Listek. Na grobovih. Prev. M. T. F. Pozna jesea je. Solnce nima več čarobne moči kakor po letu, rahli ajegovi žarki trepečejo med iglami temnega Silovja. Drevje stoji žalostao, kakor bi tugovalo za prekrasnim poletjem, ko je še zelenelo polno močij, polao življenja. Vsaki daa mu vzame aekaj lepote, sledajič stoji suho in golo ter moli veje proti nebu, tja v modro višavo, kakor bi prosilo usmiljenja, milosti . . . Tako gre aaprej. Daaes pa je vse zagrajeao v gosto meglo. Iz sivih oblakov že prSi. Tudi posamezae saežinke že padajo aa zemljo. V cerkveaem zvoniku je odbila ura stiri popoldan. Komaj 80 se izgubili urini udarci po zraku, razlegalo se je daleč aa okrog veličastao, a čudao tožno zvonenje. Moj Bog, solze mi prihajajo pri teb glasovih! Kako tudi ae, saj obhajamo danes najžalostnejsi dan v Ietu, daa vseh vernih duS. Vse biti aa pokopaliSče. Pridruži se mi, dragi moj! Skupao hodiva, vem, da imava danes isto pot. Glej, že od daleč vidis svit tiso6erih lučic. Cuj, to Sumenje, drvenje, ko- liko življenja v treaotkib, polaih žalosti! Nagrobaa pesem te budi! Grob pri grobu, stotero aagrobaih križev, nagrobaih spomenikov, aagrobaih napisov! Postoj — opazuj! Tukaj vidis kle6e6o osebo, utopljeno v molitev za svoje rajne. Oni tam zre strmo pred-se, vzdih za vzdihom se mu izvija trudno iz njegovih prsi, in zopet se zamisli. Ta si briSe greake solze, kajti tudi ajej se je smrt s svojo neusmiljeao roko približala ter ji ukradla drago bitje. Koliko truda, dela ia skrbi je nadlo tukaj svoj konec. Edo bi preštel znojae kapljice, koje je prelil marsikateri tukaj počivajo6ih v življeaiu budih urab ia aepokoju. Koliko aadlog, bede in pomaajkanja je težilo njih srca. A sedaj je delopust! Trpia je aa8el pokoj! Kako ležijo vsi križem! Mladenič, star6ek, bogatia, ubožec, mnogospoStovaa, aezaatea, priprost, blagoduSea pa tudi hudobaež. Mnogi so že davao strohaeli in niti sledu ni več po njib, nekatere pokriva 8e le nedolgo temni grob. Pod to gomilo po6iva mladeaič. V cvetju življeaja je položila neizprosna smrt svojo železno roko na njegovo ramo. Bil je ediai sin ubožnih stariSev. O6e ia mati sta se na vso mo6 trudila in delala, da sta preskrbela otroku potrebne hraae ia obleke. Mož je pletel po zimi koSe, jerbase, popravljal 8kafe, vezal loace, po leti je delal aa polju. Mati pa je po zimi predla, po leti pa hodila na daiao, kadar se je le količkaj mogla odtrgati od doma. Nad vse rada sta imela svojega siaa; pazila sta nanj bolj kot na zenico svojega očesa. Saj sta videla v njem podporo svojih starih let, vaaj sta stavila vse upe in nade. Le žal, da se na tem svetu aajlepše nade in upi zemljanov večjidel zrušijo v aič ia izgiaejo kakor izgine kapljica v neizmernem morju. Ne dolgo, in uaičeao je bilo to mlado življenje. Mladenič, ljubljeaec starišev, ležal je aa mrtvaškem odru. Zaspal je za vedao 1 Nekdaj tako cveto6i, veseli obraz — je bled, brezbarvea, kakor bi ga iz voska upodobila umetnikova roka. Le prijazea nasmehljaj, zaak ajegove blage duSe, ostal je še aa njegovih mrtvaških ustnih. Mlad tako še in že mrje, že zapušča cvetni svet. — Ah, kako težko je vmreti sredi najkragnejiih let... I Njegova gomila nam jasno priča, da smrt nikomur ne prizaaaSa, tudi ne krepki mladosti. Zato bodi vselej pripravljen, kajti nezaaa ti je dan, ura, trenotek tvojega odhoda iz solzne doliae v negotovo večnost! Negotovo? Da! Saj ne veS, te bo li objela blažeaost zveličanih duhov — ali pa mrak ve6ae smrti! A oboje je le v tvojih rokah. Voli sedaj! Voli pravo6asao! Voli dobro! Zraven mladeaiča po6iva starček. Nagrobni napis ti pri6a, da je umrl v visoki starosti. Zivel je celih 80 let. Kako dolgo je to! Kajae, tebi, ki si zdrav in 6il, dozdeva se osemdeset let polovica večaosti. A kaj poreče starček v tej gomili? »Ne«, ti kliče iz groba, »kakor kratek sen mi je teklo življenje! še predao sem slulil, dotekla mi je zadnja ura, kajti tudi v moji starosti čutil sem se močan ia krepak. Lahkomiselao sem živel v šumenju in vrveniu posvetaosti, v skrbeh življeaja. Pehal se ia tvegal za dobi6kom. Hotel si maožiti premožeaje. Nisem se zmenil za smrt, ki me je aemo zasledovala, da bi me vsak hip pokosila s svojim ostrim orožjem. Tako sem preživel dolgo vrsto let brez priprave za večno poslednjo uro. Kolikim se godi istotako! Sre6avaš starko, opirajo6o se na potno palieo. Komaj ia komaj se pomika dalje, vsak hip postoji, da si nabere aovih mo6i, a še goji vesele aade. Še upa marsikaj dobrega ia prijetaega od življeaja. Starček, starka! Pomisli, bliže ia bliže prihaja reBna ura, hiti — Se je 6as! Vestao porabi Se zadnje trenutke svojega življeoja. Dovolj dolgo si služil nehvaležnemu svetu!« Krenimo aekaj korakov dalje! Dospemo do groba, v katerem spava mož, ki je moral zapustiti ženo ia otroke. Kdor ga je pozaal, bi skoro dvomil, da smrt premaga tudi tega koreajaka. Ia veadar! Kmalu je vse izgiailo! Mo6 ia krepkost ukradla mu je brezobziraa smrt ter ga aeusmiljeao pogrezaila v ta temaa propad. Ločiti se je moral od oseb, nad vse mu dragih. Kako bolestao plaka mati, kako ihtijo otro6iči! Kam naj se obraejo? Kaj aaj počaejo? ZapuS6eai so ia brez pomo6i kakor ptica, ki ji pristrižejo peroti, da se ae more dvigaiti v sinji zrak. Človesko življeaje je pač res enako cvetlici na polju. Daaes je v divaem cvetu, jutri že poveša glavico pod pekočimi solačnimi žarki ali pa jo izruje huda burja ia v trenotju uai6i rahlo življeaje. Pogostoma ji priaese slana sredi pomladae gorkote in krasote z ledeaim poljubom aemilo siart! Nili tudi v življenju tako ? Krepak mož, blag oče je bil. Godilo se mu je kakor mogo6nemu hrastu. Hrabro se je ustavlial hudim viharjem, neko6 mu je veadar silai pis odlomil vejo ali celo vrh. Sredi svojih opravil zaprla mu je smrt kajigo življenja. Iz svoje družine, kateri je bil podpora ia varstvo, bil je odtrgan za vselej. Smrt se ne briga za zapuSčene otroke, ne gleda na bridke solze. Smrt je brezozirna. Oaa ae vpraSa: so li tvoji posli lepo urejeni, si oskrbel svojo družino? Zatorej nikoli ne zaupaj svoji krepkosti, ne zdravju! Vse te vara, vse goljufa! Kdo aeki po6iva ondi, kjer kinčajo grobiš6e tato nežae ia krasaobojae cvetlice? Bila je mlada deklica 1 S svojo izredao lepoto in ljubezaivostjo očarala je vsakogar, ki jo je videl, ž ajo govoril. Pravi angelj v 6loveSki podobi! Njeaa lepota in miloba je slovela dalefi na okrog. A kje je sedaj? Kje cveto6i obraz, kje oae žarae, ljubke o6i, kje vsa telesaa krasota, vitka rast ? Vse je izgubljeao! Vse uai6eao! Prah in pepel so borai ostanki vse lepote! Groza ia strah po6iva v grobu. Ostudae golazai se vijejo okrog .. . Mladenič, glej, eaaka usoda čaka tudi tebe! Kako oSabao ia samozavestno stopaS tudi ti, ker čutiS, da se ozira tudi na tebe marsikatero oko z dopadenjem! Vse žrtvujeS za svoie lepo telo. Nobedea trud, ohraaiti si je, ti ne preseda. A pomisli: vsa posvetna lepota mineva kakor najlepša vrtna roža. Ostra sapa pripihlja in že bledeva njeno H6ice. Ti si ji sicer nežea vrtaar in goiitelj, a nimaS mo6i, ohraniti ji vedao cvetoče življeaje. Vedi torej, da le dušaa lepota in blagost srca traja na veke; ona te spremlja do sodaega stola, ondi spričuje ia te zagovarja, da si vreden nemialjive sreče v nebesih. Potujva dalje! Kako zapuščena je ta gomila! Brez vsakega znamenja, brez nagrobnega spomina. Reveža, siromaka objema ta prostorček zemlje. Sam in zapuščen je hodil po svetu, nihče ni vprašal po njem; brez spomina je šel tudi v smrt. Mnogo trpljenja in uboštva je moral pretrpeti. Do dna je spraznil kelih bridkosti. Blagor njemu, ako je voljno in udano nosil svoje gorje. Kako lahka mu bo zemljica! Zatorej: »Ne boj se vojske, a boj se Boga, saj On plačilo za zmago da!« Nekako ponosno se dviga oni nagrobni spomenik. V zlatem napisu na dragocenem kamnu spoznas", da je postavljen bogataSu. Trd in mrzel kakor nagrobni kamen, ki stoji ob njegovem grobu, bil je nekdaj tudi on. Brezčutno, neusmiljeno srce je imel za svojega trpečega bližnjega. Nemo je bilo njegovo uho za vsako proSnjo v sili in potrebščini. Zato pa tudi sedaj nikogar ni, ki bi molil in jokal zanj, da bi bil Bog usmiljen sodnik njegovi duši. Živel je le za svoje zaklade, ki jih je nakopaval z železno roko, dokler ga ni smrt odtrgala ter vse bogastvo izročila smehljajočim se naslednikom. Nekdanjemu slovečemu bogatašu vstal je samo ta spomenik, mimo katerega stopa potnik brezčutno in nemo, kakor je bil on nekdaj brezčuten za svojega bližnjega. Nepregledna vrsta enakih slik in prizorov nudi se ti na tem mestu. Ako pa pregledaS celi širni posvečeni prostor, vidiS, da se dviga zmagonosno na grobovih podoba križa. Sv. križ je zmagovalec smrti in pekla. Križ je znamenje, v katereni spavajo v miru in pokoju telesa umrlih. Sveti križ na grobovih je jasna priča, da je tukaj počivališCe kristijanov, ki so v življenju stavili vse nade in upe na svojega Zveličarja in ki so v zvesti veri za Njega živeli in umrli. Njih duh se dviguje nad oblake, tja, kjer je njih pravi dom. Spomnimo se pogosto in radi pokojnih, molimo zanje, da nam tudi oni pripomorejo s svojo močjo srečno doseči kraj veselja in radosti. Ako hočeS, da se ljubi Bog usmili tebe, usmiii se ti vernih duS v vicah, kajti usmiljeni bodo naSli usmiljenje!