ir
• N •' "U i I L
/j .4
m
PRIMORSKI DHEVNIK
--—	glasilo osvobodilne fronte slovenskega naropa za tržaško ozemlje
VI • StGV. 227 ri91S^ Poštnina plačana v gotovini ____________\iy LsJ/ Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Prispevajte za Kulturni dom
TRST, sreda 26. septembra 1951
Cena 20 lir
^jJULOB VELEPOSLANIKA VLADIMIRJA POPOVIČA Z DEANOM ACHESOHOM TRI PROTESTNE NOTE VLADE FLRJ KOM1NFORMOVSKIM DRŽAVAM
Si noto vlade FLRJ glede začetka pogajanj tonska vlada še vedno ni odgovorila
^»ansk*1 <mB^ ,V’“iastim	De Gasperija na tristranski izjavi in ponovnim poudarjanjem jngo-
kbteaniik & s	^a J® Tržaško ozemlje jugoslovansko etnično ozemlje, kar popolnoma izključuje
Sodbe ti*	.in hkrati postavlja možnost razpravljanja v zvezi z revizijo italijanske —■— —
0 ttstih jugoslovanskik narodnostno strnjenih ozemljili, ki so po krivici prisl
Lobnik F n, 25- — Novinarska agencija AFP poroča, <ta se Je ?l«o uro . *?* V. ZDA VLADIMIR POPOVIČ pogovarjal sko-“5". Popovi? f. taJnikom ACHESONOM o tržaškem vpra-ttska vjjrt-, -7 lz->ayiI, da jugoslovanska vlada pričakuje, da bo
t,*®* Pred n	na	n0,°' ki J* i° ie poslala beograjska
*««te ji biia*^	odhodom	v	VVashmgton.	Vsebina
•ržstfkep, JavUena, a tiče se pogajanj med obema vladama -mitega vprašanja.
z Achesonom je ^ “javil ™ ye|eposlanik Popo-U!!9 viMa“VInariem. da je nje-?°*aJanja , „®f‘()r*vijena začeti SSke8» vnrf	2a rešitev tr-
troin?ia' tocla ne na 5?tCa la« p . z^ave iz meseca i ^ial ® * te*a Je ropo-Acheson .izrazil Julija doseor^ Jugoslavija in '^skegj *g‘‘ zadovoljivo rešitev
“* Botojanjt.Sailja Z neposred-
govoril nt°'	Acheson vče-
»e Gaslr»'°K dve u« in P°‘
^ BoerJl ° reviziji mi-!frajanju n %;>	°	tržaškem
Italije
^'“nctranjeH, ££££ £
S	po-
Stikov '	tujih	do-
,aJPeri zein	da	je	De
4610 VPl-ioh,,. ;________
'es°nu Mm- -vcl Jemo izrazil trž-si, 30 nepopustljivost 4‘m 15» vprašanja. Po
da
stran; .T vprašanja. Po
1 i2recm?h6- Zdi' da ]e A' n0 dejal De Gaspe-
tpo0	posredc
^ °PazJaP,rašanja- Dalie
da b0 rev.«,«. 1°	?	Italijo nuj-
'*e sh-a*:	z	iueoslovan-
posredovati me-revizija
Nn?ri;-
nam P - 2 jugoslovan-J -e Karri«K em Poudarjajo v ^ o TP, ■ -eve izjave, ki jih H ‘'žaškem121]1 d°Pisn*u AFP ,> ^ ^ dnevniku «11 Cor-m4* PLHi -te»' podpredsednik j^r je . ln nien zunanji mi-tu2fmreč Rjavil med •Stalil. S1«deče:
2ŠC** FLRJ §iede
3« z J. yi2ije mirovne po-ort 20 ^e.v mnogočem raZv°ja medseboj-;Sx, zla?^0 ‘ italijanskih utripi a 1 Pa od rešitve vPrašanja v na-Tr«? It^hi°- namreč S a!tšnn sta- Tu ne gre niti %’	^^avijanje	pogo-
C'da	PrSProsto	dej-
kJi e imeti revizija
o • »to !(•.	-	samo	v	p	nme-
*»'	lZvira' iz deja.nske-
t(x’lePosre2f tistih, sil, ki
. ‘Itiir, ta?iO vrizarlrt,, O tnlca
;«jo. 7r° pnzadete s tako
bi lan? tega ne bi bil° sil« ^vizija ohrabri
C
ISjo ^,e'	50	odgovorne za
y prr1 ■ -
ki Sp da'ntekl0Sti- ** tudi
/>^ta^tl>)Ukvarjai° z
4bi Sugo?i!rdel5 «e Poudaril, bn.K »a r ^vanska vlada pri-
\ri	VJO	le	teda^	če	bi
Kl,	tlsto	vzdušje
ren?la- bre,ai 11UTOliubnega za-n>ti nL ,^.ereaa -ne mo-b* ‘	da	bi utegni-
t,7j * Jtn),'.- l^a Tniroim o rvirrod-
„ i«aliZ“ja 'nirovrtf poyod
c Sejeta,, Jugos(at;iJi P°zi~ ^ en> strani De Ga.
Vztraja, da mora
ei^šanL2? .rešitev tržaške-,,Ja, jJJla tristranska dekla-
h, meril ‘“iransKa ae š® s'ranie^-ko -Kardeli P° de
.o *»*■__ ,
V^^i	ter	s	tem	v	zve-
!"užua ta delHtlergižno P°udar'
*-| tl l{f ^iaracna no rr,r.rt
.. . .
ži t,2!1« Dris>^razuma že-
ne more sporazum,
C« kQt TKlaraci3a do mel’ za Pri:
^edseM"Wenia tist**ega 2a,JrHin 'ga miroljub-ide>j ^^a ' k°t poudarja v	katerega	revi-
Iti^Osljviu P°8°dbe z Italijo s> spreiit11® m01'e biti po-ijd!1 ta.
fe11,4 mo^Perijevega stali-^čh- Italiji 11 priključeno S, ,	.tukajšnji	po-
.^Valci opozarjajo
^1 i -le l>ra °S nske vlade,
i hv. iiaive V letu V,
^aiZrV^-V’SVOii-2ad' V, ^
i*p*«ZU Kardelj, ko je \n Slede (JI16.110 načelno sta-
iv ? BariškpSkega vprašanja
^ t?; kar mirovne konfe-
..., -otisk!. P°dročie STO za Po, 2 etnično ozemlje.
da je 10. ,Vr viari tedanji zunarrj i
'V®oflal 1/LRJ Stan0jc
sledečo izjavo svo-
v, FL*J
.. .. ,,	'	obžalovanjem
besedij izdel^i do-
§ Pršijo zahtmirovne P°' \ J-ftj ij :-“hteve in pred-
j.Oerj Ur°..^Ii v zadovo-
rJtevani, čeprav
A*nh ue/it-fa zunanie za-
pozitivne
S^>*kihliMm- ™Mk'h L K>°<tbe !?™ZU/ ‘e mi-
l, ifl doln ^	r*1 n-ienifl
■Sz taV^?5-, ki
i <l°n^lij,l.^a? uawska lt-Vr°č}f. i Be 80 k»-mL
*° Kanal-
\fvern^0rkee%%?l0ven,j<‘. h ^°dne %Ca' T'^‘
šsi&isrsL’!-
nja nacionalnih pravic in koristi FLRJ po enem delu. naših zaveznikov, in ko je hkrati v globokih skrbeh za usodo našega naroda, ki ostaja izven meja Jugoslavije, poudarja vlada. FLRJ. da njeni narodi jemljejo nase to težko žrtev samo zato, ker v sedanjem času nikakor ne bi hoteli prevzeti nase odgovornosti, da ne bi dali svojega deleža za vzpostavitev miru med narodi.
Hkrati izjavlja vlada FLRJ, da se narodi Jugoslavije s podpisom te mirovne pogodbe ne odrekajo tem ozemljem. ki so etnično njihova, ki pa bodo zaradi te pogodbe ostaig, izven meja FLRJ in si tudi še vnaprej pridržuje pravico do teh ozemelj ne glede na morebitne etnične spremembe, ki bi nastale v prihodnosti kot posledica tujega gospostva nad njimin.
Med tujimi dopisniki y Wa-shingtcnu vzbuja pozornost tudi pisanje vsega jugoslovanskega časopis-ja n.a čelu z glasilom Komunistične partije Jugoslavije, ki poudarja, da prebivalstvo Tržaškega ozemlja zaradi presta nega trpljenja, raznarodovanja, streljanja, mučenja, zatiranja! noče nič več slišati, da bi še kdaj prišlo pod Italijo. Poudarja se tudi opozarjanje jugoslovanskega tiska na dejstvo, da so bile oktobrske volitve V Trstu odložene prav na željo De Gasperija samega, ki se je bal. da ne hi njegovi tržaški eksponenti doživeli poraz in mu tako onemogočili vsakršno akcijo v Washingtonu glede postavljanja zahtev po ponovni priključitvi STO.
Med članki jugoslovanskega! tiska je bil poleg članica v nedeljski številki «Borbe», ki govori o splošnem geslu Tržačanov:
Nikdar več pod Italijo! ter o globokih koreninah tega gesla. še pisanje hrvatekega tiska. Pri temi se omenja članek glasila komunistične partije Hrvatske, ki opisuje metod*, iz-
siljevanja, pritiska jr> frazira-nja italijanske diplomacije že iz časov Rapalla. Tu je nadalje članek, glasila L-judske fronte
Hrvatske, ki r.osi naslov: «Trst ni italijanski«. V tem članku se
ideolog iredentizma Ruggero Fauro. Primerjava a paniko iredentistov, ki ie vladala zaradi Trsta pred 35 leti, s sedanjo paniko, ki je prišlo tako daleč, da je zajela vso Italijo z itali-
navaja mnenje številnih ire- jansko vlado na čelu, pa se
aenitističnih prvakov, publicistov, zgodovinarjev, iz katerih izhaja. da Trst nikakor ni italijansko, % manj tja <(italianj& simo» mesto, kakor bi ga" hotela rimska vlada prikazati, temveč da je to mesto z mešanim prebivalstveni in bi se kvečjemu _ lahko imenovalo slovensko, italijanski Trst. V tem članku je poudarjena zlasti panika iredentistov, ki so jo izrazili s svojim pisanjem znani iredentisti, kakršni so Giuseppe Prezzolind, tržaški župani Giorgio Pitacco. pesnik Soipio Slataper, slavni novinar Luigj Barzinii, iredentistični ekonomist Mario Alberti, znameniti fašističnj novinar Virginio Gayd’a, kakor tudi sam
postavlja samo po sebi in prvi rezuilat tega je odlaganje volitev. Omembe vreden je tudi članek X zagrebškem »Narodnem listu« o italijanskem trmoglavem vztrajanju na tristranski deklaraciji. V tein članku se poudarja pisanje londonskega «Timesa», ki pravi, da je Italija danes zelo blizu ZSSR v zlobi, s katero ravna z Jugoslavijo. Pri tem s« poudlarjajo besede «Timesa», ki govori o italijanski protijugoslovanski kampanji ko* o «divji in strupeni anglofobski in antijugoslovanski histeriji* italijanskega tiska.
Glede groženj, ki prihajajo iz Rima, da b; nastale hude posledice s Italiji, če v pogledu
mirovne po-prišla pod Italijo
Trsta De Gasperi ne bi ničesar dosegel, so tuji dopisniki mnenja, ki ga je izrazil «New York Times«, da so takšne vesti pretirane. In če Italija ne bo dobila tistega, kar zahteva, je to vzrok, da skoro vsi mednared1-ni dogedki ne ustvarjajo ugodnega položaja zanjo. Pri tem se poudarja, da je tržaško vprašanje med najvažnejšimi, o čemer je isti list pisal:
»Nenehno nam pripeminjajo, da_ bo De Gasperi politično uh ničen, če se bo vrnil v Italijo brez nekih jamstev glede Trsta, Tc je lahko resnično, toda prav gotovo ni razumno: Trije veliki... ne morejo vrniti Trsta Italiji, ker to ni v njihovi moči kljub vsemu, kar Italijani o tem pravijo. Mi lahko Tita vzpodbujamo, naj doseže na miren način sporazum z Italijo... toda ne' moremuo mu ukazati, naj to stori«.
i mmmm otrok:
031ZSSO, a D B0R1UIIIJI IB 3II BOLOmiJI
Zopet nov incident na albanski meji • 1. oktobra t. I. bodo zamenjane živilske nakaznice z denarnimi boni; to je prva faza novega plačilnega sistema, ki bo trajala samo do 1. novembra t I.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 25. — Ze stara in večkrat ponovljena zahteva Jugoslavije, da dobi nazaj iz Moskve skupino otrok, ki so se tam šolali, je danes predmet note, ki jo je jugoslovanska vla. da izročila vladi ZSSR. Gre za 63 jugoslovanskih mladoletnih otrok, ki so v vojnih šolah v SZ.
V r/oti se poudarja, da sovjet-
zahtevam staršev omenjenih o. trok in njen molk na številne zahteve jugoslovanske vlade, naj otroke vrne v domovino, dokazuje, da je bila upravičena sumnja staršev in vlade FLRJ o namenih sovjetske vlade glede teh jugoslovanskih otrok, t. j. da so ti otroci postali predmet zločina genocida, ki ga omenja člen 2 točka E konvencije o
*	.	.	-____preprečevanju in kaznovanju
ska vlada zadržuje Jugoslovan-	(sprejtrte	9.
ske otroke brez vsakršne pravi, ce. Tak postopek sovjetske vlade predstavlja nasilno in brezpravno odvajanje mladoletnih otrok od staršev in nasprotuje osnovnim principom človečno, sti, ki so izraženi y členu 26 točka 3 univerzalne deklaracije OZN o pravicah človeka.
«Ob tej priliki vlada Jugoslavije meni, da je potrebno poudariti — je rečeno v n°ti da nasprotovanje sovjetske vlade
Skoro razočarani v Italiji o De Gasperijevih razgovorih
Danes bo objavljena tristranska izjava v zvezi z omejitvijo italijanske oborožitve
VVASHINGTON. 25. — Italijanski ministrski predisednik De Gasperi se je dianes zjutraj razgpvarjal z ameriškim finančnim ministrom Snyderjem. O razgovoru je državni depart-mam izdal poročilo, ki pravi, da je De Gasperi poročal finančnemu ministru o gospodarskem in finančnem položaju Italije ter o gospodarski otno-Vi
Pozneje je D Gasperi odlšel v Belo hiSo, kjer ga je sprejel predsednik Truman. Pc razgovoru je tiskovni urad1 Bele hiše izdal uradno poročilo, ki pravi, mid drugim, da je bila vsebina razgovora izmenjava pogledov' na sedanji mednarodni položaj in proučitev vprašanj skupnega interesa za Italijo in ZDA.
Dalje pravi poročilo, da je Truman zagotovil De Gasperi-ju da bodo ZDA, kakor v preteklosti še dalje pomagale Italiji in drugimi zaveznikom, da
Na zahtevo Eisenhovverja kongres povečal pomoč Evropi
Pomoč tujini bo znašala 7,5 milijard dolarjev-Objavili so poročilo o pomoči v lanskem poslovnem letu - Zahodno-
WASHlNGTON, 25. — Ge- I prišteti še nadaljnje 3.400.000.000 neral Eisenhower je poslal dolarjev, k. so^naloženi v^s.ve-
elemen-
S iN » • katerZrMi
h ‘S j?,lhoVn	težko
C £58» Te* *>-
erazumr-va-
brzojavko predsedniku zunanje, politične komisije ameriške predstavniške zbornice, Jamesu Richardu in je zahteval, naj člani kongresa prouče omejitve ameriške pomoči Evropi. Ei-senhower je poudaril važnost te pomoči za oborožitev. Po njegovem mnenju je gospodarska pomoč Evropi prav tako važna kot vojaška. Njih važnost je celo še večja, če hočejo, da bodo v Evropi izdelovali sami orožje.
Brzojavko so prebrali pred komisijami senata in zbornice, ko so zadnjič proučevali zakon za pomoč tujini v višini 7 milijard dolarjev, ki sta ga sprejeli obe zbornici.
Po krajšem- razpravljanju so pcinoč povečali za pol milijarde dolarjev- Kot je znano je Eisenhovver zahteval 8,5 milijard. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da bo načrt pomoč} upravljal Averell Harri-man in bo za svoje delo odgovarjal neposredno Beli hiši.
V Washingtonu je bilo danes objavljeno zanimivo poročilo o darovih in kreditih ZDA v okviru načrta Za vzajemno finančno pomoč v poslovnem letu. ki se je končalo 30. junija 1951.
Evropske države so prejele 70,23 odst. od celotne vsote 4.700.000.000 dolarjev ameriške pomoči, to ie 3,724.000.000 dolarjev. Ta vsota je bila razdeljena med države članice Evropskega obnovitvenega načrta
Nemčija ie prejela 478 milijonov dolarjev, Francija 471, Velika Britanija 416, Italija 297, Nizozemska 192. Grčija 150 Beigija-Luksemtourg 127 in Turčija 48 milijonov dolarjev.
Na vse ostale države članice ERP je odpadlo 1,463.000.000 dolarjev. Iz te vsota so dobile podporo države članice Atlantske zveze in Evropska plačilna zveza.
Vse ostal p države, so dobile pomoči - vštevši pomoč za vzajemno obrambo Daljnjega vzhoda — v znesku 412.000.000 dolarjev.
Poročilo trgovinskega mlnistr. stva Združenih držav tudi kaže, da je vsa dosedanja ameriška pomoč tujini, v&tevši pomoč iz finančnega leta 1951. narastla na 32,700,000-000 dolarjev. K tej vsoti pa je treba
tovni banki in mednarodnem denarnem skladu. Vštevši to vsoto znaša ameriška povojna pomoč vse do danes 36 milijard in 100.000.000 dolarjev.
Z ozirom na sklep ameriškega kongresa, ki prepoveduje ameriško pomoč državam, ki pošiljajo strateški material v dežele sovjetskega bloka, je a-meriški varnostni svet pod predsedstvom predsednika Trumana sklenili da so zahodnoevropske članice Atlantske pogodbe to Nemška zvezna republika izvzete odi ie prepovedi. češ (Ja je v interesu ameriške varnosti, da se ta izjema napravi-predsednik Truman pa je objavil danes, da je podpisal odlok ki je namenjen raznim organom ameriške vlade in ki določa načela za razporeditev in cenzuro informacij, ki so v zvezi z varnostjo države.
izvedejo svojo gospodarsko in socialno stabilnost in povečajo svojo obrambno sposobnost
De Gasperi je nato izrazil Trumanu ((upravičeno željo jta. lijanskega ljudstva za revizijo italijanske mirovne pogodbe sklicujoč st- na 'protislovja v tej pogodbi in na sedanji položaj Italije v atlantski skupnosti«.
«Prav tako je De Gasperi iz. razil zadovoljstvo^ da jt* imei priliko razgovarjati se o tem z Achesonom1 ter z britanskim in francoskim zunanjim rrini-strom.
((Trumani je Dt Gasperi ju zagotovil, da ji vlada ZDA odločena revidirati italijansko mirovno pogodbo y duhi.i pravičnosti in prijateljstva, ter je izrazil gotovost, da se bo našla zadovoljiva rešitev za to vprašanje. Italijanski ministrski predsednik je poudaril važnosti tržaškega vprašanja za italijansko ljudstvo in predsednik Truman je izjavil, da se ameriška vlada popolnoma; zaveda važnosti tega vprašanja«.
((Nato je De Gasperi poudaril resnost vprašanja preoblju-
. # ti v Italiji t'?r poročal Tru.namu o naporih italijanske vlade pri iskanju mednarodne retšilfcve za vprašanje italijanskega izseljeništva. Truman jfc izjavil, da ZDA popolnoma priznavajo potrebo sklenitve mednarodmih dogovorov za ureditev vprašanja preobl jiKJeno. sti v nekat erih deželah in hkra. ti prispevati k valorizaciji drugih področij*.
Pozneje jgi De Gaisperi govorili na 'banketu v novinarskem klubu. Ponovno Je govoril o italijanskih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Pozval je zahodne države, nw} priskočjo Italiji na pomoj pri reševanju vprašanja brezposielnosti, s tem da ji dajo naročila za skupno cbrajnfoo, talko da se bo izkoristila sposobnost italijanska industrije, ki sedaj počiva zaradi pomanjkanja naročil in surovin.
Govoril je nato o preobliju-denesti v Italiji in dejal, da bi s>e- dalo to vpraSanje rešiti z izseljevanjem kakor v preteklosti. Govoril ji« nato o mirovni pogodbi, o sprejemu Italije v OZN in o Trstu.
Na razna vprašanja je1 De Gasperi odgovoril. d’a je izročil državnemu departmanu spev menico o možnosti sprejema Italij'e v OZN navzlic sovjetskemu vetu. Dalje je dejal, da bo Italija napravila vse mogo-
če, da finansira svojo oborožitev, da pa pričakuje ameriško pomoč.
Gledie Trsta je De Gasperi seveda ponovil, da mora biti tristranska izjava za povratek Trsta Italiji podlaga za pogajanja, ter j'f dejal, «da upa. da bo imela atlantska skupnost potretbno moralno silo, da prepriča maršala 'r ita, da je v interesu Ju-gcs!*,: i je in enotne Evrope, rešiti to vprašanje«.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je sporočil. da bodo jutri objavili v Washingtonu, Parizu in Londonu skupno izjavo treh zahodnih držav v zvezi z omejitvami italijanske oborožitve v mirovni pogodbi. Predstavnik je pripomnil, da so to sklenili na konferenci treh zunanjih ministrov v Washingtonu in na konferenci atlantskega pakta v Ottawi.
Dejal je. da jp ta sklep ((obširna politična listina«, ki ne skuša obrazložiti dokončne podrobnosti katere kol-j spremembe italijanske mirovne pogodbe. Podrobnosti p spremembah pogodbe bodo določili po rednih diplomatskih razgovorih.
Italijanski tisk piše danes obširno o včerajšnjem De Gaspe-rijevem govoru v ameriškem senatu in ga tudi komentira. Turinska «Štampa» piše, da je De Gasperi odkrito obrazložil resnost položaja v Italiji. Ce ameriško javno mnenje — nadaljuje list — goji ne samo proti Italiji neko nezaupanje, je bilo očitno potrebno dokazati, v kolikor se-nas tiče. da mi ne zaslužimo tega nezaupanja«. Nato omenja list, da je De Gasperi obrazložil italijansko stališče o mirovni pogodbi in o Trstu, ter pravi: «Ne De Gasperi ne pametni Italijani niso pričakovali. da bi z enim potovanjem v Washingtc« te težkoče čudežno izginile. Rezultati potovanja — zaključuje čla.nek — se bodo takoj videli samo glede gospodarske pomoči in o tej točki ne bo De Gaserijev govor v kongresu gotovo brez učinka«.
«La Naziohe« iz Firenc pravi, da mora De Gasperi sedaj pri razgovorih s Trumanom in Achesonom »pokazati sposob. nost prepričevanja, kakor je pokazal to pred senatom«.
Manj optimističen pa je dopisnik torinske «Gazzetta del Popolo«. Ta zatrjuje, da je kongres s simpatijo sledil De Gasparijevi obrazložitvi, da pa ni nanj deloval noben nov element: morda je kongres priča-
koval bolj konkretne perspektive glede bližnje bodočnosti, morda napoved dneva, po katerem ne bi italijanska vlada več potrebovala pomoči. Dopisnik razloga vzroke te neodločnosti: «Težko ie analizirati — pripominja — razpoloženje kongresa pred državnimi ali vladnimi poglavarji, ki prihajajo iz raznih dežel. Načelno je kongres nezaupen do	iz-
rednih poslanikov, ki v S^stvu zahtevajo pomoč, t.j. večje dav. ke. Vendar so v nekaterih primerih argumentacije nove in prepričevalne. Z De Gasperi-jem — zaključuje članek — je njegova obrazložitev, in ne po njegovi krivdi, sledila prejšnjim in morda se ni dotaknila bistvenih točk, da bj kongres prepričala«.
Milanski «L’Unita» pa pravi, da ie bil De Gasperijev govor v glavnem ponovitev, kar je De Gasperi rekel v Ottawi. «De Gasperi je moral navesti elementarne podatke, ne da bi govoril o pravih vzrokih hude gospodarske krize y Italiji in je zahteval od Američanov, naj temu odpomorejo, če nočejo, da demokristja.nski režim pade«.
«11 Tempo* odobrava De Ga. sperijeve izjave, pripominja pa, da je javna obrazložitev italijanskih zahtev v nekem smislu napravila De Gasperijev položaj težji, ker ie zaprl pot vsakemu diplomatskemu umiku. «Z druge strani pa — zaključuje list — bi bilo malo umikov mogočih glede vrste zahtev, ki pomenijo v resnici minimalni italijanski program«. (!)
STOKHOLM, 25. - Švedska vlada je zahtevala odpoklic predstavnika Doslaništva ZSSR Orlova. Imel je zveze s švedskim podčastnikom Erhnst Helding Anders-sonom.
O
25. — Predstav-n L krščanske demokracije, ki so dobili največ glasov v zadnjih volitvah, niso prišli na prisego novega parlamenta. Ker jih ni Pilo, so sestavili nov ministrski svet, v katerem je 5 socialistov m 5 komunistov.
VVASHINGTON, 25. — Poslanik CSR v ZDA, Prochazka je izjavil novinarjem, da ie primer ameriškega novinarja Oatisa zaključen z juridiEnega stališča. Za dvostranska pogajanja pa so vrata še vedno odprta. Pritožil se je, da so ZDA pričele izvajati gospodarske protiukrepe proti CSR zaradi tc obsodbe.
decembra 1948 na generalni skupščini OZN).
Z drugo noto pa vlada FLRJ zaradi podobnega postopka, opominja vlado Romunije, ki je brez vzroka zadržala devet jugoslovanskih otrok v Romuniji. V tem primeru gre za skupino otrok, ki so v juniju preteklega leta na sprehodu v okolici obmejnega mesta Bela Crkva nehote zašli na romunsko ozemlje, kjer so postali plen romunskih graničarjev. Jugoslo. vansko ministrstvo za zur.anje zadeve je proti takšnemu postopanju takoj protestiralo pri romunski ambasadi v Beogradu. Toda protest je ostal do danes brez odgovora.
»Ambasada FLRJ — zaključuje nota — v imenu svoje vla. de ponovno r.<ajbolj energično protestira zaradi protizakonitega zadrževanja jugoslovanskih otrok v Romuniji in zahteva, da vlada Romunije podvzame nujne ukrepe, da bi se otroci vrnili v Jugoslavijo ter da se takoj da možnost ambasadi, da bi stopila v stik z odpeljanimi jugoslovanskimi otroki«.
Predstavniki romunskega ministrstva za zunanje zadeve pa so odklonili sprejem te note, kar je v Beogradu izzvalo zaključek, da romunska vlada nesramno ignorira upravičene zahteve jugoslovanske vlade in staršev teh otrok, da bi se vrnili v domovino.
Se trije jugoslovanski otroci so bili zadržani v Bolgariji v aprilu t. 1., kar je bilo predmet tretje jugoslovanske note, ki je bila izročena danes s strani ambasade FLRJ v Sofiji bolgarskemu ministrstvu za zu. nanje zadeve. Ti trije otroci so
zašli pri Dimitrovgradu, na jugoslovansko - bolgarski meji, nakar se o njih ni nič več slišalo. Nasilno zadrževanje teh treh otrok v Bolgariji je izzvalo resno zaskrbljenost jugoslovanske vlade in staršev teh otrok za njihovo usodo.
Istočasno poročajo o r-ovem incidentu na jugoslovansko-al. banski meji na odseku Struga, ki se je dogodil 22. t. m. Jugoslovansko uradno poročilo, iav. lja da je 15 albanskih vojakov iz zasede 45 minut streljalo iz avtomatičnega orožja proti trem jugoslovanskim vojakom, ki so se umaknili še globlje na jugo. slovansko ozemlje in hkrati odgovorili s streljanjem.
Objavljen je začetek prve faze novega gospodarskega pla. čilnega sistema. Potrošniki, ki imajo pravico na zajamčeno oskrbo bodo 1. oktobra prejeli namesto živilskih nakaznic denarne bone, s katerimi bodo kupovali živila y svobodni prodaji s popustom 80% in sicer: kruh, moko, maščobe, sladkor, kakaone proizvode in riž. Pre hod na svobodno prodajo vseh količin teh živil predstavlja ukinitev normirane zajamčene preskrbe po živilskih nakaznicah. Ta način preskrbe bo trajal le en mesec, ko bodo ti denarni boni vzeti iz prometa in ko se bo postopoma prešlo na popolnoma svobodno prodajo.
R. R.
Venizelos odstopil
ATENE, 25, Liberalec Venizelos je pedai ostavko svoje vlade. Kralj Pavel ga je prosil. naj vodi vladne posle dlo sestave nove vlaoe. Kralj se bo jutri pričel posvetovati z voditelji strank.
Na podlagi rezultatov zadnjih
valitev so posamezne stranke dobile naslednje število mest v novem parlamentu: papagosovo gibanj5, 110. EFEK 72, liberalci 56. EDA 9, populisti 2, poljedelci 1. Na teh 250 sedežev botlo dodali še nadaljnjih 6, kot predvidleva volilni zakon. Paipagoer bo dobil še 2. EPEK 2. liberalci 1 in levice 1. Na ta način bosta imela. Plasti ras in
Venizelos skupino 131 sedežev, druge stranke pa 125.
Grški list «Acropoliss pravi darte$, da ima vojska vsega skupaj 212.000 mož, medtem pa je vlada med njimi našla samo 161.000 volilnih upravičfcfir-cev. List se sprašuje, kako je končalo ostalih 51.000 glasov.
Državni svet pa k danes razveljavil ukrep, ki podaljšuje zakon o vojaškem pravu iz le-# ta 1945. Vse odločitve in razsodbe izrečene na podlagi tega zakona, so odslej bre& veljave.
Vendar, piše list «Allaghi». da so na podlagi tega zakona že usmrtili več oseb. Katkor pa javljajo, iz Larise, je tamkajšnje vojaško scdSšče izreklo dve smrtni obsodbi zaradi pomoči partizanom.
Francoska vlada
zopet rešena
PARIZ, 25. — Francoska vlada si je uspela dobiti nekaj ted. nov oddiha pred stalnimi napadi protivladne večine, ki jo sestavljajo degolisti, socialisti ln komunisti, zaradi nepričakovane odločitve predsednika zbornice Herriota. da se bo parlament sestal šele na dan. ki ga bodo določili. Dnevni red, ki so ga določili predstavniki politič. nih skupin, in kot je želela vlada, da bi namreč prenehali z delom v parlamentu do 6. no vembra. ni vzdržal ofenzive protivladne koalicije. Predlog, da bi zasedanje odložili, so odbili s 327 glasovi proti 292 in to že tretjič v zadnjih štirinajstih dneh. Predsednik zbornice Her. riot je tedaj odločil, da to glasovanje ne pomeni drugega, kot da »predsednik parlamenta skrbi, da bo sklical zasedanje v potrebnem času«. Ta način namreč uporabljajo, če ni dosežena potrebna večina. Najbrž ne sodo parlamenta sklicali pred pokrajinskimi volitvami, ki bodo 7. in 14. oktobra.
LONDON. 25, — Nad Rokav-skim prelivom so veliki nalivi in močan veter. Obalni promet so prekinili.
O
BERLIN. 25. — Na obmejnem bloku v Marienbornu med zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo so sovjetske oblasti zavrnile 9 vagonov poštnega vlaka Hannover - Berlin.
na
TOKIO, 25. — Kitajsko-korej-ski delegati so danes z iezo zapustili sestanek zveznih častnikov v Kesongu in so odklonili nadaljnje razgovore o pogojih za nadaljevanje pogajanj.
General Ridgway je takoj odgovoril s tem, da je ukazal svo-iim zveznim častnikom, naj nasprotnikom povedo, da hočejo zavezniki še dalje razpravljati o zadovoljivih pogojih za nada. ljevanje pogajanj.
Danes je namreč zavezniški zvezni častnik izročil noto za nasprotnikovega poveljnika zveznih častnikov, v kateri je rečeno, da je pripravljen sesta. ti se jutri z njim in se razgo-varjati o pogojih za nadaljevanje pogajanj.
Uradno poročilo poveljstva OZN pravi, glede današnjega sestanka da je severnokorejski polkovnik Cang odklonil raz-pravljanie o pogojih za nadaljevanje pogajanj za premirje, ter je zapustil dvorano, ne da bi bil določen dan novega sestanka.
S svoje strani pa je pekinški radio oddajal poročilo agencije «Nova Kitajska«, v katerem ta vali na zavezniške zvezne častnike odgovornost, ker se do sedaj niso sporazumeli. Agen-
TAKO JE GOVORIL TOGLIATTI...
Medtem ko tržaški komin-formisti lepijo po tržaških ulicah zemljevide STO z raznimi imaginarnimi ((etničnimi» li. nijami, s katerimi bi hoteli strašiti tržaške prebivalce, da bi jim na ta način prikrili svoje Prave namene o «solu-zione migliorev, t.j. o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji, pa 3* istočasno njihovi poveljniki iz kominformovske podružnice v Rimu prav pošteno razkrinkujejo.
Ne bomo ponavljali, kar je govoril Pajetta lani v rimskem Parlamentu. pa tudi ne tistega, kar je dejal o potrebi priključitve Pulja k Tržaškemu ozemlju, in seveda nato k Italiji Togliattijev namestnik Longo pred enim mesecem, v svojem glasilu «l’Unita». Tudi nam ni potrebno, da bi se vrnili v tista povojna leta, ko je Palmiro Togliatti z vsemi člani centralnega komiteja KP Italije s J zoru vsak drugi dan izjavil, da tržaške delavce ki nočejo več pod Italijo, sicer razume, vendar pa tega njiho-vega stališča ne more odobra-
vati. Da svojega mnenja, Palmiro Togliatti v teh zadnjih letih ni pmv nič spremenil nam dokazujejo njegove izjave, ki jih je dal glede Trsta komaj pred dvema dnevoma na pompoznem kominformovskem zborovanju v. svojem svečanem govoru v Bologni.
Kot čitamo v «l’Unitd», je Togliatti v Bologni govoril o reviziji mirovne pogodbe in dejal, da je šel De Gasperi v Washington tudi s to zahtevo. Nato je Togliatti rekel takole-
«Za kaj gre? Poglejmo!
Mirovna pogoaba, ki jo je bila Italija prisiljena sprejeti po zlomu fašizma j* trda stvar; odnesla n.am je nacionalno o-zemlje, potrdila je že izvršeno plačilo ogromnih vsot v znesku več sto milijard v korist ZDA, postavila nam j* trde ekonomske klavzule, vzela nam Je kolonije*.
Togliatti v teh stavkih sicer ni izrecno omenil Trsta in Tržaškega ozemlja. No, vsakomur je jamo, da je pod besedama ((nacionalno o- ml je« <«territorio nazionalenT brez dvoma mislil na Trst in Tržaško ozemlje, kakor tu-
di na francoske kraje Brigo in Terulo. Iz gornjih njegovih besed torej jasno sledi, da meni da je mirovna pogodita odtrgala Tržaško ozemlje in morda še kaj (po kominformi-stu Nenmiju sega to odtrgano nacionalno ozemlje Use <j0 WiL sonox>e črte) po krivici. To pomeni, da. mora biti t>rnjeno Italiji, ket je sam Togliatti v nekem intervjuju, ki ga je dal uredniku svoje «l’Unita», pred kratkim rekel za Brigo in Tendo, da mora biti vrnjena maten domovini, čeprav sta oba kraja francoska To pomeni torej. ia Togliatti še vedno meni, da mora biti to tržaško italijansko «nacionalno ozemlje» vrnjeno Italijii ker je pač italijansko.
Mimogrede bodi povedano■ da ima za krivično tudi dej• stvo, da so bile Italiji odidete kolonije, kar sicer ni nič novega, saj je kominformovski tisk to (dcriinco* vedno poudarjal.
Togliatti pravi dalje, da De Gasperi zahteva v glavnem le revizijo tistih klavzul, ki preprečujejo Italiji oborožitev, in
se jezi na De Gasperija takole: aOstale bodo torej rane na mejah. Kolonije ostanejo u ro. kah tistega, ki si jih je vzeh>.
Togliatti torbj zameri De Gasperiju to, ker ne bo dosegel popravka mej, ker ne bo dosegel vrnitve kolonij, ampak sarmo možnost ponovnega oboroževanja. Glede pripadnosti Tržaškega ozemlja Se torej Togliatti od De Gcusperija prcru v ničemer m razlikuje. Kakor De Gasperi tako hoče tudi To. gliatti. da bi &e tiste rane na italijanskih mejah, ki jih je prizadejala nurovna pogodba ozdravile. To pa pomeni, da se morajo s pogodbo izgvblje. na ((italijanska nacionalna o-zemljan vrniti Italiji. Razlika je zgolj v načinu, kako bo Italiji to uspelo. Medtem ko demokristjani, kot. je nedavno pisal v stx>jem uvodniku pod naslovom uRealismov (v katerem so obupali md tristransko noto) »Giomale di Trie-ste» (2, sept. t. U, s pomočjo oborožitve, katere omogočanja naj bi dosegel De Gasperi v Washingtom. predlaga Togliatti, naj bi De Gasperi v
Washingtonu zahteval ta o. zemlja brez oborožitve ali pa dn bi dto priključitvi? prišlo s pomočjo givvemen ja — kot je dejal Pajetta.
Približno isto velja za kolonije.
Pri vsem tem je zanimivo tudi Togliattijevo mnenje glede reparacij, ki jih mora Italija plačati. Zanje pravi namreč, da je bilo njih izplačilo že izvršeno («gia avvenuto pa-gamento«), kar je mirovna pogodba samo potrdila. Mi naj tc pomeni, d« je Italija reparacije že plačala in iz česar bi sledilo, da ne mora zanje plačati niti enega dolarja? Misli torej Togliatti, naj bi Italija n. pr. Jugoslaviji sploh ne izplačala tistih 125 milijonov dolarjev? Ali velja to tudi za Rusijo, ki ji je na račun reparacij že izročila nekaj ladij? Zakaj Togliatti ne predlaga naj bi Italiji Rusija te ladje vrni-ki in se še odrekla zahtevam po tistih sto milijonov dolarjev reparacij, ki jih mora plačati do leta 1954?.
cija pravi, da je polkovnik Kynney postavil kot pogoj za nadaljevanje pogajanj izbiro drugega kraja za sestanke, čeprav so Kitajci in Korejci to vprašanje dokončno izključili in so bili zvezni častniki pooblaščeni razgovarjati se samo o dnevu in uri novega sestanka v Kesongu.
Gaitskell o načrtu
za obrambo
LONDON, 25, — Finančni minister Gaitskell je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je orisal obrambni program. ki se zdaj izvaja v Veliki Britaniji v zvezi z odločitvami konference v OttawJ.
Gaitskell je izjavil, da pripravlja Velika Britanija svoje vojaške sile v skladu s prevzetimi obvezami, in je pripomnil, da so štiri britanske divizije že v Evropi, peta divizija pa bo pripravljena v kratkem; to poleg sil, ki se borijo na Koreji in na Malajskem polotoku in poleg čet. ki so na Srednjem vzhodu. Ugotovil je, da bo imela Velika Britanija v kratkem pod orožjem 900.000 mož, tako da se lahko računa, da je desetina delovnega prebivalstva pod orožjem Sli zaposlena v proizvodnji za oborožene sile.
Gaitskell je nadalit izjavil, da is za obrambni program predviden izdatek 4 milijarde in 700 milijonov funtov šterlin-gov za dobo treh let in da sta od tega določeni dve milijardi za obrambno proizvodnjo. Do dal je, da sicer noče delati pri. mer ja v z drugimi članicami atlantske pogodbe, da pa mora vseeno ugotoviti, da je v Veliki Britaniji po podatkih gospodarske komisije OZN zaposlenih 82 ljudi na vsakih 1000 prebivalcev v obrambi, medtem ko je v Združenih državah ta kvota 74.
Nato je Gaitskell govoril o dolarskih zalogah v Veliki Britaniji. Izjavil je, da je — kot ie bilo Diredvideno — v tretjem Četrtletju nastal v dolarski bilanci znaiten primanjkljaj', to je pripisati začasnim vzrokom, ker je sedanje četrtletje, za britansko trgovinsko bilanco naj. neugodnejše.
Popoldne ie bila dolga seja vlade, nato pa so ministri proučili laburistični volilni pro. gTam.
Prav tako so o svojem volilnem programu razpravljali tudi konservativni voditelji. Churchill se je sestal z Edenom in Brackenom. Na današnjem sestanku bi morali že dokončati, vodilni program, ki so ga,
pripravljali že v soboto. Vendar ne izkjučujtjo možnosti, da bi -v morali konservativci še enkrat sestati. Pravijo, da bodo konservativni program objavili šele po zakjučku kongresa laburistične stranke, torej po 3. oktobru
Zdravniško poročilo
o zdravstvenem stanju angleškega kralja
LONDON, 25. — Zdraviliško poročilo, izdano nocoj pravi, da je «kralj Jurij VI. preživel miren dan in je mogel zaužiti nekaj jedi*.
To zdravniško po očilo, kj ga je podpisalo pet zdravnikov, kaže, da je Jurii VI. srečno preživel kritično dob0 po operaciji na pljučih. Pozno ponoči so odpelialj iz Buckinghamske palače vse instrumente, ki so jih uporabili pri operaciji. Tudi danes ponoči so zdravniki preživeli ob kraljevi postelji.
Ko je s svojim avtomobilom dr. Price-Thomas. ki je operiral kralja Jurija VI.. odhajgl danes zjutraj jz kraljeve palače, se je zaletel v neki drugi avtomobil. Ranjenih ni bilo. Dr. Price-Thomas jP bij prj krmilu svojega avtomobila.
Poročilo dr. Price-Thomasa o tej pperaciji bodo brali jutri na štirinajstem kongresu nacionalne zveze kirurgov.
v Italiji
LIVORNO. 25. — Danes zjutraj se i v bližini Venturina dogodila železniška nesreča. Brzi vlak Turin-Rim se je iztiril. ko je vozil po mostu nad reko Comia, in st je deloma prevrnil po spodnjem nasipu Reka je narastla zaradi velikega deževja dianes ponoči in je povzročil tudi poplave na tem področju.
Zaradi naliva Je reka Cor-nia tako rarastla, d® je odnesla 20 metrov nasipa,. Lokomotiva se je pogreznila za 5 m in povlekla s seboj 4 vozove. Lo-komotiva ostala pogreznjena v blatu, medtem ko so se vagoni prekucnili. Med potniki je nastala velika panika. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, pač pa trije ranjeni, med katerimi e-den hudo. Vlakovodje so se re. Sili s terni, de so skočili iz lokomotive. Med potniki je, več potolčenih.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
^ Sreda 26. septembra
Justina, Stojslava Sonce vzide ob 5.55, zatone oo 17.57. Dolžina dneva 12.02. Luna vzide ob 0.31, zatone ob 16.09. Jutri, četrtek 27. septembra Kozrna, Radomira
VELIKO ŠTEVILO TRŽAČANOV
brez stanovanja kljub mnogim novim hišam
Na vseh straneh gradijo, povsod rastejo nove stanovanjske zgradbe — in ver.-dar je danes še vedno največja skrb mnogih Tržačanov, kako bi prišli do lastnega, kolikor toliko udobnega stanovanja. Torej se je do sedaj še premalo zgradilo, ali pa so gradili tudi takšna stanovanja, ki niso za vse dosegljiva? Prvi, kot tudi drugi vzrok popolnoma drži. V vsem tem času, ko vlada stanovanjska kriza, se je kljub neštetim privatnim, občinskim in drugim iniciativam, še premalo zgradi, lo, a še pri tem se je gradilo mnogo takih stanovanj, ki zaradi svoje visoke cene še danes čakajo na kupca. Tako lahko vidimo še danes na nekaterih novozgrajenih stavbah v centru mesta obvestilo, da so še vedno naprodaj stanovanja, katerih cena pa je seveda okrog 3 do 4 miljone lir. Kdo zmore v današnjih gospodarskih razmerah takšno vsoto? Prav gotovo le malokdo in tisti, ki jo ima verjetno ne pozna stanovanjske krize.
Ko smo že omenili, da je bilo mnogo zgrajenega, pa si poglejmo še statistične podatke o na novo zgrajenih stanovanjskih prostorih v zadnjih dveh letih. V poročilu trgovske, industrijske in< poljedelske zbornice v Trstu je med drugim poudarjeno, da je bila leta 1950 predvidena zgradnja kar 85 no. vih stanovanjskih poslopij; razen tega so bila v načrtu vključena tudi dela za preureditev in prenovitev 66 stanovanjskih poslopij. Ce bi bil celotni načrt izpeljan, bi moral Trst pridobiti na 2.976 novih stanovanjskih prostorih (v to število so vključeni tudi najmanjši prostori, kot hodnik, shramba, skladišče itd.).
čcn, da mu jih ni treba poznati , nekaj časa čutili posledice sta-ker razpolaga sam z zase pri-1 novanjske krize na svoji koži.
mernim stanovanjem, bi bil prepričan, da je torej le še malo Tržačanov, ki so brez lastnega doma. No, v vednost temu in vsem podobnim «nevednežem» naj povemo, da čaka na stanovanje nič manj kot okrog 5000 družin, ki so že vložile prošnjo, da bi s pomočjo te ali one usta. nove, ki se bavi z zgradnjo hiš, dobila primerno stanovan je.
Zavezniška vojaška uprava je nakazala za drugi semester letošnjega leta 1 milijardo lir za zgradnjo novih stanovanj,
Pa še nekaj besed o že zgra. jenih stanovanjih. Sicer je bilo pred časom rečeno (in misli mo, da je bil prav tržaški župan tisti, ki je to rekel), da se bodo nova stanovanjska poslopja, namenjena revnejšim družinam (kot ona na Kolonkovcu, ki so namenjena res brezdomcem) gradila z mnogo bolj človeškim kriterijem, to se pravi, da ne bo imel človek v njih občutek, kot da je v kletki, iz katere si bo želel čim prej oditi, tem-I več, da bo prejel stanovanje
Čudne stvari se dogajajo...
Ce pomislmo, da stane danes ki bo tega imena tudi vredno.
novo stanovanje najmanj okrog i Kot vse kaže, bodo ostale tudi
1 milijon in pol (le v redkih primerih manj), potem vidimo, da bi bilo možno s pomočjo te zgraditi komaj okrog 700 novih
te obljube le prazne besede, kajti stanovanja, ki jih sedaj grade na Kolonkovcu in, od katerih nekatera bodo že pri-
stanovanj, kar bi seveda za- i hodnji mesec dograjena, ne bo.
Iz istih podatkov pa sledi, da je bilo v letu 1950 dograjenih 69 stanovanjskih poslopij s 579 stanovanji, oziroma 2.823 stano. vaniskimi prostori. Preurejenih in obnovljenih pa je bilo 13 stanovanjskih hiš s skupno 157 stanovanji, ali 239 stanovanjski, mi prostori.
Število ni ravno majhno in človek, ki ne pozna stanovanj-skih razmer na našem ozemlju, ali pa je morda celo tako sre-
dovoljilo komaj sedmi del prosilcev. Seveda ne smemo pozabiti, da ima veliko besedo tudi privatna iniciativa, s pomočjo katere je bilo prav v tem letu zgrajeno precejšnje število novih stanovanjskih poslopij, v katerih bo verjetno našlo svoj dom tudi nekaj izmed omenjenih 5000 prosilcev. Toda, kot rečeno, je tudi vse to še premalo; zato moramo na žalost ugotoviti, da bom0 Tržačani še
do mnogo boljša od onih, v katerih prebivajo že družine in o katerih smo v našem časopisu že poročali ter objavili tudi slike. Morda bo njihova prednost le v tem, da bodo nekoliko bolj suha, ker so bila grajena v poletnih mesecih, a to bo tudi vse. Mišljenja, da je za reveža vse dobro, se pač nekateri krogi ne morejo, pa ne morejo otresti. Toda o tem vprašanju bomo še spregovorili.
Ce mislijo ljudje, da lahko vidijo zanimive stvar; samo v cirkusih in filmih, se pTesneto motijo; kdor je imel «srečo», da j>e bil preteklo noč na cesti je imel priliko ogledati si še’ eno res izredno «zanimivost».
Kot se bodo naši čitatelji spominjali, je preteklo noč lilo «kot iz škafa«; človek ni vedel, kam hi stopil, da bi sj rte zmočil nog do gležnjev. Skakal je sem ter tja ter delal resi prave akrobacije, da se je izegnii lužam in potokom., ki so dlrveli mimo prepolnih kanalov; poleg tega pa ie moral paziti še na razne avte, ki so kar meni nič, tebi nič, odrivali vodo na levo in desno, ne menej se za uboge pešce.
Ro se- ti prikaže v vsmi tem »potopu«, na Trgu ex Impero nič man; kot kaanion za čiščenje1 cest. Prv-i trenutek nismo mogli verjeti svojim očem, ter smo mislili, da pač samo slučajno vozi bolj pečasno po cesti; toda čim srno s» mu' približali, smo videli, da je v resnici pral z vodo cesto in pločnike. Ce bi bil tedaj resij samo skromen dežek, bi bili to početje še nekako razumeli misleč, da pač nedolžen dežek ne more izprati vse nesnage. Toda pri takšnem nalivu, ko je drvel po cesti že kar potok, je bilo po našem pranje cest. res nekaj odveč, če že ne nekaj
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
ne nalije ne iialijanshih zatone
Italijanska šolska uprava, ki odloča 0 usodi italijanskih in slovenskih šol. kroji usodo enim kot drugim, toda ne p0 principu pravične enakopravnosti, temveč po čustvih, ki so lastna šovinistom. In zato je gospodom, ki šolskp upravo vodijo, kaj malo mar, če slovenska šola uspeva ali ne, Prav zato pa se morajo sami Slovenci, predvsem starši nenehno boriti za vsako rajmanjšo šolsko stvar: za prostore srednjih in Strokovnih šol, za osnovne šole ter otroške vrtce, za njihovo opremo itd; starši se morajo braniti pred podtalno propagando, ki jih skuša omajati, da bi ne vpisovali več svojih otrok v slovenske šole; slovenski šolniki — čeprav imajo vsq potrebno kvalifikacijo — se morajo podvreči vse drugačnim zahtevam za sprejem v službo kot njihovi italijanski tovariši.
Vse to je naravno, če pomislimo, da je uprava slovenske šole v rokah Italijanov in to takih, ki bi gotovo med prvimi glasovali za priključitev Trsta smešnega ter naravnost never-1 k Italiji. Ti ljudje hočejo čim
jetrnega.
Takšnega mnenja .prav gotovo ni bil tisti, ki jo poslal omenjeni kamion, dia očisti ceste v največjem nalivu.
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Kdo sie ne spominja avstrijskega paviljona na letošnjem tržaškem velesejmu! Tam so cvrli in pekli piščance s tako vnemo, kakor da nameravajo popolnoma iztrebiti kokošjo zalego. In duh. ki se je ! ril nekaj metrov okrog, je mamil ljudi, da so se v debelem kolobarju gnetli okrog vabljive stojnice, čeprav so jodlarji navili cene kakor da predajajo telečja in ne kurja bedra. Vendar si je marsikdo privošči) rumeno pečenko. med temi tudi mlada Luciana Lauri, 4*t- }• vedela, da ima na roki obešeno pleteno torbico. y torbici denarnico in v denarniciJ[8Tk)0Jir. Brez po-
sebne zaskrbljenosti -je torej lahko zapravila nekaj stotakov.
Toda medtem ko je segla po ocvrti putki, se ji j« zazdelo, da se nekdo ukvarja z njeno torbico. Brez posebnih predsodkov je spustila pečenko in segla brž po denarnici, vendar prepozno, kajti oni, ki jo je ukradel, se ie že prerival skozi gnečo na prosto. Laurijeva je hitela za njim ter mimogrede opozarjala ljudi, ki so neznanca res kmalu prijeli in ga izročili policiji.
Arettranr 39-letni Bruno Vol-
cig ni hotel priznati tatvine, .opirajoč se na dejstvo, da pri njem policija ni našla ukrade-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Nekaj o odlokih
zadnjega zasedanja IOLO
njih mesecih lanskega leta in v tekočih letošnjega so naši ljudje napravili nad 9Q00 prostovoljnih ur.
Na zadnjem zasedanju je skupšč'na Istrskega okrožnega LO sprejela devet novih odlokov. Odloki dopolnjujejo prav-ni sistem, na katerem temeiji naše gospodarstvo. V kratkem navajamo vsebino in pomen odlokov.
Odlok o izvrševanju investicijskih dej izpolnjuje občutno vrzel, ki je doslej obstajala v naši gospodarski zakonodaji. Bilj so primeri, da so se posamezni objekti že dovrševali, pa še ni bila ugotovljena kapacite. ta Posledica tega je bila povečanje gradbenih stroškov nad predvidene.
Tudi nekateri že dovršeni ob. jekti kažejo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče pravočasno odstraniti, ae bi investitor spro. ti nadziral gradnjo in če bi po. sebna gradbena komisija pregledovala izvršitev gradbenih del ter Q tem izdajala odločbe.
Novi odlok regulira pravno investicijsko dejavnost, ki mora temeljiti na načelih gospodarskega računa.
Odlok o dopolnitvi odloka o vzdrževanju stanovanjskih poslopij določa, da se pri krajevnih in mestnih ljudskih odborih osnuje amortizacijski sklad stanovanjskih poslopij, katerega sredstva se zb-rajo tako, da hišni lastniki oziroma upravitelji odvajajo vanj po 70 odstotkov od pobrane najemnine. Ta predpis ima globok socialni pomen, saj je stanovanjski fond temeljne važnosti za diužbeno življenje. Znano je, da se v našem okrožju ta fond slabo vzdržuje in propada znatno hitreje kot normalno To ogroža življenjske pogoje delovnih ljudi. Zato ie poseg ljudske oblasti v to vprašanje zelo pravilen, saj se bo v bodoče stekalo 70 odstotkov najemnine v omenjeni fond, ki bo služil samo velikim popravilom stanovanjskih poslopij.
Odlok o spremembi odloka n dobičku in razdelitvi dobička v gospodarskih podjetjih. Dosedanji prepis je določal, da podjetja, ki proizvajajo soj m alkoholne pijače, odvajajo v pro. račun Istrskega okrožnega LO tudi vso mes0 dobička, ki izvira iz njihovega monopolnega položaja. Pokazala pa se je potreba. da se ta predpis razširi tudi na vse d uge proizvode, katerim odiedi Istrski okrožni LO monopolne cene, ker ne bi bilo pravilno, da bi se z dobički iz monopolnih cen okoriščala ta podjetja.
Odlok o dopolnitvi odloke o prejemkih < seb v delovnem razmerju in v uslužbenskem razmerju določa, da podjetje krije nedoseženi dej fonda stalnih plač iz sredstev svojega re zervnega fonda, če pa tega ni. prejmejo delavci in nameščenci plače v sorazmerju z ustvar jenirn plačilnim frnflom. V kolikor pa podjetje brez lastne krivde ne doseže plana reali
zacije, zagotovi Istrski okrožnj LO s kreditom ali dotacijami sredstva, največ do 80 odstotkov določenega fonda plač, izjemno tudi ves znesek fctida stalnih plač.
Naraščanje pomorskega prometa
Četudi v Istr kem okrožju ni kdo ve kako velikih in moderno zgrajenih pristanišč, se je pomorski promet v zadnjih letih po osvoboditvi zelo pove čal. Kdor je bil v Kopru, Piranu, Umagu ali Novem gradu leta 1945, je sam videi, kako ma. lo prometa je bilo takrat. Pristanišča so bila zapuščena.
Danes pa je slika popolnoma drugačni*. Vsak dan pristaja ve« ladij, kj dovažajo po morju raznovrstno blago in material, Ze kratka primerjava prometa za tri leta nazaj in lani pove, kako se je dvignil pomorski promet.
Leta 1947 je priplulo in odplulo v naša pristanišča ladij v skupn; tonaži 28.5000 netto ton. Leta 1950 pa je znašala to-naža priplulih in odplulih ladij že 1.300.000 netto ton.
Močno se je tudi povečal blagovni promet, ki je znašal leta 1947 28.500 ton. leta 1950 pa 150.000 ton ali 408 odstotkov več kot leta 1947.
Tudi potniški promet po morju se je v teh letih zel0 povečal in znaša okrog milijon potnikov letno.
V letošnjem letu pa se je zlasti povečal tovorni promet, ki ie znašal v dobri polovici leta samo z Jugoslavijo nad 50.000 ton blaga.
Ko bodo končana obnovitvena dela pomolov in branov v Izoli, Umagu, Dajli jn Novem gradu, za katera je bilo samo v prvih sedmih mesecih tekočega leta investiranih nad 11 m Tijo. nov dinarjev, se bo pomorski promet še bolj razvil.
Ankaran
Kako dobro gospodariti in Pridelati čimveč, je glavno vprašanje naše kmečke delovne zadruge. Zemlje ima toliko da bi lahko živelo na nje-j ne samo 28 družin, ki so sedaj v zadrugi. temveč 50. Med upravnim odborom zadruge in člani zadnje čase ni bilo tistih dobrih odnošajev, ki so potrebni za dober razvoj.
Partizani so zelo delavni in pomagajo v vseh organizacijah. Na rednih sestankih sproti rešujejo vsa tekoča vprašanja.
Na zboru volivcev, ki je bil te dni, so bila zelo nadrobno obravnavana vsa vprašan-ja o davkih, prodaji grozdja, o novem načinu trgovanja in o goT spodarstvu na splošno. V zad-
Novo podjetje „AZA“ v Kopru
ne denarnice. Tudi včeraj pred
sodiščem je tajil nepošteno dejanje. Ker pa je okradenka z vso gotovostjo zatrjevala, da je bil prav On in ker ima Volcig na vesti že številne podobne zločine, mu je sodišče pripisalo še ta greh in ga obsodilo na eno leto zapora ter 9000 lir kazni.
Predsednik Picciola, tožilec Pascoli, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Berton.
24. septembra je bil v Kopru v Nazorcvi ulici št. 2 otvorjen urad «AZA», ki se bavi z zastopstvi, posredovanjem, upravnimi posli, trgovsko reklamo in prevodi ter je prvi zametek bodoče umetniške galerije, za katero se že dalj časa zanimajo naši slikarji.
Podjetje ima v pritličju lepo opremljen urad, ki je odprt dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 14. do 16. ure. Ze prvi dan je bilo veliko zanimanja ljudstva.
Nove znamke
Zveza Italijanov Istrskega okrožja bo ob priložnosti festivala italijanske kulture izdala serijo spominskih znamk. Na znamkah bo reproducirana slika znanega koprskega luteranskega voditelja Petra Pavla Vergeria.
Vedno več blaga
Podjetje «Omma» v Kopru je začelo prodajati nekatere v inozemstvu nabavljene predmete široke potrošnje. Tako dobijo potrošniki lahko dežne plašče, volno in razne druge galanterijske predmete.
Pred dnevi je to podjetje nabavilo v inozemstvu za okoli 30 milijonov lir različnega blaga.
Prihodnji mesec bodo prišli v Istrsko okrožje novi kontingenti dobro sortiranega blaga iz najboljših jugoslovanskih tovarn. V prvi vrsti bodo prispele znatne količine zimskega volnenega blaga. Pričakovati je, da bodo v prodaji tudi izdelki tvornice «Jugovinil» pri Splitu, ki izdeluje nepremočljivo blago za dežne plašče in drugo galanterijsko blago.
Sv, Tomaž pri Kopru
Pri posestniku Alt lanu Zlati-ču je v soboto nastal na seniku požar, ki je grozil, da bo uničil senik s hišo in vsemi pridelki, opravo ter orodjem. Požar je nastal, ker se je majhen tri in pol letni otrok igral z žveplen-kami pod lopo v bližini sena. Vsi domačini so bili na polju, zato je stara mati, ki je bila ma in čuvala vnuka, takoj poklicala na pomoč. Eden od domačinov je obvestil gasilce v Kopru, ki so bili že po 12 minutah na mestu požara. Takojšnjemu nastopu gasilcev, katerim je uspelo omejiti požar na del poslopja se ima lastnik zahvaliti, da mu ni zgorelo celo poslonje z vsem inventarjem, pridelki in živino. Škodo znaša okoli 100.000 din. Gasilci so s takojšnjim posegom obvarovali posestniku za okoli 1,600.000 din vrednosti.
V samoobrambi
.izbije nasprotniku zob
Obtožnica je. spravila.,,., pred sodišče mladega "Savina' Caro-na, češ da je pred dobrim mesecem v gostilni «Subietta» nekega Crocea udaril s pestjo po obrazu Jn mu izbil zob. Kakor pa se je izkazalo po pripovedovanju prič in samega obtoženca, pa si je bil Croce to pošteno zaslužil.
Carone je namreč prišel v gostilno v družbi dveh deklet, ki jih je Croce stalno nadlegoval in vabil na ples. Ko pa je postal le preveč vsiljiv, se je Carone dvignili in ga poprosil, naj se odstrani. Namesto odgovora ga je Croce pahnil ob zid, kar 'je Caroneja tako razkačilo, da je iztegnil roko in česnil sitneža po čeljusti. Sodišče je uvidelo, d& je bil obtoženec izzvan in ga oprostilo z utemeljitvijo, da je reagiral v samoobrambi.
Predsednik Picciola, tožilec De Eranco, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Fr. Presti.
manj zavednih Slovencev, zato tudi ovirajo razvoj slovenskih šol, ki bi morale imeti po tako dolgem zatiranju še posebno podporo, da bj nadoknadile tolikoletni zastoj.
Toda posebne podpore se Slovenci od šovinistične šolske uprave ne moremo nadejati, saj je večina današnjih Italijanov še preblizu, fašistični Italiji, da bi zatrla v sebi svojo »italijansko nadrejenost« in nastopala do drugih narodov pQ načelu enakopravnosti. D0 tega se niti v Trstu — kjer je enakopravnost po zakonu zajamčena — ne morejo dokopati, kaj šele v Italiji sami. Za to nam je najboljši dokaz Slovenkka Benečija, v kateri nimajo Slovenci niti ene slovenske šole.
In na vse to si upajo komin-formisti v «Delu» še pozivati slovenske starše v borbo za slovensko šolo. Na eni stran; «bor_ ba za slovensko šolo«, na drugi strani borba «za boljšo rešitev tržaškega vprašanja«, ki je Pb neštetih izjavah znanih komin-fOrmističnih veljakov »priključitev- Trsta k Italiji«.
• Borba za slovensko šolo' je in mora biti istočasno tudi borba proti gospodstvu Italije na. Tržaškem ozemlju in le makiave. listični kominformisti pri »Delu« — narodni izdajalci — skušajo s svojimj pozivi slovenskemu delu Tržačanov prikriti svoje politične nakane.
Slovensko šolo bodo branili
pravi Slovenci sami ob podpori vseh resničnih demokratov Trsta. Slovensko šolo bedo branili slovenski starši, ki bodo v^i svoje otroke vpisovali v slovenske šole. Branili jo bodo in se borili tudi proti vsem tistim sta. rim italijanskim fašističnim zakonom, ki hočejo slovensko šolo zapostavljati, kajti Slovenci na Tržaškem, kakor tudi ysi demokrati nočejo ne Italije ne zakonov, ki so jih postavili fašistični hierarhi.
■iiiiiimiiaiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
lov. Henrik Psrossa
v
Calo&ni [Mtai/i “ v mclelpo u llafaeiiM
Tov. Perossa je bil rojen v Kopru dne 4. septembra 1925 ter je bil po poklicu električar. Komaj 18 let je bil stor, ko je odšel 13. marca 1943 v partizane. Kot borec Gortanovjega bataljona je padel dlne 26, septembra 1944.
Tov. Spartak Stolfič
Sil
JM
te« •	*■
&
Letala na reakcijski pogon na prihodnjih vojaških vojah
Vaj anglo-ameriških sil v Trstu, ki bodo prihodnjih 14 dni, se bo udeležil tudi oddelek šestih britanskih letal na reakcijski pogon vrste «Meteor» iz Nemčije.
Pažnja na cesti Mačkovlje-Prebeneg
Rodil se je v Trstu dne 22. novembra 1923. V partizane js odšel 12. septembra 1943, kjer je bil dodeljen tržaškemu bataljonu. Se isti mesec, to je 26. septembra 1943, pa je v boju s sovražnikom pri Pliskovici na Krasu padel.
Slava njunemu spominu!
V nedeljo 30. t. m. Ob 16. uri bodo nastopili v Nabrežini (v 'kinodvorani) pionirji T.jje, kovelj, ki bodo v režiji tov. Zlaže Rodoškove ponovili nadvse uspelo otroško wef robni prstarn. Premiera te igre je bila kanec šolskega, leta v kinodvorani v	!•
jo je občinstvo z navdušenjem sprejelo ter dalo zasluženo priznanje vsem rnilad^m ^ ctm kot tudi čUmici SNG za njeno režijo. Zato pričakujemo, da bodo tudi otroci šine z veseljem pozdravili v svoji sredi barkovljanske pionirje ter da se bodo.
vilno udeležili nedeljske predstave.
Športni krožek v Skednje
tu
Športni krožek «Zorko Verk« ima svojo sejo v petek 28. sept. Ob 19.30 v Skednju.
Sindikalne beležke
OF
Včeraj popoldne so se razbila pogajanja medi sindikalnimi zastopniki in Zvezo malih in-dustrijcev za sklenitev delovne pogodbe za uslužbence prehrambene stroke (Dreher, Stock, rižarna itd.) in mi v bližnji prihodtnostj pričakovati nadaljevanja pogajanj.
V zvezi z zvišanjem plač trgovinskimi namsščencem so sindikalne organizacije zahtevale, dia se skliče sestanek z delodajalci za izboljšanje plač tudi mesarskimi delavcem in ix> močnikom.
Na uradu za dtlo bo danes ob 10. uri sestanek med gospodarji slaščičarni in slaščičarji, ki že cd aprila meseca čakajo, da se jim uredi vprašanje dra-g in jake doklade. Prj pekovski zvezi pa se SEstame paritetična komisija, ki bo določila novo strokovno razporeditev pekovskih delavcev in hkrati sprejela sklep, kdaj naj se začnejo izpiti za vajence,
‘^Vprašanje odpuščenih kovu narjev iz pomožnih podjetij pri ftSPA je trenutno v. zatišju, ker so prizadete stranke sklenile, da počakajo, kaj bo v tem vprašanju pripomnil delovni urad.
Pri odseku za dela v ekonomiji so potrdili vest, da bodo začasno odpustili nekaj delavcev, zato« da. bodo imeli na razpolago več fondov za zimo, ko se število brezposelnih viša, tako da bodo lahko tedaj zaposlili večje število brezposelnih.
Seja sektorskega odbora OF za Kolonkovet bo v četrtek 27. sept. ob 20 uri.
Aktiv OF za Skedenj bo na sedežu v petek 28. sept. ob 20 uri.
Iz tehničnih razlogov bo seja prvega sektorja OF III. okraja Sv. Jakob danes ob 20. uri v običajnih prostorih in ne jutri, kot je bilo prvotno rečeno.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo «Vojika Smuč« bo imelo danes 26. t m. ob 20. uri v društvenih prostorih od borovo sejo.
P. D. »Ivan Cankar”
priredi dne 7. oktobra enodnevni izlet v Vipavsko dolino, in sicer skozi Razdrto v Vipavo («Pod skalo«), Ajdovščino. Nato povratek skozi Rihemberk. Vpisovanje pri Cirilu, gostilna «Alla Speran-za» v Ul. S. Marco 21 vsak dan do 28. t. m. od 19. do 21. ure.
Odborniki Prosvetnega društva »Ivan Cankar« so vabljeni na redno sejo, ki bo v četrtek 27. t. m. ob 20.30 na sedežu.
Tajništvo
Prosvetno društvo Barkovlje
Danes 26. t. m. bo ob 20, uri v društvenih prostorih predvajan film «Carobn! meč«. Vabimo vse .naše člane, da.i.se udeleže predstave polnoštevilno.
Izlet openskega motokluba v Ljubljano
Motoklub «Jadran» okraja Opčine priredi dne 7.10.1951 izlet za članstvo v Ljubljano.
Vpisovanje na sedežu kluba Opčine še danes od 19.30 do 21 ure, za ostale vasi pa pri odbornikih.
Zaradi dežja se je na cesti Mačkovlje - Prebeneg zrušil zid ter je tako cesto delno zasulo,
Nesrečen padec starca
Nekoliko po peljali iz Milj
22. uri so pri-65-letnega upo-
kojenca Antonia Rossa stanujo. čega v Ul. Monticola 2. Molža so sprejeli zaradi nevarnih ran na glavi in globokega omotičnega stanja, kar pomeni, dia ima verjetno počeno lobanjo, na I. kirurški oddelek. Ker Rtsso ne govori ni mogel povedati vzroke nesreče, ki ga je privedla v bolnico. Pač pa je njegov 46-letni sin Michele, ki ga je spremljal izjavil, da je oče po nesreči padiei na stopnicah stanovanja in udaril z glavo ob trdi tlak. Stanje ponesrečenca je obupno.
Dober plen žeparja
kljub koncu meseca
Zadnje čase se je delovanje žeparjev nekoliko poleglo. Kaže, d!a se tudi oni zavedajo, da st ob koncu meseca nikakor ne izplača tvegati, kajti večina ima prazne ali p« skoraj prazne mošnje. Kdor tvega, pa ostane razočaran ali pa zadovoljen, kot je verjetno bil dane® zjutraj okoli 11-50 na Lar-go Barriera Vecchia neznani žepar, ki je spretno zašel z ra. ko v žep dežnega plašča 23-leL ne Romane Franco por. Citta-dina s Trga Perugino 2 in ji izmaknil precej debelo denarnico z osebnimi dokumenti in kar je glavno z lepo vsoto v višini 9000 lir. Presenečeni in žalostni Cittadimi jevi ni preostalo drugega kot, dia je stvar prijavila policijskim oblastem.
Iz žalosti za sinom si izbere smrt
Pred nedavnim je 60-letni Berti Bianchi iz Ul. Giotto 9 umrl njen edini sin 29-letni Paolo, ki je bil verjetno edina ljubljena oseba na tem svetu in obenem opora v njeni starosti. Priletno ženo je ta izguba zelo užalostila in si ni dala miru, dokler ni prišla na misel, da bi bilo najbolje, če bi sledila sinu v grob. Sklep je bil kmalu iz-
vršen, kajti ženica je spila pre-cejšnjo količino žveplene kisline in mirno pričakovala smrt. Sosedje pa so najbrž uganili namene ženice in so takoj poklicali rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnico. Sprejeli so jo v brezupnem stanju na III. zdravniškem oddelku, yendar je bila vsa pomoč zaman, kajti Bianchj je izdihnila in našla mir, ki ga po smrti svojega otroka ni mogla najti na tem svetu.
S taksijem v bolnico, namesto domov
Medtem ko sta se 46-letna Tecla Rivola por. Persini, obe stanujoči v Ul. Manzoni 2, prijetno pogovarjali v taksiju, last 47-letnega Enrica Supponcicha iz Ul. Rapicio 3, je ta nepričakovano na Ul. Carducci, da bi preprečil karambol z nekim «Topolinom», takoj prijel za zavore in naenkrat ustavil svoje vozilo. Obe v pogovor zamišljeni ženski je ta oster sunek Presenetil. Zleteli sta s svojega sedeža in se znašli na dnu vozila z bunkami in raznimi ranami. Tudi Supponcich se je ustrašil, obrnil svoj avto in zdrvel proti bolnici, kjer je 0be žen; pustil v zdravniški oskrbi. Panzerovi so ugotovili precejšen udarec na nosu z verjetnimi poškodbami na kosteh in rano na zgornji ustnici, za kar se bo morala zdraviti od 7 do 30 dni, medtem ko se t>o Persi-nijeva rešila v 3 ali 4 dneh, ker se le samo popraskala po no-su in se udarila pp vratu.
Padec v stanovanju
Vsak dan mora kronika zabeležiti raznovrstne nesreče, ki zadenejo žene v stanovanjih. Največ jih zdrsne na gladkih parketih, ki so jim vzeli ure in ure dela. Na podoben način se je znašla v bolnici tudi 69-let-na Anna Cavka por. Bonetta iz Ul. Settefontane 27, ki je v svo-jem stanovanju padla na tla, pri čemer si je zlomilo levi kolk. 2enica bo okrevala, če seveda ne bodo nastopile nevarne komplikacije, v dveh mesecih.
Ljudski tabori so v zgodovini slovenskega naroda postali tradicionalna navada. Na njih se je narod zbiral in budil svojo zavest. Navadno so se tabori pojavljali na zgodovinskih pre, lomnicah, v časih, ko se je odločalo o njegovi nadaljnji usodi.
V preteklem stoletju so bili tabori ljudski običaj. Na njih se je zbiral slovenski narod in manifestiral svojo enotnost po politični združitvi v Zedinjeni Sloveniji. To so bili važni trenutki borbe slovenskega naroda za svojo narodno bitnost. Od tistih časov dalje se je slovenski narod zbiral na raznih prireditvah in manifestacijah, ki marsikdaj niso imele naziva tabor, pač pa so po vsebini bile sorodne onim taborom in zaradi tega predstavljajo vez med tabori prejšnjega stoletja in tabori, ki jih slovensko ljudstvo prireja v današnjih dneh.
Tudi ljudski tabor, ki bo to nedeljo v Standrežu, je nadaljevanje tistih taborov, ko je slovensko ljudstvo samo in odločno poseglo v borbo za svojo narodno svobodo in politično upravno združitev. Zato predstavlja po svoji vsebini pravega naslednika tradicionalnih taborov po Primorskem. In tudi kot takega bomo proslavljali.
V letih po drugi svetovni vojni so tabori na Goriškem odigrali važno politično vlogo. Predstavljali so v danem trenutku razpoloženje ljudstva, njegove zahteve v vsakem primeru pa njegovo ogorčenost zaradi nezaslišanega ravnanja tukajšnjih oblasti s slovenskim ljudstvom.
Letošnji tabor po zunanjem izgledu ne bo povsem enak taborom, ki so bili prejšnja leta. Tako na primer ne bo telovadnih točk. Zato pa bo program izpopolnjen z nastopi goriških pevskih zborov in nastopom folklorne skupine, ki je na letošnjih kakor tudi lanskoletnih prireditvah žela med udeleženci veliko odobravanje.
Nedeljski ljudski tabor bo to. rej velika manifestacija sloven. stva na Goriškem, Slovenski človek s Krasa, nižine. Brd in mesta naj prihiti v nedeljo popoldne ob 15.30 v Standrež in s tem dokaže svojo visoko razvito narodno zavest. Poskrbljeno bo za prijeten kulturni užitek in za zabavo.
Navodila za prijavo dohodkov
Obrazec A — zemljišča
Obrazec A-zemljišča morajo izpolniti vsi lastniki zemlje. V prvem etolpcu je treba navesti občino, v kateri je njihovo
zemljišče; v drugem stolpcu ime ali iar.ena, na katera je zemljišče vkinjiieino; v tretjem stolpcu posestni dohodek, ki je zabeleženi v davčni polici na davkariji. Ker je omenjeni dohodek na davkariji zaračunan v predvojni valuti, ga jp=, treba pomnožiti z 12.
Pomnoženo vsoto je zabeleži, ti y deveti stolpec. V. primeru' da je prijaivnik le solastnik zemljišča, mora vpisati le del dohodka, ki mu pritiče.
Ce ni prijavimiik oddal leta 1950 zemljišča v najem, mora v čeitrfem	stolpcu navesti
kmečki dohodek, ki je prav tako naveden v davčni polici na davkariji in katerega je tudi pomnožiti z 12. Pomnoženo vsoto je treba vpisati v deseti stolpec, v primeru, dia je prijavnih le solastnik zemljišča, bo tudi pri tem vpisal le del dohodka, ki mn pritjiče.
Ostale stolpce (petega, šeste, ga, sedmega in osmega) bodo izpolnili samo oni, ki so dali svoja zemljišča v najem, v ko-tonat ali polavimarstvo ali vsako drugo obliko sodelovanja pri obdelovanju. V tem primeru je treba v petem stolpcu navesti obliko oddaje zemljišča v obdelovanje (polovinarstvo. ko-lonaštvo itd.). V šestem stolpcu Pa priimek in ime najemnika, kdlana ali polo vinar ja, v sedmem stolpcu približno površino zemljišča oddanega v najem, v kolonaštvo ali polovinarstvo in v samem primeru oddaje v najem je treba navesti tudi najemnino prejeto v letu 1950 bodisi v gotovini ali pridelkih.
V primeru kolonaštva ali po-lovinairstva mora pri javnik navesti del celotnega dohodka, ki mu pritiče kot solastniku zemljišča. Nato je treba sešteti vsote navedene v devetem in desetem stolpcu ter sešteto vsoto vpisati v tretjo vrsto zadnjega obrazca — I «Lastni dohodki«!
Pred prenosami vsot v zadnji obrazec mora prijavnik posestni dohodek pomnožiti s 3, kmečki dohodek pa s 4.
Prijavnik mora ngdialjg izpolniti obrazec nie samo za svo. ja zemljišča, ampak tudi za zemljišča, ki so last njegove žene, njegovih otrok ter za zemljišča, katerih dohodke ima v upravi, ne da bi bil obvezan dajaiti Obračun,
Tudfi za zemljiške dohodke žene ali otrok mora sešteti vsote vpisane v deveti in deseti stolpec in jih prenesti v tretjo vrsto obrazca — I potem ko je roseefaj dohodek pomnožil s 3 in kmečki dohodek s 4.
Niso dolžni izpolniti oni zem-
ljiški posestniki, katerih dohodki in dohodki njihovih družinskih članov ne presegajo 240.000 lir Ibtno.
Prihodnjič bomo dali navodi-lg za izpolnitev obrazca B.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsein včlanjenim trgovcem, da si na njenem' sedežu v Ul. IX. avgusta 111 lahko ogledajo sledeče okrožnice: pogajanja za obnovo trgovinske pogodbe z Dansko; vestnik Marshallovega plana štev. 103; uvoz polenovke iz Kanade; uvoz jekla iz ZDA; uvoz električnih motorjev, transformatorjev in njihovih delov iz Svedlske; izvoz aluminijevih izdelkov v države področja dolarja in šterlinga; uvoz železnih proizvodov iz Belgije; izvoz za 2 milijona povrtnin in sadja v Nemčijo in zapadhi dtel Berlina; uvoz železa in molibdena iz Združenih držav.
Gledališče
Dar.es bo koncert ga violinista Isaca spremljavi pianista ■» Zakir.a. Spored vseb" gjd* de Vitalija, Mozarta. ]t, Brahmsa, Bertoka-Sz«
Izleti PD*
7. oktobra . e“8nje? izlet na TrstelJ. Vpl , danes 26. t. ir*. TrSt
Planinsko društvo 14, oktobra izlet v.„X’’Vfk'<t Učko in v Crikvenic°od ,5,» nje v Ul. Machiavelli
Odhod bo »f»r
17. ure.
soboto zvečer 13. 01
.Ktobra-
Določbe
za prodajo novega ^ ^
Županstvo javlja, nevarnosti črevesnih °Miiti L povedana v javnih I® čfi®. daja novega vina do >	,
Prodajalci Pa moraifl, V* «1 činskemu higienskemu 31, , Ul. Cavana 18-111,
pred začetkom prodaje J£r sladkih filtriranih vin reCj-: prijavo predložiti vz
t
voda, ki 'je namenjg1 (^
Kršilci teh določb ni po zakonskih Pr®T
imenom mošt je tr«>* ju tekočino, ki se Prlp^.a i® skanjem grozdja.
sladko filtrirano vino
neprevreti mošt, ali Paa ik4
je delno prevrel, pa
vretje ustavili s fiitr'f?i
planjem
pasten
žira**
DAROVI
Družina Prelc daruj jjO tovarišico Ado Manz	. f
Posnemajte!	ajirul*
Manfreda Francka	j
lir za bolno deklico. ,t</> g Namesto cvetja na pip. Franja Valetiča * »ji hovič 500 lir za DijaSk« ______________________
NOČNA SLUŽBA D ^ *
Ober j- ?
Cipolla, Ul Colle, Ul.
pangher, Ul. sv. -	,
zoni. Ul. Settefonta' chio, Ul. Ginnastica
Trg Goldoni.
p Revolte1’8j.
ROJSTVA, SMRTI iN ' , jt
Dne 25, septembra , p< v Trstu rodilo 9 ot( j os ,# bilo 22, umrlo Pa ianiK»nli? Poročili so se: me
Staritski in
Sugorina, poljedele®	^
gospodinja Ba. m
Nov urnik za brivce
Na podlagi prefektov,? odredbe št. 200026 z dlne 7. decembra 1949 bodb brivci in damski saloni od 1. oktobra dalje poslovali po sledečem urniku; od torka do petka od 8, do 12.30 in od 14.30 db 19; ob sobotah od 6. db 12.30 in od 14.30 do 19.30.
Ob nedeljah bodo poslovale samo v dopoldanskih urah.
Telefonski seznam Treh Benečij
Telefonski naročniki lahko ob plačilu telefonske naročnine za sledeče trimesečje dvignejo na Korzu št. 4 tudi telefonski imenik za Tri Benečije, ki vsebuje telefonski seznam pokrajin Go. rica, Videm, Bellur.o, Padova, Rovigo, Treviso, Benetke, Verona in Vicenza.
arf if»
riiifir
in	j« - .
šofer Gustav Nick|
Rosa Birgl. pek Bi,umic delavka Eleonora Mario Fontanot in ria Grisoni, težak Jlw in gospodinja Pt^irr^JlS jak amer. vojske in gospodinja Elvir »i i har Bortolo Malusa	u
Adelja Bodnarczn	ur,	>
Oreste dr. GiaC,°":
Beatrice Humnu111*^ Arturo Pavsler m S cia Frausin, uradn'^ siacehj in učitelji r Paolina, trgovec; u SPLi/j gospodinja josip>noy H J amer. vojske W. ■^cpjnf*1,'/; gospodinja Maura^JJ ja •« -nik Romano Maria
n' i'n nik
in
Canciani, 1‘T in trg) RUSI?" IPJjr
vedenef Josip
nja Ljudmila Francesco Seccia
a dni®?,
Teresa Filippon', do Tateo in ,u!“R0s3r'S Terranino, šofer RinA/V puso in prodajalka j0 jjr* ni, prodajalec Gio in poennriin 13 R01^ rl
fer Josip Bosco’0 or^ Bruna Ceolon^.^mja
Coceani in g°sp0c;«rgl® ^ tf! gulin, geometer &paCt
Umrli so: 56-letn;i3l,si1[j|
gospodinja Lucia so: 56-1 schiavo, 64-letn? por.
Lago,
V'"
Po,
65-letna ^^n^T
Gerbac, 69-letni^'*
zgec, 70-letnt Ant0"
Epilog nogometne tekme
Nogometna tekma med Milanom in enajstorico iz Vidma je privabila v Videm tudi lepo število goriških avtomobilistov, ki so zaželeli na tekmi sprostiti svoje navijgške sposobnosti v prid ljubljenega moštva. Med r.jimi je bil tudi goriški primarij dr. Nikolangelo Carrara, ki je s svojim «1500» peljal tudi nekatere goste. V bližini Man-zana pg je nenadoma počila zadnja guma. Vozač je uporabil vse svoje vozaške zmožnosti. da bi obdržal avtomobil na cesti. Vendar mu ni uspelo. Kmalu se je s svojim vozilom znašel v obcestnem jarku. Razen precejšnje okvare avtomobila so vsi potniki ostali nepoškodovani.
Ana, vitcanž'a'
Marino can*
ADEX‘
DVODNEVNI
dne 13. m
Št. Pete*1 na KraSI' Knežak . „ llirsku
j ii- S
Vpisovanje o septembra
V
dne I4-
Štanjel
Kihemb®1
Dornberg »p
od,
Vpisovanje ^ jt
septembra
— 3 —
26. septembra 1951
Z ODKRITJA SPOMINSKE PLOŠČE
Francetu Mesesnelu
Sporni;
tts^a Plošča na hiši v Vipavi, kjer je Fram* Mesesnel preživel mladost
^ai&i k! , *80<icmriaif. spo ?ktanrofL vator to univer-M^eTf5S0r'-P^oini France ^Io Pozrir, "f81 iavnosti Pre-&prav je bil po-sIr<*o\miav- ’ znanstvenik, Jtvo in CE 2a spomeniško var-«%! z/TT teSa še odločen
'•v 2a <r u ®	^UttA-CU
J20*. Ne^^° 8l°vfPske.ga
•?Ve	;JSKo	odkritje	me-
odkritje nje-
i'' ~~ celi k—"? Plošče v Vipa-l^ični sr^tT le^ 50 Negovi ^ 8ktomns niuT- Je sele prva N ni bi ir, ^dalzitev možu, ki ?“0 dano rfo w
dano, da bi razvil
?u	m	svoie-
fe**i znava?1.. *°- I131-. bi P°
l8^ dal ‘v-T- H* pnzanevanju £?*odai‘nmH temu da je Vftvarii L Pa ie vendar
si PridnKi?^?- Pomembnega ?ovensžc ^ tolikih zaslug
^tnostn® L? Jugoslovansko u-
8?1etiioe*tahe0dovino ter zaščito
ov0 i^b°menikov, da bo tu-.^no v , nstnto za vedno 2* mladež1 ®ry?h mož te
tl ..	2n3.TlActi	nkorl	vw.
k,.:,*r>u
^‘SAJr&fSS
IVCev- ki1 »?aih’ kulturnih č*e-
&*?**
drvimo proti
te*?1	®e	mal° to za
^SlCav,.' °t.aniska s Pvstvivr,
'kn'?a'®i*PMd\iISka s Postojno, Razd«0 Nanosom: W-tlmo srertv? Prekoračimo k°zems!t;č Jeevropskim in St^taS F50™’ mejo. ki ! 4rii tinjA ostra Na eni
61 stXn°tranjSka hiŠa
tL« žf	mi	drugi	stra-
S^ttitL Povsem	‘
#»rnita sUvk , Primorska, ki bi lahko viPrav Jadranskem oto-r,a' kakor stoji pod
na samem e dohne
začetku
smreka
rastlinstvo:	tu
H^črte'vi? in bukev, on-?i uN z+ _Sredozemska flo
^.!ko leriiSe' Občudujemo «Vt«S£\ ogromen in
pa
2&lena etre vesa, vin-
t avt r,V • ^sramen m ttj^Uo 2vi^Us s prikolico pa ^ snnss Po vijugasti ce-
l^u,ča' v dolino:
,. o. X St. Vidu pred Vi-
'S ’f*čamo ^lTno PrHiiro in se
hiiL-tosedn^?, starinski cerkvi-
“atr»,lvih uS?* p°dbrju, polni : Nato ^ o^nih spome-(L5 m s.j *® ustavimo še dva-O še nek?- ° roko ogIe‘
V^kih „1?! umetnostno-zgo-
'»šte?7 Pokoriln ki jil1 ^ i odkril Mesesnel po-
Na^zaaJSl « p°sebn0 pa nesreč-
O- Ramrn ,fa v cerkvi v
M,.?e tiavdn??mo' zakaj so te »Sip r'ela r? e tudi mladega Sa ?r°u'čevatie Začel Podrob-
k■arti
l°Ča°V° Zrian^r °oenem prvo 2ad,?i ?n° del0. prvo, ^ ara| velikoe‘i Mesesnel Jih je te<J?lPravij^ ?_Se tako z nji-
??.Vmo ’ n?‘; da napiše nekoč 111 b i‘karstv? isega slovenske-1 naklr^. da us°da mu Jb tak„ klor>Kna.
N 3n zbr^iP Si v nedeljo po-hhe miliakn ,a mu odkrije-Kn-i«?0 Sn?!0®0- Iz Ljub-%it ■ nieo Mesesnelov' ^‘U U& , Prijatelji in “‘“einosti da Se vsai
SK2?U, ^Iže	5	3
*kiv.no
nJbmu v —
SšSM'r-,Hi
njegovemu so tudi pred-
mdimtt1 oblaki- ruai pred-tst. m si ti in skoro vseh w*br,v “lovee-l-^ . V, ..
inskih kulturnih jrtJ z domačini se S m kaiert1 ^Tfto °krog hi-i trS°^'a r\n 2ldana spomin-K? »re& vsakomur, da Krft0stni 7„? , svojo mladost t k11 Uni?? 0.Ylnar. .konser.
Meč?ile|m profesor k> beDri taf?**1- Kot j® že SviVski zhkJe otvoritev za-r? Žgc!?a iz y. r; po pozdravu S^Vinsi-i^ve in zastopni-
■r<lU J*	društva Nova
'S S PrS’ na °d'er uni-ožt^tor tm. Fran LC**la.	pokojnega
k
NceVeVi0^tnl hiši ni bi-S Ififti kaju ivr 1 spominske
C j« r°dil v r!?nel E’e ie le' b'-J- cče^a t-ervignanu, ka-
teba-aTortle2ničaria' za'
pran,.„ ?a Po očetu
J? ranoc, Po °^etu je ^ iv Vin- ^e^csn'el pravi »	ki	ie velik
Wva,VWi aSf preživel M v r,9‘mnazi o ie
„ v>?! v Liuhii . .aziJO 1® 1,1 i? jf, iubil umL?ni in že ta-Jjttl6 tUdi p^??11?,03!. prvot-i,|H >, že ra,-, v-etil slikarstvu
N
sss:
r? slikaVski "tkaj fasa
J3 tud:	akademiji,
^ - 1 na univerzi
je
svetov-
TC'Dr?Preč‘la štu.
k
?agreh,?°yršil šele
,?>aniragrebu
nat^e n^-Potn jeva° še
pragi.
S lihi sl Da .	Se
S^CV,*« Posilina liub-
UrnpiJ^ z asistent ^a^Lhud11' Lik°P.ie
V‘to
'“SIS
udarec, kaj. . nske Predvsem
36 Postal atnosti’ "tol odrezan
od virov, ki so ga prvenstveno zanimali. Vendar se je v novem' okolju vživel in začel svoje znanje in svoje sile posvečata. deželi, katere umetnostno zgodovino je moral šele sam načenjati.
V času svojega desetletnega bivanja v MakOToniji je opravil ogromno delo kot, arheolog in umetnostni zgodovinar. Pre-
vozil arheološka izkopavanja in pri tem veliko pisal o bizantinski in makedonski stari umetnosti. Tako si je za umetnostno zgodovino v Makedoniji pridobil veliko zaslug.
Ko poslušam prof. Steleta, mi spomin za Hip uide nazaj. Ni čudno, da j>e v Skopju spomin na Franceta Mesesnela tako živ in svetal. Ko sem bil pred krat-
daval je na univerzi, uredil ar- J kim v Skopju, mi na filozofski heološki muzej, neumorno ra-1 fakulteti niso mogli dovolj pre-ziskoval umetnostne spomeni-! hvaliti tega našega znanstvenike, jih pomagal restavrirati, [ ka. Zlasti, ker Mesesnel ni bil
človek, ki bi se bil pridružil velikosrbski šovinistični politiki, ki je tedaj upravljala tudi filozofsko fakulteto v Skopju in jo uporabljala kot orodje svoje raznarodovalne politike v Makedoniji.
Sete leta 1938 se je Mesesnel mogel vrniti v Ljubljano, kjer je postal spomeniški konservator in predavatelj bizantinske umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi. Ze kmalu po svojem povratku domov je izdal o bratih Janezu in Juriju Subiču mojstrsko napisano monografijo, s katero je pokazal, kakšna naj bo znanstveno neoporečna. a obenem vsakomur razumljiva umetnostna monografija.
V manjši knjižici pa je izdal študijo o slikarju Petkovšku, katerega osebni in umetniški lik je bil docela zavit v temo. Sele Mesesnel je s svojo študijo razjasnil to temo in uvrstil Petkovška, ki je ena najbolj tragičnih pojav med slovenskimi likovnimi umetniki, na tisto mesto, ki mu v naši kulturni zgodovini tudi pripada.
Toda to ni bilo edino področje Mesesnelcvega dela; z veliko vnemo se je posvetil tudi varstvu spomenikov, votjil odkrivanja . srednjeveških fresk in vneto sodeloval pri raznih revijah.
Okupacija ga je našla politično zrelega im pripravljenega za osvobodilno borbo. V tej se je z vso vnemo. udejstvoval od njenega začetka. Italijanski okupatorji so ga aretirali med prvimi. Jeseni leta 1944. _so ga aretirali drugič domači Hlapci. Uspelo je, da so ga prijatelji rešili. Ze j.e kazalo, da bo sreč-
no prebil nevaren čas v Lienzu, kjer je marljivo pripravljal svoje umetncstno-zgodovinsko gradivo o Primorski. Teda odkrit bunker v Ljubljani je odločil njegovo usodo. Domobran-ski'krvniki so ga ali iskat v Avstrijo in ga privedli v Ljubljano v policijske zapore. Bilo je komaj mesec dini pred koncem vojne.
Spet mi misel uide nazaj. Spominjam' se, kSko so tedaj, prve dni maja 1945 izpustili iz ljubljanskih policijskih zaporov nekaj jetnikov.. Po našj domovini so 'besneli tedaj' zadnji boji in pomladni veter je prinašal v zastraženo mesto grmenje topov in eksplozij. Ljudje so čutili bližajočo se svobodo, okupatorji in njegovi hlapci pa so se pripravljali na beg. Nekaj svojih jetnikov so izpustili; naglo se je raznesla vest po mestu in pred zapori se je zbrala številna množica ljudi. O-zračje je bilo napeto in nemirno. Snidenja jetnikov 5 svojimi so bila ganljiva. Toda ko so javili, da v jetnišnici ni več zapornikov, se j,e polastil ljudi trepet. Usoda mnogih je bila neznana... Sele po osvoboditvi smo izvedeli za strahoten zločin: Neka j dni ■ preden, so izpustili zadnje jetnike, so krvniki pobili skupino jetnikov v bližini Turjaka na Dolenjskem. In med njimi je bil tudi France Mesesnel...
Profesor France Stele je medtem zaključil svoj govor. K spominski plošči je pristopil minister Boris ZiKerl in jo odkril, nakar je bila s pesmijo skromna, a intimna svečanost zaključena. Gostje in domačini so se polagoma razšli. Ze kmalu pa so se v malih skupinicah posamezno vračali, da sj 'podrobneje ogledajo okusno, marmorno ploščo, kj vsakomur pove, da je France Mesesnel izšel iz Vipave, prav iz srede naše Primorske, kateri predvsem je posvetil svoje delo in še s svojimi zadnjimi spisi pripravljal pot njeni priključitvi k svobodni domovini.
SLAVKO RUPEL
OB USTANOVITVI DRUŽBE «TRIESTE AIRWAYS COMPANY>»
Ali bo dobil Trst
letališče?
svoje
Vprašanje vzpostavitve letal, skih zvez med Trstom, Srednjo Evropo s priključkom na najvažnejše mednarodne aerolini-je irj Jugoslavijo, je v tržaškem časopisju našlo večji odmev, kakor bi spočetka pričakovali. Večina Tržačanov je iniciativo neke družbe, ki si hoče v Trstu ustvariti sedež oziroma izhodiščno točko za letalske proge, toplo pozdravila; kajti v današnjih razmerah ima vrednost že samo dejstvo, da se še najdejo ljudje, ki imajo zaupanje v razvoj Trsta ir; želijo v našem mestu postaviti centralo svojega podjetja ali družbe. Zato je iniciativa družbe «Trieste Airways Company», ki ima prav to željo, naletela na ugoden odmev, posebno še če pomislimo, da so prav večje tržaške družbe prenesle svoje centrale nekam v Italijo, ir; da še danes n. pr. registrirajo svoje ladje' Y italijanskih registrih ter na ta način slabijo in uničujejo gospodarski razvoj Tri sta.
Na tiskovni konferenci so predstavniki družbe TAC jasno začrtali svoj program: zvezati Trst s svojim zaledjem in omogočiti najhitrejšo zvezo z vsemi večjimi mesti Evrope in sveta sploh. Registrirati letala v tržaškem aeronavtičnem registru in jih zaradi tega, jasna stvar, opremiti s tržaško zastavo. To je program družbe. Kakšne koristi bi poleg odličnih zvez imel Trst z ustanovitvijo oziroma delovanjem te družbe, je drugo vprašanje. Predvsem bi družba zaposlila
MESTO'
Nedavno je bila v časopisju omenjena prestolnica Avstralske zveze Canberra kot mesto, ki ne pozna stanovanjske stiske. Pa imamo tud-i -bliže tak kraj, da, celo v Jugoslaviji. Doli na sončnem jugu ob sinjem Jadranu je tako srečno mesto, 11 km niže Dubrovnika. Prav zaprav njegova zibelka, starodavni Epidaurus, dhnašnji Cavtat.
Slikovito je razmeščen v prijetnem- zalivu med dvema polotokoma. Bujno zelenje se košati med mestnimi Hišami in še bolj po vsej pisani okolici. Belina stavb in plaže, zeleni plašč subtropskega rastlinstva in jasno nebo, ki se zrcali v modrini ,jadfjgn?k,i-h., y oda. to je slika, ki se za vedno vtisne v spomin.
Čudno, da j-e v tem prelepem fcraj>u vednp manj- ljudi! -Ze pred dvema t-isočema leti za časa Julija Cezarja se omenja na tem mestu tedanja rimska kolonija Epidaufus, ki pa je v onem času že imela za seboj gospostvo svojih grških ustanoviteljev. In Epidaurus je bil tedaj največji kraj od Pelješca do Boke. Smrtni udarec so mu zadali v 7. stol. po n. št. Slovani. Del prebivalstva je pobegnil 6 morskih milj proti severozahodu na čeri pod Sr d jem in ustanovil današnji Dubrovnik, na razvalinah Epidaurusa pa je zraslo novo slovansko mesto Cavtat. V 15. stoletju s0 ga od slovanskih gospodarjev kupili Dubrovčani, s propastjo njihove republike pa je tudi Cavtat zaživel svoje samolastno življenje. Iz davnih dob so estali le še spomini, rimski vodovod in razni napisi. Moči nekdanjega Epidaurusa Cavtat ni nikdar dosegel in število njegovega prebivalstva se nikdar ni niti približalo tisočaku. Zdaj biva v vsem ljubkem mestecu nekaj nad pet sto ljudi. Po zatrjevanju domačinov pridejo na hišo povprečno p0 trije stanovalci. In pritlične hiše so v Cavtatu zelo redke. Mar se to ne čuje kot pravljica?
Položaj in podnebje sta vtisnila Cavtatu pečat letovišča in zimovišča. Njegov hotel lahko Hrani do sto ljudi, ki si v potrebi najdejo sobe tudi v mestu. S prehrano pa ni zadrege, saj jfe Cavtat prometno središče Konavlje, ima paroplovno in avtobusno zvezo z Dubrovnikom, železniška postaja Cveko-vica-Cavtat pa je oddaljena od mesta tri kilometre.
Ste že čuti o Konavljah? Ce ne o Konavljah, pa o Konav-ljankaH. baje najlepših dekletih v Jugoslaviji! Vsekakor je njihova pojava izredna in njihova noša prav posebna. Sloviti so tudi njihovi ročni izdelki, ko-naveljske čipke. Vae to se najde v 9 km dolgi in največ do 2 km široki plodni dolini med Cavtatom in Hercegnovom. To je Konavlje, najgosteje naseljeni del Dalmacije. Oživlja ga mnogo lepih vasi. Najpomembnejša je Gruda, ki ima več pre-
ki ne pozna
stiske
V CAVTATU PRIDEJO POVPREČNO PO TRIJE PREBIVALCI NA HIŠO -KON AVL JANKE-NAJLEPŠA DEKLETA V JUGOSLAVIJI
Pogled na Cavtat
bivaleev kot Cavtat Tam je tudi dubrovniško letališče in izhodišče na 1234 m- visoko Shjež-nico, goro z divnim razgledom. Konavlje preteka ponikalnica Ljuta. Kačar se razlije čez bregove, je celo Konavlje veliko jezero. Ime Konavlje' izvajajo eni po rimskem vodovodu (ca-nalis), ki je tam skoz-i oskrboval z vodo stari Epidaurus, drugi pa Po odvodnih ceveh za izsuševanje zamočenega polja (canabula), ki je z njimi preprečena dolina. Bilo tako ali drugače, Konavlje je izfeden kraj. kot je na njegovem robu svojevrstna posebnost ljubki Cavtat.
In ta ni brez novodobnih zanimivosti. Saj to niso več le zanimivosti. to so že znamenitosti! Na pokopališču pri Sv. Ro-
ku vrh polotoka, viden na daleč in od vseh strani, se beli mavzolej rodbine Račič, delo našega slavnega kiparja Me-štroviča. Ves je iz belega hvarskega marmorja, kovinski čeli so iz brona. Grobnična dvorana je izredno akustična, •
Tam gori je v posebni grobnici shranjen tudi pepel slavnega slikarja VlaHa Bukovca (1855-1922), cavtatskega rojaka. V njegovem rojstnem domu je razstavljena zbirka nekaterih njegovih platen, obe cavtatski cerkvi sta prav tako bogati z njuni, večina njegovih del pa je raztresena po vsem svetu. Naslikal je v svojem življenju okoli 150 velikih slik in nad 400 portretov.
Pri Sv. Roku počiva tudi drugi znameniti Cavtatčan univ.
profesor dr. Baltazar Bogišič (1834-1908), ki je nekoč igral pomembno vlogo v življenju južnih Slovanov. Med drugim je napisal ((Črnogorski zakonik«. V njegovi rojstni hiši je urejen majhen muzej in učenjakova knjižnica s 13.000 zvezki in mnogimi dragocenimi in-kunabulami (prve do leta 1500 tiskane knjige). Bogišičeva sestra je dala Cavtatu vodovod.
V Cavtatu se je rodil tudi znani pevec Tino Patiera, ki doslej še ni priromal k Sv. Roku.
Razgled od tam je prekrasen.
V podnožnem zalivu Cavtat, ki onstran polotoka polagoma prehaja v izredno vabljivi in obsežni zaliv Tiha. Tam je turistična bodočnost Cavtata. V Dečjem domu si mladina nabira zdravja in moči. Vsa pokra-
jina. dokler seže oko, je en sam šopek s prevladujočim zelenjem. Ob Tihe tja do znanega kopališča Kupari s skoraj pol kilometra dolgo plažo se nateče slikovita Zupa. Pred Cavtatom samim se namaka niz čeri s tremi večjimi pustimi otočki. Na enem Se je pred zadnjo vojno zadrževal neki prostovoljni Robinzon. V daljavi vabijo mogočni zidovi staroslavnega Dubrovnika. proti zahodu in jugu pa se v nedogled širi neskonč-
na morska ravan,
nad 50 uradnikov in uradnic, ki bi bili vsi Tržačani, poleg tega bi pa zaposlila nad 150 članov tehničnega in pomožnega osebja. S tem bi nekaj ljudi rešili brezposelnosti, medtem ko bi se tržaški deficit prav gotovo zmanjšal za nekaj milijonov, ki bi jih v obliki davkov plačevala družba.
Vendar ima kasnejše delovanje družbe še večji pomen. Letala ne bodo večno pristajala na letališčih v Ronkih ali kje drugje na italijanskem teritori. ju, ’ kajti na našem ozemlju imamo odličen prostor, ki bi lahko oz. že služil za letališče. Mislimo na letališče na Proseku, ki kot nalašč odgovarja potrebam Trsta. Z zgraditvijo modernega letališča, bi bil Trst osvobojen pristajanja na italijanskem teritoriju ter bi postal važen vozel na linijah letalskega prometa, od česar bi imeli koristi pač samo Tržačani. Ze samo z graditvijo letališča, kjer bi bilo potrebno zaposliti 1000 ali še več delavcev in tehničnega osebja, bi se vsaj za nekaj mesecev občutno zmanjšal problem brezposelnosti.
Sicer pa ni potrebno navajati koristi delovanja letalske družbe in prihodnje graditve letališča na Tržaškem ozemlju, kajti vsakemu človeku z zdravim razumom je jasno, da je taka stvar v interesu Trsta in Tržačanov sploh? Toda stvar, ki je v interesu Trsta, ni vedno v interesu gospode, ki je prenesla sedeže svojih družb v Italijo, in ki še danes odpošilja tržaške ladje v italijanska pristanišča, seveda z blagoslovom tržaškega župana. Ta gospoda, ki dejansko ropa Trst svojega ladjevja, ki ne zamudi nobene prilike, da bi mu gospodarsko škodovala, se je spotaknila ob družbo TAC, češ da bi ((nelojalno konkurirala italijanskim aerolinijam«. Ubogi Tržačani, pomagajmo še ubož-nejši Italiji in jo rešimo konkurence, ki ji grozi s strani «Trieste Airways Company».
Tako približno jadikuje neki urednik y zadnji številki «Gior-nale del lunedi«, kjer posveča dolg članek ustanovitvi družbe TAC in skuša dokazati, da nje. no delovanje — ni v interesu Trsta in Tržačanov. Ne. bomo se spuščali v podrobnosti jezuitskega frazarjenja, omenili bi le tole:	Po ponesrečenem
uvodu, izrazi člankar bojazen, da bi tržaška letalska družba škodovala interesom italijanskih družb. Zeli pač, seveda po
z letalskimi linijami, ki izhajajo iz Rima ali Milana. Toda dejansko bojazen je treba spretno prikriti — in nič primernejšega za Trst, če se akciji, katero je treba onemogočiti, da politično obeležje. In to so v tem primeru tudi storili. Clan-kar v «Giornale del lunedi« je družbi pridal «titoindipenden tista« adv. Stocca. ki naj bi pri vsej stvar imel levji delež in dr. Agneletta, prav tako indi-pendentista, Slovenca pa čeprav voditelja «belih», ki naj bi bil pravni zastopnik družbe. Vse to z namenom, da se ustvari sovražno razpoloženje, češ kdor je za družbo ta je proti
Motiv iz Zagreba
It.aliji in njenim interesom! Informirali smo se v koliko sta oba omenjena advokata v zvezi z družbo «Trieste Airways Company» pa smo ugotovili da je pravni zastopnik družbe Italijan in sicer adv. Giudo Sada, predsednik «Casse di ri-sparmio«.
Iz članka v ((Giornale del lunedi« je jasno razvidno, da bo-do vidni in nevidni italijanski kapitalisti zastavili vse sito, da onemogočijo redno poslovanje tržaške letalske družbe, ki bi — ponavljamo — koristila le Trstu in Tržačanom. Toda ZVU se ne sme ozirati na interese italijanskega kapitala, temveč na interese ozemlja, ki ga mora po najboljših močeh in pod najboljšimi pogoji upravljati. Zatorej lahko upravičeno pričakujemo, da bo Trst v najkrajšem času povezan po le-
naročilu gospodarjev, da bi v j talskih progah z ostalim sve-letalskem prometu obstajal sa- tom. in da bomo na _ Proseku mo italijanski monopol pa če- dobili moderno letališče, ki bp prav ni Trst nikakor povezan I v čast in ponos našemu mestu.
Stoletnica
Northwestern
Universit\/
Northwestern University, ki je ena od najvažnejših ameriških univerz, obhaja letos, svojo stoletnico. Ko so jo ustanovili, je bilo gozdno področje severno od Chicaga, kjer leži univerza, še-le 63 let del Združenih držav, in je bilo še vedno zemlja pionirjev. Danes je na Northwesterr.< University vpisanih 29.000 akademikov. Njenih 12 fakultet je dalo na mnogih področjih znatne prispevke, znanosti in kulturi. Zobozdravni-ška fakulteta slovi po vsem svetu. Medicinska fakulteta, ki obstaja že 92 let, ima poseben oddelek za preučevanje prehrane in metabolizma in poseben zavod za raziskavanja revmatičnih mrzlic. Poleg tega ima Northtvestern University fakul. teto za trgovino, fakulteto za časnikarstvo, zavod za pravne vede, pedagogijo in zavod za lepe umetnosti, na katerih je vpisanih vsako leto mnogo dijakov, ki prihajajo iz vseh krajev sveta. Univerza daje tudi neprecenljiv prispevek k načrtom za izpopolnjevanje vzgoje odraslih. V ta namen prireja razne večerne tečaje, ki • jih vodijo po najmodernejših peda. goških metodah.
Zelo važen je tudi njen seminar za afriške študije, kjer izčrpno razglabljajo o vprašanjih, ki zadevajo afriško celino.
Ob priliki proslave stoletnice je univerza izdala posebno revijo, ki zgoščeno podaja njeno zgodovino. V tej reviji na-glaša med drugim, da so njeni ustanovitelji in tisti, ki so prispevali k njenemu razmahu • «trdno verovali v osebno pobudo, v svobodo raziskavanja in y dostojanstvo človeka.«
NOVA RAZSTAVA V ANGLEŠKEM GEOLOŠKEM MUZEJU
Napredek odkrivan;-i urano-nih rud v raznih deželah bo razviden iz nove stalne razstave, ki jo pripravljajo v londonskem geološkem muzeju: Razstavljene bodo zlasti lepe zbirke vzorcev smolnate labo-re, črnega uranovega oksida, in raznobarne lesketajoče se uranove rude iz bogatih ležišč, ki so jih odkrili med prvo svetovno vojno v Sinkolobwu, v Belgijskem Kongu. Kongo in Kanada sta trenutno največja dobavitelja uranove rude. Pa tudi razne najdbe urana na britanskih področjih bodo razstavljene.
V muzeju so organizirali tu: di novo razstavo zbirk kovin, kot so jih našli v prostem naravnem stanju. Med njimi so raznovrstni kosi zlata iz Kanade, Južne Afrike, Avstralije, Walesa in Irske, srebro iz slovitih rudnikov v Kongsbergu na Norveškem in primerki red. kih kosov naravnega železa i* Groenlandije.
O JUGOSLOVANSKEM
IZVOZU
Pred kratkim je zvezna jugo. slovanska vlada objavila nekatere statistične podatke, ki se nanašajo na zunanjo trgovino FLRJ.
Podatki o uvozu ir.' izvozu ne upoštevajo prometa z zunanjim svetom, ki je nastal na račun predelave, popravil in povratnega prometa. Prav tako tudi niso upoštevane dobave na račun reparacij in zunanje gospodarske pomoči. Promet je računan v deviznih dinarjih, ki veljajo 50 dinarjev za en dolar.
PREGLED ZUNANJE TRGOVINE V ZADNJIH SESTIH LETIH
Leto	uvoz	izvoz	Razlika
v milijonih deviz, din
1945	1.079	460	— 619
1946	1.744	2.789	+1.045
8.642
15.113 9.614 7.830
1947
1948
1949
1950
8.272
15.783
14.577
11.791
+
370
670
•4.963
3.861
2e bežen pogled na statistično tabelo jasnp pove vzroke, zakaj je bila zunanja trgovina 1945 leta tako malenkostna. Takrat pač Jugoslavija ni imela kaj izvoziti in je dobavljala potrebno blago predvsem na račun UNRRA, ki v teh podatkih ni upoštevana.
V prihodnjih dveh letih se pa je izvoz močno okrepil. Takrat so nastali znatni presežki izvoza nad uvozom, ker je Jugoslavija trgovala z državami sovjetskega bloka in s SZ. Te države pa niso mogle, oziroma niso hotele nuditi tega blaga, ki ga je Jugoslavija dejaniko potrebovala. Obenem se pa v teh presežkih tudi kaže izkoriščanje, ker je na ta način v vojni opustošena Jugoslavija kreditirala države, ki so znatno manj pretrpele.
Po prelomu je pa nastal primanjkljaj predvsem zaradi pre-orientacije zunanje trgovine na
IN UVOZU
zahod. Jugoslavija je bila na to pot prisiljena zaradi sovjetske blokade in ji je ta prebod povzročil precejšnje gospodarske težave. Lanski primanjkljaj je pa odraz slabe letine in strahotne suše.
«ERLICHIN»
novi antibiotik
V Združenih državah so odkrili po daljših poskusih nov antibiotik, ki lahko ustav; rast neke vrste virusov prehlada in vnetja pljučnih vršičkov. Nov antibiotik s0 krstili «Erlichin», v čast Paula Eriicha. ki je iznašel ((salvarsan« za zdravljenje sifilisa.
* * •
SVETOVNA PROIZVODNJA CINKA IN PLOČEVINE
Po podatkih mednarodne zveze za cink je dosegla proizvodnja v aprilu 15.600 ton. To pomeni precejšnje zvišanje, če upoštevamo, da je znašala v marcu 14.400 ton. Povečanje proizvodnje so zaznamovali prav v vseh državah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo cinka. Prav tako se je tudi povečaj izvoz, ki je narasel z 9.000 ton na 9.600 ton.
Svetovna proizvodnja pločevine j'e narasla s 459,000 v aprilu pa 495.000 v maju. Večino, to je 353.000 ton. so proizvedle ZDA,
I.
0
o
Kdo ne pozna Rogaške Slatine, slavnega zdravilišča? Zdravilne so njene vode. prekrasni so njeni sprehodi. Nikdar pa niso lepši kot jeseni, ko se vsa tiha dolina in njena obrobna pobočja kopljejo v morju barv. Ponosno kopališko naselje in pestri zdraviliški park obdaja po-	i
nekod tja do obzorja mogoč- (j ni venec košatiH bukev. Ze- a leni okvir njihovih bujnih U' krošenj odeva kopališko mesto z vedno jasnejšo gloriolo, ovija jo z bujnim j vencem odmirajoče narave, da prelestni oltar v prostranem prirod-nem svetišču končno zablesti V zlati zarji poslavljajoče se jeseni. Med zelene livade so se povzpeli vinogradi. Razigrani vriski in veselo petje hite od tam iz dneva v dan. Pr&znijo se sadovnjaki. Tudi trtje se bo kmalu rešilo sočnega tovora. Poromal bo v čokate hrame in ponosne zidanice.
h
VIKTOR
.PIRNAT
vodi
Katero človeško srce more ostati ob teh pogledih ravnodušno? Le zakrknjena duša vsega tega ne vidi, ne občuti. K sreči so vsem, ki se zdravijo s slatino, predpisani sprehodi in tako zanese marsikoga ((dolžnost« — v naravo, ki se ji ne more ustavljati, začenja se zanimati za njene lepote ter se čudi, da je dotlej taval kot slepec po svetu.
Takoj za Zdraviliškim domom kopasta Janina vsa v drevju, večinoma v visokih bukvah. Jutranji sprehod po urejenih potih gor na njen dolgi uleknjeni hrbet je igrača, plačilo pa razgled, ki se °d njega človek ne more odtrgati. Komaj 130 m nad kopališčem, pa se obzorje odmakne posebno proti jugovzhodu daleč nad petdeset, ob jasnem ozračju tudi do sto kilometfov. Razgledni stolp obzor se razširi.
Janina je sicer najbližje, ni pa edino slatinsko razgledi-
šče. Izza hotela Soča mimo vodovodnega hrama in treh kmečkih domov široka pot d0 razgledišča, čigar ime že samo dokazuje pomen njegovega položaja. Vili nač< vinogradi pravijo Bellevue. Zasluži ta pridevek! Od Donačke gore čez Hrvatsko Zagorje in Štajersko hribovje do daljnih Savinjskih plapin hiti vzradoščeno oko. Povratek v Slatino po drugi poti, ki jo zaključi Stritarjev dom nad zdraviliško vrtnarijo. Na pročelju spominska plošča z napisom: ((Pesnic Josip Stritar je leta 1923 v tem tihem domu zaključil večer svojega življenja«.
Nekako vzporedno z bel vi j-skim izletom bolj proti vzhodu se vzpenja pot ob ljubki slatinski cerkvici sv Ane ki sameva v gozdu nad Donatom sreč« samih visokih platan, na grbo raztresene vasice Lo-čendol. Na grbi človek spet ?e 3?’. karn naj se ozre. kje je bolj vabljivo. Najlepši je od tam pogled na rogato Donačko goro, simbol Rogaške Slatine.
Iz Rogaške Slatine se je Donački gori mogoče bližati z več strani. Cez travnike in gozdove je mimo Sv. Florijana te dve uri na čokati Lo-ženski hrib ali Ložno Skoraj promenadna pot se po gozdnatem bregu privije na vrh, kjer se cerkvica in kapelica ozirata po pisanem svetu. Razgled proti jugu in zahodu
n: skoraj nič manjši kot z bližnje Donačke gore, ki ima z Ložnega gledana tri vrhove in povsem drugo obliko kot iz Rogaške Slatine. Od tam je njena slika značilnejša in zato vabljivejša.
Redek je slatinski gost, ki ga ni zvabil donački rog, go-fa tako značilne oblike, da je dobila pridevek ((slovenski Matterhorn«. (Prim. dnevnik 28. VI. 1951); Nanj se naslanja dokaj nižji triglavi Senčaj. Kot da je zavalovila zemlja v davnih dneh in nenadno otrdela, se dvigajo grički postopoma proti rogati gori. Komaj 883 m se je dvignila njena konica, povzpela pa se je nad dolino vendarle daleč nad šest sto metrov. In ker v bližini ni višjega vrha. je Donačka gora fes svojevrsten pojav, ki navduši oko in srce. Mejni
Macelj na njeni desnici loči ozka dolina, skozi katero se, vije cesta iz Rogatca čez Majšperk v staroslavni Ptuj,
Ponekod čez senožeti, .večinoma med drevjem' se vije pot proti strmemu vrhu. Na sedlu med Senčajem in Donačko goro je prva postaja užitka. Orisati veličastnost skoraj neskončnega obzorja, ki krog in krog omamlja upehanega hribolazca, ko se je po dokaj lepi gozdni poti dokopal do vrhnje piramide, pa je resnično nemogoče. To je treba le doživeti.
Oko objema domačo zemljo čez razgibane Haloze do Slovenskih goric pa čez Pohorje do Matjaževe Pece in očaka Triglava, do dolenjskega Kuma in sinjih Gorjancev; pomudi se v pisanem Hrvat-skem Zagorju in zdrsne do Slemena nad Zagrebom, po-
ljubi Ivanščico ter se izgubi v meglenih daljavah Blatnega jezera, dokler se končno ne ustavi na Snežniku nad Štajerskim Gradcem. Redek in nepozabljiv razgled!
Skozi podnežno vas Sv. Jurij je cb Draganji še eno uro do Rogatca ob mejni Sotli, tam še skromnem potočku. Sedem sto let stari razpadli grajski zidovi nad trgom in še ohranjeni, četudi že pol tisočletja stoječi grad Strmol na koncu soteske sta spomenika časovno odmaknjenega fevdalnega gospostva, ki je nekoč pestilo našega človeka. Zdaj le podčrtujeta romantičnost kotline.
Slatinskega gosta zanima Strmol v toliko, ker je njegov tedanji lastnik Peter Courty sredi 17. stoletja kupil v Rogaški Slatini prvotni vretec in zdravilno vodo drago prodajal. On je tudi zgradil prvo poslopje za goste v Rogaški Slatini.
\ Danes je Strmol ljudska last in z njim prostrani gozdovi nekdanjih knežjih mogotcev VVindischgraetzev, zadnjih njegovih lastnikov.
(Nadaljevanje sledi)
980 M
J)on«.čk*. jret-A
H
883
MikUui
8 io inm. C /». £7»W/4fi
Kostrivnici
asUcvuc
*>.MoW i o Tapol« ‘
Jo. Kri*
i
Au-TVoj/ct
S KATERIMI DRŽAVAMI JUGOSLAVIJA TRGUJE
Pred 1948. letom je trgovala predvsem s sovjetskim blokom. To se najlepše vidi iz statističnih podatkov, ki pravijo, da je šlo 1946. leta 75 odst. izvoza in 69,7 uvoza v dežele sovjetskega bloka. Leta 1947. je šlo v dežele sovjetskega bloka 51,7 dost. izvoza in 56 odst. uvo. za, 1948 leta pa 51,3 odst. izvoza in 45,9 uvoza.
Lani jfe trgovina s sovjetskimi sateliti in SZ popolnoma prenehala. V zunanji trgovini so prevzele prvo mesto ZDA, ki so pokrile 21,7 odst. uvoza, obenem pa je Jugoslavija izvozila v nje 13,5 odst. izvoza.
Na drugem mestu pri zunanji trgovini je Velika Britanija, ki je lani zavzela pri izvozu prvo in pri uvozu drugo mesto. V Vel. Britanijo je šlo lani za 1479 milijonov deviznih dinarjev blaga, iztočasno so pa uvozili iz nje za 1989 milijonov deviznih dinarjev. Na tretjem mestu je Zahodna Nemčija, ki je izvozila v Jugoslavijo le nekaj manj kot Velika Britanija, uvozila iz nje pa za 980 milijonov deviznih dinarjev. Četrto mesto zavzema Italija, ki je lani izvozila za 1224 milijonov
deviznih dinarjev in uvozila za 980 milijonov deviznih dinarjev.
Nekaj nižje so številke, ki se nanašajo na Avstrijo, ki je bila lani udeležena pri uvozu s 7,7 odstotki, pri izvozu pa z 10,8 odstotki; za njo sledi Egipt, nato Holandska, Švica in Francija.
SESTAV IZVOZA LES, RUDE IN KOVINE
Največjo postavko v jugoslo. vanskem uvozu zavzemajo, samo po sebi umevno, stroji in drugi industrijski izdelki, poleg nekaterih pomembnih surovin, kot so bombaž, koks in nafta.
Mnogo zanimivejša je struktura izvoza. Tu nosijo zastavo les, rude in kovine. Ti proizvodi so lani sami prinesli 4759 milijonov deviznih dinarjev ali 60 odstotkov celotnega izvoza. Zanimivo je razmerje med izvozom obdelanega in neobdela. nega lesa, ki se z vsakim letom izboljšuje, vendar še ni docela
ugodno. Lani so za neobdelan les iztržili 493 milijonov deviznih dinarjev, za lesne izdelke in rezan les pa 2089 milijonov. Poleg tega je Jugoslavija še dobila za nekovinske izkopanine 241 milijonov din, za rude in koncentrate 460 milijonov
din in za kovine 1365 milijonov din.
ife številke pričajo, kako se je močno povečal izvoz kovin in rud. Saj so samo barvaste kovine znesle lani 17,4 odstotke celotnega izvoza, dočim pred vojno le 10 odstotkov.
Kmetijski pridelki izguoijajo iz leta v leto svoj pomen v jugoslovanskem izvozu. Prav; obratno, lani je morala Jugoslavija zaradi suše in slape letine precejšnje količine hra-j ne celo uvoziti. Te številke sicer ne obsega zgoraj navedena tabela, ker so bile uvožene v okviru raznih pomoči in ne kot normalen trgovski prornetj To trditev najbolje potrjuje primerjava med izvozom kmetij'kih pridelkov pred vojno iri lani. Pred vojno je Jugoslavija izvozila letno okoli 11- -30.000 vagonov pšenice, lani le 696 vagonov; koruze lani 20.000 vagonov pred vojno 70.000. Podobno razmerje je tudi pri izvozu n.esa m 2iv;ne, dočnm slanine in masti lani sploh niso izvažali.	,
V Trsfu bodo gradili
novo petrolejsko ladjo
Rimska družba «Fratelli č«’Ai-nico« je naročila v ladjedelnicah CRDA novo petrolejsko ladjo, ki naj bi imela 32.000 ton. Ladja bo dolga 619 čevljev in 6 palcev, široka 86 čevljev in visoka 45/6. Tanker bo poganjala parna turbina, ki bo imela 13.000 konjskih sil. Delo je prevzela ladjedelnica sv. Marka v Trstu.
NEMČIJA IZVA2A VEDNO VEC AVTOMOBILOV
V obdobju junij 1950 in junij 1951 je dal nemški izvoz avtomobilov dohodek 612 milijonov mark v valuti. V prejšnjem letu pa so izvozili samo za 211 milijonov mark. Tri četrtine vsega izvoza nemških avtomobilov odide v Zapadno Evropo, nekaj pa tudi v Južno Ameriko; proti Aziji pa še niso dosegli zadovoljive količine. Večino avtomobilov izvozijo, v Švedsko, Belgijo, Švico in Holandsko. V zadnjem času so pa izvozili večje količine tovornih vozil v Brazilijo.
k.
11 rv r* 4 i p	Danes se bt> nadaljevala obleč-
Vl\l AAl	inOSt 2 m!DŽn0St:i0 padavin in
T i V Lf U L	krajevnih neviht. Vendar je
proti večeru mogoče izboljšanje.
Včeraj je bila v Trstu najnižja temperatura
13.6, najvisja pa 21.5.
STR A« i
:>
m mm i
IH:'":
ZADNJA POROČILA
i*PT6M'BR* »grl
....... spy
lik "ft. I
■jja* IBf|i||i'U : ::::::::: •
BI .iiilf iffill
r Hiii::-
iilSi 1
i! .. "
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00:
Pojo slavni pevci: 20.45: Suppe:
«Boccaccio», — Slovenija: 12.40:
Zabavna glasba; 20.00: Jugoslovanska zbmovskf i® orkestralna glasba. — Trst II.: 12.24: Komorna glasba; 18.46: Slavni violinisti. — Trst I.: 11.80: Op*" retna glasba; 23.20: Plesna glasba.
m
za izuomeu mm shupšCine
Vlada je danes pod Adenauerjevim predsedstvom proučila predloge treh ministrov za nemško oborožitev
BONN, 25. — Kancler Adenauer je sprejel voditelja socialdemokratske stranke Schumacherja z namenom% da ga Obvesti o včerajšnjih razgovorih z zahodnimi komisarji in tja prepričati, naj odpre vladno zunanjo politiko. Schumacher, se zdi, je poudaril svoje nezaupanje do odločitev v Washingtonu in svoj dvom glede resnične enakopravnosti in suverenosti bodoče politike zvezne vlade. Kritiziral naj bi tudi stališče vlade glede Grote mihlovega volilnega predloga.
5 Kil MOSSHDEGH NHMERHVH IZGNATI
angleške strokovnjake iz Hbadana
Vendar ni mogel že petič dobiti zaupnice v parlamentu-London zahteva pojasnila, obenem pa je stopil u stik z Washingtonom glede skupne akcije ; V Teheranu se nadaljujejo trgovinska pogajanja z ZSSR
BONN, 25. — Nemška zvezna Vlada se je sestala in kancler Adenauer je obvestil svoje mi nistre o razgovorih, ki jih je imel včeraj z zavezniškimi visokimi komisarji.
Kakor se zdi po izjavah, ki so jih dali ob koncu sestanka, •je Adenauer obvestil svoje ministre o stališču zvezne republike in stališčih zahodnih zaveznikov glede zadnjih odločitev. sprejetih v Washingtonu s strani treh zunanjih ministrov. Izjavili so, da so ti vzelo blizu* an da je «v okviru doseženih sporazumov dovolj prostora, da ibi sprejeli nemške zahteve*. Ministri so priznali, da Za hodna Nemčija ne sme voditi pogajanj z zavezniki samo z na. menom, da bo dobila večje pravice. Nasprotno, njena naloga je gledati, da bo prišlo do njenega sprejema v zahodni svet «kot članice s polnimi pravicami in enakimi dolžnostmi, obenem z željo, da podpre stvar miruj).
Adenauer je nadaljeval, da so med včerajšnjimi razgovori govorili tudi o ponudbi Grote-wohla za organizacijo političnih •volitev po vsej Nemčiji. Izvedelo se je, da se bo vlada jutri znova sestala na izredni sestanek in se bo odločila, kako bo odgovorila na Grotewohlov predlog. Zdi se. da Adenauer stoji na stališču, da mora parlament odgovoriti ljudski zbornici že do četrtka, zlasti ker foo drugi dan več članov vlade zapustilo Bonn in odšlo v Karlsruhe, kjer bodo prisostvovali ustoličenju zakonodajnega razsodišča.
Obenem pa je danes social-Hemokratična parlamentarna skupina Bundestaga predložila resolucijo, s katero je povabila parlament Zahodne Nemčije, naj zahteva od štirih okupacijskih sil, da ustvarijo pogoje za izvedbo svobodnih in tajnih vo. litev po vsei državi. Resolucija ima 5 točk
1. Parlament v Bonnu izjavlja nemškemu ljudstvu in celemu svetu, da ima za nujno potrebo organizirati splošne svobodne in tajne volitve za izvolitev nemške nacionalne skupščine. Ta bi imela nalogo izdelati enotno ustavo za vsa štiri okupacijska področja in za Berlin. Bi imela pravico izdajati zakone in postaviti vlado.
2. Bonnski parlament bo odobril zakon za izvolitev nemške nacionalne skupščine.
3. Zvezna vlada bo takoj stopila v zvezo s 4 okupacijskimi silami, da bi dobila vsa pooblastila za organizacijo teh volitev in uresničitev mednarodnega nadzorstva nad njimi. Vlada ho obvestila parlament o stališču okupacijskih sil glede na to iniciativo.
4. Zvezna vlada bo objavila belo knjigo, v kateri bodo dokumenti o vseh dosedanjih poskusih za izvedbo nemške enotnosti.
5. Parlament je mnenja, da bi predstavljala takojšnja orga. nizacija svobodnih volitev v Berlinu prvi korak za ustvaritev nemške enotnosti in da bi bilo mogoče te volitve takoj organizirati z enostavno uredbo s strani okupacijskih sil.
Komisija bonnskega parlamenta za zadeve vse Nemčije je pričela takoj proučevati socialdemokratično resolucijo, skupno z resolucijo liberalde. mokratov. Zadnji so zahtevali razgovore s predstavniki sovjetskega področja.
Obenem jja se je zvedelo, da Je socialdemokratska stranka zahtevala pri zakonodajnem so. dišču, da razveljavi kot ilegalen sporazum y Petersbergu med tremi zahodnimi silami in bonn. sko vlado, obenem pa tudi
trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Francijo. Obeh namreč ni odobril Bundestag.
Na kongresu evangeljskih učiteljev v Westerburgu pa je vod. ja protestantske cerkve, pastor Martin Niemoeller povabil Nemce, naj ne služijo vojske. Preprečiti je treba, da bi se Nemci borili eni za ZDA in drugi za ZSSR. »Nemški kristjani morajo iskati in najti svojo pot».
Policaj - ropar
BOLOGNA, 25. — Kvestura •je aretirala in prijavila sodišču pod obtožbo oboroženega ropa 23-letnega Filippa Figuzzija, ki je služil pri policiji v Bologni.
V dneh med 9. in 21. septembrom je neki oboroženi in zamaskirani zločinec šestkrat oropal ljudi na ulicah predmestja. Policija je končno dognala, da je bil ropar član policijskega zbora. Figuzzi je že izpovedal,
LONDON, 25. — Angleška vlada je poslala navodilo svojemu poslaniku v Teheranu Shephentu, naj zahteva od Mossa-deghove vlade, da bo podvzeia vse potrebne ukrepe za preprečen je morebitnih incidentov v Abadanu.
da je ropal zaradi pomanjkanja denarja in velikih dolgov. Vse-ga skupaj pa je s *em dobil le i slanec opozicije Jamal Imami nekaj manj kot 20 tisoč lir. I je danes napadel vlado in trdil
TEHERAN, 25. — Perzijska vlada je danes odredila, da mora 350 angleških strokovnjakov, ki so ostal v Abadanu, kjer čuvajo čistilnico, zapustiti perzijsko ozemlje do 4. oktobra.
Ministrski podpredsednik Kossein Fatemi je dejal, da Perzija ne misli, da bi mogla nastaviti katerega koli izmed Angležev, iti so ostali v Abadanu. ker so včeraj zavrnili, da bi podpisali individualne pogodbe z Iran-Oilom. Perzijski predlogi za nadaljevanje dela v rafineriji z angleškim tehničnim osebjem, že dvakrat niso bili sprejeti. Angleži so zahtevali, da bi sklenili kolektivno pogodbo in da bi podjetje vodil angleški ravnatelj.
Mossadegnov «*ikaz s0 izročili komisiji Iran-Oila v Abadanu z nalogo, da ga predajo angleškim strokovnjakom. Predvidevajo, da boco morali Angleži odhajati iz Abadana že 27. septembra.
Medtem pa je že petič v treh tednih bil onemogočen sestane^ perzijskega parlamenta, ker ni bilo zadostnega števila poslancev. Poslanci opozicije (vseh je 136. od tega jih ima nacionalna fronta samo 7), so bojkotirali vse Mossadeghove posku. se, da bi dobil zaupnico. Po-
da bi vlada, če ne bi uspela urediti vprašanja nafte, nujno prišla pod okrilje ZSSR. Vladna sedanja politika dela sovražnike iz bivših prijateljev, predvsem ZDA, Ameriško prijateljstvo je pomenilo za Perzijo ravnotežje med Rusijo in Angleži. Poslanec je govoril o oddaji radia Moskve, v kateri so Mossadegha označili za «patrio. ta». Prisotnim je zaklical: ((Gospodje, prav dobro veste, kaj pomeni, če ie imajo za patriota v Sovjetski zvezi«. Obtožil je vlado, da je dala stranki Tudeh na razpolago svoje fonde.
Sedaj, ko je Mossadegh opustil zunanjepolitične akcije in kakor se je sam izjavil, pričel izvajati «direktne ukrepe«, je bilo stališče Londona danes zvečer še nejasno.
Kot prvi korak, ki ga je danes napravila Anglija, je bila zahtev?, naj poslanik Shepherd v Teheranu, dobi nova pojasnila pri perzijski vladi zaradi grožnje, da bodo izgnali Angleže iz Abadana.
Ministrski predsednik Attlee pa je izjavil v parlamentu, da bo Anglija ostala v Abadanu tudi če uporabi silo, če bo to potrebno. Predvsem pa je treba vedeti, da bo Attlee najbrž poskušal preprečiti težke odločitve. ki bi mogle privesti do
bi otežkočilo tudi svetovni položaj; zlasti sedaj pred angleškimi splošnimi volitvami.
Vendar se zdi, da so danes popoldne v Angliji že natančno proučili položaj. Attlee se je sestal s člani svojega kabineta, nato pa sklical na Povvning Street štev. 10 vse osebnosti svoje vlade, ki imajo rang ministra. Sestal se bo tudi s Churchillom in se dokončno dogovoril glede bodoče politike Na seji je bil tudi maršal Sir Wil-liam S’im, poveljnik imperialnega štaba in admiral Sir Geor. ge Sreasey, podpoveljnik glavnega stana mornarice Obenem pa so v Londonu potrdili vesti, da je Attlee takoj stopil v stik z Washingtonom.
Medtem pa se angleški tisk sprašuje če bodo ZDA znova intervenirale in hotele vplivati na mirnejše perzijsko stališče. S tem naj bj preprečili, da ne bi uporabili niti na eni in niti na drugi strani svojih oborože. nih sil.
V angleških uradnih krogih niso gotovi, če bo Perzija uresničila svojo grožnjo. Nekateri pravijo, da bi Mossadegh doživel poraz na bližnjih volitvah, če bi izgnali Angleže in bi šla petrolejska industrija k vragu.
Na Foreign Officeu niso hoteli uradno potrditi, da bi Perzijci ponudili, da bi Anglež vodil petrolejsko industrijo. Privatno pa so dali razumeti, da je bilo to res, vendar Angleži niso hoteli verjeti, ker so to imeli za
logi. naj bi bili zelo nedoločni in brez garancij.
Obenem pa javljajo, da je v Teheran prišel visok funkcionar sovjetskega ministrstva za trgovino Lizin, ki se bo pogajal o trgovskih odnosih med ZSSR in Perzijo. Javili so tudi, da naj bi prejšnji teden sklenili sporazum, da bodo Rusi po. slali v Perzijo 12 tisoč ton slad. korja v zamenjavo za perzijske mandeljne in volno.
notranje krize, poleg tega pa manever. Zadnji perzijski pred- i ginilo,
Velika neurja
nad Južno Italijo
NAPOLI, 25. — Zjutraj in popoldne je bila nad Napolijem velika nevihta. Gasilci so morali takoj zaščititi nekatere hiše. Velika škoda je na poljih izven mesta. Železniška postaja Mergellina je bila pod vodo in vsled tega so imeli vlaki velike zamude. Dva delavca so morali prepeljati v bolnico, ker ju je vrgel na tla zračni pritisk, ko je strela zadela v bližnjo hišo.
Iz Follonice pa javljajo, da je bila tam včeraj ponoči prava huda ura. Reka Gora je poplavila hiše v Ulici Solferino. Štiri hiše so se porušile. Nastala je velika panika. Sedem družin je brez stanovanja. Skoda znaša več milijonov. Reka je poplavila tudi hiše v okraju Cassoni. Prebivalci so se rešili čolni. Veliko živine je po-
H J
~r.~i
i::::::;::::::;;:-
OB DVOBOJU RACI1VG ■ KLADI V A R
Celje, mesto lahhe atletike
Zvezni trener Kumar in njegova prerokovanja-Edini stadion v Evropi
Do Celja ni daieč. vendar dovolj, da zaradi mej pridejo vesti, če niso ravno zelo, aeio važne, dan prepozno. Tako smo z zamudo zvedeli vse rezultate lahkoatletskega dvoboja, med Racingom iz Pariza in Kladivar jem iz Celja, o katerem smo v naši nedeljski številki objavili samo kratko vest.
Lahko bi stvar enostavno preskočili, če se ne bi slučajno misel spotaknila ob zelo preprostj ugotovitvi: kakšen velikanski uspeh je pravzaprav za Celjane. da sploh lahko tekmujejo proti Racingu, enemu od vodilnih francoskih klubov s črnimi atrakcijami Sillonom in AH Mabroukom.
Bilo je pred kakima dv-ema tednoma. Potovali smo s kolesarsko karavano po. cestah Hrvat ske in Slovenije. Sreča nam je v Ljubljani pripeljala na pot Giordana Kumarja, enega najboljših trenerjev, kar jih trenutno Evropa, premore. Nasmejan, zagorel, z belo čepico na temenu, Jias je rotil, naj si v Celju za božjo voljo ogledamo lahkoatletski stadion, edini take vrste v Evropi.
Prišli smo v Celje. Na cilju smo od daleč zagledali Kumarjem belo čepico. Z njim je bil tudi Tržačan Žerjal, jugoslovanski rekorder v disku in po najnovejšem, tudi metalec kladiva, aTuka) vam predstavljam našega svetovnega prvaka v kladivu». je začel Giordano: začudeno smo pogledali, a nas je brž potolažil. *Bodočega...r>. Zelo značilno za zveznega trenerja. Rad gieda v bodočnost z močno lečo, ki zelo približa in poveča; ne ukvarja se rad z malenkostmi. Razlagal nam je Potem o svojem delu, o Celja-
nih, na koncu vsakega stavka
Pa. je stalo: «Saj boste sami videli, čez pol ure gremo na, stadioni).
Stali smo končno sredi celjskega čuda, zgrajenega s prostovoljnim delom domačih lah-koatletov. Odlično tekaUšče, dolgo točno štiri sto metrov, na zunanjem zavoju izkopan jarek za tek na 3000 metrov z ovirami (nismo natančno obveščeni, a tudi takih jarkov verjetno ni preveč na svetu), ter po dva zaleta za skoke m mete.
Prav na sredi prečka, z zaie-tiščem za skok v višino. Kumar hiti pojasnjevati: ^Nogometaši so začeli oprezovati za vogali. Iz takih stvari ne more biti rtič dobrega. Zato je duša celjske l&hke atletike Fedor Gradišnik odrezal kratko: «Razkopati center; za nogometaša bo to bolj strašno kot žegnana voda za hudiča«. Tako je bilo. Se danes stoji v Celju edini lahkoatletski stadion v Evropi. Na njim odgaja večni idealist Giordano Kumar slovenskemu športu naraščaj, ki nima več spoštovanja do milijonskega Pariza ter je sorazmerno z velikostjo mesteca brez dvoma med najboljšimi na svetu.
Moramo še pripomniti, da na nedeljskem> tekmovanju vreme m bilo naklonjeno in so vsled mraza rezultati nekoliko slabši od predvidenih:
110 m zapreke: 1. Freyer (R) 15.4, 2. Lorger (K) 15.6, 3 Hoh-njec (K) 16.6, 4. Boiller (R) 17 2; 400 m: 1. Baix (R) 50.1, 2. Zupančič (K) 51.0, 3. Sowinsky (R). 4. Hribar (K) 53.4. 10« m: 1. Baint (R) 10,7, 2. Perlot (R) 10.8, 3. Lorger (K) 11.2, 4. Petauer (K) 11.6; višina: 1. Sillon (R) 185, 2. Zgalin (K) 170, 3. Freyer (R) 165, 4. Urbajs (K) 165; kopje: 1. Ko-
pitar (K) 58.33 (nov slovenski rekordi), 2. Rojc (K) 55.49. 3. So-winsky (R) 48.17, 4. Garot (R) 32.34; SM m: 1. Jaunay (R) 1:57.2, 2. Hanc (K) 1:57.5 3. Kopitar (K) 2:00.4, 4. Perault ’(R) 2:09.2; 300* m: 1. Badet (R) 8:59.0, 2. Malejac (R) 8:59.4, 3. Graber (L) 9:08.2, 4. Šober (K) 9.08.2; štafeta 400x300 x200xl00 m: 1. Racing 2:00.3, 2. Kladivar 2:06.2; troskok: 1. Sillon (R) 14.46, 2. Zagore (K) 14.25, 3. Bourlier (R) 13.10, 4. Cerpes (K) 12.90; 4W m ovire: 1. Zupančič (K) 56.1, 2. Jaun.ey (R) 56.1 3. Kopitar (K) 56.3, 4. Bourlier (R) 57.6; 200 m: 1. David (R) 22.7, 2. Francois (R) 22.9, 3. Lorger (K) 23.3. 4. Petauer (K) 24.2; 4x10» m: l. Racing 43.6, 2. Kladivar 45.1; 1SM m: 1. El Mabrouk (R) 3:57.0, 2. Hanc (K) 4:03.4, 3. Maleac (R) 4:05.4, 4. Šober (K) 4:27.0; disk:
I. Golc (K) 43.51 metra, 2. Darot (R) 43.38, 3. Freyer (R) 39 metrov, 4. Petarka (K) 37.23: palica: 1. Sillon (R) 4 m 2. Cerpes (K) 3.60, 3. Freyer OR) 3 50 4 Vehovar (K) 3.50; krogla (izven dvoboja): 1. Darot (R) 13.69 2 Golc (K) 12,72, 3. Freyer (R)
II.81; 5*00 m: 1. Aberlenc (R) 15:16.4, 2. Lucas (R) 15:19 8 3 Mlinarič (K) 15:59.8, 4. Grabar (K) 16:02.6; daljina ženske (izven dvoboja): 1. Knez (K) 5.45; 4x400 m: 1. Racing 3:22.5, 2. Kladivar 3:33.5.
Srečna pomota
OASALE M ON FERRATO, 25. — Delavcu Giuseppeju Maggio-lino, staremu 32 ltt, so Sporočili Canes, da je zad‘ i na enem samem listku Totoc-alcia kar dVe tri'najč<tici.
MaggioJino je igral listek s šestimi kolonami, a je po pomoti napisal v peti Jdoloni isto kombinacijo kot v prvi to je pravilno.
Perry bo treniral
švedske teniške igralce
LONDON. 25. — Fred Perry, angleSki teniski šampion, trikratni zmagovalec turnirja v Wimbiedanu, sedanji ajreriški državljan, bo odpotoval prihodnje d!ni na Švedsko, kjer bo treniral tamkajšnjo reprezentanco Davisovega pokala k' bo nastopila v mtdeonskem tinalu proti ZDA.
Dvainštiridesetletni ameriški profesionalec je izjavil, ,-fa je njegova mehicta treninga v igranju mnogih singlov s posameznimi igralci; Bergeunom, Davidseonom. Johanssoo ur, in Blc*nquisfom.
Trtne r ne misli odpotovati v decembru v Avstralijo, na, kraj dvoboja, ampak se misli Vrniti v Florido. «kjer Je na kiupe de. r»arja brez prehudega dlela«.
S tekme Opčine - Sesljam (4:2), Prepozno, zoga leti v mrežo!
Kljub letom je Perry še vedno v fonri in igra trenutno na turnirju profesionalcev v Wimbledonu.
Asboth poražen
od petnajstletnika
PARIZ, 25. — V prvem kolu teniškega turnirja aa Poreev pokal je petnajstletni Francoz iz Nizze-Grin<ta priredil veliko presenečenje z zmago nad znanim internacionaiceir. Madžarom Asbothcm, mednarodnim prvakom Francij^, v letu 1947. Vendar je treba pripomniti, da je imel Asboth že nekaj dni motnje na mišicah, desne roke.
PARIZ. 25. — V prijateljski nočni tekmi rredl Racin gom iz Pariza in Milanom, bosta igrali enajsterici v teh sestavah;
RACING: Vignal, Kru,p«ky, Salva, Druart, Larrxy, Arnau. dc.au, Gabet, Gudn.undsson, Quenalle. Arangelovič, Moreel.
MILAN; Buffon, Silvestri, Bonomi, Annovazzi, Grosso, To-gnon, Burini, Green. Nordahl, LietJholm, Remosto.
400 metrov zapreke:
Litujev 52.o
BUKAREŠTA, 25. — Rezultati drugega dne mednarodnega tekmovanja y lahki atletiki: 200 metrov: 1. Suharev (SZ) 21.5; 400 metrov zapreke: Litiu. jev (SZ) 52.0; 3000 metrov ovire; Apro (Madžarska) 9:07.fi (nov madžarski rekord); skok v višino; Soettr (Romunija) 196 cirš krogla: Grigalka (SZ) 16.28 m.: 2enstoe; BO metrov o-vire:	Gianmaiti	(Madžarska)
11.6; štafeta 4x100: SZ 47.7: skok; v daljino; Hinikina (SZ) 575 om.; 880 metrov: Ponamer-java (SZ) 2:12.7; disk; Roma-sjfova (SZ)59,65 m.
NOVI DOKAZI
o krivdi Rederja
Več prič je spoznalo bivšega majorja SS na procesu pred vojaškim sodiščem v
BOLOGNA, 25. — Pred pričetkom današnjega procesa je tožilec postavil dve vprašanji obtožencu: 1. Se spominja, če je videl obešence v Bardine že zjutraj in 2. kakšni so bili osebni podatki majorja Loosa (Loos je pri diviziji odgovarjal za tajno službo).
«Nisem bil prisoten pri eksekuciji — je odgovoril Reder, ki so mu nadali sedaj priimek «hijena» — bil sem na svojem poveljniškem mestu za pokopališčem. Sele pred kosilom sem videl justificirane (vendar se mu beseda nfi zdi pravilna in išče drugačen izraz in potem nadaljuje)... triinpetdesete. Major Loos je bil moje postave, večji in bolj močan, tedaj star 38 let in bolj plavih las, kot jaz. V prvih dneh februarja 1945 je odšel iz Italije.
Tožilec je nato razložil, da je dobil pismo neke gospe iz Milana, ki se spominja, d& je bil major Loos poveljnik v Asti, doma iz Berlina. Imel pa -je 55-let in sive lase.
Nato je pričal bivši «console» milice, G.iulio Lodovicci. Pravi, da ni bil «console» temveč nekak polkovnik. Podeljeval je 100 možem, ki so sodelovali v akciji v Vinci. Pravi, da je rešil prebivalstvo Gragnole, ki je bilo že zbrano na trgu pred strojnicami. Ni mogel potrditi, če je bil Reder odgovoren za to akcijo.
Nicola Nobile pa se je dobro spominjal, da je dal Reder ubiti v Vinci župnika, njegovega očeta in še nekatere.
Nato so pričeli razpravljati o pokolju v Marzabotto, kjer je bilo ubiiih 1830 oseb med 29. septembrom in 5. oktobrom.
Prva priča Agostino Grava je bil tedaj tajnik občine. Njegovo pripovedovanje je dolgo in zamotano. Rešil ga je nemški vojak, ki je bil prav tako kot on v civilu zaposlen na občini.
Nato je pričal Dino Fartozzi, ki je bil prefekt v Bologni za časa teh zločinov- Pripovedoval je, da je 1. ali 2. oktobra prišel k njemu na prefekturo župan iz Marzabotta. V joku mu je pripovedoval, da so bili. vsi ubiti in da sta dva nemška oddelka 29, in 30. septembra izvajala represalije zaradi tega, ker so ranili dva Nemca pred dvema dnevoma. Zupan je tedaj govoril o 600 žrtvah. Obvestil je Mussolinija in zahteval vestj na nemškem pokrajinskem poveljstvu. Dne 10. oktobra zjutraj sta prišla v Bologno generala Berti, Dollmann in drugi zaradi preiskave. Deset dni nato pa dr. Sach iz nemškega poslaništva. On je dejal, da so bile obtožbe krivične in da «smo žalili nemško vlado«.
Pozneje pa je prišel general Von Lemberg, ki je obžaloval dogodke. Isti dr. Sach mu je kasneje zagotovil, da se ne bodo nikoli več dogodili taki dogodki. Povedal je tudi, da ni nikoli slišal imenovati majorja Rederja.
Gospodinja Ester Ruggeri -je pripovedovala, da so bili na tistem področju partizani, vendar so se umaknili na Monte Sole, ko so prišli Nemci.
«Približno 80 nas je bilo v cerkvi skupno z župnikom in Nemci so nas spodili ven. ter nas odpeljali na pokopališče v kapelo. Najprej so vrgli tri ročne bombe, nato so pa streljali s strojnico. Kljub temu, da sem bila ranjena, sem se rešila pod
kupom trupel. Čakala sem ves dan. Ponoči je prišel stric*in me odpeljal domov. V hišo sta prišla dva Nemca in sta zahtevala, da bi izjavila, češ da so napravili pokolj partizani, Ce tega ne bi potrdila bi prišel major in me napravil «kaput».
Predsednik: «Med osemdese-torico so bili možje?»
Prič.a: «Ne, samo žene in otroci, izgubila sem mamo in šestletnega bratca*.
Predsednik obtožencu: »Mislite. da se je to moglo dogoditi po nesreči?«
Obtoženec:	«Ne.	Stvar	razla-
gam kot iniciativo poveljnikov in vojakov. Nisem p£, kaznoval nikogar, ker nisem ničesar vedel«.
Z visokim glasom izjavlja priča obrnjena proti Rederju: «Poznam tega meža. To je major Reder. Videla sem ga 1. oktobra popoldne v svoji hiši v Casaglia. Prosila sem «a, naj izpusti mojega očeta, ker sem bila jaz ranjena. Odgovoril je: Cez dve u.ri se bo vrnil. Nisem videla niti očeta, ne njega, niti Nemcev, k’ so bili z njimo).
Z glasom, ki se je trgal, pravi obtoženec: «To je laž».
Obe izjavi so dali na zapisnik.
Zadnja priča Cornelia Pa-selli. ki je prav tako zbežala pokolju v Casagli trdi, da je med zoiranjem ljudi na pokopališču in pričetkom streljanja iz strojnic bil presledek 20 minut. Zdelo se ji je, da so Nemci čakali na povelje.
Ob izhodu s sodišča so «hrje-ni» vpile z močnim glasom nekatere žene: »Divjak, morilec, hijena...«.
Neobičajne slabosti
na pariških ulicah
PARIZ, 25. — Dvanajst ljudem je bilo slabo v Parizu in okolici. V bolnici je neka oseba že umrla. Ze tretji teden se nadaljuje ta neobičajen pojav v Parizu. Vsega skupaj so morali v bolnico prepeljati zaradi slabosti 60 oseb, od katerih je 6 umrlo. Zdravniški krogi menijo, da je to posledica velike temperaturne spremembe od jutra do večera.
KINO
V TBSI®
Rossetti. 16.30: «Za<fo}i P*®* Holden, N. Olson.	.
Excelsior. 16.30: «Rdeče ^ Darnell, Ob. Boyer.
Fenice. 16.30; «Ognjeni
;0icina«**R
16.00:
w- pal-an<Ž#»* f
F.
Calvert.
Arcobaleno,
Widmark, ... .
Astra Rojan. 17.00: boS od nikogar*
Patrick.
Alabarda. 15.00: «LeP°S.> lesih« S. Pampanim,	^
Armonia. 15.30: «Gen«ral ob zori« G. Cooper. w^ Azzurro. 16.00: «Mali P,,
U. Ferrari, E. Sannan Belvedere. 16.00: prihaja od morja* fc r A. De Cordova.	MF
Garibaldi. 15.00: «Dunns» ki« Ph. Dom, A. Haie.^1 Ideale. 16.00:	«Roman jr v
Russelove«, A. Faye, mecbe.	CjP)U»
Impero. 15.15: «Jaz sem .K. Italia. 16.00: «Adamovo r' Hepburn, S. Tracy. RoSioi)r Kino ob morju. 16-®?vJLa», t* va umetnost in ljuoe*c derzini Pasero.	*
Marconi.' 16.00: «ZaoblJ Duranti, R. Murolo. ^ 1* Massimo. 15.00: «PepelK» sney.	rc^
Novo Cine. 15.00: »Uma«"*
G. Ford. M. Fochs.
Odeon. 16.00: «Ni veCje L. Parks, B. Hale. n&r Radio. 16.00: »Tartuj^j^ lovščine« R. Donat, v. ^ Viale. 14.30: «Ne zaPus“ Lupino, S. Forrest.
Savona. 15.30: «ValerlJ?’ ijrtv*
Najmanjši Diesel motor
AIX LES BAINS, 25. — Nemški inženir, bivši -vojni u-jetnik, ki dela sedaj v neki delavnici v Aix les Bains, je predložil komisiji svojo originalno iznajdbo: najmanjši Diesel motor na svetu. Ima 15 ccm in tehta 250 g. Valj je vlil iz aluminijeve litine, bat pa je iz jekla.
Ta motor so preizkusili na avtomobilu za otroke, ki je dosegel 50 km na uro. Inženir misli, da bi njegov motor lahko uporabili za otroške avtomobile in igrače. Štirikrat večji motor bi megli pritrditi na bicikle.
Zvesta žival
HAAG, 25. — Leta 1944 so nemški vojaki odpeljali s seboj v Nemčijo psa družine Snid-ders, ki biva v Roermondu. na južnem Holandskem. Sedaj, po sedmih letih, se .je pes vrnil domov. Ne morejo si razložiti, kako je mogla ta žival po tako dolgi odsotnosti in veliki razdalji, najti in spoznati svojo staro hišo.
Hrt
«RADI0 VESTN!K» jugoslovanske cone Trsta
kakor tudi na druge jugoslovanske revije in časopise, se lahko naročite na upravi »Primorskega dnevnika*. Ul. sv. Frančiška 20.
Vittoria. 16.00: «Ot0ŽJ«
nih» J. Garfield, G. ^ Vittorio Veneto. I«-00: ‘
te« C. Gable, A. Sm«n-
RADIO
J IKiOSLOVA^A
CO N K
SREDA 26.9.1551,	„
Poročila ob 7.00,	ji!
23.05 — 6.45 jutranja * ' Ki K0' Jutranja glasba in ra.' ‘nfrtV dar do 7.30. 13.45 Igrajo 8“ popihala. 14,00 Pojo Sla'* )(S 14.30 Od včeraj do <■* . (piK Poje slovenski sindikain do 15.00. 18.00 Antonin Slovanski plesi. I®.1 in jBj skladatelji v besedi ■> jjpf 19.00 Chopin: Balade. 20.®, «Boccaccio» - opereta v janjih. 23.10 Glasba za “ do 23.30.
-mio V EU P
5.00 Jutranji pozdrav- Sf seli zvoki. 5.50 JutraM* ^ ' ba. 6 15 Slovenske umetne pesmi. 1-00 orkester Donald Vabe**- prt bavna glasba. 13.20 IE1? tf&Z trio. 14.00 Zdravstven*
14.10 Skladbe VitezsUJ* m J! in Josefa Suka. 14.40 P®* M. i1. zurke. 15.10 Zabavna
Igrajo harmonikarji .	^ep1..
18,25 Novi gospodarski	^1'.
življenjski standard. !*•	...
koncert' pianista, MjjjJ 0$
povška. 19.15 Igra Za 0o(i ster Radia Ljubljana ^<0 v stvom Bojana AdaiM*3' juKji ing. Maks Samec: P°£, ce ž,o»
20.0«
biti kritik... 20.45 Kleist: Razbiti vrč,
v ar.sk e ga koksa. _2U^“ ricn '(>
aiuft f£
J
22'io'^VedrVlolistiena vt Jugoslovanska zborov’-^ pr stralna glasba:
Uroš Krek, Svetolik K
TKST <*• ^ d/
7.30 Jutranja gl3*-11.30 Za vsakega nekaj-dobna Anglija. *2 ‘lrtoV. > Odlomki iz vlašklh„„p£j}r1<a
i
Komorna glasba. 13°{L 1n| ba. 13.30 Mozart: Goa* v D-duru. 13.47	U
klavirje. 17.30 Plesna	ku
Glas Amerike. l8,! jn
Koncert za klavir.
18.46 Slavni violinisti.^■ niški vedež. 13.15 9frt 20, ji
20.00 Evropski kon08 jTojD*' 20.45 Lahka, 1
ša šola. 20^45 Lahka Vokalni kvartet:	'e 2l,3® J
21.20 Ravel: Ciganka-^ VO sodije in fantazij*- ijaVice ZV koncert sopranistke ^,asba- t/P
stute. 22.20 Zabavna * jorfvs-Večerni ples. 23.00 »» in K c e rt za orgle, 8 do 2 23.35 Polnočna glasDa
TIW» **	1^1
nlaS^ fil$ 11.30 Operetna	\i
Priljubljeni ritmi-	i
in revij 14.10 17.30 Prenos koncert* na. 18.30 MednaroO^niJ. jr ( 18.50 Poje Claud‘0 Lahka glasba.	23-^
nista Enrira CavallU*- ^ na glasba.
 .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................      n..........................................................................................................................  iiiiiimimih''"""
n«1
,11""
6.
•Tolm
Hersej'
imosim
| PREVEDELi VLADIMIR BREZOVNIK \
Nato je odšla v urad in se usedla za mizo. Bila je precej daleč od okna in na njegovi levi strani. Za njo sta stali dve visoki knjižni omari. V n j jih so stale knjige tovarniške knjižnice. Knjižnico je organiziral personalni oddelek. Uredila je mizo, položila nekaj stvari v predal in pripravila papir. Preden pa je za Cel a vpisovati v knjigo nove nameščence, odpuščene in tiste, ki so od Sli k vojakom, je hotela s tovarišico na desni strani malo poklepetati. Ko je obrnila glavo od okna, je zalila sobo slepeča svetloba. Strah jo je ohromil; nekaj trenutkov je sedela kakor okamenela. (Tovarna je bila 1463 m od žarišča eksplozije).
Vse okoli nje se je zrušilo. Zrušil se je strop. Iz zgornjega nadstropja so popadali ljudje v sobo. Tudi streha se je zrušila nanje. Knjižni omari, ki sta stali neposredno za njo, sta se nagnili naprej; knjige so se usule nanjo in jo podrle. Teža ji je zvila levo stegno in ga zlomila.
V tej tovarni za pločevino je atomski vek nastopal svojo pot s tem, da je s knjigami drobil in dušil Človeško bitje.
n.
MESTO GORI
Reverend Kjoši Tanimoto je takoj po eksploziji ves iz sebe planil z Matsuijevega vrta. Strmel je na krvaveče vojake, ki so stali pri na pol izkopanem zaklonišču. Takoj nato je sočutno priskočil na pomoč neki stari ženici, ki Je vsa zmedena tavala vzdolž ulice. Z levo roko se je držala za glavo, z desno pa je podpirala tri do Štiriletnega dečka, ki ga je nosila na hrbtu.-Venomer je kričala: «Ranjena sem!» Pastor si je zadel dete na hrbet; žensko je prijel za roko in jo po mračni ulici odvedel v bližnjo osnovno šolo. Ta je bila že prej določena za zasilno bolnišnico. V Soli Je povsod po tleh videl polno razbitih šip. s© bolj pa je osupnil, ko je zagledal petdeset do šestdeset ranjencev, ki so čakali na obvezovanje. Po njegovem je torej moralo eksplodirati več bomb, dasl tudi m bilo alarma in tudi ni slišal letal. Spomnil se je na hrib v tovarnarjevem vrtu. Od tam bi lahko pregledal ves Koi in vso Hlrošimo. Tekel je nazaj na vrt.
Na vrhu hribčka je zagledal neverjetne stvari. Ne samo Koi — to je pričakoval — temveč vsa Hirošima, kolikor je je mogel skozi prašno meglo videti, je bila razvalina. S prahom so se vsepovsod mešali gosti oblaki dima. Nikakor mu ni šlo v glavo, od kod toliko razdejanja izpod tihega neba; saj bi bil moral tudi oddaljena letala slišati. Vse hiše v bližini so gorele. Medtem je začelo deževati. Kaplje so bile debele ko češnje; mislil je, da krotijo gasilci požar in da prihajajo kaplje iz ga-, silnih cevi. (V resnici pa je bila zgoščena vlaga, ki Je padala na zemljo iz vročih zračnih stebrov, polnih prahu in drobirja. Ti zračni stebri so bili visoki nekaj milj).
Vračal se je z griča. Medtem ga je poklical njegov prijatelj Matsuo in ga vprašal, če je zdrav. Matsuo je bil na varnem
med blazinami; padajoče razvaline ga niso poškodovale- Kmalu se je skoznje preril na beli dan. Pastor je komaj odgovoril. Mislil je na tiste tam doli v tem strašnem peklu: na ženo in dete, na svojo cerkev, dom in farane. Polastil se ga je nepopisen strah; začel je teči, teči proti mestu.
Tudi gospa Hatsuo Nakamura se je po eksploziji rešila izpod razvalin svoje hiše. Ko je opazila, da je njeno najmlajše dete Mleko do prsi zakopan in da se ne more premakniti, je planila čez razvaline ter hitela odstarnjevati hlode In odmetavati opeko. Medtem je slišala dvoje glasov: «Tasukete! Tasu-kete! Pomoč! Pomoč!» Kakor da prihajajo ti glasovi od daleč, daleč — izpod same zemlje.
Po imenu je poklicala svojega sina in hčerko: «Tošio! Jeko!:
Oba sta se oglasila od spodaj.
Gospa Nakamura je pustila Mieko, ki je zopet lahko dihala. Vsa iz sebe je začela odmetavati razvaline nad kričečimi glasovi. Otroka sta ležala na rogoznici kake štiri metre narazen; zdaj pa je bila podoba, da prihajajo glasovi z istega mesta. Očividno se je Tosio lahko premikal; ko je kopala, je slišala, da grebe podnjo med lesom in opeko. Naposled je za gledala njegovo glavo; prijela ga je zanjo m ga povlekla. Noge je imel zamotane v mrežo proti komarjem, kakor da mu jifc je nekdo skrbno zavil. Povedal je, da ga je vrglo čez vso sobo. Pod razvalinami je ležal na svoji sestri Jeko. Le-ta pa je po. vedala, da se ne more ganiti, ker ji nekaj leži na bedrih. Mati je grebla dalje, dokler ni izkopala jame nad dekletcem. Potegnila jo je za roko «Itai!» «Boli!» je kriknila Jeko. Gospa Nakamura je odgovorila: «Zdaj ne utegnemo govoriti o tem, kaj boli in kaj ne.» Kmalu je svojo ječečo hčerko potegnila izpod razvalin. Nato se je vrnila v Mleki in rešila še njo. Otroci
so bili sicer umazani in potolčeni, krvavih ran P& 11 $ Odvedla jih je na ulico. Bili so v nočnih oblekah rp jo je. četudi je bilo vroče, da jih bo zeblo. Vrnila razvaline in začela kopati; našla je zavoj oblek. zdavnaj pripravila za tako silo. Oblekla jim je	i
in čevlje. Glavo jim je pokrila z bokuzuki, svilen1 nagačenimi čeladami. Nosili so jih med letalsK^^Jt Otroci so molčali. Le Mieko je stalno vpraševala-sedaj noč? Zakaj se je naša hi-^a podrla? Ka.i se .jjo. j Tudi gospa Nakamura sama ni vedela, kaj se Je zLj# / je vendar sirena naznanila konec alarma). Ko je * mrak, je videla, da so se v soseščini podrle vse nega soseda, ki jo je še pravkar z muko podiral, J temeljito podrta; gospodar pa. ki mu je bilo nalo/e tjf jo skupni varnosti, je ležal mrtev na sredi ulic*'
Gospa Nakamoto, žena predsednika društva,^, obrambo proti zračnim napadom, je prišla čez u11 krvavo glavo. Povedala je, da je njeno dete ^ ep' prosila je za obveze. Gospa Nakamura pa obvez Ji n3.4l» ^ ' se je zopet vrnila med razvaline svoje hiše. Tam J belega platna. Raztrgala ga je na trake, ki j^1 f stroJ> Nakamoto. Ko je šla po platno, je zapazila Slval« a jia hranilca rodbine; vrnila se je ponj in ga odvJ je °vo^/ Ker pa seveda stroja ni mogla odnesti s seb°'’ po ; da ga bo potopila v betonski cisterni pred h>- • cjgt^ pfj oblasti je morala biti taka, z vodo napolnjen ^ zaradi gašenja morebitnih požarov po bombard 0g0 vsako hišo. Tudi ta cisterna ji je bila sl1021 simbol varnosti.
1«
društva J®
    - - .
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6. n’e 5Kega Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m°z^n Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškesa tiska "	^
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA St 20 — Telefonska št. 73-38, OGLASI: od 8.30- 12 in od 15-18. . Tel, 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Triaškl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel, 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70