1
t
r- rt-
MLADI OB KRKI
Glasilo pionirskega odreda gorjanskega bataljona osnovne šole Grm Novo mesto
Št. 5
* Leto II. 1972-73



»
*




UVODNE BESEDE
Že ge pred vami peta številka našega šolskega glasila "Mladi ob Krki". Upamo, da vam bo všeč in da go boste radi prebirali. Kot vidite, je naslovna stran nova in tudi drugih novosti je nekaj. Mislimo, da s tem, ker smo glasilo podražili na tri din, ne bomo izgubili bralcev. Papir je namreč tako drag, da ne moremo kriti stroškov, še s 3 dinarji od številke ne.
Ko sem bila v Trebnjem na razstavi glasil, sem imela priložnost, da si ogledam stošest različnih glasil iz raznih šol. Med temi so jih pet nagradili. Naše glasilo nam ni delalo sramote.
A vaša želja je, da bi bili tudi mi kaj kmalu med nagrajenimi. Toda če >nam ne boste pridno pošiljali raznih spisov, pesmic, raznih šal, ki jih v šoli ne manjka, nam tega cilja ne bo mogoče doseči.
Že ob nastajanju te naše 1. številke v šol. letu 1972/73 smo ugotovili, da je tričetrt takih razredov na šoli, ki niso vrgli v modro skrinjico niti enega sestavka.
Prosimo, pišite v naš list, saj je ponos za ves razred, če objavimo prispevek vašega sošolca. Res pohvaliti pa moram dva razreda, to sta 8.c in 7-c. Kaj se ne bi ostali zgledovali po njih? Res je, da ravno vseh sestavkov ne objavimo, toda ne obupajte! Ne mečite puško v koruzo! Pišite o čemerkoli, o drobnih in velikih stvareh, o veselih in žalostnih dogodkih. Pa lepo napišite! Mislim - kot mladi pesniki in pisatelji.
Janja Lah,
predsednica literarnega krožka
DRAGI MLADI BESEDNI USTVARJALCI!
Z zanimanjem sem pregledal in prebral tretjo številko Vašega šolskega glasila. Všeč mi Je, ker Je zelo pestro in ker v njem ne sodelujejo samo iz višjih, marveč tudi iz nižjih razredov. Prav posebno pa so mi všeč in--tervjuvi, so zelo živi in pričajo q iznajdljivosti mladega novinarja. Tudi nekatere risbe so imenitne. Čestitam Vam k uspehu in Vam želim še nadaljnjih, še večjih.
-Sploh sem z Vaše lepe šole odnesel - kakor tudi tov. Pavček in tov. Perocijeva - najlepši vtis. To Je bilo za nas vse tri bogato in zelo lepo, prisrčno srečanje.
Vse Vas pri šolskem glasilu, a tudi Vašo tovarišico -mentorja prav lepo pozdravljam!	■ •'
V Ljubljani, 3o.4.1972	Vaš
Anton Ingolič
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI 0 NAŠI ŠOLI
Priznam: prijetno in lepo presenečenje Je za dolenjskega človeka, vajenega iz lastnih izkušenj nekdanje revne, skoroda revne Dolenjske, to srečanje z današnjim Novim mestom, z današnjo šolo in današnjimi otroki. Kakor da ni minilo od mojih šolskih let samo teh nekaj desetletij. Vse Je tako gosposko praznično, široko, svetlo. Vsi ti otroci, kakor da žive v neki čisto drugačni, mnogo bogatejši, lepši atmosferi, iz katere bodo, kakor iz bolj plodne, bolj močne zemlje, rastli krepkeje in višje, do samega neba. In če sem do kraja odkrit: končno Je tako prav in čisto na koncu Je bil za to že tudi čas. Morda k vsemu temu še želja: naj se ta vtis, ta občutek napred--ka in svetle perspektive, kakršno zapušča v nas vseh to
- 3 -
današnje srečanje na Vaši šoli, uresničij naj nas ne izneveri podoba, ki je, tako svetla in čista, zaživela danes pred nami in v nas! Vsem otrokom in seveda vsem njihovim vzgojiteljem iskrena zahvala in nič manj iskrene čestitke!
Novo mesto, 25.4-. 1972

VAŠI ŠOLI
Vaši šoli res želim od srca, in morda to:
KAR JE MALO, VEČ NAJ BO!
Naj mladike nam rasto na pomladi in na zimo, hude ure naj gredo kar potihem lepo mimo!
Vsem veselje in pogum: tistim, ki bistrijo um, onim, ki sedijo v klopi!
Tistemu, ki za katedrom daje znanje s polnim vedrom, onemu, ki še pred tablo mora, da na prste stopi.
RASTI, ŠOLA, NAPREDUJ,
DA BOŠ ZMERAJ PONOS GRMA IN NIKAR NE OBUPUJ,
KADAR POT JE MORDA STRMA!
- 4
SVOBODA
Sijalo svetlo sonce Je in ljudje, ljudje zgrozili so se.
črn oblak Je prihrumel in sonce, sonce nam Je vzel.
Oblak povzročil Je napad in ljudje, ljudje so borili se.
Pa črn oblak pregnali so in sonce, sonce se vrnilo Je.
Če kakšen oblak bo prihrumel, ljudje, ljudje , se nič ne ve.
Zdenko Antončič, 7«c
PO NAŠI LEPI DOMOVINI
V četrtek, 12. oktobra, smo odšli učenci osmih razredov grmske osnovne šole na literarno ekskurzijo. Ob šestih smo se zbrali pred šolo, kjer sta nas že čakala avtobusa; prvi podjetja Gorjanci, v katerem so se peljali učenci 8.b razreda, drugi pa last podjetja Kompas.
♦•M*** Ah!


i r




.. .... ..

'X












v .

>X.


- 5 -
V	njem smo bili mi in učenci 8.a razreda. Sedli smo in avtobusa sta odpeljala.
Iz Novega mesta smo se peljali po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Tam se nismo nič ustavili. Pet nas Je vodila naprej proti Vrhniki, rojstnemu kraju Ivana Cankarja. Avtobusa sta ustavila in peš smo odšli proti pisateljevi rojstni hiši. Imeli smo kratek kulturni program. Jolanda Je povedala nekaj o njegovem življenju, Janja Je prebrala odlomek iz Bele krizanteme, Silva pa Je prebrala pesem. Potem smo odšli v hišo, V prvem prostoru smo videli nekaj lesenih žlic, loncev in druge posode, kar Je pričalo, da smo bili v kuhinji. Potem smo odšli v sobo, kjer Je bila postelja in miza, na kateri so bile velike škarje in nekaj gumbov. Njegov oče Je bil krojač, zato Je to potreboval. V drugi sobi smo videli veliko slik iz Cankarjevega življenja in bralne značke, ki Jih podeljujejo učencem, ki za njih..tekmujejo. V zadnji sobi pa smo videli prav tako mnogo slik in nekaj njegovih knjig. Ko smo si vse ogledali, smo kupili še kartice, odšli malo po Vrhniki, potem pa smo sedli V avtobus in se odpeljali v Bistro. Ogledali smo si tamkajšnji tehniški muzej.
Bilo Je zelo zanimivo. Najprej smo šli v gozdarski oddelek. V prvem prostoru Jo bila karta Slovenije, ki kaže razporejenost gozdov. Na steni smo videli oudi razne slike in legende. Prikazujejo zgodovino gozdov in gozdarstva na Slovenskem. V Vitrini so bili portreti umrlih zaslužnih slovenskih gozdarjev. Potem smo odšli
V	drugi prostor. Tam smo videli originalne eksponate debel, lubja, vejic in listja, ki govore o škodi v gozdovih. Na drugi strani dvorane pa smo si ogledali orodje za sejanje, sajenje in načine pridobivanja semenja in luščenja. Razne makete so bile v tretjem prostoru. Odšli smo še V četrti prostor. Prikazani so bili načini
podiranja drevja in orodje, ki služi v gozdarstvu. Nazadnje pa smo odšli v peti prostor. V njem je dendrološka zbirka 16 najvažnejših domačih drevesnih vrst na panojih iz istega lesa, kot ga kaže eksponat drevesa -v vseh bioloških fazahj cvetje, sadež, seme, listje, iglice, vejice, prerezi debla 'in zunanja oblika.
Tak je bil gozdarski oddelek. Ogledali smo 'si še druge prostore, V enem smo videli gramofone - od naj starejšega do 'današnjega, v drugem avtomobile in kolesa, potem spet razne turbine, izdelke iz lesa in nagačene živali.
Vse smo si ogledali, potem pa odšli proti avtobusoma. Odpeljali smo se v Vrhniko na grob Cankarjeve matere. Položili smo šopek in prižgali sveče.
Zopet smo sedli v avtobus, tokrat za malo dlje časa. Med potjo smo se kartali, pripovedovali smešnice, se smejali in jedli sendviče. Pot tako ni trajala dolgo.' Že smo bili v Idriji, starem rudarskem mestu. Tu je eno najpomembnejših nahajališč živega srebra na svetu. Razvijati se je začelo po odkritju rudišča koncem 15. stoletja.
Večina nas je tu odšla" na kosilo, nekateri pa so šli raje po mestu in si kaj zanimivega ogledali.
Kmalu smo bili spet vsi zbrani na določenem mestu. Odpeljali smo se V Cerkno, kjer smo si ogledali tamkajšnjo osnovno šolo. Bila je lepa, a skoraj bi lahko rekla, da mi je naša bolj všeč. Cerkno ni znano samo po novi šoli, bližnji Zakojci in bolnici Pranji, temveč je bilo pomembno tudi med NOB.
Potem sta nas avtobusa odpeljala naprej. Naša naslednja postaja je bila bolnica Franja. Tu smo se zadržali več kot eno uro. Nazadnje smo s prijateljicami prodajalko razglednic vprašale malo o tej bolnici. Mnogo zanimivega nam je povedala:
"Bolnico so začeli graditi konec leta 194-3, prve
“ 7 -
ranjence pa so sprejeli že 23. decembra. Organizacijo je vodil dr* Viktor Volčjak. Januarja 1944- jo je prevzela dr1. Franja Bojc - Bidovec, po kateri se bolnica tudi imenuje. Hkrati se je lahko zdravilo lo8 ranjencev, vseh pa je bilo tu preko 5oo. Bolnica je bila večkrat napadena, vendar je sovražnik ni mogel uničiti," Mnogo je povedala tudi o tem, kako so med vojno pomagali partizanom.
Polni novega znanja in doživetij smo odšli proti avtobusoma, da nas odpeljeta naprej. Peljali smo se skozi Cerkno in se prvič ustavili v Kotavljah. Ker smo bili že lačni, smo malicali. Bilo je že pozno, mi pa smo bili še daleč od Novega mesta. Zato smo se hitro vsedli v avtobus in se odpeljali. Tokrat nas je pot vodila po Poljanski dolini. Skozi okno smo lahko videli graščino Ivana Tavčarja na Visokem.
Zaradi močnega naliva nismo mogli tja. Kmalu smo bili V Škofji Loki. Tu smo imeli tričetrt ure presto. Odšli smo malo po mestu in si ogledali njegove znamenitosti.
Ura se je bližala peti in morali smo na prostor, kjer sta nas čakala avtobusa. Hitro smo posedli, pogledali, če kdo manjka in šofer je odpeljal. Peljali smo se skozi Ljubljano. Med potjo smo se zopet pogovarjali, šoferja pa smo prosili, da je prižgal radio. Da nam je čas hitreje minil, smo tudi peli.
Bilo je že temno in prižgali smo luči. V daljavi smo kmalu zagledali Trebnje. Spomnili smo se, da se bližamo domu in prav hitro bomo tam. Peljali smo se skozi Bršljin in mesto in že smo bili pred šolo. Šofer je ustavil in zopet smo se vsi razšli.
Ta ekskurzija mi bo ostala še dolgo v spominu, kajti bila je poučna. Zvedeli smo mnogo zanimivega in se veliko naučili.
Mira Vovk, 8.c
BOLNICA BRANJA - SPOMENIK NAŠE REVOLUCIJE
Nikoli no bom pozabila dne, ko sem obiskala partizansko bolnico Franjo, ki je dobila ime po dr. Franji Bojc ~ Bidovec.
Iz Cerkna smo se po ozki, prašni in vijugasti cesti peljali proti bolnišnici. Vozili smo se približno tri kilometre daleč. Ustavili smo se prod ozke, skalno sotesko, Tam smo izstopili. Pred očmi smo imeli prečudovit pogled. Ozko sotesko s treh strani zapirajo strme skalne stene. Porumenelo listje je že odpadalo. Ob mali spolzki stezici pa je tekel potoček. Vzpenjali smo se vse više in občudovali lepo naravo. Potoček je v slapu padal s skale, mi pa smo že malo utrujeni stopali nekaj časa po stezi., nato pa tudi po stopnicah. Sproti pa smo se spraševali:
Le kako so lahko v tako nedostopen kraj prinesli ranjence? Ob poti smo dvakrat naleteli na spominske plošče.
Prišli smo do barak. Če sen se ozrla proti skalam, sem zagledala line, kjer so bili med vojno.stražarji. Prišla sem do prve, temne barake. Ko sem stopila v notranjost, me je stisnilo pri srcu. To je bila baraka, v kateri je bila soba za ranjence. V njej je bil pograd pri pogradu. V mislih sem videla ranjene partizane na njih.
Pod to barako pa je bil bunker. V drugi baraki je bila izolirnica. Vstopila sen v tretjo barako, ki jo služila za operacijsko sobo. Naslednja soba je bila soba za zdravnike, nato pa še rentgenska soba. Vse po vrsti so mi v srcu Vzbujale grozo. Bolj od daleč sem videla shrambo za nosila, ki so bila narejena zelo preprosto: ob straneh sta bili dve palici, ki ju je povezovalo platno. Z zanimanjem sem opazovala preprosto kuhinjo, nato sobo za ranjence in jedilnico. Ogledali smo si tudi kotel za razkuževanje, invalidski dom, rezervoar in električno centralo. Zvedela sem tudi, kje so zakopavali odrezane ude.
- 9 -
Bilc rai ge naravnost - grozno.
Z grozo v srcu sem odšla po strmi poti proti bunker-gu, ki ge bil zelo Visoko. Ob poti ge še vedno žuborel potoček. Še malo in bila sem pred vrati velikega bunker-ga. Stopila sem vang. Povsod ge bila sama tena. V stenah, pa ge bilo veliko lin. Če bi sama stala tu, bi ne bilo res strah. Po ogledu sem odšla nazag proti barakam. Kmalu smo odšli.
v
Se enkrat sen se ozrla na vse te barake in po stezi ob potočku odšla proti avtobusu.
+
Andr e g* a Lovko, 8, c
NAŠI ROJAKI NA KOROŠKIM
Onstran Karavank leži širna Celovška kotlina. To ge Koroška. Turistom ge privlačna zaradi pokraginskih lepot, nam pa še zlasti zato, ker živigo v ngeg naši rogaki. Ta dežela ge bila nekoč vsa slovenska. Sedag pa živigo Slovenci le še v Zilg'ski dolini, v Rožu in Podguni ob Dravi. Narodnoosvobodilna vogska ge na koncu vog'ne osvobodila tudi slovensko Koroško. Po mirovni pogodbi pa g'e to oz en-lg‘e ostalo v Avstrig'i. Avstrigska vlada bi morala koroškim Slovencem zagotoviti vse pravice.
Koroški Slovenci so bili velikokrat prikragšani za svoge pravice, Skrag'neži so odstranili vse slovenske napise, Našega človeka so napadli, ko se ge vračal z dela. Zaradi hudih poškodb ge moral v bolnišnico. To ge bilo nagbolg' sramotno deg*ang'e šovinistov na Koroškem.
Koroški Slovenci so preko konzulata zaprosili našo vlado za podporo in pomoč. Tako ge postalo vprašang'e
- lo
koroških. Slovencev mednarodni problem. Naši narodi z ogorčenjem protestirajo proti krivicam, ki se jim godijo. Po vsej Sloveniji so se delovni ljudje in mladinci zbirali na protestnih zborovanjih. Odločno so zahtevali,- da avstrijska vlada zagotovi naši manjšini na Koroškem vse pravice, ki jih določa mirovna pogodba.
Tudi učenci naše šole smo protestirali proti tem kršitvam.
Srečko Car, 5.b

TRYO SREČANJE PIONIRJEV NA KOZARI
V	soboto, 14. oktobra, smo ob 9. uri Matjaž, Marjan in jaz pred Industrijo obutve dočakali kombi iz Bršlji-na, ki je pripeljal Toma, Čaka, Damjana, Boženo in Tatjano. Z njimi je prišla tudi tov. Grubiševa, ki smo jo
v teh treh dneh vsi vzljubili. Vozil je tov. Boris.
Vsi skupaj smo se ^odpeljali v Ločno po venec. Ko smo ga dobili, so se že začele težave in to z mano. Na škar-pi, kjer smo čakali, sem pozabil darilo za mojega gostitelja. Na srečo je bilo še tam. Hitro sem ga stekel iskat in že smo se peljali skozi mesto v Šentjernej. Tam smo "pobrali" Eriko. Potem smo sli naprej in se kmalu ustavili v Kostanjevici.
V	gostilni smo se fantje že začeli zabavati. Igrali smo "marjanico". Voznik je pozajtrkoval in odpeljali smo se.
Začeli smo peti, Caki pa je povedal nekaj šal, tako da smo se vso pot zabavali. Ker pa nam je začelo kruliti
po želodcih, sno se v Novski ustavili za eno uro, peten pa naprej skozi Jasenovac do pontonskega mostu na Savi, kjer je treba plačati mostnino. Uredili sno tudi to formalnost in se pripeljali v Bosansko Dubico.
Tam sno na nekem sponeniku na hitro videli napis . MRTVI ŽIVIMA OČI OTVARAJU. Vsenje postalo nekako neprijetno pri srcu ob tej resnici. Pa sno se ob pesni laaalu razvedrili.
Na cesti med Bosansko Dubico in Prijedorom smo srečali nekaj avtomobilov, ki so bili okrašeni z zastavami« Ugotvili smo, da je to svatba.
Končno smo ob 15. uri prispeli v Prijedor, ki je bil -- naš cilj. Ker nismo vedeli, kje je avtobusna postaja, sem jaz - ker sen sedel pri vratih - šel ven in povprašal dve dekleti za pot. Potem sno kmalu dospeli na postajo. Tem smo se od srca nasmejali, ker nas je neka domačinka vprašala, iz katere ulice v Sloveniji sno.
Kmalu zatem sta prišla po nas' predstavnika osnovne šole Mire Cikota, katere učenci so bili naši domačini. Stisnjeni kot sardine v konzervi sno se odpeljali pred šolo.
Tam so nas lepo sprejeli in pogostili. Na eni .strani miz sno bili mi, na drugi pa domačini. V začetku sno bili še pod nekakšnim pritiskom in pogovor ni in ni hotel steči. Potem pa se je Cake, in za njim vsi, opogumil in razpletel se je pogovor. Ta je postal še živahnejši, ko 'smo se presedli. Tako smo bili pomešani po narodnosti. Po sprejemu so nas seznanili z našimi gostitelji. Vsak je s svojin poten odšel na njegov dom.
Pozneje sno si pripovedovali, da so nas matere sprejele enako toplo kot prej njihovi otroci.
Ves popoldan, kar ga je še ostalo, sno imeli prosto. Odšli sno v kino. Ker je bilo še zgodaj, sva se z Brankom sprehajala po mestu. Srečala sva nekaj njegovih tovarišev in Branko ne je Vsakemu predstavil; "To je moj Slovenec."
Zopet sem se prepričal o spoštovanju, ki ga gojijo v Bosni do Slovencev.
Po končani predstavi sva odšla domov. V postelji sva se pogovarjala o Novem mestu in Prijedoru, o šoli, nasploh o vsem. Presenetila me je novica, da od 18, do 22. ure v centru mesta ne smejo voziti avtomobili. Poča-
si sva se utrudila in zaspala.
Naslednji dan je bil zbor ob 9. uri pred osnovno šolo 16. maj. Ta se tako imenuje po dnevu osvoboditve Pri-jedora. Ko sem z Brankom prišel tja, sem dobil v roke prapor osnovne šole Bršljin in hočeš - nočeš sem ga sprejel. Tega sem bil še vesel, saj drugega, razen fotografiranja, nisem imel kaj početi.
Zvrstili so se pozdravi vseh delegacij. V imenu SR Slovenije je navzoče pozdravil Cake. Potem smo se odpeljali na Kozaro. Peljali smo se v avtobusih in vsem nam je bilo žal, ker smo šli brez domačinov.
Na pol poti smo se ustavili v nekem kraju, ki pa mu ne vem imena. Tam so nas pozdravili učenci tamkajšnje osnovne šole.
Vsi smo bili nestrpni, kakšen je spomenik na Kozari. Ko smo prišli tja, smo se najprej postrojili po delegacijah. Pri vsaki delegaciji je bil prvi zastavonoša, za njim trije učenci z vencem, nato pa še ostali predstavniki republik.
Potem smo po stopnicah počasi odšli k centralnemu delu spomenika. Ko smo ga zagledali, smo vsi obstrmeli nad tem veličastnim delom, ki se je kopal V soncu.
Najprej smo položili venec V spomin padlim borcem. Naš Venec so položili Boži, Tomo in Cake. Po tej majhni oddolžitvi borcem smo si na hitro ogledali lo.coo plo-
ščic z imeni padlih borcev na Kozari. Nekaj teh ploščic iz nerjavečega jekla je praznih, da lahko vpišejo še kakega padlega partizana.
Nato smo poslušali govor književnika Dragana Lukiča,
- 13 “
ki nam je gcvoril o taborišču smrti - Jasenovcu, in Kozar i.
Potem smo se fotografirali. Vsaka delegacija se je posebej slikala s preživelimi borci Kožare, nato pa še vsi skupaj. Tudi oba "fotografa", ki sva bila v naši skupini, sva naredila nekaj posnetkov.
Po kosilu smo imeli prosto, ker so imeli mentorji in borci kosilo za nami. Veseli pa, kot so bili, so še nekaj zapeli.
Kar naenkrat pa pristopi k Boženi in meni naša mentorica. Oba sva debelo pogledala, ko nama pove, da bo Boži povedala nekaj o svojih vtisih s tega srečanja za RTV Sarajevo. Naročila nama je, naj čimprej sestaviva besedilo. Popeljala naju je v neko sobico. Vsi skupaj smo se potrudili in nastal je še kar dober tekst. Božena je le-tega tako dobro prebrala, da jo je tov. poljubila. Žal nam je le, da nismo poslušali te oddaje.
Kasneje smo v Prijedoru gledali film "Djeca Kozare", ki je bil posnet po zbranem gradivu pisatelja Dragana Lukiča za istoimensko Mij igo.
Po predstavi smo se odpeljali z avtobusi V poslopje rudnika Ljubije, V katerem smo imeli večerjo. Najprej nas je lepo pozdravil predstavnik rudnika, nato pa so nam podelili prospekt o rudniku in značke. Na tej večerji smo izmenjali tudi največ naslovov in svoje vtise.
Po večerji je bil kulturno-zabarvni program. Pred tem pa so predstavniki Kosova zapeli DA-DIR--LA-DA-DA -njihovo narodno pesem. Ta je na nas tako vplivala, da smo se vsi pionirji zbrali okoli njih ter zapeli in zaploska-
li.	No, odšli smo v glavno dvorano in počakali na začetek programa. Najprej je domač pionirski pevski zbor zapel dve pesmi, nakar so sledile kulturne točke delegacij.
Prvi so v imenu Slovencev Tomo, Tatjana, Božena in Cake povedali pesem Mateja Bora - liri v plamenih, ki je pcže-
la buren aplavz. Zatem pa so zborovanje pozdravile še ostale delegacije, vmes med posameznimi pozdravi pa so imeli program domačini. Vse to je trajalo do 22. ure, ko smo se odpeljali nazaj v Prijedor. Tam sc nas že čakali gostitelji, ki so nam povedali, da smo bili tudi na TV.
Zadnji dan srečanja je bil zbor že ob 8. uri pred osnovno šolo 16. maj. Rovomeščani smo prišli tja s svojo prtljago, ki smo jo zložili v kombi. Potem smo imeli sprejem pri predsedniku občine Prijedor. Tov. Grubiševa mu je izročila'naše darilo.
Nato smo zunaj poskušali zaplesati kolo, a nam ni uspelo.
Napočil je najbolj žalosten trenutek - čas slovesa od gostiteljev. Se enkrat smo se pozdravili s svojini novimi tovariši in si obljubili, da si bomo dopisovali.
Potem smo se odpeljali V taborišče smrti - Jasenovac. Med potjo smo se ustavili na dveh partizanskih letališčih. Na enem izmed njih nam je Ivica Bregejac pripovedoval . svoje doživljaje, ko je letel s Franjem Kljuzom.
Kg smo prispeli V Jasenovac, so nam domači pionirji izročili šopke in nas lepo pozdravili. V muzeju nam je oskrbnik čustveno povedal nekaj o taborišču. Vsi smo se zgrašali nad početji ustaških morilcev. Ta početja smo delno videli tudi v kratkem filmu. Po ogledu muzeja smo položili k spomeniku rože, ki smo jih prej dobili.
Vse to - slike, film, spomenik, povrhu pa še pripovedovanje, 'nas je tako pretreslo, da nam bo to taborišče ostalo za vedno v spominu. Obenem pa se bomo borili, da se grozote minule vojne ne bodo ponovile.
SG
Nato smo vrnili v Bosansko Dubico na kosilo. Tom so nam najprej podelili značke, nato pa nas je pozdravil predsednik občine*
Po kosilu se mu je v imenu vseh nas toplo zahvalila mentorica iz Vojvodine. Zatem je ravnatelj OŠ Mire Cikota dobil darila v znak hvaležnosti.
Tu pa se je spet zaplelo. Našega voznika, ta je namreč imel darilo, ni bilo nikjer, ko pa smo ga našli, je bilo že prepozno. Tako je tov. Grubiševa izročila naše darilo šele takrat, ko v dvorani razen nas in Ivice Brege j ca ni bilo nikogar več.
S Cakom sva zaprosila Čiko Ivico za avtogram. Dal nama je posetnico, na zadnji strani pa je napisal: MNOGO POZDRAVA PIONIRIMA SLOVENIJE. VAŠ IVICA. Obenem je tudi izrazil zeljo, da bi rad prišel v Novo mesto. Vprašanje je, ali bo prišel na GRM ali v BRŠLJIN,
Zunaj smo se pozdravili še z vsemi sodelujočimi, jim zaželeli srečno vožnjo in se odpeljali. Odšli smo drugi, kmalu za brvatskimi pionirji.
Vsem nam je odleglo, ko smo z Gorjancev zagledali luči Novega mesta.
Po tem srečanju nam je v srcih ostalo nekaj, čeprav ne znam in ne morem povedati. Vsi želimo, da bi sodelovali še na kakšnem podobnem zboru, saj bi radi spoznali še veliko novih krajev, ki so kot spomeniki naše slavne NOB, o kateri ni, pionirji, želim® zvedetiačin :voč.
Darko Pinlc., 8. c
KURIR DOMOVINI
I.
Domovina, svobodna zdaj si ti, srečen in vesel je narod moj.
Ne joči, ne joči, domovina
za nami, ki padli smo in ki ležimo tu, pod teboj.
II.
Tu V zemlji ni ležimo, oirni smo, ne govorimo, izdajalca ni ned nami, ki smo padli ned gorami.
III.
Tiste steze so zarasle, kjer včasih smo hodili, tisti bunkarji so prazni, kjer sno včasih se borili.
IV.
Boril sen se, da nihče bi gospod ne bil, da nihče ne bi gospodaril, naš narod tlačil in teptal, da nihče ne bi hlapčeval.
«
v.
Mlad kurir takrat sem bil, majhen še, skoraj otrok sen za svobodo se boril, a tujec nedolžnega ne je umoril.
Silva Kralj, 8.0
POKOL V KRAGUJEVCU
V	Kragujevcu so fašist;! izvedli enega naj večjih Kločinov med 2. svetovno vojno. Po naključju ga je slovenski’ učitelj v izgnanstvu, Stane Terčak, preživel. 0 tem je kasneje napisal tole:
Prve dni oktobra 194-1 so v Kragujevcu Nemci izobesili letake,' da bodo za vsakega ubitega Nemca ali izdajalca umorili sto Srbov, za ranjenega pa petdeset Srbov.
Fašisti so organizirali kazensko ekspedicijo, ki jo je vodil major Koning. V Kraljevu so zverinsko umorili nad štiri tisoč ljudi, 19. oktobra 194-1 pa so v vasi Groš-nica pobili nad dvesto šestdeset fantov in mož.
13. oktobra so v Kragujevcu napravili prvo blokado. Zajeli so okrog štiristo moških in jih uporabili za žive zaklone v boju s partizani.■
V	noči z 19. na 2o. oktober so fašisti v Kragujevcu pobrali vse moške od petnajstega do šestdesetega leta. Odpeljali so jih v topovske barake, okoli katerih je bila speljana žična ograja. Tu so jim pobrali vse vredne predmete, ki so jih imeli pri sebi. Okoli dvanajste ure pa so prignali še šolarje in delavce iz tovarn, tako da jih je bilo vseh skupaj okoli dvanajst tisoč. V vsako barako, ki je sprejela normalno največ sedemsto ljudi, so strpali dva tisoč meščanov. Dva dni jim niso dali ne jesti ne piti. Nekatere so spuščali zaradi vplivnih zvez ali pa so jih morali odkupiti. Našim Slovencem, ki so bili v Srbiji
V	izgnanstvu, je dal zadnje upanje Slovenec v Nemški službi, Lantner, Vendar zanje ni hotel ničesar storiti.
V	barakah je bilo ljudem neznosno, stisnjeni so bili drug k drugemu, zeblo jih je in v barakah je smrdelo. Iz vsake barake so poklicali okrog loo ljudi in jih odpeljali proti Sumaricam in jih postrelili. To se je ponavljalo ves dan. Nekaj ljudi, približno dvajset odstotkov vseh, pa so zadržali kot talce.
~ 1'8 . -
Ko so fašisti spet prišli po ujetnike, sta se jim slovenski učitelj in njegov tovariš MiJaajlo pridružila. Imela pa sta srečo in so ju zadržali za talce.
Naslednja skupina, ki so jo prignali, se je uprla in v neenakem boju so padli vsi razen treh. Neki mladenič je z dolgimi skoki bežal proti gozdu in se rešil. Kasneje so Nemci vse ujetnike, ki so bili še v barakah, pobili in jih še prej zverinsko povezali med seboj.
Nekateri ujetniki so se rešili,tdko§ioda so se delček sekunde, preden so ustrelili, Vrgli na tla. Nanje so popadali mrtvi in tam so obležali ves dan, ponoči pa so se odplazili.
Od vseh ljudi je ostalo živih le dva-tisoč petsto ljudi, od teh pa so Nemci zahtevali, naj molčijo o dogodku. Tisoč ljudi so Nemci osvobodili. Ostale so zaprli v mestne zapore, v vsako celico so jih stlačili po trideset. Teh talcev je bilo približno štiristo. Dali so jim seno vodo.
LjotičeVi četniki so vabili svobodne ljudi medse in jim marsikaj obljubljali. Izmed Slovencev se ni nihče javil.
Umorjene ljudi so šele po enem tednu pokopali. To delo so morali opraviti talci.
V Vsej Bumadiji je bilo tiste čase umorjenih nad sto tisoč ljudi. Fašisti so uvedli tudi strogo telesno kazen, ki jo je izvajal bivši kragujevški pop.
21.	oktobra 194-4- so bojevali partizani zadnje boje z Nemci in kmalu nato' je tam zasijala svoboda.
21,. oktobra 194-5. leta so imeli v Kragujevcu žalno slovesnost, na kateri je imel govor sam tovariš Tito.
Vsem Nemcem je prepovedan vstop v Kragujevac.
To zgodbo nam je prebrala tovarišica pri slovenščini, ker se je pojavilo risanje kljukastih križev* znakov nacizma. Zelo nas je prizadela in zgražali smo se nad vsemi, ki to počno.
Darja Potrč, 6.c
SVET TIŠINE
Žalostni so dnevi, ko izgubino svoje najbližje in. najdražje. Vseh tistih, ki jih ni več ned nami, se spominjamo na dan mrtvih. Obiskujemo jih v svetu tišine, ki ga na prvi november zmoti množica ljudi s cvetjem, sve-čarni in godbami.
Spominjamo se mnogih žrtev štiriletne vojne. Borili so se za zlato svobodo, za pravice delavskega in kmečkega ljudstva in predvsem za lepše življenje njihovih otrok, vnukov, pravnukov. Šli so v boj s sovražnikom, ki je kil tudi petkrat močnejši. Niso se bali. Z globoko vero V srcu so se pognali v boj. Mnogi so žrtvovali življenje in ni jim bilo žal. Bili -so- ponosni, saj so umrli za po- . steno in pravično stvar. S skrajnimi nočmi so branili svoje tovariše, svoje ljudstvo, svojo domovino. To sd bili pravi junaki in mnogi med njimi so postali narodni .he-k • roji. Vsakič, ko jim prižgemo svečko, se spomnimo njihovih mule in teženj po svobodi in lepšem življenju. Na grobove vojnih žrtev prinašamo cvetje, svečke in mnogim zaigrajo godbe. Veliko je tudi grobov, za katere ne vemo, kdo je tam pokopan. Le bel kamen, na katerem sta vklesani dve besedi: "Neznan partizan". Od kod je? Kako se .je imenoval? Tega ne ve nihče. Bel kamen, dve -besedi in šopek rož. Kdo ga je prinesel? Kdo ga je nabral? Nihčq ne m' ve. Vsakdo pa ve, zakaj ga je dal.	'	■ ' M
Kako potrta sem bila na dan mrtvih,. Nobene babice * nimam več. Eno sem izgubila lansko leto spomladi, drugo letos spomladi. Ko še niso minile bolečine zaradi izgube prve babice, sem že izgubila drugo. Izguba teh mi je ško-ro spremenila smer življenja. Nekaj časa sem samo tavala in nekje globoko v sebi sem verjela, da živita še obe. Iskala sen ju. Nisem mogla verjeti dogodkom v zadnjem letu. Se vedno se mi zdi, da ju bom nekje nekega dne
2o
našla# V njuni bližini sen bila vedno deležna ljubezni in lepe besede. Nikoli ne nista hudo grajali, same včasih* ko sem naredila kako neumnost. Naj Večkrat pa sta ni
H
pomagali iz zadrege le z besedo in me opomnili, naj tega ne storim več; Včasih sem ju ubogala, velikokrat pa ju sploh nisem poslušala. Zaradi tega se še danes kesam. Mnogokrat sem ju tudi užeilila s kakšno neprimerno besedo. Poten sem se tega vselej kesala, toda opravičila se jima nisem. Odlašala sen in odlašala, sedaj pa je že prepozno. Ven, da je bilo to zelo grdo in da sen ju vsakič hudo prizadela. pogosto se zaradi tega jočem, vendar pa je žal že vse prepozno.
Koliko znancev in sorodnikov .je prišlo na njuna .grobova, .jaz pa sen se komaj zadržala, da nisem pričela na glas jokati in jim razkrila vse svoje grehe, ki sem jih zagrešila obema pokojnima babicama. Prižgala sen jima svečke in v vazi naravnala cvetje. Pri ten me je ves čas preganjala misel na storjene grehe in občutek hude krivde, Nikoli si ne bon oprostila, da se jima nisem opravičila.
Zvečer sen še enkrat stopila v svet tišine. Kako lepo je bilo. Mene pa je stiskalo pri srcu in najraje bi zbežala nekam daleč proč. Vendar pa ne je nasprotna sila vlekla in zaželela sen si, da še poslednjič vidim bivališče svojih babic. .V večernem mraku so v vetru plapolale sveč©,. Veter se je poigraval s plamenčki sveč in jih zibal sem ter tja. Preden sen se poslovila od tega sveta tišine,, sen se še enkrat ozrla- nanj. Sij sveč’ je razsvetljeval Vse pokopališče. Razločila sen lahko vsak grob in senee premikajočih, ki so prižgali sveče.
Prešinila me je nova misel; "Svet tišine". Kako mirno in tiho je vedno na njen. Oh takih praznikih pa človek zmoti ta svet tišine.
Brigita Zevnik, 8.b
I

0f






,



V.,

Štete,,

,i-v
’ . ■■......,,t
■ - .













■mr. ■ ^	1










- 21 ~
POČITNIŠKA
Šolska vrata se zaprejo, učenci na počitnice grejo.
Marko snejal se bo v morju,
Joško se soncu nastavljal bo v Zagorju.
Andrej bo na kmetih, pasel,
mali Boško upa, da bo ned počitnicami zrasel. Vsak po svoje veseli se, ko zapro se šolska vrata.
In cin, cin, cin, cin, cin, cin, ...
Zbežimo iz šole prek dolin!
Vesna Pečaver, 6.b
- 22
• r:
NA KMETIH
Svoje počitnice sen preživela v Mali vasi pri teti. Ta ima zelo veliko kmetijo, delovne sile pa malo.
Tako se je zgodilo, da je na dan mlačve zmanjkal en delavec. Kdo drug bo pomagal kot jaz?
Pri odprtini je počasi padalo žito v malo korito.
Iz tega pa sem ga z lopatko pobirala v sejalnico. Te so bile težke, zato sem jih potiskala po gladkih tleh na drugo stran stroja. Za vsakič, ko sem stresla, sem z očmi premerila kup. Ta se je vidno večal.
Začela sem . z dobro volj o* kmalu pa sem začela obupa-’ vati. Prah mi je silil v nos in usta,-zato sem morala imeti usta ves čas zaprta, to pa pri meni ni zelo lahko storiti. Ropot stroja me je motil, začela so me boleti ušesa. Prevelika ruta ni je zlezla na oči. Slabo sem se počutila, ker sem bila vsa prašna. Po vrhu vsega tega pa je bilo treba nositi še težko žito. Večkrat sem pobegnila s poda. Toda bala sen se, da je koritce z žitom že polno in odhitela sen nazaj.
Po malici sen nadaljevala z delom. Med ten, ko se je posoda polnila, sem premišljevala o kmetih. Koliko morajo delati za moko, ne samo za moko, temveč za hrano sebi in živalim. Te mora hraniti, če jih hoče prodati in tako priti do denarja. Dela mu nikoli ne zmanjka. Ko spravijo seno, pride še žetev, otava, krompir in pospravljanje drugih pridelkov. Ne, dela ne zmanjka. Pogostokrat pa so noči prekratke in časa za počitek podnevi ne poznajo, Zdaj vidim, zakaj imajo Imetje tako žuljave roke. Ne žuljave, temveč trde in razpokane in ne take kot mestne gospe, ki kupujejo kruh v pekarni in še do tja jim je težko priti. Ugotovila sem, zakaj mladi zapuščajo svojo rojstno hišo - kmetijo in odhajajo v mesta. Toda zapomniti se je treba, da brez kmetov meščani ne bi mogli živeti.
~ 23 -
Uh, preveč sen se zamislila. Posoda ge polna. Pohiteti ho treba. Zmetati bo treba še dva polna vozova snopov. Z Vero mečeva hitro, toda še hitreje se utrudim. Tega ne pokažem. Večji voz je zmetan. Nekaj si izmislim in odhitim v kuhinjo. Tu se vležem na divan.
Kmetje so res reveži. Čeprav se utrudijo, morajo z delom nadaljevati. Kdo bi delo nadaljeval namesto njih? Ne, jaz bi ne bila za na kmete. Sem pač preveč razvajena.
Z novimi nočmi sen odšla na delo. Hitro smo zmlatili še ostalo, čeprav je bilo hudo, sen na koncu z veseljem ogledovala velik kup pšenice.
"Kruha pa ne boste stradali", prva spregovorim.
"Pa ti tudi ne", mi odvrne teta Pavla.
Rada sem bila v Mali vasi, saj si spremembe gotovo vsakdo želi. In to je bila velika sprememba iz mesta, izpred knjig v vas, na polje.
Janja bah, 8.c
V RODNEM KRAJU MOJEGA OČETA
Največji del počitnic sen preživela doma. Zelo sem se veselila dneva, ko sta tudi očka in mamica dobila dopust in smo skupaj odšli na počitnice. Videli smo veliko meni neznanih krajev, toda najbolj se ni je vtisnilo v spomin srečanje z rodnim krajen mojega očeta.
Moj očka se je rodil v majhnem hercegovskem mestu Nevesinju. Oddaljen je približno štirideset kilometrov od Mostarja, središča Hercegovine.
Ko smo prispeli tja, smo se najprej ustavili pri sorodnikih. Nato smo si ogledali mesto. Videla sem moder-
- 24
ne trgovine, veliko gimnazijo, džamijo, zraven pa cerkev, kakršno imamo pri nas. Poleg majhnih starih hiš sem videla moderne bloke. Očka ni je pokazal veliko planino, ki se dviga nad mestom, Velež,
•Malo izveh mesta so bili lepi pašniki. Nisem se malo začudila, ko sem videla dekleta, ki so pasla ovce ali krave in so imela obraz zakrit z ruto, ter mini krila. Vprašala sem očka, zakaj imajo zakrit obraz, on pa ni je povedal, da zato, da ne bi porjavele. Primerjala sem nas in njih. Mi gremo na morje in se nastavljamo soncu, da bomo čimbolj rjavi, one pa si zakrivajo obraz, da ne bi porjavele. Še malo naprej je bila vasica. Tu sem videla kmetijo. Hiša je bila velika in kamnita. Ker nimajo vodovoda, nosijo pitno vodo od daleč. Pri vsaki je vodnjak, iz katerega jemljejo vodo za pranje in umivanje.
Na tej poti nisem videla samo kraja, V katerem se je rodil očka, temveč sen spoznala mnogo naših sorodnikov in srečala veliko novih ljudi. Vsi so se ni zdeli neizmerno dobri.
Ljiljana Žerajič, 5.a


POČITNIŠKO DOŽIVETJE
Dne 2e.7.19?2 smo se odpravili ne■dolgo pot. Odšli smo na morje. Ker smo odšli iz Novega mesta ob dveh zjutraj, sem videla vso naravo megleno. Prva naša postaja je bila na Plitvičkih jezerih, kjer smo se okrepčali.
Nato pa smo se ustavili v Tribanj-Šibulinu. To je borov camp, vsako leto polnnaših in tujih dopustnikov. Šibulina leži šestdeset kilometrov pred Zadrom.
~ 25 -
Takoj, ko sno prišli, sno si postavili šotor, ki nojn je služil za drugi don. Pred šotorom sno imeli svojo pla-“ žo, ker smo bili v canpu že tretjič. Trgovine v campu ni, zato sno hodili vsak drugi dan v Stari grad. Taborilo nas je več Novomeščanov skupaj. Naši sosedje so imeli s seboj sina, ki je star tri mesece. Ker imam otroke zelo rada, sem ga večkrat pazila.
Na morju smo ostali štirinajst dni, zato tudi raznih veselih ni manjkalo. Čez dan sno se kopali, lovili ribe, delali ogrlice, nabirali školjke, ob večerih pa smo dali prednost humorju, ploščam in anekdotam.
Dnevi pa so minevali hitro, tako da je bilo štirinajst dni naenkrat naokrog. Ko je napočil dan odhoda,Lsmo sklenili, da se še za štiri dni ustavimo na Plitvičkih jezerih.
Pot iz Tribanj-Šibuline nas je vodila do Karlobaga. Tam sno se odločili, da gremo na trajekt in si ogledamo otok Pag. Pag pa nas je obdaroval z dežjem, zato sno se po kosilu vrnili na trajekt do Karlobaga in nadaljevali pot mino Like, ki je rojstni kraj Nikole Tesle, izumitelja elektrike.
Prišli sno do Plitvic, si v canpu postavili šotor in takoj odšli preizkusit toploto jezera, v katerem sno se vsak dan zatem kopali. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da je bilo tudi na Plitvicah prijetno.
Po štirih dneh sno nadaljevali pot v Novo mesto. Domov smo prišli utrujeni, zato sno prtljago pospravili šele naslednji dan.
Povsod je lepo, a najlepše je doma!
Nataša Poznan, 8.c
~ 26 -
NA VELIKO PLANINO
V neglenen jutru sno se odpeljali proti Ljubljani. Ineli sno nanen, da si Ogledaiio Volčji potok in bližnjo okolico, saj tara še nisno bili. Vozili sno se srečno ter bili ob devetih že na cilju. Najprej sno poiskali parkirni prostor, kjer sno pustili avto. Videli sno velike nasade vrtnic, raznega grničevja, poten pa jezera z lokvanji, skalnjake ter parke. V dobri uri sno se že peljali proti Mengšu ter naprej proti Kanniku. Mano sen vprašala, kan nas pelje.
"Kanor hočete", ni odgovori.
"Pa pojdino enkrat na Veliko planino!" predlaga ata.
"Greno?" radostno Vprašan.
Dobila sen pritrdilni odgovor in sen bila zadovoljna. Vozili sno ob Kanniški Bistrici« Bila je bolj bela kakor nodra. Na nekaterih krajih pa je bila nedra in prozorna in pogled nanjo in na vso okolico je bil čudovit. Kmalu sno se pripeljali do hotela, kjer sno ustavili in se pozanimali, kdaj pelje gondola na Veliko planino. Zvedeli sno, da bo to čez pol ure. Torej sno ineli tudi čas, da se nalo razgledano naokrog. Najprej pa sno zavzeto opazovali gondoli, ki sta peljali ena gor, druga dol. Za tisto, ki je peljala gor, se ni je zdelo, da gre z veliko hitrostjo, ona druga pa čisto počasi. Ata pa je rekel, da gresta obe z isto hitrostjo in da se srečata točno na sredini.
Gondoli sta se ustavili, ni pa sno nalo pogledali naokrog in že so rekli, naj se pripravimo na odhod. Pohiteli sno v gondolo. Zdelo se ni je, da je preveč ljudi in da bodo norali nekateri počakati, zato sen hotela biti pri prvih. A motila sen se. Za vse je bilo prostora dovolj. Sedaj pa se ne je začel lotevati strah. Na misel ni je prišlo, da se bo pri tej vožnji zagotovo kaj
- 27 ~
pokvarilo in bon o obstali ali pa celo padli,. V začetku sen strahoma gledala skozi okno navzdol. Kmalu pa ne je strah minil in pogumno sen gledala, kaj je pod .nami* Bil je som gozd, največ smrekov. Sredi gozda pa se je vijugala asfaltirana cesta. Ni se videlo dosti, ker je bila megla. Po desetih minutah vožnje sno že lahko stopili na trdna tla. A ne za dolgo. Naprej, prav do vrha, sno se odpeljali s sedežnico. Mrzlo je pihalo in vse nas je zeblo, saj nismo bili oblečeni za planine. Med to mrzlo vožnjo sem opazovala okolico. Vse je bilo planinsko. Samo nizko grničevje ter tu pa tam kakšna smreka. Med grmovjem pa so se pasle krave. Pod sedežnico je bila tudi dobro izhojena pot in tu pa tam sno srečali tudi kakšnega človeka, ki je hotel to pot prehoditi peš.
Kar oddahnila sen se, ko je bilo vožnje konec, Malo stran je bil hotel, V katerega je 'zašlo nekaj ljudi, večina pa. so šli malo naokoli. Med teni sno bili tudi mi. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je venomer hladno pihalo, Tu pa tam je padlo tudi nekaj kapljic dežja.
Veliko planino sem si predstavljala kot vse gore: da je na vrhu le majhen hotel ali pa koča, okrog pa same navpične stene. Tu pa je bilo drugače. Ni bila ravnina. Bile so jame pa spet majhen hribček in podobno. Tu pa tam je bil kak grm borovnic in brusnic. Trava pa je bila vsa pojedena od številne živine, ki se je pasla. Spraševali smo se, le kaj živina je, ko pa ni nič trave. Stara ženica, ki je tu pasla, nam je rekla, da se je zdaj paša že skoraj končala ter da bodo kmalu odšli V dolino. Povedala je tudi., da pridejo past ob kresu ter pasejo, dokler ima živina kaj jesti.
Sli smo malo naprej ter zagledali vse polno pastirskih koč. Bile so to lesene koče s strehami skoraj do tal. Ženica nam je razložila, zakaj sc take hiše. Rekla je, da je tu pozimi veliko snega in piha. Če bi bile te
- 28 ~
koče večje, M jih prav gotov podrlo. Tako pa sneg zame-* če vse koče, tako da se vidijo le vrhovi ali pa še to ne. Šli hi do nekega hotela, a nazaj nas je zapodila gosta, siva megla, ki se je vlekla prav po tleh in videli smo le nekaj metrov naokoli.
Prišli smo nazaj ter se v hotelu malo pogreli. Še . prej pa smo se poslovili od prijazne ženičke ter ji obljubili, da pridemo zopet poleti, ko bo toplo in ko bodo cvetele tudi razne planinske rože. V hotelu se nismo dolgo zadrževali. Megla se je razpodila in šli smo ven, čakat na sedežnico. Imeli smo še dovolj časa in šla sem malo naokrog z namenom, da bi nabrala nekaj vejic borovnic ter brusnic ter jih nesla stari mani. Oboje je že dozorelo in dobila sen dve vejici borovnic, brusnic pa malo več. Ogledala sem- si tudi neko kočo, za katero sem mislila, da je pastirska. A kmalu sem ugotovila, da je to vikend. Bila je tudi lesena koča, le s to razliko, da je bila malo večja in bolj svetlega lesa. Medtem smo vključili sedežnico in hitro sem šla k ostalim, da bi činprej odšla s tega mrzlega kraja. Tudi toi ni bilo nič kaj toplo. Nasprotno, še bolj mrzlo je bilo kot poprej. Komaj sem čakala, da smo se ustavili.
Vsake stvari je enkrat konec in tudi te vožnje je bilo. Potem smo morali še nekaj časa čakati na gondolo in kmalu smo bili v avtomobilu in se peljali proti domu. Ata je mislil, da bomo šli tudi k slapu Savice, a bili smo prepozni. Bomo šli pa drugič.
Vika Knafeljc, 8.c
- 29 -
ZAHREPENELA SEM PO DOMU
Bilo ge vročega poletnega dne, ko sen bila na počitnicah. pri stari mani. Zlato sonce se ge počasi spuščalo proti zatonu.
Z bratrancen in drugini otroki sen plašno stopala za kravo Sivko. Nekag časa sno hodili po izhogeni-poti, nato pa zavili na travnik. Pustili sno vsak svogo kravo, nag’ se pase po sočni zeleni travi. Ker nas ge bilo več otrok, sno se igrali razne igre. Ta dan ge bil zame žalosten in oblačen. Nobena igra ne ni razveselila. Ostali otroci so se sneg'ali na vse mile viže, nene pa nikakor niso mogli spraviti v smeh.
Cvetice in vsa narava so se bleščali v soncu. Vse ge bilo v živopisanih poletnih barvah., zame pa ge bil dan tako tenan. Ker nisem imela kag’ početi, -sen degala ostalin otrokom, da gremo domov. Otroci niso hoteli iti in so se še vedno premetavali po travi ter se igrali. Ker ge bilo blizu polge, ge bratranec natrgal nekag strokov koruze. Prijela sen kravo Sivko za vrv, ker sem- se ge nekoliko bala, čeprav ge bila pridna in ni brcala. Bratranec ge drugi dve kravi prijel kar za roge in jih nagnal na pot. Poslovila sva se od ostalih otrok in odšla domov.
Beca in Liska sta se venoner prerivali, ker sta bili bolj potepušni kot moja tedanja Sivka. Zato sen jih prepustila kar bratrancu. Sonce je zašlo in kot da je dejalo: "Lahko noč !, Lahko noč ! ..."
Začelo se je nračiti in ko smo stopali skozi sadovnjak, je Dila zelena trava prepojena z roso. Krave so še nekajkrat polizale rosno travo in prišle na dvorišče.
Takoj sno zakurili ogenj ter pripravili koruzo in palice, na katere smo Štoke nabodli. Med ten sta bratranec in stric napojila konje ter jim dala sena, teta pa je pomolzla krave.
- 3o ~
Med ten ko se ge pekla koruza, sen se zazrla v žareč ogenj, kot da bi bila v njen zapisana noja žalost. Ko sno pojedli koruzo, sno se še nalo igrali ter se greli ob ognju.
Nato nas je stara nana poklicala k večerji. V ten trenutku sen začula v srcu materin glas: "Pridi donov, večerja bo!" In zopet ni je nekaj reklo v srcu: "Pridi k večerji!" ...
Vsi so odšli v kuhinjo, jaz pa sen od žalosti zahlipala in zajokala na ves glas. Prišla je stara nama in ne za trenutek potolažila. Ko sen večerjala, ne je stiskalo v grlu. Pojedla sen nekaj žlic, nato nisem mogla več.
Odšla sen ven. Tudi ostali so šli za nenoj, kamor sen šla jaz. Dejala sen, da hočem biti sama. Odšla sen na vrt za hišo. Slišala sen spet materine besede: "Pridi donov, večerja bo! ..."
Vsa potrta od hrepenenja po domu sen zrla V zlato mesečino.
Ikj.ica Ferlindež, 7»c
31 -
POČITNIC JE KONEC
Prišla ge g e s en z vso svogo lepoto«
Privablga učence s svogo dobroto«
Učence, pravici, seveda, sag' zdag' ni več počitniška zmeda. Marko se ne snege več v norgu, tudi Joško ni več v Zagorgu.
Andreg več za zagce travo ne puli, Boško pa prvi razred guli.
Vsi V klopi sedigo in se trudigo, da razred naredijo«
Vesna Pečaver, 6,b
- 32 -
MOJ MALI SVET
Človekovo življenje je razdeljeno v tri dobe: otro-srvo, nladost in starost. Prebodi iz ene dobe v drugo ; a 'so težki kot pot skozi tropski pragozd. Zdi se ni, da je najtežji prehod iz otroštva v resnejšo dobo. Vsak otrok je poln raznih vprašanj, na katere si ne zna odgovoriti, ko pa nine otroštvo, si nora pomagati sam, kakor ve in zna.
Kadar sen žalostna ali nalo zamišljena, se zatečem s-ojo sobo. To je prostor, ki mu lahko zaupan vse, tudi naj skrivnej š e misli srca. Sedim na stolu in nemo zrem / rumeno pobarvane stene, ki vestno poslušajo in skušajo razumeti vsa vprašanja, ki jim jih postavljam. Oh, ko bi stene znale govoriti, gotovo bi mi odgovorile. Ne, niko-J n ne bodo odprle ust, vse svoje življenje bodo tihe, vase zaprte in nikoli ne bodo izdale skrivnosti, ki jim jih zaupan. S televizorja me milo pogleduje medvedek -igrača, ki sem ga zavrgla, ko sem začela hoditi v šolo. ‘Vhihče več se ne igra z njim", si mislim in primem ga v roke ter ga privijen k sebi. Zdi se mi, kot da se je njegov žalosten obraz spremenil, oči - joj, kako zadovoljno "Seti j c izpod goste dlake! Tudi v meni. se prebuja zadovoljstvo, na ustih pa mi zaigra nasmeh. Soba pa ni namerjena samo sanjarjenju, ampak tudi resnejšemu delu. To jo učenje učne snovi in pisanje domačih nalog. Nekaterim predmetom moram posvetiti veliko časa, z drugimi pa sem hitro pri kraju, ker ni je snov bolj pri srcu. Večkrat se ni ne da učiti in takrat se zelo trudim, da bi vsaj nekaj snovi spravila v svojo zabito glavo. Včasih mi to uspe, včasih pa grem tudi nepripravljena v šolo.
Večina svojega življenja preživim v topli, udobni oobi, ki mi nudi največ zadovoljstva. Večkrat pa se spomnim na tiste otroke, ki morajo poleg učenja še trdo olati, da se dokaj dostojno preživljajo.
#

Milena Pristavec, 8.b
~ 33 -

DEŽEVALO BO
Nekega dne je Lilo lepo vrene in je sijalo sonce. Otroci so se igrali na dvorišču. Nenadoma so se oblaki potemnili in sonce se je skrilo. Začelo je deževati, bliskati in grmeti. Otroci so zbežali v domove. Skozi okna so gledali vsi prestrašeni. Bilo je vse temno. V naravi se je vse spremenilo. Rožice so povesile glave, živali so se skrile v svoje domove, drevesa so se zibala. Vsi so si zelo želeli, da bi sijalo zopet sonce.
Irena Grahek, 2.b
/ /
\ \
~ 34- -
KMALU BO ZIMA
Zina kmalu bo prišla, trte pobelila, očka pa se bo jezil in od jeze kar zavpil.
Spet se bomo v dir spustili in snega se veselili, ledene sveče srkali ter se prehladili.
Dolgo bomo nato ležali in se žalostili, ker bi radi kmalu ozdraveli in se na snegu veselili.
Majda Bojane, 5.h
- 35 ~
JESEN
Na polja, travnike, gozdove in v naše domove je prišla jesen. Spraznila so se polja in na vrtovih so ostala drevesa hrez sadežev. Le tu in tam vidiš žalostno ptico, ki se poslavlja od svojih prijateljic selilk. Tudi gozd je dobil svojo barvo in je pokrit z zlatorjavo odejo. Tako je pripravljen na zimsko spanje. Sonce izgublja svojo moč, zato postajajo dnevi krajši, noči pa daljše. A vseeno je jesen lepa!
Renata Štih, 3*a
- 36 -
OH, TA ŠOLA
Ko budilke zazvonijo, vsi se prebudino in v šolo.pohitimo.
Mučimo se s fizike, kemijo, zgodovino, biologijo, angleščino, slovenščino.
»
Ko pozvoni za dolg odmor, vsi zdaj v vrsto zbor!
Ze v avli v krogu se vrtimo, se šalimo in govorimo.
Poten zdivjamo k malici, s vedemo kot na gnajnici.
Ko pa šesti uri slišimo zvonec, šole za ta dan je konec*
V garderobah se nagnetemo in domov odpletemo.
Dona pa spet vsakdanja muka.	^
"Si bil vprašan?" Že na vrati nama kuka.	^
Lučka Brulc, 7.c
„ 37 -
ŠOLSKE POTEEBŠCINE SE POGOVARJAJO
Janko se je vrnil iz šole. Vrgel je torbo na stol in odhitel na dvorišče. Ko je prišel večer, se je spomnil, da ni napisal donače naloge. Hitro jo je nakracal, povečerjal in odšel spat.
Takrat se je oglasil zvezek:
"Kako grdo nalogo je napisal Janko, črke leže vse vprek. Strgal mi je tudi list. Uh, kako' je to bolelo."
"To še ni tako hudo, se je oglasilo nalivno pero. Mene- je tako trdo -držal v roki, da sen se nekajkrat zapi čil vate. Ko je naredil še packo, sen bil kriv jaz. Veš, krivica ne je zelo prizadela. Najraje sploh ne bi več pi sal."
Njun razgovor je poslušalo berilo. Ker je bilo žalostno, se je oglasilo:
"Name je Janko čisto .pozabil. Malokdaj ne vzame iz torbe. Vse noje zgodbe zanj niso zanimive. Kadar kaj bere, tako stoka, da je mene sram namesto njega."
Na Janka so se' pritoževale tudi druge šolske potreb ščine, deček pa je mirno spal.
Robert Peric, 5.d
PIJANE GOSI
Stara nama ni je pripovedovala:
"Bilo je v Petrinji. Cela ulica se je krohotala. Meni pa sprva ni bilo do smeha. Ja, saj še ne veš, čemu so se režali kot počene buče. Ti bi morala tisto dožive-
~ 38 »
ti, pa bi se ti sprva kar oči izbulile, poten bi se pa hihitala do solz.
No, kako je že bilo. Bila sen še nlada gospodinja. Tiste pomladi so se gosi dobro valile. Kar gomazelo je po dvorišču. Požrešne so pa bile. Metale so vase, kot bi ne imele dna. Nobena zelenjava ni bila varna pred njimi, še koprive so obrale.
• Nekega popoldneva sen plela v vrtiču na koncu hiše. Plevel, bilo je tudi mnogo zelenega maka, sen metala preko plota. Gosi so navalile nanj, kot bi ves teden ne jedle. Se soseda jim je postregla z zelenim nakcn.
Drugo jutro sen hotela perutnino nakrmiti. Šment, kaj pa to pomeni? Nikjer nobene gosi. Tatovi! ni je šinilo v glavo. Toda, svojin očem nisen verjela. Gosi so ležale na tleh podolgen in počez kot ubite. Zagnala sem krik: "Gosi so ni zastrupili!" Tudi sosedje so ni pomagali vzdihovati. Po prvem presenečenju sno opazili, da gosi mirno dihajo. Torej le spijo. Takrat se ni je posvetilo. Aha, mak! Ja seveda, omamljene so, kajpak. In vsi so modro trdili, da so to takoj vedeli. Omamljene gosi so ves dan sanjale o mehki solati in mastnih črvih. Proti večeru so oživele. Klavrno so odracale h koritu ter pile in pile.
Ja, pijanih gosi še nisem pozabila. Takrat se je smejala vsa vas. Meni pa gre še zdaj na smeh."
Spis poslala
Zinka Mišic naša lanska učenka
ilr/.
.! j y rit l i/f ■-tf
'it
mi
V
%!
•!^1 ^iM»E>S&]?Kt.M!.,i'! /mTiV( !,wi '/;.*/(r)f
(/L

j.

*\ s f r
ve. ii",i
fJNsU/jnUnr;,?

v'ii''!ry
^mwP>m mpm
H. !
tj)!
'e |r! f


■ / /V'

,V!vn'f
, '«
f | ? !rtK f ’• , Vf M
» r r ''fh\ . \ '\'J i J hi f s i
^[f/n
■^0i
Vuf
v.ifpanf p,
r ' » '	t'. F ' 1
!m
‘vtirJ/ffV'
,iK if!v''!.t Vf Jff/V/r'?."/
41® Mi?
\mtrm /f $ n
*m l«
m K!!!®,
V*
!y F f r V'!'!
gffiiP
frHH'ž J

/tu'V
Il ffrll -
'V..........
\
\
f .r ;
»-S	. J
''■''le J
''7I//I}!!
!7VVf!f
'f.rVV ■' °’nr 1
M »7

?u U 5 'f V 1 ,
l'Vi ,V'
/

? v1?
f.M
h' ■ |. v? ! ?\\ tj-' fh' vrr r
š. Uhu’\ viVf'V r/«J Ki j
v,'»^V-v!
KUl !(■:'') >>'7? .1 ,Vk V.
\r^hhM)Ohwnm
khVW%^ hKK-uI
h tV V,\ VyV! 7r;])!ri7'!/l(,|v
in
..ih' ^
\ ik! j < IK ij v	>' *
' luJ i'; mm tiSSEM'M'
afft,!!v;VV'7(; iV,
;•#» VKffVfK.lS
i / 3 .*
l l%r^
f 7 w0bT
■a'iK‘,:j,ii
»f »>? h))'0W’Vf'
i», rff
„ C

















■




























































.






















































- 39 ~
POMAGALA SEM GASITI
Večkrat slišimo o- požarih, ki jih povzročijo neprevidni otroci ali pa gospodinje. Tudi jaz sem videla tak požar.
Bilo je sončno nedelj&o popoldne. Z habico sva sedeli na balkonu. Ona je dremala, jaz pa sen opazovala okolico. Po cesti in travniku so se sprehajali ljudje.
Tu in tam je pripeljal tudi kakšen avtomobil.
Naenkrat sen opazila nemir. Vsi so se začeli zbirati v gruče. Gledali so proti travniku, na katerem je sta lo še nekaj hiš. Šele tedaj sem videla, da se iz ene izmed hiš počasi vali dim.
"Babica, gori!" sem glasno vzkliknila. Hitro sva po grabili vedra in natočili vode. Tekli sva na pomoč. Še veliko drugih ljudi je teklo proti travnilcu, saj so vsi hoteli pomagati gasiti požar. Pripeljal se je gasilski avto. Ustavil se je in gasilci so hitro privlekli dolge cevi. V trenutku je bil požar pogašen. Vsi smo se začudi li* ker v hiši ni bilo nikogar. Kmalu pa smo opazili gospodinjo, ki se je nič hudega sluteč vračala proti domu. Povedala je, da je pozabila izključiti štedilnik, na katerem šc bili še vsi ostanki nedeljskega kosila, in odšla na klepet k prijateljici. Bila je srečna, ker škoda ni bila velika. Samo kuhinjo je bilo treba popraviti.
Kakor pravi ljudski pregovor: konec dober, vse dobro.
Ljiljana Žerajič, 5*a
- 4o
POŽARI
Kadar ni kdo oneni besedo požar, ni postane neprijetno in takoj se spomnin na plin. Ra plin? Da, na plin. Bila sen sana dona in sen kuhala kosilo. Tedaj je prišla k neni prijateljica, da bi odšli skupaj k baletu. Klepetali sta in se smejali ter pozabili, kaj se godi na štedilniku, Poten sva odšli k baletu. Plin je ostal odprt. Kdo ve, kaj bi se lahko dona tedaj zgodilo, če ne bi k sreči prišla domov nanica. Hitro je ukrepala. Ko sen prišla donov, ni je že na pragu prišel V nos čuden vonj. Stekla sen v kuhinjo. Tan sen inela kaj videti. Vse je bilo zakajeno in v umivalniku je stal ves črn lonec. Tedaj sen se spomnila na plin in kakšne bi bile lahko po-* sledice. Ta hiša, ki sno jo s takim trudom zgradili, bi se lahko zaradi noje nepazljivosti spremenila v kup pepela.
Celo noč nisem spala in kar naprej sen videla pred seboj gorečo hišo, nad katero se dvigajo mogočni zublji. Tedaj je stopila v sobo nanica in ne potolažila. Rekla ni je, da nisem edina, ki se ni je zgodilo kaj takega, saj so povzročitelji požarov celo odrasli. To je tudi res. Lahko si z velikim trudom zgradil hišo, tovarno, pogozdil gozd, pa pride nepreviden človek, pusti na suhih tleh cigaretni ogorek, zakuri ogenj in ga poten pozabi pogasiti ali pa štor? kaj takega kot jaz in vse, za kar si se toliko časa trudil, se lahko v trenutku spremeni v pepel.
Povzročitelji požarov pa niso samo ljudje. Opisala bon dogodek, kako so iskre iz lokomotive povzročile požar.
Bili smo pri stari mani. Sonce je nočno pripekalo. Bil je julij. Otroci sno se igrali na vrtu. Tedaj je nočno zapiskalo. Vsi sno vedeli, da je to vlak. Posedli
smo po travi ter gledali proti železnici. Izza ovinka je privozil vlak, ki pelje proti Ljubljani. Gledali sno proti njemu in od veselja na vse grlo kričali. Zelo so nas zabavale iskre, ki so letele kot žareče lučke iz velikega dimnika na lokomotivi. Vlak je odpeljal, ni pa smo bili še vedno sedeli. Vsi začudeni sno gledali na gost din, ki se ni hotel razkaditi. Celo gostejši je postajal. Tedaj se je pokazal rdeč zubelj. Suho listje se je vnelo. Otrpnili smo od strahu. Nihče ni vstal, da bi poklical starše. Iz hiše se je zaslišal smeh. Tedaj sno kot na ukaz vsi vstali in se zapodili v hišo. "Gori! Ten ob železnici gori!" sno spravili iz sebe. Sano to, nič več.
Toda to je bilo dovolj. Vsi so planili na noge in stekli Ven. Zdaj se je že razločno videl velikanski plamen. Vsi so pobledeli. Nato- so zgrabili eni kole, drugi apet kakšno drugo orodje. Eden je šel obvestit gasilce, drugi pa so stekli k železnici. Ostali smo sani s staro mano. Občutila sem grozo. Z vso silo sen se oklepala stare mame, kot da pri njej 'iščem ponoči. Tedaj je žalostno zatulila sirena. Proti ognju je drvel gasilski avto. Sirena na avtu se je neprestano oglašala, kot bi klicala: "Na pomoč!"
Kdaj so s skupnimi nočni pogasili ogenj, sama ne ven. Ven samo to, da se je še drugi dan ob železnici valil din, kot bi nas opozarjal na nevarnost.
S starši sen odšla donov in se zapomnila, da je ogenj lahko naš največji sovražnik. Uniči nam v trenutku vse, kar smo si ustvarili z največjim trudom. Zato bon vedno pazila na to, da ne bon z malomarnostjo povzročila požara.
Tanja Starič, 5.a
- 42
MODRA ŽOGA
Za modro žogo skače Gogo, pazi,da ne skoči in se znoči.
Plava žoga ge skočila in se zmočila.
Gogo se goče, sok ge kot v pritoka Soče.
Kag bodo rekli mama in oče?
Zakag* se tako grozno g'oče?
Gogo bo moral vse priznati,
ni mogel po žogo, ker ni znal plavati.
UČENEC PIŠE
Hodil sem v šolo malo, pa se tam ni dosti garalo.
Zdag’ hodim v šolo večgo, pa ragši sedim za pečg'o.
Piši to, piši ono,
pa izgloda, kot da grizeš limono.
Zakag' ne piše: "Prepovedano se ge učiti!" kakor piše: "Prepovedano kaditi!"?
Zakag se moramo učiti?
Mar nas norago mučiti?
Toda zdag* se moram umiti.
Mana že vpig'e: "V šolo pohiti!"
Božidar Jandrič, 7«c
KNJIGA MI JE PRIPOVEDOVALA
• » #
Knjiga? Kaj knjiga lahko govori? O, seveda, le da tega vsi ne vedo. Mnogi gredo gluhi nino knjig, ki se kar same ponujajo. Zakaj? Meni se zdi, da so knjige kot magnet. Če bereš knjigo, mnogo zveš. Knjiga nam ne sme biti sovražnica, saj nam je prijateljica. Le ona razkriva vse tiste drobne skrivnosti, ki jih ne boš našel ne v kinu ne stripu. Zakaj pravim stripu? Kaj v stripu niso prav take črke kot v knjigah in prav take slike kot v slikanicah? Že že, toda kaj nam povedo te zgodbe V stripih? Neko snov obdelujejo vsi in.ko snov poide, se nekdo spomni novo in vsi se zopet razpišejo na to temo, V teh zgodbah ni nikakršnih notranjih doživetij, ki jih človek doživi v srečnih ali žalostnih trenutkih. Čeprav sem mlada, bi svetovala vsem svojim sovrstnikom in mlajšim ljudem, naj raje vzamejo v roke Bevkovo knjigo ali Prešernove Poezije pa bodo videli, kako so bili duhovno prikrajšani ob branju stripov. In prav o tem sem se zadnjič pogovarjala s prijateljico Knjigo, ki ni je povedala:
"Dečku Marica so me poklonili za 9. rojstni dan z namenom, da me sedaj, ko zna brati, vzame v roke in prebere ter pri tem izve mnogo novega, lepega in zanimivega. Toda darovalci so se zmotili. Marko me še pogledal ni. Tam sen ležala še prav tako, kot so me prinesli, še v papirju. Marko je med tem z veseljem prebiral stripe in se mu ni zdelo, da mu nekaj manjka. V šoli, pri slovenščini, pa mu je. Spisi mu niso in niso šli, ni se znal izražati. Y sredo pa je nekaj iskal, ko me zagleda.
Pomisli:
"Kaj pa je v tem papirju?"
Hitro me prelista in reče:
"To bom pa prebral!"
In res me je začel brati. Bral in bral bi me še in še, tako da je skoraj pozabil na šolo. Mama, ki mu je da-
- 44 ~
je.la denar za str'ip'e, mi je že kar iz navade dala nekaj dinarjev. Marko jih. je hranil in ko jih je bilo dovolj, si je kupil novo knjigo in tako naprej. Danes jih ina že lepo zbirko. Tudi v šoli, pri slovenščini, mu gre bolje. Spise že bolje piše, pa tudi povedati zna kaj. Ne zatika se mu več. Želim, da bi bila ta zgodbica V poduk vsem tistim, ki še danes berejo stripe namesto knjig."
Knjigo sen vrnila na njeno mesto, vendar pa ne bo ostala tam dolgo, saj jo Marko rad večkrat vzorne v roko in prelista. Takrat tudi pomisli, kako je bil neumen,, ker je bral stripe in knjige zanemarjal. Želim si, da bi bilo na svetu še več takih Markov.
Alenka Lukič, 8.c
PREVZELO ME JE
Sedim v avtobusu, molčim in zamišljeno zrem skozi okno. Pomislim na svoje•sošolce, ki se samo širokousti-jo, a' ne vidijo čudovite pokrajine, ki se budi v jutranjem mraku.
Čeprav je gozd zavit v meglice, vidim čudovite jesenske barve. Zdi se ni, kakor bi gore in planine zrasle iz' majhne dolinice. Vsa zelena in sveža je. Vesel gorski potoček se vije dalje in ne veselo pozdravlja.
Ves živ in nemiren je, kakor noji občutki in vtisi. V njem nemirno valovijo zelene blazinice mahov in mu dajejo enakomeren riten. Moje oči plešejo od krošnje do krošnje in se čudijo prekrasni lepoti barv. In nekaj mi pravi:
"Daj, poišči to barvo drugje! Ima še kdo tako lep j e s enski plašč ?"
Ne, nihče nima takega kot ti.
Tedaj otrpnem. Obraz ni zažari. Izza hriba se iz meglice loči prvi žarek. Nebo zažari, bele ovčice na njem postanejo škrlatne. Zazibajo se, kakor da se prebujajo iz nočnega spanja. Gozd zažari. Ves rdeč je, kakor bi gorel, Barve se prelivajo druga v drugo. Žarki kakor tanki pasovi obsevajo naravo.
Zaprem oči. Kako lepo je, kako čudovito. Dolgo jih ne odprem. Ko pogledam v nebo, vidim siv oblaček. Vse težji in težji je. Tedaj se razgrne čez nebo siva odeja. Lepo je, a me malo strese.
Na zemljo padejo prve težke kaplje. Kam se jim mudi? Kakor zvončki cingljajo. Pozdravljajo me in se mi smejejo. Vabijo me, naj se jim pridružim. A kaj, ko sem tako utesnjena v tej škatli, na tem majhnem prostoru. Tako rada bi bila zunaj. Hodila bi po gozdu, uživala ob šumenju vetra, ob šelestenju suhega, odpadlega listja. Tekla bi, potem bi se usedla in opazovala zelene griče in doline.
Zbudkn se iz sanj. Narava je ■umita, zunaj šemo še rosi. Na visokem pašniku zaslišim pastirja. Čeprav ga ne vidim, vidim njegov vesel, rdeč, zdravja poln nasmeh in slišim njegovo prijazno besedo, ki me vabi: "Pridi, pridi!" Prijazno govedo je mirno in se pase po sočni trati. Zagledam velik zvonec okoli kravjega vratu, ki doneče zazvoni, ko se prestopi.
Lepo je. Pokrajina'je čudovita in zame ni lepšega časa, kot je jesen, ta lepi, prelepi čas prečudovitih živih barv.
Lilijana Rifelj-, 8.c
DRAGI PIONIRJI!
Pozdravljamo prvo številko Mladih, ob Krki v drugem letu izdajanja našega priljubljenega šolskega glasila, ki si je že lani utrlo pot med številne bralce!
Pionirski šolski odbor vas želi tudi letos v glasilu seznanjati z delom pionirjev,- to je vas samih.
Za nami je že 1. odredna konferenca, na kateri smo sprejeli letni načrt dela.
Lanskoletne izkušnje so pokazale, da se je organizacija dela po komisijah obnesla, zato bomo s to prakso nadaljevali. Bomo pa še izboljšali vsebino dela in uvajali nove oblike pionirskih dejavnosti.
Komisija za proslave nam bo spet pripravila številne proslave za državne in pionirske praznike. K sodelovanju bo po potrebi povabila sodelavce iz raznih krožkov na šoli, oba pevska zbora in občasno tudi gojence glasbe-, ne šole.
'Komisija za informacije bo imela redne štirinajstdnevne oddaje, po potrebi pa več. V okviru te komisije ' bosta delovala tudi novinarski in literarni krožek.
Komisija za dežurstvo je ojačala dežurne skupine učencev in učiteljev, da bi bil red na šoli še boljših
Komisija za sodelovanje z drugimi šolami in organizacijami je uvedla redno dopisovanje med šolami, pokre-nila pa je tudi akcijo za izdelavo šolskih halj v Novo--teksu.
Komisija za družbeno koristno delo ima v načrtu več del, za katere potrebuje določena sredstva, ki jih bodo pionirji zbrali s prodajo raznega odpadnega materiala.
Komisija za prostovoljne dejavnosti zajema'obširno delo v krožkih svobodnih dejavnosti. 0 delu krožkov bomo poročali v naslednji številki.
Komisija za tekmovanja je uvedla letos štirikratno
- 4? -
ocenjevanje učenja in kulture vedenja. Novost pa je tudi posebno tekmovanje v podaljšanem bivanju in uvedba samostojnega zbora za PB.
Komisija za delo razrednih skupnosti je pripravila seminar za vodje razrednih pionirskih skupnosti, člani komisije bodo občasno obiskovali pionirske sestanke in poročali o svojih opažanjih na zborih učencev.
Na novo so bili razporejeni prijateljski razredi 1.-3.}
Letošnje leto je bilo zelo bogato, saj smo v letu 1972 proslavljali 3o. obletnico PO, čaka pa nas še slovesen zaključek 27. decembra.
2. -4, t 5*—čl., 7.-8. r.
PŠO želi pionirjem srečno in uspešno delo v novem šolskem letu!
Pionirski šolski odbor:
Franci Beg, predsednik Nataša Kuhar, tajnik
7.c
7.	a
8.	b
Matjaž Suhadolnik, blagajnik Člani; Lučka Brulc 7.c
Doris Adamčič 8. Paj o Car	8.
Darja Osolnik 6.d Brigita Papež 6.a Miran Kovač 7.a Damjan Gazvoda 7-c Mirjam Kotnik S.c Nevenka Cukon 7.b
Majda Jereb, mentorica PO na šoli
O VESELI SOLI
Lani je bilo takole:
Pohvaliti moram, vse, ki so v šol.letu 1971/72 sodelovali v Veseli šoli Pionirskega lista. Med 234- prijavljenimi je bilo res nekaj zajcev, ki se niso upali priti k tekmovanju, so pa drugi zato pokazali več pridnosti in znanj a.
ha prvem tekmovanju je zablestelo 21 razrednih prvakov. Ti in še drugouvrščeni so se pomerili v znanju za naslove šolskih prvakov.
Zmagali so: Darko Andolšek za 3*r.
Robi Rodič za 4.r.
Branko Dolinar za 5.r.
Damjan Gazvoda za 6.r.
Miha Hadl za 7.n.
Tamar Čefarin za 8.r.
Tekmovanje za občinsko prvenstvo v znanju je bilo na naši šoli. Robi in Tamar sta se uvrstila med občinske prvake Vesele šole. Vsi smo bili njunega uspeha zelo veseli.
Področnega tekmovanja v Bršljinu se je udeležil samo Robi. Dobro se je odrezal, saj si je med najboljšimi na Dolenjskem priboril prvo mesto za četrti razred, značko Vesele šole in tranzistor. Na republiškem tekmovanju V Ljubljani se je kosal z drugimi prvaki iz cele Slovenije. Tem pa mu je Pepe Napak nekaj narobe prišepetal in prvo mesto mu je odnesel nek Ljubljančan.
Kako je letos?
s/
Število sodelujočih se je povečalo. V vseh oddelkih od tretjega do osmega razreda se je prijavilo 289 prizadevnih učencev. Nekateri nočejo sodelovati, ker se boje preizkusa znanja, kajti Vesela šola ima tudi dolžnosti.
Ob samem igranju bi se vam utegnilo pripetiti, da bi se
spremenili v osličke. Le spomnite se Ostržica!
Učenci 4,c, G.d in vseh štirih oddelkov petega razreda so se vključili v celoti. Komisija za tekmovanj a jim izreka pohvalo.
Vsem veselim šolarjem učinkovit recept za uspeh!
Z dobro voljo predelujte naloge in barvne priloge V Pionirskem listu! Imejte odprta ušesa za dogajanje okoli vas! Pridne sodelujte ppi pouku v resni šoli in vztrajno opravljajte domače naloge!
Nič drugega ni treba in uspeh vam je zagotovljen.
Mentor Vesele šole
ZA NAGRADO - IZLET V ZGODOVINSKE KRAJE PRIMORSKE
Naš trud pri učenju zgodovine pionirske organizacije, razvoja Zveze prijateljev mladine ter zgodovine NOB v novomeški občini je bil preteklo soboto drugič nagrajen. Občinska zveza prijateljev mladine je povabila na izlet vse pionirje, ki so preizkusili svoje znanje na občinskem tekaovanjii ob 30-letnici pionirske organizacije.
Pionirji iz Žužemberka, Dol. Toplic, Šentjerneja ter šnihelske, bršljinske in grmske šole smo z našimi mentorji postali kot ena družina. Z nami je bilo tudi nekaj članov izpraševalne komisije.
Iz meglenega jutra smo se odpeljali v Bevkov svet sončne Primorske. Spotoma smo si ogledali Tehnični muzej V Bistri. V Kalcah smo zavili v gorski svet. Tam je cesta marsikje kot srebrn trak pripeta v divjo strmino, Idrijca nas je mimo Cerkna vodila do soteske reke Pasice.
Peš smo krenili proti bolnici Pranji. Prevzela nas je mogočnost strmih bregov. Naš smeh je utihnil, ko so nam drobne krizanteme povedale, da stopamo mimo grobov. Par-
- 5o -
tizani so pokopavali mrtve borce h koreninam dreves. Okvirji grobov so zloženi iz kamenja' “ kot kraške hiše. Spomenik je živa skala. Pred njim smo prižgali lučke.
Mimo slapa smo po lesenem mostu prišli do partizanske bolnišnice Pranje. Dvanajst opremljenih barak nam je spregovorilo o bistroumnosti, drznem pogumu in brezprimerni požrtvovalnosti tistih, ki so jih zgradili in vodili bolnišnico. Skalnata grapa je bila polna sonca, zato nam je ostala v lepem spominu.
Z novim znanjem smo se vrnili v partizansko Cerkno. Skoraj vsaka hiša ima spominsko ploščo. Kip matere, ki daje partizanu hlebček kruha, je oddolžitev dobremu ljudstvu. Pri spomeniku nad vasjo smo počastili spomin sedeminštiridesetih padlih mladincev. Naj večji spomenik NOB je nova šola. Podobna je naši.
Vračali smo se po prelepi Poljanski dolini. Ves čas smo prepevali. Kako ne bi, saj smo otroci junaškega naroda.
Za nepozabna doživetja se organizatorjem izleta iskreno zahvaljujemo.
Pionirji-tekmovalei
BIL SEM NA GASILSKEM TEKMOVANJU
V nedeljo zjutraj smo se odpeljali v Šmarjeto na gasilsko tekmovanje. Zjutraj smo si ogledali tekmovalno področje. Približno čez eno uro se je začelo tekmovanje. Kmalu pa smo bili tudi Novomeščani na vrsti. Naložili smo velik kup drv, jih polili z bencinom, nato pa zažgali.
Začelo se je reševanje. Hitro smo vžgali motorko, priključili cevi in jih vrgli V vodo. Prijel sem ročnik in tekel do konca cevi. Ročnik sem pripel na cev
in voda je začela brizgati. Nalagali so vedno več drv. Malo s tremo sem držal ročnik in ga usmerjal proti ognju. Voda.je zalila večina ognja, čelada ni je silila na obraz, Bil sen ves potan.
Požar je bil pogašen. Pri razglasitvi rezultatov sem skoraj zrasel od veselja. Zasedli smo prvo mesto in dobili Tomosovo gasilsko opremo.
Miro Ban, 5.a
DELO TABORNIKOV NA NASI ŠOLI
Na naši šoli je štirideset tabornikov in tabornic, ki smo porazdeljeni v štiri vode.
Letos smo z delom že začeli. Naši Medvedki in čebelice so se prijavili za mnogoboj in tekmovanje za značko Živka Lovšeta. Tako smo naprimer že opravili skupni izlet, za dan mrtvili pa smo nesli svečke na grobove padlih, partizanov, Na izletu smo opravili majhno tekmovanje. Zmagal je vod Orli, drugi so bili Kače, tretje pa so bile Iskre,
Na sestankih, ki jih imamo vsak teden, se učimo o-rientacijo, signalizacijo, kurjenje ognjev ter še mnoge druge zanimive; stvari. _	.
Vsak, ki\se z veseljem predaja temu delu, rad pravi, da je taborniška organizacija najboljša.
Nekaj starejših članpV'odreda Gorjanskih tabornikov z naše šole se je udeležilo Vodniškega tečaja. V okviru
C '
le-tega bomo imeli 27. t.m. teoretični test, spomladi pa bomo imeli enodnevni orientacijski pohod.
Do takrat pa bomo opravili še nekaj skupnih izletov, tabornih ognjev in zimskih iger, vsak vod zase pa bo šel sam na izlete.
- 52 ~
Vsak, ki želi postati član OGT, naj to povo svojeiau tovarišu - taborniku, ta pa bo to povedal svojemu vodni ku, ki ga bo z veseljem vpisal. Storite to čimprej!
Taborniški pozdrav,
Medi
/Darko Fink, 8. c/
TAKIH POKROVITELJEV PA NI VELIKO!
V torek sva se z Janjo napotili k tov. ravnatelju. Morali sva malo počakati, saj je imel ravno takrat važen obisk. Ko je bil prost, sva vstopili in povedali vzrok najinega prihoda. Takoj je bil pripravljen odgovo-■ riti na najino vprašanje:
"Kako je tovarna B1V pomagala naši šoli in kakšna je bila njihova pomoč?"
Tovariš ravnatelj' se je malo zamislil, nato pa odgovoril:
"Kakor že 'veste, ima tovarna IMV patronat nad našo šolo. Njeni samoupravni organi so sprejeli sklep o sodelovanju med našo šolo in tovarno. Radi bi zainteresirali mladino naše šole, da bi se pozneje, ko končajo'šolo, zaposlovali v tem kolektivu, bodisi kot navadni delavci ali pa kot inženirji, ekonomisti ...
Posebej so ogrevajo, da bi v strojno-tehnično smer vključili čimveč učencev, zato so naši šoli dajali denar in ga še dajejo za nabavo tehničnih strojev."	;
Tovariš ravnatelj se je zamislil, si pomel roke in počasi ter premišljeno nadaljeval:
"Zelo veliko je tovarna IMV pomagala pri ureditvi igrišča za šolo. Prispevala je eno tretjino njegove vred-
nosti s svojim delom in s stroji. Vse to je tovarno sta-lo okoli lo milijonov starih dinarjev. Odpeljati je lilo potrebno več 100 m3 odvečne zemlje, pripeljati pa boljšo zemljo in leš. Posodili so nam razne stroje za ravnanje
datki zgovorno dokazujejo, kako tovarna IMV, ki je hkrati tudi največja tovarna na Dolenjskem, skrbi za našo šolo, Zato ji moramo biti mi, vodstvo šole, in vi, učenci, zelo hvaležni, saj res malokatera tovarna tako skrbi za šolo, nad katero ima patronat, kot prav IMV."
Pa čeprav je tovariš Vute prenehal govoriti o pomoči tovarne IMV naši šoli, sva vedeli, da bi lahko o tem sodelovanju med njo in našo šolo še veliko povedal. Vstali sva in se poslovili.
Ker tovariš Špilar uči telovadbo in tudi trenira našo atletsko vrsto, sva se po končanem razgovoru s tov. ravnateljem napotili še k njemu. Takoj je bil pripravljen odgovoriti na isto vprašanje, kot sva ga malo prej zastavili tovarišu ravnatelju. Takole je začel:
"Ja, tovarna IMV, moram reči, je zelo veliko pomagala našemu ŠŠD. Nabavila nam je 2o parov šprinteric, 3o trenerk, 6 štoparic, 2oo športnih številk, na katerih je znak tovarne, po vrhu pa še loo reklamnih znakov DIV,in vse to V vrednosti okoli milijon starih dinarjev, zato bom izrabil to priložnost in se še enkrat zahvalil za vse, kar je tovarna storila, in to prav gotovo še ni vse, dobrega za šolo. Atleti se bodo še bolj potrudili, da dosežejo čimboljše rezultate."
Kako prav je, da sva to izvedeli! Naši otroci morajo vedeti vsaj to. Vem, da bodo vsi, ki bodo to prebrali, začutili isto kot midve: globoko hvaležnost za pomoč in željo, da jih ne bi razočarali.
Torej, tovariši iz Industrije motornih vozil, hvala!
prsti, nakladanje ... Želijo pa Vam, da bi se na njem dobro počutili, prijetno zabavali in razvedrili. Že ti po-
Alenka Lukič in Janja Lah, članici novinarskega krožka
Na naši šoli imamo novo sekcijo, to je plavanje. Učenci, ki jih. veseli ta panoga, lahko prihajajo vsak petek in torek, vodi pa jih tovariš Oklešen Vojko.
V vseh športnih disciplinah naši mladi športniki pridno trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja, ki bodo precej številna spomladi. Medtem pa so sodelovali naši uspešni atleti že na dveh tekmovanjih in dosegli odlične rezultate.
Na odprtem dolenjskem mladinskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo L4-.lo., so dosegli vidne uspehe.
Najboljši so bili:
Tek na 60 m		
Dečki		Deklice
Bukvič Milan	8,1	Vavžik Diana 9,7
Gabrijel	8,3	Šmid Darinka 9,o
Miklavčič	8,3	'Janežič Meta 9,3
Tek na loo m		
		Deklice
Z odličnim rezultatom je		Vavžik Diana 2o,6 dosegla III. mesto.
Tek na 4 m loo	m	_
Zasedli smo. I.	mesto z rezultatom 53,o.	
Met kopja		Met krogle
Dečki		Deklice
Bukvič Milan	41,98 m	Valentič Jolanda ' 8,39
Miklavčič	56,32 m	Z odličnim rezultatom je do
Višina		segla III. mesto.
Dečki		Deklice
Rangus Davorin	15o cm ~	Zevnik Brigita 13o cm
\/	III.mesto	Petrov Marta	13o cm
Šuštar Miloš	15o cm	Dosegla je odlično- II.mesto
Bartolj Robi	135 cm	
Deklice
Tovšak Maja 384 era
Drugo tekmovanje je bilo pred kratkim, v soboto, 17.11. To tekmovanje je bilo prav tako iz atletike, in sicer v skoku v višino. Tekmovalci so dosegli neverjetne rezultate.
Dečki			Deklice		
Šuštar Miloš	17o	cm	Zevnik Brigita	Ipo	cm
Rangus Davorin	17o	cm	Petrov Marta	H V>J O	cm
Bukvič Milan	15o	cm	Rihar	12o	cm
Potočar	LA 4' 1—1	cm			
Kovač Miran	14o	cm			
Atleti so se zelo dobro izkazali. Kaj bodo pokazali ostali tekmovalci, bomo pa še slišali. Da pa bomo še popravili svoje rezultate, nam je na voljo nov objekt. To je atletsko igrišče. Na njem bomo lahko vadili mete krogel, teke na krajše proge, skoke v višino in daljino in še kaj. Upamo, da bo čimveč mladih ljudi sodelovalo v športnih sekcijah ter si tako krepilo telo in ohranilo zdravje.
Liljana Rifelj, 8.c
PREDSTAVILA VAM BOM NAŠO SOCIALNO DELAVKO
Srečanje s socialno delavko Lidijo Novak je bilo prav prisrčno, saj sva se na hodniku že velikokrat srečali, kljub temu pa je še ne poznajo vsi. Zmenili sva se, da se pogovoriva kar na hodniku, kajti knjižnica je bila zasedena, sosednji razred pa je imel pouk.
Imela sem občutek, da se je nekoliko bala, zato sem
kar začela:
"Zakaj in kako ste se odločili postati socialna delavka? "
"Ne vem zakaj. Bilo je čisto slučajno. Hotela sem namreč postati fizioterapevtka, a so bila vsa mesta zasedena, zatorej sva se s prijateljico zmenili, da pojde-va v to šolo. Morda sem se malo tudi bala, a je ta strab pozneje minil."
Njen glas je bil nežen in tih, tišino pa so tu'in tam zmotili otroški glasovi.
"Študij vam je bil prav gotova tuj?"
"Ne, prav nasprotno. Prav hitro sem se vživela v to in se sprijaznila s tem, da bom socialna delavka. Pa tudi veselil me je ta poklic, čeprav v mladosti sploh nisem vedela zanj in še sanjalo se mi ni, da sploh obstaja.
"Kako pa vas otroci sprejemajo; kot tujko ali kot prijatelja?" sem jo vprašala in zdelo se mi je, da je to tudi pričakovala. Rahlo se je naslonila na omarico in rekla :
"Pravzaprav je moja naloga, da, sem otroku prijatelj. Pomenim naj jim kot oče ali mati morda, komur se izpove in kjer najde rešitev. Želela bi, da me razumejo, sprejmejo kot svojo, saj je že V tem pol uspeha, Sele ko se jim približam, spoznam njihove tegobe."
"Ste že rešili kakšen primer na naši šoli?"
"Čeprav sem tu že tri mesece, sem jih že nekaj rešila. Imen ne bom izdajala."
Zanimalo me je, če je reševala te primere sama.
"Ne vedno", mi je odvrnila in se zasmejala. "Tudi drugi so mi pomagali: ravnatelj in učitelji. Najprej se spoznam z vsem, potem pa ukrepam, veš?"
Pokimala sem in tišino zmotila z vprašanjem, ki sem ga imela za začetek:
"Kako se počutite V naši šoli, tu med otroki?"
Za trenutek je molčala. Kmalu se ji je na ustnice
priplazil nasmeh, skozi katerega je kratko odgovorila:
"Dobro. Prav vživela- sem se že."
"Ker sem osmošolka, me zanima, če nam priporočate ta poklic?" sem jo vprašala.
"To pa ne. Vsak se mora za to odločiti sam, a mislim, da je primeren za dekleta."
Hrup, ki naju je dosegel s hodnika, me je opozoril na pouk. Poslovili sva se, z vrat pa je še zaklicala za menoj:
"Drugo leto, ko bom vedela povedati kaj več, pa zopet pridi!"
Prav rada bi, a me več ne bo, a upam, da jo bodo takrat obiskali drugi. Saj je naš prijatelj.
Jolanda Valentič, 8.c
POPRAVI, GE ZNAŠ!
Naš razrot sestavljajo fantki pa punčke in tršica* Glava šole in našga razreda je begov Franci. Zelo se trudi da bi postal popularen, vendar zgleda da mu to brez pomoči drugih, ne uspeva. Popularnejše osebnosti našga razreda so še: Antončič Zdenko, lubezenski poet in znani kolesar, ki se veseli konca dirke v Bolnici.
Dado in Ilac dpi. zafrkanta, skrbita za popularnost razreda v tisku,
dekleta Maja, Lučka in božena skrbijo za učni uspeh učenčev,
Kraševec Toni, tekač na kratke proge /za trening skrbi mama z kuhalnco/,
Bartol Robet skakalec v višino ki visoko skoči in niško pade.
čeprav smo vesel razred, nam po nektorih urah ni prav nič do smeha. Ura Zgodovine. Tovarševa roka seže po redovalnici. Po učilnici se razleze težak vzdih. Uprašani učenci se poztrojijo pret talbo. Počas se bliža konc ure. Še deset sekunt. Končnu smo dočakal konc. Poprašani popadajo na stole in s muko pospravjo stvari V aktovko. Poten se poberejo is razreda kot pretepeni cucki. V učilnico pa stopjo že drugi sotrpini.
Za ta dan je blu matra dost.
Po teškem delovnem dnevu dobimo doma zasluženo plačilo v obliki batin /če se seveda domov primaješ z kolom/.
Gradecki Iztok in Damjan Gazvoda, 7.c
UGANKA ZA KRIMINALISTE
Miro, Dob j a ji, Toni in Matjaž so prišli zadnji v šolo k dodatnemu pouku. Miro je imel zelo grdo pisavo, saj je pisal z levo roko, drugače pa so bili tu vsi učenci, ki so jim bile najbolj pri srcu ocene dve. Y šolo so prišli nekako ob lonin. pred peto. Videli so jih sošolci.
Ko je tovarišica prišla pogledat, če je še kdo, je na steni opazila z rdečo kredo napisade nespodobne besede. Ker ni bilo nobenega več, je odšla v razred in dejala, naj vsi tisti dvignejo desno roko, ki so prišli zadnji v šolo. Tisti, ki je te besede napisal, je moral imeti na desni roki madeže od krede. Umivalnice so bile zaklenjene, tako da si rok ni mogel umiti.
A ugotoviti ni mogla ničesar.
Zakaj?
Iztok Gradecki, 7»c
KAJ VEŠ 0 OLIMPIADI?
1.	Pobudnik modernih olimpijskih iger Pjer De Kuberten je rekel:
a/ važno je zmagati b/ važno je sodelovati
2.	Dane Korica je naš jugoslovanski olimpijski reprezentant v:
a/ atletiki b/ gimnastiki
- 6o
3.	Vateropolist Mirko Sandič je član: a/ Mladosti
b/ Partizana c/ Juga d/ C. zvezde
4.	Nogometaš Dragan Bajič je na olinpiadi v Tokiu 1964. leta igral V:
a/ obrambi b/ napadu
5.	Stevan Horvat je bil naš olimpijec v: a/ nogometu
b/ rokoborbi c/ rokometu
6.	Mate Porlov je na olimpiadi dobil: a/ zlato medaljo
b/ bronasto medaljo c/ srebrno medaljo
7.	Katera nogometna ekipa je v Mehiki osvojila prvo mesto: a/ Nemčija
b/ Italija c/ Brazilija d/ Francija
8.	Proga za maraton je dolga: a/ 42,195 m
b/ 38,8oo m c/ 42,9oo m
Dražen Vavžik, 7.c
7.Tžu




























































.

























■'
.












.














































Na dan mrtvih smo obiskali mesto v Krakovskem gozdu, kjer je padel moj stric Stane skupaj.s še petimi tovariši. Padli so 27. marca 194-5 v boju z Nemci, ko so se prebijali na Štajersko.
Bili so poslani iz glavnega štaba NOV z radijsko postajo, da vzpostavijo zvezo s štajerskimi partizani. Pri Kostanjevici so preplavali Krko in se ustavili v Krakovskem gozdu, da se posušijo in odpočijejo. Tu pa jih je nekdo izdal. Z vseh strani so jih obkolili Nemci. Stražar jih ni pravočasno opazil. Tako sc jih nepripraljene izne-nadili. Vsi so se junaško borili, vendar je bila premoč Nemcev prevelika. Padli so vsi razen enega, ki se mu je posrečilo pobegniti. Ta je potem povedal, kako je bilo.
Moj stric je imel strojnico. Stoje je kosil po Nemcih. še poten, ko je dobil rafal skozi trebuh, je streljal na Nemce. Šele ko je padel smrtno zadet, je prenehal. To so bili sami mladi fantje, moj stric je imel komaj 21 let, v partizanih je bil že četrto leto, tik pred svobodo pa je padel.
Po osvoboditvi so jih svojci odkopali in prepeljali v :domači kraj. Na mestu, kjer so padli, pa so postavili spomenik. Pionirji Leskovca grob lepo oskrbujejo vse leto, za dan mrtvih pa imajo tam spominsko svečanost.
Grob je bil lepo okrašen tudi letos. Tudi mi smo tja. položili cvetje in prižgali'sveče.
Milan Velemirov
BIL JE DAN, DRUGAČEN OD DRUGIH
Toplo poletno sonce Je sijalo skozi naše okno in nihče si ne bi mislil, da mi bo prav dan, ta dan, ko Je tako lepo na morju, ostal v srcu za vedno. 0, ne! Nikar ne mislite, da se ga bom spominjala zaradi njegove lepote. Spominjala se ga bom kot dneva žalosti, dneva, ko Je neznosna bolečina bila v mojem srcu in ko sem bila zelo zelo obupana in žalostna.
Ta dan sem izgubila nekaj, kar nikoli več ne bom ■ mogla dobiti nazaj. Izgubila sem staro mamo, ki sem Jo ljubila kot mater, ki sem Ji zaupala in Jo spoštovala. Umrla Je osamljena, čeprav Je bilo veliko ljudi okoli nje Umrla Je s hrepenenjem v svojem starem, izmučenem srcu. Hrepenenjem po sinu in vnučki. Pa nikar ne mislite, da Je imela samo mene in mojega očeta na tem svetu. Ne, imela Je troje sinov in veliko vnukov, toda' v srcu Je nosila le sliko dVeh.
Z očetom sva prepozno prispela na Mljet, da bi Jo lahko še videla živo, Jo prosila odpuščanja, če sva Jo kdaj užalila, in Jo poljubila v slovo. Prišla sva tja prav ob času, ko smo Jo morali pokopati. Pred menoj Je ' še vedno slika babice na postelji. Čisto majhna Je bila, kot kakšen otrok' in z njenega obraza Je sijala dobrota, čistost in poštenost. 0, babica, nikoli ne bom pozabila nate! Na tvojo toplo in iskreno ljubezen, ki si mi Jo nudila. Ti boš živela v meni in mi bila zaupnica v težavah.
Po pogrebu sem še dolgo zamišljeno sedela, strmela nekam predse, nekam, kjer Je bila le praznina, tema, katere ne predre sončni žarek. Še dobro se spominjam očeta, kako potrto, vendar ponosno hodi in govori o vsem, kar Je vsakdanjega, toda ne začne teme, ki bi mu povzročala še večjo bolečino. Ne začne teme o njej, o njej, ki Jo
63
jo ljubil in spoštoval, ki mu je pomenila veliko, ki mu je vedno svetovala, ga vzgojila v trdnega moža, ki mu živijenska pot ni bila brez ovir, temveč je bila vsa ' polna težav, razočaranj in'uspehov, ki jih je delil z njo.
Zunaj dežuje. Tudi moje srce se krči in stresa v joku, nemem joku, ki ga pozna vsak človek, ko izgubi nekaj važnega, nekaj, za kar ve, da je za vedno izgubljeno.
8. c
Silva Kralj,
1.	Uvodne besede, danja Lah, predsednica literarnega
krožka ........................
2.	Dragi mladi besedni ustvarjalci /Anton Ingolič/ .....
3.	Vaši šoli /Severin Šali/ ..... L;;. LV„ Svoboda /Zdenko Antončič, 7.c/ ......................
5.	Po naši lepi domovini /Mira Vovk, 8.c/ ..............
6.	Bolnica Franja - spomenik naše revolucije /Andreja Lovko, 8.c/ ...............................
7.	Naši rpjaki na Koroškem /Srečko Car, 5«b/ ............
8.	Prvo srečanje pionirjev na Kozari /Darko Fink, 8.c/ .
9.	Kurir domovini /Silva ivralj, 8.c/ ...................
10.	Pokol v Kragujevcu /Darja Potrč, 6.c/ ...............
11.	Svet tišine /Brigita Zevnik, 8.b/ .....................
12.	Počitniška /Vesna Pečaver, 6,b/ .....................
13.	Na kmetih /Janja Lah, 8.c/ ..........................
14.	V rodnem kraju mojega očeta /Liljana Žerajič, 5.a/ .. 13. Počitniško doživetje /Nataša Rozman, 8.c/ ...........
16.	Na Veliko planino /Vika Knafeljc, 8.c/ ..............
17.	Zahrepenela sem po domu /Emica Ferlindež, 7.c/ ......
18.	Počitnic je konec /Vesna Pečaver, 6,b/ ..............
19.	Moj mali svet /Milena Pristavec, 8.b/ ...............
20.	Deževalo bo /Irena Grahek, 2.b/ .....................
21.	Kmalu bo zima /Majda Bojane, 5.b/ ...................
22.	Jesen /Renata Stih, 3»a/ ..................... ......
23.	Oh, ta šola /Lučka Brulc, 7.c/ ......................
24.	Šolske potrebščine se pogovarjajo /Robert Peric,5»d/.
25.	Pijane gosi /Zinka Mišič, naša lanska učenka/ .......
26.	Pomagala sem gasiti /Liljana Žerajič, 5.a/ ..........
27.	Požari /Tanja Starič, 5.a/ ..........................
28.	Modra žoga	/ v.	.	,
0	/Božidar Jandric, 7»c/ ...............
29.	Učenec piše
30.	Knjiga mi je pripovedovala /Alenka Lukič, 8.c/ ......
31.	Prevzelo me je /Liljana Rifelj, 8.c/.................
1
2
4
4
8
9
lo
16
17
19
21
22
2-3
24
26
29
31
32
33
34
33	^
36
37 37 39
zl-o
42
43
44
J2. Dragi pionirji /Majda Jereb, mentor PO/  ..............46
33» 0 veseli šoli /Mentor Vesele šole/  ...................48
34. Za nagrado - izlet v zgodovinske kraje Primorske
/Pionirji - tekmovalci/ .............................. 49
35<' Bil sem na gasilskem tekmovanju /Miro Ban, 5.a/ ...... 5o
36. Delo tabornikov na naši šoli /Darko Fink, 8.c/ ........ 51
37« Takih pokroviteljev pa ne veliko
/Alenka Lukič, Janja Lah/ ........................... 52
38. 0 športnih rezultatih naše šole /Liljana RifelJ, 8.c/ 54 39- Predstavila vam bom našo socialno delavko
/Jolanda Valentič, 8.c/  ........................ 55
40.	Popravi, če znaš
/Gradecki Iztok in Damjan Gazvoda, 7*c/ .............. 58
41.	Uganka za kriminaliste /Iztok Gradecki, 7.c/ ......... 59
42.	Kaj veš o olimpiadi /Dražen Vavžik, 7»c/............... 59
43.	Obiskal sem stričev grob /Milan Velimirov/  ............ 61
44.	Bil Je dan, drugačen od drugih /Silva Kralj, 8.c/ .... 62
Zbrali in uredili člani literarnega krožka na osnovni šoli Grn? Novo mesto
pod vodstvom predmetne učiteljice Ivanke Mestnik.
Uredniški odbor: Janja Lah
Jolanda Valentič Metka Blatnik Iztok Gradecki Franci Beg
j
Likovna oprema - člani likovnega krožka
pod vodstvom predmetnega učitelja Nika Goloba.
Linoreza izdelala Novak Mojca, za naslovno stran Alojz Tomc, 6. b <,
Tehnični urednik : Loj že Novak
Naslovno stran odtisnili.v Knjigotisku Novo mesto, tiskano in razmnoženo na šoli v 500 izvodih.
Cena 3 člin




















'
















r
‘







■

■
' ■'
'
.
■



.





'





















>





	
	
	
	
	
	
































■