UNESCO MANIFEST splošnoizobraževalnih knjižnicah 1994 Manifest o splošnoizobraževalnih knjižnicah Svoboda, blaginja in razvoj družbe in posameznika so temeljne vrednote človeka. Doseči jih je moč samo tedaj, ko je dobro obveščeni državljan sposoben, da sam uresničuje svoje demokratske pravice in se aktivno vključuje v družbo. Konstruktivno sodelovanje v le-tej in razvoj demokracije zavisita od zadostne izobrazbe in od prostega in neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošnoizobraževalna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. S tem manifestom je izraženo verovanje organizacije UNESCO v splošnoizobraževalno knjižnico kot gonilno silo vzgoje, kulture in informacij ter, skozi zavest ljudi, bistvenega dejavnika pri promociji miru in duhovne blaginje. UNESCO zato spodbuja nacionalne in lokalne oblasti, da ne le podpirajo razvoj splošnoizobraževalnih knjižnic, temveč se vanj tudi aktivno vključujejo. Splošnoizobraževalna knjižnica Splošnoizobraževalna knjižnica je lokalni informacijski center, ki omogoča svojim uporabnikom brez zadržkov dostop do vseh vrst znanja in informacij. Storitve splošnoizobraževalne knjižnice so na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur ne glede na starost, raso, spol, vero, narodno pripadnost, jezik ali socialni položaj. Posebne vrste storitev in gradiv je dolžna zagotoviti oziroma priskrbeti tistim uporabnikom, npr. pripadnikom jezikovnih manjšin, ljudem s telesnimi okvarami, negovancem v bolnišnicah, zapornikom, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo uporabljati rednih storitev in običajnih gradiv. V knjižnici mora najti vsaka starostna skupina gradivo, ki pokriva njene potrebe. Zbirke in storitve morajo vključevati tudi vse ustrezne medije in vrste sodobne tehnologije, seveda pa tudi tradicionalna gradiva. Temeljnega pomena je visoka kvaliteta in povezanost z lokalnimi potrebami in razmerami. Gradivo mora odražati tekoča dogajanja in razvoj družbe, pa tudi pretekle dosežke človekovih prizadevanj in ustvarjalnosti. Zbirke in storitve ne smejo biti podvržene kakršni koli obliki ideološke, politične ali verske cenzure oziroma pritiskom komercialnega značaja. Temeljne naloge splošnoizobraževalne knjižnice Težišče storitev splošnoizobraževalne knjižnice je v vestnem izpolnjevanju tehle ključnih nalog, vezanih na informacije, pismenost, izobraževanje in kulturo: 1. oblikovanje in utrjevanje bralnih navad pri otrocih od rane mladosti dalje; 2. podpiranje individualnega in lastnega ter seveda tudi formalnega izobraževanja na vseh stopnjah; 3. nudenje možnosti za ustvarjalni razvoj osebnosti; 4. spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti pri otrocih in mladini; 5. gojenje zavesti o kulturni dediščini in o pomenu umetnosti, znanstvenih dosežkov in inovacij; 6. zagotavljanje dostopa do kulturnega sporočila vseh oblik poustvarjalne (igralske, glasbene ipd.) umetnosti; 7. pospeševanje dialoga med kulturami in spodbujanje različnosti kultur; 8. podpiranje ustno prenašajočih se tradicij; 9. zagotavljanje državljanom dostopa do vseh vrst informacij, nastalih v lokalni skupnosti ali pomembnih zanjo; 10. nudenje ustreznih informacijskih storitev lokalnim podjetjem, združenjem in interesnim skupinam; 11. pomoč pri razvijanju informacijske pismenosti in uveljavljanju veščin računalniškega opismenjevanja; 12. podpiranje, sodelovanje v programih in akcijah opismenjevanja vseh starostnih skupin, po potrebi tudi lastno uvajanje takih dejavnosti. Financiranje, pravna ureditev, povezovanje v mrežo Načeloma naj bo delovanje splošnoizobraževalne knjižnice brezplačno. Za knjižnico odgovarjajo nacionalne in lokalne oblasti. Delovanje morajo urejati posebna pravna določila, financiranje pa nacionalni in lokalni organi oblasti (vlade). PODOBA ŽLAHTNE TRADICIJE Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice Kaj nudijo splošnoizobraževalne knjižnice danes Za kulturo, izobraževanje, informiranje, sprostitev ponujajo dejstva, mnenja, poglede, fantazijo, nasvete, tehnične podatke, statistična poročila, teorijo v predelani in originalni obliki, v obliki tabel, slik, izvlečkov, obširno, selektivno, samo novejšo, časovno omejeno, periodično, za branje, opazovanje, poslušanje v bolj ali manj določenem času... Omogočajo: - izposojo knjižničnega gradiva na dom: knjig, zgoščenk, kaset, videokaset, slik, zemljevidov, CD- ROM-ov, - uporabo knjižničnega gradiva v knjižnici, - branje časnikov in časopisov, - svetovanje pri izbiri in uporabi knjižničnega gradiva, - pomoč pri uporabi knjižničnega gradiva, - izobraževanje za uporabo knjižnice in njenega gradiva, - nformiranje: kdo, kje, kaj, kdaj, zakaj, - seznanjanje z domoznanstvom, - udeležbo pri izobraževalnih in kulturnih prireditvah, - uporabo računalniške opreme, - preslikovanje. 1569: Začetki Bistvena značilnost splošnoizobraževalnih knjižnic je javnosti namenjeno delovanje. Po tej značilnosti so zametki slovenskega splošnoizobraževalnega knjižničarstva v prvi javnosti dostopni knjižnici, ki so jo leta 1569 ustanovili protestantski deželni stanovi. Pobudnik je bil Primož Trubar. Knjižnice, ki so nastajale v okviru samostanov, cerkvenih ustanov, plemiških rodbin, so bile dostopne le ozkemu krogu. Med tiste redke, ki so opravljale prosvetiteljske naloge z dostopnostjo gradiva za širši krog, predvsem za literarno in znanstveno delujoče Slovence, lahko prištejemo nekatere zasebne knjižnice bogatih meščanov. 1774: Licejska knjižnica Javno delovanje knjižnic je pospešila državna prosvetiteljska politika Avstroogrske, ki je vsaki avstrijski deželi namenila študijsko knjižnico. V Ljubljani je bila ustanovljena licejska knjižnica 1774 leta, ki je bila odprta tudi za širšo javnost, Z njeno ustanovitvijo se začne obdobje ustanavljanja javnih knjižnic na Slovenskem. 1848: Društvene knjižnice Prvi zametki splošnih javnih knjižnic za potrebe preprostega podeželskega in mestnega prebivalstva segajo v prosvetljensko gibanje konec 18. stoletja. Nastajajo semeniška bralna društva, bralnice. Slovenska krščanska socialna zveza je, na pobudo Slovenskega društva leta 1848, ustanovila v okviru katoliških bralnih, izobraževalnih in delavskih društev mrežo 450 društvenih knjižnic s približno 122.000 knjigami. 1861: Narodne čitalnice V trgih in mestih je leta 1861 začela inteligenca ustanavljati narodne čitalnice. Tako ob koncu desetletja deluje že 58 čitalnic, ki so v bolj razvitih krajih prerasle v javne ljudske knjižnice. V drugi polovici 19. stoletja pa so zaživele tudi knjižnice, ki so bile namenjene delavskemu sloju. 1920: Ljudske knjižnice V obdobju med obema vojnama so ljudske knjižnice nadaljevale delo pod okriljem različnih političnih strank, društev, lokalnih in mestnih uprav ali šol. Pred letom 1940 je bilo na Slovenskem okoli 850 ljudskih knjižnic s 580.000 knjigami. Strokovno pa so delovale pretežno le osrednje mestne knjižnice. 1945: Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic Po drugi svetovni vojni dobijo knjižnice priznan položaj javne družbene dejavnosti, ki se leta 1961 utrdi s prvim Zakonom o knjižničarstvu. Poleg teh ljudskih knjižnic delujejo sindikalne knjižnice po delovnih organizacijah, po okrajnih središčih pa se organizirajo študijske knjižnice. 1971 se te knjižnice povežejo v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, ki s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe prebivalcev svojega območja po izobraževanju, informaciji, kulturi in kulturnem razvedrilu. Njihovo delo temelji na leta 1985 sprejetih normativih in standardih. Zakon o knjižničarstvu (1982) pa jih poveže z ostalimi knjižnicami v enoten knjižnični informacijski sistem. 1990: Računalniška mreža Od leta 1990 se povezujejo v računalniško informacijsko mrežo in že razvijajo tudi specialne storitve za uporabnika. Poleg dela za odrasle In zelo dobro razvitega dela za mladino, srečamo v tem sistemu ludoteko, artoteko, glasbeno zbirko. Nekatere knjižnice imajo dragoceno gradivo o svojem okolju v svojih domoznanskih zbirkah, druge že razvijajo delo za ciljne skupine uporabnikov - mladostnike, tretje življenjsko obdobje, nezaposlene, izposojo na domu, delo za hospitalizirane; uresničujejo priporočila UNESCO Manifesta o splošnih knjižnicah: biti na voljo vsem prebivalcem po načelu enakega dostopa Zato knjižnice zbirajo, obdelujejo, hranijo, predstavljajo, posredujejo in omogočajo uporabo različnega knjižničnega gradiva in informacij. Naloge opravljajo profesionalno in etično in s tem ustvarjajo učinkovite, racionalne, politično nevtralne in etične razmere za ustvarjalno in pozitivno delovanje svojih uporabnikov. Podoba knjižnic v številkah 1. Knjižnična mreža Osrednjih knjižnic: 60 enot Krajevnih knjižnic (izposojevališč); 230 enot Izposojevališča 9 bibliobusov : 576 Brez knjižnične dejavnosti: 102 kraja 2. Delovni pogoji knjižnic 2.1. Razrez porabe sredstev (Financiranje: lokalne skupnosti in Ministrstvo za kulturo.) Nabava knjižničnega gradiva: 23 % Materialni stroški: 26 % Plače: 41 % Investicije: 10 % Povprečje porabe: 1995 SIT na prebivalca 2.2. Prostor Skupaj: 53.105 m 2 Povprečje: 26 m 2 na 1000 prebivalcev 2.3. Knjižnična zbirka Skupaj: 6.753.274 (100 %) Knjige : 6.159.079 (91 %) Časniki in časopisi:181.748 (3 %) AV-gradivo: 412.447 (6 %) Povprečje: 3.370 enot na 1000 prebivalcev gradiva zbirka Delovni pogoji knjižnic od leta 1990 do leta 1997 (indeksi) 2.4. Prirast knjižničnega gradiva Skupaj: 372.506 (100 %) Knjige: 330.895 (89 %) Časniki in časopisi: 16.992 (4 %) AV-gradivo: 24.619 (7 %) Povprečje: 187 enot na 1000 prebivalcev Naročenih naslovov časnikov in časopisov v posamezni knjižnici: od 44 do 901 Razrez prirasta: 22 % leposlovja za mladino, 26 % za odrasle, 53 % strokovnega gradiva Razrez prirasta po načinu: 83 % nakup, 9 % obvezni izvod, 8 % dar 2.5. Knjižnični delavci Skupaj: 786 (100 %) Strokovni delavci: 613 (78%) Administrativni delavci: 173 (22 %) Povprečje: 0,3 strokovnega delavca za 1.000 prebivalcev; 1 delavec za 2.540 prebivalcev, 22.295 izposojenih enot na enega strokovnega delavca. 2.6. Računalniška in komunikacijska oprema Osebni računalniki: 336 Terminali: 536 Internet: 73 knjižnic Povprečje: 0,04 osebnih računalnikov na 1.000 prebivalcev, 1 osebni računalnik za 3 delavce in 1 za 4966 članov, 1 terminal za 2 delavca in 1 terminal za 3.348 članov. 3. Uporabniki 3.1. Člani Skupaj: 441.968 (22 % vseh prebivalcev) Mladina: 146.872 (40 % mladih prebivalcev Odrasli: 295.096 (18 % odraslih prebivalcev) Povprečje: 223 članov na 1.000 prebivalcev ) 200 i Uporaba knjižnic od leta 1990 do 1997 (indeksi) 3.2. Obiskovalci Skupaj: 6.153.186 Obiskovalci za uporabo gradiva: 5.738.920 Obiskovalci prireditev: 414.266 Povprečje: 3.102 obiskovalcev na 1.000 prebivalcev 3.3. Izposoja knjižničnega gradiva Skupaj: 14.379.834 Izposoja na dom: 11.515.119 (55 % leposlovja, 36% strokovne literature, 2 % periodike, 7% neknjižnega gradiva) Izposoja v knjižnici: 2.853.843 Medknjižnična izposoja: 10.873 Povprečje: 7.251 enot na 1000 prebivalcev; 2,5 enote na obiskovalca 3.4. Prireditve Skupaj: Razstave: Ure pravljic: Uganke: Srečanja: Predavanja: Ogled knjižnice: Drugo: Povprečje: 9.515 1.174 2.879 538 484 298 2.161 1.888 3 prireditve na teden v osrednji knjižnici; 45 obiskovalcev posamezne prireditve (Podatki za leto 1997) Želje za prihodnost Knjižnične storitve v vsakem kraju. Več članov, najmanj 40 % včlanjenih prebivalcev. Boljša uporaba knjižničnega gradiva. Večja izbira knjižničnega gradiva. Prenovljeni prostori. Udobni sedeži. Prostori za druženje. „ Možnosti za študij, tudi na daljavo. Sodobna tehnologija za uporabo informacij. Knjižnične storitve v bolnicah, domovih za starejše občane, zaporih. Knjižnično gradivo za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. Dostava knjižničnega gradiva na dom za posebne skupine prebivalcev. Informacije po tefelonu, faxu, internetu. Izobraževanje za samostojno uporabo knjižnice in informacij. Podrobnejše informacije Članstvo v eni izmed knjižnic omogoča dostop do knjižničnega gradiva in informacij v vseh knjižnicah. 1 Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. prekomorske brigade 1, 5270 Ajdovščina Tel.: 065/61-328, fax: 065/62-678 2 KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b, 8250 Brežice Tel.: 0608/62-649, fax: 0608/62-539 3 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1a, 3000 Celje Tel.: 063/442-580, 442-625 fax: 063/443-350 4 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9, 1380 Cerknica Tel.: 061/791-078, 793-781, fax: 061/793-781 5 Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7, 8340 Črnomelj Tel.: 068/51-364, fax: 068/53-238 6 KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58, 1230 Domžale Tel.: 061/725-080, fax: 061/725-085 7 KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47, 2370 Dravograd Tel.: 0602/83-256 8 LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona Tel.: 069/61-054, fax: 069/61-054 9 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15, 1290 Grosuplje Te!.: 061/771-439, fax: 061/763-273 10 Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4, 1430 Hrastnik Tel.: 0601/44-050 11 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5, 5280 Idrija Tel.: 065/71-050, fax: 065/73-026 12 KNJIŽNICA "MAKSE SAMSA” Titov trg 2, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 067/81-088; fax: 067/81-088 13 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola Tel.: 066/646-700, Fax: 066/67-531 14 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice Tel.: 064/861-548 15 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1,1240 Kamnik Tel.: 061/812-597, fax: 061/811-239 16 KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6, 1330 Kočevje Tel.: 061/855-670, fax: 061/851-936 17 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1, 6000 Koper Tel.: 066/272-408, 272-409, fax: 066/23-866 18 OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41, 4000 Kranj Tel.: 064/222-031, fax: 064/224-446 19 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško Tel.: 0608/21-277, fax: 0608/21-370 20 OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4, 3270 Laško Tel.: 063/731-705, fax: 063/731-705 21 Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah Tel.: 062/724-286, fax: 062/724-286 22 KNJIŽNICA LENDAVA KČNYVTAR LENDVA Partizanska 10, 9220 Lendava Tel.: 069/75-353, 77-403, fax: 069/75-353 23 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 1270 Litija Tel.: 061/883-102, fax: 061/881-153 24 KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3, 1000 Ljubljana Tel.: 061/322-955, 133-11-43, fax: 061/133-11-43 25 KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvorni trg 2, 1000 Ljubljana Tel.: 061/221-781, fax: 061/126-40-73 26 KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61, 1110 Ljubljana Tel.: 061/446-324, fax: 061/448-034 27 KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 1 61, 1000 Ljubljana Tel.: 061/159-38-42, fax: 553-165 28 KNJIŽNICA "PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a, 1111 Ljubljana Tel.: 061/263-679, 123-12-24, fax: 061/263-679 29 Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2, 9240 Ljutomer Tel.: 069/81-758, 84-236, fax: 069/81-758 30 KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44, 1370 Logatec Tel.: 061/741-722, fax: 061/741-722 31 MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2, 2000 Maribor Tel.: 062/222-161,222-640, fax: 062/222-499 32 LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23, 8330 Metlika Tel.: 068/58-370 33 Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribernikova 1, 3330 Mozirje Tel.: 063/833-593 34 POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Grajska ul. 2, 9000 Murska Sobota Tel.: 069/22-553, fax: 069/22-553 35 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20, 5000 Nova Gorica Tel.: 065/22-498, 21-052 (študijski oddelek), fax: 065/321-688 36 KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 8000 Novo mesto Tel.: 068/324-505, fax: 068/321-496 37 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9, 2270 Ormož Tel.: 062/700-509 38 MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 , 6330 Piran Tel.: 066/73-870, fax: 066/746-420 39 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna Tel.: 067/21-052, 24-520, fax: 067/24-520 40 KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1, 2250 Ptuj Tel.: 062/771-480, fax: 062/772-496 41 KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2, 2360 Radlje ob Dravi Tel.: 0602/73-091 42 KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 4240 Radovljica Tel.: 064/714-534, 714-579, fax: 064/715-840 43 KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR, FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1,2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/22-294, 21-467, fax: 0602/22-294 44 Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova17, 1310 Ribnica Tel.: 061/861-938 45 Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10, 8290 Sevnica Tel.: 0608/81-304 46 KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 , 6210 Sežana Tel.: 067/73-478, fax: 067/73-478 47 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica Tel.: 062/810-565, 815-370, fax: 062/810-565 Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602/508-000, fax: 0602/508-000 49 Svetovalnoizobraževalni center KNJIŽNICA Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice Tel.: 063/755-015, fax: 063/755-782 50 KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: 063/741-277 51 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6, 4220 Škofja Loka Tel.: 064/620-200, fax: 064/620-638 52 Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah Tel.: 063/821-352, fax: 063/821-352 53 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6, 5220 Tolmin Tel.: 065/81-048, 83-214, fax: 065/83-213 54 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. 1. junija 19, 1420 Trbovlje Tel.: 0601/21-748; fax: 0601/21-748 55 Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2, 8210 Trebnje Tel.: 068/44-104, fax: 068/44-183 56 TRŽIŠKA KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, 4290 Tržič Tel.: 064/563-178 57 Kulturni center "Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5, 3320 Velenje Tel.: 063/853-265, 852-938, fax: 063/862-094 58 CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b, 1360 Vrhnika Tel.: 061/753-114, 753-714, fax: 061/753-833 59 Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi Tel.: 0601/61-281 60 Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Tel.: 063/715-123, fax: 063/715-517 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo 1000 Ljubljana, Turjaška 1 Tel: 061/2001-172 in 2001-171 Fax: 061/1257-293 E-mail: dms@nuk.uni-lj.si Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica, Državna matična služba za knjižničarstvo, Ljubljana, Turjaška 1. 1999. Knjižnice morajo biti bistvena sestavina vsake dolgoročne strategije na področju kulture, zagotavljanja informacij, pismenosti in izobraževanja. Da se zagotovi povezovanje in delovanje splošnoizobraževalnih knjižnic na ravni celotne države, morajo ustrezni zakonski predpisi in strateški plani opredeliti in podpirati nacionalno mrežo knjižnic, temelječo na dogovorjenih standardih. Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic mora biti zasnovana celovito, povezano z drugimi knjižnicami: nacionalno, splošnimi znanstvenimi, specialnimi in seveda tudi s šolskimi (vseh stopenj) in univerzitetnimi. Poslovanje in upravljanje V ta namen mora biti oblikovana poslovna politika, s katero so jasno opredeljeni cilji, prioritete in storitve knjižnice glede na potrebe lokalne skupnosti. Splošnoizo-braževalna knjižnica mora biti organizirana učinkovito, ravnati se mora po vseh strokovnih standardih poslovanja. Na lokalni, regionalni, nacionalni, tudi mednarodni ravni mora biti zagotovljeno sodelovanje z vsemi možnimi partnerji, n.pr. s skupinami uporabnikov ali z drugimi poklici. Knjižničar v knjižnici je aktiven posrednik med uporabniki in viri. Ustrezno raven storitev lahko zagotovi samo knjižničar, ki je izšolan v stroki in se tudi permanentno izobražuje. Z organizacijo programov pridobivanja in vzgoje uporabnikov je treba tem pomagati, da v celoti izkoristijo vse razpoložljive vire. Izvajanje manifesta S tem manifestom pozivamo osebe, odgovorne za sprejemanje odločitev na nacionalni in lokalni ravni in nasploh svetovno skupnost knjižničarjev, da uveljavljajo tu predstavljena načela. Manifest je bil oblikovan v sodelovanju z Mednarodno federacijo knjižničarskih združenj IFLA. Manifest je bil sprejet na 10. seji Mednarodnega sveta za Splošni informacijski program (PGI), Pariz, UNESCO, 28.-30.11.1994.