St. 10(2013) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 10. marca 1988 'Cena: 500 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
POMOČ Z ODPISOM OBRESTI
NOVO MESTO — Po sklepu zbora Ljubljanske banke—Temeljne dolenjske banke bodo nekaterim dolenjskim organizacijam združenega dela v izgubi odpisali del revalorizacijskih obresti. Novolesovima tozdoma Tovarna drobnega pohištva in Tovarna stilnega pohištva Straža bodo odpisali skupaj 630 milijonov, Goijancem—tozdu Tovarni promet nekaj manj kot 218 milijonov, trebanjskemu Trimu—tozdu JKPM 300 milijonov in Novoteksovima tozdoma Tkanina in Predilnica Metlika skupaj 550 milijonov dinarjev.
DIREKTOR JUTRANJKE ZAPROSIL ZA RAZREŠNICO
SEVNICA — Drago Perc, glavni direktor Industrije otroške konfekcije Jutranjka Sevnica, kije prevzel to dolžnost 3. januarja letos, je iz osebnih razlogov zaprosil za razrešnico. Dokler ne bodo našli ustrezne kadrovske rešitve, bo Perc še opravljal direktorske naloge.
PRAZNIK KS ADLEŠIČI
ADLEŠIČI — 22. marca bo minilo 43 let, kar so ustaši in Nemci požgali Adlešiče in sedem okoliških vasi. V spomin na ta dan praznuje KS Adlešiči svoj praznik. Tudi letos bodo ob tej priložnosti pripravili praznovanje s kulturnim programom, med drugim pa se bodo praznovanja udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti Prilišče-Vukova Gorica in Stara Ljubljana.
ČASTITLJIVA PEVSKA OBLETNICA V KRŠKI VASI
KRŠKA VAS — V soboto, 5. marca, je tukajšnji moški pevski zbor priredil koncert v počastitev 60-letnice obstoja Prosvetnega društva Ivan Kobal. Za krajane in pevce je bil ta večer nepozabno doživetje, saj je v Sloveniji malo društev in zborov s tako dolgo tradicijo. V goste so povabili tudi pevce iz Sromelj. Zbor so ustanovili 1927 in mu dali ime Vrbenica, Dolga leta ga je vodil Ivan Kobal, ki pa se po vojni ni več vrnil iz narodnoosvobodilne vojne. Takrat, 1946, so začeli peti pod vodstvom Franca Baškoviča in tako vse do 1966. Pri društvu je občasno delovala tudi dramska sekcija. Jubilante je na slovesnosti pozdravil predsednik ZKO Brežice in predsednik Posavske pevske zbeze Ivan Ferk ter se še prav posebej zahvalil prisrčno zahvalil Francu Baškoviču, »legendi zborovske kulture v občini,« ki je vse svoje življenje posvetil delu s pevci. Na proslavi so pevcem podelili zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke, priznanje pa je pevcem podelila tudi krajevna skupnost Krška vas.
KITAJSKA SLIKARKA V DOLENJSKI GALERIJI
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 11. marca, ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo del Wang Hui-qin, v Ljubljani udomljene kitajske likovne umetnice. Obiskovalcem bo slikarko in njeno delo predstavil Andrej Pavlovec. Na otvoritveni slovesnosti bo nastopil kvartet violončel, ki ga sestavljajo prof. Matija Lorenz in študentje Tanja Babnik, Klemen Hvala in Ivan Šoštarič.
dlu OlM
Brežice: z dr. Ivanom Kristanom o ustavnih spremembah — Referendum je tudi možen — V Sloveniji za posamične amandmaje, ne za celoto
Proslava 50-letnice seje politbiroja CK KPJ — Srečanje borcev
SEVNICA — Priprave na zvezno proslavo ob 50-letnici seje politbiroja CK KPJ na Lisci, ki bo združena s srečanjem kozjanskih borcev in aktivistov OF ter praznovanjem mednarodnega praznika dela 1. maja na Lisci, gredo h koncu.
Na zadnji seji delovnega odbora za proslavo na Lisci, ki ga vodi sekretar sevniškega občinskega komiteja ZK Brane Busar, so skupaj s predsednikom komisije za zgodovino pri CK ZKS Ivanom Križnarjem, članom te komisije Vladom Pohatjem in direktoijem Muzeja ljudske revolucije Stanetom Mrvi-čem, spregovorili tudi o dokončni podobi priložnostne brošure, ki naj bi izšla v 3.000 izvodih. Naslovnico je grafično opremil akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice, in sicer z upodobitvijo stare koče iz leta 1938, kar je tudi simbol proslave.
Uvodni del 55 strani obsegajoče brošure bo spisala Lidija Šentjurc, zatem bo sledila ocena Edvarda Kardelja o pomenu Titovega prihoda na čelo CK KPJ, osrednji prispevek zgodovinaija Franceta Filipiča pa bo do potankosti razsvetlil pomen zgodovinskega dogodka na Lisci. V brošuri bodo tudi fotografije spominskih obeležij in pomnikov revolucije v oklici Lisce s pregledno karto teh obeležij. Poleg bo tudi karta z vrisano potjo 14. divizije.
Izdali bodo tudi spominske razglednice, značke in priponke. Za okrog 8000 ljudi, kolikor jih priča-; kujejo 1. maja na Lisci bodo pripravili sodobnejši kulturni program, ki ga bo posnela ljubljanska televizi-• ja in ga v obliki reportaže posredovala JRT mreži.
P. P.
BREŽICE — »Odnosi v federaciji oziroma amandmaji, kijih želijo spremeniti, so veliko bolj izpostavljeni od drugih vprašanj zato, ker nimamo rešenega ekonomskega sistema«, je v ponedeljek dejal sodnik ustavnega sodišča Jugoslavije dr. Ivan Kristan, ki so ga povabili v Brežice, da bi tolmačil vsebino teh amandmajev.
Ekonomski sistem je zdaj ves osredotočen na administriranje državnih organov. Podjetjem pa ne jemlje samostojnosti samo federacija, ampak tudi republika in občina, le da so 'zvezni ukrepi zanje najbolj usodni. Zdaj gospodarstvo išče zaščito v federaciji, vendar tega ne bi bilo, če bi se lahko uveljavljalo na trgu. Zatorej je razumljivo, da zlasti v Sloveniji nasprotujejo, da bi ustavi dodajali zvezne pristojnosti za davčni sistem in enotno strategijo teh-nološkea razvoja. To zadnje pomeni, da bodo morale razvitejše republike zaradi
nerazvitih upočasnjevati svoj razvoj.
V razpravi so prisotni želeli razčistiti nejasnosti v zvezi s tistimi amandmaji, ki jemljejo republikam pravice, dobljene z ustavo 1974. leta, in to od urejanja šolstva do sodstva in drugih pravic, ki naj bi jih prenesli na federacijo. Udeležence je zanimalo, kakšne so možnosti, da bo nestrinjanje Slovencev upoštevano, na kar je Kristan odgovoril, daje najučinkovitejša pot zavzemanje za samostojnost gospodarstva, za samostojnost podjetij, majhnih in velikih, zavzemanje za svoboden pretok blaga,
RUSI V KRKI — Ves minuli teden seje v novomeški tovarni zdravil mudila osemčlanska delegacija iz Sovjetske zveze, v kateri so bili glavni direktorji treh največjih ruskih farmacevtskih tovarn ter namestnik ministra za farmacevtsko industrijo Grigorjev Mihail Ivanovič. S Krko jih veže že več kot 25-letno sodelovanje, to pot pa seje prvič zgt dilo, da so tovarne pričele direktno sodelovati s Krko. Ob uspešno podpisani pogodbi bo Krka ruskim farmacevtskim tovarnam prodala svoje znanje, tehnologijo in surovine za proizvodnjo določenih vrst zdravil. V dneh bivanja so se Rusi dodobra seznanili s proizvodnjo zdravil v Krki (n sliki), ogledali pa so si tudi lepote Dolenjske in Slovenije. (Foto: J. Pavlin)
Premalo za »učečo se družbo«
Posavski komunisti—učitelji o zagatah vzgoje in izobraževanja_
SEVNICA — Družbene dejavnosti so sestavni del družbene reprodukcije in kar največ prispevajo k ustvarjanju nove vrednosti; v razvitih državah že kar 80 ostotkov novoust varjene vrednosti izhaja iz znanja ljudi! In kolikšen je izkoristek družbenega vložka pri nas?
Odgovor na to vprašanje je težaven predvsem zato, ker ne ravnamo znanstveno, razvojno in dolgoročno. Ko je Jože Miklavc, izvršni sekretar P CK ZKS za vprašanja vzgoje in izobraževanja predstavljal gradivo za plenum CK ZKS o prenovi družbenih dejavnosti aktivu komunistov—delavcev v vzgoji in izobraževanju pri OK ZK Sevnica ter njihovim kolegom iz brežiške in krške občine, je poudaril, da smo odločno premalo naredili za »učečo se družbo«. Komunisti niso proti temu, da se šolniki in drugi ukvarjajo z gmotnimi in denarnimi zagatami, odločno pa nasprotujejo, da to zamegli osnovno, vzgojno delo.
Niko Žibert je načel zanimivo vprašanje, v kakšnem razmerju so samouprava, stroka in država. Se samouprava
Dogodek	za
Že več kot poldrugo desetletje se srečujejo učenci in študentje glasbe Slovenije na republiških tekmovanjih. Letošnje, sedemnajsto po vrsti bo prihodnji teden od srede do sobote v Novem mestu, to bo za dolenjsko metropolo dogodek, kakršnega do zdaj še ni imela priložnosti doživeti V štirih dneh, kolikor bo trajala ta plemenita tekma, se bo pred ocenjevalci zvrstilo skoraj za dve stotniji šolajočih in izpopolnjujočih se mladih glasbenikov. Prijav za tekmovanje so organizatorji prejeli toliko, da so vsi presenečeni Kar štirikrat več kot pred tremi leti je tekmovalcev na kljunasti flavti kar polovica več harmonikarjev, tretjina več flavtistov, četrtina več klarinetistov in precej več saksofonistov. Čeprav še vedno majhno število solo pevcev, je vseeno petkrat večje kot na tekmovanju pred tremi leti »A lipomeni to renesanso slovenskih solo pevcev?«, se ob tej ugotovitvi sprašuje prof. Lovro Sodja, predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Tekma v dolenjski metropoli pa bo ob vsem tudi priložnost, da se izkažejo domačini Ne samo kot neposredni organizatorji, ampak tudi s svojimi tekmovalci Glasena šola Marjana Kozine jih je prijavila šesi vse druge glasbene šole dolenjske in posavske regije ter kočevsko-ribniškega območja pa 13. Lepo bi bilo slišati če bi se kateremu od njih uspelo prebiti med najboljše celo med prvonagrajence. Občinstvo bi jim prav gotovo še. posebej gromko zaploskalo na koncertih, na katerih bodo nastopili samo prvaki
I. ZORAN
začne v posebni izobraževalni skupnosti? Pravi uporabniki se največkrat kar vzdržijo glasovanja, češ da ne razumejo in s podobnimi pojasnili ali izgovori. Do kod torej delegati lahko posegajo v tipično strokovne zadeve? Nekaterih moralnih kvalitet očitno nimamo več, zato nezaupanje v dogovore, sporazume, zakone, še največje pa je po Žibre-tovem mnenju med strokami samimi.
V razpravi so učitelji načeli vrsto vprašanj, denimo, kako preprečiti, da
• Na Bizeljskem sc zdi učiteljem nesprejemljivo, da potem, ko je 8. kongres ZKS sprejel usmeritev za celodnevno osnovno šolo, na 10. kongresu kar pozabijo nanjo. Zato menijo, da je neodgovorno, če nekdo po desetletnih izkušnjah zavrže celodnevno osnovno šolo in zapiše, da ni dala nobenih rezultatov.
ne zapademo v tako imenovano nevtralno šolo, izrazili pa so pomisleke nad
V MARCU ZA GOSTINCE
BREŽICE — V dneh od 19. do 23. marca imajo gostinci iz občine možnost obiskati 20. mednarodni strokovni sejem gastronomije, turizma, izdelkov prehrambene industrije in industrije pijač v Celovcu. Potovanje organizira občinski sklad za izobraževanje prek Kompasa. V zadnjih treh dneh marca bo na srednji gostinski šoli v Ljubljani tečaj za mešanje pijač, za katerega plača vse stroške sklad. Hkrati zbirajo že tudi prijave gostinskih delavcev za tečaj o strokovnem ravnanju z nevstekleniče-nim vinom.
Ob koncu tedna bo deloma jasno in razmeroma hladno vreme, le v nedeljo prehodne ■ pooblačitve.
česar država zdaj ne pusti in s prerazporeditvijo dohodka čez noč naredi iz uspešnih podjetij reveže in celo izgubaije. Slovenci lahko dobimo zaveznike predvsem pri dobrih podjetjih po vsej Jugoslaviji. Tisti namreč niso za enotno bla-
• Več razpravljalcev seje zanimalo, kako je z referendumom. Menili so, da so ustavne spremembe za narod lahko zelo usodne, zato bi bilo prav, če bi o njih odločali vsi Slovenci in razbremenili vodstvo te izredno težke odgovornosti. »V slovenski ustavi piše,« je odgovoril Kristan, »da gre lahko na referendum vsako vprašanje in da se zanj odloči republiška skupščina. Za spremembo ustave v Jugoslaviji referendum ni predpisan in ni prepovedan, torej je možen, o njegovi umestnosti pa naj v tem trenutku razmisli tudi Socialistična zveza kot organizatorica javne razprave.«
gajno, iz katere bi Mikavž zajemal skozi vse leto.
Dr. Kristan je menil, da bi se morali odločiti za sprejemanje posamičnih amandmajev, ne za vse skupaj. Spremembe so preobsežne, ker v Jugoslaviji še vedno mislimo, da bomo s členi spreminjali življenje. Po sedanji ustavi je možno sprejemali posamične amandmaje. Amandmaje smo prevzeli po Američanih in oni jih sprejemajo posamično. Pred 200 leti sojih sprejeli deset od dvanajstih, v naslednjih 200 letih pa še 16.
J. TEPPEY
življenskostjo učnih programov. Včasih so pedagogi celo osmešeni, ker zagovarjajo vrednote, ki so se že zdavnaj preživele v družini in družbi. Opozorili so tudi, da ne bodo čakali na dolgoročno strategijo, ampak bodo ravnali še naprej v skladu z logiko preživetja. Če je treba varčevati, moramo to storiti prav vsi. Posavci se tudi ogrevajo za enotno rizično skupnost za področje izobraževanja v Sloveniji, saj se jim zdi nesprejemljivo, da so morali iz zagotovljenega programa dati slovo knjižničarju in še nekaterim poklicem, ki jih na šoli ne morejo pogrešati, si pa jih lahko privoščijo v razvitejših okoljih, kjer pač imajo šole več denarja.
P. PERC
na 2. strani:
• Kaj bo dom brez učencev?
na 3. strani:
• Kmetje kljub vsemu ne obupujejo
na 6. strani:
• Veliko grmenja, a malo dežja
• Na repu tudi po izobraževanju
na 7. strani:
• Plemenita tekma mladih glasbenikov
na 9. strani:
• Tam, kjer bi bil Žab-jak Amerika
na 11. strani:
• Država, ki vse gleda skozi devize, je slepa
na 18. strani:
• Med kriminalci tudi ugledniki
na 24. strani:
• Predelane tovornjake zasegli
V Posavju med izgubarji še vodi Krško
Z izgubo je lani poslovalo 10 organizacij združe-_________nega dela____________
KRŠKO — Služba družbenega knjigovodstva Krško je že zbrala podatke o izgubah, ki so jih organizacije združenega dela iz Posavja pridelale lani. Lani je poslovalo z izgubo 10 organizacij združenega dela, izguba pa je v primerjavi s predlani narastla za 4,6 odstotka.
Največ izgubarjev je bilo lani v krški občini, kjer je z izgubo poslovalo 6 organizacij združenega dela, na drugem mestu je občina Brežice, kjer je z izgubo poslovalo troje delovnih organizacij. Na zadnjem mestu je občina Sevnica, kjer je poslovala z izgubo ena sama organizacija združenega dela. Skupna izguba je v brežiški občini znašala nekaj več kot 400 milijonov dinarjev, v sev-niški 1,2 milijarde dinatjev, v krški pa nekaj več kot 2,1 milijarde dinarjev. Največji porast izgube so zabeležili v sevniški občini, čemur je največ pripomogel tozd STT, pa v brežiški občini, medtem ko je skupna izguba v krški občini padla domala za polovico. Kljub občutnemu padcu pa so izgube združenega dela v Krškem še vedno znašale polovico vseh posavskih izgub. Zagotovo je rekorder med posavskimi izgubarji Elektro tozd Elektrodistribucija Krško, kije lani pridelal za več kot 2 milijardi dinarjev izgub, sledi ji STT tozd Tovarna lahkih konstrukcij. Sevnica z 1,2 milijarde igub, tema pa sledi M — Agrokombinat tozd Poljedelstvo — mesoKrško.paTrimov tozd v Brežicah itd.
J. S.
DOM KULTURE IMA DIREKTORICO
NOVO MESTO — Dom kulture je bil kar nekaj let delovna organizacija v ustanavljanju. V tem času sta se kot v.d. direktorja izmenjali dve osebi. Nedavno je kot prva direktorica te ustanove postala Mira Maljuna, dolgoletna strokovna delavka pri občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu. V Domu kulture bo začela delati 1. aprila.
v PETER ADAMIČ V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE — V tu kajšnjem zdraviliškem hotelu so odprl v torek, 8. marca, razstavo oljnih slik v dolenjskimi motivi, delo akademskega slikarja Petra Adamiča, večkratnega udeleženca Krkinih slikarskih kolonij Razstava bo na ogled en mesec.
PODOBE PREDNIKOV
NOVO MESTO — Danes ob 18. uri bodo v Študijski knjižnici Mirana Jarca odprli razstavo Podobe prednikov s podnaslovom Zapiski Janeza Trdine — od rokopisa do knjige. Navzoča bosta tudi avtorja razstave Snežana Štabi in Igor Kramberger.
ZIMA JE PRIŠLA Z ZAMUDO — Sedaj, ko je v dolenjskem smučarskem centru Rog na Gačah zapadlo skoraj metes sneg in je smuka odlična, manjka šolskih počitnic. Nekatere šole so izkoristile športni dan in popeljale šolarje na en da veselja na snegu. Tako je bilo tudi minuli torek, ko seje po smučišču Gač spuščalo nekqj več kot 600 šolarjev iz Metlike Stične, Črnomlja in Novega mesta, seveda pa vsaj dvakrat toliko smučarjev pričakujejo ob koncu tedna. Snega na Gača! menda do konca meseca še ne bo zmanjkalo. (Foto: J. Pavlin)
YU ISSN 0416-2242
■ ■ wiill|C>
kandidati za funkcije
Temeljne kandidacijske konference gredo h ___________koncu_____________
TREBNJE — Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri občinski skupščini v Trebnjem je na podlagi mnenj temeljnih delegacij v krajevnih skupnostih in ozdih ter na osnovi spremljanja in poznavanja dela nosilcev individualnih funkcij v občinski skupščini sprejela oceno njihovega dela v dveletnem mandatnem obdobju. Predsedstvo OK SZDL je ugotovilo, da sedanjih nosilcev individualnih funkcij ne bi ponovno predlagalo kot možne kandidate. Ker je dosedanji podpredsednik SO Stefan Kamin kandidiral za predsednika OK ZKS, so za novega podpredsednika občinske skupščine evidentirali več možnih kandidatov.
Za predsednika skupščine je možni kandidat Nace Dežman, inž. organizacije dela; za podpredsednika občinske skupščine Anica Miklič, višja socialna delavka, direktorica Centra za socialno delo Trebnje, Mitja Prijatelj, dipl. pravnik, zaposlen na Zavarovalni skupnosti Triglav v Novem mestu in Janez Zakrajšek, gradbeni inženir, zaposlen v Trimu; za predsednika zbora združenega dela Jože Bregar, inž organizacije dela, direktor Elme Čatež; za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Ivan Sebanc, strojni tehnik, zaposlen v Splošni obrtni zadrugi Unitehna Trebnje; za predsednika zbora združenega dela Mira Gole, ekonomistka, zaposlena v Tesnilih Velika Loka; za podpredsednika zbora združenega dela Jože Bartolj, zaposlen v IMV Mirna; za predsednico družbenopolitičnega zbora Jana Petrovac, dipl. inž. živilske tehnologije, zaposlena v Dani; za podpredsednika družbenopolitičnega zbora pa je možni kandidat Bogdan Brezik, inž. agronomije, zaposlen v UKC Ljubljana.
Občinska kandidacijska konferenca sredi marca bo strnila razpoloženje in predloge s terena, s temeljnih kandidacijskih konferenc, kjer pa, vsaj na začetku, ni bilo preveč živahno.
P. P.
Kijub zapletom bodo vztrajali
Gradnja zdravstvenega doma se zdi še v oblakih, toda v Krškem bodo kljub temu vztrajali pri tem, da se gradnja začne letos jeseni___
Naša anketa
KRŠKO — Ta čas je gradnja novega zdravstvenega doma oziroma zdravstvene četrti, v okviru katere bodo poleg zdravstvenega doma gradili še lekarno in dom upokojencev, precej v oblakih. Že na seji občinskega komiteja ZK, kjer so med drugim govorili tudi o družbenih dejavnostih in zdravstvu še posebej, je bilo slišati, da zbiranje denaija za gradnjo ne poteka povsem po načrtih. Kot se je pokazalo na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, pa se zatika tudi pri drugih pripravah na gradnjo.
Vendar so v krški občini trdno odločeni, da začeto nadaljujejo. Že analiza uresničevanja srednjeročnega plana 1981 — 1985 je namreč pokazala, da osnovno zdravstvo zelo zaostaja za siceršnjim razvojem. Zato so se v občini že tedaj odločili, da do leta 1990, in sicer ne glede na stanje gospodarstva, zgradijo nov zdravstveni dom. V obstoječi zgradbi namreč ni mogoče zadovoljiti novih potreb po osnovnem zdravstvenem varstvu, zlasti pa ne potreb, ki jih narekujeta JE Krško in ostala industrija.
Da bi se člani izvršnega sveta občine Krško seznanili z bodočo gradnjo zdravstvenega doma, je bil pretekli četrtek sklican sestanek. Na njem pa se je izkazalo, da dela pri pripravi gradbene
dokumentacije — projektov, lokacijskega dovoljenja ipd. — ne potekajo v skladu z roki. Odgovorni projektant ljubljanske Lesnine inž. arh. Milan Štrukelj na seji članom izvršnega sveta še ni mogel pokazati idejnega projekta bodočega zdravstvenega doma, kakor so v Krškem pričakovali. Vzrok, da idejni projekt še ni pripravljen, je v tem da raziskava terena ne poteka po načrtu. Poleg tega je na seji postalo očitno, da še niso povsem jasne programske zasnove zdravstvenega doma, saj sedaj v krškem še ne vedo prav, koliko bo v novem zdravstvenem domu ambulant, kakašne vrste specialnosti bodo imeli poleg splošnega zdravstva, kakšen bo obseg laboratorijev itd. Programska zasnova, kakršna je bila izdelana pred
Kaj bo dom brez učencev
Dom za učence Majde Šilc je le polovično zaseden — Za učence iz Zavidovičev je drugi dom
leti in je tudi že doživela strokovno recenzijo, pa tudi ne ustreza več, ker so se medtem spremenile razmere v občini in je tudi stroka napredovala. Vendar bo potrebno vsa ta vprašanja v kratkem
• Sicer pa so osnovni podatki o novem zdravstvenem domu že znani. V zdravstvenem domu naj bi bilo 5.800 kvadratnih metrov površin. Gradnja naj bi se pričela letos jeseni, dom pa naj bi bil dograjen do jeseni prihodnjega leta. Po današnjih cenah bo dom veljal od 7 do 8 milijard dinaijev (v Krškem računajo, da bo kvadratni meter novega zdravstvenega doma veljal enako kot meter stanovanjske površine, projektanti pa pravijo, da bo dom dražji), za opremo pa bo treba dodati še približno eno tretjino te vsote. Pomemben sestavni del celotnega projekta je tudi kadrovska priprava.
spraviti z dnevnega reda, če naj se projektanti resneje lotijo izdelave projektov. Svoje bodo morali seveda storiti tudi urbanisti.
J. SIMČIČ
• Moda je ženskega spola in taka je tudi njena narava.
WEBER
VPIS V METLIŠKO TEKSTILNO ŠOLO
METLIKA — Srednja šola tekstilne usmeritve Metlika je začela vpisovati učenke in učence za šolsko leto 1988/89. V skrajšani program, v katerem šolanje traja leto in pol, bodo vpisali 30 učencev, ki po končanem šolanju dobijo naziv pomočnik tekstilnega kon-fekcionarja; v triletni srednji program (tekstilni konfekcionar II) pa bodo vpisali 60 učencev. Za vpis je treba izpolniti ustrezen obrazec, ki se dobi v knjigarnah.
NOVO MESTO — Letos v jeseni bo natanko deset let, odkar so zgradili Dom za učence Majde Šilc v Šmihelu. Prva tri leta je pod njegovo streho živelo in delalo skoraj 500 učencev iz domala vseh krajev Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Danes bivši internat ni več tisto. Če so prva leta morali odklanjati tudi po 150 in več učencev zaradi pomanjkanja prostora, ga imajo danes več kot preveč. Cela nadstropja samujejo, v domuje ta čas le 260 učencev srednjih šol. Prazne prostore ima v najemu Vzgojno-varstvena organizacija za 75 predšolskih otrok, delovna organizacija IMV ima tu privatno šolo za otroke začasno naseljenih francoskih družin, sem se vsako jutro s po dvema avtobusoma pripeljejo učenci štirih razredov iz osnovne šole XII. SNOUB iz. Bršljina, v domu je prostor za popoldanske aktivnosti krajevne skupnosti Šmihel-Re-grča vas, prostor za Kozmetični salon Biserke Dolenc, prenočišča za turistično dejavnost Novega mesta in še marsikaj. V kuhinji doma pripravljajo na dan 1200 obrokov malic in kosil za SŠTZU Boris Kidrič, seveda pa so pripravljeni pod streho sprejeti še marsikaj samo zato, da bo dom preživel in počakal na čase, ko bo takšen način bivanja učencev srednjih šol spet postal zanimiv.
»Vzrokov za to, da domovi ostjajo napol prazni, je več«, pove ravnatelj Janez Dolenc in nadaljuje: »Z novo organiziranostjo srednjega šolstva se je marsikaj spremenilo. Kmetijska šola na Trški gori je odprla svoj dom, občina Krško je organizirala redne prevoze učencev iz teh krajev s štirimi avtobusi,
■M »38
Mariborsko
pismo
Čarobna paličica za izgubarje
Imenuje se revaloriza-cijski prihodek
MARIBOR — Ženska iz mojega ožjega družinskega kroga je računovodkinja v nekem velikem in uglednem mariborskem podjetju; ne bom ga imenoval, da ne bi zlorabil njenega zaupanja.
Ob zadnjem zaključnem računu je po nekaj prebedenih nočeh in nedeljskem delu vse do poznega večera lahko svojemu direktorju slovesno sporočila, da je njihova izguba, zaradi katere je še pred nekaj mesecih tudi mestno vlado pošteno bolela glava, pokrita. (Še ne tako daleč nazaj so bili celo največji izgubar v Mariboru).
Ko sem jo že iz poklicne radovednosti vprašal, kako ji je to uspelo, se je samo skrivnostno nasmehnila. Kasneje je razkrila, da se skrivnost (ob tem da so res v zadnjem obdobju tudi bolje delali) imenuje — revalorizacijski prihodek. Izkoristili so zakonsko možnost in ga poračunali tako, da seje »izšlo«, je dejala. Vnovič z nasmeškom. Očitno je na podoben način ne-
nadoma izginil s seznama mariborskih zgubarjev veliki Tam. Z boljšim poslovanjem, predvsem pa z »spremenjeno metodologijo obračuna« oziroma »z revalorizacijo sredstev glede na inflacijo«, kot je pojasnil glavni Tamov finančnik, jim je skoraj čez noč uspelo pokriti čez 18 milijard dinarjev minusa! In je povedal za javnost isto, kar mi je zasebno potarnala moja sorodnica — da ne ve, ali ji (mu) bo lahko podobna finančna operacija uspela tudi v prihodnjih mesecih, ker pač še ni znano, kakšna metodologija obračuna bo veljala za leto 1988.
In tako je novi obračunski sistem, svoječasno razglašen za smrtni udarec slabim gospodarjem in bič za finančno nedisciplino, postal čarobna paličica, ki grbastega utrujenega starčka v trenutku spremeni v zlikanega zadovoljnea mladeniča. Kajpada nočem podcenjevati truda, ki so ga mnogokje — tudi v pod-jetju moje sorodnice in v Tamu — vložili, da bi z boljšim delom in večjo prodajo polepšali svojo poslovno podobo; toda po drugi strani zdajšnji predpisi niso še nikoli omogočali toliko ustvarjalnosti računovodjem, ki lahko, če so količkaj spretni, »pričarajo« bilanco po meri; niso odveč predlogi, da bi v nomenklaturo domačih poklicev uvrstili novega — »kreativnega direktorja za računovodstvo«. Kaj pa mojstrsko pokrivanje izgub z denarjem, ki obstaja samo na papirju, pomeni za inflacijo, vedo celo ekonomski laiki.
T udi direktor moje hiše mi je pred dnevi na hodniku zadovoljno razlagal, da smo po zaključnem računu lahko prvič po dolgem času dali nekaj denarja celo v stanovanjski sklad. Še pred dvema mesecema sem sedel na internih sestankih, na katerem je isti direktor dramatično govoril o nevarnosti bankrota. Kaj mi je odgovoril, ko sem ga vprašal, kako nam je to uspelo? Revalorizacijski prihodek...
MILAN PPREDAN
ne nazadnje pa v zadnjem času takšnemu stanju botruje tudi padec življenjskega standarda. Čeprav ima kar 80 odstotkov učencev štipendije, ki so v povprečju večje kot oskrbnina (99.000 din na mesec), se raje vozijo domov na razne konce Dolenjske«. V domu so veseli tudi 40 učencev iz Zavidovičev, ki sojih sem pripeljali zato, da bodo opravili triletno gradbeno šolo in se potem zaposlili v GIP Pionir, podjetje je v skrbi za svoje bodoče delavce brezuspešno ponujalo štipendije po vsej Sloveniji, končno so iz tega bosanskega
DOVOLJ PROSTORA ZA ŠOLARJE
LJUBLJANA — Na srednješolski in visokošolski informativni dan, tj. v petek, 11. marca, bo železnica povečala zmogljivosti rednih vlakov in organizirala izredne prevoze na slovenskih progah. Med drugimi bodo priključili dodatne vagone bejokranj-skemu vlaku z odhodom iz'Metlike ob 5.08 in s prihodom v Ljubljano ob 8.29 uri. Dodatne vagone bo imel tudi vlak za Novo mesto, ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 14.45 uri.
Janez Dolenc; »V našem domu so najboljše možnosti za šolanje in dobro izrabo prostega časa.«
kraja pobrali 40 socialno ogroženih učencev, bodočih gradbincev, in jih pripeljali v Novo mesto. Njihovo resnično slabo socialno stanje je pomagal reševati tudi občinski odbor RKS Novo mesto.
Dom bo še naprej čakal učence, do takrat pa se bo še naprej otepal izgub na vse mogoče načine.
J. PAVLIN
SEMINAR O PREPREČEVANJU INVALIDNOSTI
NOVO MESTO — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto organizira v sredo, 23. marca, od 8.30 do 13. ure v svojih prostorih v Ulici talcev 3a v Novem mestu seminar o družbeni skrbi za preprečevanje invalidnosti in zagotavljanju boljših pogojev za življenje in delo invalidov. Seminar, ki je namenjen vsem strokovnim in političnim delavcem, ki so s svojim delom kakorkoli povezani s problemi invalidnosti, bosta vodila sodnika iz sodišča združenega dela SR Slovenije Anka Tominšek in mag. Ivan Žužek. Prijave za seminar sprejema zavod do 15. marca.
NOVI DEVIZNI TEČAJI 127.
lista št. 46 marca 1988
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma
država	valuta	tečaj velja za	in poštne nakaznice		
			nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	I	990,90	992,39	993,88
Avstrija	šiling	100	11455,43	11472,64	11489,85
Kanada	dolar	1	1079,09	1080,71	1082,33
Danska	krona	100	20999,62	21031,17	21062,72
Finska	marka	100	33276,05	33326,04	33376,03
Francija	frank	100	23771,94	23807,65	23843,36
ŽK Nemčija	marka	100	80445,86	80566,71	80687,56
Grčija	drahma	100	1003.71	1005,22	1006,73
Irska	funt	1	2145,48	2148,70	2151,92
Italija	lira	100	109,13	109,29	109,45
Japonska	jen	100	1045,67	1047,24	1048,81
Kuvajt	kv. dinar	1	4903,71	4911,08	4918,45
Nizozemska	gulden	100	71653,13	71760,77	71868,41
Norveška	krona	100	21333,88	21365,93	21397,98
Portugalska	escudo	100	980,39	981,86	983,33
Švedska	krona	100	22650,13	22684,16	22718,19
Švica	frank	100	97106,68	97252,56	97398,44
V. Britanija	funt	1	2412,67	2416,29	2419,91
ZDA	dolar	1	1356 30	1358,34	1360.38
C
Marjan Pureber
i :_________________________________i
S smrtjo Marjana Purebra je samoupravna socialistična družba izgubila enega svojih pravih predanih borcev. Marjan Pureber si je oblikoval pogled na svet v delavski in borčevski družini in se kalil v revoluciji, saj je bil v zadnjih letih NOB kljub mladosti predan aktivist OF. Bil je član ZB NOV in komunist od leta 1948.
Ves čas je vse od svojih številnih dolžnosti opravljal zavzeto in odgovorno in se pri delu nesebično razdajal za dobrobit družbe. Svojega dela se je vselej lotil z veliko predanostjo in brez omahovanja. Vselej je imel razumevanje za probleme drugih, za težave družbe, občine in kraja in pri tem sta ga odlikovala širok pogled na probleme in poštenost.
Marjan Pureber je dolga leta služboval v Upravi za notranje zadeve v Novem mestu, kjer so mu zaupali težko in odgovorno delo. Ob tem je bil zavzet aktivist in družbenopolitični delavec ne le na delovnem mestu, ampak tudi v krajevni skupnosti in občini. Nekaj časa pred upokojitvijo je bil predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko.
Po upokojitvi je z bogatimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami prispeval k uspešnemu delu mnogih družbenih organizacij, društev. Bilje predsednik in kasneje tajnik komisije za ohranjanje revolucionarnih tradicij pri medobčinskem svetu ZKS za Dolenjsko in prizadeven član odbora za ureditev Roga. Deloval je v pevskem društvu »Dušan Jereb« ter bil predsednik kluba Maksa Perca in aktivist v številnih drugih organizacijah in društvih.
Za svoje bogato delo je prejel odlikovanja in priznanja, med njimi zlati znak ZSS, red dela s srebrnim vencem in medaljo zaslug za varnost.
Narejen korak naprej
Spet so pred vrati volitve. Predvsem v naši republiki so nekateri posamezniki že dlje z javnim pisanjem spodbujali k temu, da bi zahtevali bolj demokratične volitve, neposredne volitve, več kandidatov za eno funkcijo, ki naj bi se tudi predstavili s svojim programom. Z vsem tem naj bi med drugim preprečili skoraj izključno rotacijo istih imen oz. ljudi, ki se že leta, celo desetletja, selijo z enega položaja na drugega, pa so zato bolj ali manj soodgovorni za našo sedanjo krizo. Dosegli naj bi pomladitev vodilne strukture z ljudmi, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Sedaj ima javnost delo predvsem s kandidati za predsednika predsedstva SRS. Večini je všeč, a je več kandidatov, ki so se tudi pripravljeni predstaviti s programi, čeprav je to le korak naprej k volitvam, kakršne si ljudje očitno zares želijo.
MARKO BOH, študent medicine iz Novega mesta: »Če letošnje volitve niso spet politična farsa, namenjena pomirjanju narodne jeze zaradi znanih razmer, potem so korak naprej k demokraciji. Glede Marinca mislim, da je že toliko časa na oblasti, da njegovih grehov v politiki kot otrok niti nisem spremljal. Zagotovo vem, da je naša država v tem času močno nazadovala, za kar je kriv tudi on, in je prav, daje odstopil od kandidature. Podpiram Mojco Drčar-Murko in njen program.«
ANTONIJA vMATKOVIČ, operativni vodja PE LB iz Črnomlja: »Ljudje so zadovoljni, da je za predsednika predsedstva SRS več kandidatov in da so se le-ti predstavili tudi s svojimi programi. Po tem se jih da spoznati in konec koncev prijeti za besedo. Na kandidcijski konferenci tako v banki kot v KS Loka seje pokazalo, da so ljudje za neposredne volitve, da hočejo voliti med več kandidati. Podprli smo vse kandidate za predsednika, ljudem pa je še posebej všeč program Mojce Drčar-Murko. V banki smo za člana predsedstva posebej podprli Dušana Pluta, v KS pa dodali še dr. Aleksandro Kornhauscr.«
MIRA GOLE, vodja finančno-računo-vodskega sektorja v Tesnilih Trebnje: »Od predstavljenih kandidatov za predsednika predsedstva SRS je name naj večji vtis naredil Janez Stanovnik. V zdajšnji krizi, ko je gospodarstvo pritisnjeno ob zid z administrativnimi ukrepi, ki so dostikrat milo rečeno nesmiselni, bi strokovnjak, kot je Stanovnik, prišel še kako prav. Že večkrat seje jasno opredelil za tržne zakonitosti, in kolikor vem, besedo tudi držal.«
FRANC RUPRET, vodja kadrovsko-splošnega sektorja, Sevnica: »Zdi se mi, da ima med" kandidati največ možnosti Janez Stanovnik, ki ima tudi mednarodni ugled kot ekonomski strokovnjak. Takšnega človeka bi v teh časih verjetno tudi najbolj potrebovali. Mojca Drčar-Murko se mi zdi nekoliko preveč radikalna, je pa zlasti sprejemljiva za mlade. Škoda, ker Bulca niso vprašali, ali je pripravljen kandidirati.«
\
s
RAJKO ADLEŠIČ, koordinator baze podatkov iz Beti, Metlika: »Prav bi bilo, da bi tudi kandidate za najvišje funkcije kandidirali v bazi, da ne bi bilo samo ,uradnih’ kandidatov. Vsak, ki bi ga ljudje kandidirali, pa bi moral podpisati izjavo, da se s tem strinja. T udi svoje programe naj bi kandidati dali že v začetni fazi. Sedanja garnitura kandidatov za predednika predsedstva je po moje ,preodrasla\ nekateri so preveč obremenjeni s preteklostjo. Bolje bi bilo več ,mlade krvi’. Boljše in manj komplicirane pa bi bile neposredne volitve.«
RUDI LOVŠIN, tajnik obrtne zadruge Prevoz, Ribnica: »Nove volitve z več kandidati in programi pomenijo majhen korak naprej, prava rešitev pa to ni. Potrebno je spremeniti sistem, in sicer tako, da bo človek lahko delal in zaslužil. Vsi evidentirani naj bi napisali programe, na odgovornih mestih pa naj ne bi bili neprestano isti.«
BOGOMIR ŠTEFANIČ, veterinarski inšpektor iz. Kočevja: »Nikoli nisem imel občutka, da bi lahko vplival na izvolitev tovarišev na visokih položajih. Vedno pa so zagotavljali, da so bili izvoljeni najboljši. Njih obraze dobro poznamo, saj jih desetletja gledamo na prvih straneh časopisov in na TV. Pozdravljam spremembo, da bo več kandidatov, ki imajo programe, vendar brez neposrednih volitev tudi za naj višje dolžnosti vpliva občana ni.«
DRAGO IVANŠEK, sekretar OK ZSMS v Brežicah: »Pregledal sem programe v sobotni prilogi Dela in v Mladini. Menim, da sta za mesto predsednika najprimernejša Ciril Zlobec in Mojca Držar-Mur-ko. Presenečen sem, da prav Ivo Fabinc, ki gaje evidentirala ZSMS, ni ničesar napisal. Tudi Stanovanik ni predložil nič konkretnega, čeprav se mi zdijo njegove ideje zelo dobre. Osebno sem zdaj prepričan, da bi bilo morda najbolje, da bi prišel na to mesto nekdo zunaj kroga, v katerem se že dolgo vrtijo funkcionarji.«
JOŽE AŠIČ, gradbeni tehnik, Krško: »V teh težkih časih bi moral na čelo predsedstva priti človek, ki bi užival ugled in podporo pri večini slovenskega naroda. Mislim, da bi to moral biti človek iz mlajše generacije, neobremenjen s preteklostjo, kot so sedanji kandidati. Mislim, da s sedanje liste ne bi mogel nikogar izbrati za svojega kandidata. To bi bil Ciril Ribičič, ki pa ga ni na kandidatni listi.«
kmetijstvo
V POMURJU TAKO, KaJ PA PRI NAS?
Da bi spodbudili razvoj živinoreje, ki je še pred kratkim doživljala eno najtežjih kriz, se samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva v Sloveniji prvič loteva sofinanciranja gradnje govedorejskih objektov. Tako bodo rejci, ki se bodo odločili za gradnjo novih hlevov za krave molznice, dobili 800.000 dinarjev nepovratnih sredstev za stojišče, oziroma 400.000 dinarjev, če se bodo odločili za obnovo. Tisti, ki se bodo odločili za gradnjo novih hlevov za pitance, bodo dobili za stojišče 400.000 din (200.000 din za obnovo), če pa bo v hlevu kombinirana reja, torej reja mlekaric in pitancev, bodo dobili za eno stojišče 600.000 din pri novogradnji in 300.000 din pri obnovi. Ob tem morajo rejci izpolniti še en pogoj, namreč, da bodo imeli najmanj 10 krav oz. 30 govejih pitancev v novem hlevu.
(Iz Vestnika)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so prodajali domače ocvirke po 4.000 din kilogram, krvavice po 3.500, sir v kolačih po 5.000 in skuto po 2.000 do 2.800 din. Kilogram krompirja je stal 400 din. Kljub zimi so imeli regrat, in sicer kilo po 4.000 din. Imeli so tudi česen, ki tudi tokrat ni bil cenejši od 7.000 din. Fižol je veljal 1.500 in 2.000 din, različno od sorte. Kilogram solate je bilo moč dobiti za 1.400 in 2.000 din, jabolk za 1.000 in 1.200 din. Primerek jajc je veljal na tržnici od 140 do 200 din. Lonček smetane seje dalo kupiti za 1.500 do 2.000 din. Za lepši predpraznični dan so poskrbeli prodajalci cvetja. Irise so cenili 1.000 in narcise 5Q0 din, šopek zvončkov so prodajali po 400, mačic po 500 in teloha z reso po 700 din.
O ‘	■	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO — V ponedeljek je bilo naprodaj 384 prašičev v starosti 8 do 14 tednov in 7 starejših od 6 mesecev. Lastnika je menjalo 158 živali. Mlajši pujski so stali 50.000 do 80.000 din, starejši pa 1.600 din kilogram žive teže. Na sejmu so prodali že 7 pitancev, in sicer po 1.600 do 1.700 din kilogram žive teže ter dve kravi po 800 do 1.200 din kilogram žive teže.
Kmetje kljub vsemu ne obupujejo
Pridelava hrane v sevniški občini se povečuje — Letos še bolje pri pitanju — Že sklenjene pogodbe napovedujejo za letos še več mesa in mleka kot lani
SEVNICA — Navkljub enemu najtežjih let po letu 1970 za kmete, zlasti za živinorejce, rezultati pri pridelavi hrane v sevniški občini v preteklem letu sploh niso bistveno zaostajali za načrtovanimi.
Po podatkih, ki so jih zbrali pri temeljni organizaciji kooperantov sev-niškega kombinata, sicer niso dosegli ravni proizvodnje mleka iz leta 1986 (4 milijone litrov), zato pa so pri pitanju oziroma prireji mesa skoraj za desetino presegli načrte. In če 1.600 glavam goveje živine dodamo še podatek, da sevniški kmetje vzredijo že nad 2.000 prašičev na leto, podoba ni tako črna. Nad planom je tudi pridelava pšenice, medtem ko se v njegovih okvirih sučeta pridelava ribeza, krompirja, zaostajajo pa vrtnine in pridelava grozdja.
OCENA VINA V SEVNICI
SEVNICA, BOŠTANJ — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica-Boštanj bo v četrtek, 10. marca, ob 14. do 18. ure v gostilni Toneta Kragla v Sevnici sprejemalo vzorce vin letnika 1987, kijih bodo ocenili naslednje dni. Vsak vinogradnik naj prinese 3 litre vina v steklenici. Rezultate ocenjevanja vin bodo objavili v soboto, 19. marca, zvečer na zabavni prireditvi v TVD Partizan v Boštanju.
Spet kriva vlada
Zakaj ta čas tako pri man -j kuje zaščitnih sredstev
Zvezni izvršni svet si bo ob vseh svojih slabih potezah naprtil še krivdo za izjemno slabo preskrbljenost z rastlinskimi zaščitnimi sredstvi, in to tik pred začetkom spomladanske setve. S svojimi do kemije mačehovskimi administrativnimi ukrepi je res zavrl rast cen, hkrati pa povzročil še hujše zlo, namreč, da potrebnih izdelkov ni.
Pinus Rače, ki oskrbuje velik del slovenskega kmetijstva, ima napol prazna skladišča. Odnos cen med surovinami in končnimi izdelki je tako neugoden za tovarno, da se večine zaščitnih sredstev sploh ne izplača izdelovati. Povrhu vsega pa niti ne dobi potrebnih deviz iz Beograda, tako da je proizvodnja v veliki negotovosti in morajo dela vci celo na prisilni dopust. Posledica tega je, da bi morali imeti
• Tudi zadnja, 25-odstotna podražitev zaščitnih Sredstev ne bo bistveno izboljšala položaja na trgu, saj proizvajalci trdijo, da bi morale biti cene zaščitnih sredstev dvakrat večje od sedanjih, šele potem bi bila izdelava rentabilna.
zdaj ob zgodnjespomladanskem škropljenju na voljo, denimo, 100 ton foli-dola, imajo pa ga le 70, z nekaterimi drugimi škropivi pa je še slabše. Prizadeti bodo predvsem manjši odjemalci, neorganizirani kmetje, vinogradniki in vrtičkarji, ki pridejo, če je pomanjkanje, pač zadnji na vrsto.
Vlada trmasto vztraja z zadrževanjem cen in očitno raje tvega škodo, ki se obeta, če posevki in nasadi ne bodo obvarovani bolezni, škodljivcev in plevela. Kaj naj ukrenejo jugoslovanski vinogradniki na primer, ki potrebujejo 600 ton ridomila in dihtana, na trgu pa ga bo, kot vse kaže, vse leto lahko le 200 ton?
M. LEGAN
Kmetijski
Čebele: kaj pravi odredba
Kot so povedali na nedavni počastitvi 90-letnice delovanja osrednje slovenske čebelarske organizacije, je ta čas v Zvezo čebelarskih društev Slovenije včlanjenih 8.500 čebelarjev, ki premorejo skupaj 136.000 panjev. Približno šestina čebelarjev pa ni organizirana. Vsekakor je čebelarstvo dokaj pomembna kmetijska dejavnost, zlasti še, če upoštevamo koristi od opraše-vanja kmetijskih rastlin, ki so desetkrat večje od vrednosti medu in drugih čebeljih pridelkov.
Ob pogubni razširitvi zdaj najnevarnejše čebelje bolezni — varoze, kije zajela že vso Slovenijo, je čisto odveč vsaka škoda, ki jo v čebelarstvu povzroči človek s svojo nevednostjo in nevestnostjo, zato si zdaj, pred začetkom cvetenja sadnega drevja in drugih rastlin, oglejmo, kakšne preventivne ukrepe predvideva odredba o zaščiti čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Ur. list SRS, št. 23/77).
• Odredba pravi, da kemičnih sredstev za varstvo rastlin ne smemo uporabljati na kmetijskih kultiviranih rastlinah, gozdnem drevju, okrasnih in zdravilnih rastlinah, kadar te cvetijo ali se na njih pojavi mana. Prepoved pa se ne nanaša na krompir, vinsko trto in hmelj. V izjemnih primerih, kadar to dovolijo pristojni upravni organi, se zaščitna sredstva smejo uporabljati, vendar morajo lastniki oz. uporabniki tretiranih površin najmanj 48 ur pred uporabo obvestiti vse imetnike čebel, oddaljenih do 3 km. Pred uporabo kemičnih sredstev v sadovnjakih je obvezno odstraniti cvetočo podrast, če pa to ni mogoče, je spet treba obvestiti čebelarje v krogu do 3 km, da bodo čebelam preprečili izletanje.	_____________________________________________
Kemičnih pripravkov ni v nobenem primeru dovoljeno uporabljati v oddaljenosti do 50 m od čebelnjaka, če pa kdo to vseeno namerava narediti, mora o tej nameri dva dni prej obvestiti čebelarje. Obveščanje mora biti na krajevno običajen način ali v množičnih občilih. In še to: kraj za pripravo škropiv mora biti najmanj 50 m oddaljen od naravnega vira vode, ostanke škropiv pa je treba temeljito odstraniti.
Inž. M. L.
Izboljšava zemljišč in predvsem drugačna raba travinja pomenita precejšen zasuk na boljše. Lani je bilo opravljenih agro- in hidromelioracij na preko 200 hektarih površin. Spodbudno je zlasti to, da kmetje kljub težkim časom niso opustili naložb. Zgradili in preuredili so precej hlevov, nasadov jablan in vinogradov. Povsem po programu pa je potekala izgradnja nad 50 silosov s prostornino nad 50 m3.
Da bi premostili težak gospodarski položaj, so se pri toku Kooperacija M-KK Sevnica odločili, da v letu 1987 skupaj s skladom za intervencije pri pridelavi hrane pomagajo kmetom z osemmesečnim brezobrestnim kreditiranjem gnojil in štirimesečnim brezobrestnim kreditiranjem koruze. Da bi
zadržali raven pridelave mleka ali jo celo povečali, so rejcem v A-kontroli pomagali pri nabavi krmil in mlckovita.
• »Lani je bila zelo dobra oskrba z repromateriali, čeprav žal predraga. Razdelili smo 370.000 litrov plinskega olja, 1.400.000 kg pivskih tropin, ni še upadla poraba mineralnih gnojil. Iz prozvodnje v Čolniščku in iz nakupa smo razdelili 500 ton koruze. Posebej smo obdelali izobrževanje v lanski zimski sezoni in ugotovili, daje bil obisk v povprečju dober. Žal pa so izostali kmetje iz istih krajev, kakor da ne bi potrebovali več nikakršnega znanja,« je povedala direktorica toka Kooperacija Jožica Mlakar.
Vse bolj se uveljavlja tudi enotno zavarovanje krav.
P. P.
r
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
v
I
>
I
N
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
i Trsni izbor
Dognojevanje ozimine
Kaj zdaj potrebujejo pšenična in ječmenova polja
Letošnja zima ni imela nizkih temperatur niti snežne odeje. Pred zadnjim snegom sorazmerno toplo, tako da seje pšenica lahko dobro razraščala. Ker je bilo preko zime precej dežja, je bilo tudi izpiranje hranil večje kot druga leta. Zato se je pojavilo pomajkanje hranil, predvsem na bolj peščenih tleh.
Zato je nujno naslednje:
1. Dognojiti je treba pšenice, ki so porumenele: manjkajim namreč hranil, predvsem dušika. Taki pšenici damo izdaten odmerek dušika — približno 80 kg dušika na hektar, kar je približno 300 kg KAN.
2. Dognojiti je potrebno pšenice, ki so močno zaraščene. Te razvijajo sedaj zasnovo klasa in ne smejo trpeti pomanjkanja hranil. Dognojimo jih nekoliko manj kot v prvem primeru 65-70 kg dušika/ha.
3. Pšenice, ki so bile pozno posejane in ki so sorazmerno dobro zaraščene, niso se pa še razrasle, je potrebno ravno tako dognojiti z večjo dozo dušika (80 kg dušika na hektar), posebno še, če niso dovolj goste.
4. Za dognojevanje ječmena je sl. Če i
ze
precej kasno, saj seje že razrasel. Ce ga še niste dognojili, je to najbolj nujen ukrep. V primeru, da je bilo dano dovolj fosforja in kalija v jeseni, pognojite sedaj le s KAN, da čim hitreje deluje.
5
1
d
d
d
d
d
d
d
ii
s
d
i
Izmišljotine o škodljivem sevanju rastlin
Ugotovitve radiestezista O. Hasanpašiča
V zadnjem času se je med ljudmi razširila govorica, da nekatere sobne rastline nevarno sevajo in da jih zato ni priporočljivo gojili. Na seznamu »nevarnih« so se znašle sansevierija (taščin jezik), filodendron, fikus, di-fenbahija (katere sok je v resnici zelo strupen), drevo življenja in še nekatere druge.
Koliko je resnice na tem. je pojasnil Osman Hasanpašič, znani radiestezist, kije izdal že tri knjige o radiesteziji, pripravlja pa četrto: »Med svojim dolgoletnim ukvarjanjem z radiestezijo sem pregledal na tisoče stanovanj in v njih raziskoval sevanja. Posebno pozornost sem namenil sobnemu cvetju in med drugim ugotovil, da fikus in filodendron sodita med tiste rastline, ki lahko povzročijo glavobol in nerazpoloženje, vendar le, če so neposredno pri vzglavju postelje. Druge, zgoraj naštete rastline so po krivici dobile vzdevek nevarne, vendar bi vseeno priporočal, da v spalnico ne postavljate sobnih rastlin in cvetja z močnim vonjem. Negativno polarizacijo teh rastlin na ljudi lahko povsem ustavimo, če ob rastlini zabodemo v prst navaden kovinski žebelj ali sponko.« (MMS)
Skupno dajte okrog 60 kg dušika v prvem obroku.
5. Komur je uspelo dognojiti pšenico pred snegom z okrog 40 kg dušika na hektar, naj počaka še teden dni za dognojevanje druge polovice odmerka (40 kg/ha).
V primeru, da v jeseni niste pognojili najmanj 80 kg fosforja in 120 kg kalija, je potrebno dati v prvem spomladanskem dognojevanju manjkajočo količino PK v kompleksnem gnojilu NPK 11:11:16 ali 18:9:9 ali 15:15:15 ali drugih opdobnih kompleksnih gnojilih.
Za dognojevanje s 70—80 kg dušika moramo dodati zemlji 260 do 300 kg KAN na hektar ali 150 do 180 kg uree, ali NPK 18:9:9 380 do 450 kg/ha, ali NPK 11:11:16 630 do 720 kg/ha, ali NPK 15:15:15 450 do 530 kg/ha.
Inž. TONE HROVAT Kmetijski zavod Ljubljana
O BOLEZNIH ČEBEL
NOVO MESTO — V petek, 11. marca, ob 18. uri bo v veliki sejni dvorani občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu predavanje o zatiranju različnih bolezni čebel, ki terjajo v zadnjem času vse večji davek. Govoril bo in na vprašanja čebelarjev odgovarjal dipl. vet. Vinko Pipan. Vodilna tema bodo bolezni in zdravstveno varstvo čebeljih družin.
Opis sort slovenskega sortimenta trt, kijih novi trsni izbor priporoča slovenskim vinogradnikom, naj bo kažipot vsem ljubiteljem vinske trte in vina pri včasih kar težki odločitvi. Zaradi tega opisujem med našimi vinogradniki tudi manj znane sorte:
NEUBURGOVEC, ki ga sedanji trsni izbor sicer ne imenuje, je pa kot naravni križanec zelenega silvanca, kateremu je podoben, prav tako upoštevanja vredna vinska sorta kot zeleni silvanec. Sorta rodi obilneje kot zeleni silvanec, raste bolj bujno, zgodaj zori, pridobi razmeroma visok odstotek sladkorja, zato je primerna tudi za slabše vinorodne lege. Neuburgovec je močno razširjen vinorodnih območjih Avstrije in Švice, pri nas pa v manjši meri v severovzhodnem in tudi jugovzhodnem vinorodnem območju (na Dolenjskem v območju Šentjerneja — Tičnica).
ŠIPON je kot dovoljena sorta predviden le v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, pomeni, da ga lahko gojimo tudi v sosednjih vinorodnih okoliših. Kot priporočena sorta je šipon predviden v I., 2., 3., 4. in 6. vinorodnem okolišu, kot dovoljena pa še v 5. okolišu. Je glavna in najbolj razširjena sorta spodnjega predela Slovenskih goric. Rodi bogato in sodi med najbolj rodovitne bele sorte severnega vinorodnega pasu. Zato bizeljski vinogradniki v novejšem času namesto rumenega plavca sadijo šipon, saj v rodnosti ne zaostaja za rumenim plavcem, daje pa boljše vino. Tudi Dolenjci in Belokranjci naj bi kraljevino v bodoče nadomeščali s šiponom, saj na Trški gori in v Drašičih (Plut) odlično uspeva in pridobiva enak odstotek sladkorja kot v Slovenskih goricah.
RAN1NA, po vojni znana kot radgonska (po Radgoni), pred vojno pa kot Bouvierjeva ranina (po vinogradniku Bouvierju v Radgoni). Ranino novi trsni izbor uvršča kot dovoljeno sorto v vseh naših vinorodnih okoliših (7., 8., 9., 10.), kot priporočeno sorto v 2., kot do-
voljeno pa v 1., 3., 4„ 5. in 6. okolišu. Ranina rodi obilno in enakomerno, pridobi 18 do 22% sladkorja, zgodaj dozori (kot portu-galka). Pridelek ranine kot beli mošt točimo že ob trgatvi. Sorta zasluži, dajo ponovno bolj upoštevamo.
RIZVANEC v Švici in Avstriji znan pod imenom Miiller Thiirgau po strokovnjaku, kije sorto vzgojil s križanjem renskega rizlinga in zelenega silvanca. Od tod tudi slovenska skovanka rizvanec, pri nas bolj znana šele po zadnji vojni, ko smo jo močno priporočali. Trsni izbor uvršča to sorto kot dovoljeno v bizeljsko-sremiškem ter 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. vinorodnem okolišu predvsem zaradi novejših selekcij, ki dajejo bogato in redno rodovitne trte. Sorta zgodaj zori, takoj za ranino, daje kakovostno vino in zasluži, da ji poleg ranine posvečamo več pažnje. Zaradi zgodnje zrelosti in razmeroma sladkega grozdja (17 do 20%) ter novejše odbire je bogato rodna sorta, zato je primerna za manj kvalitetne lege. Po vojno smo jo na splošno močno širili, v zadnjem času pa preveč pozabili.
FURLANSKI TOKAJ je kot priporočena sorta določena za vinorodna Brda, kot dovoljena pa na Vipavskem. To je izključno sorta za navedeni vinorodni predel in ne sodi v naše kraje. Kot vino ga imamo priložnost preizkusiti na Ljubljanskem vinskem sejmu, v prometu ga ni.
REBULA je kot priporočena sorta določena za Brda*Vipavsko in Kras. Posebno kleti v Dobrovem in Vipavi dajejo vino te sorte v večjih količinah v promet, saj ga najdemo skoraj v vseh trgovinah. Sorta je le za navedena vinorodna območja in ne sodi v naše vinorodne kraje.
MALVAZIJA je kot priporočena sorta v vseh štirih okoliših primorskega vinorodnega območja (11., 12., 13., 14.). Je le za te kr^, ne pa za naše vinorodne predele.
P1NELA je kot prioročena sorta določena le za Vipavsko. To je izključno krajevna vipavska sorta in ne sodi v druge vinorodne kraje.
T. DOBERŠEK
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
S
.1
Še boljši bakreni pripravki
V varstvu rastlin baker spet pridobiva veljavo — Odlični cupramix
Rastlinski zaščitni pripravki na osnovi bakra so ■ najstarejša sredstva za varstvo rastlin, saj je tovrstni učinek bakra znan že nad sto let. Z mešanico modre galice ali bakrovega sulfata in kalcijevega hidroksida ali gašenega apna, ki jo že dolgo imenujemo bordojska brozga, imamo na voljo dobro fungicidno snov, ki zatira celo vrsto rastlinskih bolezni, ni pa škodljiva za človeka ali žival.
Vendar je priprava bordojske brozge zelo zamudna, možni pa so tudi ožigi rastlin, če natančno ne nevtraliziramo kisline (bakrov sulfat) oz. baze (kalcijev hidroksid). Da bi se temu že vnaprej
izognili, so začeli uporabljati soli bakra, ki so primerne za direktno uporabo (bakreno apno, kuproprin, bakracid itd.). Vendar ob preveliki koncentraciji bakra tudi ti pripravki lahko povzročijo ožige ali pa zavirajo rast, kar je znan pojav pri vinski trti. Da bi to preprečili, so začeli izdelovati kombinacije bakrovih soli z organskimi fungicidi, kot primer takega izdelka navajamo cupramix, proizvod Cinkarne Celje.
Naj ob tem dodam, da so lani na institutu za varstvo rastlin v Zagrebu znanstveno preizkusili delovanje cu-pramixa proti paradižnikovi plesni in dosegli izjemno dobre rezultate. Lahko
jih pričakujemo tudi pri drugih kulturah.
Inž. MIRAN GORIŠEK
Za rodovitnejšo zemljo
Melioracije v črnomaljski občini — Kaj še letos
MANJ TOBAKA
RADOVIČA — Prejšnja leta je bilo na Radoviči več kmetov, ki so gojili tobak za ljubljansko Tobačno tovarno. Kazalo je, da bo tobak pomemben dodatni vir zaslužka za kmete ne samo na Radoviči, ampak v Beli krajini sploh. Zlasti na manjših površinah, ki niso primerne za poljedelstvo, seje dalo doseči dober dohodek. Doslej je bilo gojenje tobaka, ki zahteva veliko ročnega dela, v primerjavi z drugimi deli sorazmerno dobro plačano. Zadnje čase pa od tobaka ni več pravega dohodka glede na vloženo delo, zato ljudje to opuščajo. Kaže, da tudi Tobačna tovarna ni več tako zainteresirana za gojenje tobaka.
ČRNOMELJ — V lanskem letu je črnomaljska kmetijska zadruga nadaljevala dela pri melioraciji na področju Podturnščice, uredili so 2 km novih poljskih poti na močvirnem terenu na
MELIORACIJA V SNEGU — Tudi zadnji sneg ni ustavil del pri agromelioraciji kmetijskih površin pri Petrovi vasi. (Foto: A. Bartelj)
Goleku, zasipali kotanje na Tančkem polju in pri Dragatušu. Na površini teh hektarjev na Selih so izruvali štore in korenine, na melioriranih steljnikih in na površinah, kamor so navažali zemljo, so opravili tudi oranje.
Lani so začeli agromeliorirati tudi kraška zemljišča na območju Lokev in Petrove vasi v skupni površini več kot 270 ha. Tu gre za odstranjevanje grmovja, kamenja in skal, razširitev poti, planiranje obrovov in teras. Na teh zemljiščih so opravili tudi založno gnojenje. Na pobudo melioracijskih udeležencev so območje razširili za okoli 90 ha. Na tem območju zadruga lastnike spodbuja zamenjavo parcel, brezplačno jim naredijo pogodbe in uredijo zamenjavo; tako so lastniki zamenjali okoli 150 pacel.
Za letos načrtujejo melioracijo zemljišč na območju Šemiča, in sicer na okoli 500 ha. Pripravljena je že vsa potrebna tehnična in investicijska dokumentacija, dela pa se bodo začela v kratkem. Pripravljajo tudi dokumentacijo za urejanje zemljišč na območju Malin, Črešnjevca in Štrekljevca, kar je tudi v načrtu za, letošnje leto.
A. B.
ŠE ENA STEKLA
KOČEVJE — V ponedeljek je bilo ugotovljeno, daje bila 3. marca uplenjena lisica stekla. Zvitorepko je v Raj-henavu uplenil pes in jo prinesel v gobcu do ljudi, ki tu varujejo živino. Lovci so odstrelili še dve potepuški mački pri Šalki vasi. Veterinarski pregled je pokazal, da nista bili stekli.
SOBNE, OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE
Na povabilo aktiva kmečkih žena pri M—KZ Krka Novo mesto bo SLAVKO ZGONC predaval o sobnih, okenskih in balkonskih rastlinah. Predavanje bo v sredo, 16. marca, ob 16. uri v prostorih Sindikalnega doma v Novem mestu, Društveni trg 2. Vljudno vabljeni!
123/10
IZ NKŠIH OBČIN
Malo novih imen
Na listi predvsem sedan-ji funkcionarji
NOVO MESTO — Temeljne kandidacijske konference v občini te dni obravnavajo tudi listo evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo pripravili v predsedstvu OK SZDL Novo mesto. Na podlagi pozitivnih ocen dela vseh funkcionarjev, ki sojih naredili v skupščinah oz. njihovih pristojnih organih, je predsedstvo OK SZDL evidentiralo kot možne kandidate vse dosedanje nosilce funkcij, ki so pristali na ponovno izvolitev. Dodatnih imen je prišlo iz baze zelo malo.
Vsi sedanji funkcionarji novomeške občinske skupščine so pristali na ponovno izvolitev, Franci Šali za predsednika skupščine, Stane Zunič za podpredsednika, Lojze Padovan za predsednika družbenopolitičnega zbora, Miran Škufca za predsednika zbora združenega dela in Vinko Kocjančič za predsednika zbora krajevnih skupnosti. Kandidaturo za podpredsednika zbora združenega dela je sprejel samo Vojko Grobovšek iz 1MV.
V večini interesnih skupnosti so bili evidentirani samo sedanji funkcionarji. Kandidati za predsednika skupščine, predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so: v stanovanjski skupnosti Marjan Grabnar, Jože Ficko in Alojzija Svetina; v skupnosti socialnega skrbstva Vika Avsec, Nevenka Stankovič in Polde Jevšek; v skupnosti otroškega varstva Zvone Špelko, Metka Somrak in Olga Jukič; v telesnokul-turni skupnosti Bojan Avbar, Silvo Fir in Boštjan Špiler. Kandidat za predsednika skupščine v raziskovalni skupnosti je Feliks Strmole, v skupnosti za zaposlovanje Vlasta Tomazin, v kulturni skupnosti Vasja Fuis, v skupnosti socialnega varstva Marjeta Potrč, v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Tone Pirc. Soglasja k ponovnemu kandidiranju kljub pozitivni oceni ni dal le predsednik skupščine zdravstvene skupoosti Janez Bulc, od dodatno evidentiranih je na kandidaturo pristala le Joža Miklič, direktorica SDK Novo mesto. Kandidata za predsednika zbora uporabnikov in izvajalcev v tej skupnostma Neva Thorževskij in dr. Jože Stekmsa. Že lani bi morali izvoliti novega predsednik skupščine izobraževalne skupnosti, ker je predsednici Vanji Vizjak s spremembo zaposlitve prenehal mandat. Sprememba ni bila opravljena zaradi nesklepčne skupščine. Za predsednika skupščine sedaj kandidirata Jure Gros iz Tovarne zdravil Krka in Jože Pirc, delegat KS Straža, za predsednika zbora uporabnikov poleg sedanjega predsednika Grosa že Jože Kirm iz KZ Krka.
OBETI ZA JAVNO RAZSVETLJAVO
HRUŠICA — Kot napovedujejo, naj bi ta vas letos dobila javno razsvetljavo. Razen v tem kraju naj bi KS Stopiče uredila javno razsvetljavo letos še na Dol. Težki vodi in v Crmošnjicah. Drugo napovedano izboljšanje za Hrušico je nadaljevanje asfaltiranja ceste Šentjošt-Hrušica, ki sicer sodi v sklop cestnih izboljšav v KS Stopiče.
PARTIJA RES FURA
GRADAC — Te dni bo metliška Komunala začela odvažati smeti tudi iz Gradca. Prejšnji teden so razvažali kante za smeti po hišah. Na traktorju so sedeli in kante delili predsednik krajevne skupnosti Lado Marentič, tajnik Franc Šuštaršič in blagajnik Lojze Kočevar, traktor pa je vozil sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Julij Novak. Ljudje so to takole komentirali: »Sedaj se pa res vidi, da partija fura krajevno skupnost in da je na čelu tudi, ko gre za smeti.«
Tudi razviti so lahko manj razviti
Iz dela KS Stopiče
STOPIČE — V krajevni skupnosti Stopiče so med letošnje prednostne naloge uvrstili razširitev pokopališča, saj bi pokopavanje sicer lahko postalo prav kmalu resna težava. »Štopiška krajevna skupnost seje močno razširila, zato smo začeli iskati nova zemljišča. Razširjeno pokopališče ne bo ogrožalo stopiškega vodnega zajetja, saj bo vse narejeno na predpisan način, ki popolnoma preprečuje onesnaženje. Novo pridobljeno zemljišče bi radi letos usposobili za pokopavanje, čeprav bomo morali nanj napeljati velike količine zemlje. Projektna dokumentacija za objekt je gotova, ta mesec pričakujemo še gradbeno dovoljenje. Gradili bomo po stopnjah, in sicer še tudi v drugem referendumskem obdobju, ko naj bi prišla na vrsto mrliška vežica. Vsekakor pa je potrebna vse bolj tudi ta,<< pove o širitvi pokopališča, eni glavnih nalog sedanjega načrta krajevnega samoprispevka, Feliks Strmole.
Zavedajoč se, da sicer razvita krajevna skupnost ni popolnoma razvita, če so nekatere njene vasi brez vode, se Strmole kot predsednik sveta KS Stopiče zavzema za vodovod v vaseh, kot so Pangrč grm, Hrušica, Plemberk. »Ker so to manjše vasi in bi bilo predrago, če bi jih priključili na glavni vodovod, bomo zanje uredili lokalna zajetja. Napeljava za letos ni predvidena, to leto bi se radi prepričali o izdatnosti in kakovosti že znanih izvirov, da
Feliks Strmole: »Opaziti je, da ima občinsko vodstvo stik s krajevnimi skupnostmi in jim skuša pomagati v okviru možnosti.«
bomo vedeli, kako naprej. Napeljava pa bi bila nemogoča brez družbene pomoči, zato pričakujemo sodelovanje interesnih skupnosti, ko bo do graditve prišlo,« meni Strmole.
Nič določenega ne ve o prepotrebni kanalizaciji, kije razen tiste v naselju pri šoli v Stopičah še nimajo kljub že pregovorno slabi in Novemu mestu namenjeni vodi iz tamkajšnjega zajetja. Meni pa, da gre v tem primeru za širši družbeni interes.
Že letos naj bi v Stopičah razširili obstoječe telefonsko omrežje od sedanjih 200 na okrog 500 številk. Če bodo telefonske zmogljivosti še letos povečali tudi dejansko, je po mnenju Strmoleta odvisno med drugim tudi od sodelovanja s Pošto. Od PTT pričakujejo zlasti strokovno podprt predračun in informacijo o deležu njene morebitne denarne pomoči. Z obojim bi Stopičani lažje načrtovali prispevke po gospodinjstvih ipd., meni Feliks Strmole.
Sicer v splošnem gledano ne zanika umestnosti ponovnega družbenega preverjanja stopnje razvitosti posameznih krajevnih skup-
M. LUZAR
IZ NK.ŠIH OBČIN
Ui
Dodatna rešitev za blagovnico
KS Drska v Novem mestu meni, da bi njihov velik problem preskrbe lahko reševali skupaj z gradnjo novomeške blagovnice — Novi trg slaba lokacija?
NOVO MESTO — V novomeški občini je že nekaj tednov v javni razpravi gradivo o uresničevanju programa razvoja trgovine v občini. O njem so pretekli četrtek na dokaj dobro obiskanem zboru razpravljali tudi krajani novomeške krajevne skupnosti Drska.
Gre za krajevno skupnost, kjer je problem preskrbe zelo pereč. V krajevni skupnosti trenutno živi 4.200 prebivalcev, že v kratkem jih bo še več. Že nekaj let je ta konec mesta praktično edini, kjer gradijo nova stanovanja, posebno v blokih. T udi za naprej je novomeška stanovanjska gradnja predvidena v tem koncu. Trgovina, kije sedaj na Drski, že zdavnaj ne ustreza več potrebam tukajšnjih prebivalcev, z novo, sicer načrtovano hkrati z bloki in hišami, ni nič. V stališčih občinskega izvršnega sveta oz. skupščine k omenjenemu gradivu o trgovini je trgovina na Drski zapisana kot prednostna naloga, ki jo je treba uresničiti celo še v letošnjem letu. V sklepu piše, daje lokacija za razrešitev preskrbe v KS Drska določena, Emona Dolenjki pa dan predlog za gradnjo dvonamenskega zaklonišča, v katerem bi bila v pritličju diskontna, v
nadstropju pa samopostrežna trgovina za dnevno oskrbo.
Potrošniški svet in krajani krajevne skupnosti Drska z omenjenim načrtom niso posebno zadovoljni. Na Drski so prepričani, da bi se dalo reševanje problema oskrbe v njihovi krajevni skupnosti povezati z gradnjo prepotrebne blagovnice v Novem mestu. S tem bi tudi preprečili ponovno drobljenje denarja, ki ga je za vse na voljo manj kot kdajkoli. Menijo, da lokacija za blagaovnico na Novem trgu iz več razlogov ni primerna ali je vsaj veliko manj primerna od tiste, ki jo imajo v mislih na Drski. Dejstvo je, da bi gradnja blagovnice na Novem mestu zahtevala prestavitev avtobusne postaje na začasno lokacijo, kar ne bi bilo poceni. Zelo draga bi bila sama gradnja blagovnice, že zaradi parkirišč, ki bi morala biti v celoti pod zemljo. Mestno jedro bi bilo potem s pro-
metom še bolj obremenjeno.
Krajani Drske se zavzemajo za to, da bi v njihovem koncu, natančneje na lokaciji »pod topom«, kjer je nekdaj že bila predvidena trgovina, pa so potem tam zarisali blok, lahko naredili večji oskrbovalni center z boljšo, večjo ponudbo tudi za druge krajevne skupnosti. Lokacija, pravijo, je dovolj velika, dostopna, parkirišča bi bila zunaj, avtobusne postaje ne bi bilo treba prestavljati, lokacija bi bila primernejša tudi glede na načrte, da naj bi bila druga blagovnica nekje v Ragovem. Hkrati trdijo, daje lokacija, kije sedaj predvidena za »njihovo« trgovino, tako in tako premajhna in vprašljiva.
Krajani Drske želijo, da bi o njihovi »ponudbi« razpravljali ne le strokovnjaki, ampak po vseh krajevnih skupnostih, saj bo blagovnica za vse. Hkrati zahtevajo temeljito strokovno analizo obeh lokacij. In ne nazadnje mislijo, da razvoj Novega mesta že predolgo poteka nenačrtno, po zamislih »tranzitnikov« na tovrstnih odgovornih položajih.	2.	L.-D
Kriza se šolam ni izognila
Novomeška izobraževalna skupnost z izgubo zaključka leto 1987 — Šole so po cele tedne brez dinarja, čeprav v glavnem izvajajo le osnovni program
NOVO MESTO — Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in omejevalne intervencijske zakonodaje so imeli lani veliko težav z uresničevanjem programa dela in finančnega načrta tudi v novomeški občinski izobraževalni skupnosti. Pri tem so le okrog 5 odstotkov programa predstavljale dejavnosti, posebej dogovorjene z izvajalci, medtem ko je pretežni del prorama izhajal iz zakona o osnovni šoli, obveznega predmetnika in učnega načrta ter iz smernic za življenje in delo osnovne šole.
nosti.
Osnovne šole v občini so sicer uspešno uresničevale zastavljeni program, bistveno manj uspešno pa je bilo kot rečeno financiranje te dejavnosti. Izobraževalna skupnost je morala plačilo posameznih programov prenašati v naslednja obračunska obdobja, vrednosti posameznih programov pa kljub ugotovljenih! višjim rastem nekaterih stroškov ni povečevala. Tudi dejanska rast osebnih dohodkov je zaostajala za rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu kljub drugačnim usmeritvam.
Zaradi že omenjene zakonodaje izobraževalna skupnost najprej ves april in večji del maja šolam ni mogla nakazati niti dinarja, hkrati pa je imela na posebnem računu SDK blokirana precejšnja sredstva, kijih ni smela uporabljati. Premoščanje oz. reševanje nemogočega položaja je zahtevalo nemalo nepotrebnih naporov. Težave so se kazale tudi ob polletnih obračunih, ko so nekatere šole imele celo izgubo, v novembru in decembru pa seje ponovil nemogoč aprilski položaj, ko je skupnosti po krivdi ponovne intervencijske zakonodaje zaradi premalo zbranih sredstev in blokiranih presežkov manjkalo dobrih 720 milijonov dinarjev ali celoten mesečni priliv povprečja zadnjih štirih mesecev 1987.
Z veljavno prispevno stopnjo je izo-
TELEFONSKA
ODISEJADA
GRADA C — Prostori krajevne skupnosti Gradac so 4 metre od gradaške telefonske centrale, že leto dni imajo plačan telefonski priključek, vse instalacije so napeljane, samo v novomeški pošti očitno ni nikogar, ki bi znal vso to stvar zvezati. V Gradcu se ljudje sprašujejo, ali gre tu res za tako zahtevno in odgovorno delo, za tako grozno pomanjkanje časa ali pa je enoletno čakanje posledica tega, da tega telefonskega priključka ni dobil nekdo drug.
braževalna skupnost lani zbrala skoraj 8 odst. manj denarja, kot je bilo dogovorjeno in planirano za financiranje redne osnovnošolske dejavnosti. Namesto planiranih skoraj 7 milijard dinarjev je zbrala 524 milijonov manj in tako ni mogla plačati kar za 324,3 milijona dinarjev nujnih in obračunanih obveznosti. Tolikšna je tudi lanskoletna izguba novomeške izobraževalne skupnosti po končanem obračuni), ki jo bo pokrila iz letošnjih sredstev. Izgubam v šolah pa so se izognili tako, da so najeli za 400 milijonov pretežni del dolga za izvedene programe v letu 1987. Posoji-
Odlok je domu zmanjšal izgubo
Le začasno, saj bo socialno skrbstvo moralo pokriti izgubo doma počitka
METLIKA — Metliška skupnost socialnega skrbstva je imela v lanskem letu blizu 869 milijonov dinarjev izgube. To v primerjavi z letom poprej res ni veliko, a dovolj, če vejo, dajo bodo morali pokriti iz letošnjih sredstev, za katera pa je znano, da ne bodo zadostovala niti za tak obseg dejavnosti, kakršen je bil lani.
Lani je imela skupnost socialnega skrbstva nekaj več kot 196 milijonov dinarjev. Velika večina tega denarja, kar 88 odst., je šla za zavodsko varstvo. V domovih počitka je bilo lani 34 metliških občanov, ki jim mora skrbstvo v celoti plačevati ali doplačevati stroške bivanja; večina od teh, 27, jih biva v metliškem domu počitka. Le odloku o najvišjem možnem povišanju cen v teh domovih se skupnost socialnega skrbstva lahko zahvali, da njena izguba v lanskem letu ni bistveno večja. Ta odlok je namreč dovolil le 18-odst. povišanje cen, v domovih pa so zahtevali 30-odst. povišanje cen. Seveda pa se ne morejo za dolgo izogniti plačilu svojega
deleža. Skupnost socialnega skrbstva je namreč soustanoviteljica metliškega doma počitka, ki bo imel v letošnjem prvem trimesečju predvidoma 25 milijonov dinarjev izgube, in jasno je, da bo treba to izgubo pokriti.
Drugi precejšen strošek za skupnost je izplačevanje družbenih denarnih pomči, po starem socialnih podpor. Kot edini vir za preživljanje dobiva to pomoč v metliški občini 12 ljudi, kot dopolnilni pa 58. Tisti, ki jim je ta pomoč edini vir za preživljanje, dobivajo sedaj po 103 tisočake na meseč, dopolnilni vir pa v povprečju znaša polovico vsote za edini vir.
V osnutku plana predvidevajo, da se bo letos za socialno skrbstvo v metliški občini zbralo 368,6 milijona dinarjev.
Ta denar, kot rečeno, ne bo zadostoval niti za tako dejavnost, kot jo je skupnost lahko izvajala lani in bo verjetno treba krčiti program. Eden od ukrepov je tudi ponovno vsestransko preverjanje upravičenosti prejemanja družbenih denarnih pomoči, pri čemer bo pomembno mnenje krajevne skupnosti, kjer življenjske razmere posameznega prejemnika te pomoči najbolj poznajo. Poleg tega skupnost prakticira vknjižbo na premoženje tistih občanov, katerim plačuje ali doplačuje oskrbnino v domovih počitka, priglaša se na dedovanje in nasploh išče vse možne plačnike, da bi bilo denarja dovolj vsaj za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni.
A. B.
Se v lastni firmi težko dobijo Jelo
Negotova usoda metliške enote SCT
METLIKA — Čeprav je ukinitev metliške enote Slovenijaceste-Tehnike oziroma preselitev proizvodnje v črnomaljski tozd Kovinar za sedaj odpadla — Metličani so vodstvo delovne organizacije prepričali, da to ne bi bilo dboro —je nadaljnja usoda te enote še vedno precej negotova. Vsekakor bi bil najtrdnejše jamstvo, da bo ta enota obstala in imela možnost za razvoj, dolgoročen delovni program, jasno pa je, da bi nov program v prvi vrsti zahteval tudi nove prostore. O vsem tem se zadnje čase dogovarjajo metliški izvršni svet in vodstvo Slovenijaceste-Tehnike.
Za sedaj imajo v obratu sicer dovolj dela, celo nadure morajo delati, vendar je na pomlad vsako leto več dela, poleg tega pa v metliškem obratu vejo le za teden dni naprej, kaj bodo delali in če sploh bodo. »Vsekakor to ne more biti rešitev,« pravi novi vodja enote Vekoslav Matjaš, ki je bil prej vodja proizvodnje. »Sedaj delamo tudi nekaj za izvoz, v glavnem gre za zajemalke za bagre in še neke druge dele. Potrebovali bi še nekaj dobrih ključavničarjev, a prav od tu trije napovedujejo odhod. Osebni dohodki so se v zadnjem času popravili, tako da ne odhajajo zaradi tega, ampak zaradi težkih delovnih razmer in negotovosti glede obstoja enote. V Metliki še vedno vidijo v metalizaciji velike možnosti za resno in pomembno dopolnilno dejavnost te enote. Pred kratkim so s tega področja dobili delo, pri katerem bodo štirje delavci polno zaposleni štiri leta, povrhu vsega pa je to delo visoko akumulativno. »Delaje na področju metalizacije v Jugoslaviji zelo veliko, a nas premalo poznajo.« Pred kraktim so na veliko zadovoljstvo naročnika uspešno odpravili poškodbe na lopaticah in grlih štirih turbin hidrocentrale. »Take poškodbe sicer odpravljajo z varjenjem, naš postopek metalizacije pa je boljši, tak del je odpornejši, dlje zdrži in delo je hitreje nareje-
no <<	A.	B.
Novomeška kronika
ODPAD — Po novomeških cestah veselo švigajo tovornjaki, naloženi z odpadno pločevino, ki menda izvira izpod štanc IMV. Ta v zadnjem času varčna tovarna oddaja ta koristni odpadek Dinosu, katerega tovornjaki pa so tako polno naloženi, da pločevina z njih leti na cesto, pod kolesa avtomobilom, ki so tako neprevidni, da vozijo tik za tovornjaki. Seveda se lahko zgodi, da ta ali oni avtomobilist povozi že na tleh ležeči kos pločevine, česar se razveselita predvsem kolo in podvozje avtomobila. Upamo, da Dinos premore kakšen pravilnik o prevozu odpadkov. Za liter vinjaka (tamkajšnja valuta) bi stavili, da v njem ne piše, da morajo koristni odpadki končati na cesti.
STUDIO D — Nekje v Beli krajini je bila prireditev, na kateri so sodelovali tudi invalidi in podobni ljudje močne in vsega spoštovanja vredne volje. Prireditev je bilo seveda treba naznaniti, brez gledalcev in poslušalcev je vse skupaj nič. Obveščanje je prevzel Studio D in za tistih nekaj vrst invalidom izstavil račun za 7.000 din. Druga dolenjska sredstva obveščanja napovedujejo podobne prireditve zastonj in povrh še v okvirčku. Punce in fantje iz etra morda res veliko vedo, prav nič pa jim ne bi škodilo, če bi se kar kolektivno včlanili v Rdeči križ.
DAN ŽENA — V ponedeljek, 7. marca, je bil na Glavnem trgu viden možak, ki je naokoli prenašal skoraj tri metre visoko palmo ali njeno sorodnico. Od časa do časa je zarjovel, da je njegova žena tako dobra in zlata, da za svoj dan ne zasluži šopka ampak kar celo drevo. Možak in palma sta bila nazadnje videna (okoli 10. ure) v restavraciji Pri vodnjaku. Galant-než je čepel v vrhu drevesa, nekaj prijateljev ga je zastonj vabilo, naj se vendarle spusti na varna trdna tla.
lo je skupnost vrnila iz januarskega pri liva, zaradi tega pa šolam že spet ni mogla zagotoviti vsega potrebnega denarja-
Tako se tudi letos napovedujejo ve like težave in nezmožnost rednega plačevanja stroškov in programov osnovnošolske dejavnosti v novomeški izobraževalni skupnosti. Že za prvo
• PREDNOST ZA LEKARNO IN IGRALNICE — Skupščina izobraževalne skupnosti Novo mesto je na nedavni seji potrdila predlog letošnje porabe denarja, zbranega po posebnem sporazumu za investicije v družbenih dejavnostih v novomeški občini. Koliko bo teh sredstev letos na voljo, še ni natančno znano, v celoti pa naj bi jih namenili za dokončanje lekarne v Novem mestu in za gradnjo igralnic za potrebe otroškega varstva ob šolah, kot so bile v programu. Tako se bo letos nadaljevalo urejanje igralnic v Vavti vasi ter pričelo njihovo urejanje v Mimi peči, kjer je po referendumskem programu iz 1984 letos na vrsti dograditev šole. V izobraževalni skupnosti bodo tudi naredili temeljit pregled stanja z osnovnošolskim prostorom, na osnovi katerega se bodo odločali, ali predlagati SZDL, da bi se prihodnje leto, ko se izteče sedanji referendumski program, odločali o ponovnem samoprispevku v ta namen. Dejstvo je, da je to poleg združene amortizacije osnovnih šol še edini vir za gradnjo novih šol, po katerih so v občini še precejšnje potrebe.
trimesečje je predviden primanjkljaj skoraj 193 milijonov dinarjev ob 2,9-milijardnih stroških te dejavnosti, ki ga bo treba kasneje nekako pokriti. Da ne bo lahko, je jasno, tudi za ta del skupne porabe se namreč zahteva počasnejša rast sredstev od rasti dohodka. V skupnosti se zato nameravajo držati dogovorjenih izhodišč o neširitvi programov ter o omejevanju nekaterih izdatkov, odbor za osnovno izobraževanje pa mora po nalogu nedavne skupščine ponovno preveriti vse programe.
Z. L.-D.
SPET URE PRAVLJIC
NOVO MESTO — Pionirska knjižnica bo spet pričela z urami pravljic. V cicibanovem kotičku jih bo vsak drugi četrtek pripovedovala študentka višje vzgojiteljske 5ole Jana Jurajevčič. Danes ob 17. uri pravljičarka že pričakuje prvo skupino predšolskih in šolskih otrok z nižje stopn-ie, ki jim je poslušanje pravljic doživetje.
Ena gospa je slišala, da se manjša mestna delegacija spet odpravlja v mesteca prijateljske nam ZR Nemči-I je. Zeli ji srečno pot in milo carino, po vrnitvi pa se bi Občinarji morda kdaj za kakšne pol ure oglasili tudi v Cerovcu ali Pangrč grmu.
Sprehod po Metliki
V času od 28. februrja do 3. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Fadila Tanjič iz Kanižarice — Amelo, Vlasta Bartolj iz Črnomlja — dečka, Jožefa Malenšek iz Gradca — deklico, Bernarda Bambič iz Šentjerneja — dečka, Ivanka Svetič iz Tanče gore — Andrejo, Ivanka Frankovič iz Nove Lipe — Mateja, Marija Muhič iz Jurne vasi — Jasmino, Milica Barukčič iz Rosalnic — Suzano, Cvetka Medoš, Pri banjci 45 a — Tomaža, Vida Miklič iz Ornuške vasi — Jožeta, Jožica Štefanič iz Črnomlja — Petra, Marija Šterk iz Črnomlja — deklico, Brigita Do-lenšek iz Drušč — Adrijano, Marjan He-nigsman iz Vavpče vasi — Denisa, Stanislava Hrovat iz Dolenjskih Toplic — Jaka, Alenka Stcpan z. Lokvic — Severina, Anica Simčič iz Železnikov — Boštjana, Milka Bregant iz Srebrnič — Dušana, Milena Gašperič iz Črnomlja — Teo, Jožica Koračin iz Cerovca — Antona in Breda Uhan iz Trebnjega — Aljaža.
IZ NOVEGA MESTA: Mirsada Mu-| jakič iz Jerebove — Eniso in Aha Gazvoda z Mestnih njiv — Domna. Čestitamo!
DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 12. marca, bodo odprte do 19. ure naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Blagovnica Žabja vas
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator KZ
• v Straži: Market Dolenjka Vse ostale prodajalne živil bodo
odprte do 13. ure.
DA NE BO KRAJEVNE SRAMO-| TE, si vas drznemo opozoriti na priredi- j tev, ki bo v četrtek, 17. marca, v Kultur- j nem domu Edvarda Kardelja v Metliki. Vstopnice bodo po 5000 din, čisti dobiček pa bo namenjen delavnicam pod posebnimi pogoji v Črnomlju, kjer so našli zaposlitev tako domačini kot tudi nekaj Metličanov. Honorarjem so se odpovedali vsi nastopajoči: čarovnik Karlo Sajovic, evropski prvak, mojster elektronske harmonike Silvester Mihelčič, ansambel Korg, humorist Toni Gašperič in manekenke, ki bodo prikazovale ekskluzivne modele delovne organizacije Beti. Organizatorji obljubljajo tudi žrebanje vstopnic.
PLASTIK, SVOBODNI UMETNIK in povrhu še Črnomaljec Jože Vrščaj, akademski kipar, razstavlja te dni v Gan-glovem razstavišču v Metliki kocke iz prozornih plastičnih mas. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 13. ure, in sicer do 27. marca.
SLISATI JE VEČ PRIPOMB na iz- ■ vedbo pogrebnih slovesnosti, še posebno takrat, ko so pod okriljem tako imenovane civilne organizacije. Po Metliki se govori, da obstajata dve skupini, ki se prej navzkriž kot ravno gledata. Pri vsej zadevi gre najverjetneje zgolj za natolcevanja, zato bi bilo prav, da govorice kdo izniči z resnico, argumenti in prepričljivo besedo. Sprevodi se namreč ne smejo sprevreči v farso, ampak morajo predvsem pazili, da nihče ne želi dostojanstva človeka, pa I četudi je ta na zadnji poti.
PRED DNEVI JE POSLAL OKTET V1T1S pisno prošnjo za pomoč pri nabavi | oblek, in sicer delovnim organizacijam in posameznikom. Fantje bi radi zbrali 1.400.000 din, da bi bili potem videti na odru lepi in šik. Zdaj namreč nastopajo | kar vsak v svoji obleki.
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
ROŽE — Osmi marec je ves v rožicah. Na ta dan v črnomaljski cvetličarni vrste ni hotelo biti konec in lastnica ni imela časa 7.a praznovanje, iz Brežic pa niso mogli sproti dobiti toliko rož, kot bi jih lahko prodali. V rožicah pa je bilo na ta dan tudi
lepo število moških, tako da je bilo ponekod bolj noro kot za pusta. Zenske, za-
poslene na črnomaljski občini, so imele v torek dan proslavo, potem pa so jim pripravili kosilo v gradu. Stregli so moški.
DOM — V začetku tega meseca so v novi črnomaljski dom počitka začeli sprejemati oskrbovance. Prvi dan sojih sprejeli 18, sedaj pa jih je v domu, kjer je prostora za 187 ljudi, okoli 60. Sedaj je v domu zaposlenih 28 ljudi, razpis pa je še za štiri delovna mesta. Ko bo dom poln — računajo da bo to konec leta — bo za oskrbovance skrbelo okoli 70 zaposlenih, imeli pa naj bi tudi stalnega zdravnika.
VIDEOTEKA — Z izkupičkom od izposoje video kaset iz prve belokranjske videoteka v črnomaljski glasbeni šoli nameravajo kupiti avdiovizuelno opremo za šolo, s čimer bodo posodobili pouk nauka o glasbi, učencem prikazovali najnovejše glasbene dosežke ter snemali in arhivirali nastope svojih učencev. Čeprav bi marsikdo za kakšen trši pornič rad oštel dvojno
izposojevalnino, tovrstnih kaset ne bodo ' vij
nabavljali, tako da jih tudi »pod pultom« ne bo. Glasbe pa kolikor hočete.
Drobne iz Kočevja
KONČNO KOMISIJSKA TRGOVINA — Zaradi krize je med ljudmi vedno več zanimanja za poceni nakupe pa tudi za prodajo še uporabnih predmetov, ki jih več ne potrebujejo. Ta ponedeljek je Marija Polajnar v Bračičevi ulici v bivši svoji kemični čistilnici odprla komisijsko prodajo. Prodaja in sprejema v prodajo tekstilno in tehnično blago, obutev, športne rekvizite in glasbila. Prodaja tudi izdelke z napako po ugodnih cenah.
NOVI SMETNJAK — Na pobudo Komunale je samoupravna stanovanjska skupnost kupila 25 zabojnikov na kolesih in jih razmestila po središču mesta, nabavili pa jih bodo še nekaj. Z njimi bodo nadomestili sedanje velike kontejnerje in manjše smetnjake. Nakup je veljal okoli 10 milijonov dinarjev.
MIŠI OGROŽAJO MLADINO — Slovenska mladina (in Mladina) se otepa raznih obtožb in tožb. V Kočevju pa mladino ogrožajo miši, ki kar med uradnimi urami paradirajo po pisarnah OK ZSM, da simpatična tajnica Mici prestrašena vrešči. Mladinci ne vedo, kaj storiti. V smislu predlaganih ustavnih dopolnil o vsesplošni centralizaciji pričakujejo obvezna navodila in ukrepe iz Beograda, saj se boje, da v svoji nevednosti in nepristojnosti ne bi stopili na rep nepravi miši, potem pa bi bil spet cirkus.
Ribniški zobotrebci
PLAČILO PO UČINKU — Kaže, da so se tudi komunisti odločili za plačevanje po učinku. Gre za plačevanje partijske članarine. Nadzorna komisija ŽK ugotavlja, da v delovnih organizacijah plačujejo članarino od stvarnih osnov, v terenskih organizacijah bolj po občutkih posameznih članov, največ težav pa je s komunisti-upokojenci. Očitno gre za plačevanje po učinku in ugledu ZK: v delovnih organizacijah poslujejo v glavnem dobro ali celo odlično, komunisti-terenci občutijo bolj padec standarda, najbolj pa so prizadeti upokojenci, saj so bili ob eno pokojnino.
OCENILI BODO ONESNAŽENOST — Letos bodo ocenili onesnaženost okolja na območju ribniške občine. Pripravili bodo tudi seznam onesnaževalcev, ki bodo morali izdelati programe, kako in do kdaj bodo prenehali s svojim početjem. Načrtujejo še gradnjo čistilnih naprav za Ribnico in Dolenjo vas ter novo občinsko, medobčinsko ali regijsko odlagališče odpadkov.
DRAŽJA TV NAROČNINA — Na Hrvaškem so s 1. marcem podražili televizijsko naročnino na 7.000 din. Varčni Ribničanje, ki gledajo pretežno zagrebški program, zdaj sprašujejo, če so upravičeni do nižje, hrvaške naročnine, saj znaša slovenska 10.450 din.
Trebanjske iveri
DAN ŽENA — Zanimanje za veseljačenje ob dnevu žena je tako zmeraj večje pri moških kot pri nežnejšem spolu, toda pri dekletih in ženah je uplahnil interes za tako praznovanje mednarodnega dneva žena tudi zaradi (ne)slanih šal. Preverili smo, ali je kaj resnice v različnih govoricah, že kar anekdotah, o Metodu Trobcu, ki se hladi v KPD Dob, in zvedeli, daje pred leti res zavod z Viča, kjer imajo bolj ali manj začasno prisilno domovanje nekatere predstavnice nežnejšega spola, po vseh podobnih kazensko-popravnih ustanovah po Sloveniji iskal kurjača. S KPD Dob so Vičanom ponudili kar Metoda, a sploh ni bilo odgovora, kaj šele navdušenja, kot pripovedujejo zlobni jeziki.
BRKI IN MATEJA — Na temeljni kandidacijski konferenci na Čatežu je eden izmed razpravljalcev rekel, da je treba za predsednika predlagati »tistega s televizije, z dolgimi brki, a tudi Mateja Svet bi bila kar dobra«.
PREPRIČEVANJEIN INFORMIRANOST — Na zadnji partijski programski seji sta bila med zanimivejšimi prispevki razpravi Alojza Podboja in Staneta Pečka. Podboj je poudaril bolečo resnico: če hočejo komunisti druge prepričati, da bo boljše, morajo biti tudi sami prepričani o tem. Peček pa je dejal, da je stanje v informiranju predinfarktno, zato je treba vzpostaviti učinkovit sistem, da se ne bodo več ponovili primeri Waldheim, novo letalo, JLA itd.
IZ NKŠIH OBČIN
Levji delež za adlešički tozd
Z aprilom bo sedanji obrat Tonose v Adiešičih postal 14. tozd ljubljanskega Tekstila — Usmeritev v izvoz — Možnosti za nadaljnji razvoj _______________________
ADLEŠIČI — V začetku prihodnjega meseca bo sedanji obrat Tonose v Adiešičih začel delati kot 14. temeljna organizacija ljubljanske delovne organizacije Tekstil. Konec februarja je bil v Adiešičih referendum, na katerem so se izrekli za svoj tozd, ki se bo imenoval tozd Konfekcija Adlešiči, sprejeli so tudi statut tozda. Prejšnjo sredo je bila ustanovna seja delavskega sveta. Udeležil se je je tudi pomočnik generalnega direktorja Tekstila Edo Veselko, kije hkrati član začasnega kolektivnega poslovodnega organa tozda Tonose, v katerem so lani septembra uvedli družbeno varstvo. Doslej je bil obrat v Adiešičih sestavni del Tonose.
»Konec marca bomo v vseh obratih Tonose ponovno obravnavali zaključni račun, na osnovi tega pa bo komisija razdelila premoženje. Bodoči tozd v Adiešičih, kije bil vseskozi najsodobnejši in najbolje opremljeni obrat Tonose, bo dobil levji delež. Pobuda za ustanovitev tozda v Adiešičih je prišla iz tu-jakšnje osnovne organizacije sindikata in ZK, v Ljubljani pa proti temu ni bilo nikakršnih odporov ne v tozdu Tonosa ne v delovni organizaciji Tekstil. Centralni delavski svet je tako usmeritev podprl, saj nam je veliko do tega, da dobimo uspešen tozd in da bodo imeli
tu zaposleni zagotovljeno socialno varnost,« je povedal Veselko.
Tekstil, katerega 14. tozd bo Konfekcija Adlešiči, je velika delovna organizacija z 2.400 zaposlenimi, za letos pa načrtujejo več kot 200 milijad dinarjev celotnega prihodka. Ko so v tozdu Tonosa uvedli družbeno varstvo, so pri sanaciji izdatno pomagali tudi ostali tozdi Tekstila. Eden od ukrepov je bilo tudi bistveno zmanjšanje zalog, odkup teh zlog pa so financirali ostali tozdi. V To-nosi so tudi močno zmanjšali število zaposlenih; sedaj jih je zaposlenih 145, včasih pa jih je bilo preko 400. V
Adiešičih pa dela 97 ljudi, od tega velika večina žensk. »Za sedaj se število zaposlenih ne bo povečalo, za kasaneje pa ima tozd vsekakor možnosti za razvoj in s tem tudi za povečanje števila zaposlenih,« je prepričan Veselko. Vsekakor tozd v Adiešičih ne bo začel delati z izgubo, kajti del izgube Tonose, ki odpade na obrat v Adiešičih, bo pokrit, tako da bo tozd lahko startal neobremenjen. Proizvodni program bo ostal isti, se pravi konfekcioniranje, s tem da
Spet o trikrat padlem
• Na prvi seji delavskega sveta so sprejeli tudi sklep o razpisu za direktorja tozda. »On si bo kasneje sam izbral vostveno ekipo. Oprema je ustrezna, v Ljubljani je že pripravljena krojilnica za Adlešiče, glavna naloga novega vodstva pa bo tehnološka in organizacijska ureditev delovnega procesa. Jasno je, da bo za uspešno delo treba proizvodnjo dvigniti vsaj na slovensko raven.«
TURISTIČNA ANKETA
VINICA — Člani turističnega podmladka na viniški osnovni šoli — podmladek deluje v okviru tamkajšnjega turističnega društva — so pred dnevi že drugo leto zapored izvedli anketo med prebivalci Vinice in okoliških vasi. Največ anketirancev je za najuspešnejšega turističnega viniškega delavca v lanskem letu proglasilo upravnico pošte Katico Strmec, sledijo prodajalka v Do-lenjkini trgovini Marija Stegne, na tretjem mestu pa so z enakim številom glasov Miran Majerle iz Ljubljanske banke, Danica Barkovič, poslovodkinja Dolenjkine trgovine, in Rozalija Mihelič, prodajalka v trgovini Kmetijske zadruge. Za najbolj urejen lokal v Vinici so izbrali prostore pošte, najbolj urejena stanovanjska hiša z okolico je last učitelja Franca Kordiša; že drugo leto zapored Viničani menijo, daje najbolj založena Dolenjkina trgovina, največ kritike pa leti na KS Vinica zaradi neurejenega smetišča v Sečjemu selu, na kar ljudje že dalj časa brez uspeha opozarjajo, ter na viniški kamp zaradi slabega odnosa do objektov, ki sojih krajani pred 25 leti zgradili s prostovoljnim delom.
Krajani Mlake trdijo, da je pozidava na njihovem območju zaključena in da so proti razlastitvi zemljišč
RIBNICA — Trikrat je bil že zavrnjen predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju noveliranega zazidalnega načrta Mlaka v Ribnici. Zato razlastitev zemljišč na tem območju, ki je predvideno za gradnjo zasebnih hiš, ni možna. Za predlagani odlok namreč ni nikoli glasovalo dovolj delegatov zborov občinske skupščine.
Prejšnji četrtek, 3. marca, je bil spet sestanek o prihodnjem urejanju Mlake, ki sta ga sklicala K K SZDL Ribnica in Mestni svet Ribnica. Namen sestanka je bil, da bi krajani povedali, kako si zamišljajo razvoj tega dela Mlake in kako zagotoviti gradbene parcele interesentom za gradnjo stanovanjskih hiš.
Krajani so odločno poudarili, da so proti sprejemu odloka, kije bil že 3-krat zavrnjen, pa tudi, daje pozidava njihove soseske zaključena. Skupne zadeve so urejali v glavnem sporazumno. Ne bodo pa nasprotovali gradnji nekaterih infrastrukturnih objektov, za kar so pripravljeni tudi odstopiti zemljišča.
Predlagali so, naj bi za zidavo hiš predvideli zemljišča od ITPP proti jugovzhodu (Bukovici). Tam je neplodna zemlja, saj so tu kopali glino za potrebe nekdanje ribniške opekarne.
O zadevah v zvezi s trikrat padlim odlokom o najnovejših ugotovitvah v
zvezi s tem bo v kratkem pripravljeno tudi poročilo za sejo zborov občinske skupščine. Kaže pa, da bo razlastitve zemljišč na tem območju ne bo prišlo, ker so krajani zahtevali, naj občinska skupščina ne razpravlja več o takem predlogu odloka.	j	PRIMC
predvidevajo bistveno usmeritev v izvoz, ker to zahteva manj obratnih sredstev, poleg tega je za konfekcionarje stanje na domačem trgu zelo težko. V glavnem bodo v Adiešičih delali za tuje naročnike, se pravi tako imenovani lohn posel. Od junija naprej so zmogljivosti tozda v Adiešičih že zasedene, za april in maj pa se dogovarjajo s partnerji iz Nemčije, Švice, Češkoslovaške in Avstrije.
A. BARTELJ
SAMOPRISPEVEK ZA ASFALT NA PLEŠIVICO
ADLEŠIČI — V nedeljo, 6. marca, je bil v Adiešičih referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, s pomočjo karega bodo asfaltirali 1350 m vaške poti na Plešivico. Na referendumu so glasovali lastniki zemljišč, ki so vezana na to pot. Od 161 lastnikov seje referenduma udeležilo 132, 114 jih je bilo za samoprispevek, ki bo znašal od 50 tisočakov do milijon dinarjev in ga bodo lastniki plačali v dveh obrokih. Prvi obrok bodo pobirali okoli 20. marca.
Osilnica stopa iz zaostalosti
V KS Osilnica so v zadnjih 15 letih dosegli ogromne uspehe
OSILNICA — V 19 vaseh KS Osilnica je 164 gospodinjstev in skupno 429 prebivalcev, medlem ko jih je bilo še leta 1941 kar 1.273. Pred vojno in po njej so bili ti kraji tako rekoč pozabljeni, zato so se ljudje izseljevali, kmetijsko zemljo pa še vedno zarašča grmovje in gozd.
trgovine in tri zasebna gostišča. Seveda je razvoj KS odvisen predvem od dobrih prometnih zvez, zato so še posebno
V zadnjih 15 letih pa je ta KS doživela hiter razvoj, k čemer so veliko prispevali krajani sami, delovne in druge organizacije, JLA, teritorialna obramba in drugi. Čeprav so najuspešnejša KS v kočevski občini, se še vedno niso otresli nerazvitosti in se še vključujejo v program revitalizacije Kočevje.
javo (tekočo pitno vodo in telefon imajo v vseh vaseh) 3 mostove, lovski dom v Ribjeku, 10 km nekdanjih kolovozov in peš poti pa so usposobili za avtomobilski promet (6,5 km so jih tudi asfaltirali).
zainteresirani za temeljito posodobitev ceste Brod na Kolpi Osilnica—Čabai
„abar
ne le po slovenski strani Kolpe in Čabranke, ampak tudi po hrvaški.
J. PRIMC
Črnomelj: kandidati brez pripomb
Za predsednika skup- l ščine občine Črnomelj ' ponovno kandidiran i
Mladen Radojčič
ČRNOMELJ — Predsedstvo •L Črt
OK SZDL Črnomelj je sedanje nosilce funkcij v skupščini občine in skupščinah interesnih skupnosti predlagalo za možne kandidate na naslednjih volitvah. Občinske družbenopolitične organizacije kot nosilci evidentiranja ter organi skupščine občine in skupščin interesnih skupnosti so pozitivno ocenili dv -letno delo sedanjih funkcionarjev,
prav tako na njihovo dosedanje delo i.......................
ni bilo nobenih pripomb Za možnega kandidata za predsednika skupščine občine Črnomelj so predlagali Mladena Radojčiča, za podpredsednika Borisa Lovrenčiča; za predsednika zbora združenega dela Branka Jukiča, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Edija Malnariča, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Milana Krajnca.
Za predsednike skupščin, zborov izvajalcev in zborov uporabnikov interesnih skupnosti pa so kot možni kandidati predlagani: kulturna skupnost: Anton Strmec, Zvone Vidmar, Viktor Zupančič; teles-nokulturna skupnost^ Stane Mo-vrin, Marko Banovec, Štefan Mišja; skupnost socialnega skrbstva: Rade Kordič, Matija Strucelj, Nevenka Došen; izobraževalna skupnost: Ferdinand Korošec, Nada Pucelj, Pavel Zajc; zdravstvena skupnost; Leopold Pucelj, Alenka Strmec, Marjan Kozan; skupnost otroškega varstva; Peter Štefanič, Mirjana Bizjak, Darinka Plevnik; stanovanjska skupnost: Slovenko Zorc, Stjepan Jarnjevič, Drago Ladešič; SIS za komunalno in cestno dejavnost: Martin Janžekovič, Milena Hutar, Dušan Kočevar; raziskovalna skupnost: Miralem Imširovič; skupnost za zaposlovanje; Jože Šterk; skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Franc Cimerman.
Razen tega je bil zgrajen obrat Teks-tilane (50 zaposlenih),
V zadnjih 15 letih so z velikim prispevkom v prostovoljnem delu zgradili novo zdravstveno postajo, pretvornik RTV, 7 vodovodov, telefonsko napel-
Zdaj potrebujemo borce
Občinska organizacija ZK v Trebnjem bo prevetrila vrste — St
itefan Kamin novi predsednik OK
TREBNJE — »Pri političnem delu je potrebno veliko profesionalnosti, premišljenosti. Doslej je bila bolj pomembna količina kot pa kakovost dela. V preteklih letih seje večkrat pokazalo, daje pomanjkanje znanja eden poglavitnih vzrokov za idejna razhajanja, tudi ob spremembah zakona o združenem delu in ustave,« je poudaril Jože Jev-nikar, predsednik OK ZK Trebnje, v uvodnem referatu na programski seji občinske organizacije Zveze komunistov.
Jevnikar je opozoril, da je zgrešeno mišljenje, da lahko vodstvo samo spremmja razmere, ustvarja pa se tudi zmotna predstava o skrbniški partiji. Po kongresih bi morali takoj opredeliti pojme glede trga. V svojem poročilu seje oprl na nekatere zanimive izsledke zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja. Za val stavk v Sloveniji je dejal, da že brez globlje analize vemo, da gre pri gradbincih za zmanjšan obseg dela. In po kaj so gradbinci hodili pred slovensko skupščino? Kakšna je bila vloga osnovnih organiza-
cij ZK v teh kolektivih, je vprašal Jevnikar.
»Na osnovi posveta s sekretarji osnovnih organizacij ZK v trebanjski občini smo ocenili, da so var-nostnopolitične razmere v občini trenutno dobre. Odpraviti pa je treba še kritizerstvo na sestankih. Pričakujemo več pobud za boljše delo OK ZK,« je povedal sekretar
Na seji občinskega komiteja ZK je ob sprejemanju zaključnega računa OK ZK za leto 1987 in finančnega načrta za leto 1988 Lojze Ratajc menil, da bi strukturo porabe morali bolj usmeriti v korist dela Zveze komunistov, za idejnopolitično delo ipd., investicije in vzdrževanje raznih hiš pa drugače reševati. Drago Kotar pa je menil, da razlika med visokim indeksom za materialne stroške in manjšim za osebne dohodke prinaša v načrtu za leto 1988 prevelika nerazporejena sredstva (31 milijonov dinarjev). Izvršni sekretar P CK ZKS Lenart Šetinc je pojasnil, da tudi na CK ZKS v teh ekonomskih razmerah zelo težko
1. faza obrata LIV (50 zaposlenih), večnamenska stavba, mala električna centrala, čistilna naprava itd.
Letos ali v tem srednjeročnem obdobju pa bodo dokončali na tem območju posodobitev 9 km magistralne ceste Mirtoviči—Zamost, preuredili v cesti vaški poti Lipica—Malinišče in Podvrh—Padovo, obnovili bodo staro stavbo krajevnega urada, začeli 2. fazo obrata LIV, na čistilno napravo bodo priključili še stanovanjske stavbe na Selih in v Osilnici, pri Bezgovici bodo uredili smučišče, v načrtu pa je tudi temeljita preureditev kajpak steze na Kolpi, na kateri so vsako leto mednarodna tekmovanja.
Program razvoja KS Osilnica, ki je vključen v program revitalizacije Kočevje, predvideva razvoj v smeri turizma, kmetijstva in drobnega gospodarstva. Na območju KS imajo zdaj tri
V PRIJATELJSKEM VZDUŠJU — Na tradicionalnem letnem sprejemu za predstavnike župnijskih uradov v trebanjski občini so ugotovili, da vera ali nevera ne sme biti vzrok za razdvajanje ljudi, v teh težkih trenutkih pa še posebej. Predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi pri SO Trebnje Tone Perparje poudaril pomen enotnosti tudi za nadaljnji napredek občine, mirenski dekan Janez Petek pa je dejal, da je prehojena pot v lepem in prijateljskem vzdušju. V sproščenem pogovoru so duhovniki in predstavniki občine povsem odkrito spregovorili, kaj še postoriti v zadovoljstvo vseh. (Foto: P. Perc)
Delavec naj pozna posledice
realno planirajo. Za novega predsednika OK ZK so izvolili Štefana
Kamina.
Štefan Kamin, novi predsednik OK ZK Trebnje
OK ZK Milan Kranjc. Štefan Kamin je opozoril na prehitro staranje partijske organizacije.
Nekatere osnovne organizacije ZK bi morale že zdavnaj prenehati z dejavnostjo, pa ne toliko zaradi števija članstva, ampak zaradi neaktivnosti, saj se tudi po celo leto ne sestanejo, je opomnil na zaskrbljujoče stanje Janez Zajc in se zavzel za prevetritev članskih vrst, kajti zdaj potrebujemo borce za spreminjanje razmer.
P. PERC
Pripombe družbene pravobranilke samoupravljanja Anice Bilbije o predvideni reorganizaciji Kolinske — Tozd ne more biti ovira, ampak nasprotno
MIRNA — Medtem ko so v Kolinski, tudi v temeljni organizaciji na Mirni, prepričani, da program za izboljšanje organizacije delovne organizacije HP Kolinska, ki med drugim predvideva ukinitev tozdov, ponuja dobre rešitve za uspešnejše poslovanje, imajo v trebanjski občini precej pomislekov, vendar ne le v občini.
Družbena pravobranilka samoupravljanja Anica Bilbija iz Novega mesta se sicer zaveda, daje bil v preteklosti pre-nekateri tozd ustanovljen brez ustreznega elaborata in pogleda naprej. Ravno zato, da bi preprečili take in podobne napake in nedoslednosti, meni, da ponujeni program reorganizacije Kolinske po vsebini ne prepriča, da je potrebno opraviti ustrezne spremembe materialne osnove dela, tehnično-tehno-loških in naravnih pogojev, proizvodne usmeritve in kraja, kjer se opravlja dc-
• V ponedeljek smo zaprosili družbeno pravobranilko samoupravljanja Anico Bilbijo za dodatno izjavo. Povedala je, da vztraja pri pripombah, kijih je dala delavskemu svetu in samoupravni delavski kontroli Kolinske. »Ne mešamo se in ni res, da ne pustimo gospodarstvu dihati, ampak se je treba zavedati tega: če se za nekaj odločimo, ima to posledice. Osebno mislim, da smo bili prezale-tavi takrat, ko smo ustanavljali tozde, rada pa bi preprečila, da se ne bi enako obnašali tudi zdaj.'
javost, kot navaja 326. člena zakona o združenem delu. Ta člen daje pravico oz. naloga dolžnost, da se spremembe v organiziranosti opravijo tudi, če pride do sprememb pogojev, kijih za organiziranje tozda določa 320. člen zakona o združenem delu. Program navaja, da tozd izpolnjuje pogoje za poslovanje po zakonu o združenem delu (delovna in proizvodna celota!), da pa ne zagotavlja več pogojev, da lahko te rezultate izrazi tudi na trgu in v dohodku tozda.
Najmanj, kar je potrebno storiti po mnenju družbene pravobranilke samoupravljanja, je to, da delavcem tozda predočijo podatke in argumente, ki se nanašajo na ta tozd. Enako velja za navedbe, da sedanja organiziranost ne omogoča optimalne izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet, nadalje razpoložljivih denarnih virov in da je težko ob proizvodnih in prodajnih konicah koncentrirati razpoložljive kadre. Delavcem mora biti jasno, kaj to pomeni v praksi. Ali to pomeni tudi razporejanje delavcev v Črnomelj ali v Ljubljano? Ker bodo posledice v prvi vrsti čutili delavci, jim je treba posredovati argumente, na podlagi katerih se bodo odločali.
Pravobranilki ni jasno, kako naj bi tozd povzročil, da bi razvojna funkcija na ravni delovne organizacije ne bila usklajena, in da ni odgovornih nosilcev ob dejstvu, da so vse funkcije razen proizvodne prenesene v delovno organizacijo, in da je v delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih 500 delavcev. Kako naj bi bile po reorganizaciji in-
• »Menim, da delavci na podla;; predloženega programa ne morejo sprejeti zakonitega sklepa o prenehanju temeljne organizacije. Pripo minjam še, da so spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu temeljito reafirmirale delovno orga-nizacijo.tako da so skupni interesi • kako poudarjeni, torej tozd ne more biti ovira, ampak nasprotno,« je zapisala družbena pravobranilka samou pravljanja v zahtevi delavskemu sve tu in samoupravni delavski kontoll tozda Kolinske na Mirni, da obrav navata njene pripombe in ugotovitve.
formacije točnejše, zanesljivejše in hitrejše? Potrebno je odgovoriti tudi n vprašanja, kaj bo z dejavnostjo eno itc delovne organizacije, o čem bodo odločali delavci v enoti, kaj bi se pr«.;*' bilo v finančnem smislu.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Za občinski vrh več novih imen
Med evidentiranimi za skupščinske funkcije ni ______________žensk____________
BREŽICE — Iz vrst evidentiranih inožnih kandidatov za delegatske funk-■ije v občinski skupščini in sisih bodo danes na seji predsedstva OK SZDL izoblikovali listo kandidatov. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja bo poročal, kateri evidentirani občani so dobili na temeljnih kandidacijskih konferencah največ glasov, da bodo prišli zdaj v ožji izbor.
Za poklicnega predsednika občinske kupščine so bili evidentirani: Stanko Cerjak, Marjan Gregorič, Drago Lo-pert, Teodor Oršanič, Franc Puhner, Stanko Zlobko in Anton Zorko, za nepoklicnega podpredsednika pa Franc Filipčič, Franc Puhner, Stane Ilc, Bruno Potokar in Anton Zorko.
Novega predsednika bo dobil tudi zbor združenega dela. Zanj so evidentirali Florijana Berganta, Milana Lokarja in Jožeta Piltaveria, za podpredsednika pa Antona Šinkovca. Za predsednika zbora krajevnih skupnosti so ponovno evidentirali Jožeta Avšiča in za podpredsednika Jožeta Cvetkoviča. Tudi za predsednika zbora združenega dela so vnovič evidentirali Stanka Cerjaka, ki dolžnost opravlja že v tem mandatu. Za podpredsednika je nrav tako en sam kandidat, Mitja Te-ropšič. Zanimivo je, da med funkcionarji občinske skupščine niso predvideli nobene ženske.
POTREBUJEJO NOVE INSTRUMENTE
SEVNICA — Delavska pihalna godba GD zaokrožuje 10. leto uspešnega delovanja. Po besedah predsednika upravnega odbora godbe, Franca Ogorevca, so tudi lansko leto ocenili kot uspešno. Godba je imela 33 javnih nastopov po raznih krajih Slovenije in Hrvatske. Pod vodstvom dosedanjega kapelnika Janeza Zupanca je na 74 de-.ovnih vajah v zadnjem letu še obogatila repertoar in kakovostno napredovala. Novi kapelnik Martin Marko in godbeniki pa bi srčno radi čimprej prišli do prepotrebnih novih instrumentov, saj so zdajšnji stari vsaj 10 let in so iztrošeni. Upajo, da bodo vsaj nekatere instrumente zamenjali že do letošnje, 11. revije gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije, ki jih prirejajo Sevničani.
DO 1. MAJA ŽE TENIŠKO IGRIŠČE?
SEVNICA — Pri sevniški občinski /.vezi telesnokulturnih organizacij in teniškem klubu napovedujejo, da bodo do
1.	maja igrišča pri plavalnem bazenu v Sevnici že nared. Tako vsaj zanesljivo kaže za dve igrišči za tenis, pri čemer so člani kluba opravili že obilo udarniškega dela. Prejšnjo soboto in nedeljo jih je okrog 20 sodelovalo, ko so navažali uga-ske. Na igrišči, ki ju ob rokometnem gradijo tudi z denarjem krajevnega samoprispevka, bodo položili tenisit.
• Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe.
FENELON
• Kdor nima želja, ima vse.
N1EVO
• Skromnost je edini sijaj, ki ga lahko dodamo slavi.
DUCLOS
• Skromnost se poda veličinam. Kako težko je biti skromen, če nisi nič.
RENARD
• Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja.
RAABE
Srce za otroke in stiske ostarelih
Nada Rožac vselej najde pot do ljudi
DOLENJA VAS — Odkar je Nada Rožac zapustila šolske klopi, je vedno našla čas za delo z otroki in ostarelimi. Izredno skromna je in se še vedno izogiba javni pohvali, čeprav si je prislužila zlato Zveze prijateljev mladine Slovenije. Za svoje notranje zadovoljstvo ne potrebuje priznanj, dovolj ji je, če vidi, daje nekomu pomagala v stiski ali osrečila otroke, če ne drugače, pa z medvedki in zajčki, ki jih je zastonj šivala za malčke v artiški krajevni skupnosti.
Tri desetletja, ki jih je preživela na Dobenem, so se obračali nanjo pomoči potrebni vaščani, in nikoli zaman. Obljubo je vedno uresničila, najsi je prek DPM ali Rdečega križa potrkala še na toliko vrat. Dolga leta je predsedovala Društvu prijateljev mladine na Čatežu in bi-
la je nesebična aktivistka Rdečega križa. Natanko je vedela, kdaj potrebujejo ljudje samo dobro besedo, kdaj denarno ali kako drugačno pomoč. Zdaj z enako zagretostjo nadaljuje delo v Artičah.
Ves čas opaža, da so bile ženske na Kranjskem, na desnem bregu Save, vedno na slabšem kot tiste na Štajerskem: zato, ker so kmetije na gorjanski strani revnejše, ker kraška zemlja manj daje, saj niti sadje ne uspeva, za druge pridelke pa ljudi v hribovskih vaseh prikrajšajo še jeleni in divji prašiči. Samo s kmetijo se tam skoraj ni mogoče preživljati, to je skusila, ko je ostala vdova s tremi otroki in jih je morala spraviti do kruha. Močna volja je bila njena poglavitna opora. Vse to je mimo in na kmetiji jo je nasledil sin. Morda prav zaradi lastnih težav tako razume sočloveka in trpljenje bolnih, osamljenih ljudi jo vedno znova prizadene. Žalostna je, da so možnosti za pomoč tako omejene.
J. TEPPEY
Na repu tudi po izobraževanju
Med 500 zaposlenimi pri obrtnikih se jih malo poklicno izobražuje
BREŽICE — Pri obrtnikih je zaposlenih okoli 500 delavcev. Za celo tovarno jih je in velik del nekvalificiranih, toda za izobraževanje v stroki skoraj ni zanimanja. In če odštejemo sezonce in druge, ki se menjajo, jih še vedno ostane precej nad 300, pri katerih bi bilo vendarle pričakovati več odziva. Trenutno so možnosti za fakultetni študij ob delu, za izobraževanje v tehniški srednji šoli, v poklicni šoli, razen tega pa skozi vse leto še vrsta najrazličnejših tečajev.
Na priporočeno anketo, razposlano na 500 naslovov, je prispelo na tajništvo sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev pri obrtnikih pet odgovorov. Odzvali so se samo gostinci, in sicer za tečaj nemškega jezika. V skladu se bo letos nabralo okoli 30 milijonov dinarjev in za ta denar bi lahko poleg obveznih tečajev za varstvo pri delu organizirali vrsto izobraževalnih oblik. Precej nekvalificiranih delavcev bi se v trimesečnih tečajih priučilo za poklic. Plačali bi jim vse stroške. Daljše tečaje organizirajo v srednji šoli v Krškem, krajše pa
PREDAVANJE O SLADKORNI BOLEZNI
VELIKI PODLOG — Krajevna organizacija Rdečega križa Veliki Podlog vabi svoje člane na redni občni zbor, kjer bodo izvolili tudi novo vodstvo. Občni zbor bo v četrtek, 10. marca, ob
19.	uri v osnovni šoli Veliki Podlog. Hkrati pa bo dr. Tothova predavala o sladkorni bolezni.
PREJ PEŠ
KRMELJ — V Mirenski dolini se ljudje nikakor ne morejo sprijazniti, da so, kar zadeva telefonske povezave s svetom, skoraj povsem na psu. Posebna umetnost je dobiti zvezo iz Krmelja, zlasti še dopoldne, ko ozko grlo telefonije občutijo predvsem v Metalni in Lisci. Nekateri obrtniki raje sedejo v avto, se zapeljejo v Sevnico in od tam telefonirajo zaradi poslov v Ljubljano in drugam. Tisti, ki imajo veliko sreče in potrpljenja, včasih celo dobijo kakšno zvezo tudi dopoldne. A pravijo, da zapravijo toliko časa, da bi prej peš prišli v Mokronog ali Radeče, kot pa se zmenili po telefonski žici.
KMETICE V PEČICAH SO SE IZOBRAŽEVALE
BREŽICE — Pred dnevi so se udeleženke kuharskega tečaja zbrale z gosti na zaključku in pokušnji njihovih izdelkov. Prek aktiva kmečkih žena pri TOK Kooperacija Agrarie Brežice so si to zimo izbrale izpopolnjevanje v kuharskih veščinah in vsem, kar sodi k zdravi in sodobni prehrani. Tečaj je obiskovalo 28 udeleženk in več vasi v tej odročni krajevni skupnosti, kjer po opustitvi osnovne šole zamira družbeno in družabno življenje. Ženske so izredno delavne in veliko pomagajo tudi pomoči potrebnim ostarelim ljudem.
na sedežu Obrtnega združenja v Brežicah.
• Delavcem pri obrtnikih so na voljo vse oblike študija ob delu. Letos se po eden izobražuje v srednji komercialni šoli, na visoki šoli za organizacijo dela, v višji gostinski šoli in na ekonomski fakulteti. Lani so trije končali tehniško srednjo šolo strojne stroke, dva strojepisni tečaj, sedem poklicno izobraževanje za voznika, dve frizerki pa sta obiskovali tečaj Narta studia. Stroške strokovnega izpopolnjevanja oziroma šolanja jim plačajo iz sklada za dodatno izobraževanje delavcev pri obrtnikih v brežiški občini. Še v tem šolskem letu bodo imeli zaposleni v zasebnem sektorju možnost obiskovati tečaj iz računalništva.
Izpopolnjevanje v stroki organizirajo tudi po sekcijah, kot sta kovinarska ali frizerska. Za frizerske poklice prireja
POPRAVEK
V odgovor na pismeno pojasnilo GIP Pjonir Novo mesto glede projekta Čatež sporočam, da kot novinarka nisem imela namena delati krivico, njegovim projektantom. Na tiskovno konferenco so me povabili iz Term, s potekom prejšnjih razgovorov med Termami in Pionirjem pa nisem bila seznanjena, in menim, da zgodovina dogovarjanja za moje poročanje ni bistvena. Iz izbora razlagalcev, med katerimi je bil tudi inž. Karl Filipčič, sva novinarja Dela in Dolenjskega lista povzela, da naselje projektira Re-gion, zdaj pa smo izvedeli, da je vodja projekta inž. G. Cibic, ki se mu opravičujem za napako.
J TEPPEY
Veliko grmenja, a malo dežja
Krški komunisti pred konferenco kritično ocenili svoje delovanje
KRŠKO — Z razpravo o predlogu poročila o delovanju ZK v zadnjih dveh letih na zadnji seji občinskega komiteja ZK so v krški občini praktično končali s pripravami na programsko konferenco, ki bo 23. marca v delavskem domu v » Krškem. Hkrati pa so člani komiteja obravnavali poslovne rezultate v lanskem letu, dali soglasje k resoluciji za tekoče leto in sprejeli poročilo o finančnem poslovanju občinske organizacije ZK ter sprejeli načrt za letos.
To pot razprava o poročilu ni bila tako burna, kot je bila v času, ko so člani komiteja obravnavali osnutek poročila. Sploh so menili, naj bi o poročilu več spregovorili na seji konference, ko bodo lahko prišli do besede tudi predstavniki več osnovnih organizacij iz združenega dela in krajevnih skupnosti. Pa vendar tudi to pot ni bilo mogoče preslišati ponovnih opozoril, da se je ZK na vseh ravneh lotevala najbolj pe-
Prepredene planinske poti
Z občnega zbora PD Lisca Sevnica-Krško
SEVNICA — Člani najbolj množičnega društva v sevniški občini (šteje že 924 članov!) niso tiste sorte ljudje, da bi samo tarnali, ampak z delom med letom prispevajo, da stvari tečejo po začrtanih poteh.
Predsednica sevniškega občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec je postavila PD Lisca za vzor marsikateri delovni organizaciji. Podpredsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Drago Kozole se je zahvalil PD L i-.ca za splošni razvoj planinstva tudi v letu 1987. Pohvalil je skrb za podmladek, ki so ga Sevničani pridobili v društvo v pičlem letu za dobro stotnijo.
Kako razvejeno je delo PD Lisca, je eri1 al predsednik društva Lojze Moto-ro, ki je omenil, da so imeli lani v 69 akcijah kar 2.141 udeležencev. Če naš-
tejemo, da ima PD Lisca svoje planinske krožke in skupine na osnovnih šolah »Savo Kladnik« in »Ana Gale« v Sevnici, na OŠ 12. SNOUB v Krmelju, v Boštanju, Jutranjki, v krški Celulozi, in Kovinarski ter Krmelju, smo verjetno dovolj ponazorili, kam vse segajo niti društva. Ob teh krožkih, sekcijah in skupinah je bil v pretekli sezoni uspešen tudi smučarski klub, kije med drugim v januatju in februarju letos že pripravil dva tečaja za šolsko mladino. Danes,
10.	marca, pa se pričenja v Mežici tudi tečaj za odrasle smučarje.
Skratka, planinci so že davno na stežaj odprli duri za vse ljudi dobre volje, ki jih bivanje v naravi plemeniti in jim daje novih moči za vsakdanje delo.
P. P.
rečih družbenih vprašanj, rezultati teh obravnav pa so več ali manj pičli. Zato ocena pokongresnega delovanja ZK ne more biti pozitivna. Člani zveze komunistov menijo, da CK ZK Jugoslavije ni dovolj odločen pri uveljavljanju sklepov 13. kongresa ZKJ. Precej bolje člani ZK ocenjujejo delovanje CK ZK Slovenije, ki vzbuja zaupanje komunistov in tudi ostalih delovnih ljudi, a te zamisli zelo počasi prodirajo v temeljna okolja.
O lanskih poslovnih rezultatih in letošnjih načrtih je govorila predsednica komiteja za gospodarstvo Silvana Mo-zer. Čeprav se, v celoti vzeto, z lanskimi gospodarskimi rezultati ne gre preveč hvaliti, prvi podatki o lanskem poslovanju vendarle prinašajo nekaj optimizma. Najpomembneje je, da so v krški občini izgube v lanskem letu zmanjšali za pol, saj so bile nominalno za polovico manjše kot leta 1986, dejansko pa še manjše. Kljub temu je bilo izgub še vedno za 1,7 milijarde dinarjev.
Med izgubarje pa so se poleg že tradicionalnih izgubarjev — elektrogospodarskih organizacij in premogovnika — pojavili še trije tozdi krškega Agrokombinata. Že na seji pa je predstavnica agrokombinata povedala, da so izgubo z lastnimi in sozdovskimi sredstvi že pokrili. Posebej spodbudno je bilo slišati pohvale na račun Kovinarske, kjer so člani komiteja poudarili zasluge izvršnega sveta in predsednika začasne-
vsako leto zanimive tečaje Narta studio v Ljubljani, vendar sejih slabo udeležujejo, čeprav jim sklad plača dnevnice in bivanje v hotelu, zaslužek pa povrnejo obrtniki, ker je v njihovem interesu, da z obvladovanjem novosti izboljšujejo in popestrujejo kakovost storitev.
Odziva je zelo malo. Večinoma se izgovarjajo s tem, da so že tako po ves dan zdoma in jim zato ni do takih oblik. Tudi gostinci se skoraj ne odzivajo. Iz tajništva sklada so jim te dni poslali sto vabil za dvodnevni tečaj gostinske šole
RAZSTAVA ROČNIH DEL
KOSTANJEVICA — Turistično društvo Kostanjevica vabi na razstavo ročnih del, ki jo posvečajo praznovanju dneva žena. Razstava ročnih del, kjer se bodo predstavile vse generacije, bo odprta v petek, 11. marca, ob 18. uri v Lamutovem likovnem salonu. Razstava bo na ogled do 27. marca. Soorgani-zatoiji razstave so društvo upokojencev, osnovna organizacija mladine in vzgojno varstvena ustanova enota Kostanjevica.
V»
• Tudi ekskurzije so del izobraževanja, vendar bi jih prirejali bolj poredko, če bi denar investirali v koristnejše oblike. Vendar vse kaže, da je delavcem v obrti še največ do strokovnih sejmov in do vsakoletnih srečanj na tradicionalnem celjskem sejmu. In jih nič ne gane, da so pri izobraževanju na repu v Sloveniji. Končno je tudi občina kot celota na repu, zakaj naj bi bila pri tem izjema!
v Ljubljani, vendar tik pred iztekom prijavnega roka ni bilo še nobenega interesenta. Morda se bo kdo odzval šele na telefonski poziv. Ob vsem tem pa velja pripomniti, da tudi gostinstvo ni na taki ravni, da tisti, ki delajo v stroki, ne bi potrebovali dodatnega pouka. Brežice so končno turistična občina, zato najbrž ne zadostuje, da samo dva ali trije lokali znajo zadržati svoje mesto v najvišje ocenjenih kategorijah.
J. TEPPEY
Bodoči učitelji se bodo šolali v Brežicah
Novo v Brežicah
ga poslovodnega organa v Kovinarski Vinka Trafele za to, daje ta delovna or-ganiazcija lansko leto zaključila brez izgub. Podoben podvig je uspel tudi No-
• Manj zadovoljni pa so v krški občini zaradi slabosti v storitvenih dejavnostih. Vendar tu kaže, da se bodo razmere izboljšale. Težje pa bo, recimo, izboljšati poslovne rezultate do te mere, da se bo povečala akumulacija. Ta nenehno pada in seveda zaradi tega še zdaleč ne zadovoljuje potreb krškega gospodarstva. Razmere se slabšajo tudi v družbenih dejavnostih, kjer gre v zadnjem času najslabše zdravstvu, tako da bo lansko leto končalo s primanjkljajem poldruge milijarde dinarjev. Denarja je tako malo, da ga ni ostalo niti za izplačevanje štipendij in plačilo računov v novomeški bolnišnici. Tudi zbiranje denarja za gradnjo novega zdravstvenega doma ne poteka zadovoljivo.
volesovemu tozdu Bor, kije očitno prav tako začel uspešno poslovati. Tudi jedrska elektrarna Krško je obratovala varno in s svojim obratovanjem veliko prispevala, da je bila oskrba z električno energijo v Sloveniji in na Hrvaškem brez prekinitev.
V takih razmerah je potrebno vztrajati pri odločnejši razvojni politiki, a vendarle trezno. Zato se v krški občini sedaj z resolucijo odločajo za 1,5-odstotno realno rast družbenega proizvoda, kar je manj, kot so načrtovali s srednjeročnim planom, a ravno prav glede na razmere.
J. SIMČIČ
JAVNA RAZPRAVA O LN HE BOŠTANJ
SEVNICA — V ponedeljek so se predstavniki krajevnih skupnosti in KK SZDL Vrhovo, Boštanj, Loka in Sevnica, družno z načrtovalci bodočimi graditelji HE Boštanj ter republiškega komiteja za varstvo okolja dogovorili, kako do 4. aprila skleniti javno razpravo o osnutku lokacijskega načrta HE Boštanj. V KS Loka bo razprava v petek, 19. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Bregu, v Sevnici bo razprava v torek, 22. marca, ob 18. v kulturni dvorani GD Sevnica, na Vrhovem v sejni sobi KS, in sicer v petek, 25. marca, ob 18. ter v Boštanju v soboto, 26. marca, ob 16. uri v TVD Partizanu. Pripombe na lokacijski načrt, ki si ga lahko ljudje ogledajo tudi na sedežih KS ali krajevnih uradov, lahko zapišejo tudi v knjige pripomb.
PRAZNIK, KI POTISNE VSE NA STRAN — Po vaseh je pred dnevom žena težko organizirati še kaj drugega, pa naj bo to ustavna razprava ali razprava o kandidatih za občinska vodstva. Dan, ki mu mnoge zaposlene ženske že odrekajo smiselnost, se je pri njihovih kmečkih vrstnicah tako zakoreninil, da zaradi njega odrivajo vsakršno sestankovanje. Tudi vinogradniki s polnimi sodi neprodanega vina se ga veselijo. Za mnoge je to priložnost, da stočijo nekaj svojih zalog na kmečkih ali sindikalnih veselicah. Naj torej še naprej živi dan žena!
KOMU JE BILA NA POTI LEDENICA? — Mirno grajsko okolje privablja nočne objestneže. Ni jim dovolj, da v okolici gradu polomijo vse prometne znake, na poti jim je celo nekdanja grajska ledenica v parku na vrbinski strani. Od alkohola razgreti mladeniči so se spravili nad vzorno prekrito streho in razbili precej Žlebnikov. Muzej je sicer poskrbel za popravilo škode, toda objestneži poslej lahko pričakujejo, da jih bodo možje postave pri nočnih obhodih zmotili v njihovi uničevalni mrzlici, jih do streznitve postavili na hladno in zahtevali poravnavo škode iz njihovih žepov.
JE BILO VREDNO? — Tako se javno sprašuje posavski in brežiški delegat v zvezni skupščini, ki je zaradi tega lani izgubil 37 delovnih dni, pa še nekaj sobot in nedelj. A vsaj poskusil je spremeniti tok dogajanj. Tudi to nekaj velja, čeprav je bil preglasovan. Morda bo njegovo razmišljanje spodbudilo še koga, da bo preštel zgubljene ure in učinke sedenja v občinskih delegatskih klopeh.
NEVARNA SVOBODA — Lovci opozarjajo, da se zunaj naselij ne bodo nič ozirali na to, čigav pes se potepa naokoli. Steklina ogroža celo živali na kmečkih dvoriščih, kaj šele tiste, ki si privoščijo svoboden sprehod po revirjih, zato naj lastniki psov lovcem ne zamerijo, če njihovega potepuškega čuvaja ne bo več nazaj.
Krške novice
Tako bodo v Posavju laže zapolnili kadrovske vrze ____________li	v	šolah_____________
BREŽICE — Srednja šola bo imela | od jeseni naprej spet štiri usmeritve: naravoslovno — matematično, družboslovno —jezikovno, ki seje zdaj spojila s kulturno, ekonomsko in pedagoško. V-pedagoško smer zadnja tri leta niso vpisovali, čeprav so to ves čas želeli zaradi naraščajočih potreb po tovrstnih poklicih v posavskih osnovnih šolah.
Pedagoški program za učitelje razrednega pouka je brežiški šoli znova odobrila posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev v Ljubljani. Program je splošnoizobraževalne narave in dopolnjuje možnosti za študij na višjih in visokih šolah. Ponovna uvedba pedagoške smeri bo v Posavju zapolnila vrzeli pri učiteljih razrednega pouka, likovne vzgoje, telesne vzgoje in družboslovno-moralne vzgoje.
Ob jesenskem vpisu pričakujejo v brežiški srednji šoli težave pri preusmerjanju učencev za poklic ekonomski tehnik, ker bo zanje na voljo en sam oddelek. Do zdaj so bili trije, zato upajo, da bodo pridobili še enega, tretjega pa zagotovo ne, in del učencev bo zato moral izbrati drugo smer.
T udi pri uravnavanju števila učencev za naravoslovno-matematično in druž-boslovno-kulturno usmeritev je med mladino precej več zanimanja, kot je možnosti. Tojesen bo vpis možen samo v en oddelek. Novega oddelka ne nameravajo odpreti, ker za poklice te smeri ni niti delovnih mest niti kadrovskih štipendij, vsaj v Posavju ne. Torej se bo nekaj mladih moralo odločiti za naravo-slovno-matematični študij, kjer učencev vedno primanjkuje.
J. T.
KAKO SE SPREMINJAJO ČASI — Preteklo soboto je bil na Senovem planinski ples, kjer pa je za te sorte dejavnost manjkalo žensk. Kljub temu je bilo kar veselo, ker so se šli nekakšne sumljive družabne igre. Sicer se na plesu ni dogajalo nič pretresljivega, saj še poštenega pretepa m bilo. Včasih pa smo rekli, da m bil ples, če niso vsaj enega peljali v bolnico, da ne rečemo še kaj hujšega. Upamo lahko, da vse te nove pojave lahko pripišemo višji kulturni ravni in ne smrtnemu | dolgočasenju ljudstva.
SPET TI OBČINARJI — Bodo ljudje ! rekli, da se v tejle rubriki kar naprej ukvarjamo samo z Občinarji. Pa si ne moremo pomagati, ko pa se na občini vedno zgodi kaj zanimivega. To pot lahko postrežemo z najbolj svežimi novicami, ki se žal, spet nanašajo na sekretarski del. Vendar tokrat ne nastopa naš bivši kolega Živko Šebek (ki ima tako in tako v tej rubriki stalno re-| zervirano mesto), ampak Ana Tubeshait, ekretarka izvršnega sveta, in pa Toni Sulc. Seveda nista storila nič posebnega.
I Začela sta samo s shujševalno kuro, kar pa I je v primeru Tonija Sulca še kako razuml-I jivo: čez ima družbene dejavnosti, ki so I tako in tako že na psu. (Za nepoznavalce: Toni Šulc je predsednik komiteja za druž-I bene dejavnosti; zlasti je znan v zdravstve-| nih, prosvetnih in kulturniških krogih.)
PA ŠE ENA KAR TAKO — Se včasih I zgodi, da prizadete stranke, ki pogosto nastopajo v tej rubriki, odkrijejo domnevnega pisca. In potem se začno vse vrste preganjavice ter ukrepi: odpove se časopis, ker se stranka ne strinja z uredniško politiko, zapro se vrata fabrike ali ustanove, da domnevni pisec ne bi pasel oči na notranjem neredu, itd. A vse to nič ne pomaga, kajti avtor te rubrike je zelo zvit in se pojavlja zdaj v tej zdaj v drugi osebi in je tako rekoč vse to naše ubogo ljudstvo, ki si vsakdanje težave rado zabeli z malo hu-moija in blage ironije.
Sevniški paberki
PLOŠČICE — Stanovalci novega I bloka na Planinski 19 a so nas poklicali, da se na svoje oči prepričamo, kako »solidno« so kooperanti Betona opravili j nekatera zaključna dela. Največ hude krvi I je na račun keramičarskih del, saj cvetijo | ploščice na stopniščih, v kuhinjah in kopalnicah. Tiste, ki še niso odpadle, bi bilo bolje kar zdaj potrgati z zidov, saj ko potrkaš po teh, votlo zadoni, kot da bi tolkel po praznem loncu. Stanovalci, ki so se vselili avgusta 1986, pravijo, da so opozorili Beton in stanovanjsko skupnost na nenavadni pojav, a brez pravega haska. Pač, iz Betona so prišli že dvakrat »na oglede«, odnesli so s seboj nekaj ploščic, baje za ra-| ziskavo, ni pa znano, kaj raziskujejo že ribližno pol leta.
LUČI — Naši nadvse pozorni bralci te-I le rubrike so nas prejšnji teden kar bombardirali z bolj ali manj pikantnimi pripombami, vprašanji o »žuljih« vsakdana. Toda pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v I Trsti! Nekateri bi radi zvedeli, zakaj je v soboto popoldne (tudi ob 16.15, kot smo se sami prepričali!) gorela javna razsvetl-I java na Kvedrovi in še kje. Je to drobcen | prispevek k prepričevanju ljudi, da nam le še ne gre tako slabo, ali samo poskus, da bi I bil pogled v svetlo prihodnost čimbolj I jasen?!
ZABOJNIK — Tržani in sploh prebi-I valci stare Sevnice, ki jim je nekaj do varstva in urejenega okolja, bi bili hvaležni Dinosu, ako bi tudi ta del mesta obdaril s kakšnim zabojnikom za steklo. Zdaj vse 1 preveč praznih steklenic in druge nevračl-I jive steklene embalaže konča v smeteh ali 1 celo ob kakšnem potoku in na drugih man-I jših črnih smetiščih. Take stvari odločajo o 1 bodeči neži ali...
kultura j in
izobra-
ževanje
»Svobodno« razstavišče
Krški arhitekt de Gleria odstopil svoje prostore likovnemu razstavišču — Veliko zanimanje
KRŠKO — V Krškem pravza-. prav nimajo pravega likovnega razstavišča, zlasti pa pomanjkanje razstavnega prostora čutijo mladi likovni ustvarjalci. Ta vrzel je vsaj malo zapolnjena od lanskega septembra, ko je poleg svojega ateljeja odprl likovno razstavišče dipl. inž. arhitekt Mitja de Gleria.
»Našo .svobodno galerijo’, kakor ji tudi rečemo, smo odprli lani septembra in v njej se je doslej zvrstilo že pet likovnih razstav. Vendar to niso bile klasične likovne razstave, ampak smo jih združili še zdrugimi kulturnimi vložki, kot so nasiopi plesnih skupin, glasbenikov in drugih ustvarjalcev. Reči moram, da so mladi kulturni ustvarjalci pokazali pri tem veliko dobre volje in tudi iznajdljivosti, kakršne na primer pri profesionalnih likovnih ustvarjalcih ni opaziti,« pove Mitja de Gleria, arhitekt projektant in vodja galerije.
Že na prvi razstavi likovnih del Jaroslava Jankoviča seje zbralo veliko ljudi, obiskovalcev pa ni manjkalo tudi na naslednjih razstavah. Na otvoritvah pa so nastopale tako znane rock skupine kot so Poljska malca, Gastarbajterji in drugi. Te rock skupine so na razstavah uspešno prodajale svoje kasete.
»Pretekli ponedeljek smo v naši galeriji odprli razstavo del Alojza Mehleta iz krškega doma upokojencev. Avtor seje predstavil s pre-
gledno razstavo pastelov in temper. Za njim bo prišel na vrsto Viktor Zemljak in nazadnje bo v galeriji nastopil tudi akademski slikar Jože Marinč iz Kostanjevice. S to razstavo bo delovanje svobodne galerije tudi končano, saj se mora naša projektantska delavnica umakniti sodišču, ki si bo po novi ureditvi našlo
Mitja de Gleria
prostore nad Valvasorjevo knjižnico, kljub takim okoliščinam pa ne bomo odnehali. Mislim, da bomo razstave likovnih del s podobnimi kulturnimi programi ponudili delovnim organizacijam in ustanovam, ki nam bodo, vsaj upam tako, odstopile v ta namen svoje hodnike,« je povedal de Gleria.
J. S.
Plemenita tekma mladih glasbenikov
V Novem mestu bo prihodnji teden 17. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije — Pomerilo se bo blizu 200 tekmovalcev iz Slovenije in zamejstva
NOVO MESTO — Še nekaj manj kot teden dni mora preteči in v Novem mestu, rojstnem kraju skladatelja, dirigenta, glasbenega pedagoga in pisatelja Marjana Kozine, se bo začelo že 17. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije.
Na tej plemeniti tekmi, ki bo trajala od srede, 16., do vključno sobote,
19. marca, se bo za naslove najboljših instrumentalistov in solopevcev v raznih starostnih kategorijah pomerilo kar 193 tekmovalcev iz 34 nižjih in srednjih glasbenih šol ter glasbene akademije iz Slovenije in treh zamejskih glasbenih ustanov. Prirediteljice Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena mladina Slovenije so organizacijsko izvedbo tekmovanja zaupale glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, pokro-
DOTOK NE BO VSEGA POKRIL
NOVO MESTO — Občinska kulturna skupnost zbira v prvem trimesečju denar za finančno pokritje kulturnih programov po prispevni stopnji, 0,56 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Januarja seje nateklo nekaj nad 95 milijonov dinarjev, do konca marca pa bo priliv narasel na 287 milijonov. Če bo priliv tak tudi poslej, bo kulturna skupnost letos razpolagala z okoli 1,2 milijarde dinarjev. Seveda je že zdaj jasno, da to ne bo zadostovalo za plačilo celotnih programov izvajalcev. Finančni dotok je namreč zasnovan tako, da upošteva 10-odstotno zaostajanje skupne porabe za gospodarstvom.
viteljica pa je Izobraževalna skupnost Slovenije.
Za tekmovanje je prijavljenih 10 solo pevcev, 24 blokflavtistov, 62 flavtistov, 4 oboisti, 49 klarinetistov, 6 saksofonistov, 3 fagotisti in 35 harmonikarjev. Slednji bodo nastopili v mali dvorani glasbene šole Marjana Kozine, blokfiavtisti in flavtisti v Kozinovi dvorani, vsi drugi pa v Domu kulture. Tekmovalce bodo sproti ocenjevale strokovne komisije. Najvišje število točk, ki jih bo moč dobiti v posamezni tekmovalni disciplini (in starostni kategoriji), je 100. Za osvojitev prve nagrade bo potrebno zbrati najmanj 90 točk, za drugo najmanj 80 in za tretjo nagrado 70 točk, medtem ko bodo tekmovalci, ki bodo zbrali vsaj 60 točk, dobili pohvale. Določeno je tudi, da se bodo zveznega tekmovanja, ki bo od 20. do 24. aprila v Ljubljani, lahko udeležili vsi prvonagrajenci.
Nagrade bodo dobitnikom podelili
Se ena zakladnica se odpira
Akcija za ureditev knjižnice novomeškega frančiškanskega samostana poteka pred SZDL — Jaro Dolar iz Ljubljane že pregledal knjižnični fond_
NOVO MESTO — Med novomeškimi knjižnicami knjižnca frančiškanskega samostana ni samo najstarejša, ampak tudi ena najbogatejših. Premore precej nad 10.000 knjig, veliko jih je seveda nabožnih, nemalo pa tudi znanstvenih, od katerih so medicinske še posebej zanimive. To je prava zakladnica starih knjig, napisanih pretežno v latinščini in nemščini, pa tudi slovenskih knjig ni malo. Veliko vrednost predstavljajo inkunabule, ki jih je v tej knjižnici kar precej, ob tem pa najrazličnejši manuskripti in še kakšno redkost bi lahko navedli.
Zadnja leta se težnjam, da bi odprli	lal svojega človeka, odgovornega za to
za javnost tudi tovrstne ustanove, pri-	knjižnico, na usposabljanje v Narodno
družuje tudi frančiškanski samostan v Novem mestu. Lani in letos je aktivnosti v zvezi s tem vodila občinska konferenca SZDL, k sodelovanju pa so še posebej povabili Študijsko knjižnico Mirana Jarca, da bi pri urejevanju in vseh drugih rečeh, ki jih je nujno opraviti, da bi knjižnico sploh lahko odprli, strokovno pomagala. Ob tem je seveda treba povedati, daje samostan že prej pos-
in univerzitetno knjižnico v Ljubljano, tako ad akcija postopnega urejanja in odpiranja samostanske knjižnice teče še glaje, kot bi sicer.
Knjižnico bodo znotraj samostana preselili v prostor, kjer so nekoč igrali dramske prizore in lutkovne igre. Morebitne posege v zidovje bodo opravili le s soglasjem službe spomeniškega varstva, saj je samostan v celoti kultur-
nozgodovinski spomenik. Soglasje te službe pa bo potrebno tudi pri nameščanju nove opreme in pri opravilih, kjer bo pač potrebno strokovno soglasje. Knjižnico bodo za javnost odprli šele
• K sodelovanju so pritegnili tudi strokovnjaka iz Ljubljane, prof. Jara Dolarja, ki slovi kot eden najboljših poznavalcev samostanskih in cerkvenih knjižnic, tovrstne izkušnje pa je na Dolenjskem že uporabil pri urejanju knjižnice kapucinskega samostana v Krškem. Prof. Dolar je medtem pregledal fond knjižnice v frančiškanskem samostanu in pohvalil dosedanjo skrb samostanskega knjižničarja za knjige in njihovo postavitev.
potem, ko bo vse postorjeno, ko bo restavriran tudi del že precej načetega fonda.
Pregledana, urejena in strokovno postavljena knjižnica frančiškanskega samostana bo po mnenju prof. Nataše Petrov iz Študijske knjižnice Mirana Jarca prek eksponatov omogočila predstavo o tem, s čim seje ukvarjal, kaj bral in o čem razmišljal razumnik 19. stoletja.
1.	Z.
OBISK SKOKOVITO NARAŠČA
NOVO MESTO — Število knjig v Študijski knjižnici Mirana Jarca se je ob koncu minulega leta približalo 200.000, bilo pa jih je natančno 197.396 (z vezanimi letniki periodik celo 212.148). Največ knjig, 132.393, je imel študijski oddelek, v ljudski knjižnici jih je bilo 24.864, v pionirski 23.254 in v potujoči knjižnici 16.885. Lanski prirast (z dolžnostnimi izvodi, nakupi, darovi in zamenjavami) je bil nekaj nad 8,900 knjig. Nakup je bil tolikšen kot leto poprej. Zelo sta se povečala obisk in izposoja. Tako so si bralci na 80.120 obiskih (ali na 13.316 obiskih več kot leta 1986) izposodili kar 199.137 knjig (ali 43.749 knjig več kot leto poprej).
na koncertu najboljšh udeležencev
17.	tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije, ki bo v soboto, 19. marca, ob 20. uri v Domu kulture. Dan poprej, v petek, 18. marca, bo ob
19.30	koncert v Kozinovi dvorani, nastopili pa bodo prvonagrajenci
• 17. tekmovanja učencev in študentov glasbene šole Slovenije, ki bo prihodnji teden od srede do sobote v Novem mestu, se bo udeležilo tudi 19 učencev iz glasbenih šol na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini in na kočevsko-ribniškem območju. Iz brežiške glasbene šole bodo tekmovali trije učenci (flavtist in dva harmonikaija), iz črnomaljske eden (klarinetist), kočevske eden (harmonikar), krške štiije (vsi harmonikaiji), novomeške šest (pet blokflavtistov in en flavtist), ribniške eden (blokflavtist) in iz trebanjske trije (blokflavtist in dva klarinetista).
drugega in tretjega tekmovalnega dne. Prvonagrajenci prvega tekmovalnega dne pa bodo nastopili v sredo, 16. marca, ob 20. uri, in sicer na otvoritvenem koncertu, na katerem bodo z netekmovalnim programom nastopili tudi učenci glasbene šole Marjana Kozine.
I.	Z.
KONCERTI ZA OBNOVO CERKVE
KOČEVJE — Cerkev na Trati v Kočevju je kulturnozgodovinski spomenik in je potrebna popravila. Denar zbirajo na razne načine, tudi z dobrodelnimi koncerti v sami cerkvi. Prvi od petih, kolikor jih načrtujejo, je bil 28. februarja. Nastopil je moški pevski zbor »Rafko Fabiani« iz Dobrepolj. Poslušalcem, ki so napolnili cerkev, je o njeni zgodovini kakor tudi o zgodovini Kočevja in Kočevskega govoril krajan s Trate, prvoborec in predvojni komunist Rajko Jenko. Dobrepoljski pevci so za obnovo cerkve darovali 70.000 dinarjev. 26. marca ob 18. uri bodo v tej cerkvi pele članice noneta Rog iz Željn.
Dolenjski oktet v Logatcu
Na koncertu je pel skupaj z Logaškim oktetom
NOVO MESTO Dolenjski oktet je pred kratkim gostoval v Logatcu in skupaj z Logaškim oktetom izvedel celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi. Š tem je vrnil obisk Logačanom, ki so v Novem mestu gostovali lanskega maja.
Na večeru, katerega gostje bil gledališki in filmski igralec Ivo Ban. sta se okteta predstavila s po devetimi pesmimi. Dolenjci so v prvem delu koncerta zapeli tri Prešernove pesmi, s katerimi so prvič nastopili na akademiji za slovenski kulturni praznik v novomeškem Domu kulture. Tem sta sledili Belokranjska deklica in Kettejeva Na trgu. V drugem delu prireditve pa je
Dolenjski oktet s štirimi narodnimi pesmimi iz Dolenjske popeljal poslušalce med dolenjske griče, kjer so doma cviček, lepa dekleta in tudi pesem.
Ob koncu koncerta sta se okteta združila in kot en zbor zapela pesmi Pleničke je prala in Triglav. Dirigiral je Tomaž Tozon, član Slovenskega okteta in umetniški vodja Logaškega okteta.
Velja poudariti, daje polna dvorana ljubiteljev in poznavalcev slovenske narodne in umetne pesmi zelo toplo sprejela petje obeh oktetov. Tak sprejem pri poslušalcih pa je največja nagrada za trud amaterskih pevcev.
J. PLUT
NONET ROG — Na fotografiji so članice noneta Rog, fotografirane 22. julija 1986, ko so pele na otvoritvi doma starejših občanov v Kočevju. ’
Hvala za domače pesmi
Nonet Roa iz Željn jih prepeva že 20 let — Jutri jubi-li koncert v Šeškovem domu v Kočevju
Začetek urejanja ostaja neznanka
iz leta v leto zmanjkuje denarja za adaptacijo Študijske knjižnice Mirana Jarca — Bi bilo več upanja, če bi denar za naložbe zbirali tako, da bi povečali prispevno stopnjo? — Ureditev knjižnice zahteva tudi zakon o knjižničarstvu_
NOVO MESTO — Znano je, daje Študijska knjižnica Mirana Jarca že vseskozi v prostorih, ki za njeno razvejeno dejavnost sploh niso primerni, poleg tega pa so tudi nekajkrat premajhni. Ta njen problem je bil že zdavnaj evidentiran in družbeno verificiran.
lejni
KOČEVJE — Nonet Rog iz Željn pri Kočevju praznuje te dni 20 let obstoja, njegove članice pa so stare od 50 do 80 let. Jubilejni koncert bodo imele jutri, 11. marca, ob 18. uri v Šeškovem domu v Kočevju.
Od leta 1984 vodi nonet Kristina Trkovnik, kije za vse pevke sešila narodne noše, piše kroniko noneta (od leta 1974), poleg tega pa imajo pevske vaje kar v njeni kuhinji. Že od ustanovitve pojejo predvsem narodne pesmi. Z njimi so požele priznanja po domovini, v tujini, posneli pa so jih tudi za Radio Ljubljana (leta 1985).
Organizirano so začele prepevati leta 1968 na pobudo učiteljice Justi Rauh iz Željn. Prvič so nastopile isto leto za dan žena. Takrat in vse do leta 1983 je zbor vodila Marica Vidmar. Pevke v zboru so se nekajkrat menjale. Do leta 1974 niso vodile kronike niti niso štele nastopov pa tudi narodnih noš še niso imele. Nato pa so v devetih letih, do leta 1983, nastopile 175-krat, med drugim tudi v Gonarsu, Dolini pri Trstu, Zagrebu. Danes šteje zbor 10 članic, vendar nikoli ne nastopajo vse hkrati. Od pevk izpred 20 let sta ostali le še 80-letna Francka Vodičar in Kristina Trkovnikova, ki je pravi vodja noneta, čeprav na to dolžnost ni bila nikoli uradno izvoljena. V zboru so še Katica Žalek, Rezka Poje, Marija Luzar, Ivanka Lipovec Marija Vidrih, Marija Logar, Mimi Čihak in Ančka Hitztaler. V novi sestavi so nas-
topile že 77-krat. Samo lani je nonet, ki deluje v okviru ZKO Kočevje, nastopil
26-krat, največkrat v Ljubljani, po kočevski občini in na Dolenjskem (Šmarješke in Dolenjske Toplice, Dolenja vas, Vinica, Šentjanž) pa tudi na Vrhniki in v Kamniku.
Pevke so povsod lepo sprejete. Publika jih pozorno posluša, najbolj pa jim ploskajo starejši, saj sicer le še redko slišijo narodne pesmi, pesmi svoje mladosti.
J. PRIMC
MED KANDIDATI ZA ŽAGARJEVENAGRADE TRIJE DOLENJCI
LJUBLJANA — Med kandidati za letošnje Žagarjeve nagrade so tudi trije prosvetni in pedagoški delavci iz Dolenjske oziroma Posavja. To so: Marija Gabrijelčič, profesorica pedagogike iz vzgojne posvetovalnice v Novem mestu, Anica Zidar, učiteljica na OŠ Mokronog, in Gabrijel Stojs, upokojeni učitelj in direktor šolskega centra v Sevnici. Odbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad pri skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije je prejel 30 predlogov za nagrade, podeljenih pa bo sedem.
Svetal žarek upanja na boljše čase je prvič posvetil takrat, ko so knjižnici obljubili novogradnjo. Potem seje res kar dvakrat zapovrstjo znašala v načrtih petletk. Toda petletke so minile, prostorska stiska knjižnice pa je ostala. Slednjič so načrtovalci razvoja ugotovili, da nima smisla govoriti o novi »palači«, pa novogradnje v novi petletki ni bilo več. Namesto te so v rubriko potreb vpisali sanacijo oziroma preureditev obstoječih prostorov.
Navkljub prizadevanjem v okviru kulturne skupnosti pa tudi v tej smeri ni bilo potrebnega koraka. Preprečiti gaje pomagala višja sila v obliki zakonskih določil in predpisov. Ponovno pa je zadevo, vsaj na papirju, začelo premikati izvajanje zakona o knjižničarstvu leta 1982. Štiri leta zatem je pritisnil strokovni svet za knjižničarstvo SRS z zahtevo, da mora knjižnica do leta 1990 imeti oziroma pridobiti najmanj dve tretjini potrebnega prostora, sicer ne bo mogla biti več matična ustanova za novomeško občino, do navedenega roka pa je lahko le pogojno matična.
Zagotovilo, da bo zahteva tudi res izpolnjena, je morala podpisati novomeška kulturna skupnost. Takoj so imenovali odbor za adaptacijo in prenovo knjižničnih prostorov, že prej pa se je oblikovalo stališče, naj v nameravano prenovo vključijo tudi nov prizidek, s katerim bi pridobili nekaj novih prepotrebnih prostorov. Izdelana je bila tudi že najrazličnejša dokumentacija, v
zvezi s tem pa opravljenega še marsikaj.
Denarja za samo gradnjo seveda spet ni bilo. Kolikor se ga je nabralo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v si-sih družbenih dejavnosti, so ga porabili z d Mige zadeve, Lani, denimo, daje šlo največ za prenovo Stadiona bratstva in enotnosti v Novem mestu in za novo šolo v Vavti vasi. Kulturi gaje pripadlo le toliko, daje knjižnica lahko plačala nekaj načrtov. Po predlogu za letos naj bi kultura iz vsote, zbrane na omenjen način, spet ne dobila ničesar, to pa pomeni, da se začetek dejanske adaptacije knjižnice spet prelaga najmanj za leto dni. Letos naj bi investicijski denar namreč porabili za življenjsko potreb-nejše zadevcAot je knjižnica.
Studijska knjižnica tako pomalem izgublja upanje, da bo tudi z nameravano adaptacijo kaj oziroma da bo do zahtevanih večjih prostorov prišla do roka, ki gaje postavil strokovni svet za knjižničarstvo SRS. Več upanja, da bi s pomočjo združenih sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti pravočasno in sploh lahko uredila svojo prostorsko problematiko, bi imela, če bi se za te investicije zbralo več denarja.
Ugotavljajo namreč, da obveznosti ne izpolnjujejo niti podpisniki sporazuma, in teh je kar 137, da o tistih, ki sporazuma sploh niso podpisali, takih je 19, in nimajo tako rekoč nikakršnih obveznosti do sporazuma, niti ne govorimo.
Deset olj gre v Nemčijo
Aprila pa bo Orač razstavljal v Dolenjski ga-___________leriji__________
NOVO MESTO — »Ob prostem času se najraje in največkrat zaprem v atelje, ki sem si ga uredil doma, in slikam,« pravi slikar Janko Orač, ki si sicer sluzi kruh kot grafik v novomeški tiskarni. »Te dni dokončujem zadnje slike, s katerimi bom povečal izbor za pregledno in do zdaj največjo močjo razstavo, ki bo odprta aprila v Dolenjski galeriji,« nadaljuje. »Ob tem pa me najbolj zaposluje urejevanje kataloga, ki bo spremljal to in vse ostale razstave, kijih bom imel letos in kasneje. Katalog bo precej obsežen, v bistvu bo to prikaz mojega slikarstva od začetka, zato bo v njem veliko barvnih in črno-belih reprodukcij. Vse fotografije je brezplačno izdelal Branko Babič in se mu za tovrstno pomoč že zdaj zahvaljujem. Spremno besedo o meni in mojem deluje napisal Janez Mesesnel. Obenem z njo bodo natisnjeni povzetki v nemščini, francoščini in angleščini. Katalog bo natisnjen kar se da poceni, zahvala za to pa gre tiskarni, mojim sodelavcem v njej, pa tudi vrsti mecenov iz Novega mesta..«
Ta teden je šlo deset Oračevih olj na dolgo pot v Nemčijo, v mesto Langenhagen. Orač bo tam sodeloval na skupinski razstavi, ki bo del novomeške kulturne ponudbe pred
Ker je pač tako in ker tudi v prihodnje ni pričakovati, da bo združenega denarja dovolj za ureditev prostorskih razmer v Študijski knjižnici Mirana Jarca, seje pojavil predlog, da bi isto dosegli po drugi poti, in sicer s tem, da bi
• Kot je bilo slišati na zadnji seji skupščine novomeške kulturne skupnosti, pa tudi ni kaj veliko upanja, da bi se izpolnjevanje obveznosti kaj bistveno izboljšalo. Delovne organizacije so namreč same v vse težavnejšem finančnem položaju, tako imenovanega ostanka dohodka, iz katerega se plačujejo take obveznosti, je vse manj, spremenila pa se je tudi zakonodaja, ki predpisuje zajemanje,
knjižnico vnesli v nov referendumski program. Vendar so tudi pomislek zoper tak način reševanja, še posebej, ker je v zdajšnjih splošnih kriznih razmerah vse manj upanja in možnosti, da bi se uvedba samoprispevka posrečila,
l
Vse več pristašev pa dobiva predlog, da bi denar za nujne naložbe v kulturi zbirali po redni poti — s prispevno stopnjo, ki bi jo bilo treba kajpak ustrezno povečati. Čeprav bo ob tem marsikdo poskočil in dvignil žugajoči prst, češ kaj se pa greste, in to prav zdaj, ko si družba prizadeva razbremeniti gospodarstvo, ta pedlog ni povsem zanemarljiv in brez možnosti. Če je kulturna skupnost res še količkaj samoupravna, ne pa samo interesna, to pravico še ima.
I.	ZORAN
Janko Orač
neke vrste sejmom v Langenhagnu s katerim novomeška občina čedalje tesneje sodeluje. Poleg Orača bosta razstavljala še novomeški in-tarzist Ciril Podbevšek in akademski slikar Jože Marinč iz Kostanjevice. »Junija pa bom razstavljal v Zagrebu, in sicer se bova tam skupaj predstavila s slikarjem Stanetom Petrovičem iz Celja. V Zagrebu bova zastopala celjsko likovno društvo. Kljub temu da živim in delam v Novem mestu, sem namreč še član skupine, v okviru katere sem tudi začel prve korake kot likovnik,« pripoveduje Orač.
Poleti bo ta v Novem mestu delujoči likovnik razstavljal svoja dela v galeriji Krke v Ljubljani. Ponudbo, naj razstavlja, je dobil tudi iz Trebnjega. »Sploh je teh ponudb več, ne vem pa, če se bom sploh lahko odzval,« pripomni Orač. »Razstavljanje namreč ne pomeni samo veliko odgovornost, ampak tudi veliko obremenitev za avtorja, še posebej, če je zaposlen. Zato si preprosto ne morem privoščiti tolikšnega razkošja, da bi ustregel vsem, ki me vabijo. S tem pa nikakor nočem reči, da se ne bi odzval kasneje, morda prihodnje leto, predvsem pa, ko bo moj razstavljalski urnik manj natrpan.«
1.	ZORAN
S »KUKAVIČJIM JAJCEM <
MIRNA PEČ — Gledališka skupin,i mirnopeškega kulturnega društva bo ponedeljek, 14. marca, gostovala s Fi,-nerjevo komedijo «Kukavičje jajce« ' Novem mestu. Predstava bo v Dom i kulture, začela pa se bo bo 20. uri. To bo že peto gostovanje Mirnopečanov omenjenim delom, s katerim so se nekajkrat predstavili tudi domačem i občinstvu.
USPEH Z »BOSO V PARKU«
NOVO MESTO — V tukajšnjcn Domu JLA je minuli četrtek gostoval gledališka skupina iz Prečne s komedije N. Simona »Bosa v parku«. Na predstavi v veliki rdeči dvorani se je ob napovedani 19. uri zbralo toliko poslušalstva, da je zmanjkalo sedežev in so i morali organizatorji pomagati s stoli, k-so jih nanesli iz menze v domu. Sam, igralci pravijo, da pred tolikšnim občin stvom še niso nastopili, sicer pa so šli s to komedijo na oder že več ko desetkrat.
pisma 'in
k£'
'odmevi
Stadion ni afera
Pripombe k članku Nezakonito v obnovo sta-diona (DL 25. feb.)
Zapis v Dolenjskem listu pod naslovom Nezakonito v obnovo stadiona prenaša razpravo s seje predsedstva OK SZDL, vendar zasluži nekaj bistvenih korektur, saj je mogoče iz iztrganih citatov, ki so samo novinarska interpretacija in ne dobesedni zapis tri ure dolge razprave, ustvariti mnenje in trditve, ki ne držijo. Prav zaradi želje po natančnosti trditev stališč in sklepov predsedstvo le-teh ni sprejelo na seji, temveč jih bo šele na naslednji 9. marca.
Dejstvo je, da seje predsedstvo OK SZDL lotilo problematike stadiona na večkratno zahtevo predsedstva ZTKO, ki seje srečevalo s problemom pomanjkanja sredstev za dokončno plačilo rekonstrukcije stadiona, ter na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pri tem bi želel poudariti, da mora biti praksa družbenopolitičnega dela :udi analiza opravljenih akcij z vsemi pozitivnimi in negativnimi ugotovitvami. Žal pa vsi tega ne sprejemajo v tem smislu, temveč se takoj ob razpravi pojavljajo opombe kot: nova afera, politični obračun in podobno.
Stališča predsedstva OK SZDL bodo podrobneje analizirala to problematiko, vendar naj poudarim, daje bila rekonstrukcija stadiona opredeljena v občinski resoluciji 1987, prav tako pa so se sredstva po samoupravnem sporazumu za investicije v družbene dejavnosti zbirala tudi za stadion. Vendar pa TKS in ZTKO te rekonstrukcije nista planirala. Tako je odločitev o tem sprejel nepristojni organ. Pri tem je potrebno poudariti, da predsedstvo občinske skupščine ni v nobeni fazi odločalo o rekonstrukciji in začetku del na stadionu.
Obravnavana problematika pa ni le zadeva SZDL, saj nikakor ne želi biti in tudi ni pristojna nastopati v funkciji razsodnika,,, temveč želi opraviti družbe-nokontrolno funkcijo, ki jo v družbi
ima’	BORIS	DULAR
Boste že na ce koga našli!
Ostali brez besed
NOVO MESTO — V torek, 1. marca, sva s sošolko Matejo počasi šli proti hotelu Metropol, kjer sva imeli plesne vaje. Bili sva veseli, brezskrbni, saj še nikoli nisva okusili grenkih plati življenja. Ko sva zavili proti hotelu, naju je ustavila nemočna ženica. Želela je vedeti, kje je pot v Brežice. Obraz je imela ves napet od bolečin, na nogi je imela mavec. Zunajje bilo hladno, na nogi ni imela niti nogavice. S prijateljico sva se spogledali. Nisva vedeli, kaj naj narediva. Ženica je hotela vedeti, kje je pot v Brežice. Povedala je, da je prišla iz bolnišnice, kjer so ji dali le še večerjo. Povedala jim je, da nima doma nikogar, da tudi nobeden od sosedov nima telefona, da bi ga priklicala, saj stanuje v hribih. Da bi nesreča bila še večja, ni imela niti denarja. Oni pa so ji rekli, naj kar gre, bo že na cesti koga našla! Ob tem je milo zajokala. Čudno, večerjo so ji pa le dali!
Šli sva pogledat, kdaj vozi avtobus v Brežice, in se z natakarji v Me-tropolu dogovorili, naj popazijo nanjo in jo pospremijo ob pol osmih na avtobus. Vendar ni hotela počakati na toplem, raje je ostala zunaj, kot da bi s tem hotela povedati, da še zdaleč ne sodi v hotel. Noga jo je zelo bolela, saj je stokala ob vsakem koraku. Ko sva ji dali denar za avtobus, nama je stiskala roke, kot bi se nekdo zahvaljeval za vikend na Havajih.
Ostali sva brez besed. Le kako morejo biti ljudje tako nečloveški? Alije to res naša družba? Je mogoče, da nekoga, kije ubog, kot je ta ženica, tako na kratko odslovijo?
SONJA DAMJANOVIČ IN MATEJA HRNJAK, učenki 4.a razreda DESŠ Novo mesto
• Kdor se hrani z upanjem, umira lačen.
Italijanski pregovor
• Pristajanje na povprečnost je p bistvu pristajanje na poraz.
B. POGORELEC
Še: Žaljivke namesto pomoči
Še en odmev na pismo, objavljeno 11. februarja
Zaradi poizkusa blatenja ugleda naše delavke dr. Nataše Žilevski dajemo naslednje pojasnilo:
Podpisana Marija Klun nikoli ni bila pacientka dr. Žilevskijeve. Zdravnica dela v ordinaciji za DO LIK, v kateri ni zaposlena nobena Marija Klun. Zadnjih nekaj let, kar delajo sedanji člani kolegija TOZD ZD Kočevje, v tej sestavi ni bilo nobene pritožbe zoper obnašanje ali delo dr. Žilevskijeve.
Člani kolegija TOZD ZD Kočevje smatrajo, daje članek napisala užaljena pacientka, ki se je hotela zdravnici maščevati, ker ni dobila bolniškega sta-leža, svoj pogum pa je pokazala s sposo-
Ob umoru Alija
Smo res lahko tako neprizadeti ob tem, kar se dogaja?
KOČEVJE — Kočevska občina slovi kot tista, v kateri se zgodi nadpovprečno veliko umorov. Zato je sodišče izreklo lani tudi več zelo strogih kazni, celo do 20 let zapora.
Skupna značilnost vseh umorov pa je bila, da so jih storili in bili žrtve ljudje z dna družbene lestvice: brezposelni, občasno zaposleni, zaposleni na zelo slabo plačanih delovnih mestih, pa tudi taki, ki so že bili zaprti
Kdo je kriv za vse to?
Morda bo vsaj delno odgovoril na ta vprašanja zadnji zločin, v katerem je izgubil življenje Ali Bej-tovič iz Kočevja. Večina Kočevcev ga je poznala. Vsi so vedeli, da v zadnjem času ni zaposlen, da pije, pa tudi da je pošten človek. Pred meseci smo v našem listu poročali, da je našel denarnico z denarjem in jo vrnil lastnici, čeprav ni bil zaposlen in je bil potreben denarja. Njegovi bivši sodelavci povedo, da je bil kvalificirani delavec, celo vodja stroja, da bi danes odlično zaslužil, a je nenadoma zapustil delo. Menda se mu je zamerilo, da za svoje delo ni bil nagrajen tako, kot je menil, da bi moral biti. Pustil je delo in šel med »sončno upravo«, ker je videl, da »sončniki« nikjer ne delajo, a kljub temu ne žive dosti slabše kot on. Vsa prigovarjanja, naj bi se spet zaposlil, so bila zaman.
Nam vse ničesr ne pove7
J. PRIMC
jenim imenom in priimkom.
Ni naš namen preko časopisnih stolpcev ocenjevati delo dr. Žilevskijeve, ker so to že zdavnaj in večkrat ocenili kot zelo uspešno za to pristojni in tudi nemalo drugih pacientov je te ocene že potrdilo.
Želimo, da se podpisnica^ članka zglasi pri nas, da na sestanku razčistimo navedbe iz članka. Na morebitni takšen sestanek bi povabili tudi vašega novinarja, ki bi lahko potem v članku bralcem objektivno prikazal dejansko stanje dogodka, ki ga opisuje Klunova.
Zavedamo se, da delo našega zdravstvenega doma še zdaleč ni dobro, še vedno so dolge čakalne dobe za paciente, organizacija dela še vedno ni dobrav' vendar za te nepravilnosti ni kriviKar. Žilevskijeva, ki po svojih močeh že vrsto let kvalitetno opravlja svoje delo. Ravno zaradi izredno tolerantnega pristopa do pacientov in sposobnosti »prisluhniti širšim težavam pacientov« smo pred kratkim dr. Žilevskijevo razporedili v Dom starejših občanov, katerega oskrbovanci potrebujejo veliko človeškega razumevanja in topline.
Ta odgovor smo napisali zato, ker čutimo tudi moralno dolžnost obvestiti bralce objektivnejše o delu dr. Nataše Žilevski kot zdravnice zdravstvenega doma. V kolikor ne pride do predlaganega sestanka, smatramo zadevo kot pojasnjeno in ne želimo o zadevi nikjer več polemizirati.
Dr. GENA KOPITAR, vodja tozd ZD Kočevje
Skrb za razvoj
Upokojencem ni vseeno
Na področnih zborih upokojencev v Livoldu, Predgradu, Osilnici, Zeljnah, Stari cerkvi, Koprivniku, Kočevski Reki, Strugah, Fari in Kočevju so izvolili delegate, ki so se na občnem zboru občinske upokojenske organizacije seznanili z dejavnostjo upokojencev. Društvo upokojencev, ki v občini vključuje okrog 1.500 članov, je v minulih štirih letih organiziralo 17 izletov z 935 udeleženci. Njegovi člani vsakič ob koncu leta obiščejo okrog 200 članov, predvsem bolnih in nad 80 let starih ljudi, in jih obdarujejo. Upokojenci uspešno delajo na športnem področju in v raznih društvih in organizacijah pa tudi kot delegati. Na zboru so upokojenci kritizirali predstavnike občinske skupščine in DPO, ker se niso udeležili zbora. Od njih bi sicer želeli zvedeti predvsem to, kako se izvajajo v občini pred leti sprejeti stabilizacijski ukrepi. Zlasti bi želeli slišati, zakaj v občini v primerjavi z drugimi območji Slovenije upada gospodarska rast.
VIKTOR DRAGOŠ Kočevje
PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: osnovna organizacija sindikata Splošne bolnice Novo mesto 50.000 din namesto venca za očeta Zdenke Novak in 50.000 din namesto venca za očeta Marjete Matoh; Služba družbenega knjigovodstva — podružnica 52100 Novo mesto 40.000 din namesto venca za očeta Anke Urbančič. V Dolenjskem listu z dne 3. marca 1988 je prišlo do pomote: namesto venca na grob Vilme Bohove so darovali 60.000 din za drage medicinske instrumente njeni prijatelji in ne Franc Pučko s Trdinove 5b v Novem mestu, kot je bilo pomotoma objavljeno. Za netočnost, ki je nastala pri obdelavi podatkov, velja oškodovanim iskreno opravičilo.
Doslej so občani prispevali za vakuumsko blazino 1.052.280 din. Za prispevke iskrena hvala.
Občinski odbor RK Novo mesto
POKLONILI SO DOMAČE DELO
Zanimivo proslavo so minulo soboto pripravili ženam tudi v Stranski vasi. Dobrodošlico so zaželeli mladinci s cvetjem in predsednik krajevne skupnosti s pozdravnim govorom. Pevci moškega zbora Ruperč vrh so praznik popestrili s petjem, pionirji z recitacijami, cicibani s svojim prikupnim nastopom. Člani dramsko-recitatorske skupine so izrazili čestitko z uprizoritvijo humoreske V. Rataj »Dober dan, zdravnik«, napisane izključno za to prireditev. Likovniki so prispevali svojo točko v obliki razstave. Da bi bil praznik zares praznik, so poskrbeli tudi tamkajšnji mladinci z organiziranjem plesa. Proslava je vsekakor uspela in pustila v nas spomin na nepozabno praznično doživetje.	^	^
NEOTESANOST IN BREZDUŠNA NEMARNOST
Pokopališče v Šmihelu pri Novem mestu. Akordi pevcev, ki so dragemu pokojniku zadnjikrat zapeli v slovo, še drhtijo v zraku milega zimskega dneva. Bolečina v srcih najožjih sorodnikov, prijateljev in številnih znancev je grenka, solze v očeh mnogih govore o spoštovanju in sočutju. Zaro v plitki zemlji zasujejo rože, delavci pogrebne službe pa prinašajo z bližnjega vozička vence in jih razpostavljajo nad novi grob. Enemu med njimi, največjemu in najobilnejšemu, oblečenemu v pulover kričeče barve, pri tem delu binglja iz ust prižgana cigareta...
Človeka strese mraz, ko se v teh minutah sreča s tako neotesanostjo in hladnim brezdušjem. Da na pokopališčih ne kadimo, je prastara in lepa navada, narekovana že od nekdaj iz našega odnosa do kraja, kjer »mrtvi spe poslednje spanje«. Prvi bi jo morali poznati in spoštovati predvsem pogrebni delavci.
T. G.
Obrtnica razvija turizem
Trebnjemu ni tuja zamisel o kmečkem turizmu
TELEVIZIJSKI SPORED
V Trebnjem seje dolgo časa odražalo življenje kraja v letnem proščenju in morda še v čem, kar je opozarjalo, da ima kraj vendarle več življenjske moči, kot bi jo prisodili počasi razvijajočemu se kraju. Po drugi vojni je šinilo v ljudi: močnejši smo, kot se nam zdi. Mestece seje podvojilo, potrojilo in početverilo, spremenilo je svojo podobo, postalo sveže, lepo, novo in ponosno. Iz zadrtega trga, preobremenjenega z gostilnami, se je izvil gostoljuben kraj, kjer imajo ljudje posluh za vse napredno. V mestecu se je tako prebudila še zamisel o kmečkem turizmu.
Zanj se nekaj možnosti že ponuja: motel ob prometni cesti Ljubljana— Zagreb, turistične sobe pri zasebnikih, nekaj dobrih gostiln, kjer sprejmejo gosta, kot bi bil ta v domači hiši. Dolga leta zanemarjen lokal turističnega dru-
23.55
PETEK, 11. III.
9.45 — 12.30 in 16.00 — TELETEKST MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 FANNY IN ALEXANDER, ponovitev 1. dela švedske nadaljevanke
16.15 VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
17.30 V ZNAMENJU DVOJČKOV: O dveh jezikih
17.50	GRIZLI ADAMS, 6. del nadaljevanke
18.15 STARA KOLONIJA, dokumentarna oddaja TV Novi Sad
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20	SEVER IN JUG, 24., zadnji del
nadaljevanke
21.10	ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIVILIZACIJE, 8. oddaja
22.00	DNEVNIK
22.15	DRUGA DEŽELA, angleški film Film, priredba uspešnega gledališkega dela, je nastal po resničnih dogodkih. V 30. letih sta javno vstopila v britansko komunistično partijo Donald Maclean in
Guy Burgess. Dogajanje filma je postavljeno v zavod Eton. Najvišjemu sloju teh gojencev je vnaprej zagotovljena kariera v diplomaciji, sodstvu, vojski. Glavna junaka pa sta odpadnika, prvi zaradi svoje moralne sprevrženosti, drugi zaradi ideoloških odstopanj.
23.45	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	Video meh — 19.30 Dnevnik —
19.55	Tekmovanje mladih glasbenih umetnikov — 22.00 Video noč
SOBOTA, 12. III.
15.05
00.10
7.55 — 14.15 in TELETEKST
8.10 VIDEOSTRANI
8.20	RADOVEDNI TAČEK
8.35	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.40	v ZNAMENJU DVOJČKOV: O dveh ježkih
9.10 ZBIS: Srečni metulj, ponovitev 2. oddaje
9.25 CYRANO DE BERGERAC, 3. del mladinske predstave
9.55 F. MILČINSKI: ZVEZDICA ZASPANKA, 3. del lutkovne igrice
10.25 OBERSTDORF: SP V SMUČARSKIH POLETIH, prenos
13.00 PERISKOP
14.00 MAKEDONSKE LJUDSKE PESMI V PRIREDBAH, 1. oddaja
14.30 DINAR
15.10	VIDEO STRANI
15.20	POKONCI, DELFINA, jugoslovanski film
17.00 DP V KOŠARKI — JUGO-PLASTIKA:ZADAR
18.25	KRATEK FILM
18.45	RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 KNJIGA
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
19.59	NAŠ UTRIP
20 70 ŽREBANJE 3x3
20.30 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.00 IZBOR PESMI ZA PESEM EVROVIZIJE, prenos iz Cankarjevega doma
23.00 DNEVNIK
23.15	VRNITEV V PARADIŽ, 20. del avstralske nadaljevanke 00.00 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
14.40	Jugoslavija, dober dan, — 15.10 Moj pajdaš (bolivijski film).— 16.40 Kapeski kresovi — 17.30 Meda rim čim či (otroška predstava) — 18.40 Dallas —
19.30 Dnevnik — 20.15 Feljton — 21.00 Poročila — 21.05 Srebrni sen (ameriški film) — 22.35 Športna sobota
NEDELJA, 13. III.
7.45	— 22.45 TELETEKST
8.00 VIDEO STRANI
8.10	ŽIV ŽAV
9.05	GRIZLI ADAMS, ponovitev 6. dela
9.30 VRNITEV V PARADIŽ, ponovitev 20. dela nadaljevanke
10.25 OBERSTDORF: SP V SMUČARSKIH POLETIH, prenos
13.00 KMETIJSKA ODDAJA
14.00 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Braneta Klavžeija
14.30 KAKO ZELENA JE BILA MOJA DOLINA, 5. del nadaljevanke
15.25 RAPSODIJA V MODREM, ameriški film
Film je biografija skladatelja Georga Gershvvina, prikazuje njegove prve korake v svet glasbe, prve nezanesljive uspehe in njegovo dokončno zmago z Rapsodijo v modrem. Čeprav vse podrobnosti ne ustrezajo dejanskemu Gershwinovemu življenju, je za ljubitelje njegove glasbe film velik užitek, saj je po glasben! plati vrhunski film.
17.45 TV KAVARNA
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 TV MERNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO, 3. del nadaljevanke
21.00	ZDRAVO
22.30	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
7.55 Poročila — 8.00 Danes za jutri in igrani film — 14.00 Športno zabavno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Čas negotovosti (poljudnoznanstveni film) —
20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Mali koncert — 21.30 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo:Željezničar — 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan —
22.30	Športni pregled
PONEDELJEK, 14. III.
9.45 — 12.35 in 16.30 — 23.30 TELETEKST
MOZAIK
10.00 ZRCALO TEDNA
10.15	NAŠ UTRIP
10.30	BITI TAM, ponovitev ameriškega filma
16.45 VIDEOSTRANI
17.00 MOZAIK, ponovitev
17.30 RADOVEDNI TAČEK
18.45 LEGENDE SVETA, 2. del oddaje
18.20	BOJ ZA OBSTANEK: Ob oseki
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	BRATRANEC IZ AMERIKE, 3.
del nadaljevanke
21.15 OMIZJE
23.15 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 17.45 Otroška oddaja — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt —
19.30	Dnevnik — 20.00 Umetniški večer: Dušan Jovanovič — 21.30 Ana (predstava Slovenskega mladinskega gledališča)
TOREK, 15. III.
JURKLOŠTER
23.10	VIDEOSTRANI
16.10
22.50
9.45 — 11.25 in TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV KEMIJA : KRISTALIZACIJA FIZIKA: NEWTONOVA KIBERNETIKA
11.00 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA, 33. lekcija
16.25	VIDEOSTRANI
16.40 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
17.45 PERISKOP
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	NASMEHI, TV drama Izvirna televizijska igra Nasmehi slovenskega avtorja Milana Jesiha je duhovita ironija, ki nam skozi en sam dan razkrije plehkost in absurdnost življenja. Protagonisti te televizijske komedije so stoletna babica, njena 18-letna vnukinja, poštar, ob njih pa še vrsta stebrov družbenega in zasebnega življenja sodobnih malomeščanskih Slovencev.
21.40 DNEVNIK
21.55 VIDEO GODBA
22.40 VIDEO STRANI
itev
7.30 STUDIO JE VAŠ, 1. oddaja 8.15 NAŠA PESEM, 15. oddaja
ČETRTEK, 17. III.
9.45	— 12.40 in 16.05 — 00.15 TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV GLASBENA VZGOJA KULTURNA DEDIŠČINA: STARI RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH
11.00 DRUGO IME ZA LJUBEZEN, ameriški film
16.20	VIDEO STRANI
16.35	MOZAIK — ŠOLSKA TV, pono-
/^KJE LAHK f SLIŠITE STUI RADIJSKA SKALA	o\ DIOD\
88 90 92 94 96 98 100 v STUDIO UKV 100 X. ODDAJAMO VSA \ OD 16. -\ OB NEDE X. OD 9 - 1	102 104 106 D 6 MHz K DELOVNIK B. URE S LJAH / S URE X
SREDA, 16. III.
15.25	—
23.20
štva je najela obrtnica-turistična organizatorka. V skladu z načrti razvoja turizma v občini je popeljala prve zainteresirane v Mozirje na ogled turistične kmetije. Na izletu se je v marsikom utrdilo spoznanje, kaj je potrebno za dobro počutje gostov: neprisiljeni odnosi, gostoljubje, izraženo z dobrotami slovenske kuhinje in kleti, čimveč tišine in miru. Tega ne more zagotoviti družina, ki ni tudi sama notranje uglašena in srečna. Sicer pa kmečki turizem tudi gostiteljem prinaša svojevrstno obogatitev življenja.
Novoodprta turistična poslovalnica v Trebnjem bo verjetno kmalu lahko ponudila naslove kmečkih gospodinjstev, ki so sposobna in pripravljena sprejeti goste. Občina ji bo pri tem pomagala.
FANIKA MALIŠIČ
9.45 — 12.00 in TELETEKST MOZAIK
10.00 NASMEHI, ponovitev TV igre
10.50	OSMI DAN, oddaja o kulturi
11.30 MOSTOVI
15.40	VIDEOSTRANI
15.55	OSMI DAN, oddaja o kulturi
16.35	MOSTOVI
17.05 TUJI JEZIKI: ANGLEŠČINA,
Iperita
17.30 ZBIS: Srečni metulj
17.45 CYRANO DE BERGERAC, 4. del mladinske igre
18.15	POKAŽI MI, KAKO, 5. oddaja
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 FILM TEDNA: CIKLUS FILMOV PETRA WEIRA: LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA, avstralski film
Peter Weir sodi v vrh avstralskega novega vala. S filmom Leto nevarnega življenja je Mel Gibson postal igralec mednarodnih razsežnosti. Film pripoveduje o
STUDIO
REDAKCIJA
ČESTITKE
OGLASI
dogodkih, ki so pripeljali do komunistične vstaje leta 1965 v Indoneziji. Film poustvarja atmosfero nasilja in intrig, v katerih seje znašla skupina novinar jev, ki spremljajo viharne dogodke.
22.00	PLESNI NOKTURNO
22.15	DNEVNIK
22.30	DOKUMENTAREC MESl
tel- 28'165 ,el’ 28-155
tel: 28-160
£ 	MtMMMMM
Spored Studia D
ČETRTEK,
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Od A do Ž, 17.40 Čestitke naših poslušalcev, 18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
PETEK,
_ 16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema tedna, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze —• biba gre, Studio D jutri
SOBOTA,
16.00 Začetek, Izbor pesmi tedna,
16.30 Novice, Brez dnevnega reda, 18.00 Kronika Dolenjske, Nagradna uganka, Biba leze —- biba gre, Studio D jutri
NEDELJA,
9.00 Začetek, Pesem tedna, Iz vaše kuhinje, Lestvica zabavne' glasbe, 10.00 Kronika Dolenjske, Repičeva draga,
10.30 Kmetijska oddaja, 11.00 Mali oglasi. 11.30 Čestitke naših poslušalcev, Stu-
io D jutri
. ' ■
DEU EK,	'	c
16.00 Začetek, Pesem tedna. 16.30
vitev
n.:
18.___________
18.45	RISANKA
18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18	ZRNO
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	TEDNIK
21.10 FANNY IN ALEXANDER, 2. del švedske nadaljevanke
22.25 DNEVNIK
22.40	JUBILEJNA TEVETEKA, 11. oddaja
Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
TOREK,
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, 17.40 Čestitke naših poslušalcev,
18.00 Kronika Dolenjske, Čestitke naših poslušalcev, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
SREDA,
16.00 Začetek, Pesem tedna, 16.30 Novice, Tema dneva, 18.00 Kronika Dolenjske, Lestvica narodno-zabavne glasbe, Biba leze — biba gre, Studio D jutri
Radio Sevnica
(UKV — 96.8 ali 105,2 MHZ)
Četrtek, 10. 3.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje
17.20	— Aktualno
17.50	Iz naših krajev
18.10 Rezervirano za...
18.25 Glasbena oddaja
Sobota, 12. 3.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda
17.05	10 ugank iz domače občine
17.35	Glasbene nagrade za uspešne reševalce
18.00 Glasbena uganka
18.10	Ugibanje kraja iz domače občine
Nedela, 13. 3.
10.30 Pozdrav in predstavitev sporeda
10.50	Kmetijska panorama Nedeljski gost
Oddaja o kulturi
11.40	Mikrofon na vasi Dobro je vedeti
12.00 Aktualno
Minute za prometno varnost
12.15	Za vsakogar nekaj
13.00 Nedeljski poročevalec
13.30 Čestitke naših poslušalcev
Sreda, 16. 3.
17.00 Pozdrav in predstavitev programa L 7.05 Informativna kronika
17.25 Naši kraji in ljudje
18.25 Glasbena oddaja
Od petih romskih naselij v metliški občini je tisto pri Rosalnicah, pravijo mu Boriha, najslabše. Romi iz Borihe, vseh živi v tem naselju kakih 40, pravijo, da je njihovo naselje celo najslabše v Beli krajini in na Dolenjskem sploh. »Nimamo ne vo^le, ne ceste, ne elektrike, nič. Novomeški Zabjak je za nas Amerika,« se razburjajo. V naselju, v katerem prebivajo Romi že kakih 60 let, stoji šest barak, nekatere niti tega imena ne zaslužijo. V šolo hodi 12 otrok, več pa je še manjših. »Učiteljice se pritožujejo, da nasi otroci smrdijo. Kaj ne bodo, ko nimamo niti vode, da bi jih, preden grejo v šolo, umili!«
Poleg vode, ki vse v tem bednem naselju najbolj žre, je gotovo velik problem dejstvo, ,j,da iz celega naselja ni zaposlen niti en sam Rom. »Kakšnih deset nas je, ki smo sposobni za delo, anibčene dobi službe. Saj ne rečemo, da bi moral biti vsak zaposlen, ko bi dobil delo vsaj po eden iz vsake barake, bi že lažje živeli. Sedaj živimo samo od nabiranja zelišč, to pa je sam9 za krubin mleko, mesa tako in tako ne jemo. Ce ne bi nabirali zelišč, bi vsi od lakote pomrli...« Vsi Romi iz Borihe se pišejo Hudo-rovac. Tončka ima deset otrok in vsi skupaj živijo v njeni baraki. »Moj mož, s katerim pa nisem bila uradno poročena, je 12 let delal na TGP, pred sedmimi leti je umrl, meni pa je ostalo vseh deset otrok. Ker nisem bila poročena, po njem ne dobivam pokojnine, vse, kar dobim, je 7 starih milijonov na mesec otroških doklad za tri otroke. Za delo sposobni otroci so dali že povsod prošnje za službo, a zanje ni nikjer dela« 38-letni Darko in njegova zena Sonja imata pet otrok. »Jaz sem ze dobil službo v IMV, pa mi zdravnik ni podpisal, češ da nisem sposoben za delo, ker tudi vojaščine nisem služil.« Sonja pa je pred časom dobila obvestilo, da bo sprejeta na delo v bližnjem Kometu. »Opravila sem tudi zdravniški pre-
gled, ko pa sem prišla na delo, me niso vzeli,« je povedala. 33-letni Peter ima končano osemletko in opravljeno polkvalifikacijo za izdelavo lesene otroške galanterije. »Izpite sem delal v Trebnjem. Se nikoli pa nisem bil v službi; je ne dobim, čeprav sem dal prošnje vsepovsod. Sprejel bi kakršnokoli delo, samo da bi bil zaposlen, a za Rome pri nas ni dela.« V Borihi pravijo, da so vsi, ki bi se radi in lahko zaposlili, pismeni in da imajo končanih vsaj nekaj razredov osnovne šole.
»Nihče nam ne pomaga, nič ne dosežemo, zato smo že nehali sitnariti,« so kratko strnili. Pravijo, da že osem let prosijo, da bi dobili vodo, za nič drugega jim ni toliko kot za vodo, ne za elektriko ne za pot. »Na občini se izgovarjajo na krajevno skupnost, na krajevni skupnosti pa na občino. Mi bi sami izkopali jarke in jih zagrnili, samo da bi dobili vodo. Poglejte, pred kratkim je pogorela baraka, v kateri sta živela Branko in Mojca z dvema otrokoma. Če bi imeli vodo, bi požar mogoče pogasili, tako pa smo vsi skupaj lahko samo gledali. Vse jim je pogorelo in sedaj, v tem mrazu, so v zasilnem šotoru, nekaj polivinila so opeli čez dve rogovili. Nihče ni prišel niti pogledat niti vprašat, kaj bojo sedaj, le policai je prišel slikat. Otroka še v šolo ne hodita...« Že ves čas hodijo Romi iz Borihe po vodo v studenec v Rosalnice, ki teče pod tamkajšnjim pokopališčem in kamor se izteka tudi marsikaj drugega.
In pri vsej tej bedi si sami znotraj naselja, ki je en sam velik socialni problem, ustvarjajo še svoje. Joža in Tine Hudorovac imata dva otroka, najmlajši je star komaj dobra dva meseca. »Imela sva majhno leseno barako, vse skupaj je bil en prostor,« je pripovedovala Joža. »Tinetova mati in njegovi bratje mene že od prvega dne ne marajo Tn nam nagajajo in delajo hudo, kjer morajo. Otroke so naščuvali, da so nam razbili šipe na oknih, ni nam več mogoče zdržati in z dvema otrokoma bova šla
pod šotor. Še v tej revni barakici nismo imeli miru. Mož zbira staro železo, jaz hodim po vasi in prosim. Otroka kar naprej jokata od lakote. Malega v tem mrazu nimam kje niti preobleči...«
Na skupnosti socialnega skrbstva v Metliki je socialni delavec Matija Banovec potrdil, da je Boriha najslabše romsko naselje v občini. »Vendar živi tam tudi najslabša popualcija Romov, najmanj si sami prizadevajo, da bi si izboljšali življenjske razmere. Za pogorelca Mojco in Branka je naša služba dobila primerno barako, ki nam jo bo dal črnomaljski GOK po simbolični ceni. Poleg tega jim bomo dali še stiropor za izolacijo in naročilnico za vezane plošče. Večino stroškov za to bo krila stanovanjska skupnost. Kar se zaposlitve tiče, je res, da sta dve Romki iz Borihe že dalj časa prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje, ti dve sta resni kandidatki za službo, a se jih delovne organizacije otepajo, tudi zato, ker imajo z Romi slabe izkušnje. V Borihi so tudi taki, ki so že imeli delo, pa so ga pustili. Ena od njih je tudi Joža, ki je pred leti imela službo, a ni hotela več delati, ceš da tako lepše živi.« Tajnica skupnosti socialnega skrbstva Nada Krašovec pa je povedala, da so pred leti že imeli sredstva, da bi v Boriho napeljali vodo, a krajevna skupnost ni dala soglasja, češ da je treba prej v celi vasi urediti kanalizacijo, da se voda ne bo stekala po bližnjih rodovitnih njivah. »Sicer pa se je z Romi iz Borihe zelo težko kaj dogovoriti, sami niso pripravljeni nič naredit, razen sedaj, ko so se ogreli, da bi sami kopali jarke za vodovod, pa tudi razumeti nočejo nič. Najbrž so tudi sami krivi, da ima krajevna skupnost tak odnos do njih.« Kar se njihovega zaslužka od nabiranja zdravilnih zelišč tiče, pravijo, da si denarja ne znajo prav razdeliti in da jim poleti, ko je denarja dovolj, nobena pečenka ni predraga, pozimi, ko ga zmanjka, pa nobena hruška prekisla.
Že tri leta se v občini pogovarjajo, da bi bilo dobro Rome iz Borihe preseliti v novo naselje, kajti Borihe pač ni moc urediti tako, da bi bilo tu primerno naselje za 40 in več ljudi. Lokacija za novo naselje je predvidena na bližnjih Svržakih, vendar se vsa zadeva, ki naj bi jo urejali na oddelku za družbenoekonomski razvoj, nikamor ne premakne. Najbrž tudi zaradi tega, ker je taka preselitev in vse, kar je v zvezi z novim naseljem, povezano s precejšnjimi stroški.
Vprašanje pa je, kateri stroški so, dolgoročno gledano, večji. V takem naselju, kakršno je Boriha sedaj, se tisto, čemur se reče cigansko življenje, lahko samo obnavlja, širi in poglablja. Tega pa si ne želijo ne Romi in najbrž tudi ne gadžoti. Gadžo je v romščini vsak, ki ni Rom.
A. BARTELJ
V neobvezen premislek
TOČKE GLEDANJA
Predsedstvo SFRJ je 19.februarja s pomočjo Tanjuga izdalo sporočilo, v katerem ugotavlja, »da so napadi na JLA, oborožene sile v celoti in obrambo sposobnost države sestavni del okrepljenih napadov na pridobitve naše revolucije, z ustavo SFRJ uveljavljen družbenopolitični sistem in na federacijo ter da sodijo k poskusom destabilizacije razmer v državi in spodkopavanju mednarodnega ugleda in položaja Jugoslavije. Zato je takšno pisanje docela v nasprotju z ustavo in zakoni SFRJ.«
Nekaj dni poprej je predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole poudaril, da smo vsi odgovorni za JLA, da torej ne moremo biti neprizadeti spričo grobih žalitev in nekorektnega pisanja, takšno početje je treba z vso ostrino obsoditi, hkrati pa zavrniti tudi komentarje, da imamo v Sloveniji sumljiv odnos do JLA, SLO, DS in politike neuvrščenosti. Smole je tudi dodal, da o podružabljanju razprav o JLA le govorimo, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Dejal je, da bi morali dobiti podatke o tem, koliko orožja in vojaške opreme prodamo, kajti če o tem piše tudi tuji list, podatki pri nas ne morejo biti strogo zaupni. Legitimna tema naj bo tudi obravnavanje vojne industrije; prav je, da jo imamo, saj nam daje večjo samostojnost in spodbuja znanje in nove dosežke, vendar pa njen razvoj ne more biti zunaj stvarnih možnosti. Predsednik najširše fronte slovenskega naroda je poudaril, da take zahteve niso napad na JLA, zato je treba zavrniti vsako namigovanje v zvezi s tem.
Zgornja odlomka dveh mišljenj o isti temi sta tudi dve uradni skrajnosti. Predsedstvo SFRJ, tako kaže, ni moglo biti manj togo, naboj (ne)prikri-te grožnje je očiten in podprt z nedvomno velikimi besedami: država, ustava, ugled, federacija itd. Jože Smole pa najbrž ni mogel in ne smel biti tolerantnejši in še bolj odkrito povedati, da se JLA in vse okoli nje tiče ljudi tudi kako drugače, kot da samo služimo vojsko in plačujemo davke, katerih dobršen del nato porabi tudi nedvomno Jugoslaviji potrebna JLA.
Temam, ki se jin je na profesionalno in etično oporečen način lotila Mladina, korektneje in s pravo mero pameti ter soli pa tudi nekateri drugi slovenski in jugoslovanski časopisi (televizja in radio sta, zanimivo, oglušela, oslepela in obnemela), se vsekakor ne bo mogoče izogniti. Če je ta država še pravna, bo nekdo de-
legatom v skupščini pač moral povedati o ekonomski, vojaški in še kakšni upravičenosti morebitne izdelave jugoslovanskega nadzvočnega letala, saj takšni projekti v drugih, ne ravno zaostalih državah stanejo (samo razvoj) okoli 7 milijard dolarjev. Nekaj čistega vina bo treba naliti tudi glede izvoza jugoslovanskega orožja takšnim in drugačnim državam, še posebej, ker se generali hvalijo,da so glede izvoza uspešnejši od natakarjev, ki v poletni vročini točijo toplo pivo opečenim Nemcem in drugim primerkom tujih ljudstev.
Vprašanj je seveda veliko, pisec teh vrstic je dolga leta spremljal dogajanja v JLA, zato lahko kakšno tudi sam zastavi. Recimo, o služenju žensk v JLA. Ko smo jih obiskovali v tistih njihovih hotelih s toplo vodo in z vsem drugim udobjem, so nam seveda govorile, mi pa verjeli, da je služenje vojske njihova največja življenjska želja. Nihče si ni upal zastaviti vprašanja, ali so ženske res tako militantno nastrojene, moški namreč k vojakom (povprečni seveda) ne silijo ravno z vsemi štirimi, čeprav se zavedajo, da je to njihova častna dolžnost. Zensko služenje vojske se je nato izkazalo za hišo iz kart, o čemer pa javnost ni bila obveščena.
1
Ali pa sedanje novačenje 18-letnih otrok. Nihče ne ve, čigava ideja je bila to, samo počasi prihaja na dan, da ta ali oni vojaček na straži joka, da ne zna zakuriti ognja, predvsem pa je JLA brez nekdanjih rekrutov, ki so bili inženirji, doktorji itd, precej manj močna. Ne samo mladost, tudi izkušnje, znanje in izoblikovana osebnost so moč. To sta le dve stvari, o katerih sem kot vojaški dopisnik največ razmišljal.
Tretja zadeva je, da skušajo nekateri krogi v Jugoslaviji Slovence predstaviti za slabe vojake. Slovenci iz razlogov, ki so analitičnim službam v JLA kristalno jasni, res preveč ne silijo v vojaške šole in akademije, toda vojaki so zanesljivi. Tako v redni armadi kot v rezervi.
Ali pa nesrečna ideja o civilnem služenju vojaškega roka. Bila je v kali zatrta in popolnoma spreobrnjena, čeprav vsi vemo, da vse pametne armade v svetu del tako ali drugače neprilagodljivih vojaških obveznikov uporabijo tam, kjer so lahko v miru ali morebitni vojni najbolj koristni. Morda se spominjate tudi eksplozije, ko je nekdo rekel, da bi bil lahko jugoslovanski minister vojske civil. Osebno sem prepričan, da bo ta država poznala tako civilno služenje vojaškega roka kot vojaškega ministra civiTa. Saj ga ima prenekatera civilizirana država, katere vojaška moč daleč preseže jugoslovansko. Nisem proti armadi, rad pa bi, da bi bila tudi nekoliko moja, morda tako kot v nevtralni Švici, kjer vsi radi hodijo na vojaške vaje. Ko nas, vojaške dopisnike, kot ovce vodijo po kasarnah in poligonih, bi tu in tam rad slišal tudi kakšno manjšo laž, kot je bila tista v Pulju, kjer so nam lani povedali, da je Mig-21 eno najsodobnejših letal na svetu. Ob čem takem se niti zasmejati ne moreš.
Tuji dopisniki pišejo, da JLA v Jugoslaviji vse bolj postaja temeljni in poslednji garant državne integritete. Smo res tako daleč, da so civilni mehanizmi, ki jih vsaj na papirju ni tako malo, odpovedali? Če je res tako, bom kmalu moral verjeti, da je Elanovo jadralno letalo strateški bombnik. Morda pa gre pri vsem tem streljanju iz civilnih in vojaških besednih strojnic samo za to, da je JLA vse do današnjega obdobja relativne demokratizacije nosila na svojih močnih plečih preveč politično-simbo-ličnih pomenov, kot je v Danasu iskrivo zapisala Jasna Babič. Morda bi bilo za armado in za nas veliko bolje, če bi bila JLA samo to, kar vojske po svetu običajno so. S strokovnjaki, moralo in tehniko vrhunsko nabita in izurjena obrambna organizacija. Najbrž bi se v takem primeru veliko laže pogovarjali o milijardah za domač supersonik.
MARJAN BAUER
S 'rt *.h M
-ti O
© ti
O ©
p—i 'C ©
'ti 3
ti
ti ©
>
©
ti
Dominique Larrey, glavni kirurg Napoleonove armade, je bil sposoben odrezati nogo nad kolenom v 15 sekundah. Z žago seveda. Hitrost je bila zelo vazna zaradi čim krajših bolečin, ki jih prinaša tak kirurški poseg.
Prvih 37 papežev je bilo oženjenih. Papež Hormisdas (514—524) je bil oče papeža Silverija (536—537). Zadnji oženjeni papež je bil Hadrijan II. (867—872).
•
Georga Brooka je poslal njegov plemiški oče zaradi kraje (ko so oče spali, mu je sin iz hlač ukradel 5 funtov, kar je bil takrat lep denar) v vojno mornarico. Hkrati ga je — Georg je bil najstarejši sin — tudi razdedinil. Brooke je napravil v mornarici veliko kariero, med drugim je prišel v zgodovino Anglije kot osvajalec Gibraltarja.
•
Sovjetski arheologi so 22. junija 1941 zjutraj odprli grobnico mongolskega osvajalca Timu-ra, ne da bi se zmenili za napis nad vhodom. Ta se je glasil: »Kdor bo odprl ta vrata, bo trpel v veliki vojni.« Kot vemo, je omenjenega dne Hitler napadel Sovjetsko zvezo.
Med kiti in ribami je poleg velikosti in načina dihanja še ena razlika. Kiti z razliko od rib ne znajo plavati nazaj.
•
Sedem borznih mešatarjev, ki so delali v sedmem nadstropju nekega poslovnega nebotičnika, ki je imel 777 pisarn, se je 7.7.1977 odpravilo na konjske dirke in stavilo 777 dolarjev na konja številka 7, ki je tekmoval v sedmi dirki tistega dne. Konj je na cilj pritekel sedmi! Stava je šla po vodi, vse skupaj pa se je dogajalo v Torontu.
•
V Nemčiji je v 13. stoletju vse verjelo, daje zdravilo nad zdravili vdihovanje zraka, ki ga izdihujejo device (virgo intacta), stare najmanj 16 in največ 18 let. Tega neobičajnega načina zdravljenja so se posebno radi posluževali premožni moški v šestdesetih letih. Premožni so morali biti zato, da jim ni zmanjkalo devic. Zrak je bil v povprečju nedolžen le po nekaj dni.
•
Po neki statistiki pojedo Francozi vsako leto 600 milijonov polžev.
Prvi dan sezone lova leta 1974 so v Italiji lovci ustrelili samo štiri svoje kolege, ranjenih pa jih je bilo 40. V »normalnih« letih je žrtev neprimerno več.
•
Po odkritju rentgenskih žarkov in spoznanju, da jih je mogoče uporabljati v medicini (za slikanje kosti), je kar nekaj londonskih trgovin začelo prodajati žensko spodnje perilo, za katero so jamčile, da ne prepušča nesramnih žarkov. To perilo so posebno radi kupovali ljubosumni možje in stare device.
•
Prva znana (zabeležena) žrtev kozmetike je bila angleška plemkinja lady Coventry. Umrla je 1. oktobra 1463, potem ko si je lice namazala s kremo, v kateri je bil svinec oziroma svinčevo belilo.
Če bi se polž po naključju odločil tekmovati v maratonu, bi za tistih 42 kilometrov potreboval 550 dni. Če med potjo ne bi smel niti sekunde počivati.
&
Za srečo sta potrebna dva
OBA NEDOLŽNA
Anico R. iz okolice Novega mesta zanima, ali je normalno, da fant pri dvaindvajsetih še ni imel spolnih odnosov. Hodi namreč s fantom, kateremu je prvo dekle. Ona je stara nekaj čez 20, on pa 22.
Odgovor: V naši svetovalnici se srečujemo s fanti ali moškimi, ki so stari že tudi krepko čez trideset, pa še niso imeli možnosti za to. Lahko si zamišljaš kmetijo ali zaselek, ki je oddaljen več ur hoda od večjega kraja. Tja nihče ne pride in tudi časa ni, da bi fant hodil okoli, posebno še, če je kmet. Tak res nima možnosti, da bi lahko tudi v tem pogledu kaj storil zase. Nekateri pravijo: vsak, kdor je normalen, si lahko najde dekle. Morda, toda le v mestih, kjer je pač za to možnost in čas. Povsem drugače pa je v višinskem svetu in oddaljenih vaseh. Potrebno pa je to problematiko poznati, sicer se res kaj hitro spustiš na raven predsodkov.
Če pač tvoj fant pri tej starosti še ni imel spolnih odnosov, ni to prav nič tragičnega. Če pomisliš, da pred sto pa tudi še pred petdesetimi leti sploh ni bil običaj spolno živeti pred poroko, potem se ne čudi. Nič sicer ne pišeš, kako je s teboj, vendar sklepamo, da tudi ti še nimaš izkušenj. Ker imata nekaj težav, bi bilo dobro, da si prej rebereta kaj strokovnega, ka-o »deluje« moški in kako ženska. Če nimata nobenih teoretičnih gradiv oz. znanja, bo potrebno to nadomestiti, kajti spolnost je prav tako važna kot vse ostalo ali pa še bolj. Začetek pa je pri vsaki stvari težak. Malce si jezna, češ on bi moral vse znati in vedeti. To je tipična slika ženske, kakršna je veljala stoletja. Ženska naj bi se zgolj ulegla vznak, vse ostalo pa naj
bi napravil moški. Na srečo se je v tem pogledu že marsikaj spremenilo in se še bo.
Če bosta imela težave, bi svetoval, da obiščeta ambulanto za mentalno zdravje pri zdravstvenem domu v Novem mestu ali v Ljubljani. V naši svetovalnici pa svetuje primarij dr. Marjan Košiček vsak torek po-
poldan, vendar se morata prej telefonsko dogovoriti za datum in uro (telefon: 061 /325-855).
Če se imata sicer rada in med vama ni posebnih razprtij, bosta tudi to lahko uredila. Za vse pa je potreben čas, tudi za spolnost. Bolj ko se bojimo, manj smo uspešni. To velja za spolnost še posebej.
BORUT POGAČNIK
<o C?
o o
Glasba
RICK ASTLEY
Ne dogaja se prav pogosto, da bi imel kakšen pop ali rock izvajalec na rang lestvicah hkrati po več skladb. Od časov legendarnih Beatlesov, za katere to ni bilo nič posebnega, je to uspelo le redkim. Zdaj pa ima mladenič, za katerega še pred nekaj meseci skoraj nihče ni vedel, na evropskih lestvicah kar tri hite. Gre za Ricka As-tleya, katerega prvi lanski hit je bil Never Gonna Give You Up. Sledila je skladbica VVhenever You need Somebody, pred kratkim pa se je po top lestvicah začela vzpenjati tudi pesem When I Fali In Love, ki je prvič postala popularna v izvedbi slavnega Nata Kinga Coleja.
Rick Astley se je rodil leta 1966 v mestu Nevvton on the Willows. Kot pubertetnik je pomagal v očetovi cvetličarni vendar je od nekdaj kazal vec zanimanja za glasbo kot pa za vzgajanje cvetja in je s šolskimi tovariši ustanovil skupino FBI. Igrali so po liverpoolskih in manchesterskih klubih, in sicer izključno repertoar Beatlesov in Shadovvsov. Na enem takih nastopov je Ricka opazil znani producent Pete VVaterman. Zainteresiran za njegov soul glas, mu je ponudil, naj pride v nje-
Pov londonski studio. Skupina BI je mislila, da je to priložnost, ki je ne smejo izpustiti iz rok, a dejansko je bil VVaterman zainteresiran samo za Ricka As-tleya. Prepričan je bil, da bi Rick kot solist deloval bolje in da bi imel večje možnosti za uspešno kariero brez skupine FBI.
Ko je Rick prišel v London, ni šlo vse tako, kot je mislil. Ni namreč mogel takoj pred mikro-
fon, ampak je v VVatermanovem studiu začel s kuhanjem kave za zvezde in s kurirskimi posli. Šele po letu in pol je dobil priložnost, da stopi pred mikrofon. Skladateljsko producentski trio Stock-Aitken-VVaterman je zanj pripravil skladbico po meri, Never Gona Give You Up. Skrbno planiranje kariere za mladega Ricka seveda ni ostalo brez rezultata, in kot rečeno, je mladenič že s to skladbo takoj osvojil vrhove top lestvic.
Tudi druga skladba VVhenever You Need Somebody je dosegla enak uspeh kot prva,
hkrati pa je Rick že snemal svoj prvi album, naslovljen kot druga mala plošča. Po mnogih zapisih v tisku, ki so se ukvarjali z njegovimi odnosi z družino ter hoteli prikazati, kot da je izdal prijatelje in svojo bivšo skupino FBI — on trdi, da to sploh ne drži, da je le izkoristil ponujeno priložnost — se je Rick jezen umaknil v samoto in s svojim producentom VVatermanom naredil načrte za nove projekte. Eden od teh je tudi zadnji hit VVhen I Fali In Love, s katerim se spet naglo vzpenja po evropskih lestivcah proti vrhu.
10Q}
priloga dolenjskega lista
60.000	avtov iz Novega mesta
DRŽAVA, KI GLEDA VSE SKOZI DEVIZE, JE SLEPA
V Industriji motornih vozil Novo mesto so 12. februarja letos izdelali 400.000. R-4, popularno katrco, hkrati pa sta Marjan Anžur, preasednik poslovodnega odbora IMV, in Jean Marc Lepeu, direktor za mednarodne posle pri Renaultu, podpisala okvirno pogodbo, ki potrjuje dosedanje glavne dogovore med partnerjema in določa njuno sodelovanje. Pogodba (nekateri so bili prepričani, da nikoli ne bo sklenjena) je logično nadaljevanje 16-letnega sodelovanja med drugima največjima izdelovalcema osebnih avtomobilov v Franciji in Jugoslaviji. S podpisoma je bila za lep čas prekinjena negotovost glede nadaljnjega razvoja dolsnjskeaa industrijskega velikana oziroma izbire družabnika.
Marjan Anžur, predsednik PO IMV, je v posebnem pogovoru za Dolenjski list povedal, da bodo okvirnemu dokumentu o sodelovanju v najkrajšem času sledili konkretni dogovori in pogodbe. Med njimi bosta najbolj pomembna pogodba o podaljšanju sedaj veljavne kooperacijske pogodbe do leta 2000 ter pogodba o sovlaganju, ki opredeljuje tudi konkreten program proizvodnje avtomobilov R-5
delavec pač ne razume vseh sprememb, ki se na koncu odrazijo v kuverti. Vseh razlik v IMV niso mogli kompenziratai na mah, Anžur zagotavlja, da bodo storili vse, da ne bi prihajalo do vroče krvi. Še zdaleč pa ne bo vse med in mleko. Kot je povedal predsednik PO, se bo IMV letos soočila tudi s tako imenovanimi tehnološkimi presežki, zaradi učinkovitejše in boljše organizacije proizvodnje bo v tovarni nenadoma preveč ljudi.
»Ta problem bomo reševali v okviru tovarne,« je pribil Marjan Anžur, »vpeljali bomo dodatne programe (nekaj so jih že, nekaj pa jih še bodo razvili), v tovarni smo že ustavili vsako zaposlovanje na novo. Upamo, da bomo vse odvečne delavce ustrezno zaposlili v dveh letih.«
Kar nenavadno bi bilo, če Anžurja ne bi vprašali, kaj meni o sedanjem ZIS oziroma njegovi politiki do gospodarstva.
v Novem mestu. Super petice s 1100-kubičnim motorjem naj bi v dolenjski metropoli začeli izdelovati že prihodnje leto, Renaultov delež pri tem bi bili oprema iz uvoza, znanje in tudi denar.
»Ena osnovnih opredelitev IMV je bila,« pravi Anžur, »da moramo pri dolgoročni izbiri partnerja odpreti vrata vsem interesentom, tudi domačim. Pogovori z Japonci in Crveno zastavo torej niso bili, kot menijo nekateri. !e taktika za boljše startne pozicije proti Renaultu. Šlo je (vsaj z naše strani) za resne pogovore o sodelovanju. Popolnoma druga zadeva pa je, če se, recimo, Crvena zastava zaradi proizvodnje jugov želi znebiti starega programa tako, da ga ponudi IMV. Za Zastavo bi bila to seveda nadvse elegantna rešitev, vendar mi pač nismo ugriznili vanjo.
Zdaj vsi sprašujejo, zakaj ravno Renault. Ta francoski proizvajalec je lani po daljšem času spet imel dobiček, kar je po eni strani rezultat velikih sprememb v tej tovarni, po drugi pa vsi vemo in vidimo, da se avtomobili v Evropi in po svetu spet odlično prodajajo. Najbolj idoči del Renaultovega programa je ravno super petica, doslej so jih izdelali nekaj milijonov. To pomeni, da Francozi IMV ne odrivajo nekaj, kar na trgu ni iskano. Poleg tega je predvideno, da bodo petico izdelovali vse do leta 1994, ko poteče tudi pogodba o izdelavi teh avtomobilov v Novem mestu. Seveda je mogoče pogodbo podaljšati, konca nekega avta ni nikoli mogoče zanesljivo določiti. Lep primer za to je katrca, ki jo še vedno izdelujemo. V Novem mestu bomo, kot že rečeno, izdelovali renault super 5 five. Ti avtomobili bodo cenejši, kot so njihovi sedanji bratje iz uvoza, na voljo bo inačica s trojimi in peterimi vrati, ne izključujemo tudi drugih kombinacij (močnejši motor? op. pisca).«.
Marjan Anžur je povedal, da bo IMV še naprej prodajala vse druge Renaultove modele, ponudba se bo še razširila. V Novem mestu bi poleg R-5 in katr-ce (dokler bo zanimanje zanjo) izdelovali tudi R-21, še eno Renaultovo uspešnico. Zaradi nesrečnih jugoslovanskih davčnih razredov glede na kubike bi v Novem mestu v R-21 vgrajevali 1400-kubične motorje, katerih moč bi zvišali na skoraj 80 konj.
Lansko poslovno leto je IMV zaključila brez izgube kljub številnim ukrepom, ki gospodarstvu niso bili naklonjeni. Med drugim je država od IMV zahtevala in tudi dosegla plačilo carine na sicer uvožene izdelke, ki so po dodelavi zapustili našo državo. To je zdaj urejeno, vendar je bila IMV ob 4 milijarde dinarjev. Po Anžurjevih besedah je novembrska zaustavitev cen nepremagljiva ovira za pozitiven rezultat IMV, tako neznansko so se namreč podražile vhodne surovine. Res je, da je IMV bila ob koncu leta nekoliko nad ničlo (kljub izgubi v programu prikolic, pokrili so jo iz domačega rezervnega sklada), vendar se ne ve, kako bo šlo naprej. Glede prikolic Marjan Anžur meni, da so še vedno velik izziv, malo je namreč jugoslovanskih izdelkov, ki bi se v svetu tako uveljavili. Novomeške prikolice imajo ugled, ceno, trg in perspektivo, treba pa jih je postaviti na samostojne noge. Program prikolic je vedno vegetiral ob avtomobilih, prava ekonomika nikoli ni prišla do polne veljave. Zdaj organizacijsko, kadrovsko in tehnološko posodabljajo prikoličarski del tovarne. Rezultati bodo vidni že letos. Ko se bo IMV dokončno reorganizirala z ustanovitvijo skupnega podjetja z Renaultom (za avtomobilski del proizvodnje), bodo prikolice v IMV samostojen program brez solidarne soodgovornosti. Zato bo pozitivno poslovanje tovarne prikolic imperativ za njen nadaljnji obstoj. Še vedno delajo na tako imenovanem čiščenju proizvodnje prikolic, manj ljudi bo naredilo več in boljše prikolice.
»Računamo, da bomo sčasoma,« je povedal predsednik poslovodnega odbora IMV, »naredili po 60.000 avtomobilov na leto. Število prikolic bi se sukalo okoli 15.000, pri čemer pripominjam, da čas prikolic v svetu še ni minil. Sploh ni res, da bi jih ogrožali tako imenovani motorhomi. Razmerje v ceni prikolice in motorhoma je 1:4 ali celo 1:5. Čeprav življenjska raven v Evropi, kjer je naše tržišče, raste, bodo kupci še dolgo segali po prikolicah. Naš problem, image namreč imamo, je, da bomo rentabilni in konkurenčni s ceno, kakovostjo in designom.«
Pred dnevi je bilo slišati, da je bila v IMV nekoliko povišana temperatura. Marjan Anžur trdi, da so do tega pripeljali predvsem zunanji vzroki, povprečen
»Od tega ZIS ne pričakujemo tako rekoč nič, saj ni pokazal prav nobenega razumevanja za naše probleme,« je rekel Anžur. Vsi v Jugoslaviji, ne samo IMV, pričakujemo določene korenite spremembe. Kaj bi biio treba storiti, so povedali tako ekonomisti v Opatiji kot določene kompetentne institucije, vendar odziva na te predloge ni bilo in ga ne bo vse do takrat, dokler bo politika bolj pomembna kot ekonomika in delo. Sedanja vlada sprejema politične kompromise na ekonomskih kategorijah, kar vodi v čedalje večjo revščino. Po mojem mnenju sploh ne are za vpašanje znanja ali neznanja sedanje vlade, gre za to, ali odločujoče politične strukture žele ali ne žele resnične spremembe.
Rad bi bil še bolj konkreten. Problem IMV je problem industrijskih kooperacij. Mi v Novem mestu seveda menimo, da bi morale biti industrijske kooperacije s tujimi partnerji zelo pomemben element v gospodarski politiki Jugoslavije. So namreč most in stik z zahtevno moderno tehnologijo, kakovostjo in izbirčnimi trgi. Naši državi omogočajo dostop do kakovostnih proizvodov izključno za dinarska sredstva. IMV ne bo v bodoče za državo nikakršno'devizno breme, obenem pa bo pretežni izvoznik z evropskimi proizvodnimi normami, kakovostjo in trgom. Res je, da od kooperacij ni pomembnejših deviznih prilivov, čeprav tudi ti niso izključeni, toda ali stik s svetovno kakovostjo v panogi res nič ne pomeni? Država, ki gleda vse skozi devize, je slepa. Jugoslavija se do kooperacij obnaša neznansko grdo, noče videti njihovih prednosti, onemogoča nas z nenehnim spreminjanjem pogojev gospodarjenja. Usoda IMV in podobnih podjetij je odvisna od ukinitev kooperacij in popolnoma onemogoča dolgoročno poslovno politiko.«
MARJAN BAUER
H OPEKARNA NOVO MESTO P.o. Zalog 21
I 68000 Novo mesto • Tel. n. c. (068) 21-403, 22-291 • direktor 84-643 • _______I komerc. vodja 84-644 • Telex 35852 openm yu • p. p. 10
Sezonsko prilagajamo delovni čas trgovine z gradbenim materialom
Od 14.3.1988 dalje traja delovni čas v naši trgovini od 6.00 do
16.00	ure, ob sobotah pa od 6.00 do 13.00 ure
Posebno vas želimo informirati o ugodnih možnostih nakupa:
— stavbno pohištvo (viški izvoznih programov, izdelki z malenkostnim odstopanjem od JUS-a — v dimenzijah),
— keramične ploščice različnih proizvajalcev, /., II. in III. kvalitete,
— deklasirane vezane plošče v vseh debelinah iz programa Novoles,
— betonski izdelki za zunanjo ureditev (betonske prane plošče, robniki, tlakovci in drugo),
— teraco okenske police,
— teraco stopnice,
— fasadni material (perlit, supermal),
— opečni izdelki iz lastnega proizvodnega programa,
— šamotni dimniki.
Za te materiala nudimo možnost obročnega odplačevanja.
Zagotavljamo ceno na dan plačila prvega obroka.
Svetujemo vam tudi pri izboru materialov, izračunavamo potrebne količine, organiziramo dostavo.
Varčujemo z vašim dragocenim časom.
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG LISCE V LETU 1988
DELOVNI NASLOV NALOGE:
1. Možnosti skrajševanja proizvodnega ciklusa
2. Ugotavljanje izgub po posameznih proizvodnih skupinah
3. Sistem spremljanja porabe osnovnih in pomožnih materialov po delovnih nalogah
4. Planiranje in z računalnikom podprto spremljanje porabe materialov
5. Organizacijski model vračanja materialov iz proizvodnje
6. Racionalizacija internega in eksternega transporta
7. Sistem kontrole kvalitete
8. Vzroki za pojave slabše kvalitete in možnosti njihovega odpravljanja
9. Učinkovito vodenje proizvodnih skupin
10. Uporaba osebnega računalnika v poslovnem procesu, ki je že podprt z računalniškim sistemom
11. Načini serijskega komuniciranja med dvema mikroračunalnikoma
12. Merjenje in obdelava neelektricnih veličin
13. Fleksibilna organiziranost DO
14. Učinkovitost pisnih informacij v DO
15. Organizacijski model trženja kot osrednje aktivnosti poslovanja
16. Uspešnost delavcev v proizvodnji iz .srednjega usmerjenega izobraževanja
17. Model spremljanja strokovnega razvoja kadrov
ROK IZBIRE IN DEFINIRANJA NALOGE: 31. 3.1988
Za raziskovalno nalogo Lisce 1988 lahko kandidirajo dijaki in študentje z območja SFRJ, naloge so lahko uporabljene tudi kot seminarska ali diplomska dela.
Vsako predloženo nalogo bo ocenila posebna strokovna komisija in jo uvrstila v ustrezno kategorijo glede na kvaliteto in uporabnost. Prve tri kategorije nalog bodo nagrajene. Razglasitev rezultatov razpisa in podelitev nagrad bo na slovesnosti ob jubileju Lisce v mesecu novembru, rok za oddajo nalog je oktober 1988.
Potrebne informacije posredujeta kadrovsko-socialna in razvojna služba, tel. (068) 81-170 int. 258 in321. 68290 Sevnica, Prešernova 4.
120/10
priloga dolenjskega lista
■
SLOVENCI USPELI, KJER SO ODNEHALI
i
m « i	I	i
Jože Raušl, tehnični direktor tovarne papirja v Titovem Drvarju
Ob 8. marcu,
mednarodnem dnevu žena,
iskreno čestitamo vsem borkam in aktivistkam NOB iz občine Krško!
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško
Tovarna celuloze In papirja Djuro Salaj n. sol. o.
Djuro Salaj v BiH
izkoriščena, že leto kasneje je bila njena izkoriščenost le še 30 odst., predlani pa je izkoriščenost strojev padla na vsega 26 odst. Vzrokov za nazadovanje proizvodnje je bilo več, in to subjektivnih in objektivnih. Delavci te tovarne še sedaj med poglavitne vzroke štejejo pomanjkanje surovin, nepokrito izgubo in pomanjkanje obratnih sredstev. Sicer pa je bilo v tovarni še kup problemov s slabo organizacijo dela, delovno in tehnološko disciplino, slabo strokovno usposobljenostjo. V takih razmerah pa še tisti strokovnjaki, ki so kaj znali, in delavci, ki so želeli delati, niso mogli nič narediti.
Ko je prišla inženiring ekipa 24. februarja lani v Titov Drvar, je proizvodnja v celoti stala. »Čeprav pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju tega ni dopuščala, smo morali dobesedno vse vzeti v svoje roke, če smo hoteli hitro in učinkovito premagati težave. To pa je bila za vse nas, za vseh 14 članov ekipe, velika naloga in velik izziv. Pri vsem tem pa nismo smeli pozabiti nato, da delamo z ljudmi, zato je bila stvar tihega dogovora, da se pri nas človek piše z veliko črko Č. Tem ljudem smo namreč vsilili naš način dela in jim vzeli del njihove svobode. Toda žal drugače ni šlo in ljudje so nas z odprtimi rokami sprejeli,« pripoveduje Jože Raušl, ki je v resnici duša in motor ekipe, saj je v tovarni prisoten tako rekoč povsod in po cele dneve. Skupaj z Jožetom Molanom, ki je bil v Titovem Drvarju od lanskega februarja do oktobra, sta delala tudi po 150 nadur na mesec. Seveda pa je tako delo moralo obroditi
sadove, še posebej, ker je tako delalo vseh štirinajst članov inženirske ekipe, ki pa jih je za zahtevno nalogo izbral sam Jože Raušl.
IZGUBO POKRIJE DJURO SALAJ
V prvi polovici je bilo na papirnem stroju PS-1 izdelanega 5.723 ton papirja, v rugi polovici pa 9.274 ton ali skupaj domala 15.000 ton in nekaj malega več, kot je bilo zapisano v sanacijskem programu. Na manjšem papirnem stroju je bila proizvodnja papirja nekaj manjša, kot so načrtovali s sanacijskim programom. Naraščala je tudi predelava papirja, kjer so bili načrti preseženi za 35 odst. Skratka, tovarna je v drugi polovico lanskega leta že delovala s 73-odstotno izkoriščenostjo. Pomembno pa je tudi, da so več kot 6.000 ton papirja izvozili na tuje trge in zanj iztržili 4 milijone dolarjev. Toda v drvarski tovarni še niso zadovoljni z doseženimi rezultati, saj je bila lani večja izguba, kot so načrtovali v sanacijskem programu; dosegla je skoraj tri milijarde dinarjev. To izgubo pa so pokrili na ravni delovne organizacije TČP Djuro Salaj.
»Preteklo leto je bilo težko za drvarsko temeljno organizacijo, toda v tem letu nas čakajo še težje naloge,« meni Raušl. »V tem letu moramo potrditi vse tisto, kar smo dosegli lani, in tako opravičiti vlaganje velikega družbenega denarja v to tovarno. Tu seveda ne gre samo za to, da pokrijemo izgubo, ki je nastala po lanskem 1. juliju, ko je bil v tovarni uveden
Potem ko so leta 1984 vložili veliko denarja v rekonstrukcijo tovarne, se je samo dve leti kasneje v avgustu zgodilo, ds ss jG proizvodnja ns velikem papirnem stroju ustavila, na manjšem papirnem stroju pa je proizvodnja potekala le občasno. V sozdu UNICEP Banjaluka, kjer je bila vključena delovna organizacija za proizvodnjo papirja iz Titovega Drvarja, so poskušali na vse načine rešiti zagatno situacijo. Tovarni so poskušale pomagati ekipe iz Italije, Japonske, Nemčije; vse so tam ostale 10 ali 14 dni in potem odšle, tovarna pa se še vedno ni mogla rešiti iz agonije. In nazadnje so se v Titovem Drvarju in sploh v Bosni in Hercegovini spomnili na Slovence, natančneje: na Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega.
Iz Krškega je nato v Titov Drvar odpotovala inženiring ekipa, ki ji je uspelo v borih treh dneh vzpostaviti proizvodnjo in po enem letu doseči take proizvodne rezultate, kakršnih niti največji optimisti niso pričakovali. In kar je pri tem še pomembnejše, tak način pomoči bolj razvitih manj razvitim očitno postaja model za reševanje jugoslovanskih težav.
Seveda se v Krškem niso lahko odločili za tako obliko pomoči. Tovarna celuloze in papirja namreč uživa doma in v tujini velik ugled, ki ga ni hotela za-
Rraviti z nepremišljeno pustolovščino v Bosni in ercegovini. Nazadnje pa so se le odločili za podpis pogodbe, o poslovno-tehničnem sodelovanju, in to iz več razlogov. Republika Bosna in Hercegovina je s pomočjo združenega dela, bank in različnih fondov zbrala 17 milijard dinarjev, kolikor so jih potrebovali, da so proizvodnjo sploh lahko spravili v tek. Drugi pomemben vzrok pa je bil tudi v tem, da tovarna v Titovem Drvarju razpolaga s sodobno tehnologijo, kar je bil dodaten argument v prid že tedaj zamišljeni bodoči združitvi obeh tovarn.
»Prav tako, kot se je vodstvo tovarne težko odločilo za pomoč Titovemu Drvarju, tudi nam, članom inženiring ekipe, ni bilo prav lahko pri srcu,« pripoveduje dipl. inž. Jože Raušl, ki je že eno leto vodja inženiring ekipe v T. Drvarju, sedaj pa član začasnega poslovodnega odbora tozda papir. »Ko smo se lam januarja prvič odpravili v Titov Drvar, smo se med potjo vedli, kot bi bili na sindikalnem izletu. To-da ko smo se z visokega Oštrelja začeli spuščati v dolino, smo na mah utihnili. Prav vse nas je zaskrbelo, kaj nas čaka v Bosni.«
RAKOVA POT
Naloga, ki so si jo zadali v TCP Djuro Salaj, nikakor ni bila lahka. Tovarno papirja so v Titovem Drvarju zgradili leta 1966. Dve leti kasneje je bila opravljena rekonstrukcija in modernizacija papirnih strojev, predelovalnih strojev in energetike. Za vse skupaj so v T. Drvarju porabili več kot 14 milijonov dolarjev. Tako je tovarna dobila moderno tehnologijo, s katero je mogoče izdelovati kvalitetne premazne papirje, ki jih, recimo, v Krškem sploh ne delajo. Toda rekonstrukcija in modernizacija ni obrodila sadov. Namesto da bi se proizvodnja povečevala, da bi dohodek naraščal, je šla tovarna rakovo pot. V letu rekonstrukcije je bila tovarna še 40-odstotno
Večji papirni stroj v Titovem Drvarju ni deloval več kot pol leta.
V drvarski tovarni papirja je ves cas obstoja nemoteno delovala le predelava papirja.
ukrep družbenega varstva, ampak za mnogo več. Naš cilj je, da povečamo proizvodnjo za približno polovico, dosežemo več kot 90-odstotno izkoriščenost strojev in izdelamo okoli 32.000 ton papirja, kar je že blizu optimalni zmogljivosti. Približno tretjino proizvodnje moramo izvoziti. V predelavi papirja pa moramo izdelati 4.000 ton papirnatih vrečic in komercialne embalaže. Načrti so seveda zelo veliki in težko uresničljivi, a nujni, če hočemo pokriti izgube. In samo taka pot nam zagotavlja nepretrgano proizvodnjo, količine in kakovost papirjev.« Kot so pokazali poslovni in proizvodni rezultati v januarju in februarju tega leta, ti cilji niso nedosegljivi.
Da v tovarni delajo noč in dan. Da so proizvodni prostori lepo urejeni, da povsod vladata red in čistoča, menda ni potrebno posebej razlagati. O tem smo se novinarji med svojim obiskom v Titovem Drvarju lahko prepričali najmanj dvakrat. Prvič že zvečer, ko smo prispeli v Titov Drvar in nas je Jože Rauš! najmanj tri ure vodil po tovarni, kjer ss je naš obisk končal okoli 11. ure zvečer, in naslednji dan, < ko smo si proizvodnjo ponovno ogledovali in se pogovarjali tudi z nekaterimi zaposlenimi.
DESETKRAT VEČJE PLAČE
Mile Atlagič, sušilec na papirnem stroju, nam je povedal, da v tovarni dela tako rekoč že od vsega začetka, vendar tovarna tako kot pod vodstvom inženirske ekipe iz Krškega še ni delovala. Povedal i je, da je sedaj organizacija dela povsem drugačna, da je dostava surovin in repromaterialov redna itd. Zlasti pa je za vse delavce pomembno, ker dobivajo i kolikor toliko spodobne plače, ki so precej nad ra\/-. nijo v občini. Sedaj prejema Atlagič po 460.000 dinarjev na mesec, kar je okoli desetkrat več, kot je prejemal pred letom dni. Tudi Duško Grahovec je bil zadovoljen s plačo, za katero meni, da je dokaj visoka v primerjavi s plačami v občini, vendar pa se mu zdi, da še vedno premajhna glede na »zalaganje« in poslovne ter proizvodne rezultate.
Kasneje, na tiskovni konferenci, ki so se je poleg vodstvenih ljudi iz tozda udeležili tudi predsednik poslovodnega odbora Drago Romič, Duško Vekič, zadolžen za ekonomsko finančna vprašanja, ter seveda nepogrešljivi Jože Raušl, smo izvedeli še nekaj novih dejstev. Predvsem vsi poudarjajo, da so bili Slovenci v Titovem Drvarju izredno lepo sprejeti in da marsikje že posnemajo vzore iz tovarne papirja. Povsem se strinjajo s tem, da inženirska ekipa ostane v Titovem Drvarju, kolikor bo pač potrebno.
Nekdanji predsednik drvarske občinske skupščine in sedaj predsednik začasnega poslovodnega odbora Drago Romič pove, da šteje občina med največje v BiH in tudi med najbolj razvite. Od 18.000 prebivalcev je kar 6.500 zaposlenih v združenem delu, pretežna večina pa v samem občinskem središču. Tu so poleg največje lesnopredelovalne industrije Grmeč, ki zaposluje 2.500 delavcev, še Unisova tovarna, tovarna Jugoturbine pa tovarna preprog in tkanin. Vendar se večina teh tovarn ubada s takimi ali drugačnimi gospodarskimi težavami.
Inženirska ekipa, ki je šla na pomoč Titovemu Drvarju, je štela v začetku štirinajst članov. Vse leto pa so v njej vztrajali Jože Raušl, T orno Damjanovič, Milan Šterk, Franc Vakselj, Breda Lindemann, Pavle Molan in Ivan Verstošek. Na novo pa so se ekipi lani priključili Ivan Ogorevc, Jože Kerin, Rafko Jelen, Jože Ban in Slavica Prah. Delo ekipe je bilo nekoliko lažje, ker je tovarna v mestu najela hišo, kjer o člani nastanjeni in kjer je poskrbljeno tudi za njihovo prehrano. Sicer pa domala vsi pogrešajo domače ljudi in domače okolje. Resda so osebni dohodki glede na okoliščine dokaj visoki (člani ekipe delajo po dvanajst ur na dan), a plača ne odtehta naporov, saj je večina teh delavcev že dobro socialno konsolidirana. Večji motiv kot plača je pač dejstvo, da pomagajo tovarni, da pokažejo svojo strokovno in organizacijsko sposobnost.
JOŽE SIMČIČ
Adlešička folklora
p&sfeh m*®«# SšF8^.
B S &» i |
uk. rriLu
a n irmi
i I* ***% A IH? 1 §*“ lili
v LuMnu c. Ivi
Meja med živim ljudskim običajem in folklorno zanimivostjo je nejasna in zabrisana. To še posebej velja za ljudsko izročilo v Beli krajini, kjer so se ljudski običaji najdlje ohranili kot živ in sestavni del vsakdanjega življenja, dela, veselja in praznovanja. Tako je v Adlešičih še danes kresovanje živ ljudski običaj. Vsako leto se na Ivanje, v kresni noči, zberejo kresnice, hodijo od hiše do hiše in v krogu iz kresnih rož zapojejo starodavno kresno pesem. Bog daj, Marija daj dobro leto, zaželijo kresnice v skrivnostni in čarobni noči.
Poleg tega, da se je v Adlešičih kresovanje najdlje ohranilo kot živ ljudski običaj, imajo v tem kraju eno najstarejših, če ne kar najstarejšo folklorno skupino v Beli krajini. Za začetek delovanja folklorne skupine v Adlešičih štejejo 12. junij 1908, torej bo letos njihova folklorna skupina praznovala 80-letnico obstoja in delovanja. 12. junija pred 80 leti je avstrijski cesar Franc Jožef praznoval 6C-letnico vladanja in na Dunaju so pripravili številne slovesnosti. Ene od teh, ko so mimo cesarja šli predstavniki iz vseh koncev monarhije, se je udeležila tudi skupina iz Adlešičev, ki je prikazala najbolj znan in razširjen belokranjski običaj — zelenega Jurija. Spomin na ta davni dogodek in fotografijo Adleši-čanov z Dunaja je ohranil adlešički kronist Lojze Cvitkovič.
»Pred desetletji sem se o tem pogovarjal z ljudmi, ki so bili takrat na Dunaju. Takrat še ni bilo belokranjske železnice in Adlešičani so se poštno kočijo peljali do Kočevja in od tam z vlakom na Dunaj,« je povedal Cvitkovič. »V skupini, ki je predstavljala jurjevanjski običaj, so bili v glavnem otroci, vseh skupaj pa je bilo petnajst ljudi.« Kot je videti na fotografiji, so bili v belokranjskih narodnih nošah, zeleni Jurij je bil, seveda, ves zavit v brezovo zelenje, dva
Kajti trgovci in trgovčiči so tudi na Lipariju svojevrstni gospodje. Morda niti ne toliko v denarju kot zaradi nekakšne suverenosti, ki se skriva za usluž-nostjo. To pa je že nekaj, odločiti sam. Da se tega prodajalci zavedajo, so pokazali z odločnim ne, Ro sva z Igorjem v popoldanskem odmoru hotela kupiti sadje. Trgovec je sedel pred trgovino, ki je imela sicer odprta vrata, in se ni ganil — odmor. Tško vztrajanje na premoru me je navdajalo na Lipariju z nejevoljo, ki pa sem jo dokončno pozabil kmalu po vrnitvi v Slovenijo. Tu je znanec Jože namreč ocenil, da so bolj kot italijanski trgovci zaskrbljujoči naši, ki se nemalokrat predajajo brezdelju celo sredi delovnega dne.
Vseeno nekakšna podobnost ostaja, čeprav je med enimi in drugimi trgovci vmes sto in sto kilometrov. Še celo ustrežljive Sandre se spominjam le zato, ker je bila tako neznansko uslužna šele po škljo-cu fotoaparata. Kdo ve, s čim bi jo morala podkupiti šele tedaj, če bi prodajala avtomobile in ne pomaranče?!
»KRAVA NE MARA GRMOVJA«
Kot v domačih logih sva se počutila na Lipariju ves čas. Velikanski kaktusi, ves tisti pelin, nasadi pelargonij, žive meje iz rožmarina in trava, ki je k(ji<K, januarju neustavljivo silila navzgor, ter izredno gladke asfaltne ceste so sicer govorili o nekem tujem koncu sveta. Toda ljudje, posebno preprosti prebivalci iz višje ležečih vasi, so bili pripravljeni postati in kramljati.
Srečala sva možakarja z veliko butaro vej in trave. Po najinem pozdravu je brez obotavljanja nagnal vstran psa, ki sta poskušala renčati, odložil sveženj z ramena in pripovedoval o svoji mali kmetiji. Pred oči mi je stopila zaplata zemlje, ki daje nekaj za starčka in njegovo ženo, nekaj za suhljato kravo, in bi bila lahko po tem marsikje na sončni strani Alp. In tudi kak možiček na Slovenskem bi potožil o ravno takih tegobah na skoraj enak način. ,
Mogoče je bil kmetič toliko pripravljen za klepet, ker sva bila obložena tudi midva in ker je videl v najini obleki dobro kopijo svojih udelanih oblačil. Bilo mu je prav, da poznava bajtarstvo, in zelo zabavno, da znam pomolsti kravo. Možakar je bil vesel, najbrž pa tudi drugače ni nikoli čemeren. Shaja celo -
UrAT	.-T«rn! \	: rr*t!sa 4*!-'
uirzc. pupuii ioivči, yi Ud J>iai a: v ai ij jt? vpit?U?i i it? iai\-
rat, ko slučajnemu obiskovalcu potoži, da »krava, zlodej, ne je rada mladih vej«.
Čudno, spomnim se, da krave pri nas rade drobijo mlado grmovje.
M. LUZAR
starejša možaka in dva fantiča pa so igrali na frulo. »Adlešičani so šli s številnimi drugimi skupinami iz vseh koncev cesarstva v sprevodu mimo cesarjeve tribune. Pripovedovali so mi, daje bila povorka tako dolga, da so bili na zbornem mestu ob šestih zjutraj, do cesarjeve tribune pa so prišli šele ob treh popoldne. In ves ta čas jim ni nihče dal niti kozarca vode, bilo pa je vročega 12. junija.« V adlešički skupini, ki je šla pred 80 leti na Dunaju mimo cesrja Franca Jožeta, je bila tudi Marija Klepec. Takrat je bila 14-letna deklica, prihodnji mesec pa bo dopolnila 94 let. Klepčeva, najstarejša od 12 otrok, živi danes z najmlajšo sestro Anico pri nečaku Jožetu Bahoriču v Dolenjcih pri Adlešičih. Za svoja leta je še nenavadno čila, a leta in življenje so ji zabrisala in zameglila spomin, tako da se dogodka izpred osmih desetletij ne spominja, ve pa, da je od malega »jako rada popevala«.
Kakorkoli že, Adlešičani štejejo za začetek delovanja svoje folklorne skupine tisti nastop pred cesarjem pred 80 leti na Dunaju. Več let za tem, leta 1921, so v Adlešičih ustanovili tamburaško društvo in od takrat folklorna skupina in tamburaši nastopajo skupaj. 1929 so bila v takratni Jugoslaviji ukinjena prosvetna društva in adlešička folklorna in tambu-raška skupina sta se kasneje vključili v tamkajšnje društvo kmečkih fantov in deklet in so naprej nastopali. Lojzetova žena Marica se spominja, kako so nastopile na prvem zasedanju SNOS 19. februarja 1944 v črnomaljskem sokolskem domu. »Nekaj dni pred nastopom sem učila plesati nekaj mladinskih
aktivistk, ki so bile v gradaškem gradu, nastopile pa smo še štiri iz Adlešičev. Same ženske smo bile, plesale smo in popevale, na harmoniko pa je igral 12-letni Vlado Marolt. Celo noč smo bili v šokol-skem domu, takrat je partizansko gledališče uprizorilo tudi igro Mati,« se spominja Cvitkovičeva.
Adlešička folklorna skupina je nastopila tudi ob 70-letnici Otona Župančiča v ljubljanski Drami. »Bil je debel sneg in po ozki gazi smo šli ob dveh zjutraj peš iz Adlešičev na vlak v Črnomalj in tambure in vse punklje smo nosili s seboj. Danes mladih ne premakneš, če pride taksi po njih, takrat pa smo komaj čakali, da bomo kam šli. Ko smo končali svoj nastop, nas je iz lože ganjen pozdravil Župančič. ,Lipi moji Belokranjci1, nam je rekel,« pripoveduje Cvitkovič. Adlešička folklorna skupina je nastopila tudi na prvomajski paradi v Ljubljani kmalu povojni. Štirideset jih je bilo, prikazali pa so, kako nastane belokranjsko platno. S sabo so imeli seme in bilke lana, trlice, greben, povesmo, štrene in na koncu platno, pa še ovce so pripeljali s seboj in so šle z njimi v povorki. »Povorka je šla tudi čez čevljarski most. Tisti, ki je pazil na ovce, je gledal okoli sebe velike hiše in lepo oblečene ljudi in ni opazil, da so se ovce, ko se je cesta na mostu zožila, ustavile. V roki je imel barilec, poln vina, in kakor je bil dolg in širok je padel čez ovce. Ljudje so se seveda smejali, nas pa je bilo jako špot...« Takih stvari se Lojze, ki je bil trideset let predsednik adlešičkega prosvetnega društva, v okviru katerega deluje tudi folklorna in tamburaška skupina, spominja se veliko.
Okoli leta 1950 so Adlešičani nastopili na neki ga-la prireditvi v blejski Kazini. Po nastopu je bil ples, igral pa je črnski orkester. »Mi smo tisto nobleso ledali od strani. Neki švedski minister, zelo velik lovek, je imel svojega prevajalca in je pokazal, katero damo naj v njegovem imenu prosi za ples, a nikakor ni mogel dobiti nobene, ki bi hotela z njim plesati. Pa smo si mi mislili: Zaman ti je ves denar, če ne moreš niti plesalke dobiti. Šest naših fantov je na vsak način hotelo po nastopu nazaj v Kazino. Prepričeval sem jih, da mi nismo za v tisto družbo, da nismo ne primerno oblečeni niti se ne znamo prav obnašati. A je bilo vse zaman. Šli so dol, si naročili buteljko vino, potem je pa vseh šest komaj zbralo, da so lahko plačali. Cez pol ure so bili že v sobi.«
Leta 1952 so tamburaši dobili nove inštrumente Takrat je bila v Adlešičih še občina. »V občinski blagajni je bilo 50 jurjev in to smo imeli za celo leto za vsa dela, vključno s popravilom poti. Pa so se odborniki kljub temu odločili, da kupimo nove inštrumente, ki so takrat stali 30 jurjev.« Adlešički tamburaši so najdlje v Beli krajini igrali na inštrumente po sistemu Farkaš. Pred nedavnim pa so dobili nove po sistemu Jankovič. Na nove inštrumente jih uči igrati Metličan Silvester Mihelčič. Tako med tamburaši kot med plesalci je precej mladih, tako da se za prihodnost adlešičke folklorne in tamburaške skupine ni bati. Ob 80-letnici delovanja skupine pa bodo seveda v domačem kraju pripravili prireditev
A. BARTELJ
Fotografija iz leta 1908, Marija Klepec Je druga z leve v prvi vrsti.
Po južni Italiji (3)
topala mimo izložb prodajaln z upanjem na sveže žemljice. Kar se prikaže Caterine. Kje drugje bi bila najverjetneje neopazna, a v oknu pekarije je pomenila odkritje, ki bi ga bilo škoda prezreti. Toda kako zraven?! Poskusil sem kot fotograf. Približal sem se oknu, ujel njen nasmeh na film in se obrnil k Igorju, češ to bi moralo biti dovolj, da naju bo ta postregla s kruhom kljub popoldanskemu odmoru. Upajoč, da bi kruh utegnil priromati k nama zaradi fotografskega truda in nadvse popotniškega videza celo po zelo nizki ceni, sva stopila v trgovino. Dekle z okna je priskakljalo k nama, ki sva se kar počez trudila z italijanščino. »Dober dan. Greva na ladjo za Milazzo in bi zelo rada prišla še prej do kruha, veva, da je odmor, a bi ga vseeno kupila kilo, ker so vrata ravno odprta,« sva bila precej vljudna.
»Kruh bi?« je vprašala, kakor bi jo zanimalo, zakaj si želiva od vsega, kar je bilo tisti hip v trgovini, prav
to. »Ne bo šlo. Ne prodajam. Jaz sem ,donna di puli-zlat,« je pojasnila. Želo ji je bilo žal, da kot snažilka ni mogla ustreči dvema gostoma, ki sta »tako bela v obraz, da ne moreta biti doma od tukaj«. Omenil sem ji možnost, da ji kruh enostavno ukradeva, saj sva v trgovini in le še iztegneva roko. Niti za hip je ni zaskrbelo, ampak je z enako zaupljivostjo kot prej dejala: »Vidva pa ne, zgledata preveč poštena.« Napisala je še naslov, da jo bo našlo pismo s sliko, in sva z Igorjem šla.
Na Caterine se kljub lakoti nisva mogla jeziti. Prijetna ni bila toliko zaradi sonca, ki ji je skoz okensko šipo prineslo očarljivost, pač pa zaradi iskrene želje da bi nama ustregla. Smejala se je, ampak nekje globoko izza leska črnih oči je silila na dan senca spoznanja, da »donna di pulizla« še ni donna, gospa, trgovka, ki svet sama kroji po svoji meri in lahko prodaja žemlje kadarkoli komurkoli.
Popotnik z natrpanim nahrbtnikom nekako pade v oči, kjer koli se že znajde, posebno takrat, ko ni turistične reke. Tako se dogaja, da ga domačini gledajo kot medveda v cirkusu, a se zgodi tudi, da prišlek zaradi svojega popolnega videza iztrži pri domorodcih več naklonjenosti in več prijateljstva, kot bi ga z razkošnim avtomobilom. Popotništvo, fenomen tega časa, tako svojevrstno zbližuje ljudi, nažira stoletne meje, ki lahko razdelijo države, a nikoli dokončno različnih narodov, in sili: velike omahljivce v iskanje trdnejših opor za njihovo samozavest in samozavestneže v premislek o njihovi vzvišenosti. Opominja, da je utrip industrijskih velemest veliko gonilo napredka, a prav tako močan strup za pristne medčloveške odnose, ki jih uspešno pozira zahodnoevropska civilizacija. Ko se popotnik, zavedajoč se tega, na romanju proti tisočerim mestom in vasem, neznanim ravnicam, neobljudenim vulkanom in odmaknjenim otokom znajde zdaj v nepregledni živi reki hitečih severnjakov, zdaj za mizo z vaškimi ribiči ali v družbi radovednih otrok kje na lagodne-jšem Jugu, zdaj sam s svojim pradavnim nagonom po preživetju, ga ima, da bi še potoval južno od severa in obratno pa še malo počez. Vleče ga, da bi se na lastni koži prepričal, če morebiti nima kaj skupnega z oskrbnikom kraljevega vrta in s katero kraljic nuči v Hannovru, živahno snažilko in postar-nim kmetom na otoku Lipari in z drugimi, ki jih sreča.
O Hannovru bo mogoče pisalo kdaj drugič, zdaj so na vrsti domačini z Eolskih otokov. Ne samo zaradi Caterine.
PRODAJATI ŽEMLJE PO LASTNI VOLJI!
Caterine sva srečalatik pred odhodom na pomol. Trgovine so bile zaradi popoldanskegaodmora zaprte, vendar sva z Igorjem nekolikanj lačna pos-
Nova rekreacija_______________________
NESMRTNA MAGIČNOST LOKA IN PUŠČICE
»Kolikor časa bo luna svetila in na svoji poti oblikovala čudovit lok, toliko časa bo lokostrelstvo očarovalo ljudska srca,« je leta 1878 v knjigi »Magičnost lokostrelstva« napisal oče modernega lokostrelstva in lova z lokom Mauri-ce Thompson iz ZDA. Lokostrelstvo je danes v omenjeni d-žavi in tudi drugod eden najhitreje se razvijajočih športov. Samo v ZDA je več kot 8 milijonov registriranih lokostrelcev, od tega več kot milijon lovcev z lokom in puščico. Naša država je bila skupaj z Avstrijo, ZR Nemčijo, Italijo in ZDA ena od pobudnic za ustanovitev Svetovne lokostrelske lovske zveze, ki danes vključuje 12 držav. Dvajsetega februarja letos je bila v Ljubljani ustanovna skupščina Društva ljubiteljev lova z lokom in puščico. Njegov predsednik je Urban Dermastia iz Ljubljane, ki je že od prej tudi član izvršnega odbora Svetovne lokostrelske lovske zveze, zadolžen za Vzhodno Evropo, kamor spada ob takšnih delitvah tudi naša država. Zanimivo je, da je bila omenjenega dne v Ljubljani ustanovljena tudi dolenjska sekcija ljubiteljev lova z lokom in puščico, ki ima že takoj od začetka več kot 15 članov, vodijo pa jo Borut Likar, Igor Vovk in boi is Okleščen iz Novega mesta. Seveda je naloga društva ter dolenjske in drugih slovenskih sekcij poleg prizadevanj za legalizacijo in popularizacijo lova z lokom in puščico tudi popularizacija in gojitev klasičnega, torej športnega in rekreacijskega lokostrelstva, omembe vredni pa so tudi ne ravno začetni poskusi uporabe loka v specialnih enotah milice, JLA in SLO.
Kot je povedat Urban Dermastja, nekdaj želo uspešen
športni lokostrelec, je bilo v naši državi od leta 1978 do danes izvršenih 5 eksperimentalnih lokov z lokom in puščico. Uplenjena sta bila dva divja prašiča in nekaj jelenjadi in srnjadi. Na osnovi fotodokumentacije raztelešenja, ki ga je vodil veterinar dr. Andrej Bidovec, je mogoče govoritri o izredni učinkovitosti puščice. Lovska puščica je namreč opremljena s konico, ki ima od 4 do 6 rezalnih površin, ostrih kot britev. Takšna puščica povzroči hitro krvavitev, zadeta divjad pade v zelo kratkem času. Tipičen primer je uplenitev rjavega medveda, ki gaje leta-1965 ustrelil Fred Bear. Streljal je z lokom potisne sile 33 kilopondov z radal-je približno 10 metrov. Puščica je zadela medveda v pljučno krilo nad srcem. Medved je od zadetka do končne izkrvavitve v nekako 15 sekundah pretekel manj kot 100 metrov.
Poleg učinkovitosti puščice se pri lovu z lokom zastavlja še dvoje vprašanj. Prvo je poštenost tovrstnega lova do živali, drugo pa možnosti in skušnjave za prepovedan, črni lov. Učinkovitost lovske puščice je nedvomna, tudi če ne bi bilo tistega medveda Freda Beara. Učinkovitost puščice lahko namreč dokažemo tudi na temelju matematičnega izračuna in praktičnih preskusov.
PUŠČICA UPLENILA TUDI SLONA
Lovska puščica je težka od 35 do 45 gramov. Začetna hitrost, ki jo doseže s potisno silo okoli 30 kp, je 200 km na uro, kar da približno 75 kilopondov udarne moči. Lovska puščica, izstreljena v vodo, prodre več kot 5 metrov globoko, medtem ko prodre zrno, izstreljeno iz lovske puške, V jmaj nekaj centimetrov. Lovska puščica, izstreljena v 2,5 cm debelo smrekovo desko, jo prebije in razkolje po dolžini. Veliko učinkovitost loka potrjuje poleg zgodovine človeštva tudi v primerjavi z r.jo komaj hipec trajajoča zgodovina modernega lova z lokom in puščico. Znani lovci z lokom: Bear, Hill in drugi so uplenili tudi največje primerke divjadi — slona, vodnega bivola, rjavega in belega medveda.
Tehnika lova z lokom in puščico je bistveno drugačna od lova s puško. Pri lovu z lokom in puščico je treba vaditi vse leto, da si pridobimo in ohranimo sposobnost vsakič zadeti cilj na razdaljo do 50 metrov, treba je poznati naravo in navade divjadi, ki jo lovimo predvsem s tehniko zalezovanja, kajti za uspešen lov se je treba približati divjadi na razdaljo, ki ni večja od 30 metrov. Lov s puško tega od lovca v večini primerov ne zahteva. Zlasti oblika lova s puško z visoke preže ne daje divjadi niti najmanjše možnosti, da bi se s pomočjo dobro razvitih čutil pravočasno umaknila, še zlasti, ker razdalja za puško ni nobena ovira, s sodobnim strelnim orožjem, opremjenim z optično napravo, se da uspešno streljati tudi na razdaljo do 250 metrov. S tega stališča je torej lov z lokcm bolj pošten do divjadi, saj ji daje večjo možnost umika.
Zlasti pri naših lovcih se ob lovu z lokom in puščico vse nenehno vrti o možnostih prepovedanega, črnega lova. Odklanjati to vprašanje kategorično je seveda nemogoče, vendar je praksa pokazala, da je krivolovstvo z lokom zelo trd oreh. Lov z lokom in puščico je v temi nemogoč, ni mogoče streljati iz avta, pravilno zadeta divjad ne pade na kraju samem. Vse to divjega lovca, katerega osnovni cilj je priti do divjadi kar najhitreje in najvarneje, odvrača od loka in puščice.
PREDVSEM DOPOLNILNI LOV
Seveda je lov z lokom in puščico, pravi Urban Dermastia, predvsem dopolnilna oblika lova, tudi zaradi majhnega odstotka uspešno uplenjene divjadi na posameznega udeleženca, glede na rekreacijo in razvijajoči se jugoslovanski lovni turizem pa ima ta oblika velike možnosti razvoja. Seveda pa je popolnoma jasno, da bi moral biti vsak, ki bi se ukvarjal z lovom z lokom in puščico, lovec z izpitom ter moralno in etično pokončnostjo. To je temeljni pogoj, tega se dosledno drže tudi v državah, kjer je lov z lokom in puščico že priznan in uveljavljen kot vabljiva dopolnilna oblika lova. Te države pa so poleg že omenjenih ZDA še Kanada, Mongolija, Avstralija, Južna Amerika, v Evropi pa si poleg naše države med drugim prizadevajo za legaliza cijo lova z lokom tudi Madžarska in Francija.
Morda še besedo ali dve o modernem loku in puščici. Če se vrnemo na prazačetek, je treba reči, da ni mogoče ugotoviti, kdaj natančno je človek izumil lok in puščico, vsekakor pa lahko trdimo, da je bila to ena prvih in najpomembnejših tehnoloških revolucij, ki je človeku mogočila Kontrolirati večji de! naraye. Lok izhaja iz kamene dobe. V španskih jamah še danes lahko občudujemo risbe lovcev z loki iz obdobja zgodnje kamene dobe. Med ljudstvi, ki so pokazala z lokom in puščico veliko spretnost (tako pri izdelavi kot pri uporabi), naštevajo zgodovinarji Egipčane, Perzijce, Asirce, Skite, Mongole in Turke. Vrhunec pri izdelavi in uporabi so dosegli Mongoli in Turki, njihove oblike lokov in tehnologije so bile temelj današje lokostrelske opreme. V Evropi so po lokih sloveli predvsem Normani,
zlasti še Angleži. Njihov dolgi lok (long bow) je med oklepniki sejal strah in smrt, Robin Hood morda nikoli ni v resnici živel, toda veliko je bilo mož iz mesa in krvi, ki so streljali domala tako dobro, kot trdi legenda za Robina.
LOK ODIDE Z BOJNIH POLJAN
Lokostrelstvo pa ni ostalo samo bojna veščina, kmalu se je uveljavilo kot tekmovalna panoga. Lokostrelske turnirje so prirejali že v zgodnjem srednjem veku, v Angliji je bilo lokostrelstvo od Henrika I. do Elizabete I. del obveznih vojaških vaj vseh svobodnjakov.
Najstarejše lokostrelsko združenje je bilo ustanovljeno leta 1381 v Bruslju in deluje še danes. Smodnik je lok in puščice seveda zbrisal z bojnih poljan, lok je praktično (razen pri kamenodobnih ljudstvih) izginil v pozabo. Tako je bilo vse do začetka 20. stoletja, ko je lokostrelstvo začelo svojo zmagovito pot kot športna disciplina. Leta 1931 je bila ustanovljena Svetovna lokostrelska organizacija FITA (Federation international de tir š 1'arc). Enotna pravila Fita omogočajo organiziranje turnirjev ter prirejanje krajevnih, državnih in svetovnih prvenstev. Zadnjo in najbrž ne poslednjo zmago je FITA izbojevala leta 1972, ko je bilo lokostrelstvo spet na olimpijskih igrah, od koder so ga po obetavnem začetku izgnali leta 1920.
Kaj pa sam lok in puščica? Malo je znano, da imamo v Sloveniji kar tri izdelovalce odličnih, celo vrhunskih lokov in lokostrelske opreme. V Ljubljani izdelujeta loke Viki Je-romel in Jovo Micič, v Radovljici pa se nadvse uspešno trudi Aco Oblak. O izdelovanju lovskih in športnih lokov smo se pogovarjali z Vikijem Jeromelom, ki ima svojo delavnico na Trubarjevi 60 v Ljubljani, domala ves čas je dosegljiv tudi na tel. (061) 320-130, v Novem mestu pa njegove loke in lokostrelsko opremo prodaja športna trgovina Dolenjke na Kidričevem trgu.
Viki se je z lokostrelstvom zastrupil pred 6 leti, ko je v sobi prijatelja na steni zagledal tako imenovani compund lok, to je lok, ki ima na koncu krakov ekscentrično pritrjena koleščka, ki pri polni napetosti zmanjšata držalno silo. Viki je začel razmišljati o svojem loku. Loki so bili takrat (kot še danes) relativno dragi, soliden lok stane okoli 400 DM. Viki-jevi žepi so bili z markami bolj na rekdo posejani, zato se je spomnil na domačo pamet. Zakaj ne bi torej sam naredil loka. Začel je iskati primerne materiale, lepila, literaturo. Zlasti slednje je, kar se tiče tehničnih rešitev (dimenzije, razmerja itd.), kar precej, nihče pa ti ne pove, kako vse skupaj uskladiš. To j6 podobno koi pfi jeklarstvu. Kupiš dobro jeklo, proizvajalec ti točno pove, koliko je v njem tega ali onega. Nikoli pa ne zveš, kako in pri kakšni temperaturi je treba vse dati skupaj. Viki pa si je zastavil še težjo nalogo, hotel je narediti lok, ki ne bo kopija kakšnega znanega loka. Začel se je lov za materiali, seveda uvoženimi, nastajali so tudi prvi loki. Vse boljši in boljši. Viki pravi, da je pred tremi leti prvič naredil lok, ki zdrži tako rekoč vsako kontrolo, lani pa je segel prav v vrh, naredil je lok, s katerim
je Marjan Podržaj zmagal na državnem prvenstvu in dosegel tudi državni rekord. Podržaj je nedvomno mojster, toda veliko je pripomogel tudi lok, še zlasti če vemo, da so Podržajevi tekmeci streljali z loki najboljših svetovnih firm.
Viki Jeromel, ki je svoj lok tudi patentiral oziroma prijavil, zdaj, kot sam skromno pravi, nekako ve, kaj naj bi bil soliden lok. O kakovosti govori tudi dejstvo, daje njegove loke nabavila tudi posebna enota milice.
LOK JE INTIMNA ZADEVA
»Loke delam predvsem iz užitka, čeprav od njih tudi živim,« pravi Viki. »Zame je vsak lok unikat, še posebej se potrudim, ko me obišče kupec, ki ve, kaj hoče. Lok, delam predvsem ioke s škripčevjem, naredimo samo zanj. Vse je važno, moč strelca, dolžina rok, če je levičar ali desničar, katero je dominantno oko, itd. Zelo važno je, da s človekom, za katerega delam lok, vzpostavim dober, prijateljski odnos. Sicer pa ni izdelovanje lokov (vsaj na videz) nobena skrivnost. Najprej iz lameliranega lesa naredim lokov ročaj. T a ročaj je lahko tudi kovinski, ulit iz aluminija. Ročaj najprej grobo obdelamo na kopirnem stroju, naprej je treba ročno. Ročaj mora biti obdelan do popolnosti, točno se mora prilegati strelčevi roki, trikrat ga lakiramo itd. Nato so na vrsti kraki. Ti so lahko leseni, v poštev pridejo tanke plasti jesena ali javora. Iz kubika javora dobimo za dve podpazduhi dobrih letvic. Vse mora .štimati': nič grč, prave letnice, naravno sušenje, prava starost in še kakšna malenkost, ki to ni. Te trimilimetrske letvice nato s posebnimi lepili zlepimo v kraka, lepljenje je termično. Lok pa ima krake lahko tudi iz .fiberglasa' ali karbonskih vlaken. Tudi te termično zlepimo (laminiramo) z epoksidnimi lepili. Nato je tako kot pri lesenih tudi pri krakih iz umetnih snovi na vrsti brušenje, uravnoteženje krakov. Ta operacija in lepljenje sta najbolj pomembni. Kraka morata biti po moči popolnoma enaka, o tem pa odločajo desetinke milimetra. Lok je treba nato preizkusiti, namestiti škripčevje in tetivo. Veliko je treba vedeti tudi o izbiri primerne puščice in dodatne opreme, kot so namerilna naprava, ščitnik za roko in prste itd. Skratka, lok je nekaj, za kar je potrebno veliko znanja, natančnosti in izvrstnih materialov. Dober izdelek pa je nekaj, kar navdušuje tako z videzom kot z uporabnostjo za šport, rekreacijo, lov. Komur je to seveda všeč«.
Kot rečeno, je v Novem mestu ustanovljena dolenjska sekcija Društva ljubiteljev lova z lokom in puščico. Seveda se bo društvo veliko ukvarjalo tudi s športnim in rekreacijskim lokostrelstvom. Vsi, ki jih lokostrelstvo zanima in bi o njem radi zvedeli kaj več, lahko pokličejo Boruta Likarja, dostopen je na telefon (068) 21 -400.
Morda bo čudovit lok rastočega ali padajočega Meseca, o katerem je pred kot več kot 100 leti zanosno pisal Mauri-ce Thompson, bleščeče zasijal tudi nad Novim mestom in Dolenjsko.
MARJAN BAUER
t
Resnica
OLIMPIZEM PRED BARONOM COUBERTINOM
»Da so se olimpijske igre ohranile do danes, ni zasluga kakega Grka, ampak doktorja Williama Pennyja Brookesa. On je tisti, ki jih je pred štiridesetimi leti spet slovesno ustoličil in jih še vedno organizira in navdihuje.«
T e besede je leta 1890 izrekel ustanovitelj modernih olimpijskih iger baron Pierre de Coubertin.
Prispevek Britancev k zgodnjemu razvoju organiziranega športa pozna ves svet, šele zadnja leta pa so razsvetlili njihov pomemben vpliv na predzgodovino modernih olimpijskih iger. Za ustanovitelja velja Francoz de Coubertin, na katere-ga pa so vplivale in ga navdihovale vzgojne, izobraževalne in Športne organizacije iz Anglije in Združenih držav Amerike. Na Coubertina je še posebej močno vplivala doslej skoraj neznana osebnost, dr. VVilliam Brookes iz majhnega mesta Much Wenlock. Danes ga spoznavajo za pomembnega in vplivnega pionirja olimpizma, saj so odkrili, daje že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja gojil zamisli, ki jih je Coubertin uresničil trideset let pozneje.
14[2)
W. P. Brookes se je rodil leta 1809 v mestecu Much VVen-lock kakih 20 km južno od Shrewsburyja v grofiji Shropshire.
Očetu je sledil v zdravniški poklic in v svojem malem kraju postal zelo vplivna oseba: sodeloval je pri ustanavljanju krajevne plinarne, železnice, obnavljanju mestne cehovske dvorane iz 16. stoletja in ustanovitvi čitalnice in knjižnice. Iz te slednje — imenovala se je VVenloška poljedelska bralna družba — je zraslo navdušenje, ki se ni poleglo do konca njegovega življenja, VVenloška olimpijska družba. Njen smoter je bilo telesno in duhovno izpopolnjevanje prebivalcev, sredstvo, s katerim naj bi ga dosegli, pa telesna rekreacija, katere žariščno dejanje so bile vsakoletne olimpijske igre. Prve so bile leta 1850.
V začetku so bile te igre, ki jim je predsedoval dr. Brookes, bukolična zadeva z disciplinami, ki so bolj spominjale na prireditve ob proščenjih ali podeželskih sejmih. Toda Brooke-sovi ideali so spodbujali k bolj klasičnemu programu, ki bi ustrezal imenu »olimpijski«, in do leta 1860 so športniki na VVenloških igrah tekmovali v vrsti atletskih disciplin, od katerih je bilo najbolj prestižno tekmovanje v peteroboju: skok v višino, daljino, teku na pol milje, plezanju po 21 m dolgi vrvi in suvanju 14,5 kg težke topovske krogle.
V šestdesetih in sedemdesetih letih so se iger udeleževali atleti iz vse Anglije. Posebej jih je privlačil peteroboj. Leta 1869 in 1870 je v tej disciplini zmagal H. W. Brooke, prvak Nemške gimnastične družbe in eden vodilnih atletov svojega časa
Brookesovi organizacijski dosežki bi bili lahko v njegovi podeželski odmaknjenosti ostali le nekakšna antikvarična zanimivost Toda uspeh njegovega smelega dejanja ga je spodbudil za polet k višjim idealom športnega tekmovanja. Leta 1865 je bil vodilna osebnost pri ustanovitvi Nacionalne olimpijske zveze, na koncu koncev neuspešnega poskusa presaditve disciplin in celotne predstave Wenloških iger s krajevnega na britanski oder. Prve igre nove Zveze so bile avgusta leta 1866 v Londonu. Javnost jih je spremljala z velikim zanimanjem. Veliko ljudi so pritegnile plavalne tekme na Temzi, atletski boji na igriščih poleg sedanjega znamenitega stadiona Crystal Palače in gimnastika v telovadnici Nemške telovadne družbe. Eden od vrhuncev Brookesove
kariere je bila podelitev nagrad v Handlovem avditoriju ob stadionu Crystal Palače. Takrat je v govoru poudaril pomen telesne vzgoje za narodovo življenjsko silo. Prav iz tega govora je ustanovitelj modernega olimpizma baron de Coubertin 30 let pozneje na pariški Sorbonni, kjer se je rodilo moderno olimpijsko gibanje, citiral Brookesove besede.
Uspeh Nacionalne olimpijske zveze je bil kratkotrajen, zadnje igre so bile leta 1883. Priznati je treba, da je v bistvu šlo za provincialno gibanje, ki mu je manjkalo podpore vplivnih pionirjev telesne vzgoje in organiziranega tekmovalnega športa na univerzah in v Londonu. Vendar so londonske igre leta 1866 in drugi festival v Birminghamu leto pozneje obsegale že kar olimpijski razpon športov na stadionu, v bazenu in telovadnici. Pred oživitvijo olimpijskih iger, do katere je priš-
lo trideset let pozneje, in vse do Ol v Londonu leta 1908 v Veliki Britaniji niso videli športne prireditve take razsežnosti. Nacionalna olimpijska zveza je bila anahronizem, prezgoden začetek v času, ko posamezne države še niso imele enotnih športnih pravil in meril. Tako je Britanska olimpijska zveza ob svoji ustanovitvi leta 1905 prvzaprav le ponovila Brookesov korak.
Brookesova vizija je segla tudi v Evropo. Že leta 1859 je njegova VVenloška olimpijska družba poslala v Grčijo nagrado 10 funtov, ki so jo podelili na tamkajšnjih olimpijskih igrah v Zappi. Leta 1877 pa je grški kralj poslal igram nacionalne olimpijske zveze v Shrewsburyju srebrno trofejo. Leta 1881 so v nekem grškem časopisu poročali, da si dr. Brookes pri-zadea organizirati »mednarodni olimpijski festival v Atenah.« Mednarodna razsežnost Brookesovega ideala ga razlikuje od ostalih ožje usmerjenih pionirjev športa in je bila njegovo najjasnejše stičišče z baronom Coubertinom.
Oba moža sta verjela v narodovo življenjsko silo, ki je zasnovana tudi na ukvarjanju z atletskimi športi. Oba sta poudarjala pomen telesne vzgoje v šolah, s katero naj bi dosegali ta pomemben smoter. Leta 1890 je de Coubertin sam obiskal VVenloške igre. Za uglednega gosta so ponovili utečen ritual VVenloških iger s sprevodi atletov in sodnikov po mestnih ulicah, pozdravnimi govori, atletskimi disciplinami in odami, ki so jih peli z lovorjem ovenčanim zmagovalcem. Coubertin je objavil bleščeč opis iger, ki so nanj očitno napravile trajen vtis. Sovpadanje njegovih komajda rojenih zamisli o modernih olimpijskih igrah z Brookesovim smislom za gledališki blišč — slovesnostmi, gesli, medaljami in prapori — počiva na dnu tega nepričakovanega angleškega prispevka k rojstvu olimpizma.
Tako kot danes uspevajo moderne olimpijske igre, cveto tudi še VVenloške igre, ki jih bodo julija letos v 138-letni zgodovini proslavljali že stodrugič. Med birminghamsko kandidaturo za Ol leta 1992 je Coubertinov pranečak obiskal Much VVenlock z delegati Mednarodnega olimpijskega komiteja in posadil drevo, kot ga je leta 1890 tudi sam baron de Coubertin. S tem dejanjem so nasledniki dr. Brookesa dokončno počastili spomin na njegovo delo za olimpijsko gibanje.
The British Journal
of Physical Education Priredil: J. PENCA
priloga dolenjskega lista
I
IZ KRIZE V NAJLEPŠA LETA
Starogrški mislec Aristotel je v Retoriki zapisal: »Vse prednosti, ki pripadajo izključno mladosti in izključno starosti, se združujejo v zrelih ljudeh: povsod tam, kjer se v mladosti in starosti kaže pretiravanje ali pomanjkanje, zreli ljudje vzdržujejo ravnovesje.« Če bi poiskali, katero obdobje človekovega življenja prinaša s seboj to zrelost, potem se nam misel kar sama ustavi pri obdobju, ki mu pravimo zrela ah srednja leta. Victor Hugo jih je postavil v začetek druge polovice življenja, ko je zapisal, da so štirideseta leta človekovega življenja starost mladosti in mladost starosti. To je torej čas, ko se mladost opa-meti, starost pa je še pri mladih močeh, bi lahko rekli. Pravimo tudi, da so ljudje takrat v svojih najlepših letih.
Toda hkrati poznamo tudi izraz krize srednjih let, ki opozarja, da se v najlepših letih, v zrelosti, pogosto dogaia tudi nekaj težavnega, da je to tudi čas, ko mora posameznik v sebi premagati vrsto težav, s katerimi se sooča, ko zapušča mladost in se mu na obzorju pokaže starost. Kriza srednjih let ni izmišljena. Zares se večina moških in žensk sreča z njo, le da je pri nekaterih bolj izrazita, pri drugih pa manj, eni jo prebolijo zlahka, drugi stežka, nekaterim pa se lahko v tem času tudi povsem spreobrne potek življenja.
Dr. Brice Pitt je, sam v srednjih letih, napisal knjigo, v kateri se je lotil prav teh vprašanj. Pred kratkim je pod naslovom Lepše življenje v srednjih letih izšla tudi v slovenskem prevodu v zbirki Družinska sihološka knjižnica, ki jo izdaja ‘ladinska knjiga.
Avtor je delo zasnoval kot poljuden, vsakomur razumljiv pogled v dogajanja, značilna za življenjsko obdobje, ki se začenja nekako po 35. letu starosti. Najprej razčleni, kaj je značilno za to obdobje in opredeli krizo srednjih let predvsem kot iskanje osebne identitete, ki je v tem času še posebej izrazito, saj mora posameznik sam sebi odgovoriti na vprašanja, kdo in kaj je,
kaj je dosegel in kaj ga še čaka, ne da bi odgovore še lahko prelagal v kasnejša obdobja. Pisec knjige je prepričan, da se kriza mora končati s spoznanjem, da so to pravzaprav najlepša leta človekovega življenja. Z namenom, da bi ljudem pomagal priti do tega spoznanja, je tudi napisal knjigo.
Posebej se v posameznih poglavjih ustavlja ob nekaterih težavah, na katere človek v tem obdobju naleti in ki jih mora premagati, da mu ne zagrene življenja ali ga celo ugonobe. Za ženske je to predvsem mena z vsemi spremljajočimi
«knam	t
'C2G'
Lepše življenje v srednjih letih
G
pojavi, za moške pa je med vsemi psihološkimi motnjami najpogostejši in najresnejši problem zasvojenosti, predvsem z alkoholom. Pogosta je pri obeh spolih tudi depresivnost in napetost. Posebno poglavje posveča vprašanjem spolnosti, ki se v tem obdobju spremeni in je prav lahko vir mnogih sitnosti in težav, če spremembam nismo kos ali jih ne dojemamo ter se jim ne prilagodimo pravi čas. Precej pomena avtor pripisuje ohranjanju telesne pripravljenosti v srednjih letih. Vse preveč ljudi se v tem času zanemari, postanejo debeli in mlahavi, preveč kadijo, pijejo, izgubljajo zobe, preveč sede, skratka z zobmi in sedenjem si kopljejo prezgodnji grob. Na hitro natrosi več nasvetov, kako ostati aktiven in vitek, kako se otresti nadvse škodljivega kajenja itd.
Kot druge knjige iz družinske sihološke knjižnice je tudi Pittova njiga o lepšem življenju v srednjih letih vredna branja. Neobsežno in poljudno napisano knjigo bralec odloži za nekaj spoznanj bogatejši. In če je srednjih let, potem najbrž tudi ne povsem neprizadet.
M. MARKELJ
ki
PESMI IZ	L
Čeprav pravijo, da nihče ne more služiti hkrati več gospodarjem, je to le deloma res, kar pomeni, da so tudi izjeme. Mila Kačič je že ena od njin, in to zelo prepričljiva.
:j
Je igralka in pesnica oziroma pesnica in igralka, pri čemer je vrstni red teh besed odvisen od tega, kateri del te njene umetniške dvojnosti nas trenutno bolj zanima.
Če bi jo vprašali, kaj je tisto, zaradi česar zmore z enako intenzivnostjo igrati in pesniti, vzdrževati ravnovesje med dejavnostma, ki sta si vendarle tako različni, bi pfav gotovo odgovorila, da ljubezen.
Ker želimo tokrat o Kačičevi pisati kot o pesnici, bomo seveda igralko postavili v drugi plan ali jo kar opustili. Povod za to je njena nova pesniška knjiga, zbirka Okus po grenkem, ki je nedavno izšla pri Prešernovi družbi in je bila izdana ob avtoričini 75-letnici. To je že četrta knjiga pesmi Mile Kačič, obenem pa do zdaj njena najobsežnejša zbirka. Je nekakšna antologija njene ustvarjalnosti in obsega okoli 150 pesmi. Pravzaprav je Okus po grenkem prečiščen izbor iz prejšnjih zbirk — Neodposlanih pisem (1951 j, Letnih časov (1960) in Spomina (1973), ki so mu dodane pesničine zadnje nove in tokrat prvič v knjižni obliki objavljene pesmi.
Ljubezen pa ni samo tista moč, ki je Kačičevi pomagala, da je vseskozi lahko ostala zapisana Tatiji in Parnasu, ampak je tudi prevladujoči, skoraj edini motiv, ki veže nase njeno poezijo. To je ljubezen do ljube in ljubljene osebe, ljubezen do moškega. In to ljubezen Mila Kačič izpoveduje tako neposredno, s takšnim notranjim ognjem in odkritosrčnostjo, da bralcu ni treba niti za hip ugibati Ice to že hoče), s kom jo je življenje tako usodno povezalo. V akrostihu ene od pesmi bo prebral ime Jakoba Savi-nška, nadarjenega slovenskega kiparja, ki je s posnetki njegovih skulptur zbirka tudi opremljena.
Kot rečeno, pesmi v Okusu po grenkem niso le na moč odkritosrčne in neposredne izpovedi, so tudi v povednem smislu tako jasne, da ne potrebujejo nikakršne razlage in še manj analize. Prav nični zakritega v njih, nič nedorečenega in bi kot takim težko našli primero v slovenski poeziji, zlasti še v ženski liriki. Pravta razvidnost vsega, kar se je dogajalo na ljubezenskem poligonu in kar se s to ljubeznijo dogaja po izgubi ljubljene osebe, ko je prevladala bolečina, nostalgija, pa daje poeziji novo razsežnost.
Lahko pritrdimo besedam, ki jih je pesmim na pot zapisal Janez Menart in kjer pravi: »Napisane so iz notranje potrebe, kot nekakšna izpoved sočloveku, ki naj bi jih prebral in s tem odvzel avtorici z duše del bremena«.
I. ZORAN
TRAGEDIJA
SRCA
Ta čas na ljubljanski televiziji ob nedeljskih večerih vrtijo novo slovensko televizijsko nadaljevanko Ljubezen nam je vsem v pogubo. Film je scenarist in režiser Jože Gale zasnoval po motivih iz črtic in novel našega klasika Ivana Tavčarja, zbranih v njegovih verjetno najbolj poznanih delin, v »slikah iz Loškega pogorja« Med gorami in v ciklu štirih zgodb V Zali.
Kako se je posrečila še ena izmed mnogih filmskih upodobitev Tavčarjeve literarne predloge, bo vsakdo presodil sam, najbrž pa je nadaljevanka koga tudi spodbudila, da je ponovno segel po kotičku, kjer hrani slovenske klasike, in je prebral omenjene Tavčarjeve pripovedi. Za tiste, ki teh knjig v domači knjižnici nimajo, je poskrbela Mladinska knjiga in pravi čas ponudila v eni knjigi zbrana oba cikla Tavčarjevih pripovedi, ki so služile kot osnova za novi slovenski film in televizijsko nadaljevanko. Knjigo so opremili z barvnimi fotografijami iz filma.
E njiga. p<> kutm h' M (mtl ftirn in TV
NAM JR vsi'M v root no«
Film je pravzaprav zgrajen podobno, kot je Tavčar zastavil svoj znani cikel V Zali. Okvirna pripoved o lovu na petelina služi kot priložnost za razpletanje zgodb o štirih nesrečnih usodah. Osnovna misel celega cikla pa je, da je .ljubezen v pogubo tako živalim (lov na divjega petelina se posreči, ker je žival od ljubezenskega nagona slepa in gluha za nevarnost), podobno pa tudi ljudem glas razuma utihne pod silo čustev in nagonskih vzgibov.
Slike iz Loškega pogorja je Tavčar pisal in objavljal v razmiku dvanajstih let. V ta »venček kmečkih zgodbic« pa je uvrstil samo 12 kratkih povesti in novel, čeprav bi tudi nekatera druga njegova krajša prozna dela tako po vsebini kot po času nastanka sodila v te mojstrsko upodobljene tragedije človeškega srca, ki ga stre neusmiljena usoda. Nekateri imajo tudi ljubezensko zgodbo Cvetje v jeseni (tudi ta je služila kot predloga za film) za zadnjo in najlepšo sliko iz Loškega pogorja. Da gre za najbolj zrela in umetniško polna Tavčarjeva dela, po svoje izpričuje tudi izjava samega pisatelja: že priletni Tavčar je namreč Ivanu Prijatelju, ki je nameraval urediti Tavčarjeve zbrane spise, dejal, da so od njegovih spisov še branja vredne Slike iz Loškega pogorja, Cvetje v jeseni in Visoška kronika.
iz izložbe
O POTI DO SEBE IN OČEM ŠUME REKE
Pri Prešernovi družbi, ki si v zadnjem času uspešno pridobiva nove in nove elane ter postaja znova tako množična, kot je bila v casu svojega največjega razcveta, so prisluhnili svojim članom in bralcem, ki so v
onLaieb ivvavili 4<->lIn	—	I_____.
FRANC ŠETINC
■
OKOLI SVETA DO$*MEGASfc8E
pot do samega sebe, do spoznanj o sebi in o vsem tistem, kar tvori in soustvarja posa-
anketah izrazili želje po potopisnem branju, in naši domovini, in v prvem letošnjem paketu ki “
 knjig poslali na
trg kar dve potopisni knjigi: Franca Šetinca
koli sveta do samega sebe in Boruta Koruna Reke, soteske, brzice...
Naš znani politik Franc Šetinc ni novinec na knjižnem trgu, saj je izšlo že nekaj njegovih knjig, mea njimi tudi knjiga »portretov mnogih dežel«, kot je pisec označil knjigo Razdalje se krajšajo. Kot politik je imel priložnost veliko potovati po svetu, videti mnoge dežele, njihove naravne in kulturne znamenitosti in se srečati z mnogimi znanimi in zanimivimi ljudmi.
Kot nekdanji novinar (bil je dopisnik iz Novega mesta) ne more pustiti, da bi vtisi, ki si jih je nabral na potovanjih, zbledeli v pozabo, temveč jih zapisuje in oblikuje v zapise, ki ne skrivajo reportažne osnove, a so hkrati le bolj literarni, kot so običajno tovrstni novinarski prispevki. Predvsem v njih prihajajo do izraza pisčeva razmišljanja, ugotovitve in spoznanja, ki niso vedno lepa in spodbudna, so pa vseskozi iskrena, ko išče v srečanjih z ljudmi in deželami dragoceno snov, ki jo imenuje pristna človečnost. Če naj bi bil kot politik poklicno »deformiran« z ideološko ozkostjo, tega v Šetinčevem pisanju skoraj ni zaslediti.
Miselna podstat zapisov je avtorju pomagala izbrati naslov knjige; z besedami starega misleca je nadaljevanje Razdalj naslovil z Okoli sveta do samega sebe. Potovanja »imajo tudi to prednost, da začne človek razmišljati, kdo si in od kod prihajaš«, je Šetinc zapisal v uvodni besedi. Pot po svetu je
Korunova knjiga Reke, soteske, brzice se je začela rojevati pred več kot desetletjem, tisti trenutek, ko je pisec slučajno odšel na čolnarjenje po reki Tari. To je bila njegova prva pustolovščina na vodi, prvo doživetje reke, uživanje v premagovanju naravnih sil in lastnega strahu, odkrivanje novih lepot, ki se pokažejo šele, ko z reko potuješ po njenih tisočletnih poteh. Naslednja čolnarjenja niso bila več naključna. Čolnaril je po mnogih naših in tujih rekah, bil prvi, ki je v kajaku prevozil Unac, Crno reko in zgornji del grške reke Evinos, ušel je smrtnemu vrtincu za skalo na Savi Bohinjki, prevozil najlepšo, a tudi najbolj zahrbtno rečno sotesko v Franciji, se vozil na valovih.Arahtosa skozi Homerjevo domovjno itd. Življenje mu je poslej potekalo drugače, »dobilo je novo vsebino, ki bi jo lahko strnil v besede: reke, soteske, brzice«, kot je zapisal v Uvodu.
Stik z naravo je bil nadvse ploden. Avtorju se je na brzicah in v rečnih soteskah, na mirni ali razburkani gladini rek porodila pre-nekatera misel, iz globokega spoznanja tesne povezanosti okolja in človeka pa se mu je rodila tudi skrb za reke. Prenekatera je bila žrtvovana za gasitev nenasitne žeje po energiji, mnoge so izginile v umetnih jezerih. Njihov propad je znamenje splošnega propadanja naravnega okolja, zato se avtor zavzema za reke, piše o njih, da bi jih pomagal rešiti, da bi njihovo šumenje, ki je glas zivjjenja, začutilo čimveč ljudi. Njegova knjiga je pripoved o vsem tem, je zapisan spomin na vse reke, ki so ga navdihovale in osrečevale, in je zapisan opomin.
M. MARKELJ
VELIKA
PLANINA
Velika planina, visoka, valovita alpska planota nad dolino Kamniške Bistrice, je s svojimi bogatimi pašniki največja slovenska planina. Na nji se lahko prepase več kot 300 glav živine, zato so sončne gorske pašnike že od davnin gospodarsko izkoriščali, pri tem pa se je s pastirskim življenjem in delom oblikovala svojevrstna pastirska materialna, duhovna in socialna kultura. Zato Velika planina ni samo smučarski pojem — slednje je pravzaprav šele malo časa — marveč v prvi vrsti predstavlja svojevrsten naravni, zgodovinski, kulturni in etnološki spomenik, edinstveno torišče slovenske alpske kulture.
Pri Državni založbi Slovenije so v sodelovanju z Inštitutom za slo-
vensko narodopisje Znanstveno raziskovalnega centra SAZU izdali monografsko predstavitev tega našega turističnega in etnološkega bisera. Natisnili so nekoliko predelano in dodelano izdajo izpred desetih let, ki je že davno pošla na knjižnem trgu. Avtor monografije je Tone Cevc, ki že od študentskih let naprej, ko je za svoje diplomsko
il gr
pastirskem življenju na Veliki planini, posveča svoje strokovne moči raziskovanju pastirskega izročila tega dela slovenskega alpskega
sveta. V etnološkem orisu življenja, dela in izročila pastirjev, kot je zapisal v podnaslov monografije, govori o zgodovini in pravni ureditvi, začetkih gospodarskega izkoriščanja velikoplaninskih pašnikov, pravicah pašnih upravičencev, o pastirski skupnosti »pwaninšni«, oriše stavbe na planini, pastirjevo opravo, dela, hrano, oblačila, načine iz rabe prostega časa, zapiše nekaj pastirskih povedk, nato pa spregovori še o turističnem razvoju. Tekstovni del knjige zaključujejo obsežne opombe, slovarček manj znanih narečnih besed, seznam literature in povzetek v nemščini.
Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom. Besedilo nazorno dopolnjujejo številne risbe in skice, poleg njih pa je natisnjenih še nad 150 barvnih in črno-belih fotografij. Arhitekt Vlasto Kopač, ki je knjigo opremil, likovno uredil in je tudi avtor risb, je ustvaril reprezentativno in v likovnem oziru privlačno knjigo.
M. MARKELJ
NOVO	MED
Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je stara toliko kot njena izdajateljica Državna založba Slovenije in ob predlanski štiridesetletnici je v zbirki izšla že 150 knjiga; šlo je za drugo knjigo Gradnikovih pesmi. Četudi zdajšnje gmotne okoliščine sploh niso naklonjene založniškim poslom, Državna založba ne kani kakorkoli okrniti zbirko zbranih del; slednja je in bo še naprej deležna velike pozornosti, kakršna ji gre kot celovitemu, na literarni vedi temelječemu prikazu stvaritev slovenskih klasikov. Drugače povedano: v zbirki bodo izšle po štiri ali še kaka knjiga več na leto, piscem, katerih zbrano delo se bliža koncu, se bodo pridružila nova imena, najbrž tudi ponatisi ne bodo umanjkali. Spodbudnejših obetov, kot smo jih slišali na nedavni predstavitvi za lani načrtovanih štirih knjig v zbirki, kakršne celo književno in sicer bogatejši narodi ne premorejo, si ni moč želeti. In kaj je novega med klasiki?
Pred leti je padla odločitev, da je nujno zbrati vsa tista besedila Valentina Vodnika, ki jih je mogoče šteti za literarne umotvore. Nič lahkega opravila se je lotil Janko Kos in zdaj je v zbirki blizu petsto strani debela knjiga, ki na dobrih dveh tretjinah prinaša Vodnikove pesmi in prozo, preostalo pa so izčrpne literarnozgodovinske opombe. Najprej imamo opraviti kajpak s Pesmimi za pokušino, ki veljajo za prvo slovensko pesniško zbirko; sledijo Pesmi za bram-
bovce pa druga vezana beseda in proza. Kos je opozoril, da je bilo malo slovenskih piscev deležnih toliko in tako velikih popravkov kot Vodnik; od Levstika so se vlekli do povojnega časa, ko je bilo nemarno poseganje v Vodnikova besedila deloma odpravljeno, docela izvirnega Vodnika pa kaže šele pričujoča knjiga. Manjšim jezikovnim spremembam se tudi Kos ni mogel ogniti, to pač terja zdajšnja slovenščina.
Deveta knjiga Finžgarjevega Zbranega dela zaključuje objavo njegove proze, prinaša pa besedila, ki so nastala od začetka zadnje vojne do pisateljeve smrti. Makalonca je skupni naslov štirih pravljic iz srednjeveških časov, ki jih je po pripovedovanju pastirjev Finžgar zapisal že v dijaških letih, za knjižno izdajo pa se je navdušil J. Plečnik. Iz pisateljevega živega spominjanja na otroštvo je nastala tudi zbirka Iz mladih dni; gre za kratke zgodbe o medvedu, lisici, volku, jazbecu, kanarčku in kužu. Ko je na starost že hotel odložiti pero, so ga otroške čestitke ob petinosemdesetletnici spodbudile, daje spisal drobno knjigo spominskih črtic pod naslovom Iveri. Spomin na očeta in deda je obudil v zgodbah, ki imajo skupni naslov Utrinki, Drobne zgodbe iz življenja pa obravnavajo motive sovraštva in kajnovstva. Knjiga prinaša še več različnih zgodb, nekatpreiinajnoprilož-nost brati prvič, saj so pov^pjejfjpkpPii^ne zapuščine. Kot poprejšnje jbjgdf pričujočo Finž-
garjevo knjigo uredil in z opombami dopolnil
Pred objavo pisem, ki bodo sklenila Zbrano delo Lojza Kraigherja, je po dramatiki in prozi uredniku Dušanu Moravcu naloženo zbrati še Kraigherjeva publicistična in esejistična besedila. In teh ni malo, osrednje mesto pa vsekakor zavzema monografija Ivan Cankar. Pisec jo je označil kot Študije o njegovem delu in življenju, spomini nanj, Moravec pa meni, da bi oznaka morala biti dopolnjena z »in polemike o njem«. Prav polemičnost te izjemno obsežne knjige fv dveh delih), ki je na mnogih straneh krivična do (še živečih) posameznikov, je sprva postavljala vprašanje, ali je ne bi kazalo iz zbranega dela izpustiti. Prevagala je težnja po celovitem prikazu književne tvornosti Cankarjevega prijatelja, in tako sedma in osma knjiga Kraigherjevega Zbranega dela prinašata celotno monografijo, iz prvotne izdaje so izpuščene samo slike. Delo, ki je po objavi v petdesetih letih doživelo vrsto kritičnih pripomb, a vseeno dobilo svoje mesto v slovenski literarni zgodovini, zasluži vnovično pozorno branje. Tako neposredno in osebno prizadeto se Cankarju ni posvetil še nihče. »V razlagi umetnin je v glavnem pravilen in zanesljiv, neredko kar presenetljivo prodoren...«, do idejnih nasprotnikov pa Kraigher glede Cankarja ni samo bojevit, ampak ce-(jl Jo »odbijajoče jedek in zlohoten« (J. Mahnič).
D. RUSTJA
priloga	dolenjske
\215
iinijt n>j
'
STARI
MOJSTER
STAREGA
KOVA
Delavnica, v kateri se suče Karel Hanzel, je kakor tiho svetišče dela. Tiho postane seveda takrat, ko ga v pozni popoldanski uri zmotim. Tedaj orodje umolkne in najde svoje mesto na stenah in v predalih, vse lepo razvrščeno, da je takoj pri roki brez ne-
potrebnega iskanja, na delovnem pultu sredi delavnice pa se v motnem bakrenem blesku svetijo tabernaklji tega svetišča: šest vinogradniških škropilnic, ki jih ima pravkar v delu. Skozi odprta vrata delavnice je videti panoramo Metlike, starodavnega mesteca, ki ga oči kleparskega mojstra Karla s tega mesta občudujejo že dobrih osem desetletij. Se kako desetletje več pa je stara kleparska tradicija njegovega rodu v tem mestu. Karlov oče, ki je bil po rodu Čeh, jo je v Metliko prinesel iz tedanjega cesarskega mesta Dunaja, ko je v Zagrebu spoznal brhko Metličanko, se oženil in preselil sem.
Karlovemu očetu — ime mu je bilo Žiga — se je rodilo sedem otrok. Štirje so bili fantje in vsi so se doma izučili obrti. Najstarejši Sigmund je tik pred prvo svetovno vojno emigriral v Kalifornijo, druga dva, Francija in Antona, pa je cesar že vpoklical v krvavo službo. Tudi očetu vojna ni prizanesla. Tam nekje na Madžarskem je moral ulivati in kovati orožje za cesarjev pogubni ples. Mati je ostala takrat sama z najmlajšimi v Metliki in Karel, ki mu je bilo ob začetku vojne osem let, se še dobro spomni, kako je morala kar sama stopiti v delavnico in popravljati to in ono orodje ali posodo kmetom, da je preživela lačno družino. Kleparstvo je bilo pač vsej družini v krvi. In iz Metlike je našlo pot v širni svet, saj delavnici, od katerih je prvo v Kaliforniji odprl Sigmund, drugo pa Franci v Argentini, še sedaj uspešno delujeta, čeprav sta oba že umrla. Tradicijo nadaljujejo njuni potomci.
Karel je prevzel obrt leta 1932. Ker je bil podjeten in daleč naokoli poznan kot zanesljiv mojster, so naročila kar deževala. Sprejemal je zelo zahtevna de-
la v Sloveniji pa tudi na Hrvaškem. Največ posla mu je takrat dalo prekrivanje bakrene pločevine na cerkvenih zvonikih in strehah. To je bilo nevarno in zahtevno delo, ki je terjalo tudi dobro organizacijo. Petinsedemdeset cerkvenih zvonikov je prekril pred drugo svetovno vojno, najbolj pa mu je ostalo v spominu delo na cerkvi sv. Trojice v Karlovcu, kjer je samo za postavitev visokih odrov porabil dober teden dela ter skoraj štirideset kubičnih metrov lesa. Tudi prekrivanje zvonika in celotne strehe na cerkvi v Slunju je omembe vredno. Svojo dejavnost pa je še razširil. Napravil je izpit za polaganje glavnih vodovodov in po njegovi zaslugi je že takrat pritekla voda v marsikatero gospodinjstvo. Udeleževal se je tudi licitacij za večja dela. Pri enem od takih del, ko je napeljeval vodovod v Ribnici, ga je zatekla druga svetovna vojna in podjetništva je bilo za nekaj časa konec.
Med vojno je svoje sposobnosti usmeril drugam. Za partizanske bolnišnice je priskrbel tekočo vodo, pa tudi razno orodje in drugi pripomočki, ki so jih potrebovali zdravniki pri svojem delu, je prišlo izpod njegovih spretnih rok. Dejavnost je nadaljeval tudi po vojni, nazadnje, pred upokojitvijo, za nekatera večja gradbena podjetja. Upokojil se je pred petnajstimi leti.
Nemirni, iščoči duh Karlu nikoli ni dal miru. Zanimala ga je tehnika, motorizacija. Tako se je že v mladosti hitro znašel na njegovem biciklu še pomožni motorček, kmalu pa je imel tudi enega prvih motorjev v Metliki. T udi po vojni, v petdesetih letih, je kmalu postal lastnik avtomobila. Ti so bili takrat v naših krajih sila redki. Vplačal mu ga je brat iz Ame-
rike, pri katerem je bil v tistem času tudi na obisku. Atlantik je preletel z letalom, ki je bilo še na propelerski pogon. Vožnja je bila takrat vsekakor nekaj drugega, kot je danes z modernimi nebesnimi križarkami.
Karel je mojster starega kova: preudaren, vesten, natančen. Zato ni čudno, da je opel, ki gaje vozil že šestindvajset let, še sedaj v njegovi garaži in v voznem stanju. Vsekakor pa je Karel eden izmed najstarejših voznikov avtomobila v Sloveniji. Ker ie pri dvainosemdesetih še sila čil in klen, podaljšuje vozniško dovoljenje vsaki dve leti. Pa tudi sicer si ne da pokoja. Usoda mu ni dala potomcev, ki bi prevzeli dejavnost, zato pa mu je dala narava zdravje in voljo do dela. In delavnica še živi. »Ko sem šel v pokoj, sem z delom za nekaj časa prenehal,« pravi Karel, »potem so prišli ljudje z raznimi prošnjami. Napravil sem eno škropilnico za vinogradnika, prišel je drugi in tretji in moral sem napraviti. Ko sem videl, da drugače ne bo šlo, sem si pripravil serijo in jo hkrati obdelal. Tako sem imel včasih v delu po dvanajst škropilnic naenkrat, sedaj jih imam le šest. Ljudje potrebujejo dobro in trpežno orodje, ki ga je dandanes že težko dobiti. Pa tudi mojstrov za tovrstna popravila je čedalje manj. Tako sem prisiljen delati. Pa tudi rad delam.«
Ko se Karel zasuče v svoji delavnici med nedodelanimi škropilnicami in tistimi, ki jih ima pripravljene za popravilo, se zdi, kot bi z njegovih pleč odpadlo nekaj desetletij. Njegova roka ustvarja svetle lepotce, ki so belokranjskm vinogradnikom v korist in ponos. Trpežne in zanesljive so, kot je mojster sam.
TONE JAKŠE
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
GORJAČO JE DVIGNIL STRAH
Tistega 4. julija pred petindvajsetimi leti je bila ura natanko sedem, ko je v dežurni sobi novomeške postaje ljudske milice zazvonil telefon. Glas na drugi strani žice je sporočil, da so pri Vidmu na levi strani reke našli na poljski poti okrvavljeno truplo starejšega moškega, kasneje se je pokazalo, da gre za 82-letnega domačina Vinka Koletiča. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča se je seveda urno odpravil na pot. Takole je zapisal v svoje poročilo:
»Ob ogledu kraja domnevnega zločina sem našel moško truplo, tam zbrani so mi povedali, da gre za njihovega krajana, ki je imel to navado, da je vstajal vsako jutro že ob 3. uri in potem ob reki nabiral dračje. Truplo je bilo golo, pokrito z obleko pokojnika. Obleko je slekla zdravnica, kj si je ogledala poškodbe. Truplo je ležalo v mlaki krvi, očitni sledovi poškodb so bili po glavi. Pokojnika je na poljski poti našla delavka, ki se je odpravljala v službo v bližnjo tovarno čokolade.«
Kasnejša obdukcija je pokazala, da je imel starček prelomljeno lobanjsko dno, Štirikrat zlomljeno spodnjo čeljust, trikrat počeno lično kost, zlomljena tri prsna vretenca, zdrobljeno levo lopatico, prelomljena domala vsa rebra, zlomljeno nadlahtnico, da ne naštevamo vseh poškodb. Očitno je šlo za izredno okrutno dejanje, po vsej verjetnosti storjeno s topim predmetom. Postavljalo se je seveda vprašanje, kdo in zakaj je na tak način obračunal s človekom, ki nikomur ni storil nič žalega, s človekom, ki komaj da je imel kak dinar za preživljanje. Preiskovalci niso dolgo tavali v temi. Odgovor, do katerega so prišli po treh dneh vztrajnega iskanja, zasliševanja prič in raznih sklepanj, je bil za vse presenetljiv, še bolj pa motiv, ki je storilca pripeljal do zločina. Ljudje so se namreč spomnili, da je bila prejšnji večer v kraju veselica, da je bilo vso noč slišati glasove, nekaj se jih je spomnilo, da so to noč med hišami videli teči neznanega moškega srednje postave in črnih las. Šlo je za delavca na tamkajšnjem Pionirjevem gradbišču, ki je prav tako bil na veselici in se vinjen vračal domov. V
Senat okrožnega sodišča Novo mesto je Josipa spoznal za krivega, daje 4. julija med 3. in 4. uro zjutraj na poljski poti brez vzroka napadel domačina Vinka Koletiča, ga z več udarci s kolom zbil na tla in pretepal še na tleh ležečega, dokler ni umrl. Za ta zločin ga je sodišče obsodilo na 7 let in 6 mesecev zapora. Zapletlo pa se je kmalu po pritožbi Josipa in njegovega zagovornika. Vrhovno sodišče SRS je namreč sodbo razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu v vnovično obravnavo. Ni bilo nikakršnega dvoma, da je zločin storil prav Josip, vendar je bilo naročeno sodnikom, naj še enkrat osvetlijo okolišine, ki so privedle do uboja. Šlo naj bi namreč za tako imenovani namišljeni silobran, kar je v sodni praksi prazvprav izjemen primer. Zgodbo je bilo potrebno vnovič temeljito obnoviti in tako dopolnjena je po drugem sojenju čez deset mesecev dobila povsem novo podobo. Temu primerna je bila seveda nova kazen.
Josip se je tisto jutro okoli 3. ure vračal z veselice proti domu. Bil je dobro razpoložen, prav nič ni mislil na pretep. Nenadoma pa je za seboj slišal več glasov; šlo ie za večjo družbo, ki je prepevala in se veselila. Kot bi trenil, so se mu pred očmi pojavili dogodki izpred kakšnega leta nazaj, ko je bil pred svojim stanovanjem od prav takšne družbe nič kriv in nič dolžan hudo pretepen. To se mu je dobro vtisnilo v spomin in pod vtisom teh dogodkov je med hojo s tal pobral večji lesen kol, da bi se morebitnih vsiljivcev ubranil. Ker se mu je zdelo, da so glasovi vse bliže, ga je bilo tudi vse bolj strah, pričel je teči preko travnika. T ako je prišel do neke hiše, pred katero se je na dvorišču na vrvi sušilo perilo. Josip je, ker mu hlače niso dobro držale, hotel z vrvi ukrasti ščipalko, da bi si pripel hlače, pa ga je pri tem zalotil gospodar. Prepodil ga je, Josip pa je zbegan ponovno pričel teči po bregu navzdol preko ceste in pod železniškim nadvozom na drugo stran proge. Vse bolj ga je navdajal strah, kajti prepričan je bil, da ga lovijo in hočejo z njim obračunati. In v takšnem stanju je na poljski poti naletel na Vinka Koletiča. Možakar, katerega navada je bila, da je vsako jutro hodil na rečno obrežje nabirat dračje, je seveda v te namene nosil s seboj tudi sekiro, v rokah pa je imel še palico, s katero si je pomagal pri hoji. Josip pa je v možakarju videl enega tistih, ki ga lovijo in ki ga hočejo vnovič pretepsti. Prepričan je bil, da je obkoljen in da nima več nobenega drugega izhoda, kot da s človekom, ki mu prinaja nasproti s sekiro v roki, obračuna. S 165 centimetrov dolgim in kake 4 centimetre debelim kolom je napadel 82-letnega možakarja, ki od presenečenja ni mogel niti črhniti, ga s silovitim udarcem po temenu zbil na tla in ga nato na tleh ležečega še naprej z vso močjo tolkel s kolom. Vse drugo je bolj ali manj znano, dolžni smo le še novo kazen.
Ob upoštevanju vseh teh okoliščin in novega spoznanja, da je šlo za namišljeni silobran, je senat novomeškega okrožnega sodišča storilcu izrekel precej nižjo kazen, obsodil ga je na vsega 4 leta zapora. Kazni Josip ni odsedel v celoti, ze po dobrin dveh letih je bil iz zapora pogojno izpuščen.
B. BUDJA
sobo, kjer je spal skupaj s prijatelji, se je vrnil okoli 5. ure zjutraj, se ulegel in zaspal. Prijatelji so ga zbudili šele okoli poldneva, ko je bil čas kosila. Po menzi se je takrat že govorilo, da je bil v bližnjem kraju ob reki ubit neki moški. Josip, tako je bilo ime moškemu, ki so ga prejšnjo noč videli teči po kraju, se ob novici ni kaj dosti vznemiril, zato pa bolj naslednjega večera, ko so
na vrata njegove sobe potrkali kriminalisti novomeške UlsiZ. Že ob 22.40 je bil na tamkajšnji postaji ljudske milice prvič zaslišan. Zločin je brez ovinkarjenja priznal. Primer se je za vse zdel pravno dokaj lahak in enostaven. Kmalu ie bila vložena obtožnica, ki je Josipa bremenila uboja na grozovit način, po vsega šestih mesecih pa je bilo že tudi sojenje.
NAGRADA V KRŠKO
Pri žrebanju je izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke žreb izbral JOŽETA ZAJCA iz Krškega in mu za nagrado dodelil najnovejšo knjigo slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja Medeni teden. Gre za sodobno pripoved o veterinarju in njegovi družini ter našem sedanjiku.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitve najkasneje do 21. marca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 10.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 8
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brano v vodoravnih vrsticah, takšna: ZOI, BAHAČA, TRGO-VALEC, OGER, ROKA, ROV, IDA, CALGARY, LD, KARIERA, SIN, ATAL, ČLANSTVO, TONIK, IDILA, OKA, RAJ, ZATIK, NADLEGA, EMONA, ARABKA, MARA!.
m3SL3
Vsaka tesnoba, ki leže na človeka, si hoče izlužiti vzrok in ta se najraje oblikuje v smoobtožbo.
E. KOCBEK
Narava sama je elitistična. Talenti so neenakomerno porazdeljeni.	«	«
B. M. ZUPANČIČ
Sodobne znanosti ni več mogoče imeti za odvetnico ateističnega nazora.
A. STRES
NAGRADNA KRIŽANKA
10
NEKD. LJUDSTVO OB KASP. MORJU
GR.
BOGINJA ECE
NESREČE
SEV. AM. POLOTOK
DI8ECA
SMOLA
TROPSKO
DREVO
MOJZESOV
BRAT
ABRAHAMOVA ir
... JENA /ZVEZDA V ORLU
OBRSKI
VLADAR/
METER
HUMORISTKA ERZlS-NIKOVA
TRINITRO-TOLUOL/ PERJE PRI REPI
TEK/MIT. NORD. GOS PODARICA MORJA
VRSTA
HROŠČEV
(Španska
MUHA)
PREBIVALKA ATEN
FILMSKI
8NEMALEC
NEM. FILM. REŽISER (FRITZI
INOOEVR.
SKUPINA
LJUDSTEV
SREBRNO-BELA KOVINA/ SKUPINA
VRSTA
PLESA/
MALIK
R. MIT. SONČNA DEŽELA
IGRALEC
DELON/
NAGON
KEM. SIMBOL ZA NATRIJ
IT. POLITIK MORO/ SRE DOZEM. OKRASNA RASTLINA
PRISTOJ-
BINA/
EVR.
VELETOK
NEKDANJA JAP. PRESTOLNICA/ RENI GUI00
SESTAVIL J. UOIR
KRILO RIM. LEGIJE/ VZH. INO. LASTOVICA
VELIKA
VEZA
NEOBDELAN
SVET
NUMERO/
VRSTA
SKLADBE
IALM. . IME
BESEDA
BREZ
POUDARKA
ZRNAT
8NE6
PRITOK
RENA
Jubilej Seidlove knjige
80 let od izida knjige o Kamniških Alpah, ki velja za prvo nase tovrstno poljudno delo
Letos mineva 80 let, odkar je iz tiska prišla prva slovenska poljudno pisana geološka knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Napisal jo je naravoslovec, začetnik slovenske geologije in geološke terminologije, metereolog in klimatolog Ferdinand Seidl (1856 — 1942), gotovo eden od najbolj poznanih novomeških znanstvenikov. Seidl se je rodil in umrl v Novem mestu, vmes pa ga je pot vodila po svetu, kjer je bil deležen mnogih časti. Knjigo je izdala Slovenska matica kot 5. knjigo zbirke Slovenska zemlja, natisnila pa jo je Goriška tiskarna A. Gabršček.
skih premikanjih, preperevanju, delovanju ledenikov idr.
Seidl je oral ledino, saj v slovenščini ni imel vzornika, kar je bilo še toliko težje, saj je »prikrojil geologijo zahtevam poljudne omike«, kot je sam zapisal. Da se je lotil pisanja za širši krog bralcev, pa gaje vodila velika ljubezen do gora in domovine ter napreden nazor, da »dandanes veda sploh ni več predpravica učenjakov; svetišče znanstva bodi vsakomur odprto. Saj znanstvo samo pridobi, ako stopi izven tesnega obzidja in postaja splošna last razumnikov vsega naroda«.
Seidl je napisal več strokovnih in poljudnih knjig, njegovo najobsežnejše delo pa so prav Kamniške Alpe. Knjiga ima sicer napisani dve letnici, 1907 za prvi zvezek in 1908 za drugi, vendar Rajko Pavlovec v 3. številki Proteusa ugotavlja, da Seidl med literaturo navaja tudi neko delo, kije zanesljivo izšlo šele leta 1908, in je torej njegova knjiga zares izšla takrat, kot označuje druga napisana letnica. V knjigi omenja mnoge takrat povsem nove izsledke in ideje geologov, knjigo pa je tudi obogatil s svojimi lastnimi izsledki, načrti, profili, slikami in zemljevidi. Resje sicer, da nekateri geološki podatki ne držijo in jih sodobna geologija ni potrdila, vendar je knjiga še vedno zanimiva, saj vsebuje mnogo še veljavnih in zanimivih podatkov o fosilih, kamninah, tekton-
/
w
V književnosti in sanjah ni smrti.
I. B. SINGER
Adijo, plastična nesnaga
Nove plastične vrečke bo pospravilo sonce — V nekaj mesecih postanejo prah
Globoko kesanje je ponovno življenje.
B. SHAW
Laž lahko naredi večje zadovoljstvo kot resnica, tudi če zanesljivo vemo, da je laž.
P. SARIC
Oblastniško zastraševanje postane realna politična sila sele takrat, ko se ljudje v svojih dejanjih pokoravajo strahu pred govorico oblasti.
J. DETELA
Resna in stanovitna človeška volja je železna moč.
F. LEVSTIK
Odkar je plastika zakorakala na svetovno prizorišče in zaradi svojih precejšnjih prednosti prodrla v vse pore življenja, se je problem odpadkov kar naenkrat povečal. Izkazalo seje, daje večina plastičnih predmetov zelo trajna in da traja dolga leta, predno se razkrojijo. In ker so gospodinjske in druge odpadke v mnogih državah začeli zbirati v plastičnih vrečkah, je to pomenilo tudi, da seje povečala trajnost sicer razkrojljivih odpadkov, ker jih varuje plastika. Kaj storiti?
Papirnate vrečke so eleganten odgovor, vendar pa zaradi njih padajo gozdovi, kar je morda še hujša ekološka nevarnost od odpadkov samih. Strokovnjaki za te reči so že pred leti našli boljšo rešitev — plas-
tiko, ki se pod vplivom svetlobe začne razkrajati. Vendar do praktične uporabe izdelkov iz te plastike ni prišlo, ker so bili zelo slabe kakovosti. Zdaj je odpadla še ta ovira.
Ameriško podjetje Webster Industries je začelo proizvajati plastične vreče za zbiranje odpadkov, ki so trpežne in dovolj močne, vendar se po nekaj mesecih izpostavljenosti sončni svetlobi spremene v fin prah.
Drobna, a še kako potrebna novost!
Bolni od
bogastva
Kdor svoj materni jezik zavrže, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta, in ne ve, koliko škodo si dela.
A. M. SLOMŠEK
Našega življenja in odločitev, ki ga nosijo m
Bogatašev se loteva posebna duševna bolezen bogatitis______________
oblikujejo, pač ne moremo stlačiti v stavke logike.
S. ANDRES
Aids v svetu in številkah
Na vrhu lestvice še vedno ZDA in Švica — Nekoliko počasnejša rast, kot so domnevali
Aids, kuga stoletja, kot tudi pravijo tej nalezljivi bolezni, se sicer ne širi tako hitro, kot so strokovnjaki sprva predvideli, vendar je kljub temu njegovo razširjanje vznemirljivo hitro in nevarno.
Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v drugem mesecu tega leta na vsem svetu prijavljenih 77.266 obolelih za aidsom. Seveda je to samo število uradno prijavljenih oseb, dejansko stanje je po mnenju poznavalcev bistveno drugačno. Pravijo, da je treba uradno številko pomnožiti najmanj s tri, da bi pokazala realnejše stanje.
Na prvem mestu ostajajo ZDA z 51.361 primeri, nato sledijo druge države, v katerih je število aidsarjev bistveno manjše: Francija (2523), Uganda (2369), Brazilija (2325), Zahodna Nemčija (1669), Tanzanija (1608) in Kanada (1435). Glede na število prebivalcev pa je aids najbolj razširjen v Švici, kjer pride na milijon
prebivalcev 54 obolelih, v Franciji 46 in v Nemčiji 26.
Pri nas je stanje razmeroma dobro. Vsega skupaj so v naših zavodih zabeležili od srede leta 1985 do konca februarja 34 obolelih, kar pomeni, da pri nas prideta manj kot 2 obolela na milijon prebivalcev in smo po tem količniku med državami, ki jih aids ne ogroža toliko. Zanimivo pa je pogledati, kako narašča število aidsarjev pri nas. Leta 1985 smo imeli 2 bolnika, leto kasneje 6, lani pa 18. Se pravi, da pri nas narašča število obolelih za aidsom dokaj hitro, saj imamo vsako leto trikrat več bolnikov. Ce računamo, da se bo bolezen z enako stopnjo širila naprej, potem bomo letos imeli 54 bolnikov, že čez nekaj let pa bomo doživeli pravo katastrofo. V prehodu v novo tisočletje, se pravi leta 2000, bi imelo aids 28 milijonov Jugoslovanov! Seveda je to le matematika. Bolezen s tako divjim tempom ne bo napredovala.
OBOLELI NA MILIJON PREBIVALCEV
218 H 288 198 188 H 178 168 4 158 -148 138-1 128 118 H 188
IV
88 -78 -68 -58 48 38 28 -j 18 8
■ S
BRA FRA
JU RAN
TAN
UGA ZDA
ZRN <VI
Grafični pregled obolelih za aidsom na milijon prebivalcev po posameznih državah: Brazilija, Francija, Jugoslavija, Kanada, Tanzanija, Uganda, fcDA, ZR Nemčija, Švica.
Nikar ne hrepenite po bogastvu, kajti bogastvo je nevarna stvar. Prav lahko se vas zaradi obilja gmotnih dobrin loti bolezen, ki se ji v krogih, kjer je začela razsajati, reče afluenca. Izraz sicer močno spominja na gripo (influenca), vendar pa pomeni nekaj povsem drugega. Izhaja iz angleške besede afluent, ki pomeni premožnega človeka. Poslovenili bi jo lahko kot bogatitis. In takoj je seveda jasno, da se tovrstna bolezen loteva le tistih, ki imajo kaj pod palcem. Novinarji Tima soji posvetili kar celo stran, pa je prav, da se seznanimo s to boleznijo, čeprav se nam je ni treba bati.
Najpogostejše žrtve so namreč bogataški otroci, loti pa se tudi tistih, ki se naenkrat znajdejo v morju denarja, denimo dobitnikov glavnih nagrad na loterijah, stavah in podobno. Od rojstva ali od srečnega dneva naprej se kopljejo v bogastvu, za rojstne dneve si delijo jaguarje, rolsrojse, diamante in podobne malenkosti, nobene prave priložnosti nimajo, da bi se od dela pretegnili, zabav imajo čez glavo. In v takem življenju se lahko kaj kmalu začno kazati znamenja bogatitisa.
Za bogataško bolezen so značilni: hromilen strah, nezrelost v čustvovanju in mišljenju, občutek nekoristnosti in ničvrednosti, slaba vest zaradi bogastva. Nekateri stvar pripeljejo tako daleč, da se delajo manj bogate, ženske se družijo s fanti iz nižjih družbenih slojev in pri tem skrivajo svoje bogastvo, nekateri se izselijo iz poznanega okolja in skušajo drugje ži veti brez bogataškega bremena na sebi. Se najhujši pa je v bistvu strah, da bodo izgubili bogastvo, saj je v njihovi nezrelosti in osebnostni nemoči edina stvar, na katero se lahko naslonijo.
»Veliko bogatašev misli, da nimajo pravice iskati pomoči pri drugih, ker menijo, da sploh nimajo pravice imeti probleme. Cesto jih je sram, da bi komu potarnali. Neveijetna samotnost je v visoki družbi,« pravi psihiater Mark Goulston iz Los Angelesa.
Američani ne bi bili Američani, ko bi tudi za nesrečneže te vrste ne našli poti za ozdravitev. V nekaj letih je nastalo več psiholoških seminarjev, najcaterih se bogataši in njihova mladež privajajo »nesreči«, da so bogati.
Ko bi se bogatitis hotel širiti po vsem svetu, tako kot aids, to bi bilo nekaj!
Kakšni vatli za pamet?
So možgani manj pametnih bolj leni ali samo slabše organizirani? — Tomografija pameti
Ljudje si po pameti niso enaki, enim je narava natrosila tega daru več, drugim manj. A kako izmeriti pamet v glavi posameznika, to je že vprašanje, na katerega znanost nima povsem jasnih odgovorov, saj noben od dosedanjih načinov ni povsem zanesljiv. Znani testi inteligenčnega kvocienta so doživeli hude kritike, češ da v njih testirajo pridobljeno znanje, ne pa naravne inteligenčne sposobnosti ljudi.
Razumljivo je, da strokovnjaki iščejo nove načine ugotavljanja inteligentnosti posameznika in da pri tem posegajo po najsodobnejših napravah. Pred kratkim so raziskovalci možganov zaključili dve študiji, s katerima so nekoliko odprli okno v skrivnosti človekovega razuma.
da je bila možganska aktivnost v testih uspešnih posameznikov manjša od tistih, ki so se na testih slabo izkazali.
»Morda imajo pametnejši ljudje bolj utečene možganske povezave. Pri manj inteligentnih je bilo videti, da se močno trudijo rešiti problem, vendar po najrazličnejših povezavah in delih možganov,« pravi Haier. Torej naj bi bila organizacija in gospodarnost manjša, če to ponazorimo z delovanjem delovne
To je prva slovenska poljudna geološka knjiga. Primerek hrani tudi Študijska knjižnica v Novem mestu.
Laserski kino
Prihajajo filmi na ploščah — Izjemna slika in zvok
Prva študija seje spopadla s starim mnenjem, da so možgani manj pametnih ljudi v bistvu leni možgani. Psihiater Richard Haier s Kalifornijske univerze je opravil merjenja možganskih aktivnosti prostovoljcev pri reševanju abstraktnih testov. Pri meritvah sije pomagal z najsodobnejšo elektronsko napravo za tomografijo pozitronskega sevanja. Rezultati so bili nekoliko presenetljivi. Izkazalo seje namreč,
organizacije.
V drugi študiji pa se je skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. Marcusa Raichleja z Washington-ske univerze s tomografijo pozitronskega sevanja možganov lotila meritev aktivnosti možganov pri obdelavi besed. Meritve so pokazale, da ne drži uveljavljeno mnenje, da možgani najprej »preberejo« besedo in ji šele potem dodajo pomen. Proces poteka vzporedno in hkrati. Toda pri slabih bralcih in manj pametnih posameznikih so ugotovili, daje te vzporednosti manj oziroma da je proces branja besed pri njih tak, da najprej tiho »izgovorijo« besedo in ji nato dodajc pomen.
MiM
(Vir: Newsweek)
Komaj seje domači videokino do-> bro uveljavil v svetu — in tudi nas je z repom oplazil — žeje na pomolu novost. V razvitem svetu se silovito hitro uveljavlja laserski domači kino. Razlika med filmom, ki ga doma gledate s pomočjo videorekorderja ali z laserske plošče, je velikanska. Tako slika kot zvok sta izredno dobra, poleg tega pa je znano, da so laserske plošče praktično neuničljive in zelo trajne, medtem ko so videokasete občutljive in začno po nekaj letih izgubljati kakovost zapisa.
Edina pomanjkljivost laserskih video plošč je v tem, da nanje ni mogoče po želji snemati. Uporabne so samo za reprodukcijo. Vendar pa je ponudba filmov na laserskih ploščah že velika — ta čas je naprodaj preko 2000 različnih filmov — sprejemljivejša pa je tudi cena, saj so filmi na laserskih ploščah kljub izraziti kakovostni premoči polovico cenejši kot na video disketah.
Na trgu so seveda že tudi laserski predvajalniki, ki berejo zapis s plošče in ga pretvarjajo v sliko. Njihova cena je nizka, saj se jih dobi že za 400 (542.000 din) dolarjev. Prodajajo pa že tudi naprave, ki združujejo laserski gramofon in kino.
Trgovci in poslovneži, ki imajo nos za dobičke, pravijo, daje to proizvod, ki bo obračal težke milijarde.
v asa zg
KOSTANJI
Kakor v sanjah stoje kostanji s pokončnimi rožnatimi cveti in velikimi listi ob asfaltni poti. Kamorkoli se ozrem, se cvet drži cveta. Kot zamišljena velika zelena bitja so se mi zdeli, ko smo otrociposedali na klopeh pod cvetočimi kostanji.
Iščem tista mlada leta. Slišim dih cvetočih kostanjev, potopljenih v mehkobo jutra. Vedno znova me kličejo in vabijo k sebi. Roke kar naprej prožim za pokončnimi rožnatimi cveti, da bi jih utrgal.
Čas je vmes, precej časa. Misli so še mlade. Toplo mi je pri srcu, ko gledam kostanje v Kolodvorski ulici Sedim na klopi pod krošnjami in se pokrijem s tišino. Rad bi spet pristavil lojtrco na drevo, kjer smo imeli otroci skrito gnezdo, polno sena. Sijala je luna, majski hrošči so brenčali Zdaj pa jih ni več.
Vsako pomlad me znova zapletate vase, cvetoči kostanji. Kot vila rojenica ste. Rojevam se z vami vsako leto znova. Žuboreč smeh otrok ste, igra besed med debli, vejami in vejicami. Kot bogat razgo vor s prijatelji in znanci, ki so hodili tod in jih ni več.
V mraku se sprehajam pod krošnjami dreves tih in sam. Na klopi med debli je dvoje src zlito v eno. To je ljubezen, to je pomlad. Cvetoči kostanji so kot otroška dobrota, domače veselje, ki ga ni več.
Izmed vej in listov se kaže polna luna. Šepetanje in nemir je pod kos-
tanji. Prižigajo se kresnice, dvigajo se iz pritalnega sveta. Lovili smo jih otroci z rokami Sove so se hahljale in dušile v histeričnem joku. Oglašal se je sovak. Netopirji so se vrtinčili, dvigali in padali. Plesali so nori ples radosti pomladi Komarji so mujkali i> dremotni mir in pikali s Šilci
Iz oblakov se je včasih ulil dež, listi so postali sveže zeleni. Otroci smo sedeli na klopeh pod krošnjami in nismo bili mokri
Obdajajo me dobri občutki ob svečavi lune zvečer, ko se vračam domov. Kot potepuh sem, ko gledam mlade parčke pod kostanji Kako lep je ta svet!
PETER VOVK
Koliko rožnatih cvetov je pomlad pripela na veje in vejice. Koliko listov je jesen pobarvala v prekrasne barve in koliko jih je zima potrgala, odnesla čez cesto v jesenske trave. Kostanji ob asfaltni stezi ponovno cvetijo. Še vedno iste nade, pod krošnjami kostanjev v prsih pomlad tli V soncu se kopljejo veliki zeleni listi Pošiljajo ptičje klice. Lovijo se škorci po vejah in spletajo gnezda Našli so modro nebo in topel majski zrak. Pdn dišečega cvetja in brnečih IdbfeV tiidje srce je pokrila ljubezen. Zdi še mi, kot da so mi deklice pomladno obarvale čelo.
POTA
in sm/
Med kriminalci tudi ugledneži
Lani je na Dolenjskem narastlo število najtežjih kaznivih dejanj — Na lestvici ovadenih za gospodarski kriminal direktorji in poslovodje pri vrhu_
dežurni
OSUMLJEN VLOMA V HIŠO - 29. februarja okoli 1.30 ponoči je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Dušana Bega v Metliki. Ropot je sicer prebudil lastnika, kije storilca pregnal, vendar je temu uspelo odnesti 16.000 din in patentni nož. Za dejanje je utemeljeno osumljen 20-letni Metličan Z. P.
RAZBILI VEČ LUČI — Še neznani storilci so v noči na 28. februar na vrtu restavracije Pri vodnjaku razbili več luči in tako novomeško Krko, tozd Zdravilišča, oškodovali za okoli 200 tisočakov. Predrz-neže še iščejo.
ODNESEL AVTORADIO S KASETOFONOM — 6. marca je neznani storilec iz osebnega avtomobila 31 -letnega Janka Vebra izTrebnjega odnesel avtoradio s kasetofonom, vreden okoli 80.000 din. Vozilo je stalo parkirano blizu vasi Igle-nik, za neznanim storilcem pa zaenkrat še ni sledov.
Z LATO NAD MILIČNIKA
BIZELJSKO — 29. februarja od 20.05 so bili bizeljski miličniki obveščeni, da na domu razgraja in pretepa očeta 39-letni Dušan Požar. Miličnik se je nemudoma odpravil v Slogunsko, vendar se Požar za njegova opozorila ni zmenil, pač pa celo pričel groziti. Miličnik je zato pokicial na pomoč kolege, v tem času pa je Požar na dvorišču pobral lato in pričel napadati miličnika. Slednji je v samoobrambi enkrat opozorilno ustrelil, a je kmalu prišla pomoč, tako da so nasilneža obvladali. Zoper njega bo podana kazenska ovadba tožilcu.
Čeprav prvi podatki kažejo, da je bilo lani na Dolenjskem nekaj manj kriminala kot leto poprej, kar še posebej velja za občini Trebnje in Metlika, pravih vzrokov za zadovoljstvo vendarle ni. Kajti tej ugotovitvi je potrebno dodati, daje upadlo predvsem število lažjih oblik kaznivih dejanj, medtem ko je tistih težjih vse več, najsi gre za gospodarski ali splošni kriminal.
V minulem letu so kriminalisti novomeške UNZ obravnavali kar 180 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je za dobrih 13 odstotkov več kot leto poprej. Resda gre to povečanje predvsem na račun večjega števila gozdnih tatvin in krivolova, vendar je porast opaziti tudi pri najhujših oblikah gospodarskega kriminala. V mislih imamo grabeže, davčne utaje, tihotapstvo, nedovoljeno trgovino in ponarejanje poslovnih listin, kar vse so dejanja, ki jih je lani bilo precej več. Tudi po zaslugi tako imenovane gradbene afere, v kateri je bilo za 8 kaznivih dejanj posredno ali neposredno ovadenih
13 oseb; med njimi so, kot je verjetno znano: predsednik novomeške občinske skupščine, predsednik zbora združenega dela, kar pet direktorjev in še kdo.
Materialna škoda, povzročena s tovrstnimi kaznivimi dejanji, narašča nekako v sorazmerju s stopnjo infacije in je bila lani za 136 odstotkov večja od leta 1986, predvsem po zaslugi gra-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Nekdo je varstvo noči izkoristil za vlom v klet Alojzije Kamina v Mali Loki. Gostilne so bile tisti čas že zaprte pa sije storilec postregel s 5 litri belega in 30 litri rdečega vina. Za prvo žejo bo dovolj.
• Nezaslišan zločin pa se je iste noči zgodil v Škovcu. Nekdo je namreč obiskal kuhinjo v hiši Ignaca Urbanča, ki je očitno trdno spal. Neznanec je brez večjega hrupa spravil v tolovajsko malho nič več in nič manj kot kar 180 kilogramov raznega mesa, spravljenega v dveh zamrzovalnih skrinjah v kuhinji. Prav nič ni bil izbirčen, s seboj je vzel govedino, purane, piščance, klobase, več kosov svinine, manjka mu le še kakšna dobra kuharska knjiga.
• Na 1. marca dan se je Jože Lumpert iz Golobinjeka dokaj nerodno prikobacal iz bližnje gostilne do doma. Pa se ni spravil v varno naročje posteje, pač pa je odšel v drvarnico. Pograbil je sekiro in pričel tolči. A ne po drvih, pač pa po avtomobilu soseda Alojza Bobnaija, takole mimogrede pa je razbil še dvokrilno okno na hiši. Kako je dan kasneje, ko so alkoholni hlapi iz glave izpuhteli, razložil te udarce, miličniško poročilo ne omenja.
• Kot kažejo lanske številke, je upadlo tudi število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, medtem ko so tista zoper spolno nedotakljivost in moralo nekje enaka podatkom iz predlan-' skega leta. Če seveda izvzamemo lani odkrit primer vzgojitelja v novomeški osnovni šoli s prilagojenim programom, ki je zlorabil svoj položaj in imel ob uporabi večje ali manjše sile spolne odnose z učenkami, največkrat mentalno zaostalimi, ki so mu bile zaupane v vzgojo.
bežev ter nevestnega poslovanja v No-volesu. Nemara je ob vsem tem zanimiv še podatek, daje bilo lani zaradi gospodarskega kriminala ovadenih na Dolenjskem kar 227 oseb, kar je domala polovico več kot predlani; povsem pri vrhu spiska pa so direktorji, trgovski poslovodje, trgovci, sledijo jim administrativni delavci itd. In še ena značilnost: skoraj 60 odstotkov teh kaznivih dejanj so odkrili uslužbenci UNZ, docela pa so zatajile, denimo, inšpekcijske službe, ki lani niso prijavile enega samega primera gospodarskega kriminala.
Ob teh so kriminalisti novomeške UNZ lani obravnavali še 1773 dejanj tako imenovane splošne kriminalitete, kar je nekaj manj od leta 1986. Tudi tukaj številke kažejo, da je lažjih oblik teh dejanj v mislih imamo predvsem manjše kraje, žepne tatvine, kraje koles — precej manj, zato pa je hudih kaznivih dejanj, med katerimi prednjačijo velike tatvine, ropi in roparske tatvine, krepko več. V tolažbo slednjemu ostane, da so bili prav vsi lanski ropi na ob-
Poslovnež s tatinskimi nameni
Kako je Rajko Cirar lagodno živel ob morju — Prodajal sposojene avtomobile — Dajal vtis uglednega poslovneža — Zaporna kazen
NOVO MESTO — Dokaj dobro in lagodno je 38-letni Rajko Cirar iz Gabmega pri Laškem predlani preživel svoj dopust ob morju. Vse dotlej seveda, dokler ga niso zmotili miličniki, kajti Cirarjeve goljufije niso mogle dolgo ostati skrite. Zaradi njih seje te dni zagovarjal pred senatom novomeškega temeljnega sodišča.
zaprosil, naj mu posodi svoj avtomobil sunbeam, češ da mora na avtobusno postajo v Poreč zapeljati neko svojo prijateljico. Možakarje bil dovolj naiven, da je Cirarju izročil ključe svojega avtomobila. Cirar seje s sunbeamom odpeljal do svojega znanca Predraga Bakača in mu, verjamete ali ne, v prodajo ponudil avto sunbeam. Cenil gaje na borih 80 tisočakov, zato je bila kupčija hitro sklenjena; Cirar je kot predujem
Cirar je bil predlanskega septembra »bolj ali manj naključni gost avtokampa Valkanela v Fontani pri Pulju. Bojda je dejal vtis poštenega in premožnega poslovneža, z debelo denarnico v roki pa mu tudi ni bilo težko najti znancev in prijateljev. Tako je 22. septembra spoznal tudi Jelko Canjko, kije bila prav takrat v stiski zaradi pokvarjenega avtomobila. Cirarju je jezik dobro tekel in v kratkem času mu jo je uspelo prepričati, da ima v Poreču prijatelja, ki bo v vsega dveh dneh njen avtomobil znamke Jugo popravil in usposobil za vožnjo.
Canjkova je lepim besedam in obetom nasedla, izročila je Cirarju avtomobil in še slutila ni, kakšne težave jo čakajo zaradi tega. Možakar se je namreč z jugom odpeljal v Vrsar in tam srečal nekega Blagoja Jovanovskega. Prepričal ga je, da je avtomobil last njegovega dekleta Dušanke Jašič, ki da želi vozilo prodati. Kupčija je bila hitro sklenjena: Jovanovski je Cirarju kot predujem izročil 200 tisočakov, za preostanek vsote pa sta se dogovorila, da ga bo poravnal ob pripisu. Cirar pa je takoj zavohal še eno kupčijo. Jovanovskega je, še predno sta se poslovila,
ČIGAVA JE MESNINA?
KRŠKO — Pri vasi Gorica blizu Krškega sta bili 4. marca najdeni dve večji polivinilasti vreči, v katerih je bilo spravljenih več deset kilogramov mesnine, vse od krač in reber do slanine. Poleg je ležalo še nekaj vrečk z zmrznjeno zelenjavo. Kriminalisti krške UNZ sumijo, daje vse to nekdo na območju Brežic ali Krškega ukradel komu iz zmrzovalne skrinje. UNZ zato prosi oškodovanca, da se javi najbližji postaji milice ali UNZ Krško, telefon 71-122.
PRETEPALA
SOSTANOVALCA
7 KRŠKO — Tukajšnji miličniki so 3. marca ob 13. uri pridržali do iztreznitve večkratna kršitelja javnega reda in miru, 37-letnega Milana Vaša in leto mlajšega Jožeta Zorka, oba iz Krškega. Možakarja sta vinjena pretepala sostanovalca Zuhdi-jo Kumaliča. Zaradi večkratnih kršitev bo zoper Zorka podana kazenska ovadba tožilcu, preiskovalni sodnik pa je zoper njega že odredil pripor.
Počistili staro zalogo
Lani uspešno delo dolenjskih sodišč — Le še 45 spisov, starejših od pet let — Strožje kazni
Število je res ogromno: natanko s 47.713 novimi spisi so se morali v minulem letu spoprijeti sodniki novomeškega temeljnega sodišča, v čigar sklopu so enote v Črnomlju, Novem mestu in Sevnici. Skupaj s spisi iz prejšnjih let je bilo lani rešenih kar 48.567 zadev, za letos so si jih prihranili še 5.419. Najpomembneje ob vsem tem je, da starih spisov na sodiščih praktično ni več, vsega 45 zadev je še starejših od pet let, kar ob dosedanjih podobnih številkah ni vredno omembe. Nasploh moramo zapisati, da je bilo lansko leto najuspešnejše doslej, da so razrešene skoraj vse večje zadeve, prav tako pa seje bistveno izboljšala kakovost dela. Če drugega ne, se to pozna po tem, da je bilo od 909 vloženih pritožb razveljavljenih sodb le 25 odstotkov.
Največkrat so sodniki v minulem letu razsojali obtožbe za kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, kar je seveda svojevrstno zrcalo našega odnosa do zasebnega in še posebej do družbenega premoženja. Ob tem dodajmo še, da seje lani krepko povečalo tudi število goljufij, predvsem na škodo zavarovalnih skupnosti. Že nekaj časa pa dolenjska sodišča opažajo vse manjše število obtožnih predlogov za gospodarske prestopke. Lani seje stanje sicer nekaj popravilo predvsem zaradi dosledn-ješega dela inšpektorjev, tako da so med tovrstnimi prestopki krepko
na čelu kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil, sledijo pa jim kršitve finančnoknjigovodskih predpisov. Zanimiv je pogled na lestvico občin, kjer je bilo lani gospodarskih prestopkov največ: s 43 odstotki je krepko na prvem mestu Novo mesto, v Krškem jih je bilo 13, v Brežicah 11, Črnomlju 10, Trebnjem 9, Sevnici 7 in v Metliki 5 odstotkov.
• Lani je bilo v preiskovalnem postopku 66 primerov, ko je bil zoper osumljenca odrejen pripor. V kar 83 odstotkih takšnih primerov je bil postopek končan v 30 dneh, vsi ostali pa v 3 mesecih.
Glede na gospodarsko razvitost kar realna podoba.
In sedaj še nekaj o kaznovalni politiki. Število pogojnih obsodb je lani precej upadlo: v skupnem številu vseh obsodb od predlanskih 50 na 22 odstotkov. O zaostreni kaznovalni politiki govorijo pa tudi podatek, da je glavnina zapornih kazni 4 do 12 mesecev, najdaljša lani izrečena kazen je bila 8 let zapora. Sodniki so bili strogi tudi pri kaznovanju gospodarskih prestopkov, saj sta bili izrečeni vsega dve pogojni obsodbi. Seveda pa je še daleč od tega, da bi glavno breme za zmanjšanje kriminalitete naložili zgolj kaznovalni politiki.
B. B.
močju novomeške UNZ, ki zajema vse štiri dolenjske občine, raziskani, kar pa
ne velja za serijo vlomov v cerkve. Ta dejanja so lani kriminalistom povzročila precej glavobola, saj so storilci odnašali predmete neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti, vendar otipljivih sledi, ki bi vodile k odkritju neznancev, še ni. In ko smo že pri raziskanosti, moramo omeniti še tisto pravo dolenjsko posebnost, vlome v kokošnjak, katerih storilci so domala vsi še neodkriti.
Za konec še nekaj o mladoletnikih. Lani so storili 159 kaznivih dejanj, kar je za preko 16 odstotkov manj od predlanskega leta. Tožilcu je bilo ovadenih 196 oseb, največ zaradi tatvin, še posebej motornih vozil. Omeniti velja ob tem še, da kakšnih masovnih pojavov vandalizma med mladoletniki lani ni bilo, čeprav bi se po drugi strani le kazalo zamisliti nad tem, daje primerov nasil-niškega obnašanja med mladimi vse več. To kažejo tudi ovadbe temeljnemu javnemu tožilcu.
B. BUDJA
Cene krive črnih sečenj
Na Dolenjskem vse več črnih posekov in trgovine z lesom — Tudi bolezni ogrožajo gozdove
Visoke cene kurjave, predvsem drv, so še kako vplivale na to, da se je na Dolenjskem v zadnjem času hudo razpasla črna trgovina z drvmi; temu primeren je tudi porast črnih sečenj. Samo lani so gozdni inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb podali 19 predlogov za uvedbo postopka zaradi sečenj brez odkazila, 6 je bilo primerov nedovoljenega nakupa lesa, trikrat so odkrili razrez nežigosane hlodovine na zasebnih žagah, vsega skupaj je bilo sodnikom za prekrške posredovanih 32 prijav.
Niso pa samo črne sečnje, predvsem listavcev, tiste, ki ogrožajo dolenjske gozdove, pač pa tudi številne bolezni. Fiziološko sušenje jelke, o katerem je bilo že dosti govora, ima na Rogu že katastrofalen obseg, prav tako na območju Roga je veliko škode na drevju zaradi obžiran-ja divjadi, predvsem jelenjadi. Lani so se ob vsem tem pojavili še prvi znaki hiranja bukev, najverjetnejši vzrok temu je onesnaženo ozračje. Ob vsem tem moramo omeniti še stalno širjenje raka na domačem
kostanju, ki vse bolj ogroža obstoj te drevesne vrste, nič manj nevarna ni holandska bolezen na brestu, med hujšimi boleznimi pa omenimo še mehurjevko na zelenem boru, katere obseg pa zadnje časa na srečo le upada. Vse to seveda resno ogroža naše gozdove, še posebej, ker seje v minulem letu zaradi finančnih težav kar za 20 odstotkov zmanjšal obseg pogozdovanja.
Za konec pa še tole: čeprav se je lani krepko povečal obseg prodaje lesa za kurjavo mimo gozdnogospodarskih organizacij, so gozdarji prijavili občutno manj tovrstnih prekrškov, zlasti velja to zaTrebnje in Črnomelj. Odgovora, zakaj, ni bilo težko najti. Že leta 1985 je izšel nov zakon o gozdovih, ki predvideva skupen nadzor nad tovrstnim dogajanjem, še posebej v sodelovanju med inšpektorji in gozdarji, a se slednji vse bolj upirajo takšnemu delu. Ni znan vzrok, dejstvo pa je, da je prijav iz vrst gozdarjev vse manj. Dobro bi bilo slišati njihovo razlago za takšno početje.
B. B.
Nasilnež moral za rešetke
Poldrugo leto zapora za 36-letnega Žarka Kumlja iz Dolnjega Kota pri Dvoru — Brez vzroka pretepel
prejel 50.000 din. Pa mu tudi to ni bilo dovolj. Taistega Bakača je naprosil, naj mu sunbeam še posodi za eno vožnjo, češ da mora v Pulj po neke rezervne dele. Bakač mu je verjel in velikodušno posodil vozilo, vendar ga, enako kot tistih 50.000 din, potem ni več videl.
Cirar se med preiskavo ni hotel zagovarjati, zato pa si je premislil na obravnavi. Vse obtožbe je priznal in obljubil, da bo škodo prizadetim povrnil. Poslovneža, ki seje izdajal za bogatega obrtnika z gradbeno mehanizacijo, je senat novomeškega sodišča obsodil na 8 mesecev zapora, sodba pa še ni pravnomočna.	g	g
DVOR, NOVO MESTO — 36-letni Žarko Kumelj iz Dolnjega Kota pri Dvoru je star znanec sodnikov, zaradi svojega nasilniškega obnašanja in pretepanja je bil že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške, sodu pa so dno izbila dogajanja od lanskega 30. maja. Zaradi njih je pred dnevi sedel na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča.
Lanskega 30. maja je Žarko Kumelj kot že tolikoktar poprej popival po Dvoru, nazadnje pa seje okoli 19. ure ustavil v bifeju žužemberške kmetijske zadruge na Dvoru. V lokalu je bil takrat tudi Alojz Krakar, kije prišel v bife po cigarete. Stal je ob šanku, Kumelj pa je od njega, kot je sam povedal na obravnavi, zahteval, naj mu plača pijačo. Krakar za kaj takega ni imel dovolj denarja in to je bilo verjetno vzrok kasnejših dogodkov. Mimo Krakarja, ki je mirno stal ob točilni mizi, je nekaj kasneje odšel Kumelj. Med potjo do stra-
Tatovi najpogosteje na zatožni klopi
O delu črnomaljske eno-te novomeškega sodišča
ČRNOMELJ — V lanskem letu je črnomaljska enota temeljnega sodišča Novo mesto obravnavala 5 odst. več zadev kot leto poprej. Najbolj seje povečalo število zemljiškoknjižnih zadev, kar za 22 odst.; od tako imenovanih glavnih zadev je za desetino porastlo število zapuščinskih zadev, medtem ko seje število kazenskih zadev zmanjšalo za 14, pravdnih za 8 in izvršilnih za 4 odst.
Med kazenskimi zadevami jih je v lanskem letu največ zaradi tatvin, nekaj je bilo odvzemov motornih vozil,
E oškodovanj tujih stvari in prikrivanj. >elež teh kaznivih dejanj med kazenskimi zadevami znaša 62 odst. Največ teh dejanj je bilo storjeno na škodo zasebnega premoženja in le manjši del na škodo družbenega. Tem kaznivim dejanjem sledijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime — med vsemi kazenskimi zadevami jih je bilo 16 odst. — tem pa s 15 odst. sledijo kazniva dejanja zoper varnost javhega prometa. Med dokaj številnimi kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime se kot stranke na sodišču pogosto pojavljajo iste osebe, ki so v medsebojnih sporih. Pri tem čaka precej dela tudi poravnalne svete, katerih delo je v zadnjem času močno opešalo.
Pri pravdnih zadevah gre predvsem za spore zaradi lastnine in posesti običajno pa izvirajo iz nestrpnih sosedskih odnosov. Drugi najštevilnejši spori s tega področja so odškodninski, precej pa je tudi sporov iz zakonskih in družinskih razmerij, v glavnem gre za razvezo zakonske zveze, v manjši meri pa tudi za preživninske spore. Čeprav niso številni, vendarle naraščajo spori iz stanovanjskih razmerij, kar je posledica vedno težjega socialnega stanja stanovalcev, saj gre za spore zaradi neplačevanja stanarine in kot posledica tega za odpovedi stanovanjskega razmerja.
Med nepravdnimi zadevami, ki jih je lani obravnavala črnomaljska enota, so daleč najštevilnejši zapuščinski postopki, v porastu pa so tudi mejni spori in postopki za razdružitev solastnine oziroma skupnega premoženja, kar vse zahteva vedno večjo angažiranost sodišča.
A. B.
nišča je meni nič, tebi nič zgrabil Krakarja za obleko in ga potegnil k sebi. Brez vzroka ga je nekajkrat z roko udaril po obrazu, nato pa ga je navzlic prošnjam, naj ga spusti, s pestjo večkrat treščil v obraz. Krakarju je ob tem izbil en zob, da o podpludbah in oteklinah ne govorimo. Dogodek so nemo opazovali gostje v bifeju.
Kumelj seje zagovarjal, da takrat ni bil vinjen in da gaje Krakar izzival, da gaje bojda že prej enkrat prijavil miličnikom, zaradi česar je bil celo v postopku. T rdil je nadalje, da sta ga Krakar in njegov brat en dan pred tem dogodkom izzivala. Prav tako je izjavil, da do pretepa ni prišlo ob šanku, pač pa v stranišču, kjer sije umival roke. Zatrdil je, da je Krakarja udaril, češ da ga je izzival, poškodoval pa da se je ob padcu na umivalniku. Seveda takšnim bajkam sodišče ni moglo verjeti, še posebej ne, ker je Kumelj znan nasilnež.
Kako se ga krajani bojijo, pove že to, daje Krakar, še predno je bil zaslišan, v solzah izjavil, naj se postopek proti Kumlju ustavi, ker se boji posledic. Sodišče seveda na to ni moglo pristati, svoje delo je opravilo in ob koncu Žarka Kumlja obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
HUDO RANJEN OTROK
RAVNO PRI RAKI — 2. marca ob 16.15 se je doma huje ponesrečil 10-letni učenec 3. razreda OS Raka Ervin Žabkar z Ravnega pri Raki. Fant se je v kuhinji stare mame igral a električnim detonatorjem, pri tem pa žici priključil na baterijski vložek. Prišlo je do močne eksplozije, v kateri se je Ervin hudo poškodoval po rokah in obrazu. V ljubljanskem Kliničnem centru so mu morali amputirati dva prsta na desni roki, huje poškodovane pa ima tudi oči. Kako je Ervin prišel do detonatorja, še ugotavljajo.
TATOVA ZALOTILI PRI KRAJI
BREŽICE — 5. marca ob 23.15 sta miličnika brežiške PM na parkirnem prostoru hotela Terme v Čatežu zalotila 22-letnega Roberta Pencekoviča in 20-let-nega Lina Mlinariča, kako vlamljata v osebni avtomobil. Oba so pridržali in ugotovili, da imata na vesti še vlom v osebni avto Petra Ceranje na Mokricah, storila pa naj bi bila še nekaj podobnih dejanj. Zoper oba je bil odrejen pripor.
KRADEL KOPALNIŠKO OPREMO
METLIKA — 22-letni M. M. iz Metlike je utemeljeno osumljen, da je med lanskim 1. avgustom in letošnjim 1. marcem iz Novolesa, tozda TKO Metlika, odnesel več kosov kopalniške opreme. Ukradeno blago naj bi bilo vredno prek 1,100.000 din, na srečo pa so osumljencu vse ukradene predmete zasegli in vrnili delovni organizaciji.
VLAK GA JE POVOZIL
METLIKA — 29. februarja se je 70-letni Ivan Kovačevič iz metliškega doma počitka sprehajal po železniški progi v smeri Metlike. Ko je prišel do vasi Klošter, je po tirih pripeljal potniški vlak, s katerim je upravljal 31-letni Branko Jarc iz Dolenje vasi, in Kovačiča čelno zadel. Slednji je obležal mrtev.
DVA RANJENA
STARI TRG — 49-letni Franc Drnovšek iz Trebnjega seje 6. marca nekaj čez 1. uro peljal z osebnim avtom z Mirne proti domu. Na mokrem vozišču ga je v nepreglednem ovinku v Starem trgu zaneslo na levo, prav takrat pa je nasproti pripeljal z osebnim avtom Edvard Muhič iz Velikega Kala. Vozili sta trčili, pri čemer sta se ranila voznik Muhič in sopotnik Darko Čanželj, materialne škode pa je za 3 milijone din.
Predrzna
mladoletna
ubežnika
Mlada Roma osumlje-na več predrznih dejanj
SENUŠE, LESKOVEC — Vse kaže, da sta mladoletna Roma D. B. in D. H., ki sta še na begu s prestajanja zaporne kazni, povzročila kar precej dela krškim kriminalistom. Po dosedanjih podatkih naj bi bila v prejšnjem tednu zagrešila kar tri kazniva dejanja.
Tako naj bi bila 3. marca okoli 16. ure prišla do zidanice Ivana Šolna v Drenovcu in poskušala odpeljati tam parkirani osebni avto, medtem ko je bil lastnik z ženo Ano in sosedo Marijo Jan takrat v vinogradu. Na srečo pa je žena še pravi čas opazila neznanca, ki sta skušala vozilo spraviti v pogon, in stekla proti zidanici. Med prerivanjem z enim od Romov je na pomoč pritekel še njen mož, takrat pa je drugi Rom pograbil nož in z njim grozil Šolnu. Do vozila je takrat pritekla še soseda, ki je proti Romoma pričela metati kamenje. Mladeniča sta se tega očitno prestrašila in zbežala.
Istega dne okoli 16.20 je bil v Se-nušah ukraden osebni avto Vinka Pirnata. Tudi tega dejanja sta osumljena Roma, ki sta se z vozilom odpeljala in se po treh kilometrih vožnje zaletela v drevo. Škode na avtu je bilo za 400 tisočakov. Dan kasneje pa sta dva mlajša maskirana moška s sekiro in razbito steklenico v roki stopila v hišo Slavke Račič v Veliki vasi. Zenici sta grozila in zahtevala denar, Račičeva pa jima je prestrašena izročila 100.000 din. Storilca, po mnenju kriminalistov gre za omenjena Roma, sta po dejanju pobegnila.
ZAVIJALA BREZ SMEROKAZA — 5. marca okoli 9.50 se je 36-letna Ana Žlogar iz Ljubljane peljala z osebnim avtom iz Novega mesta .proti Jurovskemu brodu. V Mehiki je v Mestnem logu v križišču s stransko cesto zavijala v levo, ne da bi to nakazala s smerokazom. Prav takrat je namreč voznico prehiteval 22-letni Zlatko Ribarič iz Orljakovega in med vozili je prišlo do oplaženja. Voznica je bila v nezgodi laže ranjena in soji nudili pomoč v metliškem zdravstvenem domu. Materialne škode je za kar 5 milijonov din.
TRČIL V USTAVLJENI AVTO - 4. marca ob 20.30je 36-letni Jože Jerman iz Ločke peljal avto iz Ručetne vasi proti Semiču. Tu je z vozilom zaradi okvare
moral obstati, takrat pa je za njim s kombiniranim avtom pripeljal 26-letni Dušan Grahek iz Črnomlja. Slednji je trčil v Jermanovo vozilo, pri čemer se je Jerman laže ranil, materialne škode pa je bilo za 6 milijonov din.
PRED OVINKOM jZ CESTE — 35-letni Franc Boljte iz Griča seje marca ob 18.30 peljal z osebnim avtom iz Račjega sela proti Trebnjemu. Ko je tukaj pripeljal v Kidričevo ulico, ga je še pred nepreglednim ovinkom zaneslo na bankino. Pred kleparsko delavnico pa je trčil v parkirani tovornjak, last Antona Gašperšiča, in ga porinil v drug osebni avto. Škode na zviti pločevini je bilo za 8,5 milijona dip.
MLINOTEST PREPRIČLJIVO PRVI — V novomeški športni dvorani je bil v nedeljo finalni turnir šestih najboljših dekliških kadetskih vrst Slovenije v rokometu. Premočno so zmagale mlade igralke Mlinotesta, prijetno pa so presenetile mladinke Novega mesta, ki so osvojile tretje mesto, potem ko so v odločilni tekmi premagale Velenje s 14:8. Posnetek je s tekme v predtekmovanju med Velenjem in Kranjem. (Foto: B. B.)
Mlade Novomeščanke tretje
V Novem mestu je bil v nedeljo finalni turnir najbol-liškil
jših dekliških kadetskih ekip v Sloveniji
NOVO MESTO — Da na Dolenjskem raste res obetaven dekliški rokometni rod, je potrdil tudi nedeljski finalni turnir šestih najboljših slovenskih kadetskih ekip, kije potekal v novomeški športni dvorani pod Marofom. Ekipa Novega mesta je namreč zasedla odlično tretje mesto, z nekaj več sreče pa bi lahko bili še stopnico višje.
Že prva srečanja so pokazala, da so mlade igralke Mlinotesta iz Ajdovščine razred zase, vse ostale vrste pa so bile dokaj izenačene. Novomeške rokometašice so se pomerile v skupini skupaj z Olimpijo in Branikom, ob koncu pa zasedle drugo mesto, kar je pomenilo borbo za tretje mesto. Kot smo že rekli, pa bi z nekaj več sreče kaj lahko postale celo zmagovalke skupine. V prvem srečanju proti ljubljanski Olimpiji so namreč vodile že s štirimi zadetki prednosti, potem pa kot da jim je zmanjkalo moči in sreče. Ljubljančankam je uspevalo prav vse in to srečanje je tudi odločilo zmagovalca. Kajti tako Olimpija kot Novo mesto sta v nadaljevanju brez večjih težav opravila z mariborskim Branikom.
Rezultati1. Olimpija — Novo mesto 13:10 (5:7), Kranj — Mlinotest 6:22 (3:12), Branik Olimpija 10:14 (3:5),
LOVORIKA V PRAVE ROKE — Predsednik IO občinske strelske zveze Sevnica Mirko Ognjenovič pripenja zlato puščico Posavja Stanetu Kovačiču, ki je z rekordnim rezultatom osvojil tudi prehodi pokal. (Foto: P. Perc)
Zlata puščica Posavja Stanetu Kovačiču
Boštanjski strelec s 557 krogi postavil rekordni rezultat teh regijskih tekem__________
SEVNICA — V nedeljo, 6. marca, je strelska družina heroja Maroka iz Sevnice na svojem strelišču imela v gosteh 25 najboljših posavskih strel-
cev s serijskimi zračnimi puškami, ki so na občinskih tekmah za »zlato
puščico« v Brežicah, Krškem in Sevnici imeli najbolj mirno roko in seveda tudi najboljši rezultat.
Zlato puščico Posavja je zasluženo osvojil Stane Kovačič (SD Boštanj), kije s 557 krogi še za 3 kroge zboljšal svoj rekordni rezultat in hkrati najboljši dosežek na tekmah za to regijsko lovoriko. Drugouvrščeni Franc Umek (SD Heroj Marok) in tretjeu-vrščeni Vlado Sabadoš (SD SOP Leskovec) sta nastreljala isto število krogov — 546, le da je imel Sabadoš slabšo zadnjo serijo. Četrti je bil Marjan Čeplak (Nuklearna elektrarna Krško) s 539 krogi, 5. Tone Molan (SOP) s 538 in 6. Janko Sotošek (SOP) s 537 krogi. Tekma za zlato puščico Slovenije bo 27. marca v Kamniku. Glede na dosežene rezultate v Sevnici je Kovačič zanesljiv potnik na republiško tekmo, možnosti pa imata še Umek in Sabadoš.
Velenje — Kranj 12:10 (7:4), Novo mesto — Branik 10:7 (6:4) in Mlinotest — Ve-fenje 17:9 (8:4). V skupini A je tako zmagal Mlinotest pred Velenjem in Kranjem, v skupini B pa Olimpija pred Novim mestom in Branikom. V srečanju za 5. mesto je nato Branik premagal Kranjčanke z 20:16 (11.8), v tekmi za tretje mesto Novo mesto Velenje s 14:8 (7:6), v srečanju za 1. mesto pa Mlinotest po pričakovanju Olimpijo kar z 21:10 (10:5).
Najboljše igralke turnirja so bile Troš-tova iz Mlinotesta, strelka Riznerjeva iz Branika in vratarka Hočevarjeva iz Novega mesta.
1. DANCIJEV MEMORIAL NA LISCI
LISCA — Obrtno združenje Sevnica je preteklo soboto pripravilo na Lisci 1. Da-nčijev memorial v veleslalomu. Rezultati: moški — skupina A (letnik 1963 in mlajši): 1. Darjan Predanič 29,48, 2. Niko Fric ml. 30,07,3. Uroš Fric 31,67; skupina B (1953 do 1962): 1. Anton Androjna 28,56, 2. Brane Gračner 31,08, 3. Zvone Tuhtar 33,64; skupina C (1943 do 1952):
1. Slavko Vilčnik 34,14, 2. Ivan Kmetič 38,48, 3. Fric Niko 51,84; skupina D (1933 do 1942); 1. Zvone Krajnc 33,94.
2. Boris Omerzo 54,49. Ženske skupina A: 1. Dušanka Korač 41,24; skpuina B: 1. Ivanka Androjna 38,84, 2. Irena Prus 46,18, 3. Marjana Pavlič 1.21,96.
ZMAGALI GOZDARJI IN LISCA
p. p.
LISCA — V okviru delavskih športnih iger občine Sevnica je bilo v soboto, 5. marca, na smučiščih Lisce tekmovanje v veleslalomu v posamični in ekipni konkurenci. Rezultati: moški (nad 40 let): 1. Jože Guštin (GG Brežice-tozd Gozdarstvo Sevnica), 2. Drago Perc (Jutranjka), 3. Tone Klakočar (Lisca); 30 do 40 let: 1. Jože Jere (Lisca), 2. Slavko Zakšek (GG), 3. Rajko Bončina (Lisca); do 30 let: 1. Damjan Knaus (Postaja milice), 2. Peter Senica (Železniška postaja Sevnica), 3. Aleš Šeško (GG); ženske (30 do 40 let); 1. Nevenka Vahtar (Lisca), 2. Cvetka Sirk (Jutranjka), 3. Stanka Teraž (Lisca); do 30 let: 1. Judita Zelič (Lisca), 2. Polona Vidic (Jutranjka), 3. Jožica Erman (Beton). Prijavljenih je bilo 88 tekmovalcev. Ekipno je pri moških zmagalo Gozdno gospodarstvo, v ženski konkurenci pa Lisca.
P. P.
ŠAHOVSKI TURNIR
GABRJE — V nedeljo, 20. marca, bo ob 9. uri organiziralo športno društvo Gabrje šahovski turnir, za katerega se igralci lahko prijavijo na telefon 85-924. Prijavnina znaša 10.000 din.
KEGLJANJE OB DNEVU ŽENA
ZMAGALA
PRVOŠOLKA
Točki je prinesla zbrana igra
Novomeški ojJbojkarii zmagali v gosteh — V soboto ob 17. uri zanimivo srečanje z Željeznicarjem — Razburljiv finiš v ženski republiški ligi________________________
Novomeški odbojkarji so v soboto dokazali, da znajo zmagovati tudi na tujih igriščih, in to z nasprotniki, ki so, vsaj po pogledu na lestvico sodeč, Novomeščanom enakovreden nasprotnik. V Pakracu so po treh setih ugnali domačo ekipo, kiji še kako gori pod nogami. Prav zato je uspeh Pionirjevih igralcev še tolikanj večji, ob tem pa je potrebno dodati, da so igrali zares odlično.
Po besedah Alojza Babnika, trenerja novomeških odbojkarjev, so Pionirjevi igralci v soboto pokazali zrelo in lepo igro, za nameček pa tokrat v ekipi ni bilo slabe-
NOVO MESTO — Dom JLA in Kegljaško društvo sta v soboto, 5. marca, pripravila kegljaški turnir v počastitev dneva žena, ki se gaje udeležilo kar 45 kegljačic iz vseh štirih dolenjskih občin. Rezultati: 1. Milena Veber, KK Mercator Trebnje, 407 kegljev; 2. Angelca Dalmacija, KK Iskra, 398 kegljev; 3. Marija Kacin. KK Društva upokojencev Novo mesto, 395 kegljev. Turnirja se je udeležila tudi 70-letna upokojenka Slavka Jerman, članica kegljaškega kluba Društva upokojencev, in z 330 keglji ugnala mnoge mlajše tekmovalke.
Prvak znan že po polovici prvenstva
S Slavoljubom Popa-dičem o sobotnem startu v SRL
NOVO MESTO — Po domala trimesečnem premoru pričenjajo v soboto z drugim delom prvenstva republiški rokometni ligaši. Na kakšne posebne podvige dolenjske ekipe ne morejo upati, to velja tako za moško kot za žensko konkurenco. Še najbolje kaže med dekleti vrsti Novega mesta, ki jo v soboto na startu spomladanskega dela prvenstva čaka ekipa Burje v Škofijah, že takoj v naslednjem kolu pa je na sporedu veliki derbi med Novim mestom in Kranjem v dvorani pod Marofom.
»Pripravljali smo se dobro, čeprav je prvenstvo, vsaj kar zadeva prvo mesto, praktično že odločeno,« pravi Slavoljub Popadič, ki je v jesenskem delu prvenstva vodil novomeško ekipo, sedaj pa je v vlogi pomočnika trenerja, kajti vadbo najboljših novomeških rokometašic je prevzel Tone Ojsteršek iz Trebnjega. »Dela se dobro, strokovno in zavzeto, na treningih je tudi 20, 22 igralk. Cilj na letošnjem prvenstvu je, da se ekipa uigra, kajti prihodnost je na mladih igralkah, ena naših največjih želja pa je seveda tudi, da klub najde pokrovitelja. Denarja je premalo, sedaj smo vseskozi trenirali v Novem mestu, privoščili smo si vsega en vikend priprav v Metliki. Sicer je ekipa nespremenjena, dolgoročni cilj kluba pa ie, da se skuša čez leto ali dve, ko naj bi bile ustanovljene medrepubliške rokometne lige, neposredno uvrstiti v to ligaško tekmovanje. Sodim, da bi nam kaj takega moralo uspeti, če bo seveda prišlo do reorganizacije tekmovanja. Ne nazadnje tudi zato, ker imamo dober podmladek. To je pokazal nedeljski finalni turnir šestih najboljših kadetskih vrst v Sloveniji, drugo zagotovilo, da se za prihodnost novomeškega ženskega rokometa ni bati, pa je dobro in strokovno delo z. okoli 50 dekleti po novomeških osnovnih šolah.«
B. B.
ga moža. Novomeščani so znali v kritičnih trenutkih ohraniti trezno glavo in razsodnost, kar jim je v nekaj zadnjih srečanjih še kako primanjkovalo,"še posebej velja to za tretji set, ki so ga po ogorčeniborbi odločili v svojo korist z 19:17. Čeprav so za sedmo zmago zaslužni prav vsi igralci, je vendarle potrebno posebej omeniti Po-všiča, kije bil nerešljiva uganka za gostitelje ob mreži, z odličnimi bloki pa seje izkazal še Kosmina. Novomeščani so tako vnovič splavali iz nevarnih voda in se priključili ekipam v gornjem delu lestvice, potrditev njihove dobre forme pa gledalci pričakujejo v soboto. Že ob 17. uri sc bodo v dvorani pod Marofom pomerili z
ŠAHIRALE LE ŠTIRI EKIPE
SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je pred dnevi pripravila šahovski turnir v okviru letošnjih športnih delavskih iger. Med vsega štirimi ekipami je zmagala Metalna Krmelj, druga je bila M-Kopitarna, 3. sevniška Lisca, 4. GG-Žaga Sevnica. Najboljši posameznik turnirja je bil Žvar iz Metalne, ki je osvojil 4,5 točke.
J. BLAS
drugouvrščeno ekipo prvenstva, Željez-ničarjem, s katerim imajo Novomeščani precej neporavnanih računov. Igralci zategadelj obljubljajo, da bodo dali vse od sebe in — če bo tudi sreča na njihovi strani — gostom prizadejali tretji poraz na letošnjem prvenstvu. Tekmo si bo vsekakor vredno ogledati.
Po črni minuli soboti pa sta novi zmagi v republiški ligi dosegla tudi oba kočevska predstavnika. Se posebej je to pomembno za dekleta, ki so po sobotni gladki zmagi nad Mariborčankami povsem poravnane na prvem mestu z ekipo Partizana Tabor, in kot kaže sedaj, bo prvaka odločala razlika v setih. Tudi ta je pri obeh ekipah identična in zelo verjetno je, da bo tako tudi po soboti. Na morebiten spodrsljaj vodilnih ekip pa v zasedi čaka tretja, Rogoza, ki ima vsega dve točki manj, zato pa najboljšo razliko v setih. Ni kaj, obeta se razburljiv finiš, do konca so še štiri kola. Manj zanimivo je v moški ligi, kjer so si Kočevci že prej zagotovili mesto v sredini lestvice, s sobotno zmago nad Granitom pa položaj le še utrdili. Reči pa je treba, da so se dobro poigrali z živci svojih navijačev, saj so v odločilnem petem nizu gostje vodili že z 9:2, a seje na srečo gostiteljem še pravi čas odprlo.
B. B.
ŠAH ZA 8. MAREC
DOLŽ — Športno društvo Dolž organizira v počastitev dneva žena že 4. tradicionalni šahovski turnir. Tekmovanje bo v nedeljo, 13. marca, s pričetkom ob 9. uri. Prijave zbirajo uro pred pričetkom turnirja na osnovni šoli Dolž. Prijavnina je 1.000 din.
Slavoljub Popadič: »Spomladi želimo ekipo uigrati.«
ŠAH ZA 8. MAREC
RAVNA GORA — 25 šahistov se je pred dnevi udeležilo tridnevnega šahovskega turnirja v počastitev dneva žena na Ravni gori. Sahistke Starega trga so dosegle lep uspeh, saj je bila Golobarjeva tretja, Rauhova peta in Medvedova sedma.
TURNIR V NAMIZNEM TENISU
MIRNA PEČ — OO ZSMS in ŠD Mirna peč organizirata v počastitev krajevnega praznika turnir v namiznem tenisu za ekipe. Tekmovanje bo 20. marca v novomeški športni dvorani, pričetek pa ob 8. uri. Prijavite se lahko do petka, 18. marca, na naslov: Milan Marn, 68216 Mirna peč, telefon 84-333.
ŠE ENA DOBRA PREDSTAVA —■ Novinec v novomeškem dresu Joco Povšič je brez dvoma velika okrepitev za Pionirjevo ekipo. To je dokazal že na nekaj srečanjih, odlično formo pa je potrdil tudi v soboto v Pakracu, ko je bil med najzaslužnejšimi za uspeh novomeške vrste.
odbojka
II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, 16. KOLO: PAKRAC PA-PUK — PIONIR 0:3 (-4, -10, -17)
Pionir: Vernig, Brulec, Gregurek, Peašinovič, Prah, Kosmina, Travižan, Černač, Povšič.
LESTVICA: 1. Jedinstvo Interplet 32, 2. Željezničar 28 ... 6. Pionir 14 točk.
V soboto igrajo Novomeščani doma z Željezničarjem.
I. SOL, moški, 16. KOLO: LIK
Kočevje—Granit 3:2 (-9, 12, -8, 10, ,2)
LIK Kočevje: Bradač, Mikuhč, Obranovič, Polovič, Levstik, Marinč, Planinc, Papež, Hvala, Turk.
LESTVICA: 1. Titan Kamnik 26 točk ... 6. LIK Kočevje 18 itd.
V soboto igrajo Kočevci doma s Partizanom Narodni dom.
I. SOL, ženske, 16. KOLO: KOČEVJE—PALOMA BRANIK ml. 3:0(7, 5,12)
LIK Kočevje: Hočevar, Uran, Levstik, Drobnič, Škufca, Turk, Gornik, Ibrahimovič, Kočevar, Ahac.
LESTVICA: 1. do 2. mesto Partizan Tabor iz Kočevja po 22 (razlika v setih 37:20) itd.
Kočevke igrajo v soboto doma s Triglavom. Partizan Tabor pa doma s Partizanom Črnuče.
košarka
SKL, moški, 18. KOLO: T1R-
GLAV—NOVOLES 116:89(54:54) Novoles: Vučkovič 7, Cerkovnik 31, Bajc 22, Lučev 17, Plantan 12.
LESTVICA: 1. Maribor 35 ... 10. Novoles 23.
V soboto igrajo Novomeščani doma z Železarjem.
SKL, ženske, 18. KOLO: ODEJA LABOD 73:62 (27:27)
Labod: Srebrnjak 9, Bratož 27, Čavlovič 14, Dragman 6, Smrke 6.
LESTVICA: 1. Slovan 33 točk ... 12., zadnji, Labod 21.
Novomeščanke igrajo v soboto doma s Cimosom.
Labodovke lahko reši le čudež
Prvenstvo v obeh košarkarskih ligah se bliža koncu — Se bo Labodu uspelo rešiti zadnjega mesta? — Oba novomeška Ugaša v soboto doma____________________________
Košarkarski ples pod obroči v republiških ligah se počasi bliža koncu. Do konca prvenstva tako v moški kot v ženski ligi so še štiri kola, odločeno
pa je že veliko tega. Skorajda povsem zanesljiva prvaka sta Maribor v moški in Slovan v ženski ligi, bolj ali manj znane pa so tudi ekipe, ki bodo
zapustile ligo.
Zal je
1 je med slednjimi skoraj zagotovo tudi vrsta igralk novomeškega Laboda, ki se lahko zadnjega mesta na lestvici reši le še po čudežu. V tolažbo temu naj zapišemo, da igra Novomeščank ne zasluži takšnega mesta na lestvici, nekdo je celo rekel, da bi se lahko labodovke borile za vrh, če bi jim uspelo vseh štirideset minut igre obdržati ritem, kot ga imajo praviloma v prvih desetih minutah srečanj. Tudi v soboto je bilo tako. Novomeščanke so v Škofji Loki proti Odeji igrale res dobro, vseskozi držale korak z nasprotnicami, o čemer govori tudi rezultat polčasa 27:27. Proti vsem pričakovanjem je tudi nadalje-
vanje prineslo docela izenačeno igro, toda prav v zadnjih minutah seje ponovila stara bolezen novomeške vrste: dekleta so popustila in gostiteljicam je bilo to dovolj za zmago. V preostalih štirih srečanjih morajo labodovke vsaj dvakrat ali trikrat zmagati, če hočejo narediti nemogoče in se rešiti izpada. Prvo priložnost za to imajo v soboto, ko jim v goste prihaja ekipa četr-
touvrščenega Cimosa.
Praznih rok pa so v soboto ostali tudi Novolesovi igralci v Kranju. Rezultat je bil ves prvi polčas izenačen in kazalo je že., da bo ogorčena borba za točki, vendar so igralci Triglava v nadaljevanju povsem nadigrali Novomeščane in dosegli nepričakovano visoko zmago kar s 17 točkami prednosti. Za Novomeščane pa ta poraz ne pomeni veliko, kajti glavni cilj, obstanek v ligi, so si praktično že zagotovili, dokončno pa ga lahko potrdijo v soboto v srečanju z Železarjem.
B. B.
Podvig mladih atletov
Izredno uspešni nastopi brežiškega in topliškega zastopstva na republikem dvoranskem prvenstvu
NOVO MESTO — Na osnovni šoli XV. divizije Grm je bilo 25. februarja občinsko posamično šahovsko prvenstvo za mlajše pionirje. Tekmovanja seje udeležilo 11 pionirk in 39 pionirjev. Pri mlajših pionirjih je zmagal Marko Stokanovič (o. š. Katja Rupena), sledijo Boštjan Ja-
rkovič, Matjaž Košgk (oba o. š. Šentjernej), Bojan Vertuš (Šmihel), Gorazd Jordan (Šentjernej). Pri pionirkahjc zmagala prvošolka Mojca Crtalič (o. š. Šentjernej), sledijo ji Helena Filipas, Maja Baznik, Maja Vidmar (vse o. š. Katja Rupena). Regijsko tekmovanje bo v Starem trgu ob Kolpi.
Molk priznanje
Delegati brez razprave ob nepravilnostih pri obnovi stadiona — Sprejet seznam investicij
V sredo je bilo nadaljevanje pred štirinajstimi dnevi prekinjene skupščine novomeške TKS je, vendar je, milo rečeno, razočaralo. Pa ne zategadelj, ker je bilo vnovič obilo težav zaradi (ne) sklepčnosti, pač pa predvsem zaradi medlih in nedorečenih razprav delegatov o zadevi, ki je novomeškemu športu vtisnila neizbrisen pečat, to je obnovi stadiona Bratstva in enotnosti.
Pustimo vnemar dejstvo, da so bili delegati šele minulo sredo seznanjeni s pismom družbene pra vobrani-Ike samoupravljanja, ki je o nezakonitostih pri načinu zbiranja sredstev za novomeški stadion obvestila TKS že pred dobrega pol leta, bolj moti nekaj drugega. Brez^ sleherne razprave je bilo namreč sprejeto stališče predsedstva TKS, kije o tem pismu razpravljalo že lani. To, da bo stališče sprejeto, je bilo sicer pričakovati, saj je v njem zahteva novomeške telesne kulture, da se stadion dokonča, pra v tako je govor o tem, kako je bil šport izigran, kako je vse zakuhal organizacijski odbor zleta, vendar bi bilo po vsem tem logično pričakovati tudi temu primemo razpravo. Z izjemo pisnega delegatskega vprašanja iz Krke pa je vsa zadeva šla presenetljivo hi-
tro mimo. Prehitro. Nihče ni postavil vprašanja odgovornosti za vse nepravilnosti in izigravanja pri obnovi stadiona, nihče ni povprašal, kdaj in kak način bo stadion dokončan, nikogar ni zanimalo, kako bo krita investicija, čeprav je znano, daje še danes dolgov za več starih milijard, ta sredstva pa bremenijo novomeško ZTKO. Slednja je imela z obnovo stadiona edinole to, da je moral predsednik njene skupščine podpisovati prispele račune. Gre molk pripisati apatiji, občutku nemoči ali nečemu tretjemu?
Je pa sredina skupščina v nečem vendarle upravičila svoj cilj. Sprejet je bil seznam letošnjih investicij v novomeškem športu, čeprav je tudi tukaj manjkalo razprave o ostalih, na prejšnji preloženi skupščini izrečenih predlogih za pomoč pri nekaterih drugih projektih. Lestvica, sprejeta na skupščini, je za letos takšna: na prvem mestu je postavitev ograje okoli stadiona, na drugem sofinanciranje pri nakupu medicinske aparature Eo sprint, na tretjem pa pomoč pri izgradnji telovadnic v Vavti vasi in Mirni peči. Seveda le, če bo dovolj sredstev.
B. BUDJA
CELJE, LJUBLJANA—Minulo soboto in nedeljo sta bili v Celju in Ljubljani letošnji republiški pionirski in mladinski dvoranski prvenstvi v atletiki, na katerih so mladi tekmovalci iz Brežic ter iz novo ustanovljene atletske sekcije, ki deluje v okviru ŠSD Dolenjske Toplice, zabeležili izredne uspehe.
Povejmo, da so mladi atleti iz Brežic na teh prvenstvih osvojili kar šest medalj, Topličani pa štiri, kar jih uvršča med najuspešnejše udeležence tega tekmovanja. K tako velikemu uspehu topliške atletike ie gotovo največ prispevala 13-letna Irena Spelič, kije osvojila dvoje odličij: v skoku v daljino je z rezulatom 533 cm zasedla drugo mesto. Ob tem pa je treba dodati, da je bila eno uro celo republiška rekorderka, pa jo je kasnejša zmagovalka v predzadnji seriji preskočila za borih 5 cm. V skoku v višino pa je bila s 153 cm tretja. Največje presenečenje v tej disciplini je prispevala njena klubska kolegica Nataša Novina, kije po vsega polletnem treningu preskočila kar 156 cm in bila z enakim rezultatom kot zmagovalka druga. Četrto medaljo za Topličane je osvojil mladi Boštjan Šimunič, ki seje letos prvič resneje spoprijel s troskokom. Doskočil je na 11,86 metra, kar je bilo dovolj celo za srebrno medaljo, pri tem pa je za dober meter izboljšal svoj osebni rekord.
Še številnejša pa je bila, kot smo že rekli, bera Brežičanov. V skoku s palico so Marčetič s 300 cm, Gregorič 3280 m Matijevič z 210 cm pobrali vse tri medalje, ostale tri pa so si priborili še Matijevič v troskoku z 11,17 metra. Kurajič je bil drugi med mlajšimi mladinci v skoku v višino z 202 cm, Maričičeva pa v isti disciplina
tretja z rezultatom 155 cm.
Ni kaj, izredno odmevni uspehi, ki so majhna atletska kraja, kot sta Dolenjske Toplice in Brežice, postavili ob bok takšnim centrom, kot so Celje, Maribor in Ljubljana.
SKOZI CILJ V GLAVNINI
LOGNER — Na 12. tradicionalni kolesarski dirki slovenskih športnih društev, ki poteka po italijanskih obmejnih krajih, je med preko 200 tekmovalci iz Jugoslavije in Italije na 121 kilometrov dolgi progi zmagal Italijan Milan. Jugoslovanski kolesarji, med katerimi je bilo tudi polnoštevilno zastopstvo novomeški Krke, so v cilj pripeljali skupaj z glavnino tekmovalcev, ki so za zmagovalcem zastali vsega 8 sekund. Najboljši je bil Jure Pavlič, na 13. mestu, SandivPapež je bil 17., Bojane 19. in Smole 20. Že v soboto čaka najboljše jugoslovanske kolesarje nova preizkušnja v Poreču, nato 20. marca start v italijanski Perlotti, 26. marca krožna d' 'j rka na Brionih in 27. marca nastop na Veliki napradi Siporexa.
ZIMSKA LIGA
NOVO MESTO — V času, ko to poročamo, so mladi dolenjski atleti opravili že nastope v drugem in tretjem kolu zim-'-ske atletske lige, v ponedeljek pa še prvi finalni nastop. Zaradi obilice gradiva in pomanjkanja prostora bomo podrobnejše rezultate objavili v eni prihodnjih številk, tokrat zapišimo le, da so največ uspeha imeli mladi tekmovalci in tekmovalke iz OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah, iz OŠ Grm ter iz Šentjerneja.	•.
Metalka Ljubljana vam iz konsignacije nudi NAJNOVEJŠE OLJNE IN PLINSKE GORILCE priznanega nemškega proizvajalca THYSSEN.
Informacije lahko dobite v Metalki; Ljubljana, 061 320-773 ter naših blagovnicah v Ljubljani (061 318-750) in Mariboru (062 32-151), prodajalni v Ptuju (062 772-911) ter v Elektrotehni v Murski Soboti (069 21-146)
0 metalka
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SO SEOVEAIIIE
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE Vojkova ulica 1b — LJUBLJANA
RAZPISNA KOMISIJA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
1. VODJA RADARSKO-RAČUNALNIŠKEGA CENTRA NA LISCI
j Pogoji:
— višja strokovna izobrazba, smer fizika ali elektronika
— osnovno znanje računalništva
— izpit B kategorije
— 3 leta delovnih izkušenj
Poleg gornjih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne, z zakonom določene pogoje.
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošjite v 8 dneh po razpisu Razpisni komisiji Hidrometeorološkega zavoda SRS, Ljubljana, Vojkova 1 /b. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
117/10
m
KRKA
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o. Novo mesto
KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO
razpisuje
javno licitacijo,
ki bo v ponedeljek, 14.3., ob 14.00 v Ločni.
Odprodati želimo:
— rabljeno pisarniško opremo
— demontirano sanitarno opremo
— rabljeno stavbno pohištvo
— sušilne omare
— reduktorje z elektr. motorjem
Ogled 1 uro pred licitacijo.
119/10
iionRiunin
Lesna industrija	1| Wk I
KOČEVJE kil«!
Delavski svet delovne skupnosti skupnih del razpisuje
naslednja prosta dela in naloge DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje
— da ima končano višjo ali visoko šolo lesne smeri in 5 let de-lovnih izkušenj ter vsaj pasivno znanje tujega jezika,
— da ima ustrezne moralno-politične vrline in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici v 15 dneh na naslov SLOVENIJALES Lesna industrija Kočevje, Novomeška 5, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidata bomo izbrali oziroma imenovali za 4-letm mandat. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem razpisu.
130/10
rm
Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica		
DO Mercator		
Kmetijski kombinat Sevnica —		
TOZD Proizvodnja		
in TOK Kooperacija		
razpisujeta		
JAVNO LICITACIJO		
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:		
Zap.	Leto	Izklicna
št. Naziv osnovnega sredstva	proizvodnje	cena
TOZD PROIZVODNJA		
1. Brusilni stroj BAD 400	1987	800.000,-
2. Tovorni avtomobil TAM 5000	1973 1	.600.000,-
3. Moped TLS 14 TOMOS T	1975	160.000,-
TOK KOOPERACIJA		
4. Tovor, avtomobil TAM 5000		
hladilnik	1969 1	.600.000,-
5. Osebni avtomobil Z 850		
NM 790-83	1982	390.000,-
Kupec bo moral poravnati kupnino z enkratnim plačilom na žiro račun TOZD Proizvodnja št. 51610-601 -11597.
Udeleženci na javni licitaciji morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na žiro račun 51610-601 -10719 pri Hranilno-kreditni službi na sedežu delovne organizacije v Sevnici, Savska cesta 20/b, na dan javne licitacije.
Kupec je dolžan plačati tudi morebitni prometni davek in stroške prepisa.
Javna licitacija bo v soboto, dne 19. 3.1988, s pričetkom ob 10. uri na sedežu delovne organizacije v Sevnici, Savska cesta 20/b.
Dan pred javno licitacijo je možen ogled prodajnih predmetov. Dodatne informacije dobijo kupci po telefonu 068 81 -132 vsak dan od 6. do 14. ure.
118/10
Lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. TOZD SIGMAT BRESTANICA
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1.	čuvaj — poliester (1)
Pogoji
popolna osnovna šola, tečaj iz varstva pri delu, tečaj za vratarja-čuvaja, 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, TOZD Sigmat, Cesta prvih borcev 20, 68280 Brestanica (tel. 068 79—120).
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka za
iPletenina
proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o., Ljubljana Zaloška 14,
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju
DELAVKO ZA 1. PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDIL ZA DOLOČEN CAS
Pogoji:
— 3-letna šola gostinske smeri — kuhar ali
— PK kuharica
— higienski minimum
— 2 leti delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2-mesečno poskusno delo
2. 2 ŠIVILJI V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 3-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf. II in 1 leto delovnih izkušenj ali
— 2-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf. I in 2 leti delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2-mesečno poskusno delo
Za objavljena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, razen pod točko 1.
Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o., Ljubljana, Zaloška 14, Kadrovska služba, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
116/10
Cestno podjetje Novo mesto TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje
Delavski svet temeljne organizacije
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat za zasedbo razpisanih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ali druge dejavnosti, TOZD primerne tehnične smeri,
— da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo izobrazbo, oziroma 10 let delovnih izkušenj, če ima srednjo izobrazbo,
— da ima z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti,
— da izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4. let.
Kandidate vabimo, da prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov.: Cestno podjetje Novo mesto TOZD VVC Kočevje z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
122/10
Mercator-Kmetijska zadruga Metlika Trg svobode 3 Metlika
Mercator-Kmetijska zadruga Metlika objavlja
na podlagi sklepa zadružnega sveta JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
izklicna cena
1. PVC cisterne št. 3, 4 in 5,
prostornine 15.000,1 —3 kom	1.000.000 din/kom
2. PVC cisterna prostornine
49.000.1—1 kom	1.500.000 din/kom
3. Leseni sod prostornine cca
6.000.1 —3 kom	200.000	din/kom
4. Pralni stroj A.V.E. za steklenice,
1 kom	3.000.000	din/kom
5. PVC cisterna prostornine
10.000.1—1 kom	800.000	din/kom
6. Reduktor. 2,2 kW, št. izhod, obratov
6 in 12/min,	2.000.000	din/kom
7. Traktor IMT 533, leto izdelave 1973,
v voznem stanju	1.800.000 din
8. Osebni avto renault 4, leto izdelave 1980,
v voznem stanju	800.000	din
9. Oprema ža valjenje, in sicer:
a) inkubatorji z opremo
— 4 kom	2.000.000	din/kom
b) izvalilnik z opremo
— 1 kom	2.000.000	din
10.	Kmetijska zemljišča v k.o. Podzemelj, in sicer:
a) pare. št.	341 vinograd 7 v izmeri	243 m2	500	din/m2
b) pare. št.	344 vinograd 7 v izmeri	179 m2	500	din/m2
c) pare. št.	304 vinograd 6 v izmeri	543 m2	500	din/m2
Licitacija bo v soboto, 19. 3.1988, in sicer:
a) za osnovna sredstva pod zap. št. 1,2 in 3 ob 8. uri v Novem mestu, Kolodvorska 2a, kjer je tudi možen ogled vsak delovnik od 7. do 12. ure in eno uro pred pričetkom javne licitacije;
b) za osnovna sredstva pod zap. št. 4,5,6,7,8 in 10 ob 10. uri na dvorišču Vinske kleti v Metliki, CBE 68, kjer je tudi možen ogled vsak delovnik med 6. in 14. uro in eno uro pred pričetkom javne licitacije, razen za kmetijska zemljišča, za katera je ogled možen na kraju samem;
c) za osnovna sredstva pod zap. št. 9 ob 12. uri na Vinomerju pri Metliki, kjer je možen ogled eno uro pred licitacijo, oziroma vsak delovnik, če se zainteresirani kandidati predhodno najavijo.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Prodaja bo potekala po sistemu videno kupljeno, zato morebitne kasnejše reklamacije ne bomo upoštevali.
129/10
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA - SEVNICA
objavlja
po sklepu sveta doma
javno licitacijo
za prodajo traktorja TV 18 - TOMO VINKOVIČ, letnik 1974, v voznem stanju, in tridelno brano.
Izklicna cena je 1.000.000 din.
Javna licitacija bo v petek, 18.3.1988, ob 10,30 na Impoljci. Licitacija bo po načinu OGLEDANO — KUPLJENO. Ogled traktorja bo na dan licitacije od 9. do 10. ure pred domom na Impoljci. Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 5% od izklicne cene na blagajni doma.
Prometni davek plača kupec.
128/10
9™	^	M
leda/
KRČANI DOBRI
Počitnice so mi prinesle veliko veselje, saj smo odšli na 10. mednarodni plavalni miting v Bad Reichenhall v ZRN. Na mitingu je startalo 1.780 plavalcev iz 44 klubov iz Izraela, Italije, Avstrije, Turčije, ZRN in Jugoslavije. Mladi krški plavalci smo dosegli vrsto dobrih uvrstitev. Natalija Repec je osvojila 3 zlate medalje, Anuška Cerovšek 3 zlate in bronasto, Jurij Žajber 3 zlate in srebrno, Boštjan Božič srebrno in bronasti, Sergeja Gradišek srebrni in bronasto in Brigita Omerzo dve četrti mesti. Komaj čakamo nadaljnjih tekem.
MATIJA REPEC, 5. c OŠ Jurij Dalmatin Krško
ZIV MESEC KULTURE
Na naši šoli se je v mesecu kulture zvrstilo kar nekaj prireditev. Nižji razredi so si ogledali film Zvezdica zaspanka, višji razredi so izvedli kulturni dan, na katerem so prisluhnili predavanjema o kulturnozgodovinski podobi Novega mesta in etnološki podobi Šentjemejska polja. Obe predavanji, popestreni z diapozitivi, sta nas vse pritegnili. Predavateljici pa sta s pomočjo učencev dobili nekaj novih podatkov o stari arhitekturi. Na fotografijah smo skupaj odkrivali ljudi, poslopja in običaje iz neposredne okolice. Zdaj bomo na vse to gledali z drugačnimi očmi. Poleg omenjenega smo si ogledali še razstavo o Karadžiču in govorili o Prešernovih nagrajencih
MARINKA SEVER, JOŽE JUDEŽ OŠ Šentjernej
DVA OBISKA
Nedavno smo imeli pionirji belokranjskih osnovnih šol razgovor s predsednikom občine Črnomelj. Pogovorili smo se o svojih težavah, uspehih in nalogah v tem šolskem letu. Razprava je bila dokaj pestra, saj smo v njej sodelovali vsi. Po sestanku smo si ogledali proizvodnjo delov za hladilnike v črnomaljskem Gorenju. Za spomin smo dobili kemične svinčnike. Bilo je zanimivo in lepo.
ALENKA SNOJ COŠ Semič, MONIKA WEISS OŠ Mirana Jarca Črnomelj
Proi
Nove kadi iz Metlike
izvodn ja v Tovarn] kopalniške opreme spet teče s polno paro — Šest novih modelov kadi
METLIKA — V metliškem Novole-sovem tozdu Tovarna kopalniške opreme od začetka februarja spet delajo vsi zaposleni in proizvodnja teče s polno paro. Potem ko se je novembra začela ustavljati prodaja, so morali proizvodnjo zmanjšati in del delavcev razporediti na delovna mesta v druge Novolesove tozde. Januarja pa se je stanje močno
OBISK
POBRATENIH
Ob črnomaljskem občinskem prazniku so nas obiskali gostje iz pobratene hrvaške občine Duga Resa. Dva njihova slikarja sta razstavila svoja dela, sicer so nas navdušili s kulturnim programom. V njem so recitirali, ženski pevski zbor je zapel nekaj pesmi, predstavili sta se tudi njihova folklorna skupina in ritmično-plesna skupina. Dvorana je bila polna, prireditev nam je bila všeč.
ALENKA SNOJ COŠ Semič
ZMAGA
TOVARIŠICAM
Mladinska organizacija OŠ Metlika je organizirala odbojkarsko tejcmo med os-mošolkami in tovarišicami. Že pred začetkom tekme so gledalci napolnili tribune. Tekmo je sodil tovariš Omerzel. Tovarišice so takoj pokazale svojo moč. Prvi polčas so končale z veliko prednostjo. Gledalci so bili razburjeni. Osmošolke niso bile kos dobro pripravljenim tovarišicam. Mnogi so bili razočarani nad porazom mladink, a so vseeno zaploskali zmagovalkam.
MIRNA JEZERINAC OŠ Metlika
TEŽKO SE POSLOVIMO
Že od rojstva živim v Nemčiji, a imam večino sorodnikov in pravi dom v Cirkulanah pri Ptuju. Veselim sc vsakih počitnic, ker vem, da nas bo oče odpeljal domov. Tam čaka name mnogo dobrih prijateljev in prijateljic. Med njimi dnevi vse prehitro minejo. Komaj se naskačem in nadiham svežega zraka, že oče pripravlja avto za vrnitev. Odhod odlagamo iz ure v uro. Težko se poslavljamo posebno sedaj, ko ni več stare mame in starega ata. V Darmstadtu hodimo v slovensko šolo. Tam zbrani ob učiteljici večkrat zapojemo: «Slovenija, najlepša si dežela...«
MARCEL MAJCENOVIČ Darmstadt
PLESNO
TEKMOVANJE
24. februarja je bilo na osnovni šoli Šentjernej zanimivo plesno tekmovanje. Udeležili smo se ga le tisti pari, ki smo vestno obiskovali tečaj. Stroga žirija pod vodstom tov. Vovka je izbrala najboljše. Med najmlajšimi sta največ znanja pokazala Rok Mencin in Barbara Potočar. V kategoriji 3. in 4. razredov sta zmagala Nataša Šiško in Peter Hudoklin, v svoji Skupini pa sta bila zmagovalca še Danijela Šoštarič in Sandi Furar. Nataša Gošte in Tomi Baburič sta bila najboljša plesalca med najstarejšimi.
MARINKA SEVER OŠ Šentjernej
Na Lisco gostje prihajajo tudi zaradi kuhinje
V Tončkovem domu trenutno 70 gostov — Marjankina kuha
LISCA — V Tončkovem domu na Lisci imajo kljub muhasti zimi veliko gostov. Seveda jih pozimi največ pride zlasti zaradi smučanja, nekaj pa je zmeraj tudi takih gostov, kijih na Lisco vleče izjemno dobra kuhinja. Kadar se Matjanka Stergar vrti v kuhinji, vedno prijetno domače diši, čeprav dostikrat kulinarična umetelnost terja od Maraja-nke in njenih sodelavk drugačne prijeme kot pri slovenski narodni kuhinji. Marjankaje bila dolga leta tudi vodja celotnega doma in je še zdaj na tekočem z dogajanji.
Marjanka Stergar
»Ravno v času zimskih počitnic nismo imeli dovolj snega, zato je bi lo, predvsem iz Hrvaške, tudi nekaj odpovedi večjih skupin. Trenutno imamo okrog 70 gostov, se pravi, daje to glede na 70 postelj v domu. ki jim lahko v najhujših konicah dodamo še enkrat toliko pomožnih ležišč, zelo dobra zasedenost. Cel teden bodo pri nas skupine ljubljanskih šolarjev, ki so si Lisco izbrali za zimsko šolo v naravi. Tudi v Jurko-vi koči, kjer premore PD Lisca 25 skupinskih ležišč, je kar živahno. Vsi delamo precej več kot 8 ur na dan, saj si ne moremo privoščiti dveh izmen. No, ko me že sprašujete, kaj najraje jedo, povem, da kar številni Zagrebčani ne morejo pozabiti gobove juhe. Dobre so tudi krvavice... Sicer pa naj raje gostje povedo,« sklene vedno skromna in nasmejana Marjanka.
P. P
popravilo, še bolje pa je bilo v prejšnjem mesecu, v katerem so dosegli rekordno prodajo. V tem mesecu naj bi realizacija znašala 1,3 milijarde dinarjev, poleg tega pa so v tem mesecu izvozili za okoli 350.000 dolarjev izdelkov.
Tudi za marec imajo že veliko naročil. Aprila lani so začeli zmanjševati zaloge gotovih izdelkov in materialov in jih skušajo tudi sedaj obdržati na najmanjši možni meri. Vendar jim zaradi neurejenosti našega trga pomanjkanje materialov povzroča tudi težave, saj včasih ne morejo kompletirati odpreme, kar seveda povzroča nezadovoljstvo pri kupcih. Zadnje tri mesece imajo težave predvsem z aluminijevimi profili, ki jih potrebujejo pri izdelavi pršnih kabin. Pred kratkim so dobili pošiljko, ki bo zadoščala za 500 teh kabin, kar pa ni niti polovica tistega, kar dolgujejo kupcem. Aluminij, ki ga dobivajo iz Alumine Skopje, bodo skušali dobiti še kje drugje.
• Za novo sezono so pripravili 6 novih modelov kopalnih kadi in tri nove modele pršnih kadi, kar bodo prvič predstavili te dni na velikem sejmu sanitarne opreme v Kolnu, sredi aprila pa še na sejmu na Dunaju. Tako sedaj v Metliki izdelujejo 22 modelov kadi, poleg tega pa še 20 modelov tako imenoavnih vložkov, kijih izdelujejo za tujega partnerja, ki se ukvarja z adaptacijo kopalnic. Letos bodo v Metliki naredili blizu 40 tisoč kopalnih kadi. Poleg tega pripravljajo še nov program drugih elementov kopalniške opreme.
Največja težava pa so prav gotovo zamrznjene cene njihovim izdelkom, medtem ko se cene vhodnih materialov dražijo tako rekoč iz dneva v dan. V tovarni kopalniške opreme pa proizvajajo več kot 100 različnih artiklov — sem so všteti tudi tisti, kijih delajo izključno za izvoz — in to v osmih različnih barvah. Medtem ko so v lanskem letu izvozili za 1,7 milijona dolarjev izdelkov, pa za letos načrtujejo za 4 milijone dolarjev izvoza, od tega 3 milijone dolarjev njihov obrat za izdelavo kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila v Radatovičih. Kaže, da bodo ta plan celo presegli.
Kljub težavam pri prodaji konec lanskega leta je metliški tozd lansko poslovanje zaključil z ugodnimi rezultati, saj ostanek dohodka znaša 1,55 milijarde dinarjev, vendar gre ta ostanek v glavnem za pokrivanje izgub v ostalih No-volesovih tozdih.
A. B.
• Tako dolgo bo vsakdo napeljeval vodo na svoj mlin, da bo zmanjkalo vode.
• Geslo birokracije: glavo v pesek, roke pa v izvore neupravičenega bogatenja.
BOŠTANJČANI
DRUGI
BOST AN J — V zadnjem, devetem kolu republiške strelske lige so gostje zmagali kar trinajstkrat. Najvišjo zmago je dosegel Heroj Marok Sevnica, ki je kar s 53 krogi prednosti odpravil LIP (1438 : 1385). Sicer pa so v drugi ligi — vzhod v derbiju kola Šoštanjčani po pričakovanjih izgubili z novim prvoligašem Žalcem v gostehs 1459:1421. SOP Leskovec pa je doma ugnal strelce Dušana Poženela z 1410:1401. Med posamezniki v tej ligi je najboljši rezultat dosegel Boštanjčan Sta-ije Kovačič s 374 krogi. Vrstni red: 1. Žalec 18,2. Boštanj 12,5 — 8. mesto pa si od posavskih ekip delita SOP Leskovec in Naselje Marok s po 8 točkami.
NAJBOLJŠI STRELCI OŠ SEVNICA
SEVNICA — Strelska družina Boštanj je v soboto, 5. marca, na strelišču SD Heroj Marok v Sevnici pripravila regijsko tekmovanje šolskih športnih društev Posavja v streljanju s serijsko zračno puško Crvena zastava. Najbolj so se izkazali strelci sev-niške osnovne šole Savo Kladnik, ki je zmagala ekipno pred OS Milke Kerin (Leskovec) in OŠ Boštanj. In še rezultati posamičnega tekmovanja pionirjev: 1. Boštanj Škrlec (OS Sevnica) 179 krogov, 2. Tinko Bevc (OŠ Leskovec) 167,3. Danilo Petrin (OŠ Sevnica) 166 krogov. Pri pionirkah je najboljši rezultat dosegla Ksenija Požun iz osnovne šole Blanca.
ŠAHIRALO
DEVETDESET
PIONIRJEV
ŠENTJERNEJ — Na osnovni šoti Martina Kotarja je bilo v soboto občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 90 pionirjev in pionirk. Med mlajšimi pionirkami je zmagala ekipa OŠ Katja Rupena, druga je bila ekipa OŠ Mirna peč, med starejšimi pionirkami pa je največ točk osvojila ekipa OŠ Mirna peč. V kategoriji mlajših pionirjev so se od prvega do zadnjega mesta ekipno razvrstili takole: 1 tOŠ Sen(jernej, 2. OŠ Dol. Toplice, 3. OŠ Milka-Šobar—'Nataša, 3. OŠ Bršljin, 5. OŠ Katja Rupena, 6. OŠ Otočec, 7. OŠ 15. divizije, 8. OS Mirna peč. V kategoriji starejših pionirjev je bil vrstni red naslednji: 1. OŠ Dol. Toplice, 2. OŠ Milka Šobar-Nataša, 3. OŠ Dol. Toplice 11., 4. OŠ 15. divizije, 5. OŠ Mirna peč, 8. OŠ XII. SNOUB in 9. OŠ Otočec. Zmagovalne ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 12. marca v Metliki. Občinsko posamično tekmovanje za mlajše pionirje bo 25. februarja na OŠ 15. divizije, za pionirke pa 22. marca na OŠ Vavta vas.
Načrt Lončarjev
Kaj bodo po vaseh nare-___________dili	letos_____________
DOLENJA VAS PRI RIBNICI — V okviru krajevne skupnosti Dolenja vas načrtujejo za letos po posameznih vaških odborih naslednja dela:
VO DOLENJA VAS: cestni priključki, odvodnjavanje, dodatna razsvetljava (Strma pot, avtobusna postaja), ureditev avtobusne postaje z lesenimi postajališči, zelenica in zeleni pas ob vodi.
VO LIPOVEC: javna razsvetljava, asfaltni priključki, popravilo mostu, ureditev makadamskih cest.
VO RAKITNICA: propust prt Vider-volu, makadamska cesta Rakitnica-Kot, razširitev ceste Mostiček— Ložec, mulda pri Bančiču in brv mimo mostu.
VO PRIGORICA: ureditev avtobusne postaje, asfaltiranje priključkov, ureditev pešpoti in bankin, razsvetljava od Hrasta proti postaji, razsvetljava pri Rebolju, razširitev ceste v vasi, kjer je že uničen asfalt.
VO BLATE: asfaltiranje priključka, očistitev jaškov, ureditev ograje pri mostičku preko Obrha.
PUST V FRANKFURTU
Končno sem le pričakal ta veseli pustni čas in z mamico sva šla na slovensko zabavo v društvo »Sava«. V dvorani, ki je bila okrašena s pisanimi trakovi in živo osvetljena, je bilo letos posebej veliko mask. Med njimi so bile princeske, Rdeča kapica in razne živalce. Fantje smo nastopali kot klovni, kavboji in detektivi. Podili smo se po dvorani, zadovoljni in nasmejani. Svet staršev in tovarišica učiteljica so nam pripravili zabavne igre. Zmagovalec je bil nagrajen s pomarančo. Najbolj smešna je bila igra Potujemo v Beograd. Skupina staršev je izbrala najlepše otroške maske, ki jih je tovarišica v imenu »Save« nagradila. To društvo je posrkbelo, da smo se naplesali ob letošnjem pustu.
BORIS ŽIŽEK Frankfurt/M.
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš.
V domu našem je praznina, a v srcih huda bolečina.
Ne mine ura dneva ne noči, vsak čas si z nami Ti.
V SPOMIN
9. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga
PAVLA STARIČ
iz Čužnje vasi
Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni
Tvoje življenje je bilo delo in trpljenje.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustila v 71. letu starosti naša draga sestra in teta
FRANČIŠKA GRAHEK
roj. Zupančič,
iz Sel pri Otovcu 14, Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in veliko udeležbo na njeni zadnji poti. Hvala tudi sosedom za nesebično pomoč v težkih urah slovesa, še posebno pa Dragici Hiti za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevkam, ki so z lepo zapetimi žalostinkami pokojno pospremile v njeno večno počivališče.
Žalujoči:
: vsi njeni
DO PLANINA,
čevljarsko podjetje,
p. o., Črnomelj, Na utrdbah 18,
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
za štiriletni mandat
Kandidati za direktorja DO morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske stroke s 5 leti delovnih izkušenj
— da so visoko kvalificirani ali kvalificirani čevljarji z 10 leti delovnih izkušenj
— sposobnost vodenja in koordiniranja ter ustrezen odnos do razvoja samoupravnih odnosov.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov DO s pripisom »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
124/10
kmetijska zadruga krka
n. sub o., novo mesto, cesta komandanta staneta 10
Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto
Cesta komandanta Staneta 10 Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge vodja likvidature
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da imajo končano šolsko izobrazbo VI in V. stopnje ekonom-ske, komercialne, organizacijske ali splošne smeri ter 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
126/10
Fakulteta za strojništvo Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana
enota Novo mesto
na
srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
dopolnilno
RAZPISUJE
za šolsko leto 1988/89 redni višješolski študij strojništva in študij iz dela v Novem mestu.
Za študente iz dela bodo štipendijske obveznosti organizirane tako, da jih bo možno opravljati v popoldanskem času.
Pogoji za vpis so: uspešno končano štiriletno srednje usmerjeno izobraževanje (strojni tehnik, naravoslovno-matematični, metalurški, elektrotehniški, lesarski, ladijski tehnik, tehnik kmetijske mehanizacije, tekstilni in kemijski tehnik). Kandidati, ki so uspešno zaključili triletni vzgojno-izobraževalni program strojništva, morajo pred vpisom uspešno opraviti preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika, matematike ter fizike.
Fakulteta za strojništvo razpisuje tudi redni visokošolski študij iz dela in ob delu v Ljubljani. Za študente iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja bo organizirano izvajanje predavanj in vaj v Novem mestu, če bo vpisanih najmanj 30 študentov v III. letnik.
V III. letnik se lahko vpišejo inženirji strojništva, če poprej uspešno opravijo izpita iz matematike III. ter dinamike in nihanj. Za redni vpis in vpis iz dela se sredstva zbirajo preko Posebne izobraževalne skupnosti za strojništvo in metalurgijo.
Informativno srečanje o študiju bo v sredo, 16. marca 1988, ob 15. uri za višješolski študij in ob 17. uri za visokošolski študij na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto, v učilnici št. 110.
Namen dopolnilnega razpisa je obvestiti interesente, da Fakulteta za strojništvo Ljubljana izobražuje študente za potreoe dolenjskega, posavskega in belokranjskega gospodarstva v domačem okolju, v Novem mestu.
Delo, skrb, trpljenje — tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po krajši bolezni zapustil brat in stric
JOŽE GABRIJEL
iz Rodin pri Trebnjem 5
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, posebno družinama CESAR in KLANČAR, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo nečakinji Mariji za nesebično pomoč, dr. VILFANOVI za lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: brat France, sestra Lojzka z družinama, nečak Stane in ostali sorodniki
M TFM TFI1NII 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA — MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -cm ICUilU VHP LAnllVIA PRODAM — KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO — OBVESTILA - PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
ČETRTEK, 10. marca PETEK, 11. marca SOBOTA, 12. marca NEDELJA, 13. marca PONEDELJEK, 14. marca TOREK, 15. marca SREDA, 16. marca
TEDENSKI KOLEDAR
Četrtek, 10. marca —r Makerij .Pfctek, 11. marca — Krištof Sobota, 12. marca — Doroteja Nedelja, 13. marca — Kristina Ponedeljek, 14. marca — Matilda Torek, 15. marca — Klemen Sreda, 16. marca — Herbert
LUNINE MENE
11.	marca ob 11.56
kino
zadnji krajec
BREŽICE: 11. 3. in 12. 3. (ob 20. uri) ameriški film Muha. 13. (ob 18. in 20. uri) in 14. 3. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Dvojna ugrabitev. 15. i-n 16.3. (ob 20. uri) ameriški znanstve-nofant. film Vrnitev Jedija.
ČRNOMELJ: 10. in 13. 3. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Škrlatna barva. 11.3. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski film Sladke sanje. 13.3. (ob
17.	uri) ameriški akcijski film Remo Vi-lijama neoborožen in nevaren. 15. 3. (ob 20. uri) angleški triler Nevidni ubijalec. 17. 3. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška nindža I.
KRŠKO: 10.3. (ob 20. uri) ameriški avant. film Nevidni voznik. 11. 3. (20.30) italijanski erotični film Beneča-nka. 13.3. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Kralj diska. 15. 3. (ob 20. uri) francoski kriminalni film Subway.
NOVO MESTO — KINO JLA: Od
11.	do 13. 3. ameriška komedija Vonj porno zvezde. Od 14.do 16.3.ameriški vvestern Bledoličnu jezdec.
SEVNICA: 10. m 11. 3. francoski akcijski film Nedotakljivi. 12. in 13. 3. ameriški avanturistični film Neviden voznik. 17. in 18. 3. novozelandski akcijski film Dirka s smrtjo. (Vse predstave so ob 19. uri).
TREBNJE: 12. in 13. 3. ameriška komedija Ostra paprika.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 11. do 13. 3. (ob 18. in 20. uri) italijanski erotični film Sladka koža device Angele.
službo dobi
TAKOJ zaposlim pridno dekle z veseljem do gostinske kuhinje in dekle za strežbo. Tel. 84-688. (P10-20MO)
KLEPARJA, priučenega, in dva mlajša fanta z odsluženim vojaškim rokom za priučitev v stavbcnokleparski stroki sprejmem takoj v službo. Oglasite se osebno vsak dan razen sobote in nedelje na nas-L.v: Martin Mlakar, Ljubljana, Tacenska 94. (1384-SD-10)
TISKARJA ofset ali knjigotiskarja, ki bi se želel prekvalificirati na ofset, sprejmemo v redno delovno razmerje. Tiskanje na enobarvnih ali dvobarvnem stroju. Pogoji po dogovoru. Telefon: (066) 31-880. (pol.-SD-lO)
NATAKARICO zaposlim. Delo na izmeno, nedelje, praznike prosto. Lahko tudi stanovanje. Osebni dohodek dober. Bistro »Dolenjska«, Dolenjska c. 117, Ljubljana, tel. (061) 226-337. (1437-SD-10)
EMEnEMKKHM
DEKLE išče sobo v Brežicah ali Krškem. Tel. (065) 81-689. (P10-6MO)
MLAD FANT išče enosobno stanovanje v Novem mestu. Prijave na telefon 25-430. (1432-ST-10)
motorna vozila
F1ČKA, letnik 1973, z motorjem 850, letnik 1981, prodam. Lojze Kermc, Orešje 35, Šmaijeta. (1435-MV-10)
FIAT 126 v garanciji in moško športno kolo ugodno prodam. Telefon (068) 47-222. (1436-MV-10)
126 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. Anton Mihelič, Moše Pijade 6, Črnomelj. Ogled popoldne ali dopoldne. Tel. 52-265. (P10-22MO)
, ZASTAVO 101 GX 1,1, novo, višnjeve barve, prodam. Telefon (068) 22-635, po 16. uri. (P10-23MO)
RENAULT 4, letnik 1983, prva registracija maja 1984, prodam. Telefon (068)
M
OBVESTILO NAROČNIKOM!
Spoštovani naročniki Dolenjskega lista! Najbrž niste prezrli, da ste današnjo številko časopisa prejeli z novim naslovnim listkom. Naslovne listke bomo odslej s pomočjo računalnika izdelovali sami, zato so možne takojšnje spremembe. Pri vnosu podatkov smo bili zelo natančni, ako pa se nam je pri kakem naslovu prikradla napaka, vas prosimo, da nas na to čimprej opozorite. Hkrati vas še enkrat obveščamo, da zaradi računalniške spremljave podatkov o naročnikih sprejemamo naročila le s prvo številko v mesecu, enako velja tudi za odpovedi, se pravi, da odpoved naročnine lahko upoštevamo šele pri prvi številki v mesecu, nikakor pa ne sredi meseca. Prosimo za razumevanje!
UREDNIŠTVO DL
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dojenjskega lista je organ upravljanja tozda.
Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko asnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda),
Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 500 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v Jej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun:	52100-620-970-257300-128-4405/9	(LB	—
Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 7.500 din, na prvi ali zadnji strani 15.000 din; za razpise, licitacije ipd. 8.000 din. Mali oglas do deset besed 5.000 din, vsaka nadaljnja beseda 500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SHS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ALFO SUD, letnik 1975, prodam ali menjam za manjši avto. Šiško, Bršljin 59, Novo mesto. (1462-MV-10)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodma. Tel. (068) 62-547. (1464-MV-10)
R 4, november 1986, ali golf ter traktorski obračalnik in plug slavonac ugodno prodam. Tel. 24-024. (1449-MV-10) UNO 45, letnik 1985, odlično ohranjen, prodam. Tel. 42-065. (1447-Mv-10) LADI, letnika 1986 in 1980, registrirani do 20. 12. 1988, prodam. Tel. 85-404. (1445-MV-10)
Z 101 GTL 55/5V, letnik 1985, zelo ugodno prodam. Telefon 26-908. (1465-MV-10)
R 4 GTL, letnik 1984, registriran za leto dni, prodam. Cena 410 SM. Tel. 72-446. (146-MV-10)
Z 750, vozna, neregistrirana, prodam za 40 SM. Tel. 47-744. (1469-MV-10)
Z101, letnik 1978, prodam za 180 SM. Tel. 61-375. (1470-MV-10)
LADO KARAVAN, letnik 1984, prodam. Žil MV-10)
prodam. Žibert, Blanca, tel.88-307. (1472-
25-276, popoldne po 16. uri. (1436-MV-10)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam. Klemenčič, Dolšce 2/b, Kostanjevica. (1438-MV-10)
RENAULT 30, 1977, ugodno prodam. Na račun vzamem manjši avto. Tel.
24-309. (ček-MV-10)
Z 101, letnik 1986, prodam. Pavček, Podgora 46, Straža. (ček-MV-10)
Z 101 GTL, letnik 1985, prodam za 520 SM. Brulc, Brusnice 60. (1440-MV-10)
R4 GTL, letnik 1984, registriran do
29. marca 1989, prodam. Bele, Čadraže 12, Šentjernej. (1441-Mv-10)
KOMBI Z 435 F, letnik 1981, registrirana do marca 1989, prodam. Tel. (068) 72-261. (P10-24MO)
Z 750, letnik 1981, prodam. Stane Parkelj, Prečna 25, Novo mesto, telefon 24-227. (1444-MV-10)
JUGO 45 A, letnik 1986, in hrastove plohe, debeline 5 in 8 cm, prodam. Bojane, Karteljevo 18, Novo mesto. (1441-MV-10)
PRODAJAM jugo 45 bele barve, letnik 1983, v odličnem stanju, prevoženih
49.000	km. Informacije na tel. (068) 69-560. (P10-37MO)
OSEBNI AVTO OPEL KADET starejši letnik, na novo registriran, in 126 P prodam. Anton Ivanšek, Cerklje ob Krki
18.	(1459-MV-10)
Z 750, letnik 1980, registrirana do februarja 1989, prodam. Robida, Lopata
30, Hinje. (I458-MV-10)
JUGO 45 L, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 84-531. (1460-MV-10)
LADO 1200 caravan, letnik 1981, ugodno prodam. Tel. 21-055. (1457-MV-10)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. 44-938, popoldne. (1456-MV-10) GOLF JGL DIESEL, letnik 1984, zelo ohranjen, garažiran, prodam. Tel. 26-375. (1455-MV-10)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, rodam. Tel. 27-453. (27-453) (1454-V-10)
JUGO 45, star dve leti, registriran, prodam. Tel. 24-085. (1453-MV-10)
ZASTAVO 101, letnik 1982, karam-bolirano, prodam. Miro Pavlovič, Prežihova 12, Brežice. (1473-MV-10) KADET, letnik 1973, prvi lastnik, vozen, 6.000 km po generalni, prodam. Tei. 33-646. (1474-MV-10)
JUGO 55, letnik 1985, 17.000 km, vgrajena peta prestava, z avtoradiokaseto-fonom zaščiten, zelo ohranjen, prodam. Janežič, Hrastovica, tel. (068) 49-526. (P 10-27 MO)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik januar 1986, prodam. Tel. 72-939 ali 72-970. (P 10-28 MO)
Z101, letnik 1978, prodam za 185 SM. Tel. 61-997. (P10-31 MO)
R 4, oktober 1981, nujno in ugodno prodam. Tel. (068) 67-234. (P10-35MO) MAZDO, starejši letnik, registrirano do januarja 1989, prodam. Zupančič, Ce-gelnica 26, Novo mesto tel. 27-360 od 16. do 18. ure. (1433-MV-10)
SAMARO, staro 6 mesecev, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo z doplačilom. Tel. 27-767. Špoljar, Nad mlini 24, Novo mesto. (1432-MV-10)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Jože Vrhovšek, Dol. Stara vas 22, Šentjernej. (1431-MV-10)
Z 101 L, letnik 1976, potrebno popravilo pločevine, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 43-790. (1434-MV-IO) ZASTAVO 750, letnik 1983, ugodno prodam. Andrej Slak, Dobrava 12, Dobrnič. (1364-MV-10)
Z 101, staro dve leti, izolirano, garaži-rano, in kuhinjski kot z mizo prodam. Tel.
25-876 po 18. uri. (1365-MV-10)
GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1984. prodam Merlin, tel. 25-905. (1366-MV-IO)
GOLF JGL diesel, letnik 1985, in 126 P, letnik 1987, prodam. Dragman, Dol. Kamence 2 a. Novo mesto. (1370-MV-10)
Z 750, še registrirano, prodam za 35 SM. Ločna 36, Novo mesto, popoldne. (1392-MV-I0)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prevoženih 26.000 km, prodam. Tel. 22-216, Novo mesto. (1376-MV-10) CITROEN GSX, letnik 1978, prodam. Tel. 25-707. (1377-MV-10)
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Šterk (nad Barve-laki), Novo mesto. (1381-MV-10)
VW 1200 in VW 1300 prodam. Tel. 44-321 int. 281, dopoldne. (ček-MV-10) Z 750, letnik 1982, prodam. Matko, Dol. Kamence 69, Novo mesto. (1373-MV-10)
BM W 315, letnik J 982, odlično ohranjen, prodam. Franc Župan, Dol. Prekopa 2, Kostanjevica na Krki. (1423-MV-10)
R 18, letnik 1983 prodam. Tel. 75-801. (1425-MV-10)
KARAMBOLIRANO KATRCO, let nik 1978, poceni prodam. Ogled pri avtoličarju Avgustu Modicu v Gotni vasi. Bogo Špilelič, Novo mesto, Nad mlini 17, ali GG Novo mesto, Gubčeva 15, tel. 21 -065. (1426-MV-10)
Z 101 in R 4 po delih prodam. Tel. 42-020 int. 263 Franci. (1428-MV-10)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 32-516. (I429-MV-10)
• ASCONO 1,6 S, letnik 1979, prodam. Lovšin, Mirna peč 73. (1432-MV-10) PRODAM avtomobilsko prikolico ter za R 18 prednja desna vrata, vlečno kljuko in kovinska odbijača. Žibert, Cesta okt. žrtev 28, Šentjernej. (1391 -MV-10) BMW 1602 bele barve (prvi letnik, prva registracija 1976), vožen samo po Primorski, ugodno prodam. Tel. (068) 84-056 v četrtek od 17. do 18. ure. (P 10-21 MO)
DIANO, letnik 1973, prodam. Tel. 22-181 zvečer. (I405-MV-10)
LADO 1300, letnik 1985 (21 000 km), prodam za 7 M. Tel. 40-289 od 19. do 21. ure. (1407-MV-10)
Z 750, letnik 1980, ugodno prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, 68361 Dvor. (1409-MV-10)
FORD ESKORD ugodno prodam. Tel. 85-434. (1410-MV-10)
GOLF DIESEL, letnik 83/84, dodatno opremljen prodam. Tel. 84-646. (141 l-MV-10)
Z 101, 1976, generalno obnovljena, 126 P, 1980, prodam. Ogled popoldne. V brezov log 41, Novo mesto. (1414-MV-10)
ZASTAVO 101 letnik 1986, prodam. Volčičeva 17, Novo mesto. (1417-MV-10)
RENAULT 6, letnik 1972, ugodno prodam. Jože Muhar, Dolenja vas 30 a, Krško. (P10-18 MO)
LADO 1500 SL, letnik 1978, ugodno prodam. Tel. 40-171. (1367-MV-10) ZASTAVO 750 prodam. Franc Mlakar, Zalog 20, Škocjan. (1356-MV-10)
Z 750 L, letnik 1978, prodam. Vinko Vcgel, Kočarija 12, Kostanjevica. (1421-MV-10)
Z 750, letnik 1982, prodam. Štember-ger, Šegova 3/13, Novo mesto, tel. 26-824. (1358-MV-10)
PRODAM karoserijo — školjko za Yugo 45-55 ali kupim karamboliran Yugo. Tel. (068) 61-450. (1395-MV-10) GOLF J, letnik 1987, prodam ali menjam za juga. Tel. 85-976. (1399-MV-10) R4TLS,letnik 1977,prodam.Tel.25-633. (1297-MV-10)
126 PGL, nov, prodam. Tel. 27-694. (1315-MV-10)
R 16, letnik 1974, ugodno prodam. Tel. 85-164, Lešnica 1. (P 10-1 MO) LADO 1300, letnik 1986, prodam. Informacije po telefonu 56-265. (1324-MV-10)
R 4 po delih prodam. Milan Zagorc, Paha 2, Otočec. (1340-MV-10) PRODAM rabljeno plinsko napravo za vgraditev na avtomobilski motor, firma Bedini, s kompletno instalacijo in posodo za plin. Telefon (068) 22-671 od 15. do
18.	ure ali 21-826 int. 400 dopoldne. (1322-MV-10)
FIAT 126 P, letnik 1978, ter škodo 100 po delih prodam. Ivan Turk, Sela pri Zajčjem vrhu 12, Stopiče. (1343-MV-10) PRODAM tovorno prikolico za osebni avto in motorno kolo Tomos avtoma-tik. Boris Zajc, Birčna vas 13 b, vsak dan od 16. ure dalje. (1334-MV-10)
OPEL ASCONO, letnik 1983,50000 km, prodam ali menjam. Tel. (068) 84-647. (1336-MV-10)
prodam
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Brane Križanič, NHM 23, Sevnica. (1332-PR-10)
LES (obrezan, za ostrešje) prodam. Informacije na telefon 40-170. (1337-PR-10)
GUME Firestone 155 x 13, 4 kom., nove, prodam. Tel. 21-793. (1298-PR-10)
KOMBINIRANO PEČ za kopalnico prodam. Tel. 84-629. (I3I4-PR-10) HARMONIKO Melodija (120 basov) prodam. Tel. 85-407. (1315-PR-10) DVA PRAŠIČA ježka od 110 do 120 kg, prodam. Gričar, Štravberk 6, Otočec.
(1316-PR-10)
10 m3 sesekanih bukovih drv prodam. Veno Brčina, Gor. Straža 158. (1317-PR-10)
MLIN za mletje peska KLADIV AR ter kostanjevo kolje prodam. Može, Jurna vas 2. (1318-PR-10)
PRODAM otroški posteljici, jogi, hoj-co, otroški nahrbtnik. Informacije po telefonu 82-989. (P10-7MO) AVTOMATSKI STROJ za izdelavo trgovskih vrečk prodam. Tel. (068) 27-990. (1346-PR-10)
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Anton Novak, Družinska vas 38, tel. 84-054. (1353-PR-10)
KUHINJO, malo rabljeno, prodam. Telefon 20-236, po 15. uri. (1347-PR-10) POCENI PRODAM omaro, polkavč, klubsko mizico in dva foteljčka. Tel. 23-097. (1348-PR-10)
UGODNO prodam dve rabljeni garderobni omari ter ženska, moška in otroška oblačila. Cesta herojev 33/a. (1349-PR-10)
ZELO malo rabljen 16-colski gumi voz prodam. Tel. (061) 867-110, po 16. uri. (pol -PR-10)
PRODAM 100 W ojačevalec in akustično kitaro po zelo ugodni ceni. Anton Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto. (I413-PR-10)
POCENI prodam 6 let satr pralni stroj. Tel. 24-426.
PRODAM kostanjevo kolje, gnoj, bukova drva. Boričevo 6, tel. 27-175. (1375-PR-10)
POCENI prodam rabljeno trajno žarečo peč, štedilnik na plin in elektriko ter peč za kopalnico na drva in elektriko. Tel. 24-192. (ček-PR-10)
KRAVO s teletom prodam. Vrhovo 10, Mirna peč. (1382-PR-10)
PO ZELO ugodni ceni prodam leseno barako 4x5 m. Tel. 42-385. (1396-PR-10)
ZAMRZOVALNO omaro, hladilnik, štedilnik Gorenje prodam. Informacije in ogled od 16. ure dalje. Tel. 23-578, Stane Krapež, Zagrebška 18, Novo mesto. (1398-PR-IO)
SPALNICI, dobro ohranjeni, prodam. Cena ugodna. Telefon 25-956. (1418-PR-10)
PRODAM suhe smrekove deske. Otočec nad Krko 69. (1406-PR-10)
MIKROVALOVNO PEČ »Anita« ugodno prodam. Tel. 26-959, od 15. do
20.	ure. (1400-PR-10)
OSLICO veliko, ugodno prodam. Jože Jakopič, Obrežje 8 a, tel. (0601) 81-723. (P10-19MO)
TELEVIZOR, črno-beli (daljinsko upravljanje), znamke Gorenje, star 16 mesecev, prodam. Bojan Štalcar, Ljubljanska 18, Novo mesto. (1357-PR-10) PRODAM gumi voz (15 col) z novo diro. Hrovat, Korita 28, 68211 Dobrnič. (1359-PR-10)
UGODNO prodam kombiniran stroj UM 6 mio standard. Jože Žitnik, Stari grad 51, Krško, tel. 77-473. (P9-6MO) KRAVE molznice prodam. JOže Lindič, Drama 15, Šentjernej. (1416-PR-10) PRODAM dve kravi sive barve, breji 7 oz. 8 mesecev. Jože Zoran, Šmarješke Toplice 18. (1415-PR-10)
DIATONIČNO HARMONIKO, v
dobrem stanju, prodam. Tel. 33-119. (P 10-32 MO)
TRAČNO ŽAGO, kolesa premera 60, ter zastavo 101 prodam. Tel. 82-862. (P 10-33 MO)
MIZARSKI rezkalni stroj z vozičkom in debelinski skobelni stroj širine 60 cm prodam. Tel. (068) 44-871. (1471-PR-10)
UGODNO prodam prikolico za osebni avto, elektronske orgle melatron hohner, ojačevalec lesli DBS elektronik 150 W ter dva pedale-efekta. Roman Golob, Vrbovce 14, 68310 Šentjernej. (1475-PR-10) PRODAM hrastov vinski sod, 900 1. Marija Glogovšek, Krško, Papirniška 18, telefon (068) 71-433. (ček-PR-10)
TROSED, star dve leti, prodam. Tel.
27-433. (I430-PR-10)
HIFI SHARP nov, dvojni kasetofon digital, avtomatski iskalec postaj, deklariran 3-komponenten, z omarico, prodam. Tel. 24-302. (1439-PR-10)
KRAVO po izbiri in hlevski gnoj prodam Zupančič, Šmarješke Toplice. (1427-PR-10)
VIDEOREKORDER nordmende prodam. Tel. 24-404. (1443-PR-10) PRIKOLICI za osebni avto ter lažji traktor prodam. Zvonko Planinc, Anovec 21, Krško. (1452-PR-10)
JUNCA, starega dve leti, prodam. Koroška vas 19, Novo mesto. (1463-PR-10)
PRIKOLICO za osebni avto prodam. Tel. 20-411. (1461-PR-10)
BAKRENI KOTEL za žganje 40 1, kombinirano peč za kopalnico, prvovrsten cviček 10001, elektromotor (trifazni, 10 KM) in 2000 kg sena prodam. Peter Kržičnik, Grajska 6, Kostanjevica. (P10-25MO)
SMUČARSKO OPREMO staro eno leto, dolžina smuči 195 cm, številka čevljev 43, in rotring-komplet, prodam. Tel. 47-064. (P10-29MO)
kmetijski stroji
PRODAM kosilnico Gorenje MUTA s frezo, staro 2 leti. Kralj, Gornja Težka voda 5. (P 10-23MO)
TRAKTOR Deutz (18 km) s hidravliko in koso prodam. Marjan Štefanič, Pristava 13 ob Krki, Podbočje. (1419-KS-10)
PRODAM motor 15 LSC, Lombardi-ni 14 KMD, dobro ohranjen, z električnim vžigom in priključki, rotacijsko kosilnico (samohod.) Lombardini, novo, z garancijo, primerno za večje vrtove ali vinograde. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica na Krki. (1404-KS-10) PRODAM obračalnik — plug, vse za T. Vinkovič. Imam tudi 1000 kg kvalitetne otave. Savšek, Mokronog, tel. 49-596. (1408-KS-10)
TRAKTOR Ferari 30 KM s prikolico prodam. Dragman, Dol. Kamence 2 a, Novo mesto. (I370-KS-10)
TRAKTOR Ferguson 39 prodam. Anton Sebanc, Čilpah 2, Trebelno. (1388-KS-10)
MLATILNICO znamke Ježek prodam. Ivan Turk, Gor. Mokro polje 5, 68310 Šentjernej. (1371 -KS-10) PRODAM zetor 6711 C in parcelo v Borštu. Tel. 84-272, od 17. ure dalje, Legan, Ajdovec 2. (1374-KS-10) TRAKTOR MAN (18 KW) s priključki prodam. Vrhovsaka vas 14 a, Cerklje ob Krki. (1383-KS-10)
ŽETVENO NAPRAVO BCS, novejši tip, prodam. Silvo Klun, Slatnik 23, 61310 Ribnica na Dol. (1380-KS-10J KOSILNICO BCS prodam. Jože Škrbec, Dol. Suhadol 16, Brusnice. (1390-KS-10)
ENOOSNI TRAKTOR GORENJE kultivator, skoraj nov, ugodno prodam. Telefon 52-905. (P10-17MO)
PRODAM enobrazni plug Batuje za Tomo Vinkovič 31 KM, z regulacijo širine in nagiba. Novak, Mala sela 2, Adlešiči, tel. (068) 57-738. (1387-KS-10) OBRAČALNIK za BCS in 2 toni sena prodam. Jablan 30, Mirna peč. (1335-KS-10)
PRODAM dvovrstni sadilec za koruzo. Alojz Blatnik, Budganja vas 22, Žužemberk. (1345-KS-10)
SAMON AKLADALKO (17 m3), skoraj novo, prodam. Telefon 55-348, po 15. uri. (P10-8MO)
PRODAM dve nove traktorske gume 12,4/11-32. Telefon (068) 42-210. (1338-KS-10)
BOČNO KOSILNICO za traktorje IMT 339, 540, 542 prodam. Tel. 40-267.
(1339-KS-10)
TRAKTOR Schliter 50 PS, brezhiben, s kabino, prodam. Martin Juršič, Dolšce 1, Kostanjevica. (1309-KS-10)
IMT 539, star dve leti, prodam. Radovan, Loka 11, Šentjernej. (1310-KS-l 0) PRODAM nakladalko SIP 25-6 in si-lokombajn SIP SK 80, skoraj novo, ali zamenjam za osebni avto ali breje kobile. Lekše, Hudenje 3,Škocjan. (1341-KS-10) KOSILNICO BCS 715 ugodno prodam. Tel. (068) 81-876. (P10-2MO) PRODAM novo kosilnico za traktor, dvojni rez, 10% ceneje in nov IMT 539. Telefon (061) 784-135, po 18. uri.
(1323-KS-10)
PRODAM novo motorno škropilnico Panonija in motorno žago Stihi 050. Janez Gazvoda, Dol. Straža 51. (1326-KS-10)
PRODAM enoosni traktor Gorenje Muta s priključki. Milčinovič, Grič 6, Kostanjevica. (1328-KS-10)
KABINO za zetor 1149 prodam poceni. Alojz Levičar, Malo Mrašcvo 23, Podbočje. (1331-KS-10)
PRODAM traktor URSUS 335, motorno škropilnico, samonakladalko 25-6. Cesar, Rdeči kal, Dobrnič. (1342-KS-10)
UGODNO prodam puhalnik Tajfun na kardanski pogon in rotacijsko kosilnico SIP 135. Lušina Franc, Bela cerkev 13, Šmarješke Toplice. (P 10-21 MO) KOSILNIČO alpina, v dobrem stanju, z rezervnimni deli, prodam. Prodam tudi el. agregat 1,5 KW, nov ter plug obračalnik za multikultivatorgoldoni 14 KW. Informacije na tel. 43-790. (1434-KS-10) TRAKTOR FAHR giiltner z merce-desovim motorjem prodam. Pavel Kastelic, Rakovnik 14, Novo mesto. (1435-KS-10)
PRODAM motokultivator »Muta Gorenje«, 8 KS, s priključkom — frezo, malo rabljeno. Albin Mrvar, Jama 16, Dvor. (1422-KS-10)
MOTORNO KOSILNICO BCS prodam. Tel. 75-850. (1424-KS-10) PRODAM novo koso »Muta Gorenje« in garažna vrata. Jože Gazvoda, Čr-mošnjice 58, Novo mesto. (1442-KS-10) MOLZNI STROJ vitrex prodam. Golob, Dol. Nemška vas 16, Trebnje. (1433-KS-10)
SAMON AKLADALNO prikolico SIP 15 m3 prodam. Udovč, Malkovec 10, 68295 Tržišče. (1448-KS-10) TRAKTOR IMT 42 KS, 1200 ur, prodam. Drenik, Vel. Cikava 1, Novo mesto, tel. 20-315. (1446-KS-10) PRODAM traktor zetor 5011, dobro ohranjen, lepo staro prešo na kamen, še uporabno ali za okras, in kobilo, staro 8 let. Nace Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej, tel. 42-380. (1450-KS-10) SAMONAKLADALKO, novo, 19-kubično, prodam. Milan Krošelj, Zgornja Pohanca 4 a, tel. 77-064. (1459-KS-10) TRAKTOR porsche, 24 KS, ugodno prodam. Tel. 72-446. (1467-KS-10) TRAKTOR cormick 324, obnovljen, prodam ali menjam za močnejšega. Tel. 47-744. (1469-KS-10)
KOSILNICO BCS in mizarski cirku-lar prodam. Brudar, Gotna vas 2. (1403-KS-10)
kupim
METRONOM kupim. Tel. 25-986 popoldne. (P10-36MO)
posest
STARO HIŠO brez parcele v Novem mestu (za rušenje) zelo ugodno prodam. Tel. 21-246. (1437-PO-lO)
UGODNO dam v najem vinograd in njivo na Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (1311 -PO-10)
PRODAM 30 arov vinograda na kolju (zraste 30 hi vina) v Gorjanah pri Koprivnici (68282). Cena 7 milijonov dinarjev. Telefon (068) 79-673. Kličite ob 19. uri. (P10-5MO)
TRAVNIK v izmeri 1.48 arov na Cezel pri Kostanjevici prodam. Stanko Oštir, Zameško 18, Šentjernej. (1327-PO-10) VINOGRAD s hramom (40 arov) v Križah pri Pečicah prodam. Asfalt do vinograda, vodovod v hramu. Telefon (068) 77-313. (P10-3MO)
VINOGRAD v Novi Gori pri Prečni prodam. Informacije na telefon 84-782, zvečer. (1344-PO-lO)
HIŠO v gradnji, 3. faza, 11,5 x 6,5, parcela 1.600 m3 v Gor. Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, z vso gradbeno dokumentacijo, prodam. Telefon (068) 84-538, po 15. uri popoldne. (1350-PO-10)
PRODAM montažno hišo, rtovo, s 1000 m2 v centru Šentjerneja. Tel. (061) 313-286. (1368-PO-10)
Na sončnem delu ob cesti pri Mokronogu prodam parceli 2500 m2. Tel. (068) 44-701. (1372-PO-10) VINOGRAD v bližini Trebnjega z manjšo zidanico, vodo in elektriko, prodam. Dostop je asfaltiran, vinograda je 50 arov. Možnost prodaje dvema lastnikoma. Informacije telefon (068) 44-005. (1378-PO-10)
VINOGRAD v Smolenji vasi (7 a) prodam. Vidrih, Staro sejmišče 42, Šentjernej. (1385-PO-lO)
PARCELO na Zdolah, primemo za vinograd, v izmeri 30 arov, z brunarico prodam. Tel. (068) 72-380. (1452-PO-10)
VINOGRAD v Gabrski gori, v izmeri 8,79 arov, prodam. Luzar, Gor. Suhadol 10, Brusnice. (1461-PO-10)
razno
V SEVNICI najamem hišo ali stanovanje za določen čas ali z možnostjo kasnejšega odkupa. Šifra: »DOBER PLAČNIK«. (pol.-RA-lO)
Za dva meseca, od 1. aprila do 31. maja, potrebujemo žensko, ki bo 8 ur na dan skrbela za našo starejšo, le delno pokretno mamo. Informacije dobite po telefonu (068) 27-363, ali na naslov: Vovk, Zagrebška 27, Novo mesto. (1352-RA-l 0)
VDOVEC s svojim domom na deželi, star 50 let, želi spoznali žensko primernih let za skupno življenjsko pot. Otrok zaželen. Šifra: »DOLENJSKA«. (1401-RA-10)
NAJAMEM gostinski lokal — bife, možna adaptacija, odkup inventarja ali predplačilo. Naslov v upravi lista. (1420-RA-10)
preklici
. ANTONIJA KIPAR, Klcnovik 13, Škocjan, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču ter odlaganje odpadkov, sicer bom lastnike kokoši sodno preganjala. (1325-PK-10)
ROZALIJA KASTELIC, Brezovica 28, se opravičuje za žaljive besede TEREZIJI KASTELIC iz Brezovice 28. (1354-PK-10)
JOŽE KRIŽAN, Otok 19, Gradac, prepovedujem ANTONU KRIŽANU, Otok 18, Gradac, dostop na mojo parcejo št. 699/3, katastrska občina Gradac. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (1360-PK-10)
Prosim JOŽETA KRAŠEVCA, Vel. Brusnice 10, da se opraviči zaradi Srebem-jakovih kokoši, drugače ga bova sodno preganjala. ANA in sin MARTIN SREBRNJAK, Vel. Brusnice 66. (1434-PK-10)
čestitke
Za 70. pomlad in bližnji god želimo JOŽETU VOGRIČU iz Črtomirjeve v Ljubljani veliko zdravja in izpolnitev tihih, drobnih želja, ženo Ivanko pa lepo pozdravljamo. Družina Brulc iz Novega mesta. (P10-26MO)
Dragi mami ANI IVANUŠIČ, Prekopa 64, želi za njen 78. rojstni dan veliko sreče in zdravja njenih 10 otrok z družinami, 16 vnukov in 18 pravnukov. (1412-ČE-10)
t.
bvestila
OBVEŠČAM, daje odprt frizerski salon R v kiosku na Trdinovi, tel. 28-118. (1363-OB-l 0)
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE VEHAR
iz Smolenje vasi
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ZB Mali Slatnik, govorniku za poslovilne besede, 1MV Novo mesto, Splošni bolnici-tozd Pralnica ter patru za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, sin Marjan z družino, hčerka Zdenka s sinom in ostali sorodniki
ZAHVALA
V 87. letu starosti je za vedno prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu, staremu atu, pradedu in stricu
LOJZETU LAZARJU
iz Lokev pri Dobrniču
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom,dobrim sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Žnidaršiču, družinama Miklič in Avguštinčič, govorniku za poslovilne besede, gasilcem in pev-sem ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
Trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal...
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric
POLDE SAJE
iz Jablana 13
Iskreno se zahvaljujemo osebju za intenzivno nego na kirurškem oddelku v Novem mestu, sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste nam stali ob strani, darovali vence ter izrekli sožalje, DO Beti Mirna peč, Pionir, .TTG Novo mesto, Avtocomerc Ljubljana in OO ZSMS Mirna peč. Lepa hvala GD Jablan, govorniku Andreju ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi sin, oče, stari oče, brat, stric in bratranec
JANEZ HOČEVAR
iz Brezovice 2 pri Stopičah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Hvala pevcem in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica
JOŽEFA ANDREJČIČ
iz Dol. Mokrega polja 8
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, podarili cvetje in našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo MPZ Orehovica,za zapete žalostinke, duhovniku za opravljeni obred in DO Mercator Šentjernej in Skladišče za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči:
vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
FRANČIŠKA OBERČ
roj. BIZJAK
Gmajna 20, Raka '
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo cenili in spoštovali, ji poklonili toliko cvetja ter jo v , tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delavcem Kremena-obrat Gmajna in Ravne, delavcem SOB Bežigrad, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Stopič za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 76. letu nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
ANA MUHIČ
iz Jurne vasi 12
Prisrčno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Lukšič za nesebično pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob tragični izgubi našega ljubega sina in brata
TONETA
GAČNIKA
iz. Škovca pri Tržišču vsem njegovim prijateljem, sodelavcem in vaščanom. predvsem pa tistim, ki so prispevali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, godbi Rudnika Hrastnik, obema govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi Škovec, 2. 3. 1988
**	V
Ul "
Saj čas zaceli rane vse, tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so, ne celi čas — nihče.
V SPOMIN
10. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
MARIJA
VOLČJAK
Iz Suhadola 31
Hvala vsem, ki se je spominjate!
Vsi njeni
MONTAŽA vseh vrst pohištva ter razna popravila stanovanjske opreme! Tel. (068) 47-314, popoldne. (P10-4MO)
LOVSKA DRUŽINA ČRNOMELJ
obvešča vse lastnike košenic, obrovov in grmišč, da je zažiganje le-teh z zakonom prepovedano. Nadzor izvaja čuvajska služba LD, ki bo proti kršiteljem tudi po zakonu ukrepala. Imena kršiteljev bodo objavljena v časopisu. LD Črnomelj. (1362-OB-lO)
SERVIS gospodinjskih aparatov in šivalnih strojev. Pridem takoj, šestmesečna garancija, račun za zavarovalnico. Željko Novak, Naselje NE 6, Krško, tel. 71-918. (P10-16MO)
GRADITELJI, POZOR! Izdelujem kvalitetne teraco okenske police in montažne stopnice. Jože Guštin, Spodnja Slivnica 44, Grosuplje, telefon (061) 771-550. (P10-15MO)
OBVEŠČAM stranke, da naročene piščance lahko dvignejo 26. in 27. marca. Novak, tel. 49-203. (1386-OB-10)
OBVEŠČAM stranke, da sprejemamo naročila za 4-tedenske piščance, bele, rjave, grahaste. Jablan 23, Mirna peč. (1403-OB-8)
NESNICE — MLADE JARKl-
CE pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz. kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, kdor kupi 10 jarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Bife Marta Kelhar, Stara vas 62 a. Bizeljsko, tel. (068) 68-212. (841-OB-7)
CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 84-616. (880-OB-8)
POPRAVLJAMO vse vrste zamrzovalnikov! Če vaš zamrzovalnik pušča vodo, zunaj rosi, ledeni ali ne hladi, se priporoča SERVIS ZAMRZOVALNIKOV ŠEGULA, Potrčeva 2, Ptuj, tel. (062) 795-063. (P9-20MO)
GOSPODINJE, servis zamrzovalnikov! Popravljamo vse znamke zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, zunaj puščajo led. ne izklapljajo. Naročila opravimo hitro in kvalitetno, s triletno garancijo, na vašem domu. Tel. (062) 38-885. Bojan Čeh, BiŠ 55, 62254 Trnovska vas pri Ptuju. (P5-10MO)
NESNICE — MLADE JARKI-
CE pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk. dobi še eno zastonj. Naročila sprejemamo in dajemo vse informacije: gostilna »HUMEK«, Jože Prosenik, Bratov Gerjevič 32, 68257 Dobova, tel. (068) 67-607. (840-OB-7)
. SERVIS IZOLACIJ se priporoča! Žamrzovalno skrinjo presušimo in obnovimo izolacijo. Delo in material sta pod garancijo. Vaše zadovoljstvo je naš uspeh! B. Figelj, tel. (062) 301-893. (P7-8MO) TESNJENJE OKEN IN VRAT Marjan ČUČNIK. Cenjene stranke obveščamo, da montiramo gumijasta tesnila na vseh vrst okna in vrata. V klasična okna vgrajujemo tudi termopan slekla. Informacije in naročila sprejemamo na telefon (068) 20-408. (P8-29MO)
12.	marca bod v prodaji kokoši za zakol. BELE, Straža 23. (1308-B-10)
OBVEŠČAMO VAS, da izvajamo naslednja dela: — vsa pleskarska dela, dekoracije notranjih in zunanjih prostorov z valitom, kulirplastom, acrylcolor reliefom, acrynolitom, izvedba bavarske fasade, polaganje keramičnih ploščic. Za vsa izvedena dela garantiram. Naročila sprejema Samide, tel. (068) 49-583. (1320-OB-10)
V SPOMIN
JANKO
ŠTUKELJ
3. 7. 1918 — 10. 3. 1987
Vsi njegovi
Že eno leto v grobu spiš. a v srcih še iiviš V domu našem je praznina, a v srcih huda bolečina.
Ne mine ura dneva ne noči, vsak čas si z nami mama Ti.
V SPOMIN
11.	marca mineva eno leto. odkar nas je zapustila naša draga mama
IVANKA NADRAH
Vsem. ki seje spominjate, obiskujete njen grob. prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo
Vsi njeni
BOSA V PARKU
V Šentrupertu je gostovala gledališka skupina iz Prečne. Med igralci je bil tudi nekdanji učenec naše šole Franci Plut. V komediji »Bosa v parku« je imel glavno vlogo. Šicer je bila igra zelo smešna. Posebno glavni igralci so bili v njej imenitni.
Všeč mi je bilo, da se je vse srečno konča-
lo.	To je bila v Šentrupertu prva letošnja predstava. Gledalci smo bili z. njo zadovoljni. Takih iger si še želim, saj mi pomenijo več kot kakšen televizijski film, ki ni za otroke.
BISERKA ŠKARJA, 5. r„ novin. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
ZMAGA OSMOŠOLCEM IZ TRŽIŠČA
27. februarja so se pomerile na regijskem tekmovanju v Zdolah pri Krškem najboljše ekipe mladih zadružnikov iz Posavja. Našo ekipo so sestavljali osmošolci Melita Bevc, Mija Lindič in Roman Tratar. V ostrem boju so s svojim znanjem o kmetijstvu naši zmagali in osvojili prehodni pokal. Na republiškem tekmovanj u jim želimo kar največ uspeha. Bravo, naši!
Člani novin. krožka OŠ L dol. partizanskega bataljona Tržišče
Hvala, draga mama, za ljubezen in srce, za življenje hvala, mama, hvala ti za vse.
Zdaj vinograd naš osamljen v Spleniku stoji, ti pa v grobu večno spanje spiš.
Še nebo na dan slovesa je za tabo zajokalo.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, stare mame, tete, sestre in tašče
ANGELE BEVC
iz Straže pri Šentrupertu
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedopr, vsem tistim, ki ste jo obiskali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sv. maše ter jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo kolektivom Medex Ljubljana, Labod Trebnje, KPD Dob in osebju internega oddelka bolnice Novo mesto. Iskrena zahvala tudi sosedi Malči Jostevc za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru in gospodu Kuharju za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
k
Predelane tovornjake zasegli Smrt v mukah
JOŽE JANŽEK
Pri Jožetu Janžekoviču, belokranjskem kmetu in vinogradniku z Radoviče, bi se lahko marsikateri znani Slovenec, vključno z najvišjimi politiki, učil, kako se da jasno misel poveduii na preprost in vsem razumljiv način. Gospodarstveniki, ki že leta globokoumno vijugajo po labirintih vsesplošne krize, bi se lahko marsikaj naučili v njegovem hlevu, na polju in v trtju, tenkočuten poslušalec bi v njem našel čudovitega pripovednika, zaverovanec v lepo slovensko besedo pa bi se opajal nad nepotvorjenim belokranjskim narečjem.
Jože, eden od devetih Janžekovičevih otrok, je tako rekoč vse življenje kmet. In razen tistih treh let, ki jih je kot vojak preživel v mornarici, vseskozi živi v svojem rojstnem kraju. »Naša kmetija je preživela in vzgojila devet otrok, moja sedanja pa šest, vsi so se izšolali in nihče nima manj kot srednje šole.« Od devetih Janžekovičevih otrok sta na Radoviči ostala dva. Brat Lojz je prevzel domačo kmetijo, Jože se je priženil k sosedovim in prevzel njihovo kmetijo. Pa mu sprva ni bilo tako namenjeno in tudi Lojzu ne. Janžekovičevo kmetijo naj bi . prevzel brat Janez, Jože pa je takoj po vojni šel na lastno željo delati izpit za vpis v nižjo gimnazijo v Metliki. Čeprav bister in priden fant, mu je v znanju zevalo nekaj lukenj, posledic medvojnega »šolanja« na Radoviči, in pri matematiki mu je v prvem poskusu spodletelo. Hotel se je pripra viti na popravni izpit, a je oče odločil: »Ti si že poskusil, zdaj bo šel pa Janez.« Janez je imel takrat
X
S
%
%
%
%
*
S
%
H % % % _ %
%
*
«k
V
%
%
%
V
%
H
%
*
*
H
%
%
%
%
%
Krivi so smučarji
Zakaj so vlečnice na Gačah v okvari?
ČRMOŠNJ1CE — V torek dopoldan smo se podali v smučarsko središče Rog na Gačah da bi izvedeli, zakaj sc nekateri smučarji nezadovoljni vračajo s tega smučišča v dolino. Vodja smučišča Lojze Dr-ganc je povedal, da letos zaradi pomanjkanja snega s sezono ne morejo biti zadovoljni. Do danes bi v normalni zimi imeli že 65 obratovalnih dni, tako pa jih je v dnevniku zapisanih le 24. Letos bo izguba v tem centru zagotovo še večja, čeprav, čeprav računajo, a je smučišče dovolj pripravljeno za sezono tja do konca marca. Na vrh Gač sedaj peljeta dve vlečnici. Nova, ki so jo postavili letos, ima 268 m višinske razlike in zmore 900 smučarjev na uro. Z dna smučišča pelje tudi manjša vlečnica za otroke, dve večji vlečnici pa sta postavljeni v dolinah na vrhu Gač. Tako je sedanja zmogljivost vseh vlečnic več kot 4000 smučarjev na uro, na 45 ha pa so povečali tudi površino smučanja.
»Do napak prihaja predvsem zaradi sroučanev. Ti so nepazljivi, nekateri ludj nepoučeni, pa tudi nevzgojeni. Če odvržejo sidro med vlečno jekleno vrv, se ta sname, ali pa v najboljšem primeru zdrobi le ležaj. Tako je bilo tudi minulo ne-' deljo, ko je jeklena vrv tako nesrečno izpadla, daje za seboj potegnila nosilni steber. Se najmanj deset dni vlečnica v celoti ne bo obratovala. Težavo imamo tudi z novo vlečnico Gače 11, na kateri je odpovedala avtomatika, vendar jo sami ne smemo popravljati, ker je še v garanciji«, je o težavah smučarskega centra povedal Lojze Drganc.
J. PAVLIN
rA
Lojze Drganc: »Smučarjem, ki se ne bodo držali reda na smučišču, bomo v bodoče pobrali smučarske karte in jim prepovedali smuko«.
več sreče in danes je zdravnik, specialist za otroške bolezni v Novem mestu. Martin je diplomiral na agronomiji, pred leti je bil črnomaljski župan, sedaj paje direktor črnomaljske enote Ljubljanske banke. Oba imata na Radoviči trije, vinograd sama obdelujeta, Janezov je tak, da bi ga lahko poslali na vinogradniško razstavo. »Delati nihče od Janžekovičevih otrok ni pozabil Tudi tega naša študenta nista pozabila, kako sta vsake počitnice doma kosila in kmetovala, kako smo žgali apno, kar je eno najtrših del, da sta imela za šolanje.« Pa tudi lega ne, da je Jože na cesti delal in večji del zaslužka dal za njun študij.
»Zadnja leta je pri nas kmetijstvo grdo in nepravično zapostavljeno. Takoj po vojni so bili trdi časi, a smo kmetje čutili večjo podporo države, kot danes Takrat so vsaj v Beli krajini še upoštevali, kaj vse je naš človek dal med vojno, kmet je bil skoraj izenačen z delavcem. Prvo kmetijsko zadrugo smo ustanovili kmetje iz treh vasi, imeli smo svoj odbor, skrbno smo gospodarili, imeli smo svojo zadružno trgovino, kije odkupovala vse kmetijske pridelke. Nabavili smo si kmetijske stroje, zgradili garažo zanje. Takratje bila vse to res naša last in če bi se tako zadružništvo razvijalo, bi bilo danes drugače. Potem pa je prišel ukaz, da se morajo zadruge združiti, stroje so odpeljali v Metliko, garažo smo komaj rešili za gasilce. Sedaj pa ne vem, ali sem član zadruge ali kooperant, vem samo, da kmetje tako rekoč o ničemer ne odločamo. Pri nas se očitno ne zavedajo, da je kmečko gospodarstvo povsem nekaj drugega kot industrija, tovarna. Na kmetiji se ne da nič narediti in doseči čez noč. tu je potrebna potrpežljivost in ljubezen. Če pri tem nimamo nikakršne podpore, ne vem, zakaj naj sploh še delamo. Žal je naša kmetijska politika naravnana tako. da izkorišča kmetovo navezanost na zemljo, namesto da bi jo podpirala in spodbujala. In to je pripeljalo do tega. da mora danes naša država hrano uvažati, kar je sramota za ves nas!«
A. BARTEU
0
P
P
0
P
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
e
0
*
0
0
0
0
f
t 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ 0 0 0 0 0 0 0 0 0,
V zadnjih dveh letih je bilo v Beli krajini odkritih nekaj primerov preprodaje preti-____________________hotapljenih	tovornjakov	—	Vozila	so	zasegli
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
% 0 0 0 0 0
,%%%%%%*
METLIKA — Številnim primerom prekupčevanja z osebnimi avtomobili, o čemer smo pisali že v prejšnji številki, se v zadnjem času pridružuje tudi trgovina s pretihotapljenimi tovornjaki. Kriminalisti novomeške UNZ so v zadnjih dveh letih naleteli kar na nekaj takšnih primerov, vsi izhajajo iz Bele krajine, vendar preiskava še ni končana, tako da imena osumljencev zaenkrat objavljamo le s kraticami.
M. R., ki o svojem početju zdaj že razmišlja v novomeškem priporu, je pred poldrugim letom v Zahodni Nemčiji kupil tovornjak in ga nato pretihotapil prek meje. V Jugoslaviji je nato za majhne denarje kupil ostanke tovornjaka enake znamke, zatem na pretihotapljenem vozilu zbrisal številke motorja in šasije, na njihova mesta pa
Kabelska se gradi
Gradnja poteka po načrtu — V omrežje vsa KS ________________Center_____________
NOVO MESTO — Že nekaj časa je kaj malo slišati o kabelski televiziji, kot da seje gradbeni odbor podal v ilegalo. Naročniki pridno plačujejo obroke z velikimi obrestmi, zatišje pa skrbi tudi tiste, ki so v enem kosu plačali celoten prispevek. Na lastne oči smo se prepričali, da gradnja kabelskega omrežja poteka po začrtanem programu. Sekundarni kabel je že razpeljan po skorajda celotni krajevni skupnosti Mestne njive in v soseski v Brezov log v krajevni skupnoti Bršljin. Novost je, da bo na kabelsko omrežje priključena celotna krajevna skupnost Center. Prve priključke bodo v tej krajevni skupnosti pričeli napeljevati že prav kmalu, da 30. aprila pa bodo dela v celoti opravljena, trdijo v obrtni zadrugi Napredak iz Čakovca, ki so prevzeli napeljavo sekundarnega in primarnega voda.
Gradbeni odbor, ki ga vodi Alojz Pucelj, se v tem času trudi, da bi pravočasno iz uvoza nabavil antensko postajo in kable za primarne vode. Prva 1. A faza gradnje kabelskega omrežja bo tako v Novem mestu zaobjela okrog 500 naročnikov, v 1. B gradbeni fazi pa so razvrščene krajevne skupnosti Loč-na-Mačkovec in del Bršljina. V obeh krajevnih skupnostih se že pripravljajo na sklenitev pogodb z izvajalcem, ostale krajevne skupnosti pa z akcijo KATV še niso resno pričele. Gradbeni odbor je že določil novo ceno priključka, kije že za pol večja od prve cene, pripravljajo pa pocenitev za tiste stanovalce blokov, ki bi se v celoti naročili na kabelski priključek.
J. P.
vtisnil podatke, ki sdo bili na ostankih kupljenega tovornjaka. Dokaj enostavno opravilo, pri katerem pa je seveda potreboval pomoč delavca, kije opravljal tehnične preglede. To pomoč je dobil onkraj Kolpe, tako prirejen tovornjak pa je prodal M.., ki je vozilo s pomočjo dokumentacije in namišljenega tehničnega pregleda tudi registrirala. Pa zgodbe s tem še ni konec. Po mesecu dni sta tovornjak skupaj prodala Š. B., kije vozilo preregistriral. Pri obeh nakupih je bilo bolj ali manj očitno, da gre za tovornjak, ki ima s podatki v prometnem dovoljenju bolj malo skupnega. Opaziti je bilo tudi, da so bile prejšnje številke na motorju in šasiji brušene, tovornjak pa je bil prodan tudi po izredno nizki ceni, kar okoli štirikrat nižji od realne vrednosti. Avtomobil je bil seveda zasežen, poleg M. R. pa se bosta v postopku znašla tudi M. L. in Š. B. zaradi prikrivanja.
Na podoben način so v zadnjih dveh letih tovornjake v Belo krajino pretihotapili še J. F., A. O. in J. N. Le v primeru slednjega avto ni bil zasežen, saj mu v postopku ni bilo moč dokazati, da je vedel za izvor tovornjaka. Temu pa dodajmo še, da je bilo zadnje mesece na območju novomeške UNZ zaseženih tudi več osebnih avtomobilov, ki so imeli popravljene identifikacijske številke. V nasprotju s tem je bilo odkritih tudi nekaj pretihotapljenih avtomobilov, kjer so bile številke motorja in šasije originalne, ponarejeni pa dokumenti o izvoru vozil. Pri prodaji teh avtomobi-
ŠERUGA V DOMU KULTURE
NOVO MESTO — V ponedeljek, 14. marca, bo dolenjski rojak, novinar in svetovni popotnik Zvone Šeruga, v novomeškem Domu kulture ob 18. uri ob svojih najboljših diapozitivih ponovno oživil spomine na tri leta in 102.000 km dolgo popotovanje,/, motorjem prek vseh celin. Sicer se Šeruga pripravlja na novo potovanje v Afriko.
Z vilami nad steklo lisico v shrambi
Žival se kmetijo
IZ
Županova torta in perilnik
Novomeški ansambel Županova torta uspešno napreduje — Snemajo v studiu Sraka — Ime naj ostane
NOVO MESTO — Že drugo nedeljo zapored snemajo nove skladbe v studiu Sraka člani ansambla Županova torta, ki ga poslušalci bolj poznajo po zadnji uspešnici »Stari moj kraj«. Ob pomoči Draga Vovka, voditelja potujoče diskoteke, avtorja številnih radijskih oddaj ter odličnega poznavalca country glasbe, in Tomaža Murna, snemalca in producenta, nastajajo v kletnih prostorih Vovkove hiše v Va-lantičevi ulici na Grmu novi posnetki tega ansambla, ki si pot v slovenski in jugoslovanski galsbeni prostor šele odpira.
Nove skladbe na magnetofonskih trakovih bodo zagotovo vžgale in si pridobile nov krog ljubiteljev te glasbene zvrsti.
Marko Boh, študent medicine, je vodja ansambla, aranžer in pisec teksta, slišati pa ga je še na klaviaturah, flavti, piščali, kitari, če je potrebno, pa izvablja glas tudi iz čislo navadnega perilnika, ob katerega so naše stare mame drgnile umazano perilo pri pranju. »Županova torta« premore še štiri člane, občasno pa povabijo tudi goste. Davorin Gazvoda igra na kitaro, mandarin in saksofon, Janez Klobučar je obetaven mlad bobnar iz Mačkovca, Robert Fajdiga igra bendjo, Otmar Zajc pa kitaro. Upajo, da sc jim bo v kratkem pridružil tudi Gregor Fortc, kije na začasnem delu na Danskem, kjer igra v ansamblu Sanso in calipso.
»V Novem mestu po Tatjani Gros, Rudolfovem in Drevoredu nismo še imeli dobrega ansambla, ki bi kaj pomenil v slovenski glasbeni sgeni. Mislim, da so člani ansambla Županova torta pravi nasledniki. Z njihovimi najnovejšimi skladbami, posnetimi v studiu Šraka, bomo zagotovo uspeli na Pop delavnici,« pove Drago Vovk, ki kot delavec ljubljanskega Festivala dobro pozna razmere tudi na slovenski pop sceni. Pravi, da bodo še enkrat posneli tudi uspešnico ansambla Rudolfovo »Grem domov v Novo mesto«, ki se po desetih letih še vedno’predvaja na radijskih vajovih. Nova priredba bo v aranžmaju Županove torte prav gotovo zvenela čisto drugače.
Na koncu bi veljalo razložiti, od kod ime ansambla. Po besedah vodje ansambla Marka Boha je ime izbrano povsem naključno, saj v tem času v No-
vem mestu ni bilo drugih zanimivih imen za ansambel. »Zakaj župan in zakaj torta, pa naj še nekaj časa ostane skrivnost. Ko bo kost popolnoma oglodana, bomo pa povedali,« je v imenu vseh članov povedal Marko.
J. PAVLIN
lov je dokaj spretno sodeloval tudi B. I. iz sosednje Hrvaške, za katerega je ugotovljeno, daje v zadnjih letih preprodal vrsto avtomobilov. Preiskava o tem še ni končana, saj izvor nekaterih vozil kriminalisti še ugotavljajo, seveda pa je že vse našteto dovolj veliko opozorilo za previdnost pri nakupih avtomobilov.
Več o vsem tem pa, ko bo končana preiskava.
B. BUDJA
DNEVI RIBJE KUHINJE
NOVO MESTO — Zaradi velikega zanimanja gostov za tovrstno kulinarično ponudbo seje novomeški hotel Kandija odločil, da jesenskim doda še spomladanske dneve ribje kuhinje. Že od danes, 10. marca, naprej bodo na jedilniku kandijskega hotela na voljo vse vrste svežih morskih rib, ob njih pa še takšne poslastice, kot so školjke, raki, sipe in hobotnice v solati, da ne naštevamo vsega, na voljo pa bodo tudi pristna primorska vina. Prireditev, ki bo trajala do 20. marca, bo vsak večer spremljala glasba, ob petkih pa bo igral Darko Vardijan.
Z BARVO NA DAN
RIBNICA. KOČEVJE — Ribniški komunisti so si v svoj program za letos zapisali, da mora biti delovanje njihove ZK še bolj javno in da je treba tudi nečlane seznanjati z delom ZK. To uresničujejo tako (kot Medobčinski svet ZK), da na svoje sestanke vabijo tudi novinarje. Povsem nasprotno pa je v Kočevju, kjer občinski vrh ZK novinarjev ne vabi, kot da deluje partija v najgloblji ilegali. Zato lahko javnosti sporočimo le, da ima občinska partijska sekretarka nov, lep — kakopak — rdeč plašč.	P-c
Veterinarjevo opozorilo: zdravila za steklino še nimamo
I -  -......... .......
KOČEVJE, RIBNICA — Na območju občine Kočevje so v februarju pokončali tri stekle lisice, , na območju občine Ribnica pa eno. Ocenjujejo, da je steklih živali še več, pa tudi, da so nekatere poginile, ne da bi bile evidentirane.
»Zaradi novega vala stekline bomo strogo izvajali vse ukrepe za zatiranje in preprečitev tevnevarne bolezni,« pravi Bogomir Štefanič, veterinarski inšpektor iz Kočevja. »Psi morajo biti privezani in mačke zaprte. Lovci so dolžni streljati na vse potepuške pse in mačke. Za pse in mačke, ki jih kar veliko tava po Kočevju, pa bo poskrbela veterinar- j sko-higienska služba.«
Odrejeno je obvezno cepljenje psov proti steklini, podobno pa velja tudi za govedo, ki se pase brez pastirjev. Splošno cepljenje vseh psov bo v aprilu. Obvezno je tudi cepljenje mladih psov, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Če sumljiv pes ali mačka poškodujeta človeka, je treba takoj k zdravniku. Steklina je namreč ozdravljiva, če je zdravniška pomoč hitra. Ni pa pomoči za tistega, ki že dobi znake bolezni. V velikih mukah umre v tednu dni, ker zdravila za steklino še ni.
J P~ j
GORAN HORVAT SE BO PREDSTAVIL V KRKI
NOVO MESTO — V Krkini razstavni avli v Ločni bodo v ponedeljek,
14. marca, odprli razstavo slik in plastik iz gline slikaija Gorana Horvata. O razstavljalcu in njegovem delu bo govoril Tone Gošnik. Na otvoritveni slovesnosti bodo nastopili učenci Glasbene šole Matjana Kozine.
e zatekla na arije Bučar
SF.L1ŠČE — Vse kaže, daje letošnja zima steklini pogodu. Nov primer za to je prišel iz Selišča, kjer so imeli krajani opraviti s po vsej verjetnosti steklo lisico.
Žival je 4. marca dopoldne pritekla na dvorišče kmetije 80-lctne Marije Bučar iz Selišča, nato pa skoz odprto okno skočila v shrambo. Na srečo je prihod lisice opazila tudi lastnica, videla je tudi, kam seje žival zatekla, tako daje oborožena z vilami stopila za njo v shrambo in jo tam pokončala. Lisico, za katero sumijo, daje bila stekla, so poslali na pregled strokovnjakom veterinarskega zavoda. V času, ko to poročamo, pa rezultati analize še niso znani.
SREČANJE S PESNIKOM — Nedavno so imeli otroci novomeških vrtcev svojo tradicionalno kulturno prireditev v novomeškem Domu JLA, na katero so letos povabili pesnika Toneta Pavčka. Najprej so pokazali, kaj znajo in zmorejo sami, potem pa je z njimi pokramljal še pesnik. Na koncu so otroci zapeli tudi ob zvokih citer, ki jih je igral Jože Maijetič. (Foto: Damjana Šalehar)
DISKOTEKA 0TDCEC
SNEMAJO V SRAKI — Člani vse bolj popularnega ansambla Županova torta med odmorom na nedeljskem snemanju v studiu Sraka. Bodo z novimi posnetki uspeli v Pop delavnici? Če ne, bodo zadovoljni že z nastopom na Vinski vigredi v Metliki. (Foto: J. Pavlin)
Ta teden je žreb podelil kvalitetno kaseto s posnetki hitov s top lestvice Dolenjskega lista in Diskoteke Otočec JOŽETU BOŽIČU iz Ivan dola pri Krškem kot nagrado za sodelovanje pri izbiranju novih in starih hitov za lestvico. Na lestvici je tudi ta teden malo sprememb, vrh ostaja v rokah Na-polija, takoj za njim pa seje uvrstil novinec prejšnjega tedna Rick Astley. Bo take sreče tudi hit, ki prihaja na lestvico ta teden — Sabrinina Vroča deklica.
1. Bala bala 2 — FRANCESCO NAPOLI
2. When I fall in love — RICK ASTLEY
3. Tvvisting the night away — ROD STEWART
4. Always on my mind — PET SHOP
5. Never can say goodbye — COMMUNARDS
6. Stop for a minute —- SANDRA
7. Money money AMAZULU
8. Faith - G. MICHAEL
9. City lights — WILLIAM PITT
10. Hot girl — SABRINA
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Kozenia
UVOZI
7 —m
■■■■■■■sin
	§ ■ ,T N	Oj	KA	7 A \ jJr ijME..—j	1	o	ImI	Am	C JI m jF\|	pn ar" m M i m V^l	N	411 u
Hitrošiv je zabredel v težave.
— Skladišča so polna, prodaja ne gre. Kupna moč prebivalstva je močno padla, je povedal na kolegiju komercialni direktor.
— Iz uvoza ne dobimo skraj nikakršnega materiala več. Nismo jim plačevali, pa so zaprli pipice, je uporabil prispodobo direktor nabave.
Delavci so nezadovoljni. Konfekcijske šivijje dvigajo glas, da bodo štrajkale. Žulijo jih prenizki osebni dohodki, je nagubal v zaskrbljenost obraz tovariš sekretar.
— Naši izdelki so med najdražjimi na domačem tržišču. Imamo preveliko režijo, ne dosegamo ev-
ropskih norm, tuje tržišče nam ne priznava naše šlamparije, je ostril situacijo vodja tozda rdečih nogavic.
Roko na srceMudi delovna disciplina je na psu. Četudi imamo sistem registracije delovnega časa, za katerega smo porabili težke milijarde, ljudje še zmeraj zamujajo na delo in prej odhajajo z njega, je prispeval svoje k razpravi vodja službe za informatiko.
— Kaj pa Japonci? je udaril direktor vseh direktorjev, da so se vsi zazrli vanj in v njegovi umni izraz obraza.
Po kratkem premolku seje ojunačil sekretar:
—> Vprašanja ne razumem. Pri-
letelo je kot z neba. Kaj neki imajo opraviti Japonci z našimi problemi?
— Prav tja ciljam. Oni se s takšnimi problemi ne srečujejo. Od njih se lahko marsikaj naučimo.
Z naročilnico so kupili sedemintrideset knjig, ki obravnavajo vo* denje podjetij na Japonskem. Ves vodilni in vodstveni kader je dva cela meseca buljil v knjige, se čudil Japoncem, njihovim uspehom, načinom in metodam dela.
— To je to, je navdušeno razlagal po gostilnah komercialni direktor, direktor izvoza pa je še dodajal:
Živela vzornica Japonska, dežela vzhajajočega sonca!
Stanje v Hitrošivu pa je bilo iz dneva v dan slabše: skladišča so se vneto polnila, tuji kupci so obračali hrbet Hitrošivu, delovna vnema in disciplina sta popustili, delavke iz tozda zelene nogavice so štrajkale že deseti dan...
— Le kaj je narobe? Japoncem gre, nam pa po njihovem vzorcu ne? je zeval v kolege na kolegiju direktor vseh direktorjev.
— Morda pa bi kazalo pripeljati poleg knjig v Hitrošiv še japonske strokovnjake, in nenazadnje — delavce, je predlagal vodja tozda rdečih nogavic.
TONI GAŠPERIČ