Narodno-gospodarske reči. Trgovinska in obrtniška zbornica. VI. Gospod zbornični svetnik, Fran Hren poroča o prošnji občinskega zastopa v Šmartnem pri Litiji, da bi c. kr. deželna vlada dovolila dva nova semnja za blago in živino, v torek po sv. Valentinu (due 14. februvarija) in v torek po sv. Jarneji (dne 24. avgusta). Občina Šmartinska štela je pri štetvi 1880. 1. 2357 prebivalcev in 36 vasi in seiišč. Konec 1889. 1. našteli so v občini 67 konj, 3 bike, 256 voiov; 359 krav, 404 mladih goved. 162 ovac in 161 koz. Ker rede sosebno veliko mlade živine, imajo pa le malo travnikov, morajo gledati, da jo kmalu prodado, kar pa ni lahko po bližnjih semnjeb, ker hodi na nje navadno le malo ljudi. Na sedanja dva semnja v Šmattinu pa priženejo 500—700 živinčet brez drobnice. Zato in ker je blizu železniška postaja litijska, ------ 62----- jrihajajo tudi kupci iz Laškega in Tirolskega, ki kupujejo posebno mlado živino, razen njih pa tudi mesarji \t raznih krajev. Zoper dovolitev so se oglasili semenjsue rbčine Zagorje, Radohova vas, Lukovica, Moravče, Št. Uupert in Novomesto. Glede teh ugovorov omenja c. kr. okrajno glavarstvo Litijsko, da ležita Zagorje in Radohova Vas daleč od Šmartina, da zahaja tjakaj jako malo ljudi iz Šmartinske občine zaradi težavnih potov, in to je tudi reči o drugih občinah, ki ugovarjajo. C. kr. okrajno glavarstvo je za dovolitev živinskih semnjev zaradi tega, ker bi se ž njimi povzdignila živinoreja, zi semnje za kramarsko in drugo Dlago se pa ne vnema, ker zadostujejo sedanje kramarije potrebščinam kmečkega prebivalstva. Odbor c. kr. kmetijske družbe ne ugovarja zoper zaprošeno dovolitev semnjev, misli pa, da občina Moravska po pravici ugovarja enemu semenj-sijemu dnevi, t. j. v torek po sv. Jarneji, tedaj misli, da bi Smartinska občina morala drug dan izbrati. Leta 1875. prosila je občina Šmartinsfca dveh novih semnjev za blago in živino v ista dneva (torek po 14. februvariju in torek po 24. avgustu), a zbornica je v seji z dne 30. decembra 1875. 1. skleuila vladi predlagati, da se odkloni. Od tistega časa je sedaj preteklo 15 let, doba, ki je gotovo vplivala na tamkajšnje gospodarstvo. Tudi občina Smartinska je spoznala veliki pomen živinoreje in zato v preteklih 15 letih bolj marljivo gojila živino, kar spričujejo navedene številke. Ozirati se je tedaj na prošnjo za pomnožitev sem njev zato, ker treba sKrbeti, da se tudi lahko spečava živina, ako naj bo reja tudi uspešna in koristna. Te reči kažejo pomnožiti semnje, toda le, ako se bodo druge semenjske občine imele škode. Odsek tedaj meni, da se preprečijo vse navskriž-uosti, ako ne za semnja odmenita druga dneva. On tedaj predlaga: Zbornica naj se izreče za dovolitev dveh novih semnjev v Šmartinu pri Litiji, toda s tem pogojem, da je namesto nameravanih semenjskih dni predlagati dva druga, katera bi ne bila navskriž s semnji po bližnjih občinah, oziroma preblizu skupaj. Zbornični svetnik, Janko Kersnik, podpira odsekov nasvet, izreka pa željo, da bi se uže zdaj izreklo, da bi nova Smartinska semnja z Lukoviškimi in Moravškimi ne bili v navskriž. Ko zbornični tajnik omenja, da se bode o tej stvari še enkrat v zbornici obravnavalo, ako se bode slavna c. kr. deželna vlada ozirala na nasvet zbornični, se je predlog odsekov sprejel. VIL Gospod zbornični svetnik, Vašo Petričič poroča o dopisu c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu, da je čas prisednikom trgovskega sodišča: Adolfu Pauserju, Josipu Ogorevcu in Ivanu Surcu, pretekel in da je prisednik Anton Kalčič umrl. Treba je po visoki ministerski naredbi od 2. decembra 1864. ]., drž. zak. št. 89, novega predloga. Gospod poročevalec nasvetuje v odsekovem imenu, da se nasvetuje, da bi se izbrali prisedniki iz naslednjih gospodov: Josip Ogorevc, Adolf Pauser, Ivan Surc, Ivan Krajec, Viktor Durini, Adolf Justin trgovci v Novemmestu. — Predlog se jo sprejel.