/ ■ . • •v SEMSHKA 9 PISMENOST s a 11 o v c n fk o - n e m f h k e S II O L K < . P ; v ♦ v’ zefar. kralj, dcrshavah. Velja nesvesan« - - iq Kr. C. M. — svesana - - - ij Kr. C. M, S’ zefarfkiga kraljeviga apoftoljfkiga Velizhaftva pravizo in dovoljenjam. N a D u n a j i, V’ salogi zef. kralj, bukvarnize sa fholfke bukve per fv, Ani v’ Janesovih ulizab, i 8S8. III V v 6 d. Pifmenoft ali pifmeni nauk ©prad)(ef)re uzhi prav govoriti in prav pifaii. Nem J! ih a pifme¬ noft tedej uzhi nemfbki jesik prav govorili in prav pifaii. Pifmenoft uzhi prav govoriti , kor poka- she", is kterih korenin pofamesne befede isvirajo, in uzhi, kako fe pofamesne befode fpremend in pregibajo. Temu nauku fe pra¬ vi ifkanje befedi btc SBortforfdjuncp — Pifme¬ noft uzhi dalje, prav govoriti, ker pokashe, kako morajo befede med feboj svesane biti, de fe rasume, kar fe govori. Temu nauku fe pravi vesanje befedi bie SBortfitgung. Pifmenoft uzhi tudi, kakor je bilo sgorej rezheno, prav pifati , ker uzhi ravnala ali regeljze, po kterih fe befede prav pifhejo. Nabira teh ravnal ali regeljz fe imenuje pra- vopif bte £)Cect>tfrf)retburtg. Kdor fe tedej nemfhkiga jesika prav nau- zhiti hozhe, fe mora nar prej uzhiti nemlhlu IV )esik prav govorili, in po tem fe mora uzhiti ga prav pifati. Torej fe nemfhka pifmenoft rasdeli v’ dva velika dela: 1 ) V' poduzhenje nemfhki jesik prav go¬ vorili, 2 ) poduzhenje nemfhki jesik prav pi- fati. P e r v i del. Poduzhenje nemfhki jesik prav govorili. Pervi rasdelk. §plofhno snanje od befedi. JVadar zhldvek govori, fe flifhijo mnogoteri glafovi. Ljudjč fo snafhli snamnja, s’ktbrlmi fevfak edin glaf sapifati da. Tbm snamnjam pravimo zherke 3Sltd)ftat>ett. __ , §. 2 . ^fim poredama sverfteniin zherkam fkupej fe pravi abezbda 3l6c ober 2lfpt)a6et. Nbmfhka ahe- teda ima tele zherke, in fizer tako sverftene: a, a, b, c, d), b, c, f, g, t), i, j, f, i, m, n, D, b , p, q, X, f, CČ), $, fcfj r t/ «/ ii/ », h), X/ 9 / 5 - §. 3. Nektrie smed t6h zherk fe lahko vfaka po fčbej, bres pomozhi kake druge zherke rasldzhno isrezhe. Kdr imajo te zherke vfaka pofdbej fvoj popolnama glaf, fe jim pravi fdmoglajniki , sjamoglafniki fo : a, d, e, i, (t)) / 0, d, U, it. Trije famoglafniki a, ij, U, fe imenujejo pov- sdignjeni fdmoglajniki erf)0t)etc ©elbfilaute, kbr nifo drugiga kakor nekoliko povsdignjeni famoglafniki 0, U. Pravi fe jim tudi preglafniki Utttfcmte, kčr fe glaf a f 0, u nekdliko fpremeni. §■ 4- Kar je pa drugih zherk, nobena nima lama safe rasldzhniga glafu, ampak gadob6 s’ pomozhjo bcutfdje ©prctdjlebrc. 31 2 kakiga famoglafnika; torej fe jim pravi foglafniki SKltlflUtf. Torej sh<$ v’ abezddi famoglafnike bres vfe pomozhi isrekbjemo, foglafnike pa le s’ po- mozbjo kakiga famoglafnika; poftavim: k’foglaf- nikam b, b, g i. t. d. perltavljamo famoglafnik C; k’foglasnikama f), f, perftavljamo famoglafnik fl. §. 5. Ene foglafnike imenujemo mehke ttleidjc, nam- rezb: b, b, r j, g f f; ene ierde f)artc, namrezh: p, t, f, d), t, fd), 55 in ene topljene flitgtgc nam¬ rezh: f, m, n, r. §• 6 . . . . foglafniki fe tudi foftavljajo, in fo : 1) Softavljeni foglafniki eniga plemena SJOtt ctnci*j» lep Strt, poftavim: bb, ff, fcf), bb, flf, gg, c It, mm, 1111, jf, tt, $5 ali fp. Pravi fe jim tudi lozhlivi foglafniki , ker fe per delenji befedi eden od drugiga lozhijo. 2) foftavljeni foglafniki rasniga plemena POtt »erfcf)tebencrStrt, kakor: bt, br, br, ft, fr,gt, gtt, gr, ft, Ftt, Fr, pf 1C. Imenujejo fe tudi nelozhlivifoglafniki Ulttreiillbare SMiftaiite , k(5r per delenji befedi nelozhlivo fkupej oftariejo. §• 7 « Kadar fe dva rasna famoglafnika ne isrezheta vfak pofebej, ampak oba na enkrat s’ enim od- peranjam uft, tako de fe dvojin glaf flifhi, jima pravimo dvojn o glaf ni k jDoppettflUt. Dvojnoglafniki fo: at, sp, au, ati, et, ep, CU, Ot, Ut. §. 8 . Persadevati fi moramo vfak edin glaf, zhiflo in raslozhno isgovoriti; torej fe t ne fme isrezhi kakor (j, t ne kakor it f pf ne kakor f f fD ne kakor U. . §• 9 - . . ' famoglaTniki fe isgovarjajo ali na dolgo gebetjltt, to je pozhafi, ali pa kerpko gefdjcirft, to je naglo. Na dolgo fe isrezhe famoglafnik ali dvojnogiafnik, zhe sa njim le en foglafnik ftoji, poftavim : ^cife Ji sajiz, SBefett bitje, Ofett p£zh. Kerpko ali naglo fe isrezhe famoglafnik ali dvojnoglafnik, zhe sa njim dva foglafnika ftojita, poftavim : fovrashiti, roeffeit zhigav, Offett odperto. §. 10 . Kadar fe en famoglafnik ali pa dvojnoglafnik ali fam, ali v’ svesi s’ enim ali vezh foglafniki s’ enim odperanjam uft isrezhe, pravimo, de je to slog etue@t)16e. Poftavim: a * ber, ciu * gen, an, vatt, raut. §, 11 . Is slogov pridejo befede SBbrfer, to je, take svdse grafov, per kterih fi she kaj odlozheniga lahko pred ozhi poftavimo. Zherke <3* 1*0. na en¬ krat isrezhene dajo glaf ®fa; pa ta glaf je le slog, in ne befdda, ker ni nobene rezni, kteri bi fereklo ®ffl. Zbe pa k’ slogu @[a perftavimo § in rezhe- mo: @fač, je fizer ®IaS fbe smčrej slog, pa je tudi befeda, ker pomeni neko rezil, ki ji pravimo: ©fctb glash. §. 12 . Befede fo ali is eniga sl6ga, ali pa fo fofta- vljene is dv6h ali vezh slogov. Befeda, ktčra ima le en slog, fe imenuje enoslos/ma etnfpf6tg 5 befeda, ktera ima dva ali vezh slogov, fe imenuje vezh- sloshna meljrfpnug. Poftavim befede: jjuitb pef, $ntcf)t fad , 3flUtt plot , fo enosloshne. Befede: -fttrdje zerkev, empftnben obzhutiti, U»tflerbftcf>fett neumerjozhnoft, fo vezhslosbne befede. Vezh- sloshna befeda ima toliko slogov, kolikor ima ia- moglafnikov ali dvojnoglafnikov. §. 13. Befede, ktere fo is eniga ali vezb slogov, Te imenujejo edine befede etilfad)C 28iirter; poftavim 9tab kolo, hifha, SIrbeit delo. — § oftavljene. befede jufatnmengefe^te ©orter fo pa tifte, ktere fo foftavlj ene is dveh ali vezh befedi, kterih vfakashe farna safe kaj pomeni, ktere pa fkupej vsčt.e odl6- zheno rezh pomenijo. Poftavim 91pfelbrtttnt jablana , ©artentfjitr vertne vrata. 31 2 4 §. 14. V’ foftavljenih befedah fe pravi sadnji befddi poglavitna befeda bfl$ ©rUUbtPort, kdr kashe pogla¬ vitno rez h; pervi befddi fe pa pravi raslozhivna befeda bnd Šejtimmimgčttiort, ker fe po nji pogla¬ vitna befeda bolj na tanko raslozhi. Poftavim ^ v’ foftavljeni befedi savratna ruta, je befeda Stud) poglavitna befčda, pa raslozhivna be¬ feda, k^r fe s’ to bef^do raslozhi, kakofhno ruto de v’mifli imamo. §• Is ene befčde fe vezhkrat. lahko vezh drugih ispelje; poftavim is befede fol fe narede ali ispeljejo befede fafjen foliti, gefaf^crt ofoljeno, faf^ jtg folnat. Befeda , is kt^re fe lahko druge ispdl— jejo , fe imenujejo deblo ©tCUUniVDOrt, ali lorenina SCurjeflDOrt; tiftim befedam pa , ki dre is ddbla ali korenine pridejo, fe pravi ispeljane befede ab^dtU tete ffibrter. §. 16 . Ispdljejo fe befede, zhe fe korenini n6ki slogi fpredej ali sadej perftavijo, kterimfe satorej prednji ali pa sadnji sl6gi pravi; ali zhe fe famoglafniki a , 0 , u, ki fo v’ korenini, preglafe in fpreobernejo v’ a, o, ii; ali pa zhe fe farno famoglafnik.ali fo- glafnik korenininiga sloga spremeni. Poftavim; Is koreninine befdde: SDteufcf) zhlovek fe ispdljejo be- fčde: ntettfdjftcf) zhlovefhko , umncnfcf)fid) nezhlo- včfhko, 3Kenfd)ftd)fett zhloveftvo. Ravno to velja od befedi: 9KauČ mifh, 2J?du3cf)eit mifhka ; S3anb vds, btnbettvesati; gdudjtbeg, fiteljertbeshati; penite puta, Joabjt petelin etc. §. Nar bolj navadni prednji slogi fo v’Ndmlhkim. attt, citt, eiitp, f>e, ge, er, uit, ur, Per,ser, kakor: 2(nt luort od govor, ettt fagett od rezhi, c ut p ftnbenoizhuliti, be gtiicft o frezhen, ge ftebett ob ltati, er 5ttungett per morati, Un fcfjutb ne dolsh- nofi, Pr fpritug is vir, »er fpredjett ob ljubiti, jer brerfjen u biti. s §• 18 . Sad n jih slogov je vezli, kakor; aitb, bar, d, en, ettb, er, ern, et), Ijaft, l)eit,ig,, i ct) i, tun, tfd), feit, [etn, let;, k i n g, Itd), fal, fel, fant, fcfjafr, tl)um, itn g, 5 tg, 0 f tg; kakor: IpetI attb odrefhenlk, bailf bar iiva- leshen,9!Jiab d)en dekliza, 2 >ug ettb mladoft, fdjant Ijaft framoshliv i. t. d. §, 19 . Raslozbek med ispeljano in med foftavljeno be¬ fedo je v’ tern, de je foftavljena befčda is befedi, kierili sbe vfaka safe kaj odlozheniga pomeni; ispe- ljana befeda je pa le is ene belede, is korenine, ktera sbe safe kaj pomeni, in is eniga ali vezli slo¬ gov, kteri farni safe nobeniga odldzheniga pomena nimajo. §. 20 . V’ vfaki vezbslbslmi befedi feen slog s s mozh- nejfbim glafam isrezhe, kakor drugi. Temu povsdi- gnjenimu glafu pravimo ;?/«/' ber £ott. "V’ befedi ©cfattg petje ima drugi slog "glaf; v’ befedi ©telic mefto, kraj, je pa glaf v’pervim slogu. §. 21. Glaf je dvojin, befedini glaf SBortton in govo¬ rov glaf IKcbeton. l ini le opre v’ vezbsloshni befedi na en slog, ta pa v’ želim fiavku govora na eno befedo. §• 22 * Befedini glaf fe opre v’ Nernfhkim vfelej na koreninin slog, to je,, na poglaviten del befede, kakor v’befedi tu a d) e it zbuti na koreninin ali pogla¬ viten slog tp ad) i. t. d. Ravno tako fe opre napred¬ ke sluge uit, ur, er 5 , na sadnji slog ir per gla- golibs’konzam i r c n , na sadnji slog el;, inv’befedi iebeubtg sbiv na slog C it b. §• 23. (.ovorov glaf opremo v’ govorjenji ali pilanji ria tifto befedo, ktero hozberno, de jo lifti. kleri joflifhijo ali berejo , pofebnoprevdarijo. Pofiavim: <5r ()at g u t gefefen, aber fd)Icd)t gcfdjrtcbeit, dobro je bral, pa Jlaio pifal. - n Drugo rasdelk. Od befedi in njih fpremembe. P er v o poglavje. Od befedi fploh. SSott bert SBortem iiberljaupb §. 2 4 . De ljudjč fkupej shiveti samoremo, moramo eden drugimu snano ftoriti, kar vidimo, obzliu- timo, vofhimo in miflimo. §• 25 * Te mifli in obzhutleje eden drugimu snane fto¬ riti lo nam potrdbne befede ; hefede fo tedej snam- nja nafbih mifel. §. 26. Ne miflimo pa smčrej eno , temuzh sdaj to sdaj unoj torej moramo vezh in mnogih befedi imeti. §. 27 * De drugi ljudjd rasumejo, kar govorimo, ne frnemo befedi pofamesno, bres vfe svese, izgovar¬ jati, temuzh jih moramo med feboj svesati, de dajo popdlnama pomdn, in to fe sgodi, zhe od kake ofebe ali pa od kake rezhi kaj takiga povemo, kar fe rčf lahko sgodi; poftavim: $er S3«tber fcfjmbt, brat pifhe; — btc ©rf)h)e(ler ndtjct , feltra fhiva. Takimu isgovoru, ki ga vfak lahko rasume, le pravi Jtavk ettt ©Cljb §tavk je tedej svdsa befedi, ktčre imajo popolnama pomen v’ febi. §•28.. Kdor hozhe prav govoriti in pifati, mora smč- rej v’ rasumlivih ftavkih govoriti. §. 29. K’ ftavku fte potrebni nar manj dvd befedi; ena , s’ ktero fe imenuje ofbba ali pa rezh, od ktere 7 kaj povedati hozhemo; in ena, ktdra od te befbd« aii rezili nekaj pove. Poftavim: bet SSntbet fdjtetbf, brat pifhe. §. 30. Kadar pa ofebo ali rezh, ali pa to, kar od nje rezhemo , bolj natanko popifati hozhemo, pervsa- merno vezli befedi. Poftavim: 3ber 23rubet fd)tei6t taglid) brci; fd)btte ©djrtftett , brat pifhe vfak dan tri lepe pifma. Tukej fe ne pove le, de brat pifhe, ampak tudi, kolikokrat, po koliko , kako , in kaj de pifhe. §. 31. Mnogtere befbde, ki fo v’ vfakim govoru, fe imenujejo deli ali plemena befedi 9?ebetl)etle. V’ n<5m- fhkim jesiku je defet plemen befedi, namrezh: 1) Zhlen bab ©efddedftbtrort, 2) Ime bab bjduptroort, 3) Perlog bab SBe^trort, 4) Shtevilno ime bab Bafjftrort, 5) Saime bab $iimort, (>) Glagol bab Bbihbort, 7) Narbzhje bab 91ebeittt>ort, 8) Predlog bab SBortttott, 9) Ves bab S3tnbett»ort. 10} Medmet bab (Smpftnbtttigbieorh §• 32. Ene smed teh plemen befedi fe dajo fpreme- niti , in fe jun torej Jpremenlive plemena befedi pravi, kakor: Zhlen, im6 , perlog, fhtevilno imb, predlog in glagol; drugepa oftanejo smerej nefpre- menjene, in fe jim torej nefpremenlive plemenabe- fedi pravi. Te fo : Narezhje , predlog , ves in medmet. §• 33. §premenjenje befedi v’govoru fe imenuj e/klan¬ janj e ali gibanje bte Stegttrtg 5 sgodi fe ali po pregla- fhenji ttijhaut/kakor : ©atteit vert—©dtten, jno* jler — bflofier, ^JJiutter mati — SMtter; ali pa po slogih, klčre fc h’ konzu befbde perdbriejo, in fe torej slogi fklanjanja ali gibanja ®tcgung6fl)tbetl ime- 6 nujejo. Poftavim: 3cf) lit 11 it beit 53rubcr nrnit»et> Sater*$ attč ganj * c m .ipers = e it, ljub-im brat-a fvoj-iga ozhe-ta is vf-iga ferz-4. Drugo poglavje. Ime. ©aS Jpauptrcorf. §. 34 . Vfaka rezb ima imč, de moremo od nje govo¬ riti. Imena rezin nifo rezili farne, ampak befede, ktere fo foftavljene is glafov. Befedam, s’ hterirni fe kaka ofčba ali rezil imenuje , Je v’ pifmenofti pravi imena bie £»aitptft)brtcr; poftavim: Sitflcr lovz, ge* ber pero, ^pferb konj. , §• 35 . ) Imenam fene perfhtdvajo le befede, s’kt<5rimi imenujemo ofebe ali rezin , kiere fo saje oljlojezhe , kakor : Slpfel jabelko , jpanb roka , |)auč liifha, ©Ottite folnze; ampak tudi tifte befede, ktere ka- shejo laftnbfti ali ftanove ali dela, kt^re fiod ofebe ali rezhi lahko lozbene miflimo ; poftavim: IDauf* barfett hvaleshnoft, ©efdjrct) vpitje , 5Bad)3t()Um ra-* ftevi Take befede fe ne dajo Ihteti. §• 36 . , Imena fo dvojne: Lajlne imena CtgettC 3ial)lttett/ in fplbjhne imena @attungdna[)nien. 1 ) Lujlno ime je ime , ktcro je le kaki pofamesni ofebi ali razili laflno. Take imena fo imena ljudi , narodov , desheld , me/?, vaji, gora, rek kakor: 3of)amt Janes, $raui Krajnfko , ?atbad) Ljubljana, ^ranjborf Borovniza, ©rojjfcil)leita bcrg plimama gora , Šare Sava. Si) §ploJ/mo ime je im£, ktdro fe perlosbi vezli ofebam ali rezkem, ktere fo fi med feboj po¬ dobne. Poftavim: @d)iilcr uzhenz, SDžaurer si- dar, ^)unb pef i. t. d. Med fplofhnimi imčni fo take, kt^re pomenijo rezhi, ktere fo is vezlinerasldzhenih dčlov foftav¬ ljene ; pravi fe jim sbravne imena @atrtmcftKtl)tlJCll, 9 kakor: SBefn vino, SDitfd) mleko, Dbfffadje, ®i}tb $lato, ©ant) petek. §• 37 * Per imdnih se mora na tdle fhtiri rezin’ dobro pasiti: 1) na Jpbl bab @efcf)fed)t, 2) na Jhtcvilo bte 3 a |)t/ 3) na pddesh btc (sttlbUttg , /) na/klanjanj e b\t Slbaitberung. 1) Spol imen. © c f d) f C d) t b C V S} a U p U i» o r t c v. §. 38. Imdna bte ipaupttnbrter fo trojiga fpola : 1) mlis/i- kiga , 2) shen/kiga, 3) frednjiga /pola , bev niaitttlh d)eu , »rcibltdjen imb fad)(irfien (Sefditcdjtcb. §. 39 . I)e fe sasnamova fpol imen, fe v’ Nemfhkim, poftavi prednje zhlen: ber, bte, bab, ali pa ein, cine, etn. Zhe je pred imdnam ber ali cin, je moshkiga fpola; zhe je pred njim btc ali etltc, je shbrtfkiga fpola; in zhe je pred imcnam bab ali elit je frbd- njiga fpola. §. 40. Imbna fe nad t4n. lahko posnajo, de fe v’edt- nim fhtevilu lahko befediza ber, bic, bob, ali eitt, ettte, etn prednje poftavi. Rezhe fe poftavim: ber Sdfd} misa, pa ne bie Kifd) ali bab Ktfd). .§• 4L Kteriga fpola fo imena v’ Nemfhkim, Nemzi is navade vedo. Tunder je pa tudi Nemzam trriba vediti, de fe rezhe: ©er jpontgmdd, ber ^ujfctt ka- fhefj, ber SKonatl) mefez, ber Keller okroshnik, ber Bciftg ternjovka, bie S3utter frovo maflo, bte SKtit* K>0d)e freda, bte zhebula i. t. d. Opomba. Tudi krajnfke imdna fo trojiga fpola, poftavim: hraft btc @td)C, hifha bab jpaub, telo ber fetb. Is tegasgleda fe pa vidi, dejevzhafi ime ene rezin, poftavim hraft., v’ Krajnfkim moshkiga, v’ Nemfhkim pa shbnfkiga fpola i. 't. d. Kdor fe Nčmfhko uzhl fe mora is navade 10 nauzhiti, ktere nemfhke imena fo m o sliki ga, ktčre shenfkiga , in ktere frednjiga fpola, ker pokonzhanjinemlhkihimen vezhi delne more¬ mo fposnati, kteriga fpola defo, kakor v’krajnf- kim jesiku, v’ kterim fe fkorej vfeshbnfke imena na a konzhajo , le malo vezhsloshnih shenfkih imen je, ktere fe konzhajo na a//, oJt,iift , dsin , esin, i. t.d. Srednjiga fpolafo pa vfe krajnfke imb- na, ktere fe konzhajo na e in o. Vfe druge pa, kar jih ni ne shenfkiga' ne frednjiga fpola, fo, fe ve, moshkiga fpola. — To fi vimder vfak lahko v’ fpomin vtifne, de fo v’ nemfhkim in Krajnfkim in v’ vfakim drugim jesiku vfe irrni- na moshkiga fpola , ktere pomdnijo kakiga moshkiga,- — in vfe shenfkiga, ktere pome¬ nijo kako shenfko. Poftavim : 35er .Sotttg kralj, ber 58aterozhe, ber ©olbat vojak, bte SOiuttev mati, bte 9Kagb dekla i. t. d. §• 42. Nektere imdna fo v’ Nemfhkim dvojiga fpola, pa tudi dvojiga pomena; poftavim: ber ©attb^Svesek (per bukvah), bab ®attb ves; ber 23atterkmet, bab S3aucr foglovfh; ber @cf)tlb fhkit, bab ©cfjtlb' sna- minje (nad fhtazuno); bevl^etbe ajd, nevernik, bie ^eibe ajda; i. t. d. 2) § h t e v 1 1 o imen. 3<*l)f b er § aup t tt) or ter. §• 43. Nčmfhke imena imajo dvoje fhtevilo, edino in mnoshno efnfacf)e ttttb »telfacfje 3Vtt jesa, gletf pridnoft, SSer* JUtnft pamet, i. t. d. §• 45 \ . Druge imena nifo v’ edinim fhtevilu v’ navadi, kakor: SUjnett preddedi, Slelternftarfhi, Slfpett pla¬ nine, ®(altern kose, SBaffettorbshje, ©itfiinftc per- hodki, f'eute ljudje, $ojten trofhki, SCTJolfett 1‘iratka, Struppen trume, £rel>ertt tropine , 2Bctf)ttad)teit bo- shiz, D (lent velikanozk, ^ftjtgflen blnkefhti. . M 6 - Mn6shno fhtevilo imčn fe v’ N6mfhkim na troje na fnanje da: 1) §amo s ’ zhlenam, kakor: Edino. ber jDecfef pokrov, bctč ®ieffer nosh, baž ©ebtrge gftra, 2) Samo s’ pregldfam , glafnikov a, 0, in glafnike a, b, ti, k Mndshno. bte IDccfef pokrovi, bte SJiejjer noski, bie ©cbtrge gore. to je s’ fpremdmbo famo- U v’ povsdignjene famo- Edino. ber SSatcr dzhe, bcr £>fcn pbzk, bte Hutter mati, 3) S’ perloskenjam glafo Mnoshno. bte SCčtter ozh tretji padesh sa feboj imeti hozhe. S’ la)mi mit bctt ^jaarcn je v’ Krajnfkim fhefti padesh v’ Nemfh¬ kim pa tretji savoljo predloga mit. 4) § k 1 a n j a n j e imen. Slbanberung b e r jpauptroorter. §• 49* Kadar per imenu vfe fhtiri padeshe v’ obojim fhtevilu snane ftorimo , fe pravi, de imd fklanjamo abcinbern in kmu delu fe pravi Jkldnjanje šJlbdlt* berung. §. 50 . Vezh fklanjanj je, po ktdrih fe imena fklah- jajo , ker fe ne dajo vfe po enim fklanjanji, po enim sglddu pregibati. Po konzhanji perviga padesha v’ mnoshnim fhtevilu fe fposna, po ktdrim fklanjanji fe ime pregiba ali fklanja. §• 51 . Nektere imena imajo v’ pervira padeshu mno- shniga fhlevila ravno tifte sadnje zherke , kakor v’ pervim padeshu ediniga shtevila. Tdmfe v’ drugim padeshu ediniga fhtevila farno zherka $ perftavi; trdtji in zheterti padesh pa fta pervimu enaka. M V* sgled nam je pervo fklanjanje erfte Slhdnbcrunggart. 1 ) 2 ) J. ber @ttgel angel. 2. beg gngelž angela. 3. belit @ngcf angelu. 4- beit @itgef angela. , §. 52. Po pervim fklanjanji fe fklanjajo: Vfe imčna moshkiga in frednjiga fpola, ktdre fe na el, en, in er, konzhajo; poftavim: 3fJaget shebelj, £afpet motovilo, SSogef ptizh, gabett nit, @arfen vert, 2Bagcit vos, 23rubcr brat., Sflter 6zhe i. t. d. Smanjfhlive befe.de SSerffeutermtggročrfer na rf)Cit in (c lit, kakor: bag SKdbc^eit dekliza , bag -fna&fetit fantizh. 3) Imdna frddnjiga fpola, ki fe konzhajo na C, in imajo prednji slog 6 e, ali ge, kakor: bflg 23efcf)ldge okova, bag ©ebirge gora, §. 53. Druge imena pervsamejo v’ pervim padeshu mnoshniga fhtevila e ali er. "V’ drugim padeshu edi- niga fhtevila fe jim perftavi e g, v tretjim e , in zheterti p&desh je pervimu enak. V’ sgled je drugo fklanjanje, jmepte SMfcanbe* rimggart. 1. ber £ag dan , bag SBtlb podoba. 2. beg £ag e g dndva, beg 23ifb c g podobe. 3. bemitage dnčvu, bntt 33tlb e podobi. 4- bett £ag dan, bag 33ilb podobo. §•54. Po drugim fklanjanji fe fklanjajo : 1) Vfe imdna, ki fe konzhajo na f t it g ali tttg, poftavim: ber ^riifjliitg pomlad, ber Stingling mladčnzh i. t. d. J 5 2) Vfe imena frednjiga fpola s’ konzam ni g; poftavim: bab ®ej)etmntg fkrivnoft, bab bjin* berrti$ sadershek, i. t. d. 3) Vfeimena s’ prednjim ftogam ge, zlie fe ne konzhajo s’ e, ef ati er; poftavim: bab @efnifd) germovje, bab @efd)ettf dar, i. t. d. 4) Sraven teh fe po tem fklanjanji fklanja fhe ve- likodrugih imen, kakor: ber 2 lat jegulja (riba), ber 2 (m 6 oj 3 naklo, ber ©aum drevo, ber IDacfjb jasbez, ber jputtb pef, ber ®Jonb mefez, ber Srt kraj, ber ©d) ul) zhevelj, ber 9)?antt mosh, bab @ra 6 grob, ber@ctjlduh, bab 93ud) bukve, bab 25ad; ftreha, bab £)orf vaf, bab <$t) jajze, bab gag fod, bab gtlb polje, bab @elb denar in veliko dragih. §.55. She druge imena pervsamejo v’ pervim pa- desbu mnoshniga fbtevila e tt ali n. Te imena ob- dershe en ali n tudi v’ drugim, tretjim inzheter- tim padeshu ediniga fbtevila. V’ sgled je tretje fklanjanje britte Slbanberungbarf. 1. ber 9D?enfcf) zhlovek, ber Slffe opiza. 2. beb Stienfdje n zhloveka, beb Slffe tt opize. 3. bem fDJettfd) e n zhlovbka, bcm Slffe tt opizi. 4- brit -Bienfcf) e n zhlovčka, beu Slffcrt opizo. §. 56. Po tretjim fklanjanji fe fklanjajo: 1) Perlogi, kadar ftoje nameft imen kakor: ber $letjjtge pridni, ber grommepoboshni, beržBeife modri i. t. d. 2) Veliko imen moshkiga fpola, ktere imajo e na k6nzu, kakor: ber S3itf>e fant, ber Srbe erb, ter §afe sajiz, ber Soroe lev, ber 3 ube jud, ber spo^Ie Poljz i. t. d. 3) Veliko enosldsbnih moshkih imdn s’ foglafni- kamnakonzu, kakor: ber 53ar medved, ber gitnf fhinkovz, ter giirji knčs, ber £elb vltes, bcr 5)cn gofpbd, bcr iptrtpaft.fr, bcr SJČofjr sa-v mor z , ber ©paj5 vrabez, i. t. d. 4) Veliko ptujih imen, in imen, ki pomenijo na¬ rode, ljudftva s’foglafnikam na konzu, kakor: bet- Stbjutant, bcr Slboofat, bcr SKonarcft, bcr ©olbat i. t. d. I s j e m lc i, 1) Ene smed imdn, ki jih fklanjamo po fre- jim fklanjanji, dobojo v’ drugim padeshu ediniga fhtevila jt Č , nameft cit, v’tr<5tjim inzhetertim pa- desbu pa obdershd n, kakor; bcr $ltllfe ifkra, ber ©laube vera, bcr 3ial)ntc ime, bcr griebe mir, bcr ©ebaitfe mifel, bcr UBitte volja, ber ipaitfe kup, ber ©cf)Cibe fhkoda , bcr ©cime feme, ber 53tttf)fiabe zher- ka , bač iperj ferze , bcr ©cf)tner$ bolezhina. V’ be- fddah S )erj til ©cl)tltcr$ je zheterti padesh pervimu enak. 2) Imdna : baf? S3ctt poftelja , baž 3«fcct mer- zhef, baS SD^r uho, bač$cmb frajza, ber IDortt tern, bač ©Itebmajl kotrig, ber ©cc jdsero, bcr ©pom oftr6ga, bcr ©taat dershava, bcr ©traf)t lefk, ber Untertljait podlosbin, bcr Statiiant demant, ber pauit kopun, ber Slffect gorezhnoft, ftraft, bcr 31 ^ ratf) lepotlja, vsamejo nameft eit v’ drugim padeshu ediniga fhtevila ež, in v’ tretjim padeshu c. 3) Imdna: bač Sluge ok6, bcr SSetter ftriz, bcr 33aucr kmet, bcr Hiacbbar fbfed, bcr ^antojfcf pan- tofel, bcr SJiitžfel mifhka, ba$ @tibe konz , bcr ©ta* djelshelo, ber Rihter lefk, slata ali freberna pena, bcr @e»ater boter , in veliko ptujihimen s’konzam ar in er, ktdre nimajo udarja na sadjim slogu, ka¬ kor: berSkirtar, berSBater, ber Jfaper i. t, d.; ravno tako tudiptuje imena s’ konzam or, kakor: ber^ro* feffor, ber 2)octor i. t. d.; dobivajo fizer v’ pdrvim p&deshu mnbshniga fhtevila e it ali pa it, v’drugim padeshu ediniga fhtevila imajo pa $ nameft eit; trdtji in zheterti padesh je pa pervimu enak. 17 §. 57. Trajna shdnfkiga fpola, naj fe v’ pervimpa- deshu mnoshniga fhtevila konzhajo kakor h6zhejo, fo v’ edinim fhtevilu nefpremenlive. Sgled nam da zheterto fklanjanje »fertc 2iMnberung'3art. 1. btc $rau gofpa, 2. ber ^rait golpe, 3. ber $tau gofpe, 4 bie grait gofpo, §• 58 . V’ mnoslmim fhtevilu po tdli dvčh; sglddih fkldnjamo : 1. bie SUlenfcfjett ljudje, 2. ber SSJienftfjeu ljudi, 3. beri 9D?ettfd)en ljudem, 4« bie SJZenfcfien ljudi, §. 59. Is sglddov, po kterih fe mnoge imdna fklart- jajo, vidimo : bie 9indf)t n6zh. ber 9Iad)t nozki. ber SJiacfjt nozhi. bie iftadjt nozh. bie Sitber podobe, ber 53ifber podob, beil SStfbcrrt podobam, bie Silber podobe. 1) de je per vfili imenih frednjiga in shenfkiga fpola zheterti padesh pervimu enak; 2) de dobijo vfe imena moshkiga in frddnjiga fpola, ktere imajo v’ drugim padeshu ediniga fhtevila e3, v’ tretjim e} 3) de vfe imena shenfkiga fpola v’ edinim fhle¬ vilu nefpremenjene oftanejo; 4) de fo v’ mnoshnim fhlevilu vfi padesh! per¬ vimu enaki, zhe fe ta na it konzha ; zhe fe pa pervi padesh ne konzha na n, dobi farno tretji padesh zherko tt. §• 60 * Laftne imena fe lahko na troje fklanjajo ; 1) S’ zhlenam, tako de fe farno zhldn fklanja , im6 pa nefpremenjeno oftane; poftavim: iDa* vib, bežlDasib, bentjDatnb, beu ®a»ib; 2) po tiftim fklanjanji, po kterim fe v’ plul itn iesiku , i s kteriga fo vsete, fklanjajo; pofta- ^ratrt.beutfd)ean3, Sefi, 2!u* giljt, SERar, Gorenj, Sinita. Lafine imena s’temi konzi dobojo v’ drugim padeshu ediniga fhte- vila enč, v’ tretjim in v’ zhetertim padeshu po e n, kakor: 1. Franz. 2. ^rattj e n 3 Franza, 3. ^ranjen Franzu, 4. pranje it Franza. 2) Laftne imena, ktere fe konzbajo s’ e, dobojo v’ drugim padeshu n d, in v’ tretjim in zheter- iim padeshu it, kakor: 1. SfBetgc, 2. 2Betfjenč, 3. SBetgen , h- 2Getj3eit, 3} §he druge laftne imena , ktere fe ne konzbajo s’ sgdrej imenovanimi zherkami, dobojo v’ drugim padeshu farno Ž, v’tretjim in zhetertim pa it, in zhe tega prijdten glafne perpufti, ofiane trdtji in zheterti padesh pervimu enak, kakorj 1. ^Jcter @ato 2. §>eter ^ (5ato 3 3. sjMer n 4- ^)etent @ato. §. 62. Laftne imdna nimajo mnoshniga fhtevila ; ka¬ dar v’ mnoshnim fhtevilu ftoje, nčhajo biti laftne 1 9 imena, in fo fplofhne imdna, ki ere pa nimajo preglufhenja, fizer fe jim pa perftavi v’ pervim pa¬ de sLu ali c, ali it, ali cit, ali fepa ravno tako glafe, kakor pervi padesh ediniga fhtevila. Tretje poglavje. Od zhlena. SSort bem @efd)tecf)tčit>i>rte. §. 63. Zhl6n bctč ®efcf)fecf)t3tt>ort kashe v’ Nemfhkim , ktdriga fpola je ime; tudi fe po zhlenu fposna, v’ kt erim padeshu je ime. Zhlen fe pa ne poftavlja, le pred ime, ampak tudi pred druge plemena be- fedi, poftavim pred glagol, pred saime i. t. d. SktČ Dtebeit govorjenje', baS SEUciit moje, bač Sfficmt zhe, ako, i. t. d. V’Nemfhkim je dvoji zhldn: lozhivni zhlen bfl5 6e(ltmmeitbc ®efcf)fecf)tžtt>ort, namrezh: ber, btc, bet 3, in ndoihivni zhlen baž uttbejftmmenbe ©efc£)fec[)t3* Wort, namrezh: ciit, elite, etn* Lozhivni pokashe, de fe od kakesnane, odlozhene ofebe ali rezin go¬ vori, poftavim: ©t& mir b a 3 23ucf), daj mi bukve, to je daj mi snane, odlozhene bukve, poftavim ti- fte, ki jih imafh,v’ rokah.— Nelozhivni pa kashe, de fe od nesnane neodlozhene ofebe ali rezhi go¬ vori, poftavim: ®tb tntr etlt 23ucf), daj mi bukve, to je, daj mi bukve, ktere koli hozhefh. Opomba. V’ krajnfkirn jesiku nimamo zhlena; Nemfhkovavzi vzhafi saime /a poftavijo, kjčr je v’Nemfhkim lozhivni zhl6n; fhe vezhkrat fbtevilno imdcn, ena, eno nameft nelozhivniga zhlena. Kdor pahozhe prav in lepo krajnfko go v °riti, tega ne ftori. Le takrat, kadar bi fe bilo bati kake pomote, poDavimo pred ime en, ena, eno, ali pa nek/, neka, neko. Poftavim: £)er ?02(lttlt tjf fjter gclBcfctt, m6sh (ne ta mosh) je bil tu- kej; @i'it ®Jaitit ijf f)ter gerocfeit, en mosh, ali n<5ki mosh je bil tukej. 53 2 §. 65. Lozbtvni zblen fe tako fklanja. nja s’ imčnam, ali tudi bres imena, kader fe sli6 ve, ktero ime fi je treba mifliti. 1. S’ imenam. Sgled: (Stn @cf)itfer mu$ fteigig feriten, uzbenz fe "mora pridno uzbiti. Ser ?ef)rer fyat ntefjrere ©dpifer, aber nur (Sitter tfi ffeif%, tizhemkima vezh uzbdnzov, tode le eden je priden. Zheterto poglavje. Perlog, Setarort. §. 67. Perlbgi žBe^tttiirter fo befede, ktere ime'nam perlagamo, de povemo, kakofhne fo ofdbe ali re- 21 zhi, " od kterih govorimo, poftavfrn : .Dobri ,mla- denzh ber gute Siingftng, ba6 fcfjone ijauč lepahifha. Na vprafhanje: Kakofhin fe odgovori s’ perlogam, s’ kterim na snanje damo, kakofhno laftnoft ima ime. §. 68 . De je befeda perlog, fe fposna po tdm, zhe fe pred kako ime lahko poftavi. Poftavim: bcr fromme Stftamt poboshni mosh, bte fromme $ratt po- boshna shena , bač fromme .fttttb poboshno dete. §. 69 . Perlogi imajo : 1. fklanjanjeSl&attbeVUtttJ, 2. ftu- pnje Stetgerung. 1) § k 1 a n j a n j e p e r 16 g o v. §. 70 . Ketcf)er kteri in ntan* d)er marfikleri pred imenam Roje; tode po saimd- nu manever ima perlbg v’ pervim in zhetertim pa- deshu mnoshniga fhtevila nameft tt farno e, kakor: mand)e gute (ne guten) ©cfjutev. marfiktdri dobri uzhenzi. Kadar nelozhivni zhlen pred perlogam Roji, dobi perlbg v’ pervim padeshu edirtiga fhtevila sa- dnjo zherko lozhtvniga zhlena ber, bte, bflž, to je v’ moshkim fpAlu fe perftavi r, v’ frddnjim 'Ž, v’ shenfkim pa rtizh; v’ drugih padeshih fe pa per- Mnoshno, Mdsliho. Shenjho, Srednje. 23 ftavi it, rasun zhelertiga pddesha v’ sherifkim iri .frednjim fpolu, kteri je pervimu padeshu enak. \ ’ mnoshnim fhtevilu pa fe perlogu v’ vfih padeshih perftavi sadnji glaf lozhivniga zhlena. Sgled: Edino. M 6 sliko. Shenfho. Srednje. l.emrotf)er2lpfef, etnerot()e33tnt, etn rotfječ Šfatt, rudezhe jabelko, rudezha hrufhka, rudezh lift, 2ditcESrotl)eu2lpfelb,etnerrotf)en33trn,etnežrotl)en23[attei5 3.etttem rotl)en5!Jpfe[,etner rot^enStrit/etnem rott)enS3Iatte, 4-etitenrotljen2Jpfef,etne rotlje SStrtt, etn rotf)e$ 23fatt. M n 6 s h n o. Mnsliko. ^ Shen/lio . 1. rotl)e ) flpfel, SSirnen, 2. rotfjev ( flpfef, Sotnten, 3. rotljen ( Šipfefn, ©iritett, 4- rotlje ) Šipfef, SSirnen, §*, 74 « Ravno tako fe perlogi (klanjajo, kadar fhtevilne imčna jtttep dva, brci) trije i. t. d. fettt nobeden, Ptel ■veliko, mef)V vezh i- t. d. pred njimi Ro)6. S’ lizhnimi saimeni, mit ben perfonricfjett gitr* toortern: id) jefi , bit ti (ta pa nima drugiga padesha) i. t. d. in s’ laftivnimi saimeni nttt Sltetgltenben $itr* tbiirtent: mettt moj, uttfev nafh i. t. d. fe fklanjajo perlogi v 1 edinim fhtevilu, kakor s’ nelozhivnim, v’ mnoshnim fhtevilu pa , kakor s’ lozhivnim zhlbnam, c) ^klanjanje perliga bres zhlena. §. 75. Kader fe perlbg bres zhlena s’imt5nam fklanja, dobi v’ vfih padeshih ediniga in mnoshniga fhte- vila sadnji glaf lozhivniga zhlena; vunder fe pa v’ drugim padeshu ediniga fhtevila per moshktm in frednjim fp6I u vezhi del nameft $ pofiavi )t, kakor je viditi is tega sgleda: prednje. SSIčitter. Shatter. Sfattern. žSIattcr.! 21 Edino. MdsJiJco. Shenjlo, § riilnje . l- fit^er SBeiit, (it p e grudit, fiifjco SOJaffer. flaciko vino, fladek fad, llddka voda. 2. fitjjeit (ebjiffiletneč, fug er gradit, fugen(e$)2Caffcrč, 3. ftigem2Betne, fitger grncft, fiigcm ffiaffer. 4. fiipen SLCetn, fuge grud)t, fii§e^ SBajfer. M n d s h n o. Mdsliko. Shenfko. Srednje, 1. fuge ] 2Betne, gnid)te, 28afTer, 2. fitger ( SBetne, griidfie, SSaffer, 3. fugen ( SBetnen, gritdjten, SBaffern, 4. fuge ) SSBeine, grunte, UBafjer. Opomla. Perlbgi, k! dri fe s’ nt konzhajo , jem¬ ljejo v’tretjim padeshu ediniga fhtevria v’mosh- kim in frednjim fpdlu, savoljo lepfhiga glafu n namefl nt, pofiavim: »on »onte!)men, in ne: »ott »ometanem ©tanbe, od imenitniga fianu. §. 76. Po sglddu fitger, fuge, fiiged, fe tudi fklanjajo fplofhne fhtevllne imdna: oltcr vef, jeber vfak, fet* ner noben, »tet veliko, maadjer marfikteri, toentg malo; tode v’drugim padeshu ediniga fhtevila v’ moshkim in frednjim fpdlu imajo vtelej d namefi tt. Pofiavim: feincč 9Wenfd)en greunb nobeniga zhlo- vdka prijatel, tttaitdječ SRautted (Stud marfiktdriga mosha frezha. 2j § 16 p n j e perlogov. §. 77. S’ perlogam fe pove, kakofhno lafindfi ima imd. Perlbg fe pofiavi ali bres permdre, ali v’ vi- fhi, ali pa v’ nar vilbi fiopnji, Pofiavim. - velika hifha ettt groged jjtattb, vdzhi hifha etn grogcred jpctuč, nar vezhi hifha bflS grogte tpauž. Kadar fe td mnoge ftdpnje lafinofii s’ perlogam na snarije dajo, pravimo, de je perlbg v’ mnogih fiopnjah SBcrgtetdmngšjfajfetn. . 25 §. 78 . Kadar fe kaki ofebi ali rezhi lafinoft bres per- jn6re oljne SSergletcfjtmg perlafiuje, pravimo, de je perlog v’ pervi ali ftavniftopnji, kakor: ber get)or«= fanie j(na6e , pokorni fant. Kadar fe pa dve ofebi ab rezhi s’ ravno tifiim. perlogam med feboj per- mente, in fe vidi, de fe eni ofebi , ali rčzhi lafi¬ noft v’ vifhi ali nishji ftopnji perpifati mora, fe pravi, de peribg v’ 'drugi ali fodnji ftopnji floji, ka¬ kor: ber getjorfamere $tta6e, pokornifhi fant (to je, bolj pokorn kakor drugi, ktžrimu fe permeri). Ka¬ dar pa tri ali vezh of6b ali rezhi medleboj perme- rimo , in eni smed njih kako laftnolt v’ nar vilhi ftopnji perlaftujemo, pravimo, de je peribg v’ irelji ali prefdshni ftopnji, , kakor : ber gel)orfamffe ifuflbe, nar pokornifhi fant (kar jih je, poftavim v’ fholi). §, 79 . Druga ali fodnja fhipnja fe v’ Nemfhkim na¬ redi, zhe fe perlogu v’ ftavni ftopnji perftavi er, ali pa, zhe fe she perlog s’ e konzha, lamo r, ka¬ kor: trčit fhirok, trettcr fhirji; cttge vosek, enger voshji. —• Perlogi, kteri fe konzhajo s’ ef, C n ali er, vezhi del v’ drugi ftopnji pred r isvershejo e, kakor: eitet nizh^mern, eitler (ne etteler) nizhe- mernfhi. "V’ tretji ali prefeshni ftopnji fe pa perlogu perve ltopnje e ji, ali pa lamo (l perftavi, kakor ge* fcfjtmttb hiter, gefcfjttunbeff nar hitrejlhi. Perlogi v’ drugi in tretji ftopnji fe ravno tak6 fklanjajo, kakor kadar fo v’ ftavni ftopnji. §. 81. Perlogi, kteri nifo ispeljane , ampak koreni- nme befede, in imajo famoglafnike a, ali 0, ali it, dobojo v’ drugi in tretji ftopnji vezhi del preglafhe- nje, to je a 1'e fpreoberne v’ d, 0 v’ i>, u v’ it, ka¬ kor: alt ftar, filter ftarfhi, filtejl nar ftarfhi; juttg mlad, jthtger mlajfhi, jiitigjl nar mlajfhi. — Tile perlogi pa nimajo preglfifhenja : bla$ bled , f>Uttt pifan, fa()l shoitkaft, falfcij lashniv, goljufen, fr o!) velel, gerabc naravnoftin, gfatt gladek, Ijol)! votel, [jolo mil, plefhaft, farg fkop, fnapp tik, lafjnt hrom, lob rasujsdan, matt trudin, ntorfcf) perav, trohnjen, ltacft nag, platt raven, ro£) frov, rttltb okrogel, facfjt pozhafin , fanft krotek, fatt fit, fdjlajf Hab, ohlapen, fdjlattf fhibek, tenek, flumnt mutaft., flumpf t.umpaft., O o tl poln, toll nor, hud, ficke!, flolj napuhnjen, ofhaben, fattl len, $af)ttt krotek i. t. d, §• 32 . . Eni perlogi ne delajo druge in tretje ftopnje po navadnim ravnilu, temuzh imajo nekaj pofebniga, kakor: t)od) vifbk, fjbfjer, f)bd)(i; ttalje bliso, ttaljer, ttSdjjl; balb kmalo, efjer, am ef)e|ieit; gut dobro, fceffer, ambeldctt; thelveliko, tneljr, tneifl; geni rad, Itcbcr, ant Itebjtcn. §• 83 ‘ . . „ . Eni perlogi fo le v’ drugi tntrbtji ufipnji v’ na¬ vadi, kakor: bcr ntutbcre, manji, tmttbejle; ber au* jjcrc sunanji, duj?er(ie; bcr iititerc notranji, titnerflc; bcr obere sgornji, oberfte; bermttcrefpodnji unterfle; bcr »orbere prednji oorberfie; bcr tjintere sadnji fytit< tcrfte; bcr mittlere frednji lnittelfle. M4. . , . r Tifti perlogi nimajo druge in tretje ftopnje, per kterih fe ne da mifliti vifhi ali nishji ftopnja, kakor: tobtmertev, fdjriftlicf) pifmen, mitnbltcf) uftin, gob« bot slat, brepecftg trivoglat. i. t. d. Vzhafi fe tretja ftopnja naredi, zhe fo perlogi foftavijeni s’ takimi befedami, ktere na snanjedajo, de je perlog v’ prefeshnji ftopnji; poftavim: Ijbdjjt, tnmgji, erj i. t. d. §. 85 . Perlog fe tudi poftavi v’drugo ftopnjo, zhe fe prednj poftavijo befdde: ntdjr bolj, Wcmger manj, tnttlber manj; in v’ tretjo ftopnjo, zhe fe'poftavijo prednj befede: fefjr prav, tibetattb pravprav, ttttgc« tttein, du^erft filno; aubneljmettb, befonberb pofčbno. 27 Peto poglavje. §htevilne imena. 39 f>fa>(Srter, §• 86 - Kakor v’ vfakim, tako fo tudi v’ nemfhkim je- sikubefede, s’ kttrimi fhtevilo rezin na tanko snano ftorimb; in tem befedam fe pravi fhtevilne imena , 3af)ti»brtev. §. 87. fhtevilne imena fe rasdeld v’ lozhivne beftitll* llteitbe, kt.čre fhtevilo ofeb ali rezin prav na tanko kashejo, kakor: jute)?, brct> spferbe, dva, trije kfinji; in v’ nelozhivne mcf)t fceflimmeitbe, ktere le fploh mnoshno fhtevilo ofeb ali rezili kashejo, vunder pa fhtevilo nekoliko na snanje dajo, poflavim: »tete, Uteittge ©djUterj veliko, malo uzhbnzov. 1) Lozhivne fhtevilne im <5n a. §.. 88 . Lozhivne fhtevilne imena fo mnoge: 1) Po¬ glavitne fhievila Ontltb* ober f^auptja^ten. 2) Redov¬ ne fhievila DrbttUttgehClIjtetl. 3) Plemenive Jhtevila ©attungbjaften. 4) Ponovljive Jhievila 3I'tcbcr!)ol)^ hmg<3$al)len. 5) Mnoshive jhievila SBemclfalttgitttgž* Satjten. §. 89. S’ poglavitnimi fhtevili fe odgovori na vpra- fhanje: koliko? Vrne »tet? kakor: ctttč eden, JV»et), dva, bre^ trije, »ter fhtirje, fiinf p6t, fed)Č fheft, ftebettfedem, act)t ofem, tteutt devčt, $ef)tt defet etc. §. 90. Smed poglavitnih fhtevil fe v’ Nčmfhkim farno CM fklanja, in fizer ravno tako, kakor nelozhivni zhlen ettt, eine, ettt- §• 9i - Druge poglavitne fhtevila fe pa ne fklanjajo; le Jl»b9 ‘ n bvet) fe vzhafi v’ drugim in trbtjim pa- deshu fklanjata, kadar namrezh imena ni sraven, ali zhe fe ti padeshi kako drugazhi na snanje ne 28 dajo. Tak 6 fe poftavirn rezhe: 3tt>et)ett »Ort bett @cE)ib lent vourbctt 25 it d) er gegcbctt , dvema smed uzhenzov fo bile bukve dane. Ž)er £>err bre^er Taufer gofpod treh liifli. Kar je drugih poglavitnih lhtevil, fejim perdeva Cit v’ tretjim padeshu, kadar ni imenasra- ven; poftavirn: @r fdt)rt mit Šierett, s’ fhtirimi fe .S’’ redovnimi previti fe odgovori' na vprafhanje: koliki? bcr metiteffle'? in ne kashejo le fhtevila, te- muzh tudi verfio in red v’ kterirn rezhi ali ofebe jftoje. Redovne fhtevila fe narede, zhefe jimoddre/r do develnajjt slog tc perftavi, kakor: ber »ierte zhe- terti, ber ac(}te ofmi i. t. d. Od dvajfet in naprej fe jim pa perftavi slog (te, kakor: bcrjtuaitjtgjiedvaj- feti i. t. d. Sklanjajo fe, kakor nerloui. §. 93 . Plemenivefhtevila fe poftavijo , kadar fe odgo- vori na vprafhanje: kolkeri! ttttc»tefctfct)? Perftavi fe poglavitnim fhtevilam erfet), kakor: jtt)et)crfet) S3rot dvoji kruh; fiinferfep llbcine petere vina i. t. d. Plemenive fhtevila fe v’ Nemfhkim ne fklanjajo. §. 94. Ponavliive fhtevila fe poftavijo na vprafhanje: kolikokrat? trne »tel 9M)1 ? Perftavi fe k’ poglavit¬ nim fhtevilam ntaf) 1, kakor: etnntftljl enkrat, jefpt^ jltat)f defčtkrat, i. t. d. Tudi ponavljive fhtevila fe ne fklanjajo. §. 95. S' mnoshivimiJhteviliie odgovori na vprafhanje: kolikoterno , ! koliko mnoshno? t»te »teffcid) ? in fe narede, zhe fe f flcf) ali falttg k’ poglavitnim fhte¬ vilam perftavi; poftavirn eilt ctnfacf)Cr iDltfateit edini zekin, brebfadje Sejaljluttg trojno plazhilo i. t. d. ^klanjajo fe kakor perlogi. 2) Nelozhlvne fhtevilne imdna. §. 96. Nelozhlvne fhtevilne imena fo: atter vef, fct= tter nobeden, »Wtuf)et marfiktčri» »tel veliko , t»c* 29 jttg malo, ditigeeni, et[tcf)e nek tiri. Sklanjajo fe v’ ISemfhkim , kakor periogi bres zhlena. Shcfto poglavje. Saimena. giirtborčer. ^ ^ §. '97, Saimena gfiirttjorter fo befede, ki jih imamo sa imbna, ali ki jih poftavljamo nambft imen , de ni treba srnerej Vmen ponavljati. Poftavim nameft. re¬ zili : bte ©cfjttfe tft bett .fttttberit fcljf miJjftcf) j bctttt tit ber ©cbufe crlerncit bte fttnber fefjbtte ©aCf)en, re»he T mo lep f hi: bte ©d; ul e rft bett .ftiubent fcbr itiikitdj; bemt ttt b erfefben ferttett ftc fd)tme ©adjett. Shbla je otrbkam prav korifina'; sakaj v’ nji fenauzhe hi¬ pih rezili. Tiikej fo befede berfefbett in ftc sai¬ mena , ker Hoje narneft ©d) ul C in bte jftltbcr. §• 98 - ■' Saimena fo pet.bre : 1) lizlme perfortftdje , 2 ~)la- fiivne Jltetgtteube , 3) kasarne.. atljctgettbe , 4) narta,- havne bejteljettbe, 5) v pr ajhdme. fragettbe gitmbrter; 1) L i z li n e saimdiia. §.99. • Lizlme saimena fo tifte, ktere nameft kake ofebe ftojth §. 100 . Kadar govorimo, raslozliimo troje liza ali ofe¬ be: pervo liže ali perva ofeba je tifti, ki govori, td) jelt, sa vfe tri fpole; drugo liže je tifti, s’kte- rim fe govori, b U ti, tudi sa vfe tri fpole , in tretje liže je tifii, od ktbriga fe govori, er on, samoshki, ftc ona, sa shenfki, in e d ono, sa frednji fpol. V’ mnoshnim fhtevilu fe pofiavi nur mi sa pervo liže, i()r vi sa drugo liže, in fie oni, one satrbtje liže, sa vfe tri fpole. §. 101 . Lizhne saimena fe tak6 fklanjajo: 30 Edino. I liže. 1. 3 d) je.fi; , jes, 2. SMctttcr, mene, me, 3. SOJir, meni, mi, 4. 5tiicf), mene, me, II liže. III liže, ©u ti, dr on, fte ona, ež ono, (Dettter, ©etner, i()rer, (etttcr, tebe, te, njega, ga, nje, njega, ga, ■Str, 3f)m, ttjr, d)tn, tebi, t i, njemu, mu, nji, ji, njemu,mu ©tet), 3f)»/ jte, eg, tebe, te, njega, ga, njo, jo, njega, ga M n 6 s h n o, 1. 2Bir mi, 3()r vi, ©te oni, on<$, 2. Uttfcr naf, dtter vaf, 3t)rerrijih, jih , 3. Uttgnam, dltd) vam, 3£)ttctt njim, jim, 4. Unč naf, duet) vaf, ©ie nje , njih. Opomba, Kadar je v’Krajnfkim dvojno fhtevilo, fe poftavi v’ Nemfhkim mnoshno, poftavim : §im vama povedal, td) Ijabc CUcf) ge(agt. §. 102 . Lizhne saimena fo tudi povrazhivne juriitffufl* rent), kadar fe povrazhajo na ofdbo, od ktere fe govori. Poftavim: 3d) frtmt ctitberit f>effcit, aber attdj ilt tr fcfbft, samorem drugim pomagati, patudifam Jeli. Saime tretjiga liza v’ tretjim in zhetertim pa- deshu, v’ edinim in mnoshnim fhtevilu ima (td), kadar je povrazhivno. Poftavim: dr iibt (td) fe vadi, fte fdjaben (id), fi fhkodvajo. V’ krainfkim fepa tudi takrat febe, fe, febi, fi, pofiavi, kadar jepervo al drugo liže. Poftavim: 3d) t)Ctbe mtd) gc(c£)nittett, fim fe vresah (Dlt tvntlft btcf) nfirmett, fo hozhefh pogreti. §. 103. So tudi druge befede, s’ kterimi fe fr6tje liže fplob na snanje da; imenujejo fe nelozhivne lizhne saimena, tttdjt befttntmettbc perfbntidie giirtoorter. Te fo: 3emattb nekdo, diner eden, dineena, 9iiemcmb nihzhe, tttatt (eden ali vezli ljudi bres raslozltka fpola), eg (kadar fe govori od rezili), 3cntartb in Jčtentattb pervsametav’drugimpadeshu eg, v’tretjim in v’ zhetertim ett. dg tjf 3cntanbm gegeben movbett, je bilo nčkomu dano, Vzliafi. (ta pa oba padesha .'51 pervimu enaka in nizh ne pervitimeta. Pofiavim: 3cf> felje Semcmb, vidim nekoga. 2) L a f t {v n]e s a i m e n a. §. 104. Laflivne sairnena Ju tjte , s’ kterirni komu kaj v’ laft perrekujemo. Te fo: jneiu moj, betu tvoj, feitt njegov, tljrnjen, Uitfcr nafli, citer vafh , t[;r njih. Lafiivno saime tl)r pomeni njen in njih. Zhe rezhem : iljr .Sjcutč, fe ne ve, ali hozhem rezili njena hifha, ali pa njih hifha. §. 105. Laflivne saim4na fioje ravno v’ tiftim fpolu , fhtevilu in padeshu, v’ kf.erirn je ime, pred kterim fioje. V’ edinim fhtevilu le (klanjajo , kakor nelo- zhivni zdilen, v’ mnoshnim fhtevilu pa imajo sa- dnje glafove lozhivniga zhlena. Pofiavim: Edino. Mdshko . Shenflo. 1. TOctu moj, metne moja, 2. SJietneS mojima, meitter moje , 3. SJietttem mojimu, metner moji, 4« SJieinen mojiga, mcitte mojo, §/■ ednjt. rnetit moje , mciiteb mo ji ga, metnem mojimu, rnetn moje. M n 6 s h n o. V’ Nemjlikim sa vfe tri fpdle. 1. letite moji, moje, moje. 2. fflietner mojih sa vfe tri. 3. SJietnett mojim sa vfe tri. 4- SUeine moje sa vfe tri. Opomba. Y’ Krajnfkim imamo tudi lafiivno saime (voj, fvoja, fvoje, ktero fioji sa vle tri fpole, fhtevila in liza, kadar fe povrazha na pervi padesh. Pofiavim : fe vefelim fvoja frezhe id) frcne mteh metneč ©liicfeč; fe vefelifh fvoje fre¬ zhe , bu freneft btcf) betneč ©tiicfež ; fe vefelimo fvoje frezhe, unrfreitenunčuuferež©liicfebi. t.d. §. 106. Laflivne saimena fioje tudi bres imen, infizer : o O O 1 1) Kakor perlogi sa imdnam , v’ svesi s’ glago- lain , in takrat fe ne fklanjajo, poftavirn : bač S3ud) tft met«, bukve fo moje; bcr jpitt i|d bettt klobuk je tvoj. 2) Kakor pravi perlogi, kadar fe nanafhajo in povrazhujejo na fpredej fiojezhe ime, in takrat fe fklanjajo , kakor perlogi bres zhlena. Po- ftavim; betu ©ofpt fleigtg , ntctner trdge, tvoj fin je priden , moj len. IDcut S3ltcf) tft vtett, nt c trt e 6 alt, tvoje bukve fo nove, moje fiare. 3) Kadar afiivne saimena kakor pravi perlogi fioje, tudi lahko sadnji slog tg pervsamejo, in takrat imajo vfelej lozhivni zhlen predfebbj, in fe fklanjajo kakor perlogi, kakor: ber, btc, bač metnigemoj, moja, moje, i.t. d. Tudi lahko nambft imen jjiaupttrbrter fioje in fetako fklan¬ jajo. Pofiavim; 3rf) fja6c baž 9Ketmge gctljan, jeft fim fvoje ftoril; tljUCttl)! baž @Urige, fiorlte vi fvoje. 3) Kasavne saimena. §. 107. Kasavne saimena fo , s’kldrimi kashemo v’kako Jftvar, od ktere govorimo, in jo bolj na tanko sa- snamovamo, kakor s’ lizbnim saimenam. Zhe po¬ fiavim rezhem: iDtefer ()at CČ getfjan ta je ftoril, bolj na tanko ofebo sasnamovam, kakor ko bi rekel; er I)at eS get()ait on je ftoril. Kasavne saimčna fo: bte* ferta, jctter uni, bcrjcntge, bcrfelbe tifii. §. 108. 3Dtefer in jener fe fklanjata, kakor perlogi bres zblena : per fofiavljenih: bcrjcntge, bcrfefbe, fe pa bet pofebej fklanja, in jetttge, fcfbc pofebej; in te dva fe fklanjata kakor perlbg s’ ložhivnim zhlenam. §. 109. 'Vezbkrat fioji tudi lozhivni zhlen bcr, bie, bač nam e A kasavniga saimena; takrat fe mora pa s’ povsdignjenim glafam isrezbi, de fe vfaj s’ ufhčfmi od zhl<5na raslozbl. Kadar fioji pred imenam fe fklanja, kakor takrat, kadar je zhlčn; kadar je pa bres imena, ima v’ drugim padeshu ediniga fhte- vila: beffert kteriga, berctt ktere, beffett ktdriga; v’ drugim padeshu mnoshniga fhtevila ima pa berer, in v’ tretjim pa benett. 4) Nanafhavne saimena. §. 110 . Nanafhavne saimena fo , ktere fe nanafhajo na kako prdj imenovano ofebo ali rdzh. Tč fo : »cfcfjcr, »c(cf)e, »eldješ; ber, bte, bač, kteri, ktera, ktero, »er kdor, »aS kar, fo ki; in ftoje vfelej v’tiftim fp&lu in fhtevllu, v’ kterim je irrid ; ne ftoje pa vfe¬ lej ravno v’ tiftim padeshu; poftavim; tjl berje* ttlfle Siingfittg, »drij"e rt »tr gcjtern gefefjen p6eit, tifti mladenzh je, kler/ga fmo vzherej vidili, ali pa, hi fmo ga vzherej vidili. §. 111 . 3Qe[rf)er, rodrfje, »elcpč fefklanja,kakorperldg bres zhlena; vunder pa v’ drugim padeshu bres imena ne more fiati, in tedej fe v’ edinim fhtevllu rajirezhe: beffett kteriga, bcrett ktere, beffert kte- riga, nameft: »efcf)e$, »efd)er, »efcfječ; inv’mn6sh- nim fhtevllu: bctett kterih nameft: »elcpr. §• H2. ®cr, ble , baS fe savoljo fpremdmbe pofiavi nameft roefd)er, »etcf)c , »ctcf)eč; ima pa v’ drugim padeshu mnoshniga fhtevila bevett ne pa berer. §. 113. kdor in »a$ kar, fia farno v’edinim fhte¬ vllu nanafhavna saimena; »er pomeni ofebo mosh- kiga in shenfkiga fpola; »ač pa rdzh , tode le v’ pervim in zhetertim padeshu edlniga fhtevila, ka- , dar fe ne nanafha na kako imd; ampak le na kaj fplbh rezheniga. Poftavim: ©er fletfpg temet, er? leritt SSleteŽ , kdor fe pridno uzhl, fe veliko nauzhl. ©r fcpteb altež auf, »a£ er prte, vfe jesapifal, kar e flifhal. §. 114. Eefddiza fo fe ne fklanja, in fe pofiavi savoljo fpremembe v’ pervim in zhetertim padeshu nameft bratit. bcutfcp ©prac^fepe. @ I 3 4 tnelcfjer. Pofiavim; Ste 9ftagb, fo unč begegnete, dekla, hi naf je frezhala. Opomla. V’ Krajnfkim fe ^/'velikokrat pofiavi; tode v’drugim, tretjim in zhelertim padeshu le mora The okrajfhano lizhno saime poftaviti. Pofiavim: bač ^)ferb, f o (rcclcfycC> vctr »erfauf« tat, konj, hi fmo ga prodali. Ki ga j e tedej pofiavljeno namefi Miri ga. 5) Vprafhavne saimdna. §. 115. Vprajhavne saimena fo tifie, s’ kterimi po kaki ofdbi ali razili vprafliamo. Td fo: 2Ber? kdo? 2Ba6? kaj? ifficfdjer? tt>eIcf)C? wclrf)eg? ktdri, ktera , ktero? ifSaČ fiir cin ? kakofhen ? 2Ber? kdo ? je moshkiga in shenfkiga fpola; Mtač? kaj? pa frčd- n )‘g a ' §. 116. ®er? in n)clcf)cr? fe fklanjata, kakor takrat, kadar fia nanafhavna saimena. "V’ ktdrim padesliu fe vprafha, v’ lifiim fe mora odgovoriti. Pofiavim: 2Ber f)at baž gefdmebeit? Kdo je to pifal? Ser 23ru* ber, brat. SfBent ()aft bugefagt? komu fi rekel? Sem Šater, ozhetu. 2Beit Ijflfl bubefucfjt? koga fiobifkal? bett SSruber, brata. Sedmo poglavje. Glagol. 3dtwort. §. 117. Ako hozhemo, de ljudjd rasumejo, kar govo- Žmb, ni sadofii farno ofebe ali rezin imenovati, femuzb moramo tudi povedali, kaj delajo, ali kaj fe s’ njimi dela, ali v’ kterim fianu fo. K’ temufo nam potrebne befede, ki fe jim pravi gldgoli Sctfi trbrtcr. Pofiavim: 3d) lefe berem, td) irerbc gefd)!«* gett fim tepen, bcv ®aitm bliiljct drevo zvete. §■ i!8. Glagoli fe v’ govoru lahko fposnajo ; zhe fe namrezh pred befddo lizhnesaimdnatcf), bu, er itd. lahkopoftavijo, jesnarnnje, de je tiftabeftt)attbfititg. 1) Salog glagolov. §. 122 . Kadar ofeba ali rezh, od ktere fe govori, fa¬ rna dela, pravimo, deje glagol v’ djavnim salugu itt ber tfjattgett $orm. Poftavim: ber jjunb »erfofgtbett fiafett, pet podi sajza. — Kadappaofeba ali rezh, od ktere fe govori, ne dela farna, ampak pride od drugod, de fe s’ njo kaj godi, pravimo, de je gla¬ gol v’ ie.rpivnim salogu, trt ber fetbettben$orm. Pofta¬ vim: Ste ©cfjufcr »erben »on bettt ?el)rer gepviift, u- zhenzi fovprafhani orl uzhenika. Kadar je glagol v’ djavnim salogu, mu pravimo d javno prehdjavni gla¬ gol* tl)«tig ii6ergel)tnbc$ 3cift»ovt / kor djanje pre¬ haja na kako ofebo ali rtizh. Torej fe per djavnim glagolu vprafha: SEcit? koga? ali pa: kaj? ~ Kadar je pa glagol v’ terpivnim salogu fe mu pravi Urpivni glagol , (etbeitbeš 3citWort. §• 123 . • Nekteri glagoli fe ne morejo v’ terpivni salbg poflaviti. Pofiavim: flerbett umreti, ftfsen fedeti, fte* I)eit fiati, bfiiljert zvetčti, i. t.. d. Takim glagolam fe pravi frednji glagoli fUittfeljCtfttlbrter , zhe ne ka- sliejo ne djanja ne terpijenja, ampak farno fian, v’ kterim je kaka ofeba ali rezh. Pofiavim: fdiif)ett zve- 1oti , flef)en fiati i. t. d. Zhe pa na snanje dajejo djanje, ktero ne prehaja na kako drugo ofebo ali r^zh, fe jim pravi djavno neprchdjavni glagoli, tfjatljj jtititbergdjenbe 3eifn>brfer. Pofiavim: fpringen fkakati, tanjen plefati, fadjcn fmejali fe i. t. d. — Srednji in djavno neprehajavni glagoli nimajo zhetertiga pa- desba periebi. Pofiavim: @r l)at gcfacfjt fe jefrnejal; cr ift gejiorben je umeri. — Per djavno prehajavnih glagolih mora pa biti zheterti padesh, de je popol- rlama umevin govor, kakor: (ŽTljtUgefangeit jevjel ; fie()at gefucfjet je ifkala. Tukej fe vprafha po ofebi ali rezhi, ktero je vjel, ali ktero je ifkala. 2. N a k 1 6 n i. §. 124- Glagoli imajo peteri naklon, to je peterno jih naklanjamo: 1) Kadar glagol tako naklonimo, de osnanimo ali na ravnofi povemo, k4j in kdaj fe kaj godi, je snanivni naklon, bte attjetgettbe 2(rt; kakor: >Der .flnabe fcf)ret6t, fant pifhe; bcrgfctfhgcnurb gefobt, pridni je pohvaljen. 2) Kadar glagol tako naklonimo, de negotovo, ali le s’ pogajam in s’ perfiavkam povemo, de bi vtegnilo kaj biti ali fe kaj sgoditi, takrat je pogojivni naklon bte ttefftllbcttbc Strt. Pofia- 3 7 vira: 3cf) gfaitbe, bajj bcr$uabe fcf)r e 16 e, im- iiim , de fant pifhe; tcf) n> tir t> e beit -fitaben ftc=* bm, lvcmt er ffetfHger »»are, fanta bi ljubil, ku bi bil pridnifhi. 3) Kadar kaj ukashemo, koga opominjamo, pro- fimo , kaj prepovedujemo, ftoji glagol v’ veliv- nitri naklonu, m ber gebiefljeitbett 2frt. Poftavim: (Sef) ut bte Scfjufe pojdi v’fholo; rebc nicfjt ju s t>ief ne govori prevezh. 4) Kadar glagola na nizla pofebniga ne nakloni¬ mo , in ga ne okonzhamo, ampak farno zhaf na snanje damo, ftoji v’ neokonzhdvnimnSklonu ut ber unbejttmintett Strt. Poftavim: Semen uzhiti fe ; erntatjnet ttterbcn, opominjan biti. 5) Kadar fe glagol tako nakloni, de jeperlogove podobe deleshin, in sraven laftnofti tudi zhaf na snanje daje, pravimo, d e!edini 'nakibn , ali deleshje babSDltttefroort. Poftavim: 3babvneincitbe j£titb bati) nticf) jokajozhi otrok me je profil; ali pa: ŠBeinenb bati) nticf) bač iitnb jokajozh me je otrok profil. (Sefangen tt>e()rte jtcf)ber jlrte« gcr Itocf). Vojak, she vjet, fe je fhe branil. — Sffietltenb jokajozh je deleshje sdanjiga zhafa; gefancjen vjet je deleshje pretekliga zhafa. 3. Z h a f i. §. 125. Zhaf je troji: sddnji zhaf bie gegetUttdrtige 3ett, ktdri kashe, kaj fe sdaj godi, kakor: 3cf) fd)retbepi- fhem; — pretekli zhaf‘ciz »ettjattgene B^t, kteri le poftavi, kadar je kako djanje bres nanafhanje na drugo djanje dokonzhano, kakor. - IDu fjajl gcfcfen fi bral; .— prihodnji zhaf Cit fiiltfrtge Bčit, kteri po¬ ve, kaj f e bo sgodilo, kakor: 2>d) tnerbefefen, bom bral. §. 12G. Nemzi pretekli zliaf na tanko raslozhijo ; torej imajo sraven popolnama pretekliga zhafa, tudi: 1) Pol pretekli zhaf, bte (jafbuergangene Bctt, kteri fe poftavi, kadar eno djanje fhe ni dokonzha 33 no, kadar fedrugosazhne. Pofiavim : 3d) lent* te, afb er ttt bab Bititmee trat, uzhil fim fe, ko je v’ hi Tli o /topil. 2) Davno pretekli zhaf, lite fangfiscrgangctte Bett, kadar je kako djanje she dokonzhano, kadar fe drugo sazhne. Pofiavim : 2(fb icf) nteitte Sfrbett »olfcnbct fjattc, ging icf) tu ben ©arten, ko fim bil fvoje delo dokonzhal, fim fhel na vert. Opomba. Krajnfkim nimamo pol pretekliga zhafa; torej namefi njega vezhi del popolnama pretekli zhaf pofiavimo ; vzhafi pa tudi sdanji zhaf , kadar namrezh kaj shivo perpovedu- jemo. §. 127. Tudi prihodpji zhaf Nemzi rasdel^ v’ navadni prihodnji zhaf, inv’ prihodnje pretekli zhaf fitnfttg »ergangette Bett. Navadni prihodnji zhaf fe pofiavi, kadar 1'e govori od kakiga prihodnjiga djanja bres svese ali permere s’ - kakim drugim prihodnjim zha- fam. Pofiavim: Sef) tnerbe bab 23ucf) fefett. Prihodnje pretekli zhaf pa pofiavimo, kadar hozhemoshedo- konzhani prihodnji zhaf na snanje dati; pofiavim: agettn tef) bab Sucf) rcerbe gefcfeit fjabeit, trerbe tef) eb bir feiljert, kadar bom bukve sbral, ti jih bom po- ffidil. Opomba. 'V’ Krajnfkim imamo le navadni priho¬ dnji zhaf. Namefi prihodnje pretekliga pofia¬ vimo ali navadni prihodnji, ali pa sdanji zhaf. Pofiavim: Kadar bukve sberem, ti jih bompo- ttdil. §. 128 . ' V’ Nemfhkim je tedej fhefi zhafov: 1) sdanji zhaf, gegemedrtige Bett, 2) na pol pretekli zhaf, l)afbt>ergangette Bett, 3) popolnama pretekli zhaf, »bttig »ergartgcite Bett, 4) davno pretekli zhaf, fdngffttergaitgeuc Bett, 5) prihodnji zhaf, fitnfttge Bett, G) prihodnje pretekli zhaf, fiittfttg toergattgette Bett. 39 A. S h t e v i 1 a. 3 §• 129. Shtevilo je v’Nemfhkim dvoje : edino m mnčsh- no , bte etttfacfje uitb bte »teffadEje ^^‘ no , fhte- vilo je, kadar fe govori od ene oiebealirezhi, ka¬ kor: 3cf) [acf)efefmejara , bu ttteinft jokafh. Mnoshno fhtevilo je pa v’ Nemfhkim, kadar fe govori od dveh ali vezh ofeb ali rezhi. Poltavim: Iffill' [acfj.Clt fe fmejamo ; tl)r ttteirtet jokate: Opomba. V’ Krajnfkim imamo troje fhtevilo : edi¬ no, dvojno in mn6sh.no. Kadar je v’ nafhim jesiku dvojno fhtevilo, fe pofiavi v’ nbmfhkim mnoshno. 5. Liz e. §. 130. Lize, ofeba bte sperfort, ktdra kashe od koga fe govori, je v’ vfakirn flitevilu troje. V edinim I hte- vilu pomeni i d) jefi pervo liže; — bit ti pomeni drugo liže; in er on fte Pna e6 ono in ntau pome¬ nijo tretje liže. Poltavim: 3cf) fdjreibe pifhem, bit fdjrctbjL pifhefh , er fcf)ret&t pifhe, man fdjrath fe pifhe. Y’ mnoshnim fhtevilu fe poftavi v’ pervim lizu »ir mi ; v’ drugim 1 1) t vi; v’tretjim f t C oni, one. Poltavim: 253ir fcf)rct6en pifhemo, t()r lefet berete, ffc effert jedo. V’ tretjim lizu obojiga fhtevlla fioji velikokrat ime etn £mtpttt>ort nameft saimena. Pofta- vim: ©er SSater (er) fcfjretbt, ozhe pifhejo; bte ter (jTe) bettjet, mati molijo i. t. d. Opomba. V’ Krajnfkim lizhnih saimen jeftj, ti, on mi i. t. d. pred glagole ne poftavljamo, rasun zhe s’ polifam kaj povemo. 6. Pregib. §. 131. Glagol tako premenjati, de fe na njem sasna- movasalog, naklon, zhaf, fhtevilo in liže , fepravi glagol pregibati abittcmbeln, in sgledu, po kterim fe pregibajo, pravimo pregib bte 2K)tt>aitbluttg. 40 > 132 . V’ nemfhkim jesiku je le en sgled, po kterim fe vpravni glagoli fcte regclntdfjtcjen Seittttortet* pregi¬ bajo. De nam je pa mogozhe glagol fkosi in fkosi pregibati, potrebujemo pomushnih glagolov jpiilfd* jcttttibrter, kteri nam glagol pregibati pomagajo. Taki pomoshni glagoli fo v’nemfhkim trije: f>a6ert imeti, fei^tt biti, in tperbert pofiati. Pomoshni glagoli imajofv6jpomen,inftojevelikokratbres dru- glagola. § ^ Pom6shni glagol Ijabeit pomaga vfe djavne gla¬ gole in veliko frednjih glagolov pregibati. Tako fe pregiba: Sna n iv ni naklon. Pogojivni naklon. Sdanji zbaf. Edino fhtevilo. 3d) Ijabe imam, 3df) fjabe imam, i£)lt imafh, ©it J)a6eft imafh, @r, fte, ež fyat ima, @r, fte, eč t)a6e ima, 9Katt l)at imajo. 9EJ?att Ijabe imajo. Mnoshno fhtevilo. ©ir f)a6ctt imamo, ©tr (jflfcen imamo, si)r liabet imate , 31)r l)at>et imate, ©te ijabm imajo. ©te Ijabett imajo. Na pol pretekli zhaf. E dx n o. 3cf)^attefimimel, a,o, 3d> IfdttC bi imel, a,o, T>tt ^atteft fi imel, a, o, ©u t)flttefl -- <5r, fte, e^ ()atte je imel, a, o, @r, (Te, eb Ifdttc - Sfiatt f)atte fo imdli. SUatt tjeitte bi imeli. Mnoshno. ©ir Ijattcn fmo imeli, e, ©tr fjattett bi imeli, e, 3f)r f^attet fte imeli, e, 31)r f)dttet — — ©ic ijattctt fo imeli, e. ©ie ijdttctt — — 41 Popolnama pretekli zhaf. Edino. Sef) babe gebabt, Scb babe gebabt limimel, a , o, itd. limimel, a, O, itd. X>u t)afl gef)a6t, ®u fjabeft gebabt, ® r / fte, ež f)at gel>abt, Sr, ffe, ež fjabe gebabt, _ Slian bat gebabt fo imeli,e. 9Eftan babe gebabt, fo imeli, e. Mnoshno. SBtr baben gef>abt, SDBtr baben gebabt, fmo imeli, e, itd. fmo imeli, e, itd. Sb* babet gebabt, Sbr f>abet gcbjabt, ©te baben gefjabt. ©te l)aben gebabt. Davno pretekli zhaf. Edino. Sef) tjatte gebabt, bi bil imel, a, o, Sef) t)atte get)abt, fim bil imel, a, o, itd. fDu battejt gef)abt, Sr, ftc, ež f) attc gef^abt, 9J?an (jatte gebabt. fo bili imeli. i ^d. ®u bdttc|t ge()abt, Sr, fte, ed batte gef)abt r S0?ait batte gebabt. bi bili imeli. Mnoshno. SBtr battett gebabt, 2Qtr batten gebabt, fmo bili imeli, e, itd. bi bili imeli, e, itd. Sbr battet gebabt, Sbr bahet gebabt, ©ie batten gebabt. ©ie batten gef)a6t. Prihodnji zhaf. Edino. Sef) »erbe baben, _ bom imel, a, o, itd. £>u rmrft baben, Sr, fte, ež nnrbbabeth SJtan nhrb baben- bodoimčli, e. Mndshno. aČSSS&f, gr ©te roerben baben. ® ie lccl ^ cn ) Scb toerbe baben, bom imel, a, o, itd. £>n merbeft baben, Sr, fte, cč nierbe baben, Sftan roerbe baben. bodo imeli, e. 42 Prihodnje pretekli zhaf. Edino. Sef) roerbe gefjabt fjaben, Sd) werbe ge^aOt fjabett, bom imel, a ( o, itd. bom imel, a, o, itd. 2>u voirfl getjabt f)abeit, 2) n merbeft gefjabt fjaben, ©r,fTe,cb tturb gefjabt f>a6crt (žrr, (Te, eb nterbe getjabt tjaben, Stkan «nrb getjabt tjabett, Stkan rocrbe getjabt tjaben, bodo imeli, e. bodo imčli, e. Mnoshno. SBtr ttterben getjabt Ijabett, 2Btr voerbettl cjeljabt fjabett, bomo imbli, e itd. bomo imeli, e, Sfjrnterbet getjabt tjaben, Sfjr nterbet getjabt (jabcit, ©te n>erbert getjabt babett, ©te ttterbeit gefjabt Ijaben. Velivni naklon. Edino. M n 6 s b n o. -jpabe (bu) imej, .Spabet (ttjr) imejte, jpabe er, (te, naj ima , ibabett (Te naj imajo, Neokonzhavni naklon. Sdanji zhaf: .Spaben imčti. Pretekli zhaf: (Šietjabt tjaben. Prihodnji zhaf: jpaben itterben. Deleshje. Sdanji zhaf: ^abettb imajozh, Pretekli zhaf: (Setjabt imel, a, o. Opomba. 1. Nameft: idj (jatte, bu ^cittefl, er fjdtte i. t. d. fe tudi rezhe: tefj tthirbe Ijaben, bu sinir* beft (jabett i. t. d. In nameft: tefj tjdtte getjabt i. t. d. fe rezhe : tefj ttntrbe getjabt Ijaben i. t. d. Opomba. 2. Glagol Ijaben imdti, je fizer v’ Nemfh- kim pomoshni glagol, kčr v’ preteklim zhafu veliko glagolov pregibati pomaga; v’ Krajn- fkim pa glagol imeti nikoli ni pomoshni gla¬ gol. 'V’ Krajnfkim namrezh per vfih glagolih na pomozh jemljemo pomdshni glagol liti fet)tt, kteri je tudi v'N<5mfhkim velikokrat pomdshni glagol. 43 ^ 134 Pomosbni glagol fe^Jt biti pomaga v’ Nfeifh- kim veliko frednjih glagolov pregibati, lako e pregiba: Snanivni naklon. Pogojivni naklon. Sdanji zahf. Edino fh te vilo. Sef) 6tn fim, 2)u btfi fi, <£r, fie, e$ tfi je, 3Kan ifi fo. Mn 6 shn Sef) fet) fim, £>u fcvft fi, @r, fTe, eč fef) je, SDian fet; fo. f h t e v i 1 o. ©tr finb fmo, ©trfepfmo, 3fir fepb fie, Sfir fet)b fie, ©ie finb fo. ©te fev)tt fo. Na pol pretekli zhaf. Edino. Sef) trat fim bil, a, o, Sef) »čire bi bil, a,o, 5Dit fi bil, a, o, roarefl-— —, @r, fie,eč »ar je bil, a, o, ©r,fie,eč »are —•—• — Skait »ar fo bili. SOiatt »are bi bili. Mn 6 s b n o. ©tr »aren fmo bili, e, 3f)r »aret fie bili, e, ©ie »aren fo bili, e. Popolnama E Sef) binge»efett, , fim bil, a , o, itd. jDu btfi gc»efen, (št, fie, eš tfige»efen, ©att tfi gc»efen, fo bili. ©ir »areit bi bili, e, Sfir »aret — — — ©te »areit — — — pretekli zbaf. lino. Sef) ge»cfen, fim bil, a, o , itd. ®ufet)fi ge»cfcit, ( šr, fie, eč fet; ge»efett, ©att fet) ge»efen, fo bili, 4 1 M nosimo. SSir ffnb getuefen, S8tr fetnt gctDefett, fmo bili, e, itd. fmo bili, e, itd. 3f)r fcj)b getttefen, 3f)r fet)b ge»cfctt, ©te jtnb geivefett. ©ie fei>n getrcfen. Davno pretekli zhaf. Edino. 3tt »drcft ge»efett, @r, fte, eb roar getvcfett, ©r, fte, eb »drege»efett, SD^ait n>ar geroefen fo bili. SEUaimare ge»efen bi bili, e. M n 6 s h n o. SBtr »aren gewefett, 2Btr »dren ge»efen, fmo bili, e, itd. bi bili, e, itd. 31)r »arct ge»efen. 3fjr »dret gc»cfen, ©te »arett gc»efett. ©te »drett ge»efett. Prihodnji zhaf. Edino. 3d) »erbc fet>rt bom, 3cf) »erbe fesjtt bom, iDu »irft fei)tt bofh, tu »crbeft fetjn bofh, ©r, fte, eb »trb fiep bo, ©r, f!e, eb »erbe fefmf.bo, ffflati »trb fetjit bodo. 5D?an »erbe fetjtt bodo. M n 6 s h n o. 9Btr »erben fet)tt bomo, 2Bir »crbett fet)tt bomo, 3t)r »erbetfet>it bote, 3f)r »erbet feprt bote, ©te »erben feptt bodo. ©ie »erben fet;u bodo, Prihodnje pretekli zhaf. Edino. 3d) »erbe ge»efen fet>n, 3cf) »erbe ge»efeit [ep, bom , i. t. d. bom, i. t. d, ®tt »irft ge»efen fctjtt, ®tt »erbefi ge»efen fet)tt, ©r, fte, eb »irb ge»efcn fct)n.@r, fte, eb »erbe gemefen fei)tt- M n 6 s hn,o. 2Bir»crbenge»efettfei)tt, 20tr»erbeitge»cfen fet)U, 3t)f »erbet gentefenfetm, 3fjr »erbet ge»efeu fetjit, ©ie »erben gc»efcn fct>n. ©te »erben ge»cfert fei;n. 45 Ve livni naklon. Edino. M n 6 s h n o. @C 9 (bu) bodi, are, bu it»are(l itd. fe tudi rezhe: td) hmvbe bu mtirbefi fet)u , idt. nameft: id) tvdre geraefen itd. fe tudi rezhe: td) nuiirbe gevoefen fet)n- §. 135 . Pomdshni glagol tnerbett biti, poftati, pomaga v’ Nernfhkim prihodnji zhaf v’ djavnim salogu pre¬ gibali; v’ terpivnim salogu pa vfe zhafe. V’Krajn- fkim fe pa včzhi del nameft Kcvbeit poflushimopo- moshniga glagola Mii, ktdriga pregib je shd snan; torej ga tukej ne botrdba ponavljati. Ndmfhki po- rnoslmi glagol fe tako pregiba : Snanivni naklon. Pogojivni naklon. Sdanji zhaf. Edino. 3d) mcvbe, Sdj rocvbc, ©u totrjl/ Š» mcrbeft, Sr, ffc, ed, man mtrb. (Sr, fte, ed, ntanmerbe. M n 6 s h r^o. 2Bir merbett, ' 9Btr merbeu, 31)v vuerbet, 3l)r merbet, ©te merbett. ©te merbett. Na pol pretekli zhaf. Edino. 3d) hntrbe (marb) , 3d)tt>iirbe, £)u hntrbejt (marbjf) 2)u wiirbe|f, Sv te. mtirbe (tnarb). Sr tc. miirbe. M n 6 * h n o. 2Btr tnttrbett, SBtr tofirbert, '3fjr trurbet, Sljr tnitrbet. ©te trttrben. @te tritrbcit« Popolnama pretekli zhaf. E din o. Set) čurt getrorben, 3d) fet) getrorben, ®u bijl getrorben, ®u fct>ft getrorben, (Sv te. ifl getrorben. (Sr ic. fet) getrorben. Mn 6 slino. SBtr ffnb getrorben, 2Btr fctjtt getrorben, 3t>r fet)b getrorben, Sbr fet)b getrorben, ©te ftttb getrorben. ©ie fetm getrorben. Davno pretekli zhaf. Edino. Sef) trav getrorben, Sef) »Ste geirorbett, Stt tnarff getrorben, £>tt trdrefl geirorbett, (Sv te. irar geirorbett. (Sr tc.irdre geirorbett. M n o s h n o. Sffiir irarett geirorbett, 3Btr trarett geirorbett, 3l)r traret geirorbett, 3f)t traret geirorbett, ©te trarett getrorben. ©te trarett geirorbett. Prihodnji zhaf. Edino* 3cf) trerbe trerbett, Sef) trerbe trerbett, $u trtrfl irerbett, Xut irerbcjl trerbett, @r tc. trtrb trerbett. (Sr tc. trerbe trerbett. Mn 6 s h n o. 20ir trerbett trerbett, 3Btr trerbett trerbett, 3f)r trerbet trerbett, Sfjr trerbet trerbett, ©te trerbett trerbett. ©te trerbett irerbett. Prihodnje pretekli zhaf. Edino. Sef) trerbe geirorbett fet>n, Sef) trerbe geirorbett fetm, ®tt trtrfl getrorben fetm, Du trerbcfl geirorbett fetm, (St tc. trtrb getrorben fetm. @r tc. trerbe getrorben fetm. 47 Mn 6 s Ti n o. SBtr toerben getoorbett fe^n, 5ffitr toerben getoorbett fe^n, Sljrtocrbet getoorbeu fep, 3l)r toerbet getoorbett fetttt, ©tetoerbcngetoorbeit fettn. ©teioerbcitgctoorbcnjc>pit. Velivni naklon. Edino. Mn 6 sh n o. 9Berbe (bil)/ SBerbct (jtjr), SBerbe er , fie. SGoerben jTe. Neokonzhavni naklon. Sdanji zkaf: toerben. Pretekli zhaf: getoorbett'fet)n. Prihodnji zhaf: toerben toerben. Deleshje. Sdanji zhaf: SBerbenb (ni navadno). Pretekli zhaf: getoorbett. Opomba. 1 . Nameft: id) toiirbe itd. fe tudi rezke: id) toiirbe toerben itd.; in nameft id) točire getoor* bcn itd. 1’e tudi rezhe: id) toiirbe getoorbett fetjtt. 2. Kadar je glagol er bdi pomoshin glagol, njegovo deleshje pretekliga zhala ni g e to or# ben ampak to o r b e tt. §. 136 . Drugi glagoli fe v’ Nemih ki m po enim sgledu, po eni podobi pregibajo. i. S g 1 e d djavniga pregiba. Snanivni naklon . Pogojivni naklon. Sdanji zhaf. Edino fhtevi lo. 3d) lobe hvalim, 3d) lobe hvalim, £>U fobcfl (lobjl) hvdlifh, 2)u lobejb hvalifh, @r 2C. [obt hvali. & tC. lobe hvali. Mndshno fhtevilo. SSStr fobcit hvalimo, 2Bir boben hvalimo, 3f)r fobet hvalite, Sljr [obet hvalite , ©te [obcit hvalijo. ©te foben hvalijo. 48 Na pol pretekli zhaf. Edino. 3cf) tobte fim hvalil, a, o, Sd) tobete bi hvalil, a, o, ®utobte|tfi hvalil, a, o, 2>U fobetefl bi hvalil, a, o, (ŠT jc. lo&te je hvalil, a, o. (£r jc. fobete bi hvalil, a, o. M n 6 s h n o. ©ir tobteu fmo hvalili, e, ©tr fobetert bi hvalili, e, 3f)r fobtct fie hvalili, e , 3f)r lobetet bi hvalili, e, ©ie tobteu fo hvalili, e. ©te tobeten bi hvalili, e. Popolnama pretekli zhaf. Edino. 3cf> babe getobt Sef) babe gcfobt fim hvalil, a, o, itd., fim hvalil, a, o, itd. ■Du f>afl getobt, f)abefit getobt, @r jc. tjat getobt. @r jc. t)abc getobt. M n 6 s h n o. 3Btr babett getobt, 2Btr baben getobt, _ fmo hvalili, e, itd., fmo hvalili, e, itd. Sbr babet getobt, 3f)r f)abetgetobt, ©te baben getobt. ©te bebcu getobt. Davno pretekli zhaf. Edino. Sef) fjatte getobt, 3$ f>atte getobt, fim bil hvalil, a, o, etc., bi bil hvalil, a, o, etc., ®tt battejl getobt, 33u batteft getobt, ic. batte getobt, ©r jc. batte getobt. 1W n 6 s h n o. 2Btr batten getobt, 2Btr bgtten getobt, fmo bili hvalili, e, itd. bi bili hvalili,e,itd., St)v battet getobt, 3br bg tte ^ flefobt, ©te batten getobt. ©te b^en getobt. Prihodnji zhaf. Edino. Sef) toerbc fobett, Sefi ttserbe fobett f bom hvalil, a, o, itd., bom hvalil, a,o, itd., £ut tturft fobett, £ut toerbeft tobert, Crr jc. ttnrb fobett* jc. toerbe fobett. 49 M n 6 s h n o. ©tr rccrbcn ToBett, ©ir roerbett foben, bomo hvalili, e, idt., bomo hvalili, e, idt., 3br rt>crbet fobctt, 3br tnerbct Boben, ©te toerben Boben. ©ie toerben Boben- Prihodnje pretekli zhaf. Edino. 2kf) voerbe geBobt Ijabett, 3d) Hterbe gefobt baben, bom hvalil, a, o, idt., bom hvalil, a, o, idt., ®u n>tr(l geBobt baben, 15 u toerbcft cjeBobt baben, (gr 2 c. unrb gcBobt t;abeit. (gr 2 C. toerbe gefobt B)abeit. M n 6 s h n o. ©ir ttterben cjeBobt baben, ©ir stterben geBobt B>abett. bomo hvalili, e, idt. bomo hvalili, e, idt. 3f)rirerbet geBobt baben, 3bt' roerbet gefobt babe«, ©ie toerben gefobt baben. ©te toerbett gefobt Bjabeit. Velivni naklon. Edino. M n 6 9 h n o. Sobe (bu) hvali, Sobet CibtO h X alit ?’.. Sobe er, (Te, naj hv41i. Soben (Te, naj hvalijo. Neokonzhavni naklon. Sdanji zhaf: fobcit hvaliti. Pretekli zhaf: ©efobt fjabett- Prihodnji zhaf: Soben toerben. Deleshje. Sdanji zhaf: Sobcttb hvalijozh. Pretekli zhaf: ©efobet Cgefo6t) hvalil, a,o; hvalili, e. Opomha. ~V’ na ppl preteklim zhafu pogojivniga naklona fe nameft: tdb fobcfS itd. tudi 1 ’ezhe: tef) ttnirbe fobett itd. Ravno tako tudi v’ davno pre¬ teklim zhafu nameft: {dj bahe gefobt itd. id) nhirbe gefobt baben- -Kram. bcutfcfje ©pracfjfebve. 15 50 S gl e d terpivniga pregiba. Snanivni. naklon. Pogojivni naklbn, Edi n o Ihte v 1 1 o. 3d) trcrbe gelobt, fim hvaljen, a, o, S« trtrfi gelobt, E hvaljen, a, o, Sr tc. trtrb gelobt, je hvaljen, a, o. M n 6 s li 2Btr trcrbctt gefobt, fmo hvaljeni,'e, itd. 31)r trerbct gelobt, ©te trerbctt gelobt. Na pol 3* nterbe gelobt, fim hvdljen, a, o, £tt trerbeft gelobt, fi hvaljen, a , o , Sr tc. trerbe gelobt, je hvaljen, a, o. o fht e vi 1 o. 2Btr trerbett gelobet, fmo hvaljeni, e, itd. 3f)r trerbct gelobet, ©te VDerbeit gelobet. retekli zhaf. Edin o. 3cf) trurbe gelobet, 3d) ttttirbe gelobet, fim bil hvdljen, a, o, itd. bi bil hvaljen, a, o, itd. £>u trttrbcjl gelobet, Ubit triirbeft gelobet, Sr 2 c. tntrbe gelobet. Sr tc. triirbe getobet. M n 6 s h n o. 2Btr trurbett gelobet, 2Btr trurbett gelobet, fino bili hvaljeni, e, itd. bi bili hvaljeni, e, itd. 3t)r nntrbet gelobet, rviirbet gelobet, ©te trurbett gelobet. ©te triirben gelobet. Popolnama pretekli zhaf. Edino. 3d) bttt gelobt trorbett, 3cf) fet) gcfobct trorbett, finj bil hvaljen, a, o, itd. fim bil hvaljen, a, o, itd. 2bu bift gelobt trorbett, Ubitfepfit gelobet trorbett, Sr 2C. tft gelobt trorbett. Sr tc. fet) gelobet trorbett, M n 6 s h n o. ■ffiir ftitb gelobet trorbett, fmo bili hvaljeni, e, itd 3br fetpb gelobet trorbett, ©te jtttb getobet trorbett. SfOtr festtt gelobet trorbett, fmo bili hvaljeni, o, itd, 3fjr fe^b gelobet trorbett, ©te fei)tt gelobet trorbett. 51 Davno pretekli zhaf. Edino. Sef) »ar gefobet »orben, Sef) »are gefobet »orbett, fim bil hvaljen bil, a, o, itd. bi bil hvaljen, a, o, itd. »arjl gefobet »orbett, £>n »areft gefobet»orbett, ©rte.»ar gefobet »orbett. @r te. »dre gefobet »orbett. Mn 6 s h n o. SDBfr »aren gefobet »orben, 9Btr»aren gefobet »orbett, frao bili, e hvaljeni, e, bili, bi bili, e, hvaljeni, e, bili, e, itd., e, itd., Sf)r »aret gefobet »orben, Sfjr »aret gefobet »orbett, ©te »aren gefobet »orbett. ©te »drett gefobet »orbett. Prihodnji zhaf. Edino. Sef) »erbegefobet »erbett, Sef) hterbe gefobet »erbett, bom hvaljen, a, o, itd., bom hvaljen, a, o, itd., ®tt»trfl gefobet »erbett, £>u »erbejt gefobet »erbett, @r te. »irb gefobet »erbett. Grr te. »erbe gefobet »erbett. M n d s hn o. 2Bir »erben gefobet »erben, 2Btr »erbett gefobet »erbett, bomo hvaljeni, e, itd., bomo hvaljeni, e, itd., 3f)r»crbet gefobet »erben, Sfjr »erbet gefobet »erbett, ©te »erben gefobet »erbett. ©ic »erbett gefobet »erbett. Prihodnje pretekli zhaf. Edino. Sef) »erbe gefobet »orben Sef) »erbe gefobet »orbett f^b«/ . fetht, bom hvaljen, a, o, itd., bomhvaljen, a, o,itd., £>tt »trjt gefobet »orben 2)» »erbejt gefobet »orbett feftn, feb«/ Orne. »irb gefobet »orben @rtc.»erbe gefobet »orben feb«. kb«* Mn 6 s h n o. 2Btr »erbett gefobet »orben 28tr »erbett gefobet »orbett feb«/ . f e 9«/ , bomo hvaljeni, e, itd., bomo hvaljeni, e, itd., 3f)r »erbet gefobet »orben 3§r »erbet gefobet »orbett febn, febn, ©te »erbett gefobet »orben ©te »erben gefobet »orben feb«. feb«* 52 Velivni naklon. Edino. Mnoshno. £u folfft gefobct »»črten, 31 jr folfct gefobct »uerbcit, bodi hvaljen, a, o, bodite hvaljeni, e, St tc. fott gefobetioerben, ortcr pravi. §. 138 . Nevpravni glagoli fpremene v’ pregibanji fvoj koreninini glaf, fo v’ na pol preteklim zhafu na¬ vadno enosloshni, in fe v’ deleshji pretekliga zhafa vdzhiddl s’ctt konzhajo, in velikokrat imajo tudi v’ drugim in tretjim lizu sdanjiga zhafa v’ edinim fhte- vilu, in v’ velivnim naklonu kaj pofebrtiga. §. 139 . De fe nevpravni glagoli loshej najdejo, fo tukej v’abezednim redu sapifani. Glagoli s 1 eno svesdizo (*) fe she fkorej fploh kakor vpravni pregibajo; kteri imajo pa dve svčsdizi ("**) tifii fe lizer na¬ vadno kakor nevpravni pregibajo, uzheni in omi¬ kani Ndmzi jih pa, kadar vifoko govore, kakor vpravne gldgole pregibajo. Popif nevpravnih glagolov. 33 acfett pezhi (kruh). bacffi (6acfe|f), er bdcft (bacfet); trf) bmf (bacfte); Pogojivni naklon: id) bttcfe (bacfete); badf; id) fja&e gebacfett. ^>aa6e 6efof)lcit. 33cflet jjert, jtd), fi persadjati. 3d) befftg; Pog. be* fftf]e; bejTetj? ali pa beftet^c ; td) fjabc tntd) befhfjfen. 33effetjHgett je vpravin glagol. 33egtnnett sazheti. 3dj begatm; Pog. begattne; bet gtntt; id) f)abe begotutett. S3 e tf c n grifti. 3d) btg; Pog. td) bife; betjl ali pa betjjfe; td) l)abc gebiffcit. 33ergett fkriti. Tut btrgf!, er bfrgt; td) bctrg; Pog. td) bdrge; btrg; td) biit geborgett. Ravno tak6 b er b ergett fkriti fe; famo v’ pog nakl.ima: td) berbtirge nameft berbdrge. fjcr bergettpre- nozhiti (koga) fe pregiba po sgledu fobett. * 33er(leit pozhiti. 3d) barffali borfi(berjlete); Pog. id) bbvjfe, (berffete); fcftfi (berfle); fcf> btn gebor# jiett (geberfbet). 58efitinen, fTct), . pomifliti fe. Set) befatttt nticf); Pog. td) befamte »ttcfj; ic£) fjabe mtcfj befottttett; fe pre¬ giba , kakor fin It c n. ŽBefrtegett goljfati. Set? betrog ; Pog. td) bctvbgc;id) l)abe betrogen. S3ewegen premajati, nagniti koga h’ kaki rdzhi. Sef) betrog; Pog. td? bentbge; tet? fjabc beirogen. Zhe pa betregett pomdni majati, fpremajati fe, ganiti koga (riiljVeit) , je vpraven glagol. ŽBiegett vgniti, fhibiti. 3d) bog; Pog. id) bbge; bte# ge; td) t?abc gebogeit. 58eitgenperkloniti, fevpra- vno pregiba. SJ3 i c t f) e tt ponuditi. Sef) botf? ; Pog. td) bbtf?e; btetf) ali bietfje; td) tjabe gebotl)ett. S3 f jt b c n vesati. Sef) banb; Pog. id) battbe; binbc; tef) Ijabc gebttnbeit. S23 1 11 c n profiti. Scf> batt); Pog. tef) batl)e; bitt’ ali bitte; id) l)abegebctf)eit. Ravno tako fe pregibajo: crbttteit fprofiti , abbittett sa samero profiti itd. S3 f a f c tt pihati. £>tt btdfejl, er btdfet ali btdft; td) btteč; blafe; td) Ijabc geblafett. S31 e t b e n oftati. Set) blieb; bleib ali bfeibe; td)bttt ge# btieben. 58 te tef) ett beliti, je vpravin glagol. §ofiavIjena gla¬ gola pa: crbtctd)en in t) er 6 le t cf) ett oble¬ deti fia nevpravna: td) erbttd), tterbtid); id) bttt erbltcbett, oerbtidjett. 58 V (t t e tt pezhi, ima deldshje pretekligazhafa : ge# bratett. 58red)ett lomiti, slomiti. £) U brtcf)(i/ er bricfjt; icf) braef); Pog. tef) bradje; brief) ; id) f)abe gebrodjert. Ravno tako : cvbrccbett vlomiti in serbvedjett ras- bit.i. Diabebredjett s’ kolefam kofti treti, fe vpra- vno pregiba. 58 vetrn ett gorati. Sdj bramite; Pog. td) breitnete; bremte; tef? tjabe gebrannt. 93 r i tt g e it pernefii. Sd) bradjte; Pog. tef) bracfjtc; brittge; id) babe gcbracf)t. © c it f e rt mifliti. Sef) bacf)tc; Pog. id) bacf)tc; benfe; tef) babe gebadd. Sittgett najeti. Sef) bttttg; Pog. icf) bihtge; biitge; tef) f)ci&e gebmtgen. Ravno tako: bebtttgett, » e v b t n g e rt. Pravi fe pa vunder bebtttgt, kadar fe s’ pogojam kaj rezke. — JDihtgett gnojiti fe pregiba kakor fobett. ©refdjeit mlatiti. 2)tt brtfcf)c(l, erbrtfcfjt; tef)brofdf); Pog. tef) brbfefje; brtfcb; tef) fjabe gebrofcfjett. 2) rt n gen filiti. Sef) brattg; Pog. tef) brange; briitge; teb fjabe gebnmgen. ©iirfett fmdti. Sef) barf, bit barfft, er barf; tt>tr biirfett , tfjr biivfet, fie bitrfett. Pog. sdanj: tef) biirfe, bitbiirfeft i. t. d.; tef) bttrfte; Pog. tef)biirf= te; tef) f)abe gebitvft. Ravno tako b e bit vf e rt po¬ trebovati. Gnnpfangctt prejeti. Scb cntpftng; id) fjabe empfatt* gen. Kakor fattgett. (gtttpfebfett perporozhiti. Sef) empfafjf; entpfofjfcit. Kakor befefjfeit- ©tttfpriejjert israfti, fe rodili. Sef) erttfproj); tcf)bttt eittfprojjett. Kakor fpriefjett. Gr rf tire n isvoliti. Sef) erfor; Pog.teb erfore; erftirc; tef) fjabe erforett. Grrfbfcben vgafniti. GIdj fbfcfjett gafiti, (grfcfjaften raslegati fe. @<5 erfeftafft; eš erfdtjoff; Pog. ed erfcf)btfe; erfefjaffe; ’c$ ift crfcfjoffen. (©cfjalfett buzhati, svoniti je vpravin glagol.) <5rfd)recfett vfirafhiti fe. 2>u erfcf)vtcfft, er erfcfjrtcft; tef) erfcfjracf; Pog. icf) erfcfjrdcfe; erfcfjrtcf; icf) bitt erfcfjrocfett. Kadar pa erfcfjrecfert pomeni vftra- fhiti koga, fe pregiba kakor fobett. €rrt)dgett prevdariti. Sef) emog ; Pog. tef) eritfbgc; cradg ali eradge ; tef) babe emogett. Gcffett jdfti, 2>u tjjefl, er i$t; icf) afj; Pog.' icb ajje; tff; icf) fjabe gegejTett. gab^ett peljati fe. JDtt fdfjrjl, er fdfjrt; tef) fubr; Pog. id) fiifjre; fabr ali fafjre; tcf> bitt gefafjrett. Pravno takd fe pregibajo vfi foltavljeni glagoli, rasun VutfffafjrCJt dovoliti. Kadar fal)reit pomdni peljati koga, ima v’ preteklim zhafu pomo- shni glagol I)aben. gatlcnpafii. Sufalfjb, er fattt; itf) ftef; fatt ali falle; id) btn gefalfett. g a n g e n vjeti. Sit faitgft, er fdttgt; id) ftttg; fange; td) fjabe gefangeit. g e d) ten bojevati fe. Sit fi'd)(t, er jrdjt (tudi: tm fed)teft, er fedjtet); id; forfjt; Pog. id) fbdite 5 ftcf)t (ali fedjte); td) l;abe gcfocf)teit. ginben najditi. 3d) fant>; Pog. tcf)fanbe; ftnbe; id) l)abe gefunbett. § led) ten plefti. Su fltct)fl (tudi bit fledtteji, er ffecf)tet) ; td) flod)t; Pog. tcf) ffbd)te (tudi td) jfedp tete) ; id) i)abe geffod)ten. Ravno tako perfledjten. gfteg e it letati. Su ffiegji, er fliegt; td) flog; Pog, td) flbge; tcf) btn geffogett. tel) en beshati. X>u fttet)(t, erfltefjt; tcf)flof); Pog. td) flofje; td) btn geflol)en. gttefien tezhi (kakor voda). Sit fftcfieff, er fltejjt; id) flog; Pog. id; flbge; flicge; gefloffett; odvode in drugih tekozhih rezili, od glafu in befedt fe rezhe: fie ftttb gefioffen; od ran, Ožili, zev, shlebov fe pa rezhe: fie ijabcn gefloifctt. greffen shreti. Sit frtcgefl, erfriegtj td) frag; Pog. td) frage; tcf) fjabe gefrefteit. gjrieren smersovati, sebfti, 3d)fror ; Pog.td)frbre; frtcre; gefroren; eb f) at uit b gefroren seblonafje. Sab iffiajjcv ift gefroren , voda je smersnila. * ©dfjren kifati fe, vrdti. 3d) gof;r; Pog. id) gofjre (tudi: gdf)rete); gafjre; id; ijabe gegoijrett, ber SBettt f;at gegobren vino je vrelo. (Sebarett roditi. Su gcbicrjt, fie gebiert (tudi: bu gebareft, fie gebdret); idjgcbar; Pog. td) gebiire; gebter ali gebdre; td) (abe geboren. ©ebert dati. Sit gfbft, er gibt; tcf) gab; Pog. id; gabe; gtb ; tcf; f)abc gegcbeit. ©ebtetijen sapovddati. 3d) gebotb: Pog. tcf) gebb* tf)e; gebietf) ali gebietfje; td) ()abe gebot(;en. * © e b e 1 1) e it teknil i. 2id) gebtef) 5 Pog. td) gcbiclje; (gebeii)ete); gebctf); gebtefjen. 57 ©efaffen dopafii. 3cf) gefattett. §izer kakor f a t C ert. ©efjen iti. girtg; Pog. id) gtnge; gel) ali gebe; tcf) bi« gegangen- ©eftngen po frdzhi fe isiti. ©dgelingt; edgefang; Pog. ed getange, ed ifl gefmtgen. ® elten veljati, ©u gtftfl, er gift; tcf) gatt; Pog. td) gdftc; gift; tcf) f)a6e gegeften. *©enefen osdraveti. jel) geitaž; Pog. id) gcndfc (tudi gcnefete); tcf) bin genefen. ©entefeu vsliivaii, vsiliti. 3cf) geitojjS; Pog. id) g e* noge; gcmeg ; tcf) babe genoffen. ©efd)el)cn sgoditife. ge(d)iel)t;>ed gefdjaf); Pog. ed gefdjafje 5 cd ijt gefdjebett. © e wtn it en perdobiti. 3 d) getnann; Pog. icb gentan* ne; id) babe gemonnen. ©te$cn vlivati, vliti. 3cf) goji; Pog. id) gbfje; gicjj; id) babe gcgojTen. *©[eid)en enak biti. 3cf) gftcf); gfctd) aligletdje; id) babe gegfidjett. ©letd)en ravno itoriti, fe pa pregiba po sgledu lobcit. * * © (e 11 e n derzhati, isderkniti. 3cf) gfitt 5 Pog. td) gfitte, (tudi: tcf) gfettefe); gfeite; id) bin gcgfit* ten. S3 cg-teitcn fpremiti fe pregiba , kakor foben. **©ltntmett tleti. 3d) gfoinm ; Pog. td) gfbmrne (bolje glimmete); tcf)f)abc geglotnmen, (bolje: icf) l)abe gegfimint). ©raben kopati. grabit, ergrdbt; tcf)gru6; Pog. id) gritbe; tcf) babe gegraben. ©retfen prijeti, popafti. 3d) griff; gretf ali grcife; id) babe gegrtffeit. i? a b e n imeti. Glej sgorej ftr. 40. ipattbbabett fe pre¬ giba, kakor foben. Naften dershati. SnbSftjt, er f)č>ft; id) l)ieft; b^ ali bafte; id) f)a6e gebalten. # ang en vifeti. £>n f)čittgff, er bditgt; tcf) fjtttg 5 ban* ge; tcf) babe gebangen. ■Sjattgetl obeftti je vpraven glagol. 5 8 JpatiCU mahniti, biti, fekati. 3d) ljic 6 ; Pog. id) I)fc* be, (tudi: fd) bauete); ban ali bane; tet) t>abege;- bauen. Ravno tako: b e (» er * 5 erf) a u e n- § eten vsdigniti. 3d) l)ob; Pog. id) l) 6 t>ej bebe; tcf) f)abc gel)oben. Ravno tako erl)ebcn. jpetjjeit imenovati, 3d) f)tc^; f)etg ali td) f>at'C gcf)et^eit. $effen pomagati. ®n f)tfffl, erf)tfft; td) fjaff; Pog. id) bdffc, (ali l)ii(fc); ^iff; id) babe gel)otfert. S c nit c n posnati. 3 d) fannte; Pog. id) femtete 5 fene ne; td) ijabc gefannt. Sf im m en plesati. 3d)fiomm; Pog. tdbffbmme (tudi.- id) fftmntete); ffintme; id) biit geffommeit. Sit n g cit svenzhati. 3d) ffang ; Pog. td) Range; fftitge; id) ()a 6 e geRuttgeit. Snet fen fhipdti, vfiiipniti. 3d) fntff; id) ba&c gcfnif* fen. S n e t p e n, karravno to pomeni, je pa vpra- ven glagol. Somnten priti. £m fomntjf, cr fontint; (navadno: bit fbmmft, er fomint); tcf) fant; Pog. id) farne; fomm; td) btit gcfontnten. (S3e rotft f ont m e tt fprejeti koga je vpr&ven glagol). So n n en morem. 3d) famt, bit fattnfl, er fanit, mir fbmteit itd. Pog. id) fbnnc itd.; td) foititte; JPog. td) fbnnte; id) Ijabe gefomtf. Srtedjen lasiti, plašiti fe. £)u friccbft, crfriecfjt; id) - frod); Pog. tcf) frocf)e; frted); tcf) bitt gcfrodjeit. £abett vkladati, tovoriti. £)« tabed, cr labet; id) tub; Pog. tcf) hibe; tcf) babe gerabett. Saffett pulti t i. 5Du fd|fc(f, er lajjt; tcf) fiefj; faff; tcf) babe getaffeit. Ravno tako: perfnffeit sapu- ftiti, tteraidaffcn je pa vpraven glagol. Saufeit leteti. £)U fauffl, er fanft; id) fief; (auf; id) 6 in gefanfcit. Setbctt terpeti. 3d) ftft; fetbe; tcf) tjabegefitten. SSer* fcibcit fe pregiba po sgledu fobcit. ?ei()en pofoditi. 3 d) tiet); icf) babe gefteben. Vefcit brati. £m fiefeft, er fiefet, (fieft); icf) fau mfffefit, er tnifjt; id) ntajj; Pog. tet) ntiige; mig; tdj babe gentcjfen. SOJbgcn botiti. 3rf)mag, bitmagli, er mag, tmrmo* gett itd. Pog. id) tub g e itd.; td) niod)te; Pog. id) mbd)te; ntbge; td) l)abe gcmod)t. 90? it ff e n moram. 3d) muf, bit mujjt, er ntuf, wtr rttiiffen , itd. Pog. td) miiffe, bn miiffejl, er ntiijfe itd. id) tnufjte; Pog. td) imiflte; td) t)abe gcutujjt 9? e b m en vsbii. ®it mnnnft, er ntnuitt; td) nafp;i} Pog. td) uat)me; utrniti; td) babe genoutnicit. ^OJcnnen imenovati. 3d) nannte ali nennte; Pog. td) nennete: ttenne; tet) fabc genaitnt ali genennet. tpfeifenshvishgaii 3d)pjtff; pfetf; td)f)abegcpftjfen. 'JJflegcn imeti , rediti. 3d) pflog; Pog. id) pftbge; p$ege; id) tjabe gepflogcit. spjtcgen navado imčti l'e pa pregiba, kakor toben. * :s Preifen hvaliti. 3d) jmeč; preife; id) ijabcgeprie* fett. Pobpretfen je vpravin glagol. Dueften isvirati, tezbi. 2u guiKjt, er quifft; teft quolt; Pog. id) quolte; qmll; id) btn geqttolleu. Kadar pa quellert pomeni namakati, fe pregiba navadno kakor lobcn. Ravno tako tudi qndi(ett terplnzhiti. 9? atije it fvetovati. iDuratfjjt, er ratlj; idj rietl); ra* tf)c; td; Ijai.e geratljen. 60 e 16 en dergati, ribati. 3cf)rieb; rctbe; fcfj fjgbe ge« neben. 31 e tj? e n tergati. Sef) rij?; Pog. tcfj rtfle; retj? ali ret« j?e; tcf) fjabe geriffen. Sleiten jesdki. Sef) ritt; rett ali rede; tcf) bin gerif« ten. Ravno tako: berettcn prejčsditi; objbsditi. S3evettcit perpraviti fe pa vpravno pregiba. Slennen letčti, dirjati. 3d) rannte; Pog. id) retine« te; retine; geranttt. 3Eiecf)en duhati. Sef) rod) ; Pog. tcf) rbd)e, rtecf); tcf) fjabe gerocf)en. 3lingen boriti fe, metati fe. 3cfj vattg; Pog. tcf) tange; ringe; tcf) f)abe geruttgen. Umringen ob- fiopiti fe vpravno pregiba. Slinit e n tezhi, zreti. Scfjrann; Pog. tcfjrattne, rin« ne; geronncn. Sin fen klizati. 3cf) rtef; tcf) f)abe gerufcn. ©afjett Politi, ©cfafsen. ©aufen piti, pijanzhevati. Sufdttfjb, er fiiuft; tcf) foff; Pog. tcf) fbffe; fauf; tcf) babe gefoffen. ©augen fefati. Sef) fog; Pog. tcf) fbge; fange ali fattg; tcf) f)abe gcfogen. ©cf)affett narediti, ftvariti. Sef) fcf)uf ; Pog. tcf) fcf)iife; fcfjaffe; tcf) ()abegefcf)afen. Zheima@cf)af> fen kak drugi pomen, fe pregiba kakor fobeit. ©cfjetbett lozlnti fe. Sef) fcfjieb; fcfjetbe (fdjetb); ge« fcf)teben. ©djetben odlozhiti je vpraven gl ago. ©cfjetnen fvetiti fe, kasati, viditi fe. Sef) fcf)icn; febettte; tcf) fjabegefcfjtenen. 33 efcf) e in en je vpra- vin glagol. ©cfjeften kleti. Sitfcfpffft, erfcf)ift; icf)fcf)aft; Pog. id) fcf)bfte; tcf) f)abe gefd)often. Ravno tako: anb« fcfieften okregati, osmerjati. ©cf)crett ftrizhi. Su fefjeref!, er fefjert, (bu fcf)terff, er fcf)icrt);icf)fcf)or; Pog.tcf)]cf)bre; fd)ere,(fd)ter3; icf) fjabe gefcfjoren. Ravno tako befd)erenofirizhi; befcf)cren komu kaj podeliti, fe pregiba kakor fobeit. ©cf)icbeit tifhati, potifniti, poriniti. 3d)fcf)ob; Pog. tcf) fcfjbbc; fdjtcbe; tcf) l)abe gefdjoben- 61 ©djteffen ftreljati. 3 d)fd) 0 f!; Pog.icbfdjbffe; fd)iejj; icf) ()«&e gefd)ojjfen. ©djtnbcn oderati. 3d) fcfjmib ; Pog. id) fcf)iiitbc; frfjtnbc; trf) babe gcfdf?unbcit. @ d) 1 afen fpati. Su fd)idffl, ev fdjfaft; id) fd)ftcf; fctjfafc; id) babe gefcbfafen. ©d) Ing e it vdariti, tepfti. Sn fcblagfl, erfd)idgt; id) fd)fug; Pog. td) fd)liige; fd)(age; td) babegefd)ta? geit. 91atbfd)fagen in bevatl)fd)fagett fta vpravna giagoia. © cf) i c id) e n lefti, plašiti fe. 3 d) fcfjlicfl 5 fcf>fexdjc; td) btn g cfcf)ftci)crt. © d) te i fen bruftti. 3 d) fdjfiff; fd)fetf ali fdffetfe; td) l)abe gefd)ItfFen. — ©djletfen po tleh vlezhi, po- konznat.i, fe pregiba kakor tobcn. ©d)tei$en musati, tergati fe. Sef) fcf)ff^ 5 fcf)£ei^; gefddijfen. ©d)itcfeit lefti, isl<5fti , isplasiti fe. 3 d) fdjfoff; Pog. tef) fcf>foffe; fdfttef; td) bttt gefd)fofett. ©djltcffeit sapreti. 3d) fcfjfo^; Pog. td) fd)fof}ej febtieffe; td) babe gefdjfoffert. ©d) Ittt gen ovijati, viti, poshirati.3d) fc£)fattg; Pog. td) fd)fdnge; fd)(tttge; td) babe gefd)tuitgcit. ©d)me£jen rastopiti fe. Sit fcbintfjeft, er fcbmtfjt; id) febmofj. Pog. td; fcf)tnbfje; fcbnttfj; xcf) bttt ge« febmofjen. — ©obmejen topiti kako rezh je vpra- ven glagol. , ©d)netben resati. 3 d),fd)ititt; fdjnetbe; id) babe ge? fcbnttten. ©d)i'ctbett pikati. 3 d)fd)rteb; fdjreibe; td) babe ge* fdjrteben. © d) r e 11 e n ftopiti. 3 d) fd)ritt; fcbrctle; td) bttt ge? fcf>rittert. ©d) ret) e n vpiti. 3 d) fdjrie; febret) ; id) l)abe ge? febrten. ©ebntarett gnojiti fe. ©d)tt)dvt; fd)tt>or ; tfl ge? fd)tt)eren. ©ebnteigen molzhati. 3 d) fc^ioteg ; fd)n>:tge ; id) babe gefdjtvnegett. 62 ©d) wcf ten otekati. 35u fcf)tt>iE|?, er fdjnnfft; uf> fcfjtttolf; Pog. td) fcfjtttblfe; fd)i»tff; tcf) bin ge? jrd)Wotfen. ©d)tt>eflett narediti, de oteka, de fe narafha (voda), fe pregiba kakor fobett. @ cf) n> t m m e tt plavati. 3cf> fcf)tt>amnt; Pog. jcf) fdjtttam? me; fdpntrnm ali fdjttmnnte; gefdjtttommen. ©d)tt>tttben sginiti, ufabniti. 3d) fd)tt>attb; Pog< id) fcfjtttanbe; fdjmutbe; id) bitt gefdpnnben. ©djmtttgen fukati, vsdigniti, mahati. 3d) fcf)tt>mtg; Pog. td)fd)Wange; fcfjtmnge; td) f)abegefd)ttntngert. ©d)m oren perfezhi. 3cf) fcf)tt>or; Pog. td) fcf)Wbre; td) f)abe gefdtmorett. ©ef)ett viditi. Dn ftef)fi, er (Te!)t; td) faf); Pog. icfj fdf)e; ftelj ali jleije; td) f)abe gcfel)ett. ©teben vreti, kipeti, 3d) fott; Pog. jdjfotte; ftcbe, td) fjabc gefottett. ©ingen peti. 3d) fattg; Pog. td) fange; ftnge; td) t>abe gefmtgett. ©inf en padati, padi. 3d)fattf; Pog. tcfjfdnfe; jut* fe ; tcf) bitt gefuitfett. ©innen pomifhljevati. Sef) farm ; Pog. id) fantte; ftnn ali ftttne; tcf) f)abc gefonitctt. ©ti) e n fedeti. 3cf) faf ; Pog. id) fdfe; jT§ ali ffjjc; tcf) bttt gefejfeit. ©paften klati, preklati. ©efpaltert. @ p c p c n pljuvati. 3d) fpte; fpcp ; td) f)abe gefptctt. SSerfpepen je vpraven glagol. ©pintten predi. 3d) fpanit; Pog. tcf) fpdnne; fpttttf ali fpinne; tcf) fjabe gefpomten. © p re cf) en govorili. Sufprtcfjft,crfprtdd; icbfprad); Pog. td) fpracf)e; fprtcf); tcf) babe gefprocften. ©pr tcf en poganjati , rafti. 3d) [prof; Pog. id) fprbjfe; fprtef; tcf) bttt gefprofiett. ©prtttgen fkakati. 3cf) fprang; Pog- tcf) fprange; fpringe; tcf bin gefprttngett. ©tecfeit bodi. £>tt jttdjff, er jtid)t; td) flacf); Pog. tcf) fldcf)c; jltcf); id) babe gejfocfett. © t e f) e n dati. 3d) jfattbjPog. td) ftmtbe, fielj; td) bttt gejtanbcn. 63 ©tet) fen kradi. £u(ite!jf|?, cv jfteftff; icf) jlatjl; Pag. iit) ftatjfe 5 jttetjt; tet) tja 6 e geftoljteit. ©tčitjten j<5- klati, ie pregiba, kakor lobert. ©teigeit ftopati, ftopiti, flictj; jtctge; tcfjbittgc* fttegett. ©terbeit umreti. iDit jtirbft, er jltrbt; ict) ftarb; Pog. td) ftdrbe; fttrb; td) tun geftorbeit. @ itn fen fmerdbti. 3d) fianf; Pog. id) jtanfe; (iinfj ict) tjabe geftunfen. ©topen porivati, poriniti. 3 d) (tope, bnffopeji, er ftopt; id) (lieg; (top; td) tjabe geftopen. ©tretd) en gladiti, masati, biti. Sef) prid); (treicf); td) tjabe gejtridjen. ©treiten bojevali fe. Set) jtritt; (trčit; id) tjabe ge# (iritten. £()itlt delati, fioriti. 2)u tf)tl|t, er t()itt; id) tljat; Pog. ict) ttjate; ttjit; td) tjabe getljan. ttragen nofiti, netii. JDutrdgff, er trdgf; tef) trug; Pog. td) triige; trage; td) tjabe getragen. Sireffeit sadčti. JDtt triffft, er trijft; id) traf; Pog, id) trafe; trtff; tef) tjabe getroffen. Sretett tlazhiti. JDutrittjt, er tritt; ict) trat; Pog, id) trate; td) f>abe getreteit. £rtnfett piti. Sd) tranf; Pog. td) trdnfe; trinf; td) tjabe getrunfen. JSerberbctt fpriditi fe, fkasiti Je. ®tt tterbtvbfi, er »erbtrbt; idioerbarb; Pog. td) »erbdvbe; »erbtrb; tet) bttt oerborben. — 33 e r b e r b en pokasiti, po¬ gubiti fe pregiba kakor toben. SSerbrtePen mersiti , sa malo fe sdeti. Gr$ »er* briejjt; ečserbroft; Pog, eb »erbrbffe; ebfjattmdj »erbroffeit. SScvgcffeu posabiti. Xut »ergifieft/ er »ergt'$t; tefj »ergajj; Pog. td) »ergafe; »ergip; td) tjabe »er* geffert. , $ergtetd)Cn permeriti kakor g I e t cf) e tt. SSertteren sgubiti. Sd) oertor; Pog. id) ocrtbre; »ertiere; td) t)abe »ertoren. SSerfefj en previditi kakor fetjett. tSerfd) nnttbett sginiti kakor fd) tt? tnb e tu * 25 c r t» i rv e n smoliti, smefhati. 3d) »cnttorr ali »er# ttnrrte; id) t)abe »emorrett ali bevnnrrt. SSerjeiben odpuftiti. 3d) »erjtel); tserjei!); id) tjabe »evjteben. ©adjfett rafti. Da tt>acf)fef£ ^ er i»acf)fl; td) tt>ud) 6 ; Pog. tcf)'wud)fe; roacbfe; td) bi it gemadbfen. ©afdjett prati. T)u n>afd)e(t, er trafdjt; td) hntfcb; Pog. td) ftmfdje; n>afd)e; id) l)abe getrafdictt. ©d ge n vagati (koga ali kaj). 3 d) tt>og; Pog. td) tttbge; u>dge; td) f) fl be getrogett. © c t d) e n odjenjati, odftopiti. 3 d) trtd); ttteicf); id) f>ttt getmdjett. © e t d) e n mezhiti fe pregiba ka¬ kor foben; id) t)abc getoeicbet. ©eifen pokasati. 3 d) rote 6 ; td) fjctbe gettiefett. ©ci* fen beliti je vpraven glagol. ©evben vabiti, fnubiti. 25u nnrbjt, er lttirbt; id) warb; Pog. id) vrtitrbe; td) babe getttorbett. ©er fen metati. iDmrtrfft, ertttirft; td) vretrf; Pog. id) tetirfe; rnirf; id) babe gercorfett. ©tegett vagati (koliko vagafh?). 3d) tnog; Pog, td) robge 5 vtnege; td) babe getnogett. ©iegett ši¬ ba! i je vpraven glagol. ©inben viti, plefii. 3d) rcanb; Pog. id) tndttbe; ntiitbc; id) i)abe geitmitben. ©iffett vediti. 3 d) ntetf, bn nteift, er ittcif; mir nnjfen ; Pog. td) trtfle, bu toiflFeft itd.; id) ttutfte; Pog. id) ttnifte; triffe; id) babe getnuft. ©oflett hoteti. 3 d) mili, bu ttnilft, er tntff; mir vreden itd. Pog. td) ntoKe itd.; id) rcodte; wode; td) l)abe gerooftl. 3 e t f) e n dolslnti, kakor »er^eibett. 3 1 e 1) e n vlezhi. 3d) $og; Pog. id) joge; jief); id) f)abe gejagett. 3tt)iugen morati, permdrati. 3d) jtbang; Pog. id) 5 tt>dttge; jnnitgc; id) fjabc gcjttmugen. §. 140. Tile glagoli fo vpravni gldgoli, in fe ponavadi kakor lobcit pregibajo, de fi. ravno jihnekteri Nemzi kakor nevpravne glagole pregibajo: 6 5 jjragett vprafhati. ^iirčfjten bati fe. 2 ant en svoniti. ©d) net)en fneshiti. SBtttfett migati, pomigniti, SDS ii rt frf) c rt vofhiti. §. 141 . Nekteri Nemzi pravijo: 3 d) nfttttn, icf) gt6, td) f)tff itd. kar pa ni prav; rezili fe mora: 3>c() ttcf)l!te, td) gebc, icf) f)elfe itd. Glagoli, kterih korenina ja glafnik e, obdershe e v’pervim lizu, in ga le v’dru¬ gim in tretjim lizu vzltafi v’ i fpremerte. §. 142 . Softavljeni glagoli fo tilti, kteri fo Is glagola, in kake druge befede fofiavljerti. Kadar fe per fo- ftavljenim glagolu v’ govorjenji glaf ne vpre na glagol, temuzh na raslozhivno befedo, kfera je glagolu perdjana, fe v’ edinih ne fofiavljenih zha- lih raslozhivna befeda sa glagol pofiavi, kadar fe govor na ravnoft s’ pervim padesham sazhne. Ka¬ dar je pa pred glagolam kaka včs ali nanafhavno saimd , fe raslozhivna befeda ne pofiavlja sa glago¬ lam, temuzh fioji po navadi pred glagolam. Pofta- vim: 21učfu()reit ispe!jati; tcf) fiibre auž , id) fiit)rteau$, fiiftre cufe, afe id) aubftilirte, ber$ned)t, n)cld)eraub* fid)rte. Deleshje pretčkliga zhafa vsame per takih glagolih slog g e, in v’neokonzhavnim naklonu sdari- jiga zhafa slog j it med raslozliivno befedo in gla¬ gol. Pofiavim : 3d) babe au$ g efiiljft, fina ispeljal. Sef) linjih e auč JU goljen, bi rad vim fhel. Kadar fe pa glaf ne vpre na raslozhivno befedo, kfera fe glagolu perfiavi, temuzh na glagol, fe raslozhivna befeda od glagola ne lozhi, defeshje prefekliga zhafa nima sloga ge, in v’ neokonzhavnim zhafu fe slog j u fpredej pofiavi, in ne med raslozhivno be¬ fedo in glagol. Pofiavim: id) »oltenbc konzham; id) tmbcrfejjte mtcf) fim fe vfiavil; td) Ijabc »oltenbet fim kon- zltal; tracf)te eb ju pollenben persadevaj fi dokonzhati. §. 143 . _ fjrddnji glagoli fe v’ djavnim salogu ravno tako pregibajo kakor djavni glagoli, Vterpivnim salogu fe pa le v’ tretjim lizu fkos vfe zhafe pregibajo, 2 he fe prddnje pofiavi saime e 3. Pofiavim: hadjeu •tram. beutfdje ©pracfjleljre. (S 66 fmejati fe. @6 tthrb gefadjt, cg ijt gefatf)t loorben i. t. d. Bolje pa je , zhe fe pregibajo s’saimenam m a it v’ djavnim salogu. Opomba. 1. V’ Krajnfkim fe poftaviglagol v’lreije liže. mnoslmiga flilevila. Gr$ tDtrb gefad)t, ali malt lad)t , fefnejajo. Opomba. 2. prednji gUgoli pervsamcjo v’ pretek¬ lim zhafu eni pomoshrii glagol f)abett, eni pafetjlt; nekteripa sdaj ()fibett, sdaj fc t> it, ka¬ dar sdaj to, sdaj kaj drugiga pomenijo. V’ Krajnf¬ kim imamo le en farri pomoshin glagol sa pre¬ tekli zhaf, namrezh/im; torej fe morajo Krajnzi od Nemzov uzhiti, kdaj fe v’ Ndmfhkim t) a b C tt poftavi, kdaj pa (eS)it. §• m." Povemivni glagoli suriicffitfjrenbe 3cilwortcr imajo fhe lizhne saimbna v’ tretjim ali zhetertim pa- deshu sraveri febe. Poftavim: 3d) btfbe tntr eut , fi domifhljujem; Srf) beftitnemtcf>, fefpomnim. Pover- nivni glagoli fo vpravni ali nevpravni, in dobivajo pombshni glagol f)aben , in fe ne morejo v’ terpiv- nim salogu pregibati. Opomba. 1. V’ Ndmfhkim fe per povcrnlvnib gla¬ golih lizhne saimdna : uttrf), btcf), ffcf), littč, cucf), (Td), poltavljajo, v’ Krajnfkim fe pa sa vfeliza in fhtevlla povernlvno saime fe poftavi. Pofta¬ vim : tcf) bcjTmtc mid) fe fpomnim ; bit befTtmefl birf)./« fpornnifh; mir bejiittten and J'e fpomni- mo i. t. d. < 2. Tudi djavni glagoli fo vzhafi v’ povernlv- nim pombnu. Poftavim: SBafcbett umivati, f t cf) n>afd)eit umivati /e; ffetbett oblazhiti, f t cf) beffeh btlt oblazhiti fe. 3. V’ Krajnfkim fe vzhafi povernlvno saimb Je poftavi, kadar je v’ Nbmfhkim terpivni salbg. 'Poftavim : ttcmtcit imenovati , gcnaitltt VBerbett fe imenovali i. t. d. §. 145. Breslhhni glagoli, ttnpcrfbnftcfje 3cttW0Vfer fo le v’ trbtjim lizu edlniga fhtevila s’ sairnbnam e£ na- tf 7 ■yadni. Pofiavim: @3 bomtert gromf; eSregnet deshi i, t. d. Včzhi del fo vpravni glagoli, in fe pregi¬ bajo s’ pomoshnim glagolam fjabcrt- . § 146. Deleshje je is glagola ispeljano lafinofino ime, klžro ne kashe lelafinofti, temuzhtudi zhaf, in zhe fe mu e perftavi, je perlog. Pofiavim: ^riiftttbvpra- fhajozh, gepriift vprafhan. Opomba. Vfi glagoli bres raslozhka morajo imdti deleshje pretekliga zhafa, k6r fe fizer glagol ne more fkos vfe zhafe pregibati. O fm o p o gl avj e. Narezlije. Ulebenrcort. §..147. Befdde, ktere kashejo, kaki, kdaj in kje fekaj sgodi, imenujemo narezhja jJJcbetttobrter; kčr nare¬ kujejo, kakofhno je djanje, ali kdaj, ali kako feie sgodilo. Poftavim zhe rezhem : ber Siungititg frf)rei6t g Ut mladenzh lepo pifhe, ne popifujem kakofhen je mladenzh, ampak le kako pifhe. Zhe rezhem: 3Me ©dpuejter fpinnt j e t>1 fefira sdaj prčde, na snanje dam zhaf, kdaj fe to godi. Zhe rezhem: Dte @rf)tt>effer fptrntt bort, fefira tam prede, od- lozhim kraj, kjPr prede. Narezhje je podobnoper- logu. Perlog kashe, kakofhna je kaka ofeba ali r<$zh; nardzhje pa, kakofhno je djanje, ali kdaj ali kjp fe sgodi. §• 148 . Narezhja fo dvoje : 1) Ene fo hdhafhnoftne , kt<$re na snanje dajo kakofhnofi, lafinofi kakiga djanja aliftana- Po¬ ftavim: 25cr SSogef jtitgt fcf)0rt, ptizh lepo poje. 2) Ene fo pa okol/hnojlne narezhja, ktere kako okolfhino per djanji na snanje dajo. Pofiavim: <£ 2 2>er SSogct jTngt jefjt bort auf tem Skutne, ptizh poje $daj tam na drevefu. §. 149. Kakoflmofine narezhja fe fpreobernejo v’ per- loge, zb.e fe jim perfiavi e, pofiavim: gut — ber gtt*te; per okblfhnofinih fe mora pa vlzhi del slog jg med nardzhje in med C pofiaviti; pofiavim.- bovf tam, ber bovt * tg* e. §. 150. Kakofhnoftne narezhja imajo tudi fiopnje, ka¬ kor perlogi. Glej §. 77. Druga fiopnja fe naredi is perve, zhe fe perfiavi slog er, ali pa farno r, ka¬ dar ima narezhje na konzu zherko e. Tretja fiopnja fe naredi is perve, zhe fe perfiavi slog eft, ali pa farno ft. Pofiavim : faul leno , fmtfcr bolj leno, faitleft nar bolj ldno; tvctfe modro, inelfcrbolj modro i. t. d. Opomba . Tretja fiopnja perkakofhnofinib narezh- jihdobi velikokrat slog e tttl, kakor itdrf)ftctt<3, b c# ji e it $, fc()bn(tenž i.t. d. ali fepredej pofiavi JU m, a n, a n f, kakor: j n m bcfteit, a m etfrigflett i. t. d. §. 151. Tudi nekttire okdlfhnoltne narčzhja imajo drugo in tretjo fiopnjo. Pofiavim : oft velikokrat, bftervezli- krat,, ant oftejteu nar vezhkrat; batb kmalo, elier pred, ant efjeflctt nar pred i. t. d. §. 152. Okolfhnofine narezhja imajo mnoge pomene. Sdaj odlbzhijo kraj; kakor: tjicr, batukej, borttam itd., - sdaj dajo na snanjezkaf, kakor: f)eute danf, ge* ftern vzhdraj, jeljt sdaj ild.; sdaj kaj poterdijo ali pa odrezhejo; kakor: ja ja, uettt ne,fret)ltrf) fe vede i. t.d. ; sdajkashejofhtevilo ali red,kakor : oft vezhkrat, jV»er)mal)[ dvakrat, ntctftenč vbzhi del itd.; sdaj ka¬ ko permero, kakor: tole kakor, gleicl)tt)te ravno ka¬ kor, fo tako, itd.; sdaj kako vlfhi fiopnjo, kakor: feljr prav, gdltjltd) popolnama , Jtetttficfj prezej itd. 6 !) Deveto poglavje. Predlog. SSorroort. §. 153 . Predlogi SSortobrter fo befede, ktčre pofiavljatno pred druge befede, in s’ njimi povdmo , de fe rezh na rezh nekako nanafha, ali rezh od rezhi nekako lozhi. Pofiavim beledi: kititi) pef in IpaitO hiflia sa- m 6 ret e v’ mnogi svesi med feboj biti. .De fe to lah¬ ko raslozhi, fe pofiavijo pred befedo JpaitŠ mnogi predlogi; pofiavim: ber j£Utltb tfi ttt bent .Spaufe, pef je v’ hifhi; —t)0'r bcntjpaufe pred hifho;— (ji it ter bemlpaufe so hifho ; — ber^uub fommt auč betttJpaitfe, pef pride is hifhe; — g ege it baž ipauž proti hifhi; •— bltrdj baČ IpaUČ /kos hifho. lJefedam ttt, bor, Ijtltter, flU^, gegett, i. t. d. pravimo predlogi. S; i5 4- Predlogi fo nepregibne befede, in fene fklart- jajo, imajo pa to lafinoft, de mora ime ali saime, pred kterim fioje, v’odlozhenim padeshu fiati; to¬ rej pravimo, de predlogi vladajo fregirajo) padeshe. Nekteri namrezh hozhejo sa feboj imeti drugi pa- desh, nektdri tretji , nektžri zheterti padeš h. §o 1udi eni predlogi, kteri sdaj drugi, sdaj tretji pn- desh sa feboj imajo; nekteri pa sdaj tretji, sdajzhe- terti padesh sa feboj imeti hozhejo. 1. Predlbgi, kteri imajo drugi padesh s a fe b 6 j. 2(ttftatt ali fiattnamefi; Ij a I b c n in ijatber savolj, savoljo. Oba fe pofii- vita saimenam, in fizer fjatbett, kadarima imd zhlen per febi, ali kako drugo odlozhivno be¬ fedo; zhe pa tega ni pred imenam, fe pofiavi (j at ber. Pofiavim: ber Strntuttj [jat6 ctt savoljo uboshtva; ©djettteč l) a t b er savolj videaa. ou$er[jatb sunej, tnncrtjatb snotrej , oberi! J) a Ib sgorej, Itltterfjalb fpddej; fraft, taut, 'oermbge po, poleg; »ermijge bež fatferltcfjen SSefefjfež po zefarfkim povelji. mitteljt, »ermittetjt po, s’ ; »ermittetft bež giitb- Itdjcn ŽBepftanbcž s’ boshjo pomozhjo; Httgeact) tet defiravno in c tj C U savoljo ftojita predali pa sa imdnam. Per Uligeadjtet fiojevfe- lej imena fpredej ; Uit to e it bliso; tt> a f) r e n b med; Ulit totHen savoljo; drugi padesh fe poftavi med um in uhtten 5 pofiavim: Um @ottež uhlten sa boshjo voljo. 2. Predlogi, k t d r i imajo tretji padesh s a f e b 6 j. OUŽ is, aufer sunej, bet) per; en t g ege U naproti, fe pofiavi saimdali saimd ;ka¬ kor : fetnem gteunbe entgegengeljen, fvojimu pri- jatlu naproti iti i. t. d. gege it liber nafproti fe tudi pofiavi sa imd ali sai¬ md; mit s’; nad) p°* Vzhafi fiojt nad) sa imdnam; ttfld)(t blis; nebjf s’; fett od; »on od; JU k’; j U10 i b e V soper Itoji vfelej sa fvdjim imenam. 3. Predlogi, ktdri im a j o z h e t e rt i p a d esh s a f e b 6 j. gjursa; burd) fkos; g ege n proti; oljne bres; Ulit okoli; totber soper. 4. Predlogi, k t d r i i m a j o sdaj drugi, sdaj trdtji padesh sa feb 6 j. ?aitgž, ob,- tangžjbež Uferž ali pa Iringž bcm U fe r r ob bregu; 5 U g 0 t g e poleg, po, vlada drugipadesh, kadarfioji pred imdnam j trdtji padesh, kadar/toji sa ime¬ nam, pofiavim: ju gotge bcinež S 3 Jer ta n* genž, ali: betit.em SBcrtangcn ju gotge, pbleg tvoje shelje; trofc ukljub; tro(5 bež SSerbotljcŽ ukljub prepbvdi. ? I 5. P r e d 16 g i, k t. <5 r i i m a j o s d a j tretji, s d a j zheterti padesh sa feb6j. 2ftt na, aufna, fjtitfersa, ttt v’, po, ria, nebett sraven, liber zhes, miter pod, »or pred, jt»tfd)M med. Tl predlogi imajo tretji padesh sa feboj na vpralhanje kje? in zheterti na vprafhanje kam? Poftavim: @rgel)ttn b e nt ®arten Ijerunt po vertuhč- di, s ; er gcf)t tu b cit ©arteu na verthodi. §. 155. Nekteri predlogi 'le s’ zhlenam , pred ktdrim /toj liabe bettteit Oitfef gefeben, fim vidi! tvojiga ozhbta, fim vidil tvojiga firiza, fe rezhe krajfhi: td) f)abe betUClt SSater U tt b betiten Onfef gefeljctt. §. 157. Vbsi fo rasniga pomena : a) Vesdvne »erbtnbtttbe , kakor: unb in, aud) 72 tudi, fott)Of)t Ctld aud) kakor tako tudi, tt t d)t nuv fottbertt «Ud), ne le ampak tudi i. t. d. h) Lozhivne tremtettbe, kakor: citttoebcr ob er ali — ali pa, to eb er— ttO d) ne — ne i.t.d. c) Pogojivne bebtngettbe, kakor: to e nit, to o f er n, ako, zhe, tu 0 ntd)t ako ne i. t. d. d) Omejivne etttfdjranfettbe , kakor: toetttt zhe, S tt) rtr fizer, obgteicf) defiravno i. t. d. e) Zhaf odlozluvneizitbtfimmmbt, kakor: tnbcnt, alč, ko, it a cf) b c m potem i. t. d. f) Vsrok snanivne ctnc Urfacf)e attgc&enbe, kakor: beitn sakaj, namrezh , treti ker, barunt to¬ rej i. I. d. g) Namen snanivne ettte 516jTcf)t attgebettbe, kakor: um, bamtt, b a de i. t. d. h) Nafproiivne entgegeitfejjenbe , kakor-- abcrali, CtIIetn‘pa , b od) vunder i. t. d. Enajfto poglavje. Medmet. @ntpftttbung§tt)orf. §. 153 . Zhlovek ima vezhkrat mnoge ohzhutleje v’ Te¬ bi; sdaj fe pofiavim vefeli, sdaj je shaloltin, sdaj fe sazhudi, sdaj obzhuti bolezliino, sdaj femunad kako rezhjo gnuh i. t. d. Befede, s’ kterimitakeob- zhutleje na snanje damo, imenujemo medmete Grm* pfiltbung^trbrter.V’ Nemfhkim pofiavim fo med¬ meti: t)o, t) a, I) e t f a, ad), o, o tocl), ft, pfttt, 01) r i. t. d. Medmč tam fe perfhtevajo tudi befede, ktere fo pofndmanje natornih glafov, kakor: fttacfč, ptff, Pftff, puff, ptump, fltttg/ flattg i.t.d. Tretji rasdelh. Vesa njo in raba befedi v’ ftavkib. Pervo poglavje. Od flarka Don bem 9febcfa|e. §. 159 . Nobeno pleme befedi , od kterih fmo do sdaj govorili, nima fam safe raslozbniga pomena, te- muzh mora s’ drugimi plemeni befedi tako svdsan biti, de vfak labko rasume, kaj hozbemo s’ tdmi befedami rezbi. In to fe sgodi, kadar odkakeoffbe ali rezhi kaj umevniga povemo, kakor: ber @cf)iUer lernet u zb en z fe uzhi, — bte SUutter ffrtcft mati ple¬ tejo (fhtrikajo). Tak kratek isrek fiebern rasume, in taki svesi befedi, v’ kteri od ofbbe ali rezhi kaj povemo, fe pravi ftavlc @a<3. §. 160 . Vfak ftavk, bodi ti fhe tako kratek, ima vun- der dva dela, namrezh: ofebo ali rezh, od kiere fe kaj povd, in temu fe pravi nafela govora, bflš> ©Itbject ber Dicbc, in to, kar fe’ o*d'ofebe ali rezbi pove, in temu fe pravi povedma ba$ ^rdbicat, ali olionzhavm'glagol bflč bejlftmiltc 3dttt>ort. Nafeba in povedina Ite vezlii del s’ pomoshnim glagolam t fl je svesane, in temu fe takrat pravi ves baS 33 C r 6 t rt^ bung$tt>Ort ali hopula, in je vfelej v’glagolu, kadar je glagol povedina govora. Pofiavim: ber $ttaf>e fcfjrabt fant pifhe, kar je toliko, kakor: ber$naf>e i|l fc^retbcitb fant je pifajozh. §*. 16i ' , Pervi padesh tedej in obkonzhavni glagol Ita v’ ftavku poglavitna rdzh; sakaj bres pervigapadesha bi fe nevedilo, od koga fe govori, in bres okon- 74 jthavniga glagola bi ne bilo rasldzheno to, kar fe od ofebe ali rezhi povb. §. 162. Rasun perviga padesha in okonzbavniga gla¬ gola fioj6 v’ fiavku lahkofhe drugi padeshi in druge befiide, ktere bolj raslozhno povedo, kar fe od per¬ viga padesha govori. Poftavim , v’ fiavku: »ber ©ofjtt bež (Mrtnerž gab mir gefiern cine fdf)one 2Rume, verlnarjov fin mi je dal vzheraj lepo zvetlizo,« je ©oljit nafeba ali pervi padesh, in g a b okonzhavni glagol. Te dv6 befedi fie tedej poglavitne v’ fiavku; drugi {Padeshi in druge befede le bolj natankoTas- lozhijo to, kar fe v’ fiavku: bcr ©of)tt gab , pove; drugi padesh bež (SdrttterŽ da na snanje, zhigav fin je; zheterti padesh eine Slu m e povč rbzh, ktdro je dal; tretji padesh mir pokashe ofebo, kteri je bila zvetliza dana; perlbg fcf)oite popifhe, ka- kofhna de je zvetliza; narbzhje gejfern da na snanje, kdaj fe je to sgodilo. Ko bi teh befedi ne bilo sraven, bi bil fiavk: 3)er ©ol)tt gci6 r neras- lozlien. §. 163. Slavk tedej lahko obfioji farno is perviga pa¬ desha in okonzbavniga glagola, ali pa imd sraven Mhdvdh poglavitnih rezhi fhe druge padeshe in befdde v’ febi. Zhe je pervo, pravimo, de je gol J) avl: etn nacfter@a(j; zhe je drugo, pravimo, de je isohrascn fiavk, e t it a u ž g e b 1 1 b e te r © a Pofiavirn; 3Dtc Sfttmen buften zvetlize difhe. — £de buitten 93tu* men bufteit fjeutc ut bem ©arten rcct)t angeuclpn pifane zvetlize na vcrtu danf prav prijetno difhb. . §• » 64 . Vzhafi fe pervimu padeshu ali pa okonzhav- nimu glagolu perdčne drugi fiavk, kteri poglavitni fiavk bolj na tanko raslozhi, in tedej fe pravi ta- kimu fiavku podaljfhan ftdv 7>: eitt ertt>eiterter©a§- Pofiavim fiavk; »iDtc ©cfpilcr, wetcf)e fletjfig lernten, murbett gelbbet, uzhčnzi, kleri fo fe pridno uzhili, fo bili pohvaljeni,« je podaljfhan fiavk, kžr fe tu- kej pervipadesh bt e '©djufcrs’ perdjanim fiavkam ; mdd)C flcijjtg fertUett, bolj na tanko rasldzhi, §. 165 . Stavkam, kteri fe perdenejo, de fe bolj raslo- zhi, kar fe od perviga padesha pov6, fe pravi per¬ djani ftdvki 91 C b C ttfd fj e; fiavku pa, savoljakteriga „ je perdjani fiavk perftavljen , fe pravi poglavitni J id v h b e r jp a up tfaj}. Vfiavku: »Si e 23 1 c n e, mefcfjc ■£)onig fammelt , t fl etn n ii § 1t d) e 6 X \) t c r, z de¬ bela, kteramed nabira, je korifina shival,« je po¬ glavitni fiavk : Ste 23 t c tt e t ji e i n n ii (31 1 d) e $ 5S t} t e I*- V’ temu sgledu je perdjani fiavk med po- glavitniga pofiavljen ; pofiavi fe pa tudi lahko sa poglavitni fiavk, kakor: »Ste 23tcnc tjl elit lltit?ltd)ed £l)tcr, nm 1 f t c .Sponi g fammelt,« zheb-ia je korifina shival, ker med nabira, §. 166 . Velikokrat fia dva fiavka svbefedami: flfč, ba ko, treti, tnbcm ker, obfdjon defiravno itd, tako svesana, de moramo drugi fiavk perzhako- vati, kadar fmo perviga flifhaii. Stavku, kteri pre¬ de) boji, fe pravi prednji ftavk b e r ih o rb er fa (j; dru- girnu pa, kteri mora sa pervim priti, Je pravi sa- dnjiftdvk Ji a d) f a Pofiavim ■: 28 e 1 1 mtr ber iSnabe fd)on fo oft gelogett l)at, fo farni td) tbm nid)t glaubett, ker fe mi je fant. she tolikokrat slagal, mu ne mo¬ rem verieti. Opomba. Prednji fiavk fe lahko fposna , kdr fe perzlme s’vesmi: ald, bako, meti, i ribe m ker, 0 b f d) 0 It defiravno, U> e It tt ako, n a d) b e m po tem i. t. d.; sadnji fiavk fe pa v’Nemfhkim vezhi del s’ befedizo f g tako sazhne. Drugo poglavje. §plofhne ravna'a befedniga vesanja, Jfffgemeinf SRegeln ber SBorlfitguttg. §. 167 . Ofeba ali rdzh, od ktere fe kaj pove, ftoji vfelej v’ perrini padeshu na vprafhanje kdo? tber? 76 ali kaj? lraž? Pofiavim: ®te jjuitbe fjellctt, pfi la¬ jajo. £)cr SSauut bliitjct, drevo z vet e. Kdo laja?. Pii bte Jpimbe* — Kaj zvete? Drevo ber SSaum. §. 168 . . Glžgol, ktdri od perviga padesha kaj povd, ftoji rav/io v’ tiftim lizu in fhtevilu. Pofiavim: ®er SUŽaitn foinutt mosh pride, ne ber SKamt fommjl i. t.d. Opomba, Kadar v’ Krajnfkim od ofeb govorimo, ktere pofebno fpofhtujemo, poftavimo glagol v’ mnhshno fhtevilo, deflih le od ene ofebe govorimo. V’ Nemfhkim fe pa edino fhtevilo poftavi, kakor je bilo rezheno. Pofiavim: 3>r SSater fomntt 6zhe pridejo; ber jjerr^pfarrerIjat eč gcfagt Gofpod fajmofhter fo rekli i. t. d. §. 169 . "Vzhafi je v’ ftavku rasun okonzhavrtiga glago¬ la, kteri fe vfelej na pervi padesh nanafha , fhekak drugi glagol, kteri fe ne nanafha na pervi padesh. Pofiavim: IDcr SSater neti) mir, bat Umgang btefeš ■SDtabctt ju meiben 6zhe fo mi fviivali, drushbe tdga fanta fe ogibali. Okonzhavni glagol je tukej r t ef l) fo fveivali , kdr fe s’ tem glagolarn in pa s’ pervim padesham odgovori na vprafhanje: Kdo? Glagol m e tb ett ogibati fe pa ftoji v’neokonzhavnim naklonu, ker fe ne nanafha na pervi padesh ; od ozheta fe narnrezh ne rezhe , de naj fe ogibajo, te- niuzh od njih fe rezhe, de fo fvdlvah. Kdo je fvdtval? ozhe fo fvdtvali. Kaj fo ozhe fvdtvali? Ogibati fe? Zhefa fe ogibati ? Drushbe. Zhigave drushbe? Tega fanta. §. 170 . Zhlen baS ®efd)fcd)t6l»ort mora vfelej v’ tiftim 5 >adeshu in fhtevilu biti, v’ ktdrim je njegovo ime, J oftavim: beč ^trtbCŽ otroka, bcitt Jfiltbeotroku itd, §. 171 . Perlog mora fiati ravno v’ tifiira fpolu, fhte¬ vilu inpadeshu, v’ kterim je njegovo ime, savoljo kteriga fe poftavi, kakor : bett f f e t $ t g e tt ©djitfer pridniga uzhdnza; eut fiMtcd $itt& dbbro dete. 77 , v . §• 172 ‘ Tudi saimdna in fhtevilne imena, kadar fe imčnarn perfiavljajo kakor perldgi, morajo s’ ime- naniv’ fpdlu, v’ fhteviiu in v’ pddeshu sedinjene biti. §• 1 ? 3 . Irmina v’ fiavku morajo v’ tifiim padeshu fiati, v’ ktdrim fe vprafha. Poflavim: SBer tjl etn grojjer Srfjag? — —-ber gmutb. Kdo je velik saklad? — —-Pnjatel. SBeffenSrene erfennet man trn Ungfiicfe ? — bež grantbeč. Zbiga svefioba fe fposna v’nefrezbi ? — Prijatlova. 2Bem barfmart (Tel) aimcttraueit ?-bem greunbe. Komu fe fme saupati? >— —. — — Prijatlu. ffiBeit feljalpt man f)oct)?-— bcu greuttb. Koga slo zhlflajo?-r- — —• — — — Prijatla. Opomba. Kadar kdo ne vd, ali je trdba tretji ali zheterti padesh pofiaviti, mora prevdar;ti, ali fe per glagolu pofiavi nttr , btr ali pa intd) , btd). Zhe je pervo, je tretji, zbe pa drugo, je zheterti padesh. Tretje poglavje. Od reda, v’ kterim befede v’ ftavku ftoje. SSon bet Srbnung, wie bie 2B5rter in einem @a£e auf etnanber folgen. §•. 174 . Nad redam, v’ kterim befede v’ govoru noje, je veliko leshezhe, kdr to veliko perpomore, de fe prav rasumi, kar fe govori. Torej fo tukej ravnala, klere uzhd , v’ kakofhnim rddu fe morajo bcfdde v’ Nemfhkim fiaviti , kadar hozhemo rasumno govoriti. §. 17$. Per nesvdsanim, to je, takim fiavku, kteri ni s’ vdsijo ali s’ saimdnam s’ kakim drugim fiavkam svesan, hdzbe natorni rdd befedi, de fe pervi pa- desli s’ vfim, kar ga bolj na tanko popifuje , na pervo mčfio pofiavi, in po t<5m okonzhavni gla¬ gol s’ vfim, kar je savoljo njega v’ fiavku* zhe je glagol v’ edinim, nefoftavljenim zhafu; zhe je pa zhaf fofi&vljen, kakorfhin je popolnama pretekli, sdavno pretekli in prihodnji, fe pofiavi sa pervim padesliam pomoshni glagol, drugi del fiavkapa, namrezh deldshje pretekliga zhafa, ali neokon- zhavni naklon fe pofiavi na konez ftavka. Pofiavirn: Sie rDol)ltl)dtige @oitite eraiirmet bte @rbe, dobrot- livo fonze ogreje semljo. 9Dtein 23ruber tturb btr bad S3ud) libergebcit, moj brat ti bo bukve oddal. Opomba. Kadarima fiavkvprafhanje, povelje, profh- nio itd. v’ febi, fe pofiavi nar prdjokonzhavni glagol, in zbe je kaka vprafhavnabefeda vstavku, fe pofiavi pred gldgolam. Pofiavirn: bettt SSrubcr ju ,y?aufe? Je tvoj brat. doma? UBarunt fagteft bu mir itid)t bte SIBabrbeit? Sakaj mi nifi povedal refnlze ? ?etl)e mtrbtefeš 33ud)? Polodi mi te bukve. §. 17G. Per fiavkih, ktdri fo svesani s’vdsmi, kakor: aH, ba ko, meti ker, tttemtzhe, ako, bag, bamit de, nad)bem po tem , obgleid), obfdjott defiravno itd. fe fi.ivk sazbne š’ pervim padesbam; sa njim pri¬ dejo befede, kfere gredo k 1 okonzbavnimu glago¬ lu , in pofiednjizb fe pofiavi okonzhavni glagol. Pofiavirn: 3d) rodi btr berjctf)en, mcit bu betitctt %el}* [er bcreuejr, ti hozhem odpufiiti, ker fe fvdjiga pre¬ grd f lika kefafb. Opomba . Kadar fe kaka bef6da s’ potlfam mit 9fad)brucf isrezhe , fe pofiavi na pervo mdfio, deli ni pervi padesh. Pofiavirn: 3Mr mili td) bteječ J8ud) gebctt, O,bi bozbem te bukve dati, ab pa; ©iefed Šud) mili id) bir gebett, te bub- ve ti hozhem dati; nameft: Sdj tt>ill bir btefež S3«cf) gebett. 7 >) Drugi del. P r a v o p i f, ft li poduzhenje nemfhki jesik prav pifati. Pervo poglavje. §plofhne pravopifnje ravnala. 2ftlgemeine ©ninb* fdge ber Sfed)tju)reibung. JMi sadofii, de le lepo pifhe; mora fe, deje pifanje umevno, tudi prav pifati, to je, trdba feje uzhiti befede s’pravimi zherkami* pifati. §• 2 . Kako de naj fe to sgodl, uzhf pravopif fcte 9ferf)tfd)rct6ung, kteri uzhf ravnala, po kterih fe be¬ fede prav pifhejo, in v’pifanji navadne snamnja prav pofiavijo. . §• 3. Ravnati fe je torej trdba po teh treh ravnalih: Pervo ravnalo. Tifhi Ttemjlihe lefede, kakor fr po fpUflnjun, nar loljjhim isgovoru isrehijejo. 9JcGtl fdf)ret6e btc bcutfdfjeit SEbrter, fo.ttuematt jle, ber allgemeinctt 2lubfprad)c gemag, aubfprid)t. Torej fe ne frnd ne manj ne vezli zherk v’ be- fddi pifati, kakor kar fe jih fiifhi, tudi fe ne frriejo druge zherke poftavljati v’ befedi, kakor le tifte , ki ere fe per pravim, lbpim isgovarjanji befede fli- fhijo. Pifhi torej: rc in lidt zheden , in ne retttb« f t cf>; ; —9Uifcf) mleko, in ne SEkiltdf);—®fliupf fopar- za, in ne — ^Iferbkonj, in ne $crb 5 — ŠBaf* fer voda, in ne Uaffer, ali pa Sajjer;— ^cutc danf, in ne cfjaite, ali pa ijcmtt i. t. d. 80 Drugo ravnalo. Kar J,e ne more is dol riga isgivora Jposnali, to fe da pcr ispeljanih hefedah is llislnje i or eni ne Jpos- nati. ffiač tnatt auč ber gufcn 3Ku<3fpracf)e rtfcfjt crfeit* ncn fann, ba& lajjt fTrf> bep abgeteiteten ffiortertt auš ber nadjftcn Slbjlammuttg crfennett. [speljane befede fgl. I* del §, 160 fe morajo namrezh s’ ravno tifiimi zherkami pifati, ktdre fo v’ korenini ali dčblu. Ne pifbi torej ©trtlttpfe, temuzh ©trittnpfe nogovize, ker fe v’ edinim fhtevilu pravi © trum p f;— ne pifbi medjttg rno- gdzhen, temuzh lil a d) tt g, ker je korenina $iad)t; •—ne Šerfer vafi, temuzh 2)brfer, ker je ko¬ renina 25 0 r f, i. t. d. Tr et j e ravnalo. Kadar fe ne more Jposnaii ne is dolriga isgovo- ra , ne is llislnje korenine , halo fe mora befeda pi¬ fati, fe ravnaj po Jp/6/hnji pifnji. navadi. SBctln mati tceber nuč ber guteit Slučfpradje, nod) auč ber uadjftcu Slbjlammuitfl erfcitneit famt , trne etn SBort gefcfjriebeit roerbeit fott, fo rtcfjte man flcf) nacf) bent aKgemetnett ©cfjretbegebraudje. Pifnja navada rasfodi in uzbi: 1) Kako fe satdgnjeni fdmoglafnik sasnamova, ali tako, de fe satdgnjeni farnoglafriik dvakrat pi- fbe, ali de fe sa njim pofiavi bresglafenjf)/ ali pa nizh. 2) Ali naj ispeljane befede c ali d imajo. Tak6 pofiavim, pifnja navada hozbe, de fe pifhe: bel)ettbe rozhin, urin, ebet blag, 9Ke£)[ moka, 25 e 1t e r firiz, © cf) c f f c kragulj, £ e n n e puta, defiravnobi fe mogle te befede s’ d pifati, ker fo njih korenine, is kterihfo ispeljane:^ aitb roka, §lb c[ blagoft, maf)£cit mleti, SBfltcr ozhe, © d) a t [ glaf, ^5 ni) it petelin 3) Ali je treba pifati t ali tf), ■—■ b ali bt,— X ali d)3 ali gb, kakor : SC o It glaf in SC 1) o n il ; — bcr 81 X 0& finert in tobtmčrtev; —bteSIrt fekira, btc 21 d) f e [ rama, ber $ n d) b lefiza, f f u g sS hi¬ tro, jaderno. 4) Kako fe morajo befede, ki imajo fizer englaf, pa vfaka drugi pomen, v’ pifanji raslozhiti; pofiavim: 103 rahel, odvdsan in ?ood vadla, los (v’ lotrii) ; O at t e ffruna in Octteftran; SRctfe fniza in SPattfe mifhi ; f iti’ ga in' »ter fhtiri i. t. d. Drugo poglavje. Raba velikih zherk. (Sefcbaucf) bet groben 2fnfancj§bud)fJafcittge benfett baratt! 3d) mfi nttd) trnnter ber ©terbfidtfeit er* titttent. Ali nifmo umerjozhi ljudjč? O, kako malo jih niifli nato! Vbdno fe hozhern umer- jozhnofii fpomniti. 3) Sa dvopizhjam tDoppefpmiCt' 0), kadar fvoje lafine befdde, ali pa befbde koga drugiga ne- fpremenjene pofiavimo. Pofiavim : iDer ipeb lattb fagt: »£tebet ettre gttttbe« . svelizhar ■ pravi: »Ljubite fvoje fovrashnike«. 4) Per pefmih fe vfaka verfta s’ veliko zherko sazhne. Pofiavim: ^raut. betttfdje @pracf)le^re, % 82 Ihtfdjulb ttnb »erlonte 3eit $ommt ntcf)t mefjr tu Gringfeit. Nedolshnofi sgubljena, In ura sandjena, Ne pride nobena. 5) V’ Nemfhkim mora per vfib imenih ($attpt- Mjorfcv) perva zberka velika biti; ravno tako tudi per vfih befddah, ktere narnefi imdna fiojd. Pofiavim: bte % e b e r pero, bfld @ct)fCtt)eu pikanje, bnS SO? CtIt moje, bač @ute dobro, betu bejMnbtgež 316 er tvoje vedno pa. 6) 'Velika zberka fiojl od sazhdtka tifiih imdn, ktere fo od lafinih imen ofeb ispeljane; pofia- virn: bte 21befungifcf)c ©pracf)leljre Adelungova pifmenoft. » 7) Per perldgih, ktdrev’ pifmib pred imena po- fiavimo, de koga zhafilmo; pofiavim: (Sure .ftaiferltilje 9J?n>ejidt Vafha Zefarfka fvetloft; 2Boi)[ge6orncr, (Snabiger J&err Blagorodni, Mi- loltlivi Gofpod. 8) Persaimdnili: ©ie, 3f)r, 31)rer, Stjrcrn, reit, Sljuen, @ner, £ero, SMefelbcn, £orf)bte* felbeit, ©cnfclbett i. t. d. v’ pifmih, kadar s| njimi tiftiga ogovorimo, kterimu pifhemo, ali pa zhe fe govori v’ pifmu od kake prav imenit¬ ne perfhone. Poftavim: (Sr fcf)rtc£> Jtltrt »3dj gebe Sfjneit ntetn SBort, bag Ste grete!) Dfiad)* rirf)t er()alteu fol(ett» dam Jim fvojobefedo, de bodo prezej fporozhilo prejdli. •—• Saimdna: fl d) in f e 11> (i fe pa s’ malo zberko pifhet.a, defiravno fe nanafhata na perfhono, Iddri pi¬ fhemo, Poftavim : 3cf) bitte ©te, f t d) ntrf)t f c I b jt Jlt bcmitljen. Jib protim, naj Je nikar farni ne trudijo. 9) §htevi!no ime (Sin fe vdzbi ddl s’ veliko zber¬ ko pifhe, de le od nelozhlvniga zhldna etlt ras- lozhi. Poftavim: ®iefež tfi cin SSattrn, bett icf) nur din S0?a^[ in metnem Scben gefcljen tjabe to je drevo, kteriga finale enkrat v’ fvojim shivlje- nji vidiL 63 Tretje poglavje. Od prave rabe pofamesnih zhčrk, ‘-Bon bent rtdjttgen ©ehmudje e(njefnerS3ud)fift6ett. I. Od famoglafnikov, dvojnoglafnikov, in od sasna- movanja njih salegnjeniga in ojftriga gldfa. .P §• 5- Jjamoglafniki feisreko ali na dolgo (fe sat^g- nejo), ali pa ojftro na naglo (fe predtdgnejo). Sa- voljo tega H ta dva ravnala v’ fpomin vtifnimo: 1) Pifhi sa sategnjenim famoglafnikam edin fo- glafnik, kakor: JČmfe sajiz, ovza i. t. d. 2 ) Pifhi sa ojftrim famoglafnikam dvojin foglaf- nik, kakor: falten pafti, £offe[ shliza, trmt mo- • titi fe, ipammer kladvo, roiffeit vediti. Opomba. 1 ) Tedej nefme ftati dvojin foglafnikne sa sategnjenim famoglafnikam, ne sa dvojno- glafnikam , ne sa foglafnikam. Ne pifhi torej: ffifumme, SBetgett, £crg, ampak: SSfttme, SDBei- $eit, £er 5 i. t, d 2) Zhe ima befeda she farna na febi v’ fvdji ko¬ renini dva rasna foglafnika sa ojftrim famoglaf¬ nikam, fe foglafnik dvojno ne poftavi. Pifhi torej: fuft srak, furj kratek, SBeltfvet, in ne: Sufft, furjj, SBcItt i. t. d. 3) Nameft ff in 55 fe pifhe cf in g, kakor: jjtge vrozluna, ne i. t. d. 4 ) @ 1 ), fcf), 1 ), in tt) fe nikoli dvojno ne pifhejo ; foglafriiki 6 , b in g pa prav v’ malo befedah, namrezh v’: @f> 6 e odtdk (per morji), 2 Btbber oven, 2 )oggc(anglefhki pef),g[aggeveliko ban¬ dero (na barki), @ggc brana. 5) Kadar fe glaf koreninine belede v’ pregibanji ali pa v’ ispeljanji fpremeni, fe fpremeni tudi sasnamovanje glafa, kakor: id) ftcf fim padel Š 2 84 Cfallcrt pafti); bummmfl vsamefh (nefjmeit vseli); 3d) fatlt fim prifhel (fommeit priti). §• 6 . Defiravno fe is edinima foglafriika sa glafriikam lahko fposnd, de je glafnik satčgnjen, de fe mora v’ isreku potegniti, je vunder v’ Nčmfhkimnavada vzhafi sategnjene famoglafnike £he pofebno sasna- movati, in to fe na tr6je sgodi: 1) Zhe fe famoglafniki a, e, in o, dvojno po- fiavijo. 2) Zhe fe sa satdgnjenim t pofiavi bresglafen c. 3) Zhe fe sa sategnjenim famoglafnikam pofiavi hresglafen tj, kar fe sgodi pred foglafniki f, m , n, t. §• 7 - Sategnjeni a fe dvojno pifhe v’ befedah: Stal jegulja (riba) , 21ar orel, pofiojna , 21 a$ merha, .fraar laf, spactr dvoje, par, @aaf občdniza, @ aat fetev, © t a a r mrena (v’ozhefu), ber@taat dershava. §. 8 . ' Sategnjeni e fe dvojno poftavi v befedah : 21r* tnee vojfka (armada), 21llee fprehajifhc, S3em ja¬ goda, S3eet gred (na vertu), fpeer truma (vojfha- kov), $lee ddtelja, leer prasin, SUeermorje, ©cfjttee fndg, ©eejdsero, ©eeledufha, Sil) c e te. §• 9, Sategnjeni C fe dvojno pifhe v’ t<$h befedah: ?006 los (v’ lotrii), 5Dioo$ mah, ba$ 23oot ladjiza , 0djoo|j narozhje. §■ 10 - Salegnjena i in it fe nikdli dvojno ne pifheta; sategnjeni t fe vzhafi sasnamova , zhe fe per- ftavi e f kteri fe pa ne isrezhe, in fe mu torej bres¬ glafen e pravi. Poftavim: SStertC bezhela, ®teb tat, gte&cr mersliza, gfiege muha, gtiebemir , (Sltebud, $rtecj vojfka, boj, 2Bicfe travnik, in veliko drugih, kterih fe je treba is navade uzhiti. 85 §. H S’ f) fe sasnamova: < a ) Sategnjeni a v': 311) 1 e fhilo, bie 31 1 ) n e rt pred- dedje, bte 23al)tt pot, tir, 33 a f) re nofilo, pa¬ re, ®ral)t drat, $af)tte bandero, faftren peljati fe , $af)U petelin, Sabr leto, faljl plefhaft, $ a f) rt zholn, la l)m kruljov, SOI af) 1 kofllo, ntaf) I e Xt mleti, malati, ntal) ne n opo¬ minjati , “Kafjt fhiv , Sdaljritttg shivesh, pral)len bahati, ber 3iaf)ffi fmetena , bcr ©ta f)r fhkorez, ber ©tal)! jeklo, 3itf)it sob i. t. d. £) Sategnjeni e v’ befedah: bel) rt C rt potegniti, @l)re zhaft, fel)len pregrefhiti fe, 1 el) rett uzhiti, SD?el)l moka, nte 1)r vezh, neumen vseti, ji e 1)1 e rt krafti i. t. d. c) Sategnjeni t v’ befedah: iljnt, tl)rt, tl) V, i\)t rett, tl) r er. Tudi sa te fe mora 1) pikati, ka¬ dar korcnininebefddetosTeboj pernefo, kakor: bit ji tel) t ji kradefh , ker pride od ji e 1)1 e n krafti i. t. d, d) Sategnjeni o v’befedah: §1 r g tt> 0 f) rt fumljivoft, 33oljite bob, 6o 1)rett vertati , votel, 1) o t) t c rt po kaj iti, § 0 !j n saframovanje, M 0 1) 1 vohravt, 3 0 1) It plaz bilo , 931 0 f) rt mak, ?Kol)r samorz , o 1) rt e bres, £> 1) r uho , © 01) rt fin , rt) 0 1) tt e rt ftanovati i. t. d. e) Sategnjeni rt v’ befedah : jr) rti) rt pifhe, Dtufpu flava, Di it 1) r grisha , © d) u [) zhevelj, © t n 1) 1 ftol, Uljr ura i. t. d. §• 12 - Povsdignjeni famogiafniki d, d, in ii, fe ni¬ koli dvojno ne pifhejo; njih sategnjen glaf fe v’ nektdrih befedah sasnamova farno s’ 1) kakor: a) d v’befedah: d E) tt f id) podoben, 3lef)reklaf, g d fj r e tt kvafiti fe, vreti, SIR d f) rt e griva, rt d 1)* ren shivlti, ndljmltd) namrezh i. t. d. b) d v’ befedah: d 1) 1 e berlog, £) 1)1 olje, ber? f d 1) tt e tt fpraviti koga s’ kom i, t, d. 80 c) ii v* bcfedah: f ii fj f ett zhutiti, f it fj r e n peljati , f ii t hladno, 9Ji it fj I £ mlin, i. t. d. §.13. §amoglafniki in dvojnoglafniki, kteri imajo po¬ doben glaf, fenefmejo premenjati; n e liro e fe nam- rezh premeniti 0 s’ a, e s’ d ali d, ei s’ ati, e tt ali at, ne t s’it. Dobra isreka uzbi, kje je treba pifati a, o , U, Alt, ali kjč fe mora v’ korenini e, i ali ii pifati. _§; 14. Kar tizhe d, d, ii in dlt/fe vezhi del lahko is koreninefposna, kdaj fe morajo pifati. §o pa vim- der befede, ktere fe s’ d, d, U in d tt pifhejo, de- firavno fe to is njih korenine rte more lposnati. Tak6 poftavim, fe pifhe 1) S’ d: Šffjttftcf) podoben, šSffjrc klaf, Šffjtcr fraka, Šf rt t c raza, 93 dr medved, b ant merit mrazhiti fe , g d 1) tt e tt sdehati fe, g e 6 dreti po¬ roditi , $ d f e fir , Z 1) r d n e folsa i. t. d. 2) S’d: 93 f d b e berljav, d f d (f Cit bekati, S3 o r f e mofhnja, 6 d d hud, g d n n e npervofhiti, jp d f f e pekel, jfotttgkraj), Sdffef shliza , £ b f tf> c rt gabiti, £ d tt) e lev /t) fj r uho (fhivankino), fcf) dtt lepo, (cf)dpfett sajemati, f d) it) dre It perfegati i. t. d. S) S’it: 93 rit de moft, fr ii (j sgodej, fiifjfettzhu- titi, g ii r ftknes , id g e ti legati, 5 U ii cfe komar, ipf ii tp C lusha , prit fen vprafhati i. t. d. 4) S’alt: X) d tt d) t ett fesdeti, ^ tt d ttef klopzhizh, t atta n e rt tajiti i. t. d. §• 15 . Dvojnoglafnik eu le lahko fposnd, kadar ga Ndrnzi prav sreko , poftavim: 93ettgett perklonili, S3 e rt t e t mofhnja, (S »le fova, f C tl cf) t mozhčrrto, getterhgenj, jijcufeno, Gretij krish, f e u cf) t e rt f vet iti, Dfette kefartje, ©tetterdavk, t r C it sveft, i. t. d, §. 16. Ptuja zlierka p fe pifhe nameft t v’ befedah, ki fo is ptujih jesikov vsete, kakor: ©p f b e slog, 87 ranit kervov&r, i. t. d, ■— V’ nčmfhkih befedahfe pa ne piflie drugazhi, kakor s’drugim famoglafni- kam , s’ ktčrimfiori dvojnoglafnik. Poftavim : 5 )? a 9 veliki traven, be9 per i. t. d. OpomLa.‘J)vo jnoglafnik e l) fe pifhe: «) v’ befe- dah, v’ kterih sa glafam ct foglafnik c pride, ali vfaj priti samore, zhe fe befčda podaljfha, poftavim: $e9 e r prasriovanje, © e9 c V jaftrob, otrobi, ^rO!pt)e5C9en prerokovati, fd)rei)C!t vpiti; l>) v’ befedah, ktere fe s’gla¬ fam ct konzhajo, kakor: fre9proft, bet) per, dva, i. t. d. in v’ ispeljavnili slogih e9 iri l e 9, kakor: St i n b e r e 9 otrozhari ja, m a it d) e r* let) mnogotero ; c) v’ pomdshnimu glagolu f c 9 n biti, do fe raslozhi od sairnena f e i si njegov. §• f?* Dvojnoglafnik at fe le v’ nektdrih befddah pi- flie , kakor: Ste ^ V a 1 0 boshjaft, $atfer Zefar, Si r a t n Krajnfko, i*ate neduhoven, Satbacl) kjn- bljana, SBdtefltParfko, 5 $ a i it J (uiefto na Nemi li¬ ki m), SO? a l ^ korusa, £attt log, D? at rt meja, ©alte ftruna, ffiBatfe Hrbta (otrok bres fiarifhov), ter ŠBatb (sth), ber?at6hleb. , Opomba. Kjerni de bifemoglo pifati at,«!!, Ctt, e 9, fe pifhe C i, s’ zhimur fe nar bolj navadno ta glaf sasnamova ; poftavim: r e i f c It jesditi, (i r c U ten bojevati fe, jcigen kasati i. t. d. II. Od foglafnikov. 93 on fceit SJčitlauten. §• i(i - , Is praviga isg6vora fe fizer vdzhi del lahko fposna, kakofhen foglafnik fe mora pifati; vimder je treba fi t6le ravnala v’ fpornin vtlfniti. Ali naj fe pifhe mehek ali terd foglafnik, fe lahko na troje fposni. 88 ! 1) Zhe fe befeda na konzu podaljfha. Mora fe torej pifati: £ 0 b hvala, fR ab kolo, ©rab grob, 33 a b kopel, in ne £ 0 p , 3i a t i. t. d. ker fe v’ podaljfhanji t^h befedimehki foglafniki fiifbijo, namrezh : bed S o bed , bte D? a b er i. t. d. 2) Zhe fe gl(5da na blishnjo korenino , is kt<$re je befeda ispeljana, poftavim : I b b l i d) hvalevre¬ den , li c b 11 cfj ljubesniv, febettbtg shiv; ker fo korenineteh befedi: lobett hvaliti, liebett ljubiti, t c b e rt shiveti. 3) Zhe fe gldda na pifnjo navado. Pifnja navada hozlie, de pifhemo : 83ttrfd)e fant, Grrbfe grah, Sptt bjt jefen, £) b fi fadje, $r e bd rak, 1) it b f d) ldp , listen, ^)ubcl kodrali pef, .£) a U p t glava, p u tj e n fnashiti. §• 13. §oglafnik C fe pifhe 1) v’ ndmfhkih beftidah le pred () in f, kakor: i d) jef, © a d) fireha, tt e cf e H dra- shiti, i. t. d. •— 2) v’ ptujih befddah , v’ kterih fe pred a, o, U in pred foglafniki glafi kakor f, ka¬ kor: 21 c t djanje, (Sollegtunt shor, (Somnttffdr komifar, @ o Ut p a g til C drushba, 21 C C o r b pogodba. Opomha . V’ podomazhenih ptujih befedah fe na- rnefi c pifhe ali f, ali J , kakor: jfalettber pratika, $attjcl prlshniza, terier jdzha, Dnfet itriz , SOi t v a f e [ zhudesh , $arten kvarte, 3cntttcr zent, Btffcr zifra , j ep polizija i. t, d. §•20. Kdaj fe mora pifati g, kdaj Cf) (/ kdaj j, kdaj f , fe lahko fposna , zlie fe befeda prav sgovori. Na konzu befede fe pa te zherke ne raslozhijo tako lahko; torej fe mora befeda podaljlhati, de fe \6 ali je triiba pifati f ali g i. t. d. Pofiavim: e trt g ve- zhen, fr Cit ubit d) prijasen, fattg jepel, fanf je padel; kerfepravi:ctrnge, freunbltcpe, trirfanc g ett, n>tr f a it f e rt. 69 §. 21 . §ofiavljenifoglafniki: cf)d, gd, N, cfd, in lo¬ gi a Črnk v imajo vfi en glaf; glafe fe namrezh kakor v’ Krajnfkim kf. Kdaj fe mora d) d, kdaj g d, itd., pifati, uzhi pifnja navada. Ta hozhe: 1) De fe s’ d)3 pifhejo befede: cf)fef rama, 33 it d) f e pufhiza, ©ad)5 jasbez, © etd)fef ojnize, (g i t) C d) f e martinz , a d) d predivo, $ « d) d lefiza, £3 d) d vol, f e d) d fheft, 28 a d) d vofek, h) a d) f C It rafti, i.t.d. 2) S’ x fe pifhejo: Slrtfekira, .§>ere zoperniza, Ctr etn p el sgled , Slave zena (takfa) i. t. d. 3) S’ gd: flugd jaderno, befugfen goljfati, i. t. d. 4) S’ fd ali cf d: ftttf d na Ičvo, gacffett koko¬ dakati , i. t. d. §• 22 ‘ Kar saddne sobnike: i), bt, t, tl), je treba to vediti: 1) b fe nefme s’ t premeniti, kar Niimzi v’ go¬ vorjenji vezhkrat flore. Na konzu befede fe b glafi kakor t j torej fe mora befeda podaljfhat.i, kakor: 8 a n b deshela, bcdCanbed deshele, itd. 2) bt fe pifhe v’imenu ©tClbt mefto, in v’ be- fedah, kterih sadnji slog je is b e t v’ bt okraj- flian, kakor: berebt sgovorin, gefattbt po- flan, 10 b t mertev i. t. d, nameft: b e r e b e t, g e* fen b ct i. t. d, 3) t in t f) fe v’ Ndmfhkim v’ isgovoru ne rasI6- zhita. Torej fe le is pifnje navade ve, kdaj je treba f, kdaj pa tlj pifati. ©fe pofiavivdzhi del sa foglafniki b, d), f, in f, zhe fo ti ravno v’ tiftim slogu, kakor t,'kakor: er ftebt ljubi, 2)?ad)tmozh, 91 e ft gnjesdo , in vfelej per gla¬ golih v’ tretjim lizu ed.niga fhtevila sdanjiga zhafa, kakor: er fobt hvali, er fdjfflft fpi, er ffld)t fe frn^ja i. t. d. 4) £t) fioji a ) od sazhiilka per befddah: ©l)al dolina, © t) a f er tolar , t!)tttt ftoriti, ©f) a U rofa, ©I)etf del, trener drago, ©Ijter shi- 00 vina, i£|jottil» £ f) o r nehmnesh, vrata, S£ 1) X S lt e folsa, S£|totl kraljevi fedesh, St | U r m svonik, i. t. d. V fr<5di befedi: Sitnem dih, 6 c t ^ e rt moliti, S3 C it t ^ c zvet, bietljett ponuditi, 33 o 11) e pofianz, ratf)ett fvfštvati, dtutlje fhiba, i. t. d. c) Na konzu be¬ fedi v’ ispeljavnih slogih uti) in ati), kakor: bte §fut[) valovje, SJitttf) pogum , @(utf) sherjavza , fieuitatl) domovina, $efratl) shenitva, 50to ttat 1) mefez i. t. d. §• 23 ‘ , , . ^ in t) fe v’ isrdku ne raslozhita ; torej je tr^ba vdditi, kdaj fe f in kdaj p pifhe. 1) 25 nikoli ne ftoji pred foglafnikam in nikoli pred u in ii. Od sazhetka ftoji le v’ befedah: 25 a ter 6zhe ,. 25 e t ter Itriz, 35 1 c f> shivina, 25 ogel ptizh, 2Sogtshupan, IB o ti ljuditvo, 35 e t [ cf) e it vijoliza, in v’ vfih s’P 0 r, Poti, Pici, P ter in Per foltavljenihbefedah, kakor: Por* etltg prenaglo, Pollfotttmett popolnama, Perlteren sgubiti. Ptuje befede fe pifhejo s’ SS, zhe ga s’feboj perncfo,^kakor: 2Siftte obif- kanje , 2SerČ verfia per pefmih , 33 i o 11 it e gofli, 3Se f p e r vezhernize, ut P e r pulfer, i.t. d. 2) fjizer fe pa f pifhe , kakor: fr C UCU vefeliti fe, fr a g cit vprafhati, i. t. d. §. 24. f fe oftrejfhi isrezhe, kakor f, kakor: ^Jferb konj, ne $ e r b, i. t. d. §. 25. Soglafnik pl) fe isrezhe kakor f, in fe le v’pfu- jih befedah pifhe, kakor : Hiltbolp 1) Rudolf, ti p p Filip, sp l) 1 1 0 f o p f) modrijan , i. t- d. Vzhafi fe pa tudi f pifhe: fatttafirett blefii, i. t. d. §■ 26. _ Gu fe pifhe, kadar fe flifhi glaf ftp (fp), ka¬ kor : G Ital muka, martra , begueut sioshno, G« el te vir i. t. d. §. 27. SHf) fe pifhe le v’ ptujih befedah , kakor : 91 SRfjettt (reka), 5i I) e U mat ill U d nahod, tergan- je po udih, i. t. d. §. 28 . Efov glaf je v’Ndinfhkim troji: mehki , ojjtri in prav ojjtri■ kadar fe mehki glaf flifhi, fe pifhe f ali pa $ ; — kadar fe flifhi ojfiri glaf, fe pifhe — in kadar fe flifhi prav ojfiri efov glaf, fe pifhe- ta dva f, to je ff. 1) Dolgi f ftoji vfelej od sazhetka befdde, v’ fre- di befede pa od sazhdtka sloga sa sategnjenim famoglafnikam ali sa dvojnoglafnikam, kadar fe zherka f/prav mehko isrczhe, kakor: fagett rezhi, rafctt divjati, noreti, retfeit na pot fe podali. Dolgi f oftane tudi, kadar fe sa njim C isvershe, in fe s’ vejizo sasnamova, kakor: raft nameft vafct. 2) Okrogli 3 ftoji na konzu slogov in befedi, kadar fe mehek f flifhi, ko fe befede podalj- fhajo. Po fi a v im: 20J a U € mifh, SOi d It f C; 2B a d) Š vofek, 2Bacf)feČ; tudi fe pifhe kadar fe v’ fofiavljenih ali ispeljanih befedah sa f odvershe e, kakor: jft o 3 d) eit (Df o f e vertniza), ter menjavz (voecfjfetu), i. t. d. 3) Ojfiri f fioji : a} Na konzu befedi, kadar fe sa sategnjenim famoglafnikam, ali pa sa dvojnoglafnikam efov glaf ojftro flifhi, ko fe befeda podalj- fha; poltavim: grof velik, gdetfl prid- nolt, $uf noga, icf) TOeif v6m, i. t. d. bj V’ fredi befedi, kadar fe sa satdgnjenim famoglafnikam, ali sa dvojnoglafnikam efov glaf ojfiro flifhi, in sa njim famoglafnik fto¬ ji poltavim: 33 It f e pokora, ffcijjtg pri¬ den , i. t. d. c) V’ fredi befedi sa naglo isrezhenim famo¬ glafnikam, kadar sa efam foglafnik fioji; ka¬ kor: fef) M? it f t e fini vedil, fjdfftcf) gerd i. t. d. /,) Dva efa ff fe pifheta v’ fredi befedi sa naglo, ojfiro isrezhenim famoglafnikam, kadar fe oj- 92 fter ef flifhi, in sa njim famoglafnik Roji; ka¬ kor : <35 a ff e bliže , gjtuffe reko, beffer bblje, i. t. d. Opomba. Dobro fe mora raslozhili bad in bag; b a $ fe pifhe, kadar je zhldn ali pa kasavnoali nanafhavno saime; bag fe pa pifhe, kadar je ves, in pomeni de. Poftavim: S3ud), baž (»efcfjeO er mir gegc&ert bat, iflfoftfjrretd), bag id) ež jebermamt 5 « fefctt anratbett mbd)te •, bukve, ki mi jihjedal, fo tako poduzhne, debi jih flč- bernimu brati fvetvai. Zheterto poglavje. Od delitve slogov. SSonberS^etlungber ©piten. §. 29. Per pifanji fe vezhkrat permeri, de fe befeda , ktera ima vezli sligov, ne more vfa v’ eni verfti sapifaii; torej fe mora befeda prelomiti, in kar ofta- ne, od sazhetka fpodnje verfte poftaviti. De pa bra- vez prezej ve, de je sadnjiga konza befede treba v’ fpodnji verfti ifkati, fe mora konez verfte, kjer fe befeda prelomi, delitvino snamnje S£i£)etfiUtcjs3^etcl)etl narediti, namrezh p) ali pa (-). §. 30. Poglavitno ravnalo per delitvi slogov je: Ra s deli sluge v’ pifanji taki), kakor fe v ’ govor¬ jenji in branji rasdele. §. 31. Is tega poglavitniga ravnala fe ispčljejopofčbne ravnala: I. V* nefoftavljenih befedah. 3 It CUtfad)Ctt ©OrtCHt. 1) Kadar ftojl foglafnik mčd dvema famoglafni- kama, fe vsame k’ drugimu slogu; poftavim: SSa*ter o - zhe, S3u*&eitfant-je. 9 « 2) Kadar fta dva ali vdzh lozhivnih foglafnikov med dvdma famoglafnikama, fe le poflddnji k’ drugimu slogu vsame; poftavim: faf*lett pa- fti, @rb*fett grah, fitnf s ttg prihod-nje. 3) §oltavljeni foglafniki: d), gr, pf,,pl)f fd>, fp, ft, tt) itd. fe imenujejo nelozhivni foglafniki, in fe nikoli ne lozhijo, ampak zhe pride sa nji¬ ma famoglafnik, fe oba k’ drugimu slogu dene¬ ta, kakor: brau* d)eit nuzati, 2l*gram Sagreb, fduntspfeit sabavljati, 9!Jieit * fd)Cit ljudje i. t. d. 4) Ptuje befdde fe rasdeld po nemfhkirn isgovo- ru, kakor: (2 *patt* ge * It * um evangdli. II. V' joj'avlj en ih iri {speljanih befedah . 3tt beit JufiUtt* mengefetden unb abgeleitetcit SSbrtcnt. 1) Kakor je befeda foftavljena, tako fe tudi ras- deli; kakor: $etb * t)crr vojvoda, <2fefd * oljr oflovo uho i. t. d. 2) Prednji slogi Sorfplfecn v’ ispeljanih befedah ftore vfaksafe slog, kakor: ab*anbertt fklan- jati, be = fcf)ert ogledati, per*ad)ten sanizhevdti. llasdeli fe pa etn *pthtbett obzhutiti i. t. d., kdr fe p le savoljo f perftavi. 3) Sadnji slogi Šttbfpfbeit , ktdri fe s’ foglafni- kam sazhno, ne pervsamcjo drugiga foglafni- ka; kakor: fterb * Itd) umerliv , 3iing*futg mla- ddnzh. 4) Sadnji slogi, ktdri fe s’ famoglafnikam sazhno, kakor: tfd), ep, tun, te, tg, vsamejo s’feb6j fo- glafnik, ki pred njimi ftoji; poftavim: gebietlje* rtfd) ukasovaven, .ftatfe* rinit Zefariza, abe 4tg blagorodin, plemenit. 5) Per nekterih foftavljenih befedah fe jemljeta foglafnika r in t, ki ft.a savoljo lepfhiga glafu vmef djana k' prednjimu sl6gu; poftavim: bar* attf gori, tuar^um sakaj, meiitet * Ijalbett samtljo plat, betttct*tbcgett savoljo tebe, 04 Peto poglavje. Pravopif foflavljenih befedi. f/žccfjtftfp/etbur.g 5 ufammengefe|tcr SBorter. §. 32. Vfaka is pravih dvčh ndmfhkih befedi foftžv- ljcna befdda fe piihe kakor,ena befcda, kakor: gcIM)erv vojvoda, ©eclforger duhovni paftir. §oftav- ljena befeda fe iriora pa vimder vfakfebi pifati: d ) Kadar vfaka befbcla pofebej zhaftitliv perimk kake imenitne perfhone, ali kake deshele sa- snamova. Poflavim: g lir ft *S3t fdj 0 fpokneshe- ni fhkof; ©acbfen^Giobltrg (desbela na Nemfhkim) i. t. d. J) Kadar fe je bati, de bi fe ne rasumelo, kar fe pifhe , ali de bi fe glafprav ne poftavil, fe mo¬ rate foftavljenibeftkli vfaka pofebcj pifati, kakor: Grrb*9i itcf e it herbet semlje (ne @rbriicfett ftif- n iti); Grrb*? a f f e r , kteri erbfhino sapuftl fne Grr6fafjer). c) Kadar bi trije enaki foglafniki vkup prifbli, ko bi fe dvd befedi fkupej pifale; poftavim: S3 e 11 s £u ct) rijuba napofteljo, 33 r eittt*9ieffcl kropiva , © cl) t f f * % a {) r t voshnja na morji. d') Kadar pride vezb foftavljenih befedi ena sa drugo , in imajo vfe eno poglavitno befedo, fe 1 a le pcr sadnji pifhe, per drugih fe pa naredi vesilno snamnje (*); poftavim nameft pifati: .ftafbfcftnicrjen, ^cpffdjmerjett imb 3ct^nfd)merjert, fe okrajfbano pifhe: jtcpfs ittlb Bfdjtt* fcfjmerjeit. §. 33. Kadar fo tri befede foftavljene ali pa vezb, fe sadnje dv^ vkupej pilhete, drugefe pa po vesilriim snairmji lozhijo. Poftavim: SE? a cf) 1) C f b e V*25 r a nit U tt) ci tt brinjovez. Kadar fo pa befede majhine„ fe tudi po tri fkup pi f trejo; poftavim : O 6 C t CUt f f C ije V- 95 §• 3/ “ Kadar ffe d v o ptuji hefždi foftavljeni, ali pa ena ptuja in ena ndmfhka, fe lozhivno snamnje med njd poltavi. Poftavim : 3uflij*(5olle<)tUnt fodnji fbor, @Ottftfiortal*Dtatlji, t. d. Y’prav navad¬ nih foftavljenih befddah fe pa lozhivno snamnje tu¬ di lahko opufti. Poftavim: 9io nttftl fdjulc. Shefto poglavje. Prepone. Unlerfcfietbmigbjetcfjen. §. 35. Prepone fo snamnja, ktere poftavljamo v’ go¬ voru, de raslozhimo 1'tavk odftavka, isrčk od is- rbka, in ktere kasliejo, kje imamo bolj ali manj v’ branji poftati in fe oddahniti. Bres prepon bi fe ne moglo raslozhno brati; poftavim ftavk: «§ritp Itebt bab urbc fcenSlr« men »tet (Duteč tfjiitt, »eitn tcf) rctcf) luare ubo¬ gim bi veliko dobriga ftoril, ko bi bil bogat. 3) Kadar vezh befedi eniga plemena sapdrcd ftojt, poftavim vezli imen, perlogov, gUgolov, in nifo s’ vesjo itttb ali ob er med feboj svesa- ne, se poftavi vejiza med njimi; poftavim: Sef) tiebe bte gel)orfamen, ftetjjigcn , aufmevffanten unb artigeit Jčutber ljubim pokorne, pridne, pas- ljive in perljudne otroke. Kadar fo ftavki ali udje od ftavkov s’ vesjo Ultb ali o ter svesani, fe pred Uttb ali ober vejiza poftavi; poftavim: Grč feljtet tljm ettttrcber atu 23er(lanbe , ober ant gu* tcnffiitten, oberaucf) att ©ekgc)tf)eit manjka mu ali uma, ali dobre volje, ali pa tudi perlosh- nofti. 4) Med kratkimi prednjimi in sadnjimi ftavki, kakor: SBcmt id) famt, fo vnerbc tcf) fommen zhe bom mogel, bom prifhel. §.38. Nadpizhje fe poftavi: 1) Med prednjim in sadnjim ftavkam, kadar fta dolga. 2) Med ftavkama, ktera fe eden na drugiga na- nafhata , pofdbno, kadar fe drugi ftavlc sazh- ne s’ vesmi: at>er, affeut, bettn, bafjer, i. t. d. 3) Med ftavkama, ktera fta eden drugimu na- fproti. §. 39. Dvopizbje fe poftavi: 1) Kadar je prednji ftavk prezej dolg, fe po¬ ftavi med prednjim in sadnjim ftavkam dvopi¬ zbje. 2) Kadar kdo fvoje befede, ali pa bef^de koga drugiga isrczhe, tako kakor fo bile poprej is- rezhene. Poftavim : Set) fagte Cttd): @ct)b ffetfltg, fonjt nterbet if)r md)t betobt tncvbcit rekel fim vam: Bodite pridni, fizer ne bole pohvaljeni. £7 ©fpdflttb fagt: ?jebet. eure gttitbe. Kriftuf pravi: Ljubite fvoje fovrashnike. 3) Kadar fe pofamesne rezhi nafhtevajo, pofebno sa befšdami: alb, naf)mltd), fofgettbe- — Pofta- vim : gtbt $efm D^ebet^eifc, ttafjmftcf): ®ab 3?auptt»ort, bab ©efd)led)tbmort itd. Defet. ple¬ men befedi je, namrezh: Ime, zhlen itd. §. 40. Pika fe poftavi: 1) Na konzu popolnama konzhaniga ftavka ali govora, kadar fe kaj noviga sazhne, kar ne gre k’ pervimu ftavku. 2) Perokrajfhanihbefedah, in sa redovnimi fhte- vilkami, poftavim: u. f. 1». i. t. d. Ultb fo toetter, in tako dalje; S)v. Operr); b. i. t.j. bab iff, to je. §• 41. Vprafhaj, to je, snaminje vprafbanja, fe po¬ ftavi, kadar fe na ravnoft, kaj poprafba. Poftavim: ©r fragte mtcfj: 2Bte alt 6tjl bu? Me je vprafhal: Koliko fi ftari’ Kadar fe pa ne vprafha na ravnoft, ampak fe le perpoveduje, de je kdo vprafhal, fe vprafhaj ne poftavi. Poftavim: ©r fragte mtd), VX>IC alt td) [ep. Vprafhal me je, koliko de fim ftar, §. 42. Klizaj fe poftavi: 1) Sa medmeti cSinpftnbltltgbVrorfet), kadar te be- fede fam4 ftoj<5- Poftavim : §(d)! 0 Vt>el)! Kadar pa obzhutenje vef ftavk obfeshe , fe klizaj na konzu ftavka poftavi. Poftavim: Sld), Vrelci)’etn ©djnterj! Oh, kakofhna bolezhina! 2) Sa vfimi ftavki, ktdri fe morajo s’ pofebnim potifam brati. Poftavim: 2Ste grofj t|t beb Siti« mdd)ttgen ©ute ! Kako velika je dobrotljivoft Vfigamogozhniga! © bratit, bettlfdje ©pradjlcljre. 98 S e d m o p o g 1 a v j e. V’ pifanji navadne okrajfhanjti. jpte jn t>cr ©djrtft gefcrftuc^ndjen 5ibfiirgungcn. §• 43 . Vzhafi fe navadne, prav snane befide, de fe hitrejfhi pifhe, v’ pifanji okrajfhajo, to je, ispufti fe vezli zherk ali slogov, To fe sgodi tak6: , «) Vzhafi fe pifhe fam6 perva zherka hefede, kakor: 3. nameft 3ol)r leto; — f. nameft IteŽ beri; — J. S. nameft junt Scpfptd v’ isgled, poftavim. i. t. d. A) Vzhafi fe pifhe vezli zherk, in fe le sadnje OpuftA, kakor: $r. nameft grdit gofpi ; •— jt'r. nameft jlrcttjer i. t. d. r) Vzhafi fe pifhe perva in sadnja zlierka befiide, in fe ali vfe vmdf leshezhe zherke ispuftč, ali vfaj famoglafniki, kakor: ©V. nameft ©octor; ©e. nameft ©eine; — £rtt. nameft jpcrrtt. §• 44 . Per okrajflianji befedife ravnaj po tdh ravnilih; 1) Sa vfakim okrajfhanjam fe naredi pika, ravno tako tudi sa redovnimi fhtevilkami. 2) Kadar fe befeda okrajfha, fe mora pika pofta- viti sa foglafnikam, in ne sa famoglafnikam. Poftavim: ^)rof. nameft jprofeflor, in ne ^rofe. i. t, d. I. Perftavk. Befede, ktere imajo enak in podohin glaf, pa imajo drugazhin pomen, in fe v’ pifanji ras- lozhijo. Sl a f C jegulje (ribe); bte 211) 1 c fhilo ; (t 11 e vfi. ©ač Sl OČ merha; cr a g je jidel. ©te S”l 1) r e klaf; bie (J hre zhaft; fco$ t) lir uho (per fhivanki). ©te 18OljVC pare, nofdo; ftor gotov; 5>oor dva. / 99 fcacfeit pezhi; pacfett vladati, slagati. Srtč © flbkopel; er bat!) je profil; ber a tl) e boter. 93 c er C tt iagode; ©ti r en medvedi. Sad ©etn koft; bte ^>ettt muka, martra. Ste ©lene bezhela; bte © it t) n e oder; b t tt n e tt v’, med. Ser © tff e n grishlej; b ti g e n pokoriti fo. bbfctt hudim; ber ©efett metla. Ste ©rttten fhpegli; 6 rit 11 en rijoveti. Ste © it 11 er frovo maflo ; bet’ ®itbev fhtupa sa lati. Sad S 0 r f vaf; ber X 0 V f rufhina , mah. trett svdft; brep trije. Ste Suitjte foparze ; biittttfte nar tanjfhi; bie S t en jt e flushbe. borren pofufhitife; Sl) oren neumneshi. (Site hiti; bte © It 1C lova. Ser @ it gel angel; ber dr n f el vnuk, finov fin. Ser ©tter gnoj; bad ©utervime. Saš ©tt b c konez; bte Gr n te raza. Ste $crfe peta; bte ©erfe verfte v’ pefmih. Sad g C It C r ogenj; bte % et) er prašno vanje, ftel je padel; »ief veliko. f it f> f e n zhutiti; fittten napolniti; bad g it f f c tt shebe. fretten vefeliti fe; befrepen refhifi. ge bet dajte; bad ©ebctl) molitev. Sad © e blitt kri; bte ©litine zvet; er briti) te je zvetel. glaubeit varovati; flaubeit poberati. Sad@lteb ud; ed g f ul) t je gorezh, rasbtHjen. Ser @ r ant tarnjanje; ber bratit krama. Ser ©retd ftari rnosh; ber 56 r e i tS okroglej. Ste ©liter blago; bad © 111 C V omreshje. Ste |tanre lafj<š; tdf) f) a r r e zhakam. Ser © a f e sajiz; tef) t) a f f c fovrashirn. Ser fp citer vinar; bledel) ter perkrivavzi; ed.ijt 1) etter je bolj fvetlo. Sie $bf)le jama; bte § bile pekel. Ste ,SS e n tt e puta; bie ip a f) tt c petelini. © 'i 100 Sic .£> iitS klob tiki j bieip iltte kozha, lopa; l)iitl)e btcf) varovaj fe. fjeittedanf; bie .Sp d Ut e koshe ; bcr ^)ctb C ajd, ne¬ vernik. er tfj t je} cr ifl je. irrett motiti fe; tljren njih. Ser lanmi glavnik; er f a m je prifhel. Ser &'af)tt zholn; er f a rt n sna, more; bte danite verzh, kangla. Ser ten borovi I6f; bttč $ t it n zheljuft; E iit) n pogumen. Ste Aijte lkrinja, kifhta; bie $ii jf e breg obmorji; er ftt $tc je kufhnil. lal)W kruljov; ba6 S n nt m jagnje, er la 6 je bral; la$pufli. Sie Scl)renauk; leerprasin. Sa6 Sebe n shivljenje; bte S b rt> e rt levi. I e i cf) t er loshej; ber S c ud) ter fvezhnik. Idutesvoni; let te napeljuj; letbe terpi; S en te ljudje. Icife tiho; S Su f e uflii. lefeit brati; 16 fen odvesati. Itegcn leshati; luge tt lagati. Sie 9D? a rt b e 1 mandel; ber Sli rt it t e 1 plajfli. Ser 9Rar ber kuna; bte 50? a r t e r muka, martra. Ste SR obe nofha; bte SR Otte molj. SR a n mitg itt ber Sitgeitb lerrtett zhlovek le mora v’ mladofti uzhiti; ber SRamt mosh. Sie 9?afe nof; it a^e mokri. 9rettt ne; itCttU devdt. Ste SRtffe gnjide; bie SRitffc orehi. Ser £) fen pezh; offeit odperto. p f 1 it g e tt orati; p f 1 ii c? e it tergati. q ud len muzhiti, martrati; bte D U el 1 e U ftudenzi. Ser 91 a 6 e orel, krokar; ber 31 a p p e zhern konj. Ser 91 atu meja med njivami; retlt zhift; 9lf)etlt reka med nemfhko in franzofko deshelo, Sa6 91 a b kolo; ber 91 a tl) fvet. Sent 91 aubc ropu; bie Dlnupc gofenza. Ste 31 d u ber tolovaji ; ber 91 e t b er ribesh. 101 Ser iReif flana; retf sre!, r eifett na pot iti, rajshati; retflert utergati fs. r e t> e rt govoriti; retteit oteli isnevarnofti; rbtljcrt rudezhe narediti, sliarili. ©aS 9R t e 0 20 (bukev papirja; ber 3vtj3 pozh, re- sha ; bet’ !>£ t C f e velikan. ©te D? o (e vertniza; bte 3'iofife konji. Ste © a a t letev ; f a 11 fit. f e t) e n vidiii; faeu fejati. > f a g c rt shagati; © e g e it shegen. ©te ©dttfeit ftebri; baei ©etl verv, ©te ©atte ftruna; bte ©eite ftran; bte 'Seibe shida. feitt njegov; fe»n biti. ©er ©djaben fhkoda; bcr ©cbatten fdnza. ©te©cf)afe ovze; id) f d) a f f c naredim. ©er ©djettt fvlt, lefic; bte ©cfjetttte fkedenj. ©er ©taat dershava; bte ©tabt mčfto ; (1 a t t nameft. ©er © t a f) 1 jeklo ; ber © t a f t hlev. ©er ©tief rozb, rozhnik; bte © 1 1 1 [ e tihota; bte © tiifjtc ftoli. ©er ©l)ott ilovza,- ber ©on glaf. ©te © o !) t c kavka ; t 0 I f e ftnitbc ftekli p H. ©er b t CČ e ©eitfd) debeli zhiovek; bic ©ticfe pod- hlirnba. ©te $ e ber pero; bic SSeiter ozhčtje; ber SSettcr ftriz; fetter bolj debel. ©te ©afjiisvdla; bcr © a 11 safip. ©te © a ar e blago; er to ar je bil; to a I) r ref. ©te © a i fe firota; bcr SS3 e i f c modri; bte © e t $ c beloft. ©ie © t r t f) e ofhtirji; bte © ii r b e zhaft ; cr tv t r b fctm bo. id) tv o I) tt e ftanajem; bte © o n tt e vefelje. jetgen kasati; bic 3 en g en prizhe. ©er 3 t e g e t zegel ; bcr 3 it g «t vajet. 102 II. Pe.rftji.vk. Sglcdi nekterih navadnih fpifkov. Q3et/fpicfc V' 0rt eintgen fdjrifthdjen Sluffdižen. 33rtefe, lifti ali pifma. SETZ cin ti c 6 e r Safob! Sef)' 6ittc Did), mtr 511 fdgett, mad ';Detne ttette SOZitfse gefojlet f)abc. ©te gefdfft metnem SSater nnb mir; tmb ba tef) etne Ijabett ttutp, fo mili er mtr etne fofetje faufett. grttfjt Dtdj Det« trener gteuttb Catbadj bett 14- SOIat; 1834. Sl. 9?. Ljubi Jakob! Te profim , demipovdfh, koliko Tvoja nova kapa velja. Vflnžzh je mojirnu ozhetu in meni; in ker moram eno imčti, mi hbzhejo tako kupiti. Te posdravi Tvoj svefti prijatel V’Ljubljani 14. Velkiga travna 1834- J. J. £ f) e tt r e r grcuttb! 2Kb icf) tteuficf) bcp Dir gcmefen btn, fnf) icfj be^ Dctitetn 93ritbcr bab učite ©cfattpbucf). ©tttge Steber bar? ut fcbietiett mtr fo fd)btt, bafj id) fie gertte abfdjrctbett tnod)te. Sef) bitte Dtd) bat)cr red)t fcfjbn, fprtd) Dctttett S3ntber an , bajf er cb mtr fitr ettttge £age [cilje. 3d) roerbe forgfdftig attfbabfcfbc Sfd)t gebett, nnb eh ;ttr ge* l)brtgctt Bcit juriicffdjicfen. griifjt Dtd) [;cr;ftri) Dcirt grcunb KDetrefburg ben 1. Suiti) 1834. 91.31. 103 Dragi prijatel! Ko Tim bil unkrat per Tebi, nmvidil perTvo- jimu bratu nove pčfemfke bukve. Ene pdfmi v’njih fo fe mi tako lepe sd^le , de bi jih rad prepifal. Torej Te lepo profim , nagovori §vojiga brata, de mi jih sa ene dni pofodi. Skerbno jih bom varoval, m o pravim zhafu nasaj poflal. Te posdravi per- ferzhno Tvoj prijatel VVifhnji Gori 1. Roshnigazvdta 1834. J- J- Steber SSatcr! 3 cb btn ©ud) fefjr banfbar, baff 3 fjr mtdj trt btc ©cfjule gefcf)icft babet, too td) »tel ©uteč lernen fatttt t trač tel) m uitferer fletttcit ©cfjule ntcf)t fjatte leriten fctt» n en- ©d tfjut nttrtoef), bajj 3 fjr fo »tel @elb fiir mtcfj audgebet; ba ed aber ntcfjt anberd fep famt, fo bttfe tefj ©itef), mtrnheber ctirad ©elb jufcfjtcfen, bamitmatt bett fbaužlefjrer jafjlt, itnb td£) mir etn neued S5ttd) faufe, treti ttnd befofjfen trorben ift, bag cd jeber ©djitler l)a# bett ntiijfe. 2Benn 3fjr nicfjt gefomten fet)b ju ©t. fPault Bett fclbft nacf> Satbadj 511 lommett, fo fdjtcfet btd ju je# uer Bett, tim trač td) ©itd) bttfe, bamtt id) ofjrte jptn# berittg lernen fann. ©d grtiget ©ud), bte SKutter unb btc ©cfjtttefient ©uer gcljorfautcr ©of)tt Saibadj ant 1 . 3dnner 1834. 9t. Sfj. Ljubi O z he! Prav hvaldshin fim Vam, de fie me v’ fholo E oflali, kjer fe lahko veliko dobriga nauzhim, kar i fe v’ nafhi mali fholi ne bil mogel nauzhiti. Teshko mi dene, de toliko dertarjov sa me isdajate; 104 ker pa ne moredrugazhi biti, Vaf pr6fim, mi fpdt nbkaj denarjov poflati, de fe bo domazhi uzhenik plazhal, in de fi nove bukve kupim, kčr nam je sa¬ po vedano, de jih mora vfak uzhžnz imeti. Zhe ne mif.ite farni o fvetim Pavlu v’Ljubljano priti, po- fhljite do tiftiga zhafa, kar vafprofim, de fe bom mogel bres fpodtikieja uzhiti. Lepo posdravi Vaf, mater in feftri Vafh pokorni fin V’ Ljubljani 1. Profčnza 1834. J. J. §od)tvurbtger S}exx ^farrerf 31uf 23cfel)f ber fjoftett Sbrtgfett muf? jcber ^£rtecf)f r bcr tn enter frentbcn ^farre gebiirtig tfb , jur Sottfcrtp* tion bcn £auffd)eitt mttbringeit. £>a id) tn enter frembett ^Pfarrc biette , muf? and) td) einett £auffd)cin fjaben. @erne ntod)te td) bavum fommen, tt)enn td) mtd> ttotn .Sjaufe eutfernen biirftc. Srd) bitte baf)er, (žl)raitrbiger .^err! ferttgen ©te mtr beit £auffd)etit aus, unb fd)t» cfen ©ie mtr bettfelben burd) beti ndf)m(tcf)en SJlenfdjen, burd) ltteldjen td) Sljnen btefett SSrtef fdjtcfe. etn* pjteljlt jtd) get)orfam|b unb fiijfet 31)ttett bte ^anb (Suer jjod)tt>urbctt battfbnrer IDtener Sletfutj bcn 15. Slotmnber 1834. 91. 91. Prezhaftitl i vi Gofpod Fajrnofhter! Po povelji vifhi gofpofke mora vfak hlapez, ki jev’ ptuji fari rojen, rojin lilt k’popifovanjuper- nefii. K<šr v’ ptuji fari flushim, moram tudi jelt ro¬ jin lilt imčti. Kad bi fam ponj prilhel, ko bi fmel od doma iti. Profitu torej, zhafiitlivi Gofpod! naj mi fpifhejo rojin lilt, in naj mi ga pofhljejo po ravno tčmzhloveku, po ktbrim Jim to pifmo pofh- 105 !jem. §e jim pokorno perporozhl in kufhne roko . Njih zhafiitlivofti hvaldshni flushalmik VRibnizi 15. Liftognoja 1834. J. J- I , . '■ ■" i . '■ . . Dmftmtgett unb (Smpfangfcfjcine, plazhilni in prejenmi lifti, D u i t t « n o- Uber fiinfjtg ©nIb en, tucfcfjc Grnbečgefer« tigter alč ganjjalpuge Sntereficit bom 1. Sattner btž Xel 3 ten Scccmbcr 1834 »on ben bei;m Sozami &otiuf, S3aiter in Bhftacl), ju 5 »on bunbert angelcgten 1000 ©ulbat, fjcute »on eben bemfelben ridjttg empfaugcn Ijabe. SBobtj ben 6. 5(ugujl 1834. 50 fl. Stnbreač .Slemenj S3auer. P 1 a z h i 1 i n 1 i f t. Od petdefet goldinar j ov, ktere fim jelt fpodej podpifani sa obrelt (interef) od eniga Idta, od 1. Profenza do sadnjiga Grudna 1834 od 1000 goldinarjov , po 5 od fto naloshenih per Janesu Kotniku, km4tu v’ Zerkljah, danf od njega golovo prejel. V’ Vodizah 6, Včlikiga ferpana 1834. 50 gl. Andrčj Klemenz kmet. Opomba. Is tega sglčda fe vidi, de tifte piftna pla- zliilne lifie imenujemo, v’ kterih fposnamo, de 106 frno or! koga denarje prejeli, bodi fi sa flush- bo ali obrčft, ali sa kaj£drugiga. V’plazhil- nim liltu fe mora prezej sgorej sapifat i: Pla- zhilin lifi , Kvitenga , O. u 1 11 li rt g* Potlej fe mora 1. poftaviti, koliko denarjov fmo prejeli, in to fe mora s’ zherkami. in ne s’ zilrami pifati, sato, de fe kajne isbrifhe ali perpilbe. 2. §e mora sapifati, saka j fmo denarje prejeli, ali sa kako d6lo itd, 3. §e mora sapifati zhaf, zbe fe denarji poteg¬ nejo sajflushbo ali pa obrelt odnaloshenih de- ndrjov. 4- §e mora sapifati imetiltiga, od ktdriga denarje prejmemo; zhejih potegnemo is zefarfke kafe, fe sapifhe is ktere kafe. 5. §podej fe mora sapifati kraj, dan, mdfez in lčto. 6. Na sadnje fe s’ ziframi na ldvi firani sapiflie, kiliko fmo prejeli, na defni pa ime in ftan. Duittung. Ubrr acf)tjel)it ©ufbcn 36 fr., tocfdje id) , bešgefertigter fiir mctttc 6cj> ber ^farrftrc^e ju 5?rcfootj gefeiftcte $iaurer*2fr&eit »ort bcnt Adrcf)eitpro[)(Ic 3ofep!) sprejetem ricfjtig entpfartgert 1)af>e. SSrefotttj ben 2. 1834. 18 fi. 36 fr. Sofjamt @e»er, SKaurer. P 1 a z h 1 1 i n 1 i f t. Od of e mn a j ft go 1 di nar jo v in 36 k r a j- zerjov, ktere fim jeft fpodej podpifani safv&je si- darfko delo, ki fim ga imel per farni zerkvi naBrcž- sovizi, od Joshefa Prefh6rna , zerkvčniga kluzliarja, gotovo prejel. Na Bresovizi 2. Maliga fcrpana 1834» 18 gl. 36 kr. Jancs fjtiver sidar. 107 @ m p f a n g f d; c i « 3d) ©nbešgcfcrtigter bcjeuge fjicrmtt, baflmtrJjerr 2Iuton ^erfait, @d)ulk£)rcr tanter, »or feitter Slbrcife itacf> %ram fedfijig $rpntf>afer per 2 fl. 12 fr. bič ju feiuer Dfiicffunfr jur 21uf&ett>al)rmtg iibergcbett i)at. £rcffen bon 8. Sfitgujf 1834. SufaS S3mtf ©ajfuurtb. P r e j 6 m in 1 i f t, Jefl fpodej podpifanipoterdim s’ t<5rn liftarh, de mi je Gofpod /Vnlon Ferlan, tukajfhni 1'liolfki uzhe- nik, pred fvojim odhidam v’ Sagreb fiičfidefet krishavk, vlaka po 2 gl. in 12 kr., do Iv&jiga pri hoda od ondod hraniti isrozhii. V’ Trtšbnim 8. VfHikiga ferpana 1834. Luka Brenk . ofhtir. Opomba, Pifanje, v’ kt.erim poterdimo, de fino ka¬ ke denarje ali drugo rezh od koga prejčli, de jo sa en zbal hranimo, le imenuje prejemin liji (r Ut p f « H g fcl) c t It. V’ prejemnim liftu fe mora sapifati: 1. Ime tiftiga, od kteriga prejmemo, 2. Rezh , ktero prejmemo. 3. §e sapifhe, perkteri perloslinofii in sa koliko zhafa nam je rbzh srozhena. 4 fpodej fe poltavi kraj, dan, inefez in leto, in na delni firani ime liftiga, ktdri prejme. 108 ©.» t l a 0 f d} e v p o f1 6 v n i liT t. 53or$eti]crbtefe3, 9JJattl)du6 .fttofittar, »onSt.SKa* ret« gebiirtig, 30 Saljre alt, fcbtgert ©tanbeč, fatl)o[i» frficr Dieligton, fyat 6ep mtr burcf) bret) 3af)rc aBfbtiecfu gcbteitt, mtb tft toabreitb bkftr 3ett fo tveu unb flciptg gctoefcit, ba$ tcf) mit if>m »ollfommeit pifrtcbcn toar. 5Da er a&er etttett beffern £)tett|b ju erbaltett glau&t, fo crtl)ci(e icf) tf)iit aitf fein 9lttfud)en btefcb SbOflittf'/ Unb cmpfet)Ic tl)tt Sebcnnamt auf baž befte. 23igaun beti 28< december 1834., 23art()efme SJfoontatttt Mer. PofloVin lift. Pokasavz tega lifia, Matevsh Klofutar is §hma- rije rojen, 30 l«St ftar, neoshenjen, katolflike vere, je per meni tri l<št.a sa hlapza flushil, in je bil vef zhaf tak6 sve/t in priden, de firn bil s’ njim popol- nama dovbljin. Ker pa m6ni, de bo boiji fiushbo dobil, rriu džm na njegovo profhnjo to prizhalo, in ga ftehernimu prav slo perporozhim, \ ’ Begnali 28. Grudna 1834. Jerni llosman mlinar. 109 Sonti ot>er Slttčjtigel, Ispifi rokodčlzov in Kupzov. S o n t o. giir beti jperrn forettj #arfm fyabe id) fofgenbe iflct* btmgšflucfe uerfertiget: jfratnfutrg bett 1. 3tmt) 1834. ©eorg Screb r biirgf. ^(etbermadjcr. Die 23ejaf)fimg btefer (Sittmne f)abe id) mit Danf vt* (jaften ©corg 3mb. $ ifraut. beutfd)e @^rad)fe^re. 110 Konto ali i s p i f i k. Sa Gofpoda Lorenza Karlina fira tole obleko narddil: "V’ Kranji 1. Roshniga zveta 1834- Juri Jereb rneltni sbnidar Plazhllo snefka fim hvaleshno prejel Juri Jereb. Seffcmieilf, sadnja naredita. 3m UJ a E) men rauc{je begraben merben. 2. 3«*n Untoerfaferben metneč gaitjen SScrmbgenč felje trf) metnen alteffen ©o[)tt SIrtton etn; jebotf) mu g er fofcjcnbe^ attč ber ©rbfcfjaft attčjaljien: 3. Ste žBegrabntgfoflen. letite ?etcf>e ntug aber mit aften gen)bl)ttftrf)en ^trcf>cngc6etfjen bcgraben, ttttb oucf) ber adjte Sag fbtt abgdjaften merbett. 9?ebfb bcm miiffett tttentgffemS jmanjtg SJicffen ftir metne Sede geiefett merben. 4. letnem ©oljne ©corg gebiiljrett attč ber ©r&fcfjaft fiinf (junbert ©ulbett, uttb metne »erljetratbeten Sbcfjtcr, 9flarta uttb dgneč, crfjaftcrt etnc jebe (jun* bcrt unb fiinfjtg ©ulbett. 5. Svetnem armett Jčadjbar 91. 91., ber mir ftinfjtg ©ulbett fcfjulbtg ijt , erfaffe id) btefc Scfptlb. 6. (Sin jeber utetner StenflboHjen foll fiinfjtg ©ttfbcu erljalten. ?. Sen drntett att^ ber ^Pfarre fottett am Sage mettter SSegrabntjj burcf) bcn šernt spfarrer je()tt ©ttlbett au^geja^ft trerbcn. Sltcfj bcn 5. Dctober 1334. SfaftutS 9?amrc, S3auer. Teftament ali sadnja naredba. V’ imčnu Bogi Ozh6ta in §ina in fvčtiga Duha. Amen. Kdr je zhlovikufmertna ura nesnana, fim fkle- I dokler fim sdraviga uma, fvojo sadnjo naridbo ifati, 1, Svojo dufho isrozhim Bogu, moje truplo pa naj bode pokopano po kerfhanfki katolfliki fhegi. 2. Poglavitniga erba zhes vfe fvoje premoshenje poftavim fvojiganaj ftarfhiga fina Antona; vun- der je pa dolshan is drbfhine tdleplazhati: £ 2 112 3. Plazhati mora pogreb. Moje truplo mora pa s’ vfimi navadnimi zerkvčnimi molitvami poko- } tano biti, in tudi d fini dan naj fe navadne mo- itve opravijo. Sravin tega naj fe bere nar manj dvajfet fvčtih.mafh sa mojo dufbo. 4, Mojimu finu Jurju gre is drbfhine ppI6fhno snanje od befedi ..—• Drugi r a s d e 1 k. Od befedi in njih fprem^mbe .. 6 Pervo poglavje. Od befedi fploh.— Drugo poglavje. Od imena ....... 8 1) Spol imen .. 9 2) §h1evilo imtin. 10 3) Padeshi imen.12 4) §klanjanjeimen ......... 13 Trtitje poglavje. Od zhldna . ..19 Zheterto poglavje. Od perldga ...... 20 1) ^klanjanje perlogov . 21 a) s’ lozluvnim zhlenam ..— 1 b) s’ nelozhivnim zhlenam.22 c) bres zhlena. 23 2) §topnje perlogov . . 24 Peto poglavje. Shtevilne imena ...... 27 1) Lozhivne fhtevilne imdna .— 2) Nelozhivne fhtevilne imena ..... 28 §h^fto poglavje. Saimena.29 t) Lizhne saimena ......... — 2) Laftivne saimena.. . . . 31 3) Kasaviie saimena.32 114 4) Nanafhavne saimena . . 5) Vprafhavne saimena . . Sedmo poglavje. Od glagola . 1) Saldg glagolov . . . 2) Nakloni. 3} Zhafi. 4) fjhtevila. 5) Lize .. 6) Pregib. Popif nevprdvnih glagolov Ofmo poglavje. Od nardzhja . Devdto poglavje. Od predlogov 1) Predlogi, kteri imajo drugipadesh sa feboj 2) . Stran 33 34 35 36 3) » » » , 4) » > » 5) v * yt Defeto poglavje. Ves Enajfto poglavje. Medmet troji padesh sa febdj 70 zheterti padesh sa fe¬ boj .— sdaj drugi, sdaj trdtji padesh sa feboj . — sdaj tretji, sdaj zheterti padesh sa feboj . 71 72 Tretji ras d el k. Vesanje in raba befedi v’ fiavkih ..... 73 Pervo poglavje. Od ftavka.— Drugo poglavje. §plofhne ravnala befedniga ve- sanja.75 Tretje poglavje. Odrdda, v’ kterira befede v’ ftavku ftojd ..77 D rugi d č I. Poduzhenje nemfhki jesik prav pifati, ali pra- vopif.. 79 Pei-vo poglavje. Splofhne pravopifnje ravnala — Drugo poglavje. Raba vdlikih zherk . ... 81 Tretje poglavje. Od prave rabe pofamesnih zherk 83 C'* o l J rc p o Cb co co .1 I KO kD 'O 11 5 §tran I. Od famoglafnikov, dvojnoglafnikov in od sasnamovanja njih sategnjeniga in ojftriga glafa. 83 II. Od famoglafnikov 87 Zheterto poglavje. Od delitve slogov ... 92 Peto poglavje. Pravopif fofiavljenih befedi . 94 Shčfto poglavje. Prepone ....... 95 Sedmo poglavje, V’ pifanji navadne okrajfhanja 98 I. P e r f t a v k. Befdde, ktere imajo enak in podobin glaf, pa drugazhin pomen, fe v’ pifanji raslozhijo ■*— II. P e r f t a v k. Sglddi nekterih navadnih fpifkov .... 102 @ e b r it cf t t' c i) Sari £t b e n’ c n t er. - 'V