Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 1
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
2
Oglasi
Vias projekt d.o.o., Novo Naselje 16, 3342 Gornji Grad.
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Z novimi ukrepi in finančno 
spodbudo do več otrok  ....................................... 4
Kongres ženskega odbora SDS: 
Za predsednico izvoljena Nada Brinovšek  ... 5
Golte: 
Sicom Invest nadaljuje s širjenjem 
posteljnih zmogljivosti in razvojem Golt  ........ 5
Občina Ljubno: 
Modernizacija nekaterih 
odsekov cest  ........................................................... 6
Občina Nazarje: 
Jakijeva hiša z novo kritino  ................................ 7
Občina Mozirje:
V teku dograditev čistilne 
naprave in izgradnja krožišča  .......................... 7
Srečanje županj v Gradu:
Kako do boljše zastopanosti 
žensk na mestih odločanja  ............................... 8
Kronika:
Travniški požari v porastu  ................................ 22
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi 
Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za-
kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po 
stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek-
toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 12, 24. marec 2017. Izha-
ja vsak petek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: 
Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 
Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 
3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-
vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: 
Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Družinski zakonik znova razklal politiko, 
kaj pa pomeni za družine?
Državni zbor je v torek sprejel novi družinski zako-
nik, ki med drugim prinaša novo definicijo družine. 
Določa namreč, da je družina življenjska skupnost ot-
roka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim 
od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za ot-
roka in ima do otroka obveznosti in pravice. 
V koalicijskih strankah so po pričakovanju pod-
prli nove rešitve v zakoniku, iz opozicijskih vrst pa 
je bilo slišati ostre kritike. Poslanci SDS in NSi so 
mnenja, da je vlada posegla v tradicionalno druži-
no in uzakonila opredelitev, ki je bila pred petimi le-
ti že zavrnjena na referendumu. 
Novi družinski zakonik določa, da ukrepe za 
varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, 
izreka sodišče. Kot ukrepi so predvideni: začasne 
odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega 
značaja. Sodišče bo lahko odločilo, da sta skupna 
vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, čeprav 
se starša o tem ne sporazumeta.
Zakonik po mnenju vlade izboljšuje položaj ot-
rok v družinskih razmerjih pred postopkom na so-
dišču, med postopkom in po njem. Varovanje koris-
ti otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, 
naj bi bilo tako bolj učinkovito. Zakonik naj bi tudi iz-
boljšal pravno varnost državljanov na področju od-
ločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poeno-
til postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo 
koristi otrok.
V zvezi s tem gre po navedbah vlade za ključen 
premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koris-
ti otroka, ki je po novem skoraj v celoti preneseno 
s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. O 
začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja 
bo odločalo sodišče, o nujnih ukrepih pa center za 
socialno delo, kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, 
kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne 
odredbe.
Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan 
z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za 
obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa ima-
jo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojite-
lji, ki sicer niso roditelji, so pa starši. Spreminja se 
tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. 
Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je 
to v korist otroka, tudi če starši o tem ne dosežejo 
sporazuma. 
Razveza bo v določenih primerih zdaj enostav-
nejša. Če zakonca nimata skupnih mladoletnih ot-
rok in se o najpomembnejših vprašanjih glede pre-
moženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakon-
ska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske 
listine.
Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, 
ki se lahko izvede pred in med sodnim postopkom 
glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj ali 
po koncu le-tega. Izvajali jo bodo centri za socialno 
delo, sodišča in druge fizične ter pravne osebe, ki 
bodo pridobile ustrezno dovoljenje. 
(MŠ)
(IS)
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 4
Tema tedna
DO VEČJE RODNOSTI Z ZAKONSKIMI SPREMEMBAMI V PRID DRUŽINAM
Z novimi ukrepi in finančno spodbudo do več otrok
Marec je že tradicionalno posvečen ženskam, posledično pa 
se ob tem pogosteje spomnimo na družinske vrednote. Letoš-
njega marca še toliko bolj, saj je (spet) v obravnavi družinski 
zakonik in več zakonov vezanih na družino. V Zgornji Savinjski 
dolini je bilo v letu 2015 kar 395 velikih družin, torej takšnih s 
tremi ali več otroki, največ, 101, v Mozirju. Nekaj sprememb gre 
v prid družinam in tistim mladim, ki si želijo več otrok, nekaj pre-
dlogov naklonjenih družini pa v vladi ni dobilo prave podpore. 
SPREMINJA SE DEFINICIJA 
DRUŽINE
Državni svet je sredi marca 
izglasoval podporo dopolnjene-
mu predlogu družinskega zakoni-
ka, v torek je državni zbor s 54 gla-
sovi za in 25 proti sprejel družinski 
zakonik, ki prinaša širšo oprede-
litev družine od dosedanje. Po 41 
letih tako v veljavo prihaja nov so-
doben družinski zakonik, katerega 
cilj je izboljšanje položaja otroka v 
družinskih razmerjih. Pred leti se je 
zakonik zaradi poglavja o istospol-
nih partnerstvih že znašel na refe-
rendumu, tokrat se mnenja krešejo 
glede definicije družine. 
Pojem družine je v predlogu zas-
tavljen širše, za družino štejejo tudi 
nekatere skupnosti življenja otroka z 
odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali 
posvojitelj. V nekaterih strankah se 
sedaj bojijo, da bi se preko te defini-
cije olajšala možnost posvojitve ot-
roka s strani istospolnih partnerjev, v 
drugih opozarjajo, da družinski zako-
nik ohranja diskriminacijo istospol-
nih oseb, saj se je odpovedal popol-
ni izenačitvi pravic istospolnih parov 
s pravicami raznospolnih parov. Na 
ministrstvu za družino pa poudarja-
jo, da sledijo predvsem cilju izbolj-
šanja pravne varnosti na področju 
odločanja v zakonskih in družinskih 
sporih ter poenotenje postopkov gle-
de odločanja o ukrepih za varstvo ko-
risti otrok.
STARŠI SI ŽELIJO PREDVSEM 
BOLJŠO DRUŽINSKO 
ZAKONODAJO
Se pa v vseh strankah, vsaj tako 
zatrjujejo, borijo v smeri spodbuja-
nja Slovencev k večji rodnosti in k 
snovanju večjih družin. V letu 2015 
je Slovenka v rodni dobi (15 – 49 
let) rodila le 1,57 otroka, povpreč-
na starost matere ob rojstvu prve-
ga otroka je bila 29,3 leta. Naši po-
litiki si želijo več večjih družin, ali je 
to res, pa bo kmalu vidno, saj je ali 
bo v kratkem v obravnavi več spre-
memb zakonov v prid družinam. 
Cilj teh sprememb je omogočiti 
družinam optimizacijo družinskih 
proračunov ter pomagati staršem, 
da bodo lažje usklajevali poklic z 
družino ter se odločali za več otrok.
OBETAJO SE VIŠJE PORODNIŠKE, 
NIŽJE CENE VRTCA …
S prihodnjim letom se predvido-
ma ukinja odločba zakona o urav-
noteženju javnih financ iz leta 2012, 
ki je zmanjšala starševsko nado-
mestilo za polno odsotnost z dela 
s 100 na 90 odstotkov osnove. Gle-
de na podatke o stopnji gospodar-
ske rasti in BDP se v 2018 izračuna-
vanje višine starševskega nadome-
stila vrne na stanje pred letom 2012, 
ko je znašalo sto odstotkov osnove.
Državni zbor je na marčni re-
dni seji opravil tudi prvo branje pre-
dloga sprememb zakona o vrtcih. 
Stranka NSi je namreč predlagala 
ponovno uvedbo nižje cene vrtca za 
prvega otroka ter brezplačnega vrt-
ca za drugega in vse naslednje ot-
roke, ki so hkrati vpisani. S tem želijo 
spodbuditi mlade k lažjemu odloča-
nju za snovanje večje družine.
Spremembe predvideva tudi nov 
zakon o zdravstvenem varstvu in 
zdravstvenem zavarovanju. Veljav-
na zakonodaja za čas sobivanja z 
otrokom v bolnišnici staršu ne priz-
na tudi pravice do nadomestila 
plače oziroma do začasne zadrža-
nosti od dela. Zdravstveno ministr-
stvo si prizadeva, da bi poleg pra-
vice do sobivanja staršem v tem 
času bila zagotovljena tudi pravi-
ca do nadomestila plače. Nov za-
kon predvideva pravico staršem 
do sobivanja v bolnišnici za otro-
ke do šestega leta starosti, v prime-
ru zdravljenja težkih zdravstvenih 
stanj pa do 18. leta starosti. 
OTROŠKI DODATEK OSTAJA DEL 
SKUPNEGA DOHODKA
Vladna koalicija, kljub temu da 
predvidoma spodbuja večjo rod-
nost, ne podpira vseh predlogov 
v prid družinam. Stranka Zdru-
žena levica (ZL) je namreč pre-
dlagala, da se otroški dodatek 
ne bi več upošteval kot dohodek 
pri uveljavljanju pravic iz javnih 
sredstev. 
Ker se otroški dohodek všteva 
v skupni dohodek, je tako postal 
osnovni dohodek gospodinjstva, 
s tem pa so lahko upravičenci do 
otroškega dodatka prikrajšani za 
druge pravic iz javnih sredstev. 
Socialno ogrožene družine ta-
ko otroški dodatek porabljajo za 
vzdrževanje gospodinjstva na-
mesto za vzdrževanje otrok, če-
mur je v osnovi namenjen. Odbor 
DZ za delo, družino, socialne za-
deve in invalide je predlog ZL za-
vrnil, tudi vladna koalicija pre-
dloga ne podpira. Naj bi pa vla-
da do konca leta pripravila svo-
jo rešitev.
Tatiana Golob
Družine po: OBČINE, LETO , ŠTEVILO OTROK V DRUŽINI
 
2 011 2015
3 otroci 4 + otrok 3 otroci 4 + otrok
Gornji Grad 65 8 64 10
Ljubno 47 11 50 8
Luče 33 10 31 7
Mozirje 77 28 79 22
Nazarje 50 5 47 5
Rečica ob Savinji 41 10 42 15
Solčava 8 4 13 2
SKUPAJ
Zgornja Savinjska 
dolina
397 395
Opombe:  
Vir: Statistični urad Republike Slovenije. 
LETO 
Stanje na 1. 1. 201 1 in 1. 1. 2015
DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO APRILA
Sredi aprila bo več kot 22 tisoč družin prejelo dodatek za veli-
ko družino. Družinam s tremi otroci bo država v enkratnem znesku 
izplačala 395 evrov, za družine s štirimi ali več otroki pa je nameni-
la 480 evrov.
Gre za letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več ot-
roki. Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so v le-
tu 2016 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko 
družino, center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za ve-
liko družino po uradni dolžnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati po-
sebne vloge. 
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 5
Aktualno
SICOM INVEST D. O. O. NADALJUJE S ŠIRJENJEM POSTELJNIH ZMOGLJIVOSTI IN RAZVOJEM GOLT
Na Golteh dobro gospodarili tudi lani in v letošnji zimski sezoni
Kot smo že poročali, je februar-
ja podjetje Sicom Invest skladno s 
sklepi novembrske skupščine pod-
jetja Golte izvršilo dokapitalizaci-
jo v višini 450 tisoč evrov, od tega 
200 tisoč v denarju in 250 tisoč v 
obliki stvarnega vložka. Od lanske-
ga septembra je ločeno potekala 
analiza obstoječe in priprava no-
ve poslovne strategije ter poslov-
ne prenove podjetja Golte z name-
nom izboljšanja storitev, posodo-
bitev infrastrukture in nadaljnji ra-
zvoj tega zimsko-letnega turistič-
nega centra. 
SICOM INVEST BO VLAGAL V 
RAZVOJ GOLT
Za izvedbo analize kot tudi z 
operativno izvedbo sprememb se 
je vodstveni tim povezal s speciali-
ziranim podjetjem z izkušnjami pri 
vodenju hotelov. Ekipa novega vla-
gatelja je pripravljena vložiti veliko 
napora in investicij v razvoj centra. 
Nova strategija se bo osredotočila 
predvsem na povečanje prenočit-
venih kapacitet na Golteh kot tudi 
v dolini, tako v zimski kot tudi v le-
tni sezoni. 
NEKAJ NOVOSTI ŽE DO 
PRIHODNJE SMUČARSKE SEZONE
Nadaljevali bi naj z razvojem 
žičničarske infrastrukture in uvedli 
nove aktivnosti za povečanje obi-
ska tujih gostov. Nekaj več name-
ravajo storiti tudi za zabavo go-
stov. Predviden je zaključek grad-
nje in začetek obratovanja šes-
tih samostojnih novo zgrajenih 
objektov v bližini hotela. Dokonča-
nje apartmajskega naselja bo naj-
pomembnejša investicija v letoš-
njem letu, ki bi naj pozitivno vpli-
vala na število obiskovalcev in na 
neposredno poslovanje družbe 
Golte. Hotel nameravajo do kon-
ca leta vključiti v eno od največ-
jih evropskih združenj Eko-hote-
li Evrope. 
NUJNA VZDRŽEVALNA DELA ŽE 
DO POLETJA
Že od začetka aprila do konca 
junija bodo na območju hotelske-
ga kompleksa potekala obnovit-
vena dela v glavni zgradbi hotela, 
v Koči na Treh plotih, vzdrževalna 
dela na žičnicah in druga gradbe-
no vzdrževalna dela, je sporočil di-
rektor družbe Sicom Invest Samo 
Krivic. 
Kot smo izvedeli, Golte v zad-
njih dveh letih niso več ustvarjale 
izgub iz poslovanja. Prigospoda-
rili so pozitiven rezultat, vendar so 
zaradi obveznosti do bank poslov-
ni leti končali z izgubo. Za lansko 
poslovno leto je skupni prihodek 
znašal nekaj nad poldrugi milijon 
evrov, od tega so z žičnicami zaslu-
žili 600 tisočakov, z gostinstvom in 
hotelskimi uslugami pa okrog 950 
tisoč evrov. Kar osemodstotna rast 
pa je bila ugotovljena v primerjavi z 
lansko v letošnji zimski sezoni, kar 
je spodbudnih 60 tisoč obiskoval-
cev tega centra.
Jože Miklavc
7. KONGRES ŽENSKEGA ODBORA SDS V BREZOVICI PRI LJUBLJANI
Za predsednico izvoljena 
Nada Brinovšek
Nada Brinovšek: »Naš cilj je, da 
delamo na tem, da se ohrani prava 
slovenska tradicionalna družina.«
V soboto, 18. marca, je potekal 
7. kongres Ženskega odbora Slo-
venske demokratske stranke. Na 
njem je bila za novo predsednico 
z soglasno podporo delegatk iz-
voljena Nada Brinovšek iz Mozir-
ja. Poslanka v državnem zboru de-
luje v odborih za finance za notra-
nje zadeve, za izobraževanje in za 
zdravstvo. 
»Naš cilj je, da delamo na tem, 
da se ohrani prava slovenska tra-
dicionalna družina. Da ohranimo 
te naše vrednote, našo kulturo, naš 
jezik in da bomo še dolgo peli te 
naše slovenske pesmi. Še naprej 
pa se bom trudila za ženske pra-
vice in pravice otrok,« je ob izvoli-
tvi dejala specialistka javne upra-
ve Brinovškova ter se zahvalila za 
podporo.
Tekst in foto: Marija Šukalo
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Nove naložbe in ponovna visoka pričakovanja  
Družba BSH Hišni aparati Na-
zarje bo letos in v prihodnjem letu 
izvedla nekaj večjih naložb. Podje-
tje za investicije vsako leto nameni 
od 10 do 15 milijonov evrov, tokrat 
bodo ta znesek še povišali. V Na-
zarjah začenjajo graditi nove proi-
zvodno skladiščno stavbo. V zve-
zi s tem načrtujejo tudi dodatne za-
poslitve.
DVE NOVI STAVBI ŽE LETOS 
Kot poroča Novi tednik v inter-
vjuju z Boštjanom Gorjupom, ki je v 
podjetju zadolžen za področje gos-
podarjenja, bo največji objekt me-
ril okoli šest tisoč kvadratnih me-
trov in bo stal čez cesto zraven do-
sedanje tovarne. Dokončanje te in-
vesticije predvidevajo za prihodnje 
poletje.
Drugi dve stavbi bosta merili tri 
tisoč kvadratnih metrov. Ena bo 
postavljena ob nekdanjem Elkro-
ju in druga v industrijski coni Glin. 
Ta del naložbe mora biti končan še 
letos. 
Širitev in naložba je znak, da na-
zarsko podjetje dela dobro in da to 
dobro vedo tudi v koncernu. Je pa 
tudi dobra novica za dobavitelje.
NOVA DELOVNA MESTA
Po Gorjupovih besedah nove na-
ložbe pomenijo tudi nove zaposli-
tve. S sedanjimi zmogljivostmi so 
na meji in le s težavo izvajajo vse 
delovne procese, zato se tudi širi-
jo. Investicije bodo omogočile sta-
bilno poslovanje, prihodnost pa je 
seveda odvisna od razmer na trgu. 
Glede na to, da imajo za letos 
zelo veliko naročil, so že v prvih 
treh mesecih zaposlili okoli 100 lju-
di. V skladu s svojim procesom za-
poslovanja najprej zaposlujejo za 
določen čas. Ljudi nato usposa-
bljajo in če so z njimi zadovoljni, 
pride zaposlitev za nedoločen čas. 
LETOS BODO LANSKE REZULTATE 
ŠE PRESEGLI 
S poslovanjem v letu 2016 so v 
BSH Hišni aparati Nazarje zado-
voljni. Dosegli so malo manj kot 
290 milijonov evrov prihodkov in 
zaposlili še 1 10 ljudi. Letos se jim 
po Gorjupovih besedah obeta vi-
soka rast. Pričakujejo rekordno 
proizvodnjo tako količinsko kot po 
vrednosti. 
Marija Lebar
Boštjan Gorjup
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 6
Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi
GRADNJA KABLOVODA
Dela potekajo od Nizke do 
Okonine 
Elektro Celje naj bi po terminskem planu v letošnjem letu zaključil z 
izgradnjo kablovoda od Nazarij do IPC Ljubno. (Foto: Štefka Sem)
Elektro Celje nadaljuje z izgra-
dnjo kablovoda od Nazarij do In-
dustrijsko poslovne cone Ljub-
no. Trenutno izvajajo dela na ob-
močju od Nizke do Okonine. V 
ta sklop spada tudi preureditev 
transformatorske postaje (TP) 
Šentjanž in nadomestnih trans-
formatorskih postaj v Grušovljah 
in Okonini pri Kovaču in Prodni-
ku. Po terminskem planu imajo 
do konca leta v planu še kablira-
nje do Ljubnega in izgradnjo na-
domestne TP v Radmirju pri mle-
karni in v Lokah na Ljubnem ob 
Savinji 
Modernizacija pomeni zaneslji-
vejšo in kvalitetnejšo oskrbo z ele-
ktrično energijo. Zmanjšana je tudi 
verjetnost izpada električne energi-
je zaradi vremenskih vplivov. Trasa 
omenjenega kablovoda je dolga 
dobrih enajst km.
ŠS
OBČINA LJUBNO
Modernizacija nekaterih 
odsekov cest
V ljubenski občini bodo na po-
dročju varnosti v cestnem prometu 
poskrbeli za prenovo in moderniza-
cijo nekaterih odsekov cest. Po be-
sedah v. d. direktorja občinske upra-
ve Radenka Tešanovića bodo s sa-
nacijskimi deli pričeli v teh dneh. 
V Rastkah na odseku Grudnik 
pripravljajo nasutje gramoza, iz-
vajalca za polaganje asfalta bodo 
izbrali na osnovi razpisa. V Rad-
mirju bodo na odseku Razborje sa-
narali kanalizacijo in modernizirali 
cesto. Za pokrivanje stroškov pred-
videvajo dvajset tisočakov. V Rorah 
bodo v kratkem pričeli z moderni-
zacijo ceste, ki naj bi občino stala 
okrog 65 tisoč evrov. 
V načrtu je sanacija križišča v 
Radmirju. Kdaj se bodo dela priče-
la, je odvisno od Direkcije RS za in-
frastrukturo, saj bo krila levji delež 
stroškov. Občina bo poskrbela za 
manjše ureditve in pločnik. Pločni-
ke naj bi uredili tudi v Radmirju in 
ob ljubenski obvoznici.
Na področju varovanja okolja so 
se po Tešanovićevih besedah pri-
čela dela v Primožu. Tam bodo bo-
gatejši za ureditev vodovoda. Stro-
ški urejanja znašajo štirideset ti-
soč evrov. Čaka jih tudi rekonstruk-
cija čistilne naprave. Z njeno obno-
vo naj bi pričeli v drugi polovici le-
tošnjega leta. Takrat imajo v načrtu 
tudi adaptacijo zdravstvenega do-
ma, stroški obnove naj bi bili okrog 
sto tisočakov. 
Na veliki skakalnici za smučar-
ske skoke si želijo plastiko. Kdaj 
bo to izvedeno, je odvisno od do-
natorjev in partnerjev, ki bodo stro-
ške pokrili. 
Seveda občina ne pozablja niti 
na društveno dejavnost. Sredstva 
za delovanje bodo društva pridobi-
la na osnovi razpisov občine.
Marija Šukalo
O POTEKU PRIPRAV OPN NAZARJE TER PROGRAMU ŠPORTA IN KULTURE
Agencija RS za vode negativno glede Babinovega potoka
Nazarski svetniki so se na zad-
nji seji občinskega sveta seznanili 
s potekom priprav občinskega pro-
storskega načrta (OPN). Soglas-
no so sprejeli letni programa špor-
ta in kulture za leto 2017 in sklep o 
izvzemu zemljišč iz javnega dobra.
PRIPRAVA OPN NAZARJE V 
SKLEPNI FAZI
Lucija Poličnik z medobčin-
skega urada za okolje in prostor 
je svetnike seznanila s potekom 
priprav OPN Nazarje. S strani mini-
strstva za okolje in prostor so pre-
jeli pozitivno mnenje, v kratkem 
se pričakuje še pozitivno mnenje 
kmetijskega ministrstva, negativ-
no mnenje pa je podala Agencija 
RS za vode glede Babinovega po-
toka in ureditve poplavne varnos-
ti. Naročene so hidravlične študi-
je, za Babinov potok pa je podan 
predlog graditve dveh zadrževalni-
kov za omejitev poplavnega obmo-
čja za parcele, kjer podjetje BSH Hi-
šni aparati Nazarje načrtuje grad-
njo skladiščnih prostorov.
SPREJET LETNI PROGRAM 
ŠPORTA IN KULTURE 
Letni program športa je pred-
hodno obravnaval in z njim so-
glašal odbor za šport. Pomemb-
na pridobitev programa je v pre-
gledno prikazanih predvidenih iz-
datkih, področji izvajanje športnih 
programov in upravljanje športne 
infrastrukture pa sta medsebojno 
usklajeni. Po besedah župana Ma-
teja Pečovnika bi bilo smiselno po-
novno razmišljati o ustanoviti ob-
činske športne zveze, saj imajo le-
-te poleg drugih prednosti na raz-
pisih več možnosti za pridobitev 
sredstev kot posamezna društva. 
Občinski svet je soglasno spre-
jel tudi letni program kulture. Deli-
tev sredstev se bo opravila v skla-
du s pravilnikom o sofinanciranju 
programov na področju kulturne 
dejavnosti. 
SKLEP O IZVZEMU JAVNEGA 
DOBRA 
Zakon o graditvi objektov med 
drugim omogoča izvzem javne-
ga dobra po predpisanem postop-
ku. Pobudo za izvzem zemljišča na 
dveh parcelnih številkah je podalo 
podjetje Pfeifer d. o. o., ki želi zem-
ljišča v prihodnje odkupiti in tam 
zgraditi skladiščne prostore. Na 
zemljišče ne bo posegalo z objek-
tom, je pa tam predviden dovoz in 
nakladalna rampa za kamione. Ze-
mljišče se nahaja ob pešpoti v IOC 
Prihova med reko Savinjo in zemlji-
ščem v lasti podjetja Pfeifer.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 7
Organizacije, Iz občin
OBČINA NAZARJE
Jakijeva hiša z novo kritino
Na Jakijevi hiši bodo zamenjali strešno kritino na nekaj več kot štiristo 
kvadratnih metrih. (Foto: Marija Šukalo)
Sredi marca je nazarska obči-
na pristopila k zamenjavi streš-
ne kritine na Jakijevi hiši – Galeri-
ji Nazarje. Po besedah župana Ma-
teja Pečovnika naj bi podjetje Ba-
bin, Krovstvo in tesarstvo Gregor 
Strnišnik s. p. z deli zaključilo v teh 
dneh. Strešna kritina bo zamenja-
na na nekaj več kot štiristo kvadra-
tnih metrih. 
»Želeli smo pridobiti sredstva iz 
Eko sklada za sanacijo celotnega 
objekta. S pridobljenimi sredstvi bi 
poleg strešne kritine lahko obnovi-
li fasado in stavbno pohištvo. A žal 
zaradi nemogočih razpisnih pogo-
jev nismo oddali prijave,« je pove-
dal župan in dodal, da bodo za ob-
novo strehe na galeriji porabili ok-
rog 15 tisoč evrov proračunskih 
sredstev. 
Marija Šukalo
OBČINA MOZIRJE
V teku dograditev čistilne 
naprave in izgradnja krožišča 
pred Mozirskim gajem
Vrednost projekta krožnega križišča Gaj je okrog 850 tisoč evrov. 
(Foto: Marija Šukalo)
V mozirski občini po besedah 
župana Ivana Suhoveršnika izvaja-
jo dve veliki investiciji. V Lokah po-
teka dograditev čistilne naprave. 
Slednjo poleg mozirske investirata 
tudi Občini Rečica ob Savinji in Na-
zarje. Izvajalec del je Esotech iz Ve-
lenja, dela naj bi bila predvidoma 
zaključena v drugi polovici aprila. 
Vrednost investicije je nekaj več kot 
devetsto tisoč evrov. V znesek ni 
všteta zunanja ureditev. 
Drugi večji projekt je gradnja 
krožišča Gaj. Vanj investirata drža-
va in občina. Gradbena dela izva-
ja VOC Celje. Krožišče bo predvido-
ma končano do konca junija, vred-
nost celotnega projekta je okrog 
850 tisoč evrov. 
Iz občinskega proračuna se bo 
pokrila tudi rekonstrukcija ceste na 
Lepo Njivo, ki je bila zaključena la-
ni. Sredstva, dobrih dvajset tisoča-
kov, bo občina primaknila tudi k 
nakupu avtocisterne, ki so jo na-
bavili v mozirskem gasilskem dru-
štvu. Slavnostno jo bodo preda-
li svojemu namenu ob občinskem 
prazniku 22. aprila.
Marija Šukalo
RAZVOJNA KONFERENCA SAŠA GOSPODARSTVA
Digitalizacija – velika razvojna priložnost 
Digitalizirati poslovanje ali ne - 
to ni več vprašanje, vprašanje je 
le, kdaj in kako jo bo posamezni 
gospodarski subjekt vpeljal v po-
slovanje, v nasprotnem primeru 
že v bližnji prihodnosti ne bo več 
konkurenčen na trgu. Zato bo le-
tošnja razvojna konferenca SAŠA 
gospodarstva, ki bo potekala v to-
rek, 28. marca, od 14. do 16. ure 
v Podjetniškem centru Standard 
v Velenju, posvečena prav digita-
lizaciji.
Sodeč po rezultatih zadnjih raz-
iskav se bo v naslednjih dveh le-
tih digitalizirala četrtina podjetij v 
Sloveniji. Največ podjetij namera-
va najprej digitalizirati logistiko, v 
predelovalnih dejavnostih bodo 
poleg skladiščenja in logistike di-
gitalizirali tudi proizvodnjo. Pod-
jetja od digitalizacije pričakujejo 
predvsem večjo učinkovitost, rast 
produktivnosti in zniževanje stro-
škov. 
DIGITALIZACIJA V SLOVENIJI IN 
SVETU
Na razvojni konferenci SAŠA go-
spodarstva bo predsednica Savinj-
sko-šaleške gospodarske zborni-
ce dr. Cvetka Tinauer spregovorila 
o procesu in pomenu digitalizaci-
je za gospodarstvo, vključno s pri-
merjavami v svetu. Dr. Mark Pleško, 
ustanovitelj in direktor družbe Co-
sylab, podjetja, ki je vodilno na sve-
tu v niši krmilnih sistemov za jedr-
ske pospeševalnike, bo predstavil, 
kako je njihovo podjetje z upora-
bo digitalnih orodij in procesov do-
seglo sedanji nivo poslovanja. Za-
nimiv bo tudi njegov pogled na pro-
ces digitalizacije v drugih panogah 
in kaj bo ta proces prinesel za ce-
lotno družbo.
KAKO SE DIGITALIZIRATI IN 
HKRATI ZAPOSLOVATI
Izvršni direktor za proizvodnjo 
in informatiko družbe KLS Ljub-
no Samo Mirnik bo spregovoril o 
avtomatizaciji in robotizaciji proi-
zvodnje na način, da se zaradi te-
ga število zaposlenih ne zmanj-
ša. Direktorica Plastike Skaza Ta-
nja Skaza bo povedala, kako je di-
gitalni marketing, vključno z upora-
bo družbenih omrežij, vplival na nji-
hovo izjemno poslovno uspešnost.
MOŽNOSTI ZA MLADE 
PODJETNIKE NIKOLI BOLJŠE
Da digitalizacija ne predstavlja 
velike priložnosti le za obstoječa 
podjetja v tradicionalnih panogah, 
bo na svojem primeru dokazala 
slovenska blogerka leta 2016 Lana 
Špital, ki bo predstavila inovativen 
poslovni model, ki omogoča zaslu-
žek in podjetniško kariero tudi mla-
dim oziroma začetnikom.
Ob zaključku uradnega dela 
konference bodo predstavniki lo-
kalnih skupnosti SAŠA regije, go-
spodarske in območnih obrtno-
-podjetniških zbornic, izobraževal-
nega sektorja in nevladnih organi-
zacij podpisali pristop k slovenski 
digitalni koaliciji.
KF
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 8
Iz občin, Ljudje in dogodki
OBČINA SOLČAVA
Županja Katarina Prelesnik sprejela 
novorojenčke
Mlade družine z županjo Katarino Prelesnik. (Foto: Bernarda Prodnik)
V prostorih Centra Rinka v Solčavi je potekal 
sprejem otrok, rojenih v letu 2016, in njihovih 
staršev. Družine so se srečale z županjo Katari-
no Prelesnik, ki ni skrivala veselja ob obisku de-
vetih najmlajših občanov.
Prelesnikova je v svojem nagovoru čestita-
la staršem in izrazila zadovoljstvo nad števi-
lom novorojenčkov. V Solčavi leto 2016 po šte-
vilu rojstev spada v nadpovprečna leta, saj se je 
rodilo devet otrok, od tega tri dekleta in šest fan-
tov. Poudarila je, da je potrebno otrokom omo-
gočiti čim boljše pogoje za razvoj v okolju, v ka-
terem živijo. Pri tem se bo občina še naprej tru-
dila pomagati po svojih najboljših močeh. V pri-
hodnosti načrtujejo izgradnjo težko pričakova-
ne telovadnice, ki bi otrokom omogočala mož-
nost kvalitetnega izvajanja športnih aktivnosti in 
rekreacije.
V spomin na srečanje so otroci prejeli sim-
bolna darila lokalnega proizvajalca lesenih iz-
delkov za otroke in starše – LESek. Sprejem 
se je zaključil s pogostitvijo in prijetnim druže-
njem.
PT
SREČANJE ŽUPANJ V GRADU
Kako do boljše zastopanosti žensk na mestih odločanja
Srečanja županj se je udeležila tudi solčavska županja Katarina Prelesnik (četrta z desne). 
(Fotodokumentacija SOS) 
Županja občine Grad Cvetka Ficko in Skup-
nost občin Slovenije sta na dan žena organizira-
la osmo srečanje županj, ki se ga je udeležila tu-
di solčavska županja Katarina Prelesnik.
Srečanje županj je bilo posvečeno pravilnos-
ti transferjev na področju družbenih dejavno-
sti, zato je ob tej priložnosti potekal tudi pogo-
vor s predsednikom Računskega sodišča RS To-
mažem Veselom in varuhinjo človekovih pravic 
Vlasto Nussdorfer o položaju žensk v Sloveniji 
danes ter o potrebnih korakih v prihodnje. 
Srečanju se je pridružil tudi prof. dr. Ciril Ribi-
čič iz Inštituta za ustavno pravo, kjer raziskuje-
jo, kakšne bi bile najustreznejše zakonske rešit-
ve za izboljšanje zastopanosti žensk na mestih 
odločanja v lokalnih skupnostih.
KF
Ta jama morda čaka 
na »pogrebce?!«
Ne, na cestarje, ki vzdržujejo lokalno cesto 
Mozirje-Radegunda (Rečica via Dol-Suha in Gol-
te via Žekovec oziroma Šmihel). Že kar lep čas, 
najbrž od lanske jeseni, a se je dalo razumeti, 
dokler je bilo vse v ledu in snegu. Zdaj pa, ko že 
vse cveti, bi bil čas, da bi to »pogrebno jamo«, ki 
obsega skoraj tretjino cestišča na dvojnem ovin-
ku Šmihelske ceste proti Brezju »rekonstruira-
li«. Promet sicer teče ovirano, a brez semafori-
zirane ureditve, prva spomladanska narasla vo-
da potoka Trnava pa bo zagotovo pretrgala ce-
lotno cesto. No, takrat bo najbrž potreben ob-
voz mimo župnišča, mimo Brecla in Breznika do 
Trnavč. In mudilo se bo luknjo sanirati za veliko 
več denarja, kot bi popravilo zneslo včeraj.
Jože Miklavc
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 9
Organizacije
»NE ČAKAJ, POSTANI DAROVALEC«
Tudi v naši dolini dobri 
rezultati kampanje
V januarju sta Slovenija-tran-
splant in AV studio pričela z druž-
beno odgovorno kampanjo »Ne 
čakaj, postani darovalec« za oza-
veščanje o pomembnosti darova-
nja organov in tkiv. Kampanja po-
teka na platformi www.daruj.si in 
po dveh mesecih so njeni organi-
zatorji z veseljem sporočili, da so 
odzivi tako strokovne kot splošne 
javnosti odlični. V primerjavi z ena-
kim časovnim obdobjem lani se je 
število opredelitev letos povečalo 
za več kot petkrat.
Kot smo v našem časopisu 
že pisali, se je Območno združe-
nje Rdečega križa Zgornje Savinj-
ske doline odločilo, da bo kampa-
njo še poudarjeno promoviralo tu-
di na krvodajalskih akcijah po vsej 
dolini. Sekretarka združenja Ilka 
Kramer Marolt z veseljem poroča 
o večjem odzivu Zgornjesavinjča-
nov. V letošnjem letu se je za da-
rovalca opredelilo že osem oseb, 
kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, 
ko se je skozi vse leto za darovalca 
opredelilo od tri do osem oseb, več 
kot odličen rezultat.
TG
ČEBELARSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA (ČZ SAŠA)
Čebelarjenje lepa, a vse zahtevnejša dejavnost
Eden od prejemnikov odličja Antona Janše II. stopnje Marko Goličnik 
(v sredini) s podeljevalcema Ivanom Čoparjem in Jakobom Presečnikom 
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Na občnem zboru Čebelarske 
zveze zgornjesavinjsko-šaleškega 
območja (ČZ SAŠA) so podelili šti-
ri odličja Antona Janše II. stopnje, 
predsednik Ivan Čopar je predsta-
vil delovanje zveze, spregovorili pa 
so tudi gostje.
ENOTEN PRISTOP PRI ZATIRANJU 
ČEBELJIH BOLEZNI
Po besedah predsednika zveze 
Ivana Čoparja in ostalih strokov-
nih sodelavcev postaja čebelarje-
nje vse zahtevnejše, od čebelarjev 
pa se pričakuje dobršna mera zna-
nja in spremljanje novosti. Zato va-
bijo vse čebelarje, da se v bodoče 
še v večji meri udeležujejo izobra-
ževanj in delavnic. 
Največ preglavic jim povzro-
ča zajedavec varoja, huda gni-
loba in razni virusi. Lani je že v 
jesenskem obdobju prišlo do 
30-odstotnih izgub čebeljih dru-
žin zaradi silovitega razvoja va-
roje, še bolj zaskrbljujoče pa je 
dejstvo, da so nekateri čebelnja-
ki ostali prazni, saj so čebelarji 
pomoč poiskali prepozno. V prip-
ravi je pravilnik o zatiranju varo-
je, čebelarje pa pozivajo k sode-
lovanju in enotnemu postopanju 
pri zdravljenju čebel.
ZVEZA POVEZUJE ČEBELARJE OD 
SOLČAVE DO VINSKE GORE
V zvezo so bili v preteklem letu 
včlanjeni 404 čebelarji, ki uprav-
ljajo z okrog 4.200 čebeljimi druži-
nami. V Lučki Beli so predali svoje-
mu namenu Čebelarski center SA-
ŠA za vzrejo matic. Išče se primer-
na lokacija za postavitev avtomat-
ske tehtnice za med, osnovala se 
bo sekcija za čebelarje invalide. 
Vsako leto se udeležijo vseslo-
venskega čebelarskega praznika, 
lani so se podali na strokovno ek-
skurzijo v Prekmurje, letos jo načr-
tujejo v Železni Kapli. Kot mentorji 
so dejavni v osnovnošolskih čebe-
larskih krožkih, sodelujejo pri akci-
ji slovenski zajtrk v vrtcih in osnov-
nih šolah ter dvakrat letno izdajo 
glasilo zveze Čebelica Saša. Kot 
novost bodo letos enkrat meseč-
no po družinah prirejali debatne 
večere, v maju pa bo potekalo dr-
žavno tekmovanje mladih čebe-
larjev v Velenju.
ODLIKOVANJA ANTONA JANŠE 
II. STOPNJE ZA DOPRINOS K 
ČEBELARSTVU
Za dolgoletno čebelarjenje in vi-
den doprinos k dejavnosti so odli-
kovanja Antona Janše II. stopnje 
prejeli Marko Golčnik in Franc Kra-
mer iz ČD Janeza Goličnika Mozir-
je ter Franc Blatnik in Anton Urbanc 
iz ČD Ravne Šoštanj. 
ŠTEVILNI GOSTI ZBORA
K besedi so na zboru povabi-
li tudi goste: podpredsednika ČZS 
Franca Šmerca, člana upravnega 
odbora ČZS Andreja Jerneja, Alen-
ko Jurič z Nacionalnega veterinar-
skega inštituta, župana občine Mo-
zirje Ivana Suhoveršnika, župa-
na občine Šmartno ob Paki Janka 
Kopušarja ter namestnika župana 
občin Rečica ob Savinji in Velenje.
 Barbara Rozoničnik 
RADIOKLUB MOZIRJE
Vzpostavljali zveze na gorskih 
vrhovih
Predsednik Uroš Krajner je povedal, 
da so se že tretje leto zapored 
udeležili mednarodnega tekmovanja 
Field day SSB. (Foto: MŠ)
Člani Radiokluba Mozirje so na 
občnem zboru prisluhnili poročilu 
predsednika Uroša Krajnerja. Le-
tos želijo s primernim prostorom 
omogočiti delo članom, ki ne mo-
rejo delati doma na kratkovalov-
nem frekvenčnem območju. 
Krajner je povedal, da so la-
ni uspeli izpeljati tečaj za radioa-
materje. V marcu so se pripravlja-
li na maraton. Aprila so se na Igu 
pri Ljubljani seznanjali s sistemom 
zaščite in reševanja aron. Maja so 
se na letnem pikniku družili s čla-
ni radiokluba Sota. Skozi vse leto 
so obiskovali gorske vrhove in na 
njih vzpostavljali radijske zveze v 
akciji Sota. Julija so z velenjskim 
radioklubom na Golteh tekmova-
li na VHF tekmovanju in v 24 urah 
vzpostavili 371 radio zvez, najdalj-
ša je bila dolga skoraj 900 kilome-
trov. Kostanjev piknik v oktobru je 
bil priložnost, da so poleg sprošča-
nja in zabave spoznali novo posta-
jo za zveze. Njihova ustaljena pra-
ksa je že vrsto let Sked – tedensko 
druženje preko radijskih zvez. 
Tako v spomladanskem kot je-
senskem delu leta so se udeleži-
li tradicionalnega kratkovalovnega 
pokala Zveze radioamaterjev Slove-
nije in dosegli lepe rezultate. Po Kraj-
nerjevem mnenju bodo morali za vi-
dnejše rezultate na državnem nivo-
ju še veliko vaditi. Že tretje leto zapo-
red so se udeležili mednarodnega 
tekmovanja Field day SSB, ki poteka 
prvi vikend v septembru.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 10
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Janez Vajkard Valvasor (5)
PREOBRAT V VALVASORJEVEM DELOVANJU
Po letu 1680 se je v Valvasorjevem delova-
nju zgodil pomemben preobrat, na katerega je v 
znatni meri vplivalo njegovo prijateljstvo z bogo-
slovnim in zgodovinskim pisateljem Janezom 
Ludvikom Schönlebnom. Leta 1681 je Schönle-
ben izdal zgodovinsko delo Carniolia antiqua et 
nova (Stara in nova Kranjska), zvezek I, ki v obli-
ki letopisov zajema dogodke do leta 1000. 
Prvi del v knjigi je Apparatus, nekakšno zgodo-
vinsko krajepisje in zemljepisje stare Kranjske. Za 
sodelovanje pri predvidenem zvezku II, ki naj bi na 
podoben način prikazal sodobno Kranjsko, je pri-
letni avtor pridobil Janeza Vajkarda Valvasorja. Ta 
je bil v nasprotju od kabinetnega učenjaka Schön-
lebna izrazito izkustveno usmerjen in za to nalo-
go najprimernejši, kajti na Kranjskem ni bilo člo-
veka, ki bi takrat bolje poznal deželo.
Že pri pripravah za izdajo obeh topografij in 
pri raziskavah naravnih znamenitosti, ki jih je na-
meraval popisati, je Valvasor prepotoval Kranj-
sko, Koroško in soseščino. Povsod je spraševal, 
zapisoval, risal in meril, se vzpenjal na gore in 
spuščal v jame. Gnala ga je raziskovalna vnema 
in navdušenje nad naravnimi redkostmi.
NEUSPEŠEN POZIV ROJAKOM 
Valvasor se je na podlagi tujih vzorov in pri-
govarjanj doma odločil, da svoje albume slik 
ponovno izda z dodatnim besedilom. Dela se 
je lotil s svojo značilno zavzetostjo. Omenjena 
odločitev je pomenila tudi novo kakovost v ra-
zvoju od ilustrativnega topografa in založnika 
umetnostnih del v literarnega topografa, zgodo-
vinarja in znanstvenika.
23. februarja 1680 je razposlal vsem lastnikom 
gospostev tiskane pozive in jih prosil za opise po-
sestev, zgodovinske podatke in morebitne zanimi-
vosti. Odziv je bil, kljub osebnemu posredovanju 
Valvasorja, njegovega sla in pisarja, skromen.
ZAMISEL SLAVE VOJVODINE KRANJSKE
Zaradi Schönlebnove smrti 15. oktobra 
1681 je moral Valvasor spremeniti svoj delovni 
načrt. Sprva je nameraval Carniolio nadaljeva-
ti, prevesti 1. zvezek iz latinščine v nemščino, po 
Schönlebnovih zapisih pa sestaviti letopise za 2. 
zvezek. Ko pa je ugotovil, da je gradivo v zapu-
ščini dokaj skromno, je zamisel o nadaljevanju 
Carniolie opustil in delo opravil po svoje.
Hotel je podati bolj vsestranski opis dežele in 
predstaviti svetu slavo svoje domovine v besedi 
in sliki. Tako je nastala zamisel o delu, ki je dobilo 
končni naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain 
(Slava vojvodine Kranjske). S tem se je začelo za 
Valvasorja obdobje še bolj intenzivnega študija. 
Zaradi pogostih opravkov v Ljubljani, kjer je študi-
ral zlasti v arhivu deželnih stanov, si je ob obzidju 
proti Ljubljanici leta 1681 kupil hišo.
NAČRT ZA PREDOR POD LJUBELJEM
Ob vsem tem je še vedno našel čas, da se 
je ukvarjal s tehničnimi načrti in izumi. Napra-
vil je za tiste čase presenetljiv načrt za predor 
pod Ljubeljem na kranjsko-koroški deželni meji. 
Za koliko je prehitel svoj čas, dokazuje dejstvo, 
da je bil predor na tej pomembni cestni poveza-
vi med Kranjsko oziroma Slovenijo in Koroško za 
ves promet odprt šele leta 1964.
IZNAJDBA POSEBNEGA NAČINA ULIVANJA KIPOV
Izdelal je tudi načrt za spominski Marijin steber 
v Ljubljani in vodil vsa dela, zlasti modeliranje in uli-
vanje kipa po postopku, ki ga je sam iznašel. Spo-
menik, ki so ga naročili deželni stanovi po zaobljubi 
za zmago nad Turki leta 1664, so postavili 27. mar -
ca 1682 pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani.
Poročilo o Valvasorjevi iznajdbi posebnega na-
čina ulivanja kovinskih predmetov oziroma tan-
kih kipov iz kovine je bilo leta 1687 objavljeno v 
najstarejšem znanstvenem glasilu na svetu Phi-
losophical Transactions v izdaji Royal Society iz 
Londona, pet let kasneje pa še v prvem znanstve-
nem časopisu Nemčije Acta Eruditorum. 
Pri iznajdbi je šlo v bistvu za ulivanje kovinskih 
kipov v enem kosu po postopku, ki dotlej ni bil v 
rabi. Novost je bila predvsem v dodatku tretjine 
cinka ali bismuta bakru oziroma medenini, kar 
je povzročilo, da je zlitina lažje tekla in je bilo za-
to mogoče ulivati tanjše kipe.
STOTNIK PEHOTE DOLENJSKEGA DELA 
KRANJSKE
Leta 1680 so deželni stanovi Kranjske Jane-
za Vajkarda Valvasorja imenovali za stotnika pe-
hote dolenjskega dela Kranjske. Službo stotnika 
posebnih enot, ki so bile sklicane ob nevarnos-
ti izmed podložnikov in organizirane po deželnih 
četrtih, so stanovi zagotovo zaupali Valvasorju 
zaradi odlične vojaške usposobljenosti, ki jo je 
pridobil v enotah pod poveljstvom grofa Nikola-
ja Zrinjskega in kasneje še v kraljevskem švicar-
skem pehotnem regimentu v Franciji.
Kot stotnik dolenjske pehotne četrti je moral 
Valvasor leta 1683 za tri mesece prekiniti študij 
in pisateljsko delo. Za zavarovanje vzhodnih šta-
jerskih meja proti upornim Ogrom in Turkom so 
poslali kranjski deželni stanovi po načelu vza-
jemnosti, ki se je izoblikovalo v stoletjih skupne 
zgodovine in še posebej v času turških bojev in 
reformacije, Štajerski v pomoč 400 strelcev.
RAZISKAVE CERKNIŠKEGA JEZERA
Po tem vmesnem dogodku je Valvasor odložil 
oklep in čelado ter zamenjal meč s peresom. V le-
tih 1684 in 1685 je intenzivno raziskoval narav-
ni pojav Cerkniškega jezera. V letu 1685 je delo 
za obe knjigi, literarno topografijo Koroške in Sla-
vo vojvodine Kranjske, že toliko napredovalo, da 
je odpotoval v Nürnberg, kjer se je o natisu pogo-
dil z lastnikom znamenite knjigotrške in tiskarske 
firme Wolfgangom Moritzem Endterjem. 
Tu si je pridobil tudi pomočnika, urednika in 
lektorja Erazma Franciscija (s pravim imenom 
Erasmus pl. Finx), takrat priljubljenega nemške-
ga poklicnega pisatelja. Francisci ni le nadzoro-
val tiska, ampak je Valvasorju popravljal tudi je-
zik in prilagajal slog pisanja tedanjemu literar-
nemu okusu. Avtorjevo željo, da bi z dodatki in 
pripovedmi delo še popestril, je pridno izrabljal 
in ga pogosto, brez prave zveze z obravnavano 
snovjo, po nepotrebnem precej razširil. Ker se 
Valvasor ni čutil dovolj trdnega v starejši zgodo-
vini, je to obdobje prepustil Francisciju v povsem 
samostojno obdelavo.
Nadaljevanje prihodnjič. 
Topografija sodobne nadvojvodine Koroške, Residenz Mülstatt, s popotnikom, 
ki bi lahko bil Valvasor sam.
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
Šolstvo, Čestitke
11
DOBRODELNI KONCERT OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
Smeh v otroških očeh tudi ob podpori predsednika države 
Boruta Pahorja
Na Osnovni šoli Nazarje so pri-
redili že 9. koncert Za smeh v otro-
ških očeh. Dobrodelnega dogod-
ka, na katerem so se zvrstili uve-
ljavljeni glasbeniki, podprli pa so 
ga številni donatorji, se je udeležil 
tudi predsednik Republike Sloveni-
je Borut Pahor in tako izrazil prizna-
nje vsem, ki se trudijo za projekt 
brezplačne šole.
DEVETA GENERACIJA UČENCEV 
BREZPLAČNE ŠOLE
Že deveta generacija šole ima 
priložnost, da si oplemeniti svoje 
znanje in pridobi izkušnje z aktiv -
nostmi, ki jih zanje organizirajo 
ne glede na socialni status. »Vizi-
ja naše šole je šola za življenje, 
da pa bi to vizijo tudi uresničeva-
li, učence aktivno vključujemo v 
projekt brezplačne šole. Vse leto 
zbirajo star papir, odpadne toner-
je in kartuše, izdelujejo novoletne 
voščilnice, pomagajo pri peki in 
prodaji peciva ter sodelujejo pri 
likovni akademiji in tako tudi sa-
mi prispevajo delček v mozaik,« 
je povedala ravnateljica Vesna 
Lešnik. 
Trud pa bi bil zaman brez poslu-
ha gospodarstvenikov in pomoči 
staršev, je še dodala in se zahva-
lila vsem, ki verjamejo, da lahko s 
skupnimi močmi otrokom zagoto-
vijo enake možnosti za izobraže-
vanje. 
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom zborovodkinje 
Katje Gruber je navdušil z glasbo iz filma Nune pojejo in s pesmima iz 
Fantoma iz opere.
Predsednik države Borut Pahor se je v osebnem imenu in v imenu države, 
ki jo predstavlja, zahvalil ravnateljici Osnovne šole Nazarje Vesni Lešnik, 
njenim strokovnim sodelavcem, donatorjem in vsem dobrim ljudem za ves 
vložen trud pri projektu brezplačne šole.
Za žrebanje vstopnic so donatorji prispevali številne praktične nagrade, 
glavno nagrado, bon za 5-dnevno letovanje v Termah Olimia, pa sta na 
odru izžrebala direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev in 
ravnateljica Vesna Lešnik.
»Ocenil sem, da je jubilej domo-
vine prava priložnost, da se v oseb-
nem imenu in v imenu države, ki jo 
predstavljam, zahvalim ravnateljici 
Osnovne šole Nazarje, kolektivu, do-
natorjem in vsem dobrim ljudem, ki 
razumejo, da se ne rodimo vsi pre-
možnim staršem, da so med otroci 
razlike, med njimi pa ni razlik v talen-
tih,« je povedal ob obisku. 
PRAKTIČNE NAGRADE 
Da bodo učenci lahko brezplač-
no obiskovali šole v naravi, ekskur-
zije ter smučarske in plavalne te-
čaje, gre zahvala strokovnim de-
lavcem šole z ravnateljico na če-
lu, staršem in donatorjem, ki so za 
žrebanje vstopnic prispevali števil-
ne praktične nagrade, glavno nag-
rado bon za 5-dnevno letovanje v 
Termah Olimia pa sta na odru iz-
žrebala direktor Kmetijske zadruge 
Šaleška dolina Ivan Drev in ravna-
teljica Vesna Lešnik. 
NASTOPILI ŠTEVILNI GLASBENIKI
Kot je že v navadi, so koncert pri-
čeli s šolsko himno v izvedbi Zdru-
ženega pevskega zbora OŠ Nazar-
je. Za njimi so zapele Ljudske pev-
ke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, raper 
iz Črne na Koroškem Samo Kozar, 
ansambel Smeh iz Šoštanja, kvintet 
Sončnice pod strokovnim vodstvom 
Katje Gruber, z atraktivno točko so 
se predstavili tolkalci Glasbene šo-
le Nazarje pod mentorstvom Marine 
Golja, ženska vokalna skupina Ka-
trinas in glasbena skupina M.J.A.V. 
Pod vodstvom zborovodkinje Katje 
Gruber je navdušil Mladinski pevski 
zbor OŠ Nazarje, za vrhunec dogod-
ka, ki ga je povezovala Irena Budna, 
pa je poskrbel duo BQL, brata Rok in 
Anej Piletič s Koroške, ki sta letos na 
Emi postala absolutna zmagovalca 
na podlagi glasov gledalcev. 
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
POSEBNO PROTOKOLARNO 
PRIZNANJE 
Dober glas o projektu brezplačne 
šole je dosegel tudi predsednika Pa-
horja, ki je ob tej priložnosti OŠ Nazar -
je podelil posebno protokolarno pri-
znanje – slovensko zastavo, kakršne-
ga je ob 25. obletnici ustanovitve drža-
ve podelil tudi drugim plemenitim po-
sameznikom in skupnostim. 
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
12
Kultura, Informacije
ODPRTJE PREGLEDNE RAZSTAVE SLIKARKE MARJANE VERBUČ V GALERIJI MOZIRJE
Krona slikarkinega osebnega jubileja
Slikarka Marjana Verbuč (desno) je do sedaj pripravila že 22 samostojnih razstav in sodelovala na več 
kot 150-ih skupinskih. (Foto: Tatiana Golob)
Osrednja knjižnica Mozirje je pripravila odpr-
tje pregledne razstave slikarke Marjane Verbuč, 
ki letos praznuje 70. rojstni dan. Avtorico in nje-
na dela je predstavila likovna kritičarka mag. Mi-
lena Koren Božiček. 
PRIPRAVILA ŽE PREKO DVAJSET 
SAMOSTOJNIH RAZSTAV
Slikarka Marjana Verbuč, ki živi in ustvarja v 
Mozirju, je s svojimi umetniškimi deli Zgornje-
savinjčanom že dolgo poznana. Pa tudi širše, 
kot je v pozdravnem nagovoru opozorila Vlad-
ka Planovšek, ki je povezovala dogodek. Do se-
daj je pripravila že 22 samostojnih razstav in so-
delovala na več kot 150-ih skupinskih. Poleg bo-
gate bere različnih nagrad in certifikatov je pre-
jemnica najvišjega priznanja zlata paleta Zveze 
likovnih društev Slovenije. 
NA OGLED POSTAVLJENE VSE TEHNIKE 
NJENEGA USTVARJANJA 
Kot je ob odprtju povedala Milena Koren Bo-
žiček, ne gre za klasično pregledno razstavo, 
kjer se avtor predstavi kronološko. »Razstava 
na ogled ponuja precej kratko obdobje ustvarja-
nja Marjane Verbuč, vanjo pa smo se trudili za-
jeti vse tehnike, v katerih je slikarka delala v tem 
obdobju.« 
Kritičarka je predstavila slikarkina dela v ak-
rilu, njene akvarele, grafike, miniature kolažev, 
pri tem pa izpostavila ciklus likovnih del, ki so 
po njenem prepričanju vrhunec slikarkinega 
ustvarjanja. »To so drevesa, gozdovi, precej ab-
strahirana pokrajina z vertikalami, ki dajejo de-
jansko težo tem delom, predvsem pa naglašu-
jejo pokrajino celotne Savinjske doline, v kateri 
avtorica živi in ustvarja.« Na razstavi so bila na 
ogled postavljena tudi njena dela iz keramike, 
ki s svojo uporabno vrednostjo in osebno noto 
zgovorno nagovarjajo občudovalce.
Župan Ivan Suhoveršnik je avtorici čestital za 
njeno nadvse uspešno ustvarjalno pot, s spre-
mljevalnim glasbenim programom pa sta pri-
reditev obogatila slikarkin mož, tenorist Gre-
gor Verbuč in pianistka Kristina Golob, letošnja 
prejemnica Prešernove nagrade Akademije za 
glasbo.
Tatiana Golob
RAZSTAVA LEPOTE AKVARELA DRUŠTVA GAL NA REČICI OB SAVINJI 
Z razlivanjem in prelivanjem barv 
ustvarile lahkotnost in globino slik
Podpredsednica društva Gal Blanka Božič (levo) 
se je s priložnostnim darilom zahvalila mentorici 
Milici Zupan. (Foto: Marija Šukalo)
Ob zaključku delavnice akvarela z mentori-
co Milico Zupan so likovne ustvarjalke, združene 
v društvu Gal, pripravile delovno razstavo pod 
naslovom Lepote akvarela. V Medgen borzi na 
Rečici ob Savinji so bila na ogled dela, ki so v 
jesensko-zimskem času nastala v omenjeni de-
lavnici. Kako tovrstna slika nastane, je bilo moč 
videti tudi na sami razstavi, saj so nekatere čla-
nice ustvarjale. 
Zupanova je poudarila, da so ustvarjena de-
la zelo kvalitetna. Likovnice so posegale po kra-
jinskih motivih. Za akvarel meni, da je to lahkot-
na slikarska tehnika, a izvajalsko zelo zahtev-
na in sodi med najtežje v slikarstvu. Udeležen-
ke delavnice so se strinjale, da je to hipna adre-
nalinska tehnika slikanja, saj do konca ne veš, 
ali bo slika uspela ali ne. Akvarel namreč ne do-
pušča popravkov, zato je pri ustvarjanju potreb-
no poznati likovno abecedo, kot so kompozicija 
in lastnosti barvnih odtenkov. In iz razstavljenih 
del je bilo po mnenju Zupančeve razbrati, da so 
likovne ustvarjalke to zelo dobro osvojile. 
Marija Šukalo
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Elif Shafak: Čast
V romanu spremljamo mlado Kurdinjo Esmo, 
ki živi v Londonu, a njena življenjska zgodba je 
razpeta med robom Evfrata, živahnim Istanbu-
lom in evropsko prestolnico. Ganljiva zgodba 
govori o emigraciji, neživljenjskih sponah sta-
rodavnih patriarhalnih odnosov in teži preteklo-
sti. Roman je poln žensk, ki jim življenje na glavo 
obrne moški, ki zagreši umor iz časti. 
Napeta družinska saga o uničenih življenjih 
zaradi tradicionalizma. Avtorica sodi med naj-
bolj priljubljene sodobne turške avtorje. Je moj-
strica besed, opisov in vzdušja. Njena dela so 
prevedena v več kot 30 jezikov. 
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
Organizacije, Ljudje in dogodki
13
LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE
Lovci tudi tovariši svojim članicam in članom
Ivan Pečnik (v sredini) se je prejetega priznanja za 40 let prizadevnega 
dela in obiska starešine Janeza Pirnata (desno) in Draga Poličnika zelo 
razveselil, žal je po nekaj dnevih od obiska preminil. (Foto: Jože Miklavc)
Trije lovski mojstri, trije lovski ču-
vaji, pet preglednikov divjačine in 
eden lovski sodnik so strokovna 
podpora delovanju Lovske druži-
ne Mozirje. Lani so imeli 55 članov, 
tudi tri lovske pripravnike. Kot je na 
zboru poročal starešina Janez Pir-
nat, so opravili vse zastavljene na-
loge, celo nekaj več od teh. 
Obiskali so kolege pobratene LD 
Rogatec in tam sodelovali na strel-
skem tekmovanju. Odzvali so se 
na vabili prijateljskih lovskih dru-
žin ob njunih 70-letnih jubilejih (LD 
Dreta Nazarje in LD Rogatec). Rok 
Planovšek je v glasilu Lovec obja-
vil kroniko 80 let domače LD in ta-
ko širše predstavil zgodovino delo-
vanja le-te. Septembra so ob kino-
loški prireditvi skuhali zmagovalni 
lovski golaž in se na Konečki pla-
nini srečali z lastniki kmetijskih ze-
mljišč ter kmeti in se dogovarjali 
uspehe večjemu številu svojih čla-
nov. Letos imajo v načrtu podobne 
aktivnosti s še večjo zavzetostjo za 
vključevanje v različne naloge v lo-
kalnem okolju.
Po sprejetih poročilih so ugoto-
vili, da so opravili pomenljivo delo 
pri varovanju divjadi, varstvu nara-
ve ter selekciji za zdravo populaci-
jo divjadi. Zaslužnim članom so iz-
rekli zahvale in jim vročili prizna-
nja, odlikovanja in značke. Jubilejni 
znak Lovske zveze Slovenije (LZS) 
za 40 let zvestega članstva so 
vročili Naniju Brinjovcu, Mirku Fin-
kštu, Francu Fužirju ter Ivanu Peč-
niku. Slednjega sta zaradi bolezen-
ske odsotnosti obiskala na domu 
v Mozirju donedavni gospodar do-
ma Drago Poličnik in starešina Ja-
nez Pirnat ter mu vročila ugledno 
stažno priznanje z značko LZS.
Jože Miklavc
o strpnem sobivanju z divjadjo ter 
z družabnim programom potrdili 
vzajemnost interesov.
Tradicionalno so se udarili z ribi-
či v kvartopirstvu, odzvali so se tu-
di na lovsko povabilo na jelenjad v 
kočevske gozdove. Zadnji skupni 
lov na divje race so zaključili s po-
jedino rib v ribiški koči. Poudarili so 
tudi dobro sodelovanje in pripisali 
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA BOČNA
Obiskali grob pokojnih sokrajanov v Grazu
Ivan Rop je izpostavil Mrazekov 
pohod, ki se ga je udeležilo preko 
90 pohodnikov. (Foto: ŠS)
Člani bočke krajevne organiza-
cije Združenja borcev za vrednote 
NOB Zgornje Savinjske doline so 
povzeli delo preteklega leta in se 
seznanili z letošnjimi načrti. Najbolj 
znana prireditev, ki jo organizirajo 
in je postala tradicionalna na zad-
njo soboto v maju, je Mrazekov po-
hod, je dejal predsednik Ivan Rop. 
Prav tako sodelujejo pri organizaci-
ji proslave na Menini, organizirajo 
proslavo ob obletnici požiga Boč-
ne in dnevu mrtvih. Še vedno se tru-
dijo povečati število članov. 
Lani so organizirali ekskurzijo v 
Graz, kjer je na osrednjem pokopa-
lišču pokopanih kar nekaj Bočanov 
in Zgornjesavinjčanov. Zadnje po-
čivališče le-teh je pomemben po-
mnik za krajane Bočne.
Predsednik območnega združe-
nja Jože Rakun je članom predsta-
vil aktivnosti združenja. Delajo na 
digitalizaciji pričevanj in spominov, 
ki bodo na spletu dostopni širši jav-
nosti. Prav tako se trudijo za pove-
čanje članstva in nadaljujejo z evi-
dentiranjem spomenikov in grobi-
šč, ki so vnesena v slovenski por-
tal Geopedia. 
Člane je pozdravil tudi župan 
Stanko Ogradi in se jim zahvalil za 
skrb na področju obujanja spomi-
na na narodnoosvobodilno borbo 
in ohranjanje spomenikov. Občni 
zbor so jim tradicionalno polepša-
li šolarji podružnične šole iz Boč-
ne, ki so jim pripravili kratek kultur-
ni program.
Štefka Sem
V začetku marca smo pisali o škodljivosti požiganja površin, travinj in 
mejic, saj s tem lastniki tal in travnih ruš ne izboljšujejo, prej obratno. Uni-
čujejo tla, živali in rastline, hkrati pa s požiganjem onesnažujejo in ogro-
žajo okolje. In res je prišlo do več požarov zaradi zažiganja podrasti, ve-
jevja, odpadlega listja in drugega. Ker so to ljudje počeli v tem sušnem 
obdobju, in to kljub močnemu vetru, jim je ogenj ušel izpod nadzora. In 
ponovno so morali požare gasiti prostovoljni gasilci, še preden so se raz-
širili ter naredili še več škode. Za vse, ki to še ne veste, požiganje v narav-
nem okolju je prepovedano.
IS
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
(Foto: IS)
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
14
Tematska priloga
Spomladi setev 
– 
jeseni žetev
Vsak kmetovalec ve, da je nakup kako-
vostnega semena predpogoj za kakovos-
ten in obilen pridelek. V manj ugodnih vre-
menskih in talnih razmerah ob setvi veliko 
boljši uspeh dosežemo s setvijo izenače-
nega, kakovostnega in zdravstveno potr-
jenega semena. Izbira ustreznega seme-
na krompirja je enostavna, saj je na trgu 
na razpolago veliko število sort, ki se med 
seboj razlikujejo glede na zgodnost, od-
pornost proti različnim boleznim, barvo 
kože in mesa, namen pridelave in kulina-
rične lastnosti. 
Primeren čas za saditev krompirja je, ko se 
zemlja na globini sajenja ogreje na devet stopinj 
Celzija in ne pričakujemo ohladitev. V primeru 
lažjih tal na nekoliko bolj sončnih področjih lah-
ko sadimo že v drugi polovici marca. Na hladnej-
ših območjih svetujemo, da s saditvijo počakate 
do aprila. 
Krompir je kmetijska rastlina, ki za svojo rast 
potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj 
organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki 
lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dos-
topna.
Krompir gnojimo z organskimi gnojili – običaj-
no gre za dobro uležan hlevski gnoj, v spomladan-
skem in jesenskem času. Odvisno od analize tal 
uporabimo priporočene odmerke organskih gno-
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
Tematska priloga
15
Stroji za pripravo drv podjetja 
Uniforest
Podjetje Uniforest vam ponu-
ja vrsto strojev, namenjenih prip-
ravi drv, kot so cepilniki, rezalno-
-cepilni stroj in krožne žage.
jih količin drv. Razreže in razcepil 
lahko les do premera 40 cm, ce-
pilni valj pa zmore potisk do 20 
ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrže-
vanja in manjše občutljivosti na 
tujke v lesu reže s krožno žago. 
Transportni trak je nastavljiv 15 
stopinj v levo in desno. Upravlja-
nje je v celoti mehansko-hidrav -
lično, zato se lahko stroj upo-
rablja tudi v zahtevnejših pogo-
jih, hkrati pa omogoča enostav -
no vzdrževanje z nizkimi stroški. 
Krožne žage SC 700 so varne in 
enostavne za premikanje. Njihova 
kompaktna konstrukcija omogoča 
dolgo življenjsko dobo. Uporabniki 
lahko izbirajo med pogonom pre-
ko kardana, elektromotorja in ben-
cinskega motorja. Modeli s pogo-
nom preko kardana lahko imajo tu-
di transportni trak. 
Vse stroje podjetja Uniforest si 
lahko ogledate na njihovi spletni 
strani www.uniforest.si.
Cepilniki drv TITANIUM so var-
ni, omogočajo enostavno ceplje-
nje polen ter imajo nizko porabo 
energije. To zagotavljajo enostav-
ne nastavitve, litoželezna črpal-
ka, pobiralka za dvigovanje cep-
ljencev in ročica za njihovo pridr-
žanje. Po višini nastavljiva cepilna 
miza olajšuje delo in tako zmanj-
ša obremenitev uporabnika. Imajo 
veliko prostora za odlaganje doda-
tne opreme, njihovo delovanje pa 
je mogoče s kardanom, elektromo-
torjem ali kombinacijo obeh. Cepil-
niki drv TITANIUM so bili nagraje-
ni z German Desing Award Speci-
al 2017 – nagrado za oblikovalski 
presežek. 
Rezalno-cepilni stroj TITAN 
40/20 je kompakten, zanesljiv in 
mobilen, namenjen pripravi več-
jil, vendar običajno govorimo o gnojilni normi 20-30 ton hlevskega gnoja/
ha. Kadar imate opravka z nekoliko lažjimi tlemi, gnoj zaradi izpiranja hra-
nil čez zimo dodajte na začetku pomladi. V primeru, da nimamo uležanega 
hlevskega gnoja, lahko uporabimo kvalitetna briketirana organska gnojila. 
Krompir je kultura, ki potrebuje visoke vsebnosti hranil, ki jih je potrebno 
dodajati tekom rastne dobe v obliki mineralnih gnojil. Najprimernejši čas 
je prav med saditvijo, direktno v vrste. Dodajanje mineralnih gnojil mora 
vedno temeljiti na analizi tal. V primeru povprečne založenosti tal s hrani-
li priporočamo 100-150 kg/ha fosforja in 150-250 kg/ha kalija, ki jih lah-
ko dodajamo v obliki NPK granulatov: NPK 15:15:15 ali NPK 6:12:24. V pri-
meru prezaloženosti z dušikom je smiselno poseči po gnojilih, ki vsebuje-
jo samo fosfor in kalij. Ustrezna tla brez škodljivcev so predpogoj za uspe-
šen pridelek. Glede na široko razširjenost strun v naših kmetijskih tleh je 
smiselno uporabiti sredstva za njihovo zatiranje, saj s tem zagotovimo ka-
kovosten pridelek. Ustrezno sredstvo si priskrbite še pred setvijo in saditvi-
jo ter opravite aplikacijo v skladu z navodilom strokovnjaka za fitofarma-
cevtska sredstva. 
Za hitrejši vznik in zaščito pred pozebo vrste prekrijemo tudi z agro-
kopreno.
SETEV VRTNIN NA PROSTO
V mesecu marcu pričnemo razmišljati tudi o setvi vrtnin na prosto. Se-
veda moramo v tem primeru počakati na ustrezne razmere, kar pomeni, 
da se morajo temperature v setveni plasti (na globini 5 cm) dvigniti vsaj 
na pet stopinj Celzija. 
Najprej pričnemo s čebulčkom, šalotko in spomladanskim česnom. Se-
me čebulčka in šalotke izberemo tako, da sadimo manjše čebulice, ki ne 
bodo pognale v cvet. Pri česnu je situacija ravno obratna, saj bo iz več-
jih stročkov pridelek večji, kar pomeni, da navadno sadimo samo zunanje 
stroke. Vedno uporabimo semenski razkuženi material česna in ne strokov 
jedilnega česna, ki ga uporabljamo pri kuhi. 
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
16
Tematska priloga
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
Tematska priloga
17
Gnojenje z gnojilom calcin S
Cinkarna Celje že več desetletij proizvaja izdelke namenjene kmetijstvu. 
Med najbolj prepoznavnimi blagovnimi znamkami so: cuprablau (bakrovi 
fungicidi), pepelin (žveplov fungicid), rastni substrati humovit (sadilni, bal-
konski, univerzalni …) in železovo gnojilo – zelena galica (uporablja se za 
odpravljanje kloroz, mahu..).
Tokrat vam želimo predstaviti calcin S. Calcin S je anorgansko mineral-
no gnojilo s sekundarnima hraniloma kalcijem in žveplom. Oba elementa 
v zadnjem času pridobivata na pomenu. Kalcij je poleg glavnih hranil (du-
šik, fosfor, kalij) četrto pomembno rastlinsko hranilo, ki vpliva na rast in ra-
zvoj rastlin ter povečuje čvrstost plodov, žveplo pa je hranilo, ki povečuje 
količino in kakovost pridelka (povečanje beljakovin v žitih).
Dosedanje izkušnje pri uporabi calcina S (večja posestva, posamezni 
kmetovalci, strokovne inštitucije, kot so Biotehniška fakulteta Ljubljana, 
Hmeljarski inštitut Žalec …) so pokazale, da uporaba gnojila calcin S ugo-
dno vpliva na rodovitnost tal. Tla so bolj rodna, izboljša se struktura talnih 
delcev, rastline imajo večji koreninski sistem in lažje prenašajo sušo, pri-
delki so večji in kakovostnejši.
Calcin S je na razpolago v razsutem stanju, raztros opravimo s trosil-
ci za hlevski gnoj. Natančen raztros nam omogočajo trosilci, ki imajo hi-
dravlični pomik strgalnega dna in trosilno napravo v obliki trosilnih krožni-
kov (roto flo).
Primeren čas za raztros je po spravilu pridelka v jesenskih mesecih 
ali spomladi pred setvijo. Gnojimo lahko tudi pašnike in travnike, sadov-
njake, hmeljišča, njive – žita tudi po vzniku. Priporočamo se gnojenje na 
zemljiščih s pH vrednostjo 5,7 ali več. 
Calcin S lahko naročite pri vaši kmetijski zadrugi ali v Cinkarni Celje, 
kjer ga nato tudi prevzamete.
Nande Osojnik, u. d. i. agr.
Mednarodni dan gozdov
V nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so 21. marca 
mednarodni dan gozdov obeležili z dnevom odprtih vrat z nizom prireditev. 
Ohranjanje gozdov je ključno za ohranitev vseh dobrobiti, ki jih gozdovi za-
gotavljajo človeški družbi. Tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov 
je Gozdovi in energija.
Gozd je bogat, vendar ne neizčrpen vir obnovljive (zelene) energije. Koli-
čina je omejena s površino gozdov in odvisna od njihove ohranjenosti. Pri 
zvezi »gozd in energija« najprej pomislimo na les za kurjavo. Vendar je to 
le manjši delež energetskega potenciala gozdov. Še večji energetski dopri-
nos gozdov je v blaženju podnebnih sprememb: gozd je ponor ogljika ozi-
roma toplogrednega plina ogljikovega dioksida. Prav tako gozdovi urav-
navajo lokalno klimo, zmanjšujejo moč vetra, preprečujejo erozijo, čistijo 
zrak in ga bogatijo s kisikom (skoraj polovico vsega kisika na Zemlji na-
staja v gozdovih). 
Les je energetsko varčen, okolju in ljudem prijazen gradbeni material. Iz 
njega lahko naredimo številne izdelke, spremlja nas ves čas (od zibelke do 
groba) in povsod. Gozdovi so neizčrpen vir za krepitev »notranje energije«, 
tako telesne kot duševne
Marijan Denša
Takoj ko se spomladi zemlja osuši, je primeren čas za setev graha in bo-
ba, katerega seme moramo pred setvijo namočiti preko noči v mlačni vo-
di. Kasneje lahko med stročnice – grah in bob, nasejemo sadike zgodnje-
ga zelja, kolerabice, cvetače in brokolija, ki jih bomo imeli v naših posloval-
nicah na voljo že konec marca. 
Vrtnina, ki ugodno kali v zgodnji spomladi, je tudi solata. Za prve spo-
mladanske setve solate sejemo samo sveže seme, saj s starostjo hitro iz-
gublja kaljivost. Na voljo so že tudi sadike spomladanske solate, peteršilja, 
drobnjaka in jagod, s katerimi boste pospešili dozorevanje vaše najljubše 
zelenjave ali sadja. 
Vrtnine primerno dognojujemo z organskimi gnojili – dobro uležan 
hlevski gnoj (vsaj šest mesecev), kompost ali ustrezna peletrirana organ-
ska gnojila. Vsaka vrtnina ima različne zahteve in lastnosti, ki določajo, ka-
tero gnojilo uporabiti in v kakšnih količinah. 
Mojca Štorgelj, uni. dipl. ing. agr, 
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
V TPC SAŠA (Prihova 56) bo 31. marca ob 17. uri organi-
zirano strokovno predavanje z Mišo Pušenjak, specialistko 
za zelenjadarstvo in okrasne rastline iz Kmetijsko gozdar-
skega zavoda Maribor, ki bo z nami delila skrivnosti in tri-
ke o vzgoji, pridelavi in varstvu vrtnin ter postavitvi visokih 
gred. Predavanje je za vse udeležence brezplačno. 
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
18
Šport, Čestitke, Ljudje in dogodki
PREBOJ V ELITNO 1. SLOVENSKO NAMIZNOTENIŠKO LIGO
Zgodovinska uvrstitev 
Namiznoteniškega kluba Savinja 
Lučani so upravičeno slavili. (Foto: Maja Plaskan)
V soboto, 18. marca, je v telo-
vadnici OŠ Luče potekal predza-
dnji krog 2. slovenske namiznot-
eniške lige (SNTL). Članska ekipa 
Namiznoteniškega kluba Savinja 
se je pomerila z najnevarnejšima 
konkurentoma, in sicer drugouvr-
ščeno ekipo iz Kočevja in tretjeuvr-
ščeno ekipo iz Rakeka. Savinjča-
ni so si z odlično igro zagotovili 1. 
mesto v 2. SNTL in se posledično 
uvrstili v 1. SNTL. 
NOV MEJNIK V KRATKI 
ZGODOVINI KLUBA
Že v dopoldanskem derbiju so 
igralci NTK Savinja prikazali odlič-
no igro, ko so z rezultatom 5:3 pre-
magali ekipo PPK Rakek. Z dve-
ma zmagama je bil uspešen Pa-
trik Rosc, Jure Slatinšek pa je pre-
magal vse tri igralce nasprotne eki-
pe. Njihova forma se je stopnjevala, 
saj je v popoldanskih urah sledila 
še ena neverjetna predstava. Patrik 
Rosc in Jure Slatinšek sta v dvoboju 
z ekipo NTK Melamin iz Kočevja pri-
spevala vsak po dve točki. Najmlaj-
ši član ekipe, 15-letni Oskar Rosc pa 
je pridobil eno zmago. Savinjčani so 
s skupnim rezultatom 5:1 krog pred 
koncem samo še potrdili naslov pr-
vaka v drugoligaški konkurenci. Ka-
petan ekipe Slatinšek z novimi pe-
timi zmagami ostaja prvi igralec li-
ge, z neverjetnim razmerjem zmag 
in porazov (42:0). 
TEKMOVALNI CILJI ODVISNI OD 
EKIPE
Člane NTK Savinja čakajo še tri-
je meseci tekmovalne sezone, v ka-
teri bodo osredotočeni na dosega-
nje najvišjih rezultatov na posamič-
nih tekmovanjih v mlajših kategori-
jah. Po besedah vodje ekipe Jake 
Golavška želijo do poletja pridobi-
ti nove sponzorje, s pomočjo ka-
terih bi v prestopnem roku okrepi-
li ekipo. Le z ustreznimi finančnimi 
sredstvi bodo lahko sestavili mo-
štvo, ki bo uspešno konkuriralo tu-
di v zelo močni 1. SNTL. 
PT
SMUČARKA TINA ROBNIK
Viden napredek v tej sezoni 
dober temelj za naprej
Na veleslalomski tekmi v Squaw Valleyu je Tina Robnik tekmo končala 
na 20. mestu. 
Z 20. mestom na predzadnjem 
veleslalomu sezone v Ameriki je Ti-
na Robnik zaključila s tekmovanji 
v svetovnem pokalu v tej sezoni. 
V veleslalomski konkurenci je tako 
zasedla skupno 28. mesto. Na fi-
nalu evropskega pokala je velesla-
lomsko tekmo končala na 6. mes-
tu. Po prvem teku je bila tretja, v 
drugem teku pa je naredila preveč 
napak, da bi obdržala visoko uvr-
stitev. V skupnem seštevku evrop-
skega pokala je sezono končala 
na 7. mestu.
ZA FINALE PREMALO
Robnikova je komentirala: »S se-
zono sem na splošno zadovoljna, 
naredila sem napredek in se kon-
stantno uvrščala med trideset naj-
boljših. Moj cilj je sicer bil uvrstitev 
v finale v Aspnu, torej skupno med 
25 veleslalomistk, kar pa mi ni us-
pelo, saj sem končala na 28. mes-
tu z zbranimi 51-timi točkami. Za-
vedam se, da sem na nekaterih 
tekmah imela rezerve, bilo pa je tu-
di nekaj smole na dveh tekmah v 
Semmeringu.« 
POČITKA BO MALO
»V prihodnje bi rada še izboljša-
la tehniko smučanja in jo utrdila ta-
ko, da bom dobro odsmučalo ce-
lo progo in ne samo nekatere dele. 
Včasih mi to uspe, včasih ne, kar je 
odvisno tudi od pogojev in konfigu-
racije terena. Torej tudi tukaj se bo 
potrebno naučiti boljšega prilaga-
janja,« je dejala. Po državnem pr-
venstvu, ki bo konec marca, sle-
di dva tedna počitka, potem so 
za smučarke planirani trije sklopi 
smučarskih treningov v aprilu, ma-
ju in juniju. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 19
Ljudje in dogodki
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Z zborom iz Nazarij zapeli tudi Škrjančki
Škrjančki so se pri prepevanju z veseljem pridružili nazarskemu zboru sv. Martina. (Foto: Štefka Sem)
V gornjegrajskem centru starejših so varo-
vance razveselili člani KUD sv. Martina iz Naza-
rij. Urica preživeta ob prepevanju slovenskih na-
rodnih in cerkvenih pesmi je za vse kar prehitro 
minila. Pevci so tudi prebirali pesmi in besedila 
z lepimi mislimi.
Pri prepevanju pa gostje niso samevali. Prid-
ružili so se jim pevci iz centra, Škrjančki. Ti se 
srečujejo enkrat tedensko in pod vodstvom Jo-
žeta Pustoslemška prepevajo njim ljube pesmi, 
največ takšnih, ki jih spominjajo na mladost.
Nazarski pevci prepevajo na koru, poleg tega 
radi obiskujejo starejše v domovih za ostarele 
ter jim lepšajo trenutke. 
Štefka Sem
GORNJI GRAD
Ljubeči otroški nastopi ob osmem marcu
Šopek nastopajočih je dan polepšal vsem obiskovalcem prireditve. (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad)
Dan žena so v Gornjem Gradu obeležili s 
proslavo v kulturnem domu, ki sta jo pripravita 
vrtec in šola. Otroci so s strokovnimi delavkami 
pripravili prireditev Podarjamo vam košček po-
mladi, ker vas imamo radi. 
Z uvodnim govorom je prisotne pozdravil žu-
pan Stanko Ogradi. Zatem so nastopali najmlaj-
ši s plesnimi točkami, šolski otroci pa so pro-
gram popestrili z recitacijo in folklorno skupi-
no. Dogodek je lepšalo zborovsko petje ter otro-
ško povezovanje in napovedovanje točk v ri-
mah. Prireditev je z govorom zaključila ravnate-
ljica osnovne šole Blanka Nerad. S proslavo so 
nastopajoči prav gotovo polepšali dan ne samo 
ženskam, ampak kar vsem obiskovalcem.
Štefka Sem
KOMIČNA IGRA GREMO MI PO SVOJE V NAZARJAH
Dva tabora ter stroga red in disciplina
Čeprav si sprva taborniki in skupina deklet niso najbolj všeč, so ob športnih igrah le zakopali bojno 
sekiro. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Učenci gledališkega kluba Osnovne šole Nazar -
je so pod mentorstvom Petre Lončar na odru na-
zarskega doma kulture uprizorili komično igro pri-
rejeno po mladinskem filmu Gremo mi po svoje.
V prelepi naravi imajo postavljen tabor dekleta 
športno rehabilitacijskega društva in preživetja v 
naravi vajeni taborniki. Obe skupini s strogo vod-
jo, mladi pa potrebujejo trgovino, hrana je nemo-
goča, na nočni straži jim primanjkuje spanja, gre-
do malo po svoje in se pomerijo v športnih igrah.
Nastopilo je 19 nadobudnih igralcev, ki so 
pridno hodili na vaje in odlično odigrali nekaj 
manj kot uro dolgo predstavo. Besedilo je po fil-
mu Gremo mi po svoje priredila mentorica Petra 
Lončar, prav tako je poskrbela za režijo in sce-
nografijo ob pomoči sodelavcev šole. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 20
Šport, Oglasi
SMUČARKA ANJA DREV NA SVETOVNEM PRVENSTVU GLUHIH
Osvojila bronasti medalji in tri uvrstitve med pet najboljših
Anja Drev (desno) je poleg treh kolajn z velikih tekmovanj tokrat osvojila 
še dve bronasti. 
Pretekli teden se je zaključi-
lo 2. svetovno prvenstvo gluhih 
v alpskem smučanju v Innerkr-
emsu v Avstriji. Edina slovenska 
predstavnica Anja Drev z Lepe 
Njive se je domov vrnila z dvema 
bronastima kolajnama, in sicer 
v smuku in super kombinaciji. V 
slalomu je bila četrta, v velesla-
lomu in superveleslalomu pa pe-
ta. Tudi s prvega prvenstva se je 
Anja vrnila z dvema medaljama, 
in sicer je dobila srebrno in bro-
nasto med mladinkami v smuku 
in superveleslalomu. 
VESELJE OB DVEH 
KOLAJNAH
Po kolajni v smuku je Drevova 
povedala: »Bila sem kar za dve se-
ta v slalomu se je sneg že precej 
omehčal, zato sem bila malo po-
časnejša. Sem pa zelo zadovoljna 
z nastopom.« 
ZASLUGE TUDI 
EKIPI
19-letno dijakinjo sta na prven-
stvu spremljala glavni trener Dra-
go Drev in njegov pomočnik Rok To-
mažič. V vlogi serviserja se na več-
ja tekmovanja z Anjo poda oče Ivan, 
medtem ko mama Sonja skrbi za lo-
gistiko. Ekipo sta po vrnitvi pozdravi-
la in ji čestitala Damijan Lazar, pred-
sednik Zveze za šport invalidov Slo-
venije – Paraolimpijski komite, in 
Anton Petrič, sekretar Športne zveze 
gluhih Slovenije. 
Štefka Sem
VSESLOVENSKO SREČANJE SMUČARJEV GASILCEV GOLTE GASIL-SKI 2017
Tekmovalo 84 gasilk in gasilcev
Poveljnik GZS Franci Petek je najmlajši tekmovalki Piki iz PGD Špitalič 
podelil prav posebno medaljo polžka. (Foto: Jože Miklavc)
Gasilci so tudi odlični smučarji, kar so dokazovali na Golteh. 
(Foto: Jože Miklavc)
Na Golteh so pripravili drugo 
srečanje prostovoljnih gasilcev Ga-
silske zveze Slovenije (GZS) in 1 1. 
tekmovanje v veleslalomu društev 
savinjsko-šaleške gasilske regije 
na progi Blatnik. Prireditve Golte 
GASIL-SKI 2017 se je udeležilo 84 
smučark in smučarjev vseh staro-
stnih kategorij.
V konkurenci GZS so bili ekipno 
najuspešnejši in najštevilčnejši 
gasilci iz PGD Prebold pred ekipo 
PGD Lokovica in PGD Šmartno ob 
Paki. Kolajne in pokale so prizadev-
nim smučarjem vročili poveljnik 
GZS Franci Petek, regijski poveljnik 
Franc Rančigaj, regijski predsednik 
Janko Žuntar in njegov namestnik 
Jože Veber. 
Potem, ko je desetletje na Golteh 
potekalo tekmovanje tudi v soorga-
nizaciji in z udeležbo naših prosto-
voljnih gasilcev smučarjev, je ude-
ležba poniknila že lansko, jubilej-
no leto, enako je bilo tudi letos. Ni 
najpomembnejše, če se gostujoči 
kolegi gasilci sprašujejo: »Kje pa 
so domačini?«, je pa škoda, ker ni 
druženja s prijatelji, tovariši gasil-
ci. Znano je namreč, da je v vrstah prostovoljnih gasilcev iz doline kar 
nekaj odličnih rekreativnih smučar-
jev, brez udeležbe pa ostaja tudi 
obetaven gasilski smučarski pod-
mladek iz doline.
Jože Miklavc
kundi hitrejša kot na treningu. Do-
segla sem tretje mesto, kar me ze-
lo veseli, čeprav vem, da sem zmo-
žna rezultat tudi izboljšati.« 
Po tretjem mestu v super kom-
binaciji pa je dejala: »Do star-
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 21
Šport
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Uspešna udeležba na turnirju
Zgornjesavinjski rokometni ko-
lektiv je znan po kakovostnem delu 
z mladimi rokometašicami. Odraz 
tega je tudi uspešna udeležba naj-
mlajši igralk kluba na sobotnem ro-
kometnem turnirju v Žalcu.
Na začetku lanske sezone se 
je začelo partnersko sodelovanje 
med RK Nazarje in ŽRK Zelene do-
line. To se je v začetku letošnje se-
zone nadgradilo in se izpolnjuje z 
iskanjem sinergij pri izpopolnje-
vanju ekip od mladinske selekci-
je navzdol in izmenjavi strokovne-
ga znanja tudi na trenerskem po-
dročju.
V sklopu tega sodelovanja je bi-
la udeležba na turnirju v mini ro-
kometu v organizaciji ŽRK Zele-
ne doline v žalski športni dvorani. 
Na njem so sodelovale najmlajše 
igralke (od 1. do 5. razreda) nazar-
skega kluba. Pomerile so se z igral-
ci in igralkami iz Žalca in okolice ter 
pokazale, da se pridno delo na tre-
ningih dobro obrestuje.
V klubu so ponosni na njih in jim 
želijo še več takšnih dobrih rezulta-
tov. Poudarek turnirja je bil na dru-
ženju, nadebudni rokometašice in 
rokometaši pa so uživali v tekmo-
vanju ob glasnem spodbujanju 
staršev.
Roman Mežnar
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Prvi poraz v domači dvorani ob nepravem trenutku
Članska ekipa nazarskega ko-
šarkarskega kluba je prejšnji pe-
tek doživela prvi poraz v svoji dvo-
rani. V gosteh je igrala ekipa Kopra, 
ki je bila boljša z rezultatom 60:70 
in se je s tem vmešala v boj za dru-
go mesto v ligi za prvaka, ki še vo-
di v dodatne kvalifikacije za vstop 
v 2. ligo.
KOPER ZASLUŽENO ZMAGAL
Koprčani so pred tekmo zase-
dali predzadnje mesto, vendar le z 
zmago zaostanka za nazarsko eki-
po. Ta si je delila drugo mesto z Je-
senicami in Hrastnikom. Obe ekipi 
sta veliko stavili na obrambo, kar 
se je poznalo na rezultatu polčasa 
25:31 v korist Kopra.
Nazarčani so se v nadaljevanju 
prebudili ob vodstvu gostov za 8 
(25:33) in prešli v vodstvo, ki pa ga 
niso uspeli povišati na več kot dve 
točki. V zaključku tekme so Kopr-
čani dobro izvajali proste mete, na 
drugi strani pa se je strelsko ustavi-
lo, kar je pomenilo zasluženo zma-
go za Koper 60:70. 
V GOSTE PRIHAJA EKIPA MEDVOD
Prvi poraz na domačem parketu 
v letošnjem prvenstvu se je zgodil 
ob nepravem trenutku. Sedaj na-
zarska ekipa zaostaja za zmago 
za drugouvrščenimi Jesenicami, 
v goste pa prihaja še neporaženo 
moštvo lige za prvaka, Medvode. 
To bo odlična priložnost za »maš-
čevanje« za poraz na prvi tekmi v 
Medvodah.
PREMAGALI LITIJO IN IZGUBILI V 
HRASTNIKU
Nazarčani so pred časom pre-
magali Litijo in izgubili proti Hra-
stniku. Odlično so odigrali prvi pol-
čas srečanja, sledile so krizne mi-
nute sredi tretje četrtine, kar so Hra-
stničani pretvorili v prednost dese-
tih točk. To so zadržali do kon-
ca srečanja in zasluženo slavili z 
81:72.
MLADINCI ČETRTI V 1. B SKL
Pomemben delež k uspehom 
članske ekipe prispevajo igralci iz 
mladinske ekipe U-19. Talentirana 
generacija je v zadnjih dveh sezo-
nah prehodila izjemno pot. Fantje 
so se uvrstili v 1. B SKL, na koncu 
pa se generacija ločuje z zmago 
proti Posavju iz Krškega (89:69) 
in končnemu četrtemu mestu na 
vzhodu 1. B SKL.
Roman Mežnar
SMUČARKA ANA ZIMŠEK 
Mozirjanka med količki tudi na univerzijadi
Ani Zimšek je pripadla čast, da je lahko na otvoritveni slovesnosti v Ledeni 
palači v Almatyju nosila slovensko zastavo. (Fotodokumentacija AZ)
Alpska smučarka, Mozirjanka 
Ana Zimšek je letos tekmovala na 
zimski univerzijadi v kazahstan-
skem Almatyju. Udeležilo se je je 
19 športnikov iz Slovenije, skupaj 
je v dvanajstih disciplinah nastopi-
lo kar 2.000 športnikov iz 56 držav.
NOSILA SLOVENSKO ZASTAVO
Ani je pripadla čast, da je lahko 
na otvoritveni slovesnosti v Ledeni 
palači v Almatyju nosila slovensko 
zastavo. Pooseblja univerzitetnega 
športnika, saj je marljiva in uspe-
šna študentka, po srcu pa preda-
na športu. Nastop na univerzijadi 
si je prislužila s tretjim mestom, kar 
so bile njene prve zmagovalne FIS 
stopničke, na decembrski FIS sla-
lomski tekmi na Ravni planini v Bo-
sni. Letošnja sezona je zanjo zelo 
dobra, saj se je udeležila vrste te-
kem širom Evrope, na katerih pri-
dno nabira FIS točke. Slednje že od 
leta 2010.
NASTOPILA V VSEH ALPSKIH 
DISCIPLINAH
Na univerzijadi je nastopila v 
vseh alpskih disciplinah, kot edina 
pa Sloveniji prismučala točko v eki-
pni mešani tekmi. V super velesla-
lomu je zasedla 27., v slalomu pa 
29. mesto. V veleslalomu in alpski 
kombinaciji je odstopila. 
Ana je članica Smučarskega 
kluba Velenje, ob tem pa vestna 
študentka Fakultete za manage-
ment v Kopru. Na univerzijadi je 
nastopala kot edina predstavnica 
Univerze na Primorskem. 
NOVA PRILOŽNOST ČEZ 
DVE LETI
O sodelovanju na univerzijadi je 
povedala: »Zelo sem bila počašče-
na, da sem lahko na otvoritveni slo-
vesnosti nosila slovensko zastavo, 
saj mislim, da je to velika čast, ki 
lahko doleti športnika, seveda pa 
sem se zavedala, da na tekmova-
njih zastopam Slovenijo.
Z svojimi nastopi sem lahko za-
dovoljna. Seveda so bili cilji zastav-
ljeni višje, vendar vedno ne gre vse 
po načrtih, kot bi si človek želel. No-
va priložnost bo zopet čez dve leti 
v Krasnoyarsku v Rusiji, kjer se bo-
mo alpski smučarji ponovno borili 
za najvišja mesta in nova odličja.«
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 22
Kronika, Pisma bralcev, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
POLICISTI OPOZARJAJO
Pozor, motoristi in kolesarji so že tu!
Na ceste so se ponovno poda-
li motoristi in kolesarji, opozarjajo 
policisti ter ostale voznike pozivajo 
k večji previdnosti. Voznikom eno-
slednim vozil svetujejo, naj se na 
sezono dobro pripravijo, enako pa 
naj storijo s svojimi vozili, naj po-
skrbijo za svojo varnost, predvsem 
pa vidljivost. Motoriste vabijo, da 
se udeležijo brezplačnih delavnic 
in tečajev varne vožnje.
NOVOSTI
Od 19. novembra 2016 je ob-
vezna uporaba zaščitne čelade 
za vse kolesarje in potnike na ko-
lesu ter kolesu s pomožnim mo-
torjem do 18. leta starosti ter za 
vse voznike mopedov. 
Po novem bo od 1. maja dalje 
za mopede s trajno nazivno moč-
jo pogonskega motorja nižjo kot 4 
kW in hitrostjo do 25 km/h pred-
pisana registracija in tehnični pre-
gled. Vozniki in potniki na mopedu 
morajo med vožnjo uporabljati ho-
mologirano motoristično čelado. 
Na mopedu do 25 km/h je dovolje-
na uporaba tudi kolesarske čelade. 
Voznik mopeda, ki prevaža po-
tnika, ne sme biti mlajši od 16 let. 
Potniki na mopedu in motornem 
kolesu pa morajo biti stari najmanj 
12 let.
Vozniki mopedov lahko vozijo 
moped po kolesarskih površinah: 
kolesarski pas, kolesarska steza 
ali kolesarska pot. Kjer ni kolesar-
skih površin, pa smejo voziti ob 
desnem robu vozišča v smeri vo-
žnje. Po novem mopedi ne smejo 
voziti v območjih za pešce. 
STATISTIKA
V letu 2016 je na slovenskih ce-
stah umrlo 24 (v letu 2015 26) vo-
znikov enoslednih motornih vozil 
(motornih koles in mopedov), hu-
do telesno poškodovanih je bilo 176 
(212), lahko telesno poškodovanih 
pa jih je bilo 520 (584). V letu 2016 
je umrlo13 (14) kolesarjev, hudo te-
lesno poškodovanih kolesarjev je bi-
lo 179 (222), lahko telesno poško-
dovanih kolesarjev pa 991 (977). 
MS
V premislek
Komu najpred zdravico čmo za-
pet (F. Prešeren)
Nič novega bo kdo rekel. Tudi v 
naši prelepi dolini je dobil pohlep 
več obrazov, pri postavljavcih pra-
vil in zakonov, kot pri tistih, ki jih kr-
šijo. Prav zaradi marsikdaj nena-
ravnih, birokratskih že kar smešnih 
pravil, predvsem za nas domači-
ne, ki še poskušamo živeti po bož-
jih in človeka vrednih postavah, ki 
od te grude tu živimo, ki še ohranja-
mo ter spoštujemo življenje z nara-
vo, se nam dogajajo krivice. Zakaj, 
ker oboji pozabljajo kje so meje in 
pravice.
Zaradi nekaterih, ki se malo-
meščansko izživljajo nad nara-
vo v gozdovih, ki samopostrežno 
kradejo pridelke v jeseni, kot da 
je vse od vseh, narava okrog nas 
pa en sam velik piknik in smetišče. 
Takšnim druščinam objestnosti pa 
je za pošteno sožitje potrebno sto-
piti na prste in še kam ter postavi-
ti meje!
Učili so me, da pozdravim, 
vprašam, prosim se zahvalim, da 
po njivah, sadovnjaku in doma-
čijah drugih, razen do vhodnih 
vrat, brez vednosti gospodarja ni-
mam kaj iskati. Če ne delam ško-
de pa se lahko prosto sprehajam 
po gozdu, poljskih stezah in kolo-
vozih.
Pozablja se, da se je večino lo-
kalnih in gozdnih cest do odročnih 
posesti, zgradilo tudi z veliko po-
močjo in subvencijami vseh obča-
nov za vse in prav je tako.
Ni pa pošteno, da če se pripe-
ljem in ustavim na odstavnem delu 
ceste, se sprehodim po gozdu, ne 
delam namerne škode, da je to ka-
znivo in za »nekatere« motenje po-
sesti. Ali smo že res tako daleč, da 
se bomo še domačini preganjali?!
Gozdni sadeži: Učili so me, da 
se že od pamtiveka iz roda v rod po 
ustnem izročilu prenaša nenapisa-
na pravica, (tudi v najbolj krutih in 
tlačanskih časih) da je nam prep-
rosti raji »dovoljeno prosto nabira-
nje gozdnih sadežev«.
Po drugi svet. vojni, (tako kot 
za marsikoga tudi danes) ko ni 
bilo ali samo za preživetje, smo 
si kočarji (tudi iz kmečkih družin) 
morali zaslužiti za šolo, obutev 
in druge potrebe, (brez omejitev) 
tudi z nabiranjem gozdnih sade-
žev. Kar je nam revnejšim to bila 
tudi hrana in edina domača zdra-
vila, ki smo jih poznali. Zdaj na-
biramo največkrat starejši (ki še 
znamo) z vsemi tegobami let, tu-
di takšni s poškodbami rok, ki za-
to uporabljamo pripomočke, kar 
pa je kaznivo, ker se menda de-
la škoda na rastišču. Škoda je 
besed, ko pa se opravlja sečnja 
z vso težko mehanizacijo in po-
tolče do uničenja vso mlado pod-
rast pa ni škoda?
Dovoljena količina 2 kg za več 
ur hoje, za koga, zase vso druži-
no, koga, ki sam ne zmore in ne 
za pridobit. Kazni pa so samo poh-
lep občinske blagajne in »nekih« la-
stnikov gozdov, a hudo skregane 
s poštenjem. Če narava da, je, če 
ne, ni.
Birokratsko dovoljena količina je 
smešna, poštena in pravična bi bi-
la količina vsaj 4 kg!?. (inšpektor-
ji pa s pošteno »vago« in ne kar na 
lepe oči 1,7 l= 1,0 kg)
Vas lastnike gozdov pa prosim, 
da nam domačinom, ki ne delamo 
škode ne jemljete še teh nenapisa-
nih pravic, hvala.
Franc Poznič
Prekštan 1
3342 Gornji Grad
• POGASILI TRAVNIŠKI POŽAR
Rečica ob Savinji: 14. marca ob 15.13 je na Rečici ob Savinji za-
gorelo v naravi. Gasilci PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušo-
vlje so požar trave na površini okoli 500 kvadratnih metrov pogasili.
• NEZNANEC UKRADEL TELESKOP
Solčava: 15. marca je predstavnik Občine Solčava obvestil de-
žurnega policista, da je neznani storilec je v času od 12. marca 
do dneva prijave ukradel teleskop na razgledni točki nad Logar-
sko dolino. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
• PRI DELU V SADOVNJAKU NAŠEL BOMBI
Florjan pri Gornjem Gradu: 20. marca ob 10. uri je krajan pri 
delu v sadovnjaku v Florjanu našel ročni bombi. Pripadnika Dr-
žavne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi 
Zahodno štajerske regije sta nevarni najdbi italijanske izdelave iz 
druge svetovne vojne odstranila in varno uskladiščila.
• ŠE EN TRAVNIŠKI POŽAR
Mozirje: 20. marca je ob 21.22 na nabrežju Savinje v Mozirju 
zagorela suha trava. Požar na površini okoli 50 kvadratnih metrov 
so pogasili gasilci PGD Mozirje.
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Srce je dalo vse,
kar je imelo, 
nobene bitke zase
ni poželo ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame 
in prababice
Rozalije KRUMPAČNIK
9. 8. 1925 - 10. 3. 2017
iz Planine
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Pušenjaku, zvezi borcev, upoko-
jencem, sosedom, sorodnikom, govornici Silvani in znancem.
Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči vsi njeni 
Jaz sem že osvojil vrh, 
na katerega vi še plezate,
zato ne žalujte, moji dragi, 
jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
Branko KAKER 
12. 11. 1947 - 2. 3. 2017
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta se zahvaljuje-
mo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, dr. Pozniču in 
sestram, kolektivu ZD Nazarje, članom ZŠAM, reševalcem, Nataši, Ro-
ku, Nejcu, cerkvenim pevcem in bivšim sodelavcem za izraze sožalja in 
podarjene sveče, cvetje in svete maše. 
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ga v zahvali nismo poimenovali, 
pa ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali.
Iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Mar prav zares je odšla tja, v neznano?
Kako je mogla, ko smo mi še tu ...?
Nositi moramo vsak svojo rano
molče, da ji ne zmotimo miru.
V SPOMIN
Marija ŽEROVNIK
11. 11. 1940 – 23. 3. 2016
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Občina Rečica ob Savinji obvešča, da sta na oglasni deski 
Občine na naslovu Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji 
in spletni strani (https://recicaobsavinji.e-obcina.si) objavljena 
Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih 
čistilnih naprav v Občini Rečica ob Savinji 
za leto 2017 
in 
Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in 
spodbujanje kmetijstva in podeželja v občini 
Rečica ob Savinji v letu 2017.
Rok za oddajo vlog za sofinanciranje malih komunalnih čis-
tilnih naprav je 18. april, rok za oddajo vlog za dodelitev pomo-
či za ohranjanje in spodbujanje kmetijstva in podeželja pa 28. 
april 2017.
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 24
Za razvedrilo
Z GOLICO MED VRATCI
Eden od glavnih favoritov za zmago slovenskih muzikantov v 
Schladmingu, glasbeni multipraktik Franci Podbrežnik Smučarski 
je na Golteh izkoristil možnost predvožnje na veleslalomski glasbe-
ni progi Blatnik. To je počel brez palic, da je lažje odigral tri refrene 
Golice, nato pa mu je zmanjkalo proge. No, na cilju je iz meha iztis-
nil še preostanek, se vrnil na start in kot zadnji presmučal zahtevno 
progo s prvim časom. Kot zmagovalec je na cilju koj dal za čebri-
ček zakuhančka. 
ZLATO V USTIH
Simpatična, lepa in koketna old-smučarka Ema Rajgl iz Bočne je 
na srečanju in dveh tekmah na Golteh pobrala dve najžlahtnejši me-
dalji. V hitro počasnem vijuganju mimo fižolovk do najdaljšega su-
per poleta na old velikanki. Ko jo je poneslo tja čez sedem metrov 
(njen osebni rekord na Golteh), je prejela zlato medaljo. Posebej za 
bralce Cvetk in kopriv je ugriznila vanjo, kot se spodobi za šampione. 
GNEČA Z VANEJO
Ko so na Golteh smučali in okušali odlično hrano, po tem pa še de-
gustirali izborna vina, se je kar trlo ljudi z vseh koncev naše gurman-
ske dežele. Ko se je vnema okrog drage »košte« polegla, so na us-
pešno promocijo vinarjev in odličnih kuharskih virtuozov nazdravili 
tudi ponudniki. Okrog Larise Žibrik (Santomas) so se nagnetle roke 
(z leve) vinarja Stojana Ščurka (Medana), Mateja Krošlja (Golte) in 
Danila Steyerja, ki je iz Plitvice dostavil in nazdravil z dišečo penino 
Vanejo (Steyer), zagotovo že kmalu novo strokovno pomoč vinske-
ga turizma Steyer. Poleg gneče čaš je sledil en hrupen vzklik v zve-
zi z zdravjem.
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 25
Petek,
24. marec
ob 10.00. Gasilski dom Luče
Klipe klope – območno srečanje otroških gledaliških 
skupin Zgornje Savinjske doline
ob 15.00. CDM Rečica o b Savinji
Delavnica Rešujemo odprta vprašanja moderne 
tehnologije
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Koncert Glasbene šole Nazarje ob materinskem dnevu
ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Via Alpina – potopisno predavanje Igorja Gruberja
Sobota,
25. marec
ob 10.00, Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ajdas Lenart 
(kadeti)
ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji
Multivizija Naročje spirale Lada Jakše in 
Slavice Tesovnik
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Medvode (člani)
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma – OK Mozirje : Prevalje
Nedelja,
26. marec
ob 12.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Calcit Basketball 
(st. pionirji)
Križanka, Napovednik
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Napovednik dogodkov
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 26
 Ponedeljek,
27. marec
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji 
Meditirajmo skupaj
Torek,
28. marec
ob 10.00. CSU Nazarje
Brezplačna delavnica Možganski fitnes
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 16.00. Gasilski dom Mozirje
Predavanje Težave z ledvicami pri sladkornem bolniku
ob 17.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Prireditev ob materinskem dnevu Včasih je luštno b'lo
ob 17.00. Knjižnica Luče
Ura pravljic s terapevtsko psičko Auriko 
v sodelovanju z Zavodom PET
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert komornih skupin harmonik
Sreda,
29. marec
ob 9.00. Kulturni dom Mozirje
Zeliščarski pomenki
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji 
Ura pravljic z ustvarjalnimi delavnicami
ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 
Svetovalnica za demenco – razgibajmo možgane
Četrtek,
30. marec
ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Preberi mi zgodbo!
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Preberi mi zgodbo!
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Interni nastop učencev GŠ Nazarje
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
www.savinjske.com
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta-
la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po-
ceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	 LED	TELEVIZORJI,	TELEMACH		IN	TOTAL	TV	
PAKETI
- Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
- Naročila in montaža vseh TELEMACH  in TOTAL TV paketov. Gsm 
041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar 
s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 TOTAL	TV	AKCIJA
Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Izko-
ristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 
968.
Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za 
TOTAL TV in TELEMACH.
◊	 POMOČ	PRI	REŠEVANJU	IN	ISKANJU	JAVNIH	
RAZPISOV	ZA	FIZIČNE	IN	PRAVNE	OSEBE
- izdelava poslovnih načrtov, 
- vodenje FADN, kmetije v  sistemu DDV
- ostale računovodske in administrativne dejavnosti. 
Ob ponedeljkih in sredah ali po dogovoru tudi popoldan na UE 
Mozirje, ostale dneve na sedežu podjetja po prehodni najavi. 
Kontakt: mimo.krivec@gmail.com, 041/604-075. 
MI-MO Milan Krivec s.p., Rovt pod Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše pasme za do-
pitanje na večjo težo, Fišar; gsm 
041/619-372. 
Prodam kozo, staro eno leto, ce-
na 60 eur, ali jo zamenjam za kozo 
molznico; gsm 070/325-079.
Prodam teličko rj/lim, staro 10 dni; 
gsm 031/783-666 Ljubno.
Prodam kravo simentalko, tretjič 
brejo, v sedmem mesecu, pašno, 
dobro mlekarico; gsm 041/440-
297.
Prodam kravo z drugim teličkom, 
oba pasme rj/lim, bikec star 4 me-
sece; gsm 041/510-409.
Prodam telico sr., brejo 7 mesecev, 
pašno; gsm 041/324-377.
Prodam telico in kravo rj, breji 6 in 
5 mesecev; gsm 031/708-263.
Bikca simentalca, teža 300 kg, roj. 
25.8.2016 prodam; gsm 051/423-
440.
Prodam teličko rj, staro 7 dni; gsm 
031/393-562.
Prodam bikca čb, pasme, starega 
10 dni; gsm 031/266-738.
Prodam bikca, pasme rh; gsm 
041/519-507.
Prodam telico, črno belo, limuzin, 
staro 1 teden; gsm 041/783-427.
Prodam meso polovice teleta, 160 
kg; 041/519-643.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-
tanje in teličke nad 100 kg, mesni 
tip; gsm 031/533-745.
Kupimo telice in krave za zakol, 
plačilo takoj; gsm 031/832-520.
DRUGO – KUPIM 
Traktor in vse ostale kmetijske 
in gradbene mehanizacije, v 
kakršnem koli stanju kupim; gsm 
031/736-727.
VOZILA – PRODAM
Prodam mazdo 3, 1,6, letnik avg. 
2010, 91.500 km, zelo dobro oh-
ranjen, garažiran, srebrne barve, 
prvi lastnik, vreden ogleda; gsm 
041/793-063.
Prodam passat 1,9 tdi, l. 2002, 
295.000 km. Lepo ohranjen. Ce-
na po dogovoru; gsm 041/709-
842, David.
Ugodno prodam fiat punto; gsm 
051/240-159.
DRUGO – PRODAM
Prodam fantovsko birmansko ob-
leko soliver, suknjič, hlače, sraj-
ca, kravata, velikost 170; gsm 
041/965-832. 
Prodam silažne bale in seno; gsm 
040/151-004. 
Prodam tranpolion 305 cm, brezhi-
ben; gsm 041/680-832.
Prodamo bel jedilni krompir; gsm 
031/815-238.
Prodam okrogle silažne bale; gsm 
041/783-453.
Prodam hlode od jabolk in hrušk; 
gsm 031/539-051.
Prodam silažne bale; gsm 
031/567-361.
Prodam traktorsko prikolico za pre-
voz živali; gsm 031/228-217.
Prodam kostanjeve kole za ograjo, 
1,7 m dol.; gsm 031/726-316.
Prodam silažne bale; gsm 
031/316-835.
Prodam lepo ohranjen otroški se-
dež za kolo hamax, cena 45 eur; 
tel. št. 58-41-495. 
Prodam 1 m3 zračno suhih bo-
rovih desk (30 mm) in otroško 
dekliško kolo; gsm 041/324-
409.
Ugodno prodam motorno nahrbtno 
škropilnico; gsm 070/446-168.
Prodam kostanjeve hlode za 
škarpe ali visoke grede in cilkolar 
za žamanje desk; gsm 031/800-
852.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-
699.
V Nazarjah, Rečici, Nizki, Pobrež-
jah ali okolici najamem prostor za 
garažo; gsm 040/220-643. 
Oddam grob na pokopališču na Re-
čici ob Savinji, primeren za žare, na 
lepem kraju; gsm 040/684-245.
Njivo na Forštu – Ljubno, cca 100 
m2, oddam v brezplačen najem; 
gsm 031/208-768.
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017
Oglasi
27
Savinjske novice št. 12, 24. marec 2017 28