Tedenske novice. \ Današnja številka «Siov. Gospodarja« je izšla na 4 iStraneh radi državnega praznika — Vidov dan — ki rpade na sredo in radi Petrovega v četrtek. Prihodnja Isštevilka bo zopet izšla na običajnih osmih straneh. Kmetskim zvezam celjskega okrožja, ki so nam -vposlale poročila o svojih odborovih sejah meseca maja, sporočamo, da smo vse njihove želje in zahteve: glede volitev in volišč, vojaščine, davkov, šole itd. v posebnem poročilu naznanili Jugoslovanskemu klubu. Tajništvo SLS v Celju. Kedaj bodo volitve? V celi državi se vse želi volitve v državni zbor (narodno skupščino). Ne želijo si jih slovenski liberalci in samostojneži, ker bi še vsaj nekaj časa radi sedeli v Beogradu v ministrskeh in poslanskih klopeh. Naša stranka zahteva nove volitve. Volilce in zaupnike pozivamo, da na vseh zborovanjih zahtevajo takojšnji razpis volitev. Ciril Kandut umrl. Dne 22. junija t. 1. je uinrl na Dunaju v bolnišnici usmiljenih bratov koroški duhovnik Ciril Kandut v starosti 32 let. G. Kandut je dovršil leta 1914 v Celovcu bogoslovne študije, se je podal v Belgijo, da bi študiral socijalne vede, a se je moral vrniti radi izbruha svetovne vojne. Služboval je kot kaplan v Pliberku in pozneje od leta 1915 do 1918 kot vojni kurat na italijanski fronti. Ob prevratu je bil nastavljen kot kaplan v Borovljah in po plebiscitu v Pre»valjah. Leta 1921 se je podal na Dunaj, da bi nadaljeval višje bogoslovne študije. Pokojni je bil nadarjen, energičen, spreten, delaven, pobožen duhovnik. Slovel jje kot govornik v cerkvi in žunaj cerkve, kot dober mladinski organizator, kot požrtvovalen narodnjak. — Za Koroško je smrt g. Kanduta hud udarec. Poslanec Pušenjak je potom inlerpelacije vprašal ministra za vojno in mornarico, zakaj se naši fantje protivno določbam zakona kličejo na nabore že v letu, ¦v katerem so še le dopolnili 20. leto starosti.. Pritožil se je tudi proti počasnemu reševanju aktov in prošenj v vojaških pisarnah, v katerih vlada preveliki birokratizem in ne praktično pisarniško poslovanje ler zahteval, da se ruski oficirji, ki ne znajo ne jezika, ne poznajo naših zakonov, a kljub temu službujejo v vojaških pisarnah, nadomestijo z domačimi oficirji. Poslanec Pušenjak je vložil upit na ministra agrarne reforme, v katerem zahteva, da se kmetska gozdna posestva v okr. Gornjigrad, Marenberg, Slovenjgradec in Maribor, katera kmetje sami obdelujejo, izloče iz agrarne reforme oziroma, ako se to ne da tako kmalu izvesti, oproste plačila 5 odstot. skupička za les in v slučaju prošnje dovoli oddaja dela posestva sinom oz. dedičem. Velika krivica se godi našim kmetom, ki imajo gozda posestva v slrmih legah, katere oneinogočaj > spravljanje lesa, a so padla pod agrarno reformo, ker merijo nad 200 ha, dočim padejo pod agrarno reformo v Vojvodini še le posestva, ki merijo čez 300 ha. Isti poslanec je viožil upit na ministra vojne in raornarice radi postopanja komandirja 12. čete v Marenbergu proti občinstvu v gostilni J. Grogl v Rcmšniku in radi rešitve prošnje vojnih obvezancev leta 1898 in 1899 v zadevi računanja let dosluženih v Avstriji in Jugoslavi ji oziroma prel)itih v ujetništvu. Važno za splavanje v okr. Gornjigrad. Poslanec Pušenjak se je zavzel za polovično vožnjo na železnici, jza splavarje, ki se vračajo iz Beograda in drugih krajev domov. Železniško ministrstvo je prošnji ugodilo in bodo v bodoce splavarji deležni ugodnosti, katere so do leta 1919 uživali. Vsa podrobnejša naovdila se bodo dobila pri občinskih uradih okraja Gornjigrad. Poročilo iinančnega ministra, «Jutro« in plačevanje neposrednih davkov. V soboto, dne 24. t. m., je finančni minister dr. Kosta Kumanudi (demokrat) poročal poslanski zborniei o finančnem stanju naše države .Ljubljansko glasilo liberalnih mladinov, dnevnik «Jutro«, je ob tej priliko posvelilo ekspozeju (poročilu ministra) dr. Kumanudija gostobeseden uvodnik, ki se odlikuje po hinavskem hvalisanju sedanjega režima. Tako je baje ugotovil finančni minister, da so Srbija, Hrvatska, Dalmacija in Vojvodina plačale več neposrednih davkov, kakor jih je bilo za te pokrajine proračunjenih, dočun so Slovenija, Bosna in Hercegovina plačale manj, kakor bi jih morale plačati po proračunu. Naši poslanci so baje (po poročilu «Jutra« seveda!) strme poslušali to ugotovitev. Ugotavljamo, da je to podtikanje liberalnega lista hinavska žalitev za naše davkoplačevalce .katerim hočejo demokratske izdajice predbacivati nezadostno plačevanje davkov.. Srbijanski list v Gornji Radgoni. Nek zakotni listič, čegar uredništvo je v Belgradu, se vsiljuje pod sleparskim imenom «Samouprava« med naše verno ljudstvo z uprav židovsko nesramnoštjo .V njem piše celo pravosodni minister dr. Lazica Markovič, ustanovitelj protijugoslovanskega srbsko-italjanskega komiteja, tako očividne neresnice in zavijanja, da se poučeniin krogom uprav gabi vzeti v roke to protikatoliško, protijugoslovansko in protislovensko cunjo, pisano v odpornem velesrbij. duhu. Tudi glede Pašiča je nagomilene toliko nezaslužene bvale ,da je takoj vsakomur jasno, kaj hoče srbijanska stranka v Sloveniji. Ime in pa geslo lega lističa »Samouprava« je prava pravcata laž, ker večini srbijanskih politikov ne pride na misel dati ljudstvu njegovo pravo in resnično samoupravo — avlonomijo. Zato odločno svarimo vse pošteno-misleče Slovence ,da kratkomalo vržejo na smetišče ta lažnjivi srbijanski list. V katoliške družine katoliško časopisje! ¦•¦¦*¦ Občine, posneinajte! Občina Rečica ob Savinji je poslala Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani sledečo zahtevo: Županstvo Rečica ob Savinji zahteva od Viš. šolskega sveta, naj pri ljudskih šolah na deželi ne preloži počitnic od jeseni na poletje. Šolske počitnice naj bodo, kakor je bilo na kmetih dosedaj v navadi, v jeseni! To se je dobro obneslo! Razlogi: Zahteva po jesen skih počitnicah je predvsem gospodarskega značaja; še več: je v znatni meri vprašanje revnih družin na deželi. Na kmetih potrebujemo v jeseni otroke za pašo, pobiranje sadja itd. Podpisi župana in vseh odbornikov. Mladina, udari! Časopisje demokratske stranke, ki je v Beogradu zakrivila grozno slaibe razmere v naši domovini, skuša priti v naše biše. Tudi ostudni samostojneži, ki poznajo samo skrb za svoj žep, silijo našim ljudem s svojim «Kmetijskim listom« in še ustanavljajo «Staro Pravdo«. Denar jim daje znani dr. Žerjav iz raznih bank, kakor na primer iz Jadranske banke. Prvi julij je tukaj. Treba bo za bodoči pol leta naročiti našim družinam dobre liste. Mladina! Fantje, dekleta, možje! Stopite ob nedeljah in jjraznikih od hiše do hiše, kjer še ni «Slov. Gospodarja«, naročite ga. S prijazno besedo nagovorite gospodarje in gospodinje, da naročijo za družino, za delavce naše liste. Kdor ne more za pol leta, prosite vsaj za četrtletno naročnino. Naš klic te dni naj bo: Liberalni, samostojni in socijaldemo kratski časnikarski strup ven iz slovenskih hiš! «Slov. Gospodarja« in «Stražo« pa v vsako hišo! Mladina, udari! Sklep gospodinjskega tečaja v Velovlaku (Ptuj) se je vršil v sredo, dne 21. t. m., v navzočnosti zastopnika pokrajinske uprave g. Sancina, okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja, vladncga komisarja okrajnega zastopa g. Brenčiča in drugih odličnih gostov. Tečaj je obiskovalo 17 udeleženk, med njimi tudi dve ženi. Uspehi so bili jako razveseljivi in starši deklet, ki so bili tudi povabIjeni k razkošno obloženi mizi, so imeli v lepem uspehu najboljše plačilo za trud iii žrtve. Težkoče so bile v začetku velike; pred vsem znana nezaupnost našega ljudstva do vsega novega in z njo združeno zabavIjanje gotovih modrih glevic, pa tudi kmetsko delo je je bila nemajhna ovira. Mnoga dekleta so morala doma zjutraj navsezgodaj opraviti domače delo in ob 8. uri so prihajale že vse spehane in utrujene na tečaj. Tu jih je zopet čakal uk od 8. do pol 10. ure in potem delo v kuhinji; popoldne zopet >ik do 4. ure, doma pa zopet delo še pozno v noč. Seveda so pozabila sedaj ves trud ob veselju, da trud ni bil zastonj. To je bil že 4. tečaj v ptujskem okraju, prihodnji se vrši v šolskih poZitnicah pri Št. Janžu na Dravskem polju. Ideja gosgodinjskih tečajev j2 jako zdrava; ženstvo stopi na njih na plan, vzbrdi se jim samozavest in ta je eden steber naše boljše bodočnosti. Dr. Kukovec, bivši minister, advokat v Celju in v Mariboru ter vodja s;ovenskoštajerskih liberalcev snubi v Beogradu samostojneže in narodne socijaliste. Na ta način bi rad zlezel še v bodoče kot poslanec y drž. zbor. Ali bo prišlo po snubitvi do divjega zakona, bomo videli. Obilo sreM Pucelj ne sme vsč na lastno roko prodajati govede, kojo dobi naša država iz Nemčije m Madžarske. Dali so mu ostro kontrolo. Živino sedaj prodajajo na licitaciji, a lie tako, kakor sta prej delala Pucelj in njegov zet Stiebler. <Pod roko« sta oddajala živino«za 4 diii. 1 kjg žive leže, a na U<"'Nciji se doseže trikrat višje C( ne. Vlada sama je spre- (e!a, da je treba samostojnemu mesarju obesiti košaro z nvnijoni malo višje. Kak vinogradnik je g. mitu-Mer Pucelj. V vinogra- dih po Hercegovini se je pojavila trtna uš v toliki miio. žini, da grozi upropasttiti vinograde. Vest o trtni ušj v Hercegovini je došla v Beograd na uho poljedelske* i ga mmistrMva Vrhovni šof 1eg» niinistrstva, g. bivši mesar Pucelj, se je takoj lotil pobijanja hercegovske trtne uši in odredil, da se pošljejo po Irtni uši prizadetim vinogradnikom večje množine modre galice, da poškropijo z galico trtno uničevalko in jo na ta način uničijo. Dosedaj nam je bilo znano, da se pobija z mod ro galico peronospora, a g. minister Pucdj je iznašel recept, po katerem jp začel tudi hercegovsko trtno uš u, ničevati z modro galico. Vsi hrvatski listi se norčujejo iz Pucljevega znanja v vinogradni stroki. Kaj bodo nekj rekli k Pucljevem receptu za pobijanje trtne uši našj slovenski vinogradni strokovnjaki, ki so po večini —< slabostojni pristaši? Da, da, naš g. poljedelski ministei Pucelj se razume na mesarsko stroko, na pitje rujneg* vinca, a s pobijanjem trtne uši v Hercegovini se je -, nesmrtno osmešil že med hrvatskimi vinogradniki, kaj šele med slovenskimi! Uničeni vinogradi v Brodu ob Savi. Minulo nedeljo je padala v okolici mesta Brod ob Savi tako gostt ter debela toča, da je uničila vse vinograde, lci so bili ponos ter glavni dohodelc brodskih okoličanov. Škodo cenijo na milijone. Hercegovina brez soli. Že itak od narave siromašne Hercegovine se oklepa eno zlo za drugim. Hercegovim trpi vsled gladu, suše, a sedaj je celo brez soli. Krivda, da so izstradani Hercegovci brez soli, zadene vlado, ki mesto, da bi poslala sol, pošilja razne komisije, kj bi naj dognale vzrok, zakaj je Hercegovina brez soli. Vi Beogradu že pač dokaj časa vladajo pravcati Lemberžani. •*.; Za direkten promet med Jugoslavijo in češkoskt« vaško se sestane koncem tega meseea na Dunaju komisija čeških in našib zastopnikov, ki se bo posvetovala, kako bi se ustanovila in obdržavala stalna prometna zveza. V istem času -se bodo češki zastopniki posvetovali tudi z italijanskimi glede direktnega tarif« nega prometa. Naši zastopniki bodo tudi tej konferenci prisostvovali. Eksport dalmatinskega vina. Po poročilu zagrebš-« kega «Jutarnjega lista« je bilo pred kratkim iz Dalmaoije prodano 20.000 hl vina v Francijo. Bila je že skrafna sila, dalmatinski vinogradniki so že bili popolnoma obupani, ker niso mogli spraviti svojih pridelkov v denar. Vlada- mesto da bi trgovino podpirala, jo je 4e ovirala. Tudi na češko se je v zadnjem času prodalo nekaj vina. Trgovina se je začela polagoma razvijati. Tujci kupujejo samo črnino, po belem vinu se pa ne povprašuje. Mlada žrtev Drave. Sedemletni sinček staršev Masej Edmund je dne 23. junija gredoč iz podveljčke šok zdrknil raz nekega ob desnem bregu vode privezanega splava v Dravo in utonil. Objokanim staršem je za«^ gotovljeno človeško sožalje vseh znancev in sosedov. ' Košnja v Pesniški dolini je zdaj v polnem tiru. Se^ na je letos precej, v bližini Pesnice ponekod tako obilno, da niti stari ljudje ne poinnijo tako bogatega pridelka; na nekaterih mestih je trava visoka kakor pšenica. Draga pa je krma vkljub temu; voz sena stao« 2000 K; in da kup.ec da mora še sam pokositi in sušiti. * višjih legah pa je trava slaba kakor druga leta. Vre: je za spravljanje še precej ugodno; in tako gredo p: večeru cele kolone težko naloženih vozov proti va in za vozovi veselo prepevajoč kosci in sušilci. Bogu di hvala! Silno neurje v Posavju. V nedeljo, dne 18. t. m. poldne je bil v naših krajih velikanski naliv. Voda j razjedla pota, odnesla iz njiv in vinogradov rodovi zemljo. Veter je vrgel žito. Črni oblaki, ki so sf grom in strelo, so nam vendar prizanesli s preobilo t čo. Treska in hudega vremena, reši nas o Bog! Mariborsko porotno sodišče. česti so slučaji, dl pride med mladeniči-naborniki do pretepov in pobojev. Tako je bilo tudi dne 2. majnika t. 1. v Št. Lenarti v Slov. gor. Mladeniči-vojaški naborniki so si najd nekega 161etnega Friderika Žižeka kot igralca na har moniki. Med njim in med vojaškim nabornikom Hen^l rikom Stuber je prišlo vsled tega, ker Žižek ni mog^ oziroma ni hotel venomer igrati na harmoniko, do htn dega spora. Ker je vsled tega dal Stuber Žižeku hvM zaušnico, je poslednji sklenil se maščevati nad Stu* berjem. Harmonika-igralec Žižek si je poiskal lopato in je z njo s tako silo udaril Stuberja po glavi, da je pri priči mrtev. Za ta zločin si je žižek zaslužil dve h težke ječe. — Zaradi poskušenega roparskega umora -J je zagovarjal pred poroto 501etni Janez Vrečar iz ŠVtifclavža pri Vojniku. Obdolžen je bil, da je napadel Ji koba jMastnaka in Šmiklavža, o katerem je vedel, da j imel pri sebi 10.000 K. Vrečar je vrgel Mastnaka tla, da bi mu odvzel denar. Ker so pa prišli ljudje v bli1 žino, se mu roparska nakana ni posrečila, vsled č< jo je odkuril. Ker je Vrečar vse tajil in se mu ni m ničesar dokazati, je bil oproščen. — Zadnji dan por se je pod predsedstvom dvornega svetnika Fona fc čal z grozodejstvoni v Gvetlični ulici v Mariboru. 21. februarja t. 1. je bila umorjena Ln oropana 701e Apolonija Šilak, služkinja pri finančnem svetniku, dr. Brencetu. Ko se je poslednji vrnil zvečer v svoje stt' novanje, je našel vse \ neredu iii sobo v spalnico klenjeno. Sluteč zločin, je pozval policijo, ki je od: vrata in glej grozen prizor! Po sobi vse razmetano starka je ležala v rjuho zavita na postelji, preko rj še zadrgnjena okoli ust z robcem, na čelu je pa okrvavljena. Morilec je pobral nekaj obleke, katero,: spravil v košaro. Finančni svetnik je takoj osumi) ko Alojzijo Rožman, ki je bila svoj čas pri njem .1' kinja in katero je radi tatvine odpustil, iz službe. suin je razkrinkal zločinc«. Alojzija Rožnian se je znenila z nekiin zidarjem Antonom Rozmanom, ki je košara in oropani predmeti, je dokazano, da sta izvr- «5ila umor skupno. Razprava je trajala dva dni. Po-rotniki so potrdili glavno vprašanje na roparski uniorglede Rozmana z 9 glasovi, glede Rožmanove pa z 10glasovi, nakar je predsednik senata razglasil za obasmrtno bosodbo in sicer tako, da se ista izvrši najpoprej uad Rožmanom. Okradena beograjska policija. Med osobjein kralje- vega spremstva sta prišla na Bled tudi dva načelnikalajne policije v Belgradu in sicer Dimitrije Lazarevič in Milan Travanj. Ko sta se vračala domov, sta bila v vlaku popolnoma okradena denarja in prtljage, ter sta morala v Ljubljani eakati na potrebna siedstva za po- vrnitev v Beograd. Tudi svoje vrsle rekord. Ubil brata mcsto roparja. Iz Prištine javljajo ža- losten slučaj, ko je ubil Feta Muslinovič, občinski od- bornik v selu Ritice, svojega rodnega brata Rašida, misleč, da je ropar Bajram Etenovič. Muslinovič je ča- kal dne 16. t. m., na večer tolivaja v zasedi, ker je sli- šal, da nameiava ta ravno to noč v selo na rop. V mra- ku je videl, kako se mu bliža človek in v veii, da je tolovaj, je ustrelil ter ga smrtno zadel. Po natančnem pregledu mrtveca je spoznal, da je ubil lastnega brata. se je Zločin žandarja. V Ohridu (čisto v južni Srbiji), je zgodil te dni lako divjaški zločin, da se zgražajo nad njim vsi meščani. Uradnik agrarne reforme Dimi- trije Stojkovič se je sprehajal na večer s par prijatelji, ki so si peli bolj na tiho. Na sprehodu so srečali žan- |tjarsko patruljo in orožnik Rajko Karakljajič je začel iakoj pretepavati Stojkoviča. Stojkoviču je prihitel na !pomoč poručnik Markovič, ki se je zavzel za nesrečnega :ler po nedolžnem pretepanega uradnika. A zver od 0- 'rožiiika je nameril puško ter ustrelil Markoviča. Div- ijaškega žandarja so zaprli in dognaii, da sta bila nje- Igov oče ter brat zločinca, ki sta se potikala po raznih jaaporih. Celo mesto Ohrid je razburjeno radi ravnokar jomenjenega zločina. Poiučnik Markovič je dospel na mesto svoje smrtne nesreče na potu, ko je hotel obiskati svojo zaročenko. Razbojniki ua železniški postaji Mala Subotica. — jfe dni so udrli neznani zlikovci v urad železniške postaje Mala Subotica, zvezali šefa postaje Močilnika, vlomili v blagajno ter odnesli iz nje 28.970 K in nato pobegnili. Vpisovanje na drž. inoškem učiteljišču v Mariboru se vrši za one dijake, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali nastavni razred meščanske šole, v soboto, dne 1. julija od 8. do 12. ure, za vse ostale učence pa še le 11. septembra t. 1. — Ravnateljstvo. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Sola je dvofetaa. Ž njo. je v zvezi internat za gojence. Zavod ima preVsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kolekovane, lastnoročno pisane prošnje (na celo j»lo in kolek 7 din.) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu iržavne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. juKja t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2 do- |;|¦•ovnica, 3. odpustnica odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo jĄ zavod neposredno iz kake druge šole, 6. izjava staršev, j•dnosno varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške Išolanja, 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflekti- Jrajo na državni ali kak drugi štipendij iz javnih sredstev, jda bi njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem \iomu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete j»eske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna 'starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom do- ;Tršena najmanj Ijudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le ipridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po - ' - J ' J V končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izTen zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, ikaterega so oproščeni samo absolventi meščanske ali ka- ke nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči še !enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 200 dinarjev. Plačuje se vnaprej t dveh enakih, polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posestni koT se morejo dovoliti popolnoma ali pa do polovice proBta državna mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Absolventi te droletne šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustrojstTu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na laetnem domu.