh članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu.
i 7. Rešitev morebitnih 'predlogov v smislu čl. -08. bančnih pravil.
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zbora, morajo deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred določenim dnevom za odbor v smislu čl. 24. bančnih pravil in to bodisi pri blagajni Centrale obrtne banke Kralj. Jugoslavije d. d., Skopljanska ul. 8, bilo na blagajni glavne podružnice v Zagrebu, Ulica Frankopanova 5a. j Istočasno se opozarjajo delničarji Obrtne banke Kralj. (Jugoslavije d. d., da svoje delnice za udeležbo na dan akcijonarjev 29. marca 1931. dota niso prisiljeni deponirati osebno, temveč morejo svoje začasne akcije poslati tudi po pošti bodisi Glavni podružnici Obrtne banke Kralj. Jugoslavije d. d. in bodo v zameno zanje dobili potrebne vstopnice na zbor v smislu čl. 24. bančnih pravil. (Radi prlhrane velikih stroškov morejo oni delničarji iz enega kraja, ki se želijo udeležiti zbora osebno ali po svojih poobtalščencih, iposilaiti svoje začasne delnice itudi skupno v enem za-
i	veju. Toda v vsakem slučaju morajo prejeti Centrala ali Glavna podružnica začasne delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.
Upravni odbor.
v 24 urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobl In svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in liika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
DNEVN O	SVEŽE
PRAŽENA	
Jl	MAVA
o( zl	y
^W gg-	9»	
LDUBLD >XNl -vodnikov trg st. s.—	
VI SIGURNO RABITE
RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z V*SO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE
TO VAM IZVRSl SOLIDNO IN POČEN1
TISKARNA GRAFIKA L3UBL3ANA
Kongresni tri 4
JOS. LO JK
STAVBNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM
LJUBLJANA — ROŽNA DOLINA
Sprejema naročila za cele stavbe, kakor okna, vrata, izložbe, isto tudi kompletne trgovske, pisarniške in stanovanjske oprezne.
Telefon 3206
Solidnost zajamčena
‘§-§ ^ L
*w» £ • §• j *
JI 9
Š *
Splošno ključavničarstvo
Josip Rebek
JLjubliana, Cankarjevo nabrežje 9
Telefon 31-92
izvršuje vsa stavbena in konstrukcijska dela po priznano solidni in strokovni izvedbi
Cene zmerne
'3^5/ •>>■5/	‘>yfi »>y=; *>N*7/ 'jott/In-Vt/ 1\.n—/ *.xN~/	tv>—<	ivv?/1 .vVF;
DuRKOPP
Ha zalogi pri tvrdki
šivalni stroji za
DRUŽINE
ŠIVILJE
KROJAČE
ČEVLJARJE
ENTL-ZIKZAK
AŽUR
FE8TON
MADEIRA
OBERNENDLING
GUMBE
GUMBNICE
LUKNJICE
IZDELUJE:
AVTOMOBILE
KOLESA
FOTOKOPIR«
AVTOMATE
Lndv. Baraga
Ljubljana
Šelenburgova ulica O Telefon 29-80
ODuRKOPPd
Zi	'»•—/ iNJk—»'>S~l »xN— ii>sN— i	>£s~i	'S	Vn	*-v	V7» L\N—* inVti »xvr»	'>»v	-	/
SšiSgE
ž&j
tvž^
dar*
I
m
I
i
S5&
NAZNANILO
P. n. občinstvo in vse naše cenj. odjemalce s sledečim vljudno obveščamo, da smo vsled znatnega tehničnega razširjenja in finančnega ojačenja našega podjetja isto v dosedanji obliki kot družba z o. z. likvidirali ter na novo ustanovili firmo
»Elektroindustrija" delniška družba
kateri smo predali vse dosedanje posle, trgovske zveze in obveznosti.
Zahvaljujemo se vsem naSim dosedanjim p. n. klljentom za njih naklonjenost in se priporočamo tudi nadalje v novo ustanovljeni firmi.
»Elektroindustrija" družba z o. z. v Ljubljani
f^AX' v*v;\£/-.° - j--
1
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
NAZNANILO
Cast nam je s sledečim obvestiti p. n. občinstvo in osoblto vse naše dosedanje p. n. klijente, da smo prevzeli od likvidirane tvrdke
»Elektroindustrija" družba z o. z., i Ljubljana
vse njene dosedanje trgovske in tehniške posle, kakor tudi vse njere obveznosti in terjatve v novo ustanovljeno delniško družbo in bomo vslod znatnega razširjenja in finančnega ojačenja novoustanovljenega podjetja zamogll vse dobave in dela točno in v večjem obsegu vršiti.
Priporočamo se za nadaljno cenj. naklonjenost in beležimo
z odličnim spoštovanjem
»Elektroindustrija" d. d. Ljubljana
in
AGA-RUŠE
udrnžeur tugOMiuv. tvornice acrtilene in ok»igeua <1. d.
/.Adovoljujeta * svojimi prvovrstnimi
proizvodi:
KARBIDOM-DISSOUS
PLINOM in KISIKOM
Ait-otn vr« JnjfOi^viJe nit stotin*
avtosenskih
in nudita timiierim mirno. lepo m solnčnoheio
acetilensko
Izkoriščajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
|j w n|T | RTTT /\ I Podpisani Venčeslav Breznik naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel trgovino z železnino
NAZNANILI)! brgzmik & fritsch
z dnem 1. januarja 1931 v svojo last ter da jo bom začasno vodil pod prejšnjim imenom Breznik & Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana
Hkrati se cenj. občinstvu najlepše zahvaljujem za doslej izkazano naklonjenost. Obenem zagotavljam cenj. občinstvo, da se bom s posebno vnemo potrudil, da vse ceni. odjemalce še bolj točno, vestno in ceneje postrežem kakor dosedaj. Trgovino bom povečal tako, da bom mogel vsem in vsekdar najbolje postreči z vsem v mojo * stroko spadajočim blagom. Vljudno se priporočam cenj. občinstvu za, nadaljnjo naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem	^
V E X Č K S LAV B It E Z \ I li. h J U B L J A N A. ST K ITA It JEV A C LICA Š T JE V. 7 ’
ESMKJM
' '' Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič, -t- Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi v LjutTjani.