bad dozoreva. Italijani vedo aobro, zakaj da zapirajo v zaseucnem ozemlju siovenske šoie, .neotvarjajo zaprtin m vrnijajo uovoijene v iiezauosuie prosiore. Le satanska pernd-nost je v stanu nainenoma in sistematično 5 zascrupijati nuauino narounega soseda ter. lzpodkopavati na ta nacin ujegovo bocioco eKsistenco. La. pet, ueset lasKiii otroKje cez noc uovoijena itaiijanska šoia, mnsjgonsoci ukažeijaiii Movenskih otrok pa^naj, bo obsojeniii poiiajkovati brez vzgoig-po uucan, v preclmestjih in po deželi ctnsz. ueia 111 brez nadzorstva, brez zašute m, brez ijubezni, da postanejo eimprej žrtev brezmejne uemoraiizaci]e m moralne propaiosti, ki so jo zaueiiii tuji brezvest.iezi v nravno najsoikinejse kraj& .Lvrope..sasa slovenska miatlina je v nevarnosti,, uu se pokvan v mocvirju ualijanske razuzuanosti, aa postane, ko uoraste, siepa orodje, iuealen matenjai za raznarodovanje. j\Uo bi bii tako naiven, da bi pricaKOvai od mladiii ljudi, vzrasiili v taKih razmeran, tisto vseh odporov zmožno narouno zavest, ki edina more rešiti neosvobojeno jugusiovenstvoJr- Grozne so policijske in kriminalne statistike, ki jin prinaša italijansKo časopisje iz onstran aemarkačne črte in obupna so svariia siovenske javnosti. Kakor plaz so prepiaviie zasedeno slovensko ozemlje kobiiice ¦z italijanskega kulturnega vrta, pohajkovanje, pretepi, prostitucija, kraje, požigi, nasilstva. Kamor je stopil Turek, so pravili, tod ni zrasla več trava, kamor stopi Italijan, to vidimo s svojim očesora, tam ni več mesta ne za pravico ne za poštenje. Ali kako rešiti pokolenje, na katerem oode, da definitivno odloči narodno priPadnost oropanih pokrajin? Gledati m Cakati, to bi ne bilo nič manj zločinsko-i kajti moralna propalost se da zajeziti le v začetkih. Bo li italijansko sadje dozorelo, bo vse prizadevanje Sisifovo delo. Cvet slovenske emigracije je še v Sloveniji. Ona ima prvo bese,do. P. P.