V spomin na . žrtve _jzdajstya_ Nad 3000 ljudi na kome-__ nrioraciji na Javorovici neSi„aVf0Vici na Jancih se je v 30$JLd°POldan zb'alo več kot »h na kom’ SV°jCeV padUh to dru' 146 &tev7vmh0Itarji V na brigade v J0na Cankarjeve Sn™ S°.tlaeično končali pod Jemcev m belogardistov. sednik vi® najprej pozdravil pred-NOV Sen^fieVn-er^0rganizacije ZZB udaril nrizaH" 0 Majzelj in po- minskeea j*iVanja za graditev spo- nostni fovoTt "a Iavorovici- Slav-Publilkeea podPredsednik re- %BoES„ nb°^aZZB NOVSlove-govoru dejal- ^ pa Je v ^ojem človeka tn, , bi takega hi svojim Ianez Trdina> ^ jancih dod!i ;m m povestim 0 Gor- trpljenju v!?- resn'^ne zgodbe o stva tukaj n slovenskega ljud- v dolini Krke Ph 9OIiancev nJa o iuna?t’ ,zapisal pričeva- bataljona n Cm Ju Gorjanskega tudi o j!- ® p°razih, pa najtežje ranf^i’ k‘ 50 prizadeJale več vsemn n * partizanom, tem- ZJavSc!tmuljudstvu-Iaočao tvojjeno kai?01^0 ohraniti nepo- zmS teS T*.** 11150 M* le * motamo zave^U ^°ri|21.Prav tu r°dnega izdaJC^ *zločmov na’ Konec je životarjenja zmaga človek Salonit Anhovo, investitor tovarne silikatne opeke v Brežicah — Na otvoritvi govoril Franc Šetinc Bogdan Osolnik v svojem govoru na Javorovici: Tudi zaradi dogodkov v teh krajih ne moremo dopustiti, da bi nas zdaj učili človekoljubja ostanki belogardistične emigracije, da bi nam vsiljevali svojo lažno spravljivost zato, da bi z njo ponovno slepili in zavajali naše ljudstvo. (Foto: Janez Pavlin) Ni še preteklo dve leti, odkar je Franc Šetinc položil temeljni kamen za novo tovarno silikatne opeke v Brežicah. To je bilo 19. julija 1975, 27. aprila letos pa je bil sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS slavnostni govornik na zborovanju ob otvoritvi tega sodobnega industrijskega objekta. Tovarna bo uporabljala za surovino bogate zaloge silikatnega peska v globoškem in bizeljskem okolišu. Njena letna zmogljivost je 30 milijonov opečnih enot, za kar bo dnevno potrebovala po 400 ton peska. Ob tej delovni zmagi, s katero so prebivalci brežiške občine in Posavja ter člani delovnega kolektiva Salonita Anhovo počastili letošnje praznične obletnice ZK, je Franc Šetinc pohvalil nesebično pomoč strokovno in samoupravno razvitega kolektiva anhovskega Salonita opekarjem iz Brežic, s katero jim je ugladil pot do sodobne proizvodnje, novih, kvalitetnih izdelkov za potrebe slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva. Dejal je še, da nismo več v bit- Koristnost naj dokaže še praksa Medobčinska sveta SZDL in ZS za Dolenjsko ocenila javno razpravo, ki je vnovič in še globlje razgalila kmetijske (splo-.no družbene) probleme ter nakazala nujne ukrepe Navzlic nekaterim pomanjkljivostim (nejasnosti glede združevanja zemlje, premalo vključeno združeno delo) je bila javna razprava o kmetijstvu na Dolenjskem uspešna in koristna. Tako sta, najkrajše povedano, ocenila na skupni seji v petek, 6. maja, medobčinski svet SZDL in medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko. ti, da se S? "e Smemo P°*abi-novilo." ° z*° ne bi več po- vencey k Pripravili S- kult!lrni pro’ — —»v Šentjerneja. jp*w Kozjancev ®na Senovem ^ sestala \ ' ,se Pred krat-!*vskih občin . tavniki p0-f^tjur i„ g* ta občin Laško, ^govorila dalSfi se z "j™! Sor ^Jancev* lectos 22-julija !** m°gočna nr a Senovem.To £t,!!*«niih oWewVp?časti- “°hoIju. firenški tehniki na slavje zelo „ri,Se"oven> se na 'jajo, zavedakf?a v?° Pripraviva širše rPtri ^ ima pro-bo to osferno obeležje >n ob iulij. Do pnreditev za ^Pnost Senov^13* ^ ^ajevna y?Zati s cestami, ?oskuJala ponj15 med v^inn I? zaselek, Jj^ee borcem nudil pribeža-a“ Javna razprava, ki je zajela nad 40 odstotkov kmečkih ljudi, je znova opozorila na sicer znane slovenske kmetijske probleme, ki pa se na Dolenjskem kažejo v še bolj izraziti podobi. Dolenjsko kmetijstvo je še bolj razdrobljeno od ostalega slovenskega in zato manj učinkovito, saj daje komaj nekaj nad desetino narodnega dohodka, četudi dela v njem še dobrih 23 odstotkov prebivalstva. Pospeševalni ukrepi in akcije, predvsem združevanje zemlje, dela in TREBNJE: OBISK IZ ITALIJE Včeraj so končali obisk v trebanjski občini trije predstavniki italijanskih strank iz Guastalla (Regio Emilia) ob reki Pad. V delegaciji so bili: Antonio Acerbi (krščansko demokratska stranka), Erminio Canova (socialno demokratska stranka) in Luciano Cavandoli (socialistična stranka), predstavnik italijanske komunistične partije pa je izostal zaradi bolezni. V ponedeljek so se seznanili z značilnostmi trebanjske občine v razgovoru s predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij. V torek dopoldne so si ogledali mirensko Kolinsko - tozd Tovarna za predelavo krompirja, in Dano, kjer so se tudi pogovarjali s predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij v tovarni. Popoldne so si ogledali mokronoški grad in muzej kmečkega orodja na Veseli gori. Včeraj so končali obisk z ogledom okoliških krajev. sredstev, so zatorej še toliko bolj nujni. Žal je prav slednje ostalo najbolj nedorečeno. Na seji so ugotavljali, da tudi zato, ker ni pripravljenih ustreznih modelov, po katerih bi se v praksi ravnali. Pomanjkanje modelov o dohodkovnih odnosih naj bi bilo krivo tudi za prepočasno povezovanje kmetijstva s predelavo in trgovino. Javna razprava o kmetijstvu, ki bo sicer formalno sklenjena s problemsko republiško konferenco SZDL še v tem mesecu, bo izhodišče za številne akcije v prihodnje. Treba bo nadaljevati z organiziranjem kmetijskih zadrug v skladu z zakonom o združenem delu, da bodo postale kmetove v pravem pome- & HrivS^o °d Šenov ^»tkemŽalS. * ^isk v RENAULTA VIMV - V torek je prispel na * motornih vozil Novo mesto predacmu*. v%ie) na*.® dfs Usines Renault Bernard Vemier Pallinez (drugi C°lie v nSVoJ'm' sodelavci. Ogledal si je tovarno avtomobilskih iL bflov v Jez,cah, tovarno opreme v Šentjerneju in tovarno avto-(!>* °tfc °,Vem mestu. Predsednik R.N.UR je še osebno potrdil ,anez Palfi^) Č"em sode,ovaniu med IMV in RENAULT. • IZ SPOMENIKA SLOVENSTVU SPOMENIK HULIGANSTVU Nekje v Ortneku stoji neki grad, v katerem je nekoč prebival tudi neki Kozler, ki je poleg drugih zaslug za slovensko ljudstvo „kriv“ za prvi slovenski zemljevid. Danes lahko najdete v nekdanjih grajskih kopalnicah, sobanah in dvoranah ostanke huliganskih pojedin in zabav. Vprašanje, ah gradu v Ortneku res ni pomoči, je v reportaži „Iz spomenika slovenstvu spomenik huliganstvu" zastavil Bojan Budja. • Sola fantov v modrem Trinajsti maj je dan delavcev varnosti. V Tacnu pri Ljubljani {>a je šola, kjer se ti delavci izšo-ajo, kjer „skujejo obrt". Ni težko uganiti, da gre za miličnike. Kaj vse ti mladeniči znajo in česa ter kako se uče, je v prispevku ,,Šola fantov v modrem" predstavil naš novi stalni sodelavec Igor Vizjak. • SVET IZ JAJČNIH LUPIN Se človekovo življenje, upanje in srd dajo vkovati v krhko jajčno lupino? Danes že pokojni Sergej Georgijevič Jcrmenejev, ki je bil nekoč tudi dvorjan pri ruskem carju, je to vsaj poskusil. Za njim je v sobici kartuzije Pleterje ostala zbirka iz gosjih, kokošjih, kukavičjih in še ne vem kakšnih jajc in jajčec izdelanih predmetov. Zbirko, ki jo lahko vidi tudi žensko oko, sije ogledal Janez Pezclj in napisal prispevek „Svet iz jajčnih lupin". nu besede. Dolenjsko kmetijstvo se mora hitreje povezovati (v pripravi je poslovna skupnost in pristop k sestavljeni organizaciji združenega dela KIT Ljubljanske mlekarne). Pripraviti je treba uporabne modele združevanja dela in sredstev, preveriti doslej pomanjkljivo delovanje kmetijskih zemljiških skupnosti, preučiti možnost za oživitev zglednih družbenih kmetijskih obratov ter pri tem pokazati več poguma in volje, izboljšati in okrepiti kmetijsko pospeševalno službo, več skrbi posvetiti poglavitni nositeljici kmetijske proizvodnje - kmečki ženi in mladini itd. Jeseni bodo preverili, kako se uresničujejo sprejete naloge. M. LEGAN POSAVSKA POLITIČNA ŠOLA V soboto, 7. maja, so se zbrali v Brežicah slušatelji, ki so v zadnjih dveh mesecih obiskovali posavsko politično šolo. Nadaljevalni B program so poslušali trikrat po dva dneva, ob petkih in sobotah. Sola se je najprej začela v Sevnici, nato še v Krškem in Brežicah. Obiskovalo jo je okoli 50 slušateljev. Na sobotnem zaključku so vsem udeležencem izročili potrdila. FRANC ŠETINC: »Nikakor ne smemo dopustiti, da delavcem v tozdih drugi režejo kruh.“ ki za sistem in da se vse bolj uveljavlja spoznanje, da moramo ta sistem vztrajno uveljavljati v vsaki samoupravni skupnosti, v vsakem okolju. J. TEPPEY ZBOR BORCEV VDV V počastitev krajevnega praznika Dolenjskih Toplic in letošnjih jubilejev predsednika Tita in Zveze komunistov Slovenije bo v nedeljo, 22. maja, v vasi Podturn tovariško srečanje borcev I. bataljona Vojske državne varnosti, na katerem bo temu bataljonu podeljena domicilna listina skupščine KS Dolenjskih Toplic. Poleg preživelih borcev bodo svečanemu zboru prisostvovale tudi delegacije ostalih bataljonov I. brigade VDV in pripadniki enote, ki nosi ime in neguje tradicije brigade. VISOKO PRIZNANJE LABODU - Prvi na Dolenjskem, med prvimi tremi v Sloveniji, so v TOZD Ločna prejeli prvomajdeo listino Zveze sindikatov Jugoslavije. Posnetek je s slovesnosti. (Foto: Ria Bačer) „Labodu” prvomajska listina Visoko priznanje jugoslovanskih sindikatov 29. aprila so na slavnostno okrašenem dvorišču TOZD Ločna priredili slovesnost, na kateri so predstavnikom samoupravljanja izročili prvomajsko listino Zveze sindikatov Jugoslavije. Hkrati so labodovci počastili 40-letnico ustanovnega kongresa KPJ, Titov jubilej in mednarodni delavski praznik. Visoko priznanje, ki so ga letos prvič podelili 38 delovnim organiza-_ cijam v državi in le trem v Sloveniji, je dobil tudi Labd - TOZD Ločna. Ob letošnjem dnevu zmage Danes lahko sodobno opremljena divizija v eni sami minuti izstreli sto ton smrtonosnega jekla. Dober pokazatelj, kako napreduje vojaška tehnika, so tudi konjske moči na oboroženo osebo. V prvi svetovni vojni je prišlo na vojaka 0,3 konjske moči motorne tehnike, danes pa že 30 do 40. Prav zaradi tega so se v bolj ali najbolj razvitih državah rodile teze, da bo v morebitni prihodnji vojni odločala tehnika in ne človek. Za zmago da je dovolj vojnotehnična premoč. Dosedanji dokazi so nasprotni Franciji je pred 130 leti uspelo okupirati Alžirijo s pičlimi 30.000 vojaki Danes je Alžirija svobodna, čeprav je Francija v bran svojih koristi ne tako davno angažirala 800.000 vojakov, ki jim je pomagala najsodobnejša tehnika. Podoben primer daje dolgoletna vietnamska vojna, v kateri so ZDA sklicale polmilijonsko armado, da 700.000 domačih (vietnamskih) sovražnikov niti ne štejemo. Vse te besede so samo po naključju napisane nekje ob 9. maju, dnevu zmage nad fašizmom in nacizmom. Jugoslovanski narodi in narodnosti so, to je rade volje priznal tudi komunizmu sovražni Churchil, med NOB vezali okoli 30 sovražnih divizij. Vezali in premagali! Lenin je zapisal, da je končni cilj kateregakoli spopada vedno odvisen od moralne moči množic, ki prelivajo svojo kri na bojišču. Motiviranost vojščaka je torej nova dimenzija sodobne vojne. Za nas ne - tako imenovane motiviranosti v SFRJ ne zmanjka tako zlahka. To je dom, ki ga imamo, otroci, kijih moramo braniti, delo, ki prinaša bel kruh, svoboda, ki jo uživamo, neodvisnost, ki je ne maramo izgubiti. Veliko je reči in stvari, ki so nam pri srcu, veliko je src, ki čutijo isto. To, da se znamo boriti z golimi zobmi in rokami, smo že dokazali Boriti pa se znamo tudi v okvirih sodobno opremljenih divizij, ki v eni minuti izstrele na začetku zapisanih sto ton smrtonosnega jekla. Imamo jih namreč: take divizije, jeklo in ljudi V drugi polovici tedna bo prevladovalo sončno in za ta čas toplo vreme. Okoli sobote bo od zahoda poslabšanje vremena s padar vinami in postopnimi ohladitvami. Pot d* je V obrazložitvi listine, ki so jo pred celotnim kolektivom in številnimi gosti prebrali, piše med drugim: ... „za dosežke na področju samoupravljanja, za dobro gospodarjenje, za dosežke na področju družbene samozaščite in družbenopolitičnega dela...“ Prisrčno organizirano prireditev so popestrili še izvajalci kulturnega programa. Zaradi slavja delo ni trpelo. Prijetno je bilo, ker je bilo kratko in zadnji dan pred prazniki zaradi tega nikomur niso skazili osebnega načrta.......................... ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Z veliko blišča, pa bolj malo konkretnih dogovorov se je končalo v Londonu zborovanje voditeljev sedmih najbolj razvitih industrijskih dežel kapitalističnega sveta, na katerem so uspeli doseči soglasje le glede tistega, kar že prej ni bilo sporno. Predsednik ZDA Carter, Francije D 'Estaing, zahod-nonemški zvezni kancler Schmidt, italijanski premier Andreotti, predsednik japonske vlade Fukuda, ka- Kako uresničiti načela nadski premier Trudeau in gostitelj, britanski premier Callaghan so kdove katerič že znova poudarili, da je svet soodvisen, da je treba odpraviti inflacijo, brezposelnost in da ni mogoče v nedogled trpeti naraščajočega prepada med razvitimi in nerazvitimi - toda vse te in druge lepe besede so zgolj načela, s katerimi se sicer vsi strinjajo, za katera pa nihče ne ve povsem natanko, kako bi jih bilo mogoče uresničiti. Tudi topot so prevagali nacionalni interesi in različni pogledi na skupne probleme. Resda so državniki srečanje v Londonu izrabili tudi za boljše medsebojno spoznavanje (zlasti z novim ameriškim predsednikom Jimmyjem Carterjem), toda če tudi to damo nad črto bilance, ostane pod njo bore malo otipljivega in za vsakdanjo rabo res primernega. Ugotovitev, da je svet v tesni soodvisnosti in da vsi živimo na isti ladji, je kajpak dramatična, toda v Londonu je svet ni slišal prvič. Tisto, kar bi edino lahko pomenilo resničen napredek, denimo konkretni dogovori o tem, kako bi veljalo naprej - tega v Londonu niso mogli opraviti. Tako ostaja samo upanje, da je bil ta sestanek, če ne že kaj drugega, pa vsaj spodbuda za prizadevnajša razmišljanja v tej smeri in da se bo vsaj kakšen njegov odmev slišal tudi na še vedno trajajoči pariški konferenci med predstavniki razvitih in nerazvitih držav. Pri tem pa naravnost bode v oči dejstvo, da so vsi po vrsti sedanje hude ekonomske zadrege sodobnega kapitalističnega sveta povezovali z možnimi političnimi posledicami znotraj tega sveta, kar samo po sebi bolj kot karkoli drugega govori, da se razviti zavedajo krute resnice in slabosti današnjega mednarodnega gospodarskega trenutka. To pa je dejstvo, ki ga nerazviti in še posebej neuvrščeni že leta in leta dopovedujejo predstavnikom teh istih dežel, ki so se konec minulega tedna zbrali v Londonu. ŠE VEČ ISTEGA V začetku tega in konec minulega tedna sta avstrijski zunanji minister Pahr in koroški deželni glavar Wahner mnogim že prej slišanim posrednim ali neposrednim pritiskom na koroške Slovence dodala še nekaj novega. Obe njuni izjavi, objavljeni v tisku, predstavljata nadaljevanje celovitih prizadevanj vodilnih avstrijskih krogov, da bi se izognili izpolnitvi obveznosti, ki izvirajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe. Pri tem sta še mimogrede ošvrknila Jugoslavijo, ki da „noče sodelovati s sosedi Tako je Wagner ponovil Pahrovo tezo, da osrednji organizaciji koroških Slovencev nimata pravice predstavljati svoj narod v Avstriji -hkrati pa obtožil SR Slovenijo, da ne kaže zanimanja za sodelovanje v delovnem združenju dežel z območja vzhodnih Alp. J. CUCEK tedenski mozaik PREDSEDNIK GVAJANE PRI TITU - Pogovori med predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom in predsednikom kooperativne republike Gvajane Arthurjem Chungom ter njunima sodelavcema so se začeli v ozračju prijateljstva in zaupanja, zadevajo pa vse najpomembnejše mednarodne politične m ekonomske temp ter dvostransko sodelovanje. Predsednik kooperativne republike Gvajane Arthur Chung je dopotoval na večdnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na sliki: gost in njegov gostitelj v Beogradu. (Telefoto: Tanjug). Novo oblikovanje kmetijskih cen Kako bo po prvem juliju, ko bodo odpravljene premije - Predlog kompenzacij Sredi tega leta bodo nastale večje spremembe pri oblikovanju odkupnih cen živine in nekaterih kmetijskih pridelkov. Premije bodo odpravljene. Ali bodo kmetovalci dobili za prodane stvari toliko manj? Ne. Prodajalci mesa, mleka, moke in nekaterih izdelkov bodo dobivali nadomestilo za del cene prodanega blaga, zato naj bi za živino, mleko in žito plačevali približno toliko več, kot so kmetovalci dobivali na račun premij. Zvezni izvršni svet je že sprejel predlog dogovora o nadomestilih. Potrditi ga bodo morale republike in pokrajini, da bi bil enoten za vso državo. Po tem predlogu bodo delovne organizacije, ki prodajajo sveže meso v svojih mesnicah ali s posredovanjem druge trgovine porabnikom, dobile za vsak kilogram govedine 3,15 din nadomestila, junetine 6,30 din, teletine 6 din, svinine 3,95 din, ovčetine 3,20 din, jagnjetine 4.40 din in piščanjčjega mesa 2.40 din. Nadomestilo za 1 kg sveže junetine bo v celoti pokrilo 3 din sedanje premije za 1 kg žive teže živali, ki jo bodo dobivali živinorejci še do konca junija. Klavnice in kmetijske organizacije bodo torej lahko plačale za nilado pitano živino toliko, kot znese zdaj cena skupno s premi- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Številna praznovanja v aprilu in maju nas ne morejo odvrniti od delovnih nalog, ki so ta trenutek pred nami, res pa je, da se marsikdo že spogleduje tudi s poletnimi počitnicami. Vsemu navkljub pa nas čaka še veliko obveznosti. In še nekaj bo držalo: poleg manifestativnosti morajo imeti naši prazniki predvsem delovno obeležje. Samo tako bodo Delo je merilo nekaj veljali, le tako bodo imeli svoj smisel. Delo pa je tisto, ki ga najbolj potrebujemo. Delo, ki lahko in ki zmore spreminjati določila zakona o združenem delu v prakso, ki lahko domala edino zviša našo storilnost. Nič nam ne bo pomagalo govorjenje, če ne bo vsak med nami poprijel za delo, ki mu je zaupano. Še bolj resno, še bolj zagnano. TiTO V SLOVENIJI Predsednik republike Tito je končal obisk v Sloveniji in odpotoval v Beograd. V času bivanja v Sloveniji se je udeležil slavnostne seje CK ZKS ob štiridesetletnici ustanovnega kongresa KPS: prisrčno so ga pozdravili v svoji sredini v vojašnici ,.Staneta 2agaija“ v Kranju: spregovoril je tudi na Joštu, kjer je skupaj s številnimi obiskovalci proslavil mednarodni praznik dela. POMANJKANJE VAGONOV? Največji jugoslovanski proizvajalec oseb-abil pri transportu. Bojda je zmanjkalo železniških vagonov. Je podražitev že na pomolu? SREČANJE NARODNOSTI V Lendavi je bilo srečanje predstavnikov narodnosti iz Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Poudarili so, da v nasprotju z asimilacijskimi težnjami drugod, pri nas ni bilo nikoli dvoma o tem, ali bi narodnosti ohranili. ZASEBNA PRAKSA Komisija za vloge in pritožbe 5RS ni podprla predloga, ki se zavzema za ponovno uzakonitev zasebne prakse v zobozdravstvu. Pri tem se je komisija oprla tudi na stališče slovenskega zdravniškega društva, da je namreč prihodnost uspešnega zobozdravstva le v socializaciji medicine v najširšem smislu, ukrepati pa bo potrebno tudi tako, da bomo čimprej odpravili polletno čakalno dobo v zdravstvenih ambulantah. ZRAŠČENOST ,.Bistvena za vlogo ZK v naši družbi je njena zraščenost z delavskim razredom, kateremu ni in nikoli ne sme biti nekakšen nezmotljivi razsodnik ali celo oblastniška elita, ki bi odločala o rezultatih njegovega dela ali mu predpisovala, kaj mu je in kaj mu ni v korist4* - je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc ob pričetku dela znanstvenega posvetovanja o dialektiki razmerja med delavskim razredom in njegovo revolucionarno avantgardo, ki je bilo te dni v Portorožu, organiziral pa ga je marksistični cente, pri CK ZKS. ^ nih avtomobilov je sporočil, da je prišlo do zastoja pri dobavi osebnih vozil zaradi težav I jo. Živinorejci pa bodo dobili izplačano vse naenkrat in jim ne bo treba čakati na obračun premije po več mesecev. Podobno bo pri mleku. Mlekarne bodo dobile za vsak liter prodanega pasteriziranega mleka in raznih mlečnih pijač po 38 par, za vsak kilogram različnih vrst sirov od l,90do 3,80 din, masla 8,36 din, smetane 9,12 din in mleka v prahu 3,15 din. Nekateri bodo rekli, da bo tako nadomestilo koristilo le porabnikom, ker bodo dobili mleko in mlečne izdelke ceneje od polne cene. Videti pa je treba tudi drugo plat. Sedanja premija se bo prelila v odkupno ceno in odpadli bodo očitki, da družba gmotno podpira živinorejce. Ko bodo prodajalci dobi- TELEGRAMI AMSTERDAM - V Amsterdamu se je začelo sojenje nacističnemu vojnemu zločincu Pietru Mentenu, ki je obtožen vojnih zločinov v od nacistov okupirani Vzhodni Evropi. Primer Menten so proučevali tako sovjetski kot nizozemski pravniki. Takoj ko so mu dovolili govoriti, je Menten dejal, da ima „24 razlogov, na osnovi katerih bi lahko svoje sodnike proglasil za neprimerne". Po nizozemskih zakonih lahko Mentena obsodijo na smrt. HAIFA — V.d. izraelskega premiera Simon Peres je izjavil, da mora Izrael sestaviti lasten mirovni načrt za Bližnji Vzhod, če noče, da mu ZDA vsilijo svoj načrt. Na nekem predvolilnem zborovanju v Haifi je Peres dejal, daje modro domnevati, da bodo ZDA za obnovljeno ženevsko konferenco pripravile svoj načrt. MAZARA DEL VALLO - Italijanska mornarica je poslala ladje in helikopterje patruljirat nad Sicilsko ožino v Sredozemskem moiju. Med Italijo in Tunizijo seje namreč vnela , .ribiška vojna , saj so Tunizijci včeraj zaplenili štiri sicilske ladje. Ribiči so bili prisiljeni odpluti v neko tunizijsko pristanišče, ker so ribarili v tunizijskih vodah. Oblasti na Siciliji so sporočile, da so streljali s tunizijskih ladij, vendar v zrak m da ni ranjen noben italijanski ribič. BANGKOK — Trije pripadniki tajskih uporniških Čet so padli, več jih ie ranjenih, ko so se davi spopadli z vladnimi četami v tajski pokrajini Nakhon na severovzhodu države. Vojaški krogi v Bangkoku so priznali, da so imeli vladni vojaki enega padlega vojaka in osem ranie-nih. 1 DUNAJ — Pri dunajskem donavskem prekopu v predmestju je v ponedeljek razneslo 250 kilogramov težko letalsko bombo, ki je po izsledkih policije tu ostala še iz druge svetovne vojne. Pri eksploziji ni bil nihče ranjen, vendar je - kot poročajo - veliko kamenje, v polmeru 150 metrov od središča eksplozije. vali nadomestilo, bo jasno, da podpira porabnike, ki naj dobijo živila po nižjih cenah od stvarnih. Enako bo veljalo za pšenico. Slovenski kmetovalci je sicer ne prodajo veliko. Povedati pa velja zaradi sistema. Odkupna cena bo enaka lanski skupno s premijo. Plačati jo bodo morali mlini in drugi odkupovalci. Zaradi tega pa ne bodo smeli podražiti moke, temveč bodo dobili za vse tipe prodane pšenične moke po 51 par nadomestila za 1 kg. Proizvajalci gnojil bodo dobivali nadomestilo za 20 odstotkov določene cene, da jih ne bi podražili. Prvi julij, ko bodo odpravljene premije, torej ne bi smel povzročiti bistvenih razlik pri odkupnih cenah in gnojilih, seveda če bodo republike in avtonomni pokrajini do takrat potrdile predlagani dogovor. Ni pa niti jamstva, da bi odkupne cene ostale prav take, kot so zdaj. Nekateri odkupovalci bodo morda poskušali ob taki spremembi izboljšati svoje razmere. Zato bo treba pospešiti uveljavljanje dohodkovnih odnosov z živilsko industrijo. JOŽE PETEK Iz zadnjega PAVLIHE IZBOLJŠANJE USLUG NEKDANJI NIK ZDA PREDSEDNIK ZUA RIC^AB NIXON je prvič, odMW* avgusta 1974 moral odstopa ti, javno nastopil najele# ziji, kojevprn izrnednem podobnih odda] v rozg .. ^ z znanim britanskim narjem-producentom dom Frostom odgovanM vprašanja o svoji vlogi glasni aferi Watergate. «* dal ni nič bistveno novep saj še vedno vztraja na su šču, da pravzaprav m hudega zakrivil in daje« , vse skupaj nepomembno! g&bs&l Prvo iz serije nadaljevan) predvajali v nič . , 155 televizijskih postaja ZDA ter prenašali v kar ^ radijskih postajah. I bodo predvajali tudi v , Britaniji, Franciji, 5 Avstraliji in nekaterih . deželah. Edino, kar J oddaji uspelo lzsllltI , je bilo Nixonovo delno P znanje, da je,,politično^ ne pa tudi material kazensko“. Manj znan P J podatek, da bosta s bo, o kateri so predle ^ janjem pisali na S ^ široko, oba prav mi zaslužila: po okroglo rn«l. dolarjev vsak.. - splačalo sedeti pred mi 28 ur, kolikor je trm snemanje. ■ ■ PRAV TAKO M SB* IZPLAČALO 35-le 0 južnoafriškemu j I kače Jacku Sea* | nekaj minut pred ^ se smrtjo sp°mrul p( R gov prijatelj zdravi kačjih pikih. &alaJ. 0 o reč pičila štin metre ?|1 * kača mamba, ^ h usmrti vsakega c to ^ največ petih mirt^pris^ je pičila, si je z veliko Pnaiji nostjo izpral rano, s 0 gal veliko količino pro ^ Spa, potem pa oddufr * nišnico, kamor je P ^ skoraj v nezavesti, ^ se ne bi več prebudi "v je izgubil dežurnemu zdravnik, ^ priključi na umetna PW - Sef, pivi gost prihaja! Spremi««*1 nasmeh010. v,i »*a‘ WOVE CEjJt — AVroHOBILO'' - ;tli .^Pljajo z vsalf^i vznemiijeni ob misli, ali se mord j Vv°.m° skušali na l-ne*r00 *lrano’ ^ j° uživajo. Kaj je res ir ^ eJstvo je> ,ja . pojasniti v pričujočem zapisu, ki ,„ZastrUpitve Ih,h; ^<1 zanesljivo dokazan še noben •ton« Varstv« rastlin' d 00’. *catere sestavni del so bili prip hi ? ,.ne razpad(»i,v Pa ie> ^ nekatere kemične snovi L. n uni n niErVCČ Dreidein V nrirlpllro n? mout veCer 1 ~ picu- ' zagoreli 1^ P° Eričih in hribih Dolenjske ! K se ip i^eS0V1' .?tar °b*čaj, ki je že tonil poza-1 bflo. Na toliko kresov že zlepa ni ’ kjer so Uv ' • s m pri Novem mestu, J (F°to: M. N^elj)686166 VaS‘ P”?”''211 Proslavo- ZVESTI DELU REVOLUCIONARJA - 6. maja so v Podzemlju poimenovali osnovno šolo po agronomu, revolucionarju in organizatorju Društev kmečkih fantov in deklet Janezu Marentiču, udeležencu ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Proslave so se udeležili tudi predstavniki Jugotehnike, pokrovitelja šole. VODOVOD V GORJANSKE VASI - Mladinci osmih razredov stopiške osnovne šole so v nedeljski delovni akciji odstranjevali kamenje pri kopanju vodovodnega rezervoarja v Velikem Orehku. Z dograditvijo rezervoarja bo po cevi, ki je do tu že položena, pritekla voda v veliko podgorskih hiš. (Foto: J. Pavlin) SE LE PREMIKA? Ljudje v trebanjski in sevni-ški občini nestrpno pričakujejo obljubljeni začetek del pri modernizaciji ceste od Mokronoga proti Boštanju. Te dni so se delavci Zavoda za raziskavo materialov lotili geoloških del na delu ceste med Tržiščem in Jelovcem. (Foto: Železnik) PL'NSKA NAPRAVA '2 Kanižarice stavnik°drn?tv7' ma^a’ Je Pred' jev v • *troJnih inženir- katerimi^ ?PC1 ?ostom> med nik gosDoriar P°dpredsed-nije ! ? zborr>ice Slove- nje usnehp • • °Pisal doseda-naprave za nn” lzcielavi Plinske banjim iz»Sr .motoiiev * no- nja te nan^evan^em' Proizvod- nižarici č£VeH"aj ^ stckla v Ka’ dveh protnrin , !*■ Preizkus črtili skuninp0V> ^ P° na' javnostpl nn.ff, lnventiv™ deti irjev izdeiaf strojnih inže- b“nadvs^t^nmiSva-ISkra' Pnhodnjište^ Vecotemv Sejmišča . F9ci Prignali 7-r-i3 s°b°tni sejem so Jih je bii0 le 19 „?„pr.^*čev> °d tega l Prodali so st?6 oc* Uri mese-» dmarjev^,!? ^4 Prašičkov po 40 i Ptičev p02W z,1V,e teže ter " > ze. p 23 din kilogram žive ! !jni Pralčem0sr Cene 8°vej' ži‘ t mu v ponedeliov na zadnjem sej- niso M bistveno Ptašičev p^s° °d?613 Prigna-' j - 900 din *■ ,. 7>ln sicer po ij ^ 12 tednov V statosti od 6 4 n?',v stoosUn/l0,910- HOO Od 33 giav Dr; 3 do 5 mesecev. ‘ Podali 22 80veje zwnc so P J® ~ 20 din kiinJr S° prodaiali Po ‘ T Po 12,50 - r z,ve teže, kra- junce in telice nrv , ,ln ^ogram ter 8ramiiVete^ P 14 - 19 din kilo- Bo za Kanižarico zmanjkalo sape? 40 12 te- Druga faza sanacije kanižarskega rudnika poteka uspešno, saj je bila konec prejšnjega tedna voda izčrpana že do kote minus 107, se pravi, da je do dna manjkalo le še osem metrov. Zalitih je sicer še nekaj ko-tanjastih predelov v višjih legah jame, vendar to ne bo taka ovira, da izčrpavanja ne bi končali celo pred rokom. Kljub temu pa kanižarski delavci s tesnobo pričakujejo naslednje dni, kajti celostna rešitev financiranja sanacije rudnika še sedaj, več kot leto dni po vdoru vode v jamo, ni rešena. Premostitveni kredit iz republiških skupnih rezerv v znesku 21,927.000 dinarjev so v glavnem že porabili za zapiranje vdornega mesta vode, izčrpavanje in za nakup nujne opreme za ta dela. Za nadaljevanja sanacijskega programa, se pravi za čiščenje in usposabljanje jamskih prostorov, potopljene opreme in nakup nove opreme, bi potrebovali 17 milijonov dinarjev. Ta denar pa ni zagotovljen. Spet so se obrnili na republiške rezerve, vendar se v Kanižarici zavedajo, da po tej poti ne bodo rešili problema, tudi če jim odobrijo posojilo. Jasno je, da že tako prizadeti kolektiv ne bo mogel vračati teh premostitvenih kreditov, zato so dali zahtevek za celovito rešitev financiranja sanacije Kmetijski nasveti ^strupljamo s hrano? ki *»di nestrokovnem modrovanju o nevar- bi oi Pripravki •, aravneniu okolju, so često omenjeni tudi SL* Sloblift v? za varstvo kmetiisUh ractiin Ljudje so, ne da ob misli, ali se morda ne res in kaj pri- del so bili priprav-nekatere kemične snovi po-marveč preidejo v pridelke oz. meso živine telo. Tak je zdaj že prepovedani DDT, človeštvu toliko koristi kot izum. Pa so še nekateri drugi pripravki, ki se kmalu ne bi postala do 300 kg Kropljenju, ko kemično sredstvo še ni je razvidno, daje pretiran strah odveč, priliv, da ka,U^e j^8°vomosti pridelovalcev sadja in dru-^Ll^kov zlac*^ natančno spoštujejo navodila o upo-tvjjo. ’ 1 Pa upoštevajo predpisano čakalno dobo Inž. M. L, 5 1 0 1 s rudnika na interesno skupnost elektrogospodarstva ISE. Da bi kolektiv kanižarskega rudnika mirneje zrl v prihodnost, bi moralo biti za sanacijo zagotovljenih skupaj 74,912.000 dinarjev (v tej vsoti je zajeto tudi vračilo dosedanjega premostitvenega kredita republiškim skupnim rezervam). Od tega odpade na sredstva za obnovo rudnika (osnovna sredstva) 55,912.000 din, 5 milijonov na obratna sredstva, 14 milijonov pa na stanovanjsko gradnjo. Število zaposlenih seje po nesreči zmanjšalo od 425 na 340, se pravi za 85 delavcev, v glavnem rudarjev in delavcev pri proizvodnji premoga. Da bi po obnovitvi proizvodnje dobili v Kanižarico.potrebne delavce, morajo zagotoviti kakih 30 družinskih stanovanj. Sicer pa je bilo stanovanjsko vprašanje v tem kolektivu vseskozi zelo pereče. Ce financiranje nadaljnjih del za sanacijo rudnika ne bo rešeno hitro in učinkovito, se kaj lahko zgodi, da bodo morali prenehati delati, kar bi občutno podražilo sanacijo, da o tem, da bi med zaposlenimi nastal pravi preplah, sploh ne govorimo. Z ustavitvijo del bi bili ob kruh tudi vsi delavci. A. BARTELJ Pokola le ni bilo Zvezna blagajna bo za jugoslovanske proizvajalce umetnih gnojil, rejce živine ter pridelovalce pšenice, soje, kravjega in ovčjega mesa odprta še do 30. junija letos. Najkasneje do tega dne mora biti namreč sprejet zvezni zakon o kompenzacijah in regresih (nadomestilih in popustih za kmetijstvo), ki bo na novo urejal denarno pomoč kmetijstvu in za katerega kmetijci upajo, da bo vsaj tako radodaren, kot je bil dosedanji način pomoči. Tudi doslej je družbena pomoč v obliki nadomestil in popustov kmetijstvu bolj curljala, kot pa lila, vendar je - o tem zdaj ni več dvomov - bistveno pripomogla, da svetovna gospodarska kriza, naraščanje cen reprodukcijskega materiala, zlasti pa zavrti izvoz mesa, kmetijstva niso tako zamajali, kot bi ga lahko. Kot dokazuje posebno poročilo, ki ga je te dni dal v obravnavo zvezni izvršni svet, je denarna pomoč iz proračuna federacije pri nas preprečila “krizo; kmetijstvo je v teh treh letih, odkar izplačujejo kompenzacije in regres, celo napredovalo, kupci kmetijskih pridelkov pa niso bili huje prizadeti. Če smo zapisali „curljala“, smo imeli v mislih predvsem posameznika, ki je bil deležen pomoči. V celoti je zvezni proračun vendarle izplačal velike denarje: lani skoraj štiri in pol nove milijarde, za letos pa sta (za prvo polovico leta) rezervirani dve. Lani se je za tretjino povečal odkup živine, poraba govedine pa se je zvečala za 3 kilograme. Ta denarna spodbuda je pripomogla, da se je pridelek pšenice povečeval povprečno kar za 40 odstotkov na leto, pridelki soje so se početverili. poraba umetnih gnojil je kljub podražitvam surovine ostala na isti ravni (a je žal še vedno na zadnjem mestu med evropskimi državami!), povečala sta se odkup in poraba mesa, pa tudi mleka. Pokola živine, ki so ga nekateri napovedovali, ko so se zaprla uvozna vrata Evropske gospodarske skupnosti, ni bilo, čeprav seveda težav ni manjkalo in jih še vedno ne manjka. Sicer pa vemo: s cenami bo nezadovoljstvo vse dotlej, dokler bomo imeli v večini tako razdrobljeno, majhno, drago kmetijsko proizvodnjo. M. LEGAN »HIIIIUIIIIIUIIIIUIIUIIIIIIIIIIIUI1IHIIHUIHIIIIIIIII MAJHNE SKRIVNOSTI AVTOMOBILSKE INDUSTRI- 1 JE S - Mmmmmm ... odlično je! (Branko Babjč) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIII 11111 ..................................... Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA", SEVNICA Temeljne organizacije združenega dela „Baby" Sevnica, „Radna" Sevnica, „Motiv" Sevnica, „Orlica" Brežice in delovna skupnost skupnih služb Sevnica razpisuje/o v skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem usposabljanju, izobraževanju in štipendiranju in sklepom odborov za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu za šolsko leto 1977/78 naslednje š t i p e n d i j e: 1. TOZD „BABY" SEVNICA: let- let- — 20 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica — I. nik — za poklic konfekcionar — 10 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica — II. nik — za poklic konfekcionar — 1 za učenca za poklic ,,finomehanik" za popravilo šivalnih strojev 2. TOZD „RADNA" SEVNICA: — 20 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica — I. letnik — za poklic konfekcionar -- 1 za učenca za poklic ,,finomehanik" za popravilo šivalnih strojev. 3. TOZD „MOTIV" SEVNICA: — 1 štipendijo na šoli za oblikovanje v Ljubljani — III. ali IV. letnik — smer moda — 1 štipendija na ekonomski srednji šoli — II., III. ali IV. letnik — za poklic ekonomski tehnik — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti — II. stopnja za II., III. ali IV. letnik — za poklic diplomirani ekonomist — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti I. stopnja — I. ali II. letnik — za poklic ekonomist — 1 za učenca za poklic ,,finomehanik" za popravilo šivalnih strojev 4. TOZD »ORLICA" BREŽICE: — 10 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica - I. let-■ nik — za poklic konfekcionar — 10 štipendij na poklicni oblačilni šoli Sevnica - II. letnik — za poklic konfekcionar — 1 za učenca za poklic ,,finomehanik" za popravilo šivalnih strojev 5. DSSS SEVNICA: — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti — I. stopnja — za poklic ekonomist — 2 štipendiji na ekonomski fakulteti — II. stoprva — za poklic diplomirani ekonomist Pričetek štipendiranja je za poklicne šole in srednje šole 1. 9. 1977 in traja štipendiranje do konca šolanja, ki ga določa statut šole. Pričetek štipendiranja na višjih in visokih šolah pa je od dneva pričetka šolanja in traja do konca šolanja. Obveznost štipendista po končanem šolanju je, da ostane najmanj toliko časa v TOZD ali DSSS, kolikor je prejemal štipendijo (62. člen). Prednost imajo kandidati iz območja posamezne TOZD. Štipendije se izplačujejo do vsakega 15.*v mesecu. Kandidati morajo predložiti: — vlogo za štipendijo — obrazec DSZ (obr. 1,65) — zadnje šolsko spričevalo — potrdilo o premoženjskem stanju in povprečnih OD staršev zadnjih 3 mesecev. Prijave sprejema sektor za kadrovske in splošne posle pri Industriji otroške konfekcije »JUTRANJKA" Sevnica, Radna 3,68290 Sevnica, 10 dni po objavi. Za lepši svet Ob tednu Rdečega križa Letošnji teden Rdečega križa z naslovom „Ustvarjamo mir za vse ljudi sveta'1, ki traja od 7. do 14. maja, je v znaku jubilejev velikega in doslednega borca za mir, tovariša Josipa Broza-Tita. Poleg seznanjanja članstva RK, občanov in delovnih ljudi s prizadevanji RKJ in RKS v boju za mir, za sodelovanje, razumevanje in prijateljske odnose med vsemi narodi sveta je bilo izvedenih - mnoge pa še bodo -tudi več konkretnih akcij. V tem tednu - letošnje leto je namreč proglašeno za leto varstva človekovega okolja - je bilo organiziranih več enodnevnih akcij očiščevanja okolja, ki so zajele ureditev vasi, dvoriš č, ulic in kopanje vodovodnih priključkov ter pomoč pri malih sanacijah. V ta namen je v Sloveniji formiranih 65 mladinskih brigad RK. Posebno živahno je bilo med osnovnošolsko mladino. Otroci prvih razredov so bili sprejeti med mlade člane RK, učenci osmih razredov pa med člane. V tem tednu je poseben poudarek na motiviranju občanov in delovnih ljudi za prostovoljne aktivnosti na področju razvijanja solidarnosti in humanosti, posebno v skrbi za osamele starejše ljudi Na številnih proslavah, razstavah, razgovorih in obiskih na domu so bili občani in delovni ljudje seznanjeni s programom in dejavnostjo RK Zaslužnim aktivistom so bila za prostovoljno dejavnost v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugod vročena odlikovanja, javne zahvale in pohvale. V tednu, ki se počasi izteka, je marsikdo postal bogatejši za spoznanje, da sta mir in medsebojno razumevanje temeljna pogoja za prijateljske odnose med narodi sveta, akcije pa, ki so bile začete, moramo skrbno negovati in razvijati, saj so izraz skrbi za sočloveka in okolje, v katerem živimo. I. V. Partizanski Rog Zbiranje denarja z izdajo spominskega koledarja V okviru izredno široke akcije za ohranitev spomenikov se je odbor za varstvo R>ga, ki deluje v okviru medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, vodi pa ga Franc Leskošek-Luka, odločil, da bo izdal za leto 1978 poseben spominski koledar s tematiko NOB in partizanskega Roga. S prodajo koledarja naj bi namreč zbrali sredstva, ki jih bo odbor uporabil za širše propagiranje pomena NOB, s posebnim poudarkom območju Kočevskega Roga. Z obnovo in ohranitvijo številnih spomenikov iz naše revolucionarne zgodovine naj bi ta košček naše domovine, ki je odigral med narodnoosvobodilnim bojem tako pomembno vlogo, še bolj približali delovnim ljudem, organizacijam združenega dela in še posebej mladim. Namen koledarja je predvsem v prikazu Baze 20 in partizanskih bolnišnic, katerih vzdušje naj bi pričarale barvne umetniške fotografije. Na sklepnem listu pa bo koledar prinašal vrsto originalnih dokumentarnih čmo-belih fotografij iz časov narodnoosvobodilnega boja in partizanskega življenja na Rogu, ustrezno vsebinsko besedilo in reliefni prikaz Roga, ki bo ne-dvoiitn©-imeUe_pQseben pomen za obiskovalce. Zaradi solidne grafične opreme bo koledar nedvomno tudi popestritev ne le za sleherni delovni, temveč tudi stanovanjski prostor. Pred dnevi se je odbor za varstvo spomenikov NOB in naravnih znamenitosti Roga obrnil na vrsto organizacij združenega dela in predlagal, da bi odkupile del predvidene naklade stenskih koledarjev.__________________^ NOVOMEŠKI TABORNIKI: PARTIZANSKI ODRED Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije je na zadnjem srečanju udeležencev „Po poteh partizanske Ljubljane" pred dnevi podelila 19 najuspešnejšim in najdelav-nejšim taborniškim enotam naziv PARTIZANSKI ODRED za leto 1976. Po nekajletnem premoru sije to najvišje priznanje z dobrim delom priboril tudi Odred gorjanskih tabornikov iz Novega mesta. Medicina in tehnika na velesejmu v Zagrebu Sodelovalo bo 400 razstavljalcev iz okrog 25 dežel NEPRETRGANE VRSTE V KUMROVCU - Desettisoči Jugoslovanov se vsako leto zvrstijo pri ogledu Titove rojstne hiše, spominskega muzeja, v Kumrovcu. Letos, ko praznuje naš predsednik 85. rojstni dan, so vrste pred Titovo domačijo vsak dan daljše. Tako si je samo med nedavnimi prvomajskimi prazniki - od tedaj je tudi pričujoči posnetek - to hišo ogledalo več tisoč obiskovalcev iz vseh naših republik. Med obiskovalci so najčešče skupine šolarjev, borcev in drugih organizacij. V zadnjem času si vsakdo, ki ga pot pripelje v Titovo rojstno hišo, ogleda tildi sodoben in že od daleč viden, impozanten spominski dom, ki stoji na enem od gričev, ki obdajajo Kumrovec. (Foto: I. Zoran) Od 16. do 21. maja bosta pod pokroviteljstvom Zore Tomič, predsednice komiteja za zdravstvo in socialno zaščito in članice ZIS, deveta mednarodna razstava „Medi-cina in tehnika11 in 3. mednarodni sejem laboratorijske opreme „Inter-labor“. Oba sejma se medsebojno dopolnjujeta. Okrog sebe bosta zbrala več kot 400 razstavljalcev iz okrog 25 dežel sveta. Posebno pozornost privlači obisk obema prireditvama udeležence Okrogle mize ministrov za zdravstvo dežel v raz- NASTOP PRIMORSKIH PEVCEV Jutri ob 20. uri bo v okviru tedna mladine v kulturnem domu v Črnomlju koncert primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec. Primorski pevci bodo peli slovenske narodne in umetne pesmi. Poslušalcem se obeta lep kulturni dogodek. voju, ki bo v Jugoslaviji v tem ^u. Sejem bodo obiskali še u e e sedmega zasedanja stalne „0 skupine za medicinsko SEV, ki bo ta čas v Dubrovnfl^ ----------------------------------- PRAZNIK POBRATENE OBČINE Pobratena občina Du$a Resa je v petek, 6. maja, slavila J praznik. Kot je že program za slavnostno akade mijo na predvečer praznika pravili črnomaljski ° “hVani črnomaljski prazmk pa oWam Duge Rese. Letos sta progam pripravili krajevna skupno^ osnovna šola Vinica. Tako demije kot slavnostne seje sej udeležila tudi delegacija gos« iz Črnomlja, črnomaljski špon niki so sodelovali ttdi na teKu , ---------------------- i Ponovno znaten skok proizvodnih stroškov O virih financiranja Dolenjskega lista, pokrajinskega glasila SZDL, v poslovnem letu 1976 :i i i V zvezi z 41. členom zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS št. 7/1973) objavljamo podatke o virih financiranja za tednik DOLENJSKI LIST, glasilo 9 občinskih konferenc SZDL, ki ga izdaja Časopisno založneko podjetje Dolenjski list v Novem mestu. Tudi v poslovnem letu 1976, v katerem predvsem ni manjkalo številnih težav v gospodarjenju in upravljanju z dohodki, in s čedalje večjimi proizvodnimi stroški za redno izhajanje domačega pokrajinskega tednika je bila prodaja lista (naročnina in drobna prodaja v trafikah, kioskih in pod.) osrednji vir dohodka za nemoteno izdajanje Dolenjskega lista. Njen delež je znašal lani v skupnem dohodku časnika kar 53,23 odst. (leto dni prej: 51,97 odst.). Delež oglasne službe je znašal 29,42 odst. vseh prihodkov, pogodbeno sofinanciranje zakupljenega prostora za 9 stalnih komunskih strani 11,65 odst., medtem ko odpade na „ostale dohodke lista*' 5,70 odst. (sem štejemo dohodek od objav v Skupščinskem DL, izkupiček prodanih fotografij, povrnjeni del stroškov za tiskanje skupnih JELOVICO NUDIMO VAM: — okna in balkonska vrata — JELOBOR 76 — notranja vrata — vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, žalu zije) — montažne objekte > O KREDIT DO 30.000 DIN PRODAJNA MESTA: Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki JELOVICA, Škofja Loka, tel. (064)61-361 gradiv v raznih pokrajinskih tednikih v Sloveniji in nekaj drugih, tudi izrednih manjših dohodkov). Žal je družbena pomoč za redno izhajanje lista, ki jo je prejšnja leta nakazoval izvršni svet SRS v obliki regresa za porabljeni rotacijski papir, lani dokončno izostala. Gibanje oz. povečanje stroškov, potrebnih za izhajanje tednika, kaže predvsem podatek, da se je v enem letu polna lastna cena za izvod časnika povečala od 4,88 din na 5,49 din ali za 13 odst. Povečanje gre na račun znatnih podražitev med letom: rotacijski papir se je lani podražil kar dvakrat, višji so tiskarski stroški, znatno so se povečali tudi stroški za izterjavo časopisne naročnine in za odpremo časnikov, zlasti v tujino, medtem ko so zakonske in pogodbene obveznosti poskočile še bolj kot leto dni prej. Čeprav je Dolenjski list lani izgubil družbeno pomoč v obliki prej- šnjih regresov za porabljeni časopisni papir in čeprav je spet moral zbrati skoraj tretjino potrebnega denarja z oglasno-propagandno službo, je ostala naročnina zanj že drugo leto neizpremenjena. Naklada lista je začela zato proti koncu leta spet naraščati, nekajmesečna akcija .za zbiranje novih naročnikov pa je navrgla do konca letošnjega februarja čez 1700 novih stalnih naročnikov. Na predlog izdajateljskega sveta našega tednika naj bi naročnina ostala neizpremenjena tudi letos. Manjkajoča potrebna sredstva za kritje še vedno naraščajočih stroškov naj bi zbrali iz večjega deleža sofinanciranja za zakupljeni prostor stalnih komunskih strani, ki ga plačujejo ustanovitelji tednika. Spričo velikega stalnega obsega časnika in sorazmerno nizke letne naročnine, ki že spet ne dohaja več proizvodnih stroškov, se je Dolenjski list znova uvrstil med najcenejše pokrajinske politično-informativne tednike v državi. Čeprav letno poročilo lista nikjer ne govori o izgubi, pa je podoba njegovega poslovanja taka kot zadnja leta nazaj: oglasni prostor omejuje obseg ostalega obveščanja, ven&j brez njegovih dohodkov ^, Dolenjskega hsta' ostavn« tednika komaj pokriva .fjL n0be reprodukcijo m ne d°volj ^ j 1 nih omembe vrednih investicije, ne za nujno potre«^ meme prostore in sodobn P' ^ za smotrnejše izP°lnJf^ ^ so pred listom. Uredništvo se je v lanski jeseni moralo P ^ v zasebne prostore, J jgjjtvi razmišljati o še eni selitvi ■ ^ služb, tako da je poslovanje bolj ovirano. „hveščen>° Ustanovitelji lista so o j, neustreznih materialnih P uje ptr okoliščinah, v ka^^zPdejavn°st' * krajinsko glasilo SZDL z ^ j jo, ki ima poseben diužbe" v ^ 5 Kljub znanim stališčem P ^ y tej zvrsti tiska Dolenjski ^ j ni dobil potrebne večj P ^ i IHIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIII družbene skupnosti. Po*f ^pno*1 * V da samoupravna mteresna ^ pf *, za obveščanje, ki naj b dročju marsikaj obr?^ ustanov!j' korist obveščenosti, še m URED« DOLENJSKEGA ««004 Primerjalni podatki o poslovanju Dolenjskega lista v zadnjih dveh letih i 5 Izšlo vseh številk Dolenjskega lista: Skupna letna naklada - izvodov: Skupni obseg strani v Dol. listu: - od tega za Skupščinski DL: Porabljeno roto papiija v kg: Stalni naročniki dobili izvodov: V kolportaži prodano izvodov: Vrnjeni neprodani izvodi (remitenda): Brezplačno razdeljeni izvodi DL: Največja tedenska naklada številke: Najmanjša tedenska naklada štivilke: Poprečna tedenska naklada lista: Vseh novih naročnikov med letom: Vseh odpovedanih naročnikov med letom: Polna lastna cena za 1 izvod Dol. lista: 1975 52 1,479.810 1.538 88 198.414 1,384.316 71.761 6.696 17.037 30.500 27.720 28.458 1.222 2.359 4,88 din 1976 52 1,469.180 1.460 72 188.295 1,333.761 73.472 6.850 55.097 30.780 27.558 28.253 2.821 1.716 5,49 din indeks 100=75 100 99 95 81 94 96 102 102 323 101 99 99 231 73 113 PRIMERJALNI PODATKI O POSLOVANJU VIR DOHODKA i I 1. prodaja lista (naročnina in kolportaža): 2. dohodek od vseh oglasov: 3. sofinanciranje zakupljenega prostora za 9 stalnih komunskih strani: 4. družbena pomoč — regres za roto papir, izplačan po izvršnem svetu SRS: dohodki časnika: SKUPAJ: 1974 v% 52,06 28,88 10,01 2,53 6,52 100% 1975 v % 51,97 29,73 10,76 2,06 5,48 100% 1976 \ b^^.INE *N OBČANI Z NIZKIMI DOHODKI, če ^Polnjujejo naslednje pogoje: a Prosilec ali član njegove družine ni imetnik stano-_ ^anlske pravice ali lastnik primernega stanovanja; prosilec ali član njegove družine še ni imel ustrezno _ ^ ene9a stanovanjskega vprašanja; ži P^Pre^n' rnesečni dohodki prosilca in njegovih dru-nskih članov v preteklem koledarskem letu ne pre-d ®,aj° J® % zneska poprečnega mesečnega osebnega - da zapos'ene9a v SRS v preteklem letu; občin ocl zakoncev zaposlen na območju f:Limai0 Prosilec in člani njegove družine stalno biva-e na območju občine T rebnje; J bl^UDE DRUŽINE, če izpolnjujejo naslednje pogoje: a nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pra- - HIC8Ha*lv astn'*< Premega stanovanja; a družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stano- _ ,anistega vprašanja v občini Trebnje; a prosilec ali njegov zakonec namensko varčuje pri Poslovni banki za nakup stanovanja ali za gradnjo lastne ^ ano'faniske hiše, tako da bo lahko v roku 7 let iz-\ - draZ?'' s°lidarnostno stanovanje, oziroma a delovna organizacija, v kateri prosilec ali njegov akonec združuje delo, poda pismeno izjavo, s katero se vezuje, da bo najkasneje v roku 7 let rešila prosilčevo -da?tVa*niSk0Vprašanie; starši prosilca ali njegovega zakonca niso imetniki an.°yaniske pravice na stanovanju ali lastniki stano-darri ^ v Trebnje, ki za 50 % presega stan- no stanovanje, in število družinskih članov ne ^Presega števita 6; nkx-e vsai eden od zakoncev zaposlen na območju °očtne Trebnje. - da^n?'*^* OBČANU, če izpolnjujejo naslednje pogoje: Pravic rC al' niegov za* " °Pis dru.r^-etrenutne stanovanjske razmere; S aH c). razmer in pogojev, ki se zahtevajo pod a), b) IS intero, ‘ • b " 0 nattiensk0ra*0 V'°9' Priložiti še dokazila: 6e Var6ni^:ern Var^evar>ju za nakup ali gradnjo stanovanja, „ S '"o sku ”0; J ^ ^ihdmv z.as*užku in drugih dohodkih prosilca in nje- 4 i ' *a miadP HnS»!h članov v letu 1976; $ * silec družin- -*------------------------------------------!-------- 5 reši|a „Šentjernejci, lahko vas je sram!” Zakaj je regulirana struga Kobile postala skladišče za vsakovrstne odpadke? V teh prazničnih dneh sem se malo sprehodil po okolici in po hribih okrog Novega mesta, pa moram navesti glavne vtise, ki sem jih dobil: pogled s Trške gore je prav lep, še lepši je pogled z razvalin gradu Mehovo nad Podgradom, najlepši pa je s Trdinovega vrha. Zdaj je še posebno lep pogled, ker je drevje tam šele KMSHSMI 9.™ _ & MLADIM KRČANOM TRBOVELJSKA PRIZNANJA Pionirji osnovne šole ,Jurij Dalmatin" iz Krškega smo se aprila udeležili trboveljskega srečanja zgodovinarjev in likovnikov. Srečanje je bilo osmo po vrsti. V Trbovljah so nas prisrčno pozdravili sovrstniki, pri njih smo tudi stanovali. Naslednji dan pa je šlo zares: tekmovanje. Zgodovinarji so reševali teste, likovniki pa so se pomerili na temo „Delo in kultura11. Naši likovniki so si priborili zlato in srebrno plaketo, zgodovinarji pa priznanje. Trboveljčani ne bi bili sinovi revirjev, če nam ne bi razkazali tudi rudnika. V tisti temi nas je bilo malo strah, vendar ne preveč. Tretji dan smo se že navsezgodaj odpravili na Čebine, kjer smo sprejeli kurirčkovo pošto ter uživali v bogatem kulturnem sporedu, ki so ga pripravili v počastitev 40-letnice Komunistične partije Slovenije. NATALIJA ŠUŠTERIČ, 7.a OŠ „Jurij Dalmatin**, Krško OBISKALI SMO GRIZE Kot članica delegacije sem 23. aprila prisostvovala odkritju spomenika herojkama Ivanki Uranjek in Nadi Cilenšek v Grižah. Potem ko so nas pionirji OŠ Nade Cilenšek lepo sprejeli, smo poslušali kulturni program. Izvedenih je bilo več pesmi in recitacij, posvečenih obema herojkama. Program sta popestrila tudi pevski zbor OŠ in ženski pevski zbor iz Criž. Po proslavi smo obiskali Šempeter v Savinjski dolini. Ogledali smo si antični park in podzemsko jamo Pekel. S pionirji iz Griž smo se dogovorili za ponovno srečanje v Krškem. IRENA URŠIČ, 5.b novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško KRŠKI PIONIRJI PROSLAVLJALI V počastitev dneva OF in štiridesetletnice KPS smo krški pionirji pripravili proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali otroški in mladinski pevski zbor, recitatorji in folklorna skupina pod vodstvom tov. Ide Zemljak. Ob tej priložnosti so bile podeljene Kajuhove bralne značke. Eno izmed njih, srebrno, sem si priboril tudi jaz. Proslavo sta si ogledala tudi aktiva pedagoških dclavcev iz Zagreba in Beograda. R0MAN VOGRINEC novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško začelo odganjati in je zato neoviran razgled zlasti na hrvaško stran. Prav drugačen pa je ponekod raz-led po dolini. Šel sem po cesti iz Ikocjana v Šentjernej. Pri Rojah je bivša gmajna lepo preorana. Zemlja je zdaj posuta z umetnim gnojem, kar me je zvabilo, da sem šel pogledat tudi osuševalni kanal, ki je bil izdelan v preteklem letu in v katerega se izlivajo drenažni jarki. Vse lepo funkcionira in človek ima vtis, da bo zdaj bivša zapuščena gmajna pomenila vse kaj drugega kot doslej. Bomo videli, kako bo letos uspevala rast. Toda presenetilo me je nekaj drugega, kar me sili, da se oglašam s tem pismom. Ogledal sem si novo strugo Kobile v odseku od Šentjerneja odnosno Šmalčje vasi navzdol do Mihovice, ki je bila tudi regulirana v letu 1976. Struga je lepo urejena, teren je ves splaniran, izdelani so pragi, saj ima Kobila dovolj velik padec proti Krki, toda kaj vse vidiš zdaj v tej na novo regulirani strugi! Dno je že danes zametano z vsemi mogočimi odpadki. Ko sem to gledal od daleč, sem mislil, da so v strugi race in goske, ko pa sem prišel bližje, sem ugotovil stare lonce, kotle, nočne posode, stare pregorele izpušne lonce avtomobilov in na stotine polivinilastih vrečk, škatel, polivinilastih steklenic itd. Na razdaljo 1 km je tega odpadnega materiala vsaj za 3 velike tovornjake. Toda v spodnjem delu, to je nižje od Mihovice, tega materiala ni več. "i> pomeni, da je sedaj regulirana struga Kobile postala pravo smetišče menda za vse Šentjemejce! Toliko odpadnega materiala se pri enem samem posestniku namreč ne bi moglo nabrati. Sprašujem se, ali Šentjernej nima drugega svojega prostora za ODPAD. Vodno skupnost pa tudi vprašam, naj pojasni, če je morda bil cilj regulacije ta, da je Šentjernej dobil svoj prostor za ODPAD. Obenem Vodni skupnosti še povem, da okrog večjih in težjih odpadnih materialov že nastajajo poškodbe v strugi Kobile. Ali je bila regulacija samo za eno leto? Šentjernejci, lahko vas je sram, pošteno sram. Upam, da boste kaj ukrenili, da boste strugo očistili in poiskali krivce. Vodna skupnost kot upravni organ struge, ali nimaš nobene moči, da takim zlikovcem stopiš na prste? F. M. Novo mesto »Spomladanska utrujenost” Pripombe iz osnovne šoie Črnomelj na zapis v DL V Dolenjskem listu (14. aprila 1977) je bilo pod naslovom Spomladanska utrujenost izraženih nekaj podatkov v zvezi z delom učiteljev telesne vzgoje na osnovni šoli Črnomelj. Ne zdi se nam prav, daje pisec članka tako enostransko ovrednotil delo, ki ga opravljajo trije učitelji telesne vzgoje. Avtor članka se, žal, ni oglasil tudi na šoli, kjer bi izvedel lahko več o delu in težavah, s katerimi se srečujemo pri pouku telesne vzgoje in v šolskem športnem društvu. Že vsa leta imamo premalo učiteljev telesne vzgoje. Trenutno so na šoli za 570 učencev na predmetni stopnji le trije učitelji, od katerih dva še študirata ob delu. Pouk telesne vzgoje poteka po učnem načrtu. Dejstvo pa je, da ob njegovi realizaciji naletimo na celo vrsto težav. Zaradi premajhnega števila učiteljev in pomanjkanja prostora ne moremo deliti učencev v oddelkih 5. in 6. razreda, kot zahtevajo normativi. SKALJENO PRAZNOVANJE Da bi bil dan OF tudi na vasi bolj svečan, so dobili otroci v šoli nalogo, naj okrasijo hiše z zastavicami, letaki in izpišejo parole. Vsi vaščani smo pozdravili to akcijo, le Franc Bukovec iz Gornjega Mraševega se je razhudil, ker so otroci napisali na hiši desetkrat OF, zastavice, ki so krasile okna, pa je njegova žena pri priči sežgala. Ko sem prišla iz hiše, mi je dejal, da morajo biti parole do večera zbrisane. Čeprav nisem bila kriva, se počutim močno prizadeto. IVANKA PETAN Gornje Mraševo 7 Novo mesto Zato je delo učiteljev oteženo in od govomost večja. Razumljivo je, da nam primanjkuje tudi mentorjev v šolskem športnem društvu. Kljub temu se ne moremo strinjati s trditvijo, da delo v ŠŠD na naši šoli „nika-mor ne steče**. Za vsa tekmovanja, ki se razpisujejo, imamo pripravljene ekipe. Rezultati so pač različni, večkrat celo najboljši. Prizadevamo si, da bi imeli v ŠŠD še več zunanjih mentorjev. Prepričani smo, da bo tako delo ŠŠD uspešnejše, ker se bo več mentorjev posvečalo vzgoji mladih športnikov. Problemov in težav na področju telesne vzgoje je torej na šoli veliko. Reševali jih bomo z nadaljnjimi napori ter ob tovariški pomoči in razumevanju vseh, ki v kraju in občini usmeijajo delo na področju telesne kulture. Vsekakor pa ne z zapisovanjem izjav malčkov. ANA JANKOVIČ ravnateljica OŠ Črnomelj PREBUJENJE VGOTNI VASI Gotenčani so na predvečer dneva Rdečega križa obnovili krajevno organizacijo RK. Na Jedinščici seje zbral šestčlanski odbor in sprejel delovni načrt za letošnje leto. Že v tem in prihodnjem mesecu bodo aktivisti RK pobirali članarino in popisali starejše in socialno šibke občane. Izvoljeni so bili tudi štirje delegati za občinsko konferenco SZDL, organizacije ZB, v krajevno skupnost in v občinski odbor RK. Novemu odboru želimo mnogo uspeha pri delu. »RAKETNA" RIMSKA CESTA Rimska cesta v Trebnjem, namenjena javnemu prometu in pešcem, vedno bolj izgublja svoj prvotni namen in se spreminja v stezo za preizkušanje moči avtomobilov in motorjev in seveda vozniških spretnosti nadebudnih dirkačev. Prav čudno je, da se na tej cesti še ni zgodila nobena prometna nesreča, saj cestoprometnih predpisov in omejitev hitrosti na 50 km na uro tu nihče ne upošteva. Ali bomo tudi tokrat zvonili šele po nezgodi? OBVESTILO ZŠAM, TOZD Novo mesto, obvešča članstvo, da bo predavanje s predvajanjem filma o cestno-prometnih predpisih in vzgoji 20. 5. 1977 ob 18. uri v Domu sindikatov, Društveni trg 2, Novo mesto. Člane hkrati naprošamo, naj se zglasijo v naši pisarni pri Osolniku, Ljubljanska 8, zaradi točnih podatkov, kijih potrebujemo pri nastavitvi nove kartoteke. Uradne ure so vsak prvi in drugi četrtek v mesecu od 16 do 18. ure. Predsednik JOŽE JUREČIČ NOVE METODE — Tudi mladi gimnazijci se pridno vključujemo v boj za varstvo narave. V Centru srednjih šol v Črnomlju smo izvolili komisijo, ki skrbi za redno čiščenje in lepšanje šolske okolice in deluje pod geslom „Mi in okolje**. Obiskujemo tudi delovne organizacije v Beli krajini in z njihovimi komisijami za varstvo okolja izmenjujemo mnenja. Na sliki: komisija CSS v i niki Belta. (Foto: B. Grabrijan) pogovoru s predstav- Belokranjsko vinogradništvo na razpotju Odmev in razmišljanje ob prvi razstavi belokranjskih vin v Semiču ^ S'*®c zaposl^2106 i2iavo delovne organizacije, kjer je pro- i prosu*0, ^a bo le-ta v roku sedmih let na drug način jj ^ Morebitna s,;anovanjsko vprašanje; S k? ^Uga dokazila. i dnL^tno lkt° u.9°tavliala Pogoje prosilca S vr 'la. ki s °' 0 zal1teva, da prosilec i re'd nr«? ?°treljna' O razvrstitvi na prednostno listo in S nn ienih no Sl. bo na podlagi meril iz pravilnika in iz- V Up So Pornoč Pros'*ca odločil 2b°r delegatov enote za za razvrstitev na predloži še druga razvrstitvi na prednostno listo in * uPr, l st»n~ v stanovanjskem gospodarstvu pri Samo-^ovanjski skupnosti Trebrie. Predsednik Zbora delegatov enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri SSS Trebnje: TONE GLOGOVŠEK Prva razstava belokranjskih vin, ki je bila v Semiču, ni postavila na dnevni red le odločne zahteve po zboljšanju kakovosti belokranjskega vina in pobude za nove poti, ki so za to potrebne, temveč je odprla tudi vrsto vprašanj, ki zadevajo belokranjsko vinogradništvo in vinarstvo v celoti- Znano je, da je belokranjsko področje z zakonom o vinu določeno kot belokranjski vinorodni okoliš v posavskem vinorodnem rajonu. Znano je tudi, da je bila vinska klet v Metliki zgrajena za potrebe vsega belokranjskega vinorodnega okoliša. Doslej so sc stvari okrog belokranjskega vina iz različnih razlogov razvijale drugače, kot to določa za-konz označbo vinorodnega okoliša. Toda prav prva razstava belokranjskih vin je postavila kot eno glavnih vprašanj tudi enotno obravnavanje belokranjskega vinorodnega okoliša in belokranjskih vin. Ce ni bilo tako doslej, so v veliki meri krivi: meji občin in kmetijskih zadrug Črnomelj in Metlika, ki belokranjsko vinorodno območje delita na dva dela; odsotnost medobčinskega pro- grama in sodelovanje obeh zadrug, s čimer bi lahko belokranjsko vinogradništvo regionalno in enotno obravnavali. Ni dvoma, da je takšnima vzporednima potema razvoja vinogradništva botrovala tudi manjša navezanost semiških vinogradnikov iz občine Črnomelj na metliško klet, tudi zaradi tega, ker so na tak ali na drug način, v glavnem pa po stranskih poteh, svoje vino boljše prodajali. Tudi kmetijska zadruga Metlika se zaradi tega, ker to področje sodi k zadrugi Črnomelj, na tem vinorodnem področju niti za razvoj vinogradništva niti za vinarstvo ni zavzemala tako, kot bi bilo za celoten razvoj vinogradništva tega okoliša potrebno in dobro, čeprav so njeni strokovnjaki redno hodili kot predavatelji na ob- močje druge občine oziroma zadruge in tudi sicer bili tamkajšnjim vinogradnikom na voljo kot svetovalci. To tembolj, ker kmetijska zadruga Črnomelj nima svojega vinogradniškega pospeševalca. To pa je bilo tudi vse in seveda daleč za uspehi, ki so jih dosegli vinogradniki v metliški občini tako pri skupinski obnovi svojih razdrobljenih vinogradov kot v kakovosti vina. Prva razstava belokranjskih vin je postavila v ospredje tudi vprašanje kakovosti in vprašanje organiziranosti vinogradnikov s posebnim oziroma na to, da so v drugi občini in v drugi kmetijski zadrugi. Pri iskanju skupne poti so znova naleteli na oviro v podobi občinskih meja, pa tudi zato, ker bi kmetijska zadruga Črnomelj pri tem rada pristavila svoj lonček, čeprav z vinogradništvom, razen trgovskih poslov, doslej tako rekoč ni imela ničesar. Tako vinogradniki tega področja plavajo v kalnem tudi glede organi- zacijske oblike in ne vedo, kako bi se boljše organizirali, da bi obnova lažje in hitreje stekla ter da bi zboljšali kakovost svojih vin, kajti nihče jim ne pojasni, da se v svojo vinogradniško skupnost lahko prostovoljno združujejo sami in da lahko sami odločajo o tem, kam se bodo kot skupnost povezali, ne glede na občinske ali zadružne meje. Gotovo je, da je za primemo odločitev zdaj prelomni čas ne le za vinogradnike semiškega področja, temveč tudi za sloves belokranjskih vin v celoti. To je nedvomno pokazalo tudi izredno zanimanje za strokovna predavanja na prvi razstavi belokranjskih vin. Ob razpotju, ki ga. ostro nakazuje tudi zakon o vinu, se je treba odločiti: ne tako, kot to želita ta ali ona birokracija, temveč tako, da bodo vinogradniki najbolje uveljavili svoje pravice in uresničili svoje interese. STEFAN KUHAR ZA 13. MAJ - PRAZNIK ORGANOV NOTRANJIH ZADEV * ZA 13. MAJ - PRAZNIK ORGANOV NOTRANJIH ZADEV * ZA 13. MAJ - PRAZN K V zadnjem letu večkrat slišimo ali beremo o narodni zaščiti. Čeprav je bilo veliko prizadevanj, da bi z nalogami in delom narodne zaščite seznanili kar največ ljudi, pa z obveščenostjo na tem področju še ne moremo biti zadovoljni. Pričujoči zapis ima namen pojasniti, kaj je narodna zaščita in kakšna je razlika med narodno zaščito, družbeno samozaščito in civilno zaščito. Šili NIKO BRICELJ: Ze več let v naši družbi teče akcija za družbeno samozaščito, pri kateri gre za široko zasnovano akcijo prevzgoje prebivalstva v tem smislu, da spremeni svoj odnos do varnostnih vprašanj. Bistvo te akcije je v tem, da se varnostna zavest delovnih ljudi in občanov ter vseh organov in organizacij, torej vseh tistih, ki se ne ukvarjajo poklicno z varnostnimi vprašanji, spremeni tako, da se bodo zavedeli, da so soodgovorni za svojo varnost, za varnost svoje bližnje okolice, pa tudi za varnost naše celotne družbe. Od ravnanja in delovanja vsakega posameznika, in ne samo od delovanja miličnikov, inšpektorjev, sodnikov in drugih, je odvisno, v kakšnih varnostnih razmerah bomo živeli. V kratkem bi se smisel družbene samozaščite dal izraziti s tem, da je to sistem ukrepov in dejavnosti, ki jih izvajajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije, družbenopolitične skupnosti in drugi, da se preprečijo vse tiste dejavnosti, ki imajo za cilj ogrožanje pridobitev NOB in revolucije, samoupravnih in gospodarskih temeljev družbe, družbenega in zasebnega premoženja ter samoupravnih in drugih pravic in svoboščin občanov. Pri tem je potrebno poudariti, da smisel aktiviranja ljudi za družbeno samozaščitno delovanje ni samo v tem, da bi se izostril čut posameznika ali občutljivost raznih organov in organizacij zgolj za tako imenovani politični kriminal oziroma dejavnosti, ki napadajo življenjske interese in postavke naše družbe, ampak tudi izostriti čut za dejavnosti, ki prizadevajo ožjo skupnost ali posameznika. Povečanje varnostne zavesti, odgovornosti za dogajanja v naši družbi pri posameznikih in organizacijah dosegamo z informiranjem o varnostnem stanju v širši in ožji družbeni skupnosti, o varnostni situaciji na posameznih družbenih področjih ali o varnostnem stanju v določenem časovnem obdobju. Nadalje se je to aktivneje dosegalo z opozarjanjem in usmerjanjem ljudi na konkretno primemo njihovo delovanje in ravnanje v določenih situacijah, z opozaijanjem in seznanjanjem z objekti ali dobrinami ali interesi, ki so v določenem trenutku še posebej izpostavljeni škodljivemu vplivu. Vse to pa je bilo doseženo s predavanji, članki, televizijskimi in drugimi oddajami in dogovori o tem, kako bodo določene organizacije oziroma prizadeti ravnali, da bi dosegli čim boljšo varnostno situacijo na določenem območju, delovnem področju ali v določenem času. Vsa ta prizadevanja, katerih nosilec so bile družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti in delovne skupnosti, so pokazala spremembo v ravnanju in delovanju ljudi. V miselnosti naših delovnih ljudi so se pokazale spremembe, ki so se kazale v njihovem konkretnem ravnanju, delovanju, postopkih in odnosih. Budni na vsakem koraku Narodna zaščita je en vidik družbene samozaščite. Narodna zaščita predstavlja določeno organizacijsko obliko družbene samozaščite v konkretnem prostoru - v krajevni skupnosti oziroma v TOZD. Narodna zaščita je konkretno družbenovamost-ni sistem naš ih samoupravljalcev. To je rezultat spoznanja, da so v sistemu socialističnega samoupravljanja zmožni in pripravljeni varovati pogoje dela, proizvajalna sredstva in družbene dobrine, okolje, v katerem bivajo, svoje pravice in premoženje delovni ljudje in občani sami. Naši delovni ljudje in občani, ki gospodarno z zaupanimi družbenimi proizvajalnimi sredstvi in jih upravljajo, so gotovo sposobni to tudi ustrezno varovati. Ustanavljanje enot narodne zaščite in njihovo delovanje pomeni dograjevanje varnostnega sistema, in sicer njegove družbene komponente. Pomeni en vidik podružbljanj a državnega varnostnega sistema, kajti namen enot narodne zaščite je tudi, da ukrepajo in delujejo v takih situacijah, ko bi bila pri nadaljnjem razvoju sicer potrebna intervencija državnih varnostnih organov. Na drugi strani pomeni delovanje enot narodne zaščite dopolnjevanje dela državnega varnostnega sistema, predvsem v tem smislu, da delujejo glede na svojo organiziranost, številčnost in razprostranjenost tam in takrat, kadar državni varnostni organi tega niti ne morejo. Enote narodne zaščite sev skladu z določili zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Ur. list SR Slovenije št. 23/76) ustanovijo v temeljni družbeni oziroma ekonomski celici naše samoupravne družbe: v krajevni skupnosti in v TOZD. Ustanovi jih s sklepom svet krajevne skupnosti oziroma delavski svet. Ustanovljena enota narodne zaščite opravlja svoje delo, izvršuje svoje naloge po posebnem načrtu, ki ga sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti oziroma v TOZD, in v katerem se konkretno določi, kdaj se enota aktivira, v kakšnem obsegu in na kakšen način ter s katerimi sredstvi bo delovala. Iz pravkar navedenega pa tudi sledi, da enote narodne zaščite niso nobena podaljšana roka državnih organov, organov za notranje zadeve, postaje milice, UJV ali RSNZ, ker se niti ne aktivirajo po nalogu teh upravnih organov niti ti organi ne ukazujejo načina njihovega delovanja niti obsega delovanja. Same enote narodne zaščite vodijo načelniki, ki jih imenuje delavski svet oziroma svet krajevne skupnosti. Predvsem preventiva Enote narodne zaščite imajo zlasti namen preprečiti uničenje ali poškodbe važnejših stavb ali naprav s sabotažami in diverzijami, preprečiti uničevanje družbenega premoženja s tatvinami ali na drug podoben način, odvrniti od družbenega ali tudi širše zajetega zasebnega premoženja škodo, ki bi lahko nastala namerno ali iz malomarnosti, preprečiti razne ekscese, ki bi motili mimo in varno življenje, preprečiti motnje na zborih, prireditvah, manifestacijah in podobno. Enote narodne zaščite imajo tako predvsem preprečujočo varstveno redarsko funkcyo, lahko pa • nastopajo tudi represivno, seveda ob strogo določenih pogojih. Ko govorimo o enotah narodne zaščite, nimamo v mislih enot v vojaškem smislu, tj. desetin, vodov, čet ali drugih formacij. Pojem enote narodne zaščite je mišljen kot skupina ali skupnost, katere številčnost ni točno določena, pač pa je odvisna od obsežnosti in številčnosti občanov oziroma delovnih ljudi v krajevni skupnosti ali TOZD ter od nastalih situacij. Pojem enote narodne zaščite rabimo nadalje v dveh oblikah: širši in ožji. Širši pojem narodne zaščite obsega vse prebivalce krajevne skupnosti oziroma delavce TOZD, razen tistih, ki po sili zakona ne morejo biti narodni zaščitniki, ker so bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj ali so v postopku zaradi njih, in razen tistih, ki so po samoupravnih aktih TOZD ali krajevne skupnosti oproščeni nalog v narodni zaščiti. Vsi drugi prebivalci in delavci sestavljajo enoto narodne zaščite v širšem smislu. Pri tem je treba poudariti, da so dolžni opravljati naloge v narodni zaščiti tudi vojaški obvez niki in zavezanci civilne zaščite. Ti so oproščeni opravljanja nalog samo za tisti čas, ko so klicani na izpolnjevanje vojaških obveznosti ali dolžnosti civilne zaščite. Vzgoja za vse občane Enoto narodne zaščite v ožjem smislu pa sestavljajo tiste osebe, ki so v konkretni situaciji poklicane na izpolnjevanje dolžnosti in ki so za konkreten dan izbrane iz celega sestava narodnih zaščitnikov v TOZD ali krajevni skupnosti. To pa seveda pomeni, da mora biti vzgoja in usposabljanje narodnih zaščitnikov namenjena v bistvu prav vsem prebivalcem krajevne skupnosti ali delavcem TOZD. Zaradi pooblastil, ki jih zakon daje narodnim zaščitnikom, pa naj bi konkretno izvajanje dolžnosti opravljala skupina vsaj dveh pripadnikov ali trije. Niko Bricelj, načelnik UJV Novo mesto: „Enote narodne zaščite niso podaljšane roka organov za notranje zadeve. “ Narodni zaščitniki izvršujejo svoje naloge na različne načine. Lahko samo povečajo svojo budnost in so pozornejši do dogajanj okrog sebe in v vseh TOZD, lahko v določenem času opazujejo določeno območje zaradi ugotovitve neobičajnih pojavov (požar, sumljivo približevanje objektu in podobno) ali fizično nadzirajo pomembnejše objekte in naprave z občasnimi pregledi ali pa tudi stalno nadzirajo pomembne naprave v delovni organizaciji. Kadar opravljajo svoje dolžnosti na javnih prireditvah, zborih, manifestacijah in podobno, zaščitniki skrbijo, da prisotni spoštujejo red. Pripadnik narodne zaščite opravlja svojo dolžnost: če ga pokličejo na opravljanje dolžnosti, kar stori načelnik enote s posebnim po- zivom, in če nosi označbo narodnega zaščitnika. To označbo pa predstavlja trak rdeče barve z modrim krogom in peterokrako zvezdo in napisom „Narodna zaščita", ki se nosi na levem rokavu. Narodni zaščitniki nimajo nobene posebne uniforme ali pokrivala. Med opravljanjem svoje dolžnosti imajo narodni zaščitniki pomembna pooblastila: 1. ugotavljajo istovetnost oseb v objektih, ki jih varujejo, ali njihovo bližino; 2. preprečujejo dostop nepoklicanim osebam in jih tudi prisilno odstranijo; 3. zadržijo osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode, do prihoda delavcev organov notranjih zadev; 4. pregledajo osebo ali vozilo, če obstoji sum, da ima oz. vsebuje ukraden predmet ali napravo, ki bi lahko povzročila škodo. Narodni zaščitniki so v določenih primerih lahko tudi oboroženi in smejo uporabiti orožje. Če so oboroženi, morajo orožje nositi javno, to je tako, daje vidno. Izpolnjevanje dolžnosti narodnega zaščitnika se praviloma opravlja izven rednega delovnega časa, kar morajo upoštevati načelniki enot pri razporejanju, kot tudi, da so vsi narodni zaščitniki enakomerno obremenjeni. Civilna zaš čita je del ljudske obrambe in poseben vidik družbene samozaščite. Civilno zaščito ureja zakon o ljudski obrambi (Ur. list SR Slovenije 23/76). To je najširša, množična oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito ter reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter izrednih razmerah. Za izvajanje ukrepov civilne zaščite skrbijo štabi civilne zaščite in enote civilne zaščite. Bistvo civilne zaščite je torej v zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. Poudarek delovanja civilne zaščite je v vojnem času, na naravnih in drugih nesrečah. Naloga narodne zaščite je predvsem v mirnodobskem preventivnem delovanju, civilne zaščite pa v odpravljanju posledic vojnih akcij ali naravnih in drugih nesreč. Tako civilna kot narodna zaščita pa sta enoten del družbene samozaščite. „ELMA" tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana — Črnuče RAZPISU JE za šolsko leto 1977/78 naslednji ŠTIPENDIJI za TOZD ELEKTROMATERIAL CATE2 — 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo, višješolski študij — 1 štipendijo na elektrotehniški šoli Kandidati naj predložijo naslednje dokumente: — prošnjo na obrazcu DZS 1,65 — zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo — potrdilo o premoženjskem stanju na obrazcu 0,12 — potrdilo o zaposlitvi in povprečnem mesečnem dohodku staršev oziroma skrbnikov v zadnjih 6 mesecih — izjavo, da ne prejema štipendije drugje oziroma višino štipendije iz združeneih sredstev Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati iz višjih letnikov z boljšim učnim uspehom in slabšim materialnim stanjem. Vloge bo sprejemala ELMA - Črnuče, kadrovsko upravni sektor, 15 dni po dnevu objave razpisa. DOLENJSKI LIST vsak četrtek 150.000 bralcev Skrbi za 18.000 ljudi n Imeti v malem prstu vse, kar se dogaja v največji krajevni skupnosti (ne le v domačem, marveč v slovenskem merilu), vedeti vse, kar se dogaja na ulici, v delovni organizaciji, v lokalih, - to bi po preprosti logiki lahko opravil le računalnik. V resnici pa to zmore človek med nami, ki ga vsak dan srečujemo: Ivan Novina, ki že več let živi med Novo-meščani in se mu izteka delovna doba na tako napor-, nem delovnem mestu. I Ivan Novina: „Včasih šele čez leta odkrijemo storilca/4 Svoje delovne naloge, opisane v pravilniku na pol treh tipkanih straneh, je v kratkih besedah strnil v bistveno: „Skrbim za varnost ljudi in za varnost družbenega ter zasebnega imetja." Tovariš Novina ima kot vodja varnostnega okoliša na območju bivše ene (zdaj 11) krajevne skupnosti Novo mesto sicer tri pomočnike, vendar vse delovne niti vodi sam. To je služba, ki traja nepretrgoma. . „Tudi če sem v civilni obleki in se sprehajam po mestu, ne morem m ne smem izključiti službene dolžnosti. Moja glavna naloga je tesno sodelovati z občani, z družbenopolitičnimi organizacijami, s krajevno skupnostjo in še z vrsto drugimi, da sem lahko vedno in ob vsakem Času obveščen o vsem, kar se na tem območju dogaja. Med delovne dolžnosti Ivana Novine sodi kajpak tudi odkrivanje kriminala vseh vrst. Pravi, da včasih šele čez leta odkrijejo storU- ca bodisi prometne nesreče ali tatvine, ko so ljudje ze mislili, da je vse pozabljeno. Sumljive okoliščine, ki se včasih pojavijo šele čez mesece, zna povezati, kombinirati, pa se zgodi, da je kriminalno dejanje pojasnjeno. „Prost sem, kadar spim, pa še takrat me velikokrat zbudi telefon. Tega se človek navadi, “ pravi »Obča malo poznajo naše delo i napore, kijih vlagamo v skro za njihovo varnost. VeliKO' krat nas poznajo šele takrat, ko nas pokličejo na pomo ali nas kako drugače potrebujejo. “ Poznati mora 140 predpisov Vsestransko delo Ivana Novine je malo bolj osvetlil še Rudi Skube, pomočnik komandirja postaje milice v Novem mestu, ki je med drugim rekel: )yNe pretiravam, če rečem, da se človek s takimi izkušnjami in poznavanjem dela rodi le vsakih nekaj let. Vodja varnostnega okoliša mora poznati 140 predpisov, ki urejajo njegovo delo. Posebno naporno je to v zadnjem času, ker se je spremenila celotna zakonodaja in jo je moral študirati in spoznavati ob rednem delu. Njegovo delo je najbolj zahtevno na postaji milice in to znamo ceniti. Preden kdo obvlada vse, kar od njega ta služba zahteva, si mora pridobiti ne le znanje, marveč dolgoletne izkušnje. Potrebna je samoiniciativnost, sposobnost hitrega odločanja, kombiniranja, pri čemer je nenehno izpostavljen nevarnostim. Vodja varnostnega okoliša nudi strokovno pomoč še pri organizaciji družbene samozaščite, narodne zaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, prav tako pa mora dati pravi odgovor na kraju samem, če ga občan vpraša za nasvet. “ O nevarnostih, katerim izpostavljen miličnik P vsakodnevnem delu, po K Skube pravi: TEČAJ ZA TELEFONISTE ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRA2EVANJE LJUBLJANA, Ljubljana, Langusova Zi, Rudi Skube: »Vodja vajj nostnega okoliša je -g! zahtevno delovno mest ..Ljudje se ne zavedajo, da je nevarno legitimirati^' znanca. Nikdar neveščo iz žepa potegnil legitima v ali pištolo..." lip0- Tudi tega ne bi smel y zabiti, sta men.fa°Čea'niso prazniki za miličnike m* prosti za letošnji večina naših ljua ^ s0 prvi maj štiri v naj- imeli klavci milge »Tt%& „radarja . /?. B- .n**!# , * , f, V < v» ''V' pripravlja konec maja v Novem mestu tečaj za TELEFONISTE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, ki delaj°,"aa'na V*>re]!uB telefonskih centralah. Na tečaju b0t*°Pof re[n omo9° na in praktična znanja, ki bodo udeleže boljše opravljanje njihovega dela, med drugi — osnove telefonije, -ntral — tehnika telefoniranja na raznih vrstah c ' ^ — kultura jezika pri telefoniranju, ^ telo*005 — osnove vzdrževanja prostora in naprav tralah- 7„vodu za teh,Po6l Podrobnejše informacije dobite na 21, izobraževanje Ljubljana, Ljubljana, ,^an^'arT1 jzobra*^ 22-270. Na vašo željo pošljemo turi pi"°9 kultura in izobra- ževanje r I Nahtigalova stoletnica | V Novem mestu, rojstnem kraju dr. Pajka Nahtigala, so Počastili spomin na znamenitega slovenskega _____________znanstvenika — jezikoslovca V Sloveniji se od sredine apri-Vrst;jo prireditve ob 100-let-nici tojstva znamenitega filologa ln strokovnjaka za slovensko jezikoslovje dr. Rajka Nahtigala, z-a en° lakih je poskrbelo Slavi-''c.no dr.^tvo Dolenjske in 5. ja v Čitalnici Studijske knjiž-", ,M“ana Jarca v Novem me-’ torej v Nahtigalovem rojst-em. kraju, priredilo predavanje, * katerem je o življenjski in ,"“Stveni Poti tega našega sve-0 Znanega jezikoslovca in ea mnogih temeljnih razprav linn? prof' France Jakopin iz liiiKr e’ Nahtigalov učenec na 1Ju.bljanski filozofski fakulteti. ^ Rajko Nahtigal Nahtio,i d0ber poznavalec znal fiS? živ|jenja in delaje Potreihn P°vezati vse črte, «veni n “ človeškl « znan-slušalci tako’ da so si P°‘ no marW,Predstavljaliizjem' Pzispevab 0sebnost> ki Je evropTko neprecenljiv delež v Predavatelj zakladnico. 83111 Popestrilpripoved 0 N ah ti -vložki d z anekdotičnimi •d iih ir, ”ekaterimi novostmi, sežne j 0dkril°b Prebiranju ob- Nahtieat^? Novem mestu j e geea J ' el do končanega dru-nJe^^^razreclaSola-iev^SeVa!v Ljubljani, kjer tem čl™ m letu maturiral. V skimi min tovar^eval s sloven-Ketteiem ■er^sti’ Predvsem s m Župančičem. Nje- govo zanimanje pa ni veljalo toliko literarnemu ustvarjanju kot jeziku in jezikoslovju. Najbrž je izid Plcteršnikovcga ..Slovarja slovenskega jezika" vplival na to, da se je na dunajski univerzi odločil za študij jezikoslovja. Posebej ga je zanimal slovenski naglas, kasneje pa slovansko primerjalno jezikoslovje. Po diplomi je bil nekaj časa v Rusiji, od leta 1913 do konca prve svetovne vojne pa vseuči-liščni profesor v Gradcu. V Ljubljani je bil med pobudniki in ustanovitelji prve slovenske univerze ter eden od prvih štirih profesorjev na slavistiki. V tridesetih letih smo Slovenci dobili tudi svojo akademijo znanosti in umetnosti, katere prvi predsednik je bil dr. Rajko Nahtigal. Nahtigal je znanstveno deloval neprekinjeno več kot štirideset let, pravzaprav do svoje smrti leti 958. Znanstveno je proučeval starocerkvenoslovanščino, vprašanja iz slovanske filologije ter primeijalne slovanske slovnice, probleme slovenskega jezika in literature, proučeval je ruščino, albanščino in organizacijo znanstvenega dela. Izpod njegovega peresa so izšle študije o postanku glagolice, o starocerkve-noslovanskih študijah. Spisal je moderno primerjalno slovnico slovanskih jezikov ..Slovanski jeziki", delo ,,Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči", priročni pregled „Uvod v slovansko filologijo" itd. Raziskoval je Brižin-ske spomenike in objavil več razprav o albanščini. Z vsemi temi in drugimi deli ter dognanji se je Nahtigal uvrstil med tiste pomembne slovenske može, do katerih smo dolžni gojiti posebno spoJto vanje. Z Jakopinovim predavanjem je Slavistično društvo Dolenjske končalo program, predviden za to šolsko leto. Nekatera predavanja iz srednjeročnega programa Slavističnega društva bodo ponovili v Posavju. I. Z. PROSTA delovna mesta tKTn Vab' k s°delovanju - kvalif-Cirane krojače " S -ane krojačice kvalificirane delavce. Obiščite p0 dnevu^fi!-3*’ P°š|iite ponudbo na gornji naslov v 15 dneh U Jave v Dolenjskem listu. PROSTA delovna mesta zadruga T rebnje, razmeria reprodukcijskim z reprodukcijskim z manufakturo in naslednja prosta delovna mesta: 2- obračuna prometnega davka „ blatnih l-^C za trgovino -• PROhA?!?1 na Mirni a ^teriai za tr9°v'no RoOAJALEcrebnje,m • , W,i^»Trebnjem°,'n0 ^oji: Pod1; e|<0noniS|fn n ra'naneo srednJa šola, 4-5 let delovnih izkušenj, mo-v?2- 3 in 4°rečnost- Poskusno delo dva meseca; ' Poki r^iicna «^1 eni, m Za Prodaialce« čve do tri leta delovnih iz-0ralna neoporečnost, poskusno delo dva meseca. lo na de'ovn'11 mestih se združuje za nedoločen del ^rebnje ck P° samoupravnem sporazumu delavcev k ° OSnovah in merilih za razporejanje dohodka in i^idati 'h dohodkov. na3* ^0Š,ie>° Pismene vloge z dokazili o šolski 0>b°jna nas'ov: Kmetijska zadruga, Trebnje, komisija za t ***“ Veiia ,razrneria v združenem delu, Baragov trg 3. $ ® 2asedhp Holnuriih muc ♦ ^ Jože Ciuha: „DVOJICA“, barvna grafika- Z razstave v krški galeriji, ki bo odprta do 20. maja. „NARODOV BLAGOR" ZABRE2IČANE Dijaki in učitelji brežiškega šolskega centra si bodo jutri v ljubljanski Drami ogledali predstavo Cankarjeve igre „Za narodov blagor". To bo zaključena predstava za Bre-žičane. SREDNJEŠOLCI TITU Okoli 12.000 dijakov, ki obiskujejo ljubljanske srednje šole, se je v torek udeležilo proslave, posvečene prelomnim partijskim obletnicam in 85. rojstnemu dnevu tovariša Tita. V programu, ki so ga v celoti pripravili srednješolci, so nastopili pevski zbori, orkestri, skupine bobnatjev, zabavni ansambli, baletniki in recita-toiji. Predstavo pod naslovom „Za svoje ideale sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje" so včeraj ponovili. Umetnik—po delih svetovljan Ob razstavi slikarskih del Jo.eta Ciuhe v krliki galeriji, odprti spet minuli petek Krčani, ki slavijo letos 500-letnico pridobitve mestnih pra- Kulturni maj Bele krajine Jutri bo v Beli krajini gostoval znani pevski zbor „Vinko Vodopivec" iz Ljubljane. V črnomaljskem domu kulture bosta dva koncerta: ob 12. uri za mladino, ob 20. uri za odrasle. Šolarje iz Dragatuša, Vinice, Starega trga, Semiča, Podzemlja in Metlike bodo na mladinski koncert pripeljali s posebnimi avtobusi. Za mladinski kulturni teden sta koncertna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli in Glasbena mladina Bele krajine pripravili več prireditev, ki se bodo zvrstile od prihodnje srede do konca meseca. Učenci in učitelji črnomaljske posebne šole si bodo 18. maja ogledali predstavo „Pike Nogavičke" v ljubljanskem Mladinskem gledališču, dan kasneje pa skupaj z vrstniki z osnovne šole Stari trg ob Kolpi igro „Matiček se ženi" v Drami. Po tej skupni predstavi si bodo učenci posebne šole ogledali film „Na svoji zemlji", Starotržani pa mladinsko predstavo ..Pavliha in Mica". Linhartovega ,.Matička" bodo 20. maja videle tudi učenke poklicne tekstilne šole Beti iz Metlike. 23. maja bo v črnomaljskem kulturnem domu koncert glasbene šole iz Črnomlja in njenega metliškega oddelka. Dan kasneje bodo isti izvajalci nastopili še na treh koncertih v belokranjskih krajih. Na koncert, ki ga bodo v Ljubljani priredili 24. maja ob dnevu Glasbene mladine Slovenije, bodo Belokranjci poslali avtobus poslušalcev. Pripravljajo tudi recital KUD Srpske Moravice v kulturnem domu v Črnomlju. Prireditev bo predvidoma 26. maja opoldne. KUD Srpske Moravice bo s tem vrnilo obisk črnomaljski glasbeni šoli v okviru turnej, znanih pod imenom „Kolpa - reka prijateljstva". Majski spored bodo zaključili črnomaljski gimnazijci s tremi večeri poezije Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in Srečka Kosovela za belokranjsko občinstvo. Recitale bodo izvedli predvidoma 27. maja. vic, bi si težko omislili spodbudnejši začetek nove razstavne sezone v svoji galeriji nasproti nekdanje Valvasorjeve domačije, kot ga predstavljajo dela akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, prikazana na razstavi, ki so jo ob navzočnosti zvestega domačega občinstva in nekaterih znanih gostov odprli 6. maja. Ciuha je za krško razstavo pripravil devet olj na steklu in devetnajst barvnih grafik. Prof. Zoran Kržišnik jih je označil kot dela, nastala na zavestnih ..pustolovščinah" Ciuho-vega umetniškega duha. V njih je zdaj sarkastičen, humoren in ironičen, zdaj izpovedujoč bolečino, kiji ne vemo imena. To pa je njegova globoko doumljena resnica, klic k spoznanju, da naš vsakdanji svet v resnici ni tak, kakršnega doživljamo in „dihamo“.- Eden od Ciuhovih ciklov nas opozaija, da bi to mogel biti svet opic-klovnov, cirkusantov, govornikov in tudi opic-generalov. Prav gotovo je res, da se je Ciuha do takih spoznanj dokopal na resničnih ..pustolovščinah", saj je eden redkih slovenskih umetnikov, ki je z lastnimi nogami prehodil malone ves eksotični svet (Indonezijo, Južno Ameriko, ZDA itd.), eden tistih, ki se jim vedoželjnost ne ustavlja pred platni slovitih mojstrov v galerijah ..zvenečih" imen. Zanj je edina prava in možna galerija življenje, razpeto med poli planeta Zemlje, umetnost pa (že od nekdaj, kot pravi Kržišnik) civilizacijski problem. Misli, ki se prekrivajo s takimi trditvami in ki kažejo Ciuho kot svetovljana, je umetnik izpovedal tudi v leposlovni besedi. Beremo jih lahko tudi v knjigah „Okameneli smehljaj" in ..Pogovori s tišino", v katerih so strnjena in s spoznanji s popotovanj prekvašena Ciuhova razmišljanja o civilizacijskem „kaosu“, na katerega je avtor naleteval, o smislu in nesmislu človeškega početja. Nekaj takih Ciuhovih misli je na otvoritvi razstave prebral dramski igralec Miha Baloh. Za vrhunec otvoritve slovesnosti je poskrbela znana slovenska harfistka Pavla Uršič, ki je s tremi izvedenimi skladbami, nastalimi v različnih stoletjih, pokazala ne samo to, kako poje ta tenkočutno lirični instrument, ampak da je sama velika virtuozinja. I.Z. RAZSTAVA NAKITA IN TAPISERIJE - V Posavskem muzeju v Brežicah bosta razstavljali kiparka Asja Valčič in slikarka Cvetka Miloš. Valčičeva bo razstavila moderen nakit iz srebra ter leseno dekorativno plastiko, domačinka Cvetka Miloš pa olja in tapiserije. Razstava bo odprta od 20. maja do 19. junija. Razstavljeni predmeti bodo naprodaj. Na sliki: tapiserija Cvetke Miloš, ki se s tovrstnimi deli prvič predstavlja brežiškemu občinstvu. Nadaljnjega prodora amaterskega snovanja v samo sredico življenja si v Brežicah ne zamišljajo s trdovratnim vztrajanjem pri doseženem in priseganjem nazveli-čanost ustaljenih oblik in modelov, čeprav so nekateri posrečeni in izvirni. Jamstvo napredka vidijo predvsem v bolj množičnem in kvalitetnem delu, tako pa bodo tudi laže prepričali združeno delo, krajevne skupnosti in sindikate, da bodo kulturi odmerili potreben prostor v svojih načrtih. Skrb za kvaliteto amaterizma je v programskih smernicah brežiške Zveze kulturnih organizacij večkrat podčrtana. Kakovost celotnega dela, ne samo prireditev, nameravajo izboljšati z naslonitvijo na tako imenovane Zelena luč za kakovost poklicne ustanove in s pridobitvijo poklicnih strokovnja- i kov za pevstvo, gledališko in likovno delo. Menijo celo, da bi bilo nujno to vprašanje' rešiti skupaj s krško in sevni-ško občino. Hkrati želijo biti pobudniki za trajnejše medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju v Posavju. Osnovali naj bi medobčinsko zvezo ZKO. Knjižna izposoja je dobila v programskih smernicah vidno mesto med nalogami, ki naj bi jih opravili v naslednjem obdobju. Ob pomoči organizacije za tehnično kulturo naj bi zaživela filmska vzgoja, dejavnost na likovnem in glasbeno-instrumen-talnem področju naj bi bila usmerjana, klubi, lutkovne in folklorne skupine pa naj bi se predramile iz mrtvila. Vse pozornosti je vreden sklep, da bodo začeli odpravljati „bele lise", kar pomeni, da je v prihodnjih letih pričakovati močnejše kulturne „injekcije“ na Bizeljskem, Veliki Dolini in Pečicah ter v krajevnih skupnostih Čatež, Mrzlava vas -Malence, Krška vas in Dobo va. Delegatski sistem je očit no tudi na področje kultur nega amaterizma vnesel večj' polet, zlasti pa večjo odgovornost in možnost sprotnega preverjanja, kako bodo uresničeni sklepi in smerni-l ce. I. Z. Šestdeset let prof. Karla Bačerja Jutri, 13. maja, bo profesor in bibliotekarski svetovalec v novomeški študijski knjižnici Karel Ba-čer slavil svoj življenjski jubilej. Verjetno tiho, kot je tiho in na 1 zasedbe delovnih mest zunaj skoraj neopazno, a v notranjosti bogato in rodovitno njegovo življenjsko delo. Ko je pred 32 leti prof. Bačerja službena pot zanesla ined Dolenj- ce v Novo mesto, pač ni slutil, da se bo, kot nekoč Janez Trdina, udomil med temi zanimivimi, resnimi in delavnimi, pa tudi veselimi in dobrodušnimi ljudmi. Če je Trdini stekla zibel v gorenjskem Mengšu, seje Bačer rodil v obmorskem Zadru, od koder pa je še kot otrok s starši prišel v Ljubljano. To je bilo potlej mesto njegovih osnovnošolskih, dijaških in študentskih let. Naslednja postaja pa je bila Novo mesto. Tu je poučeval na gimnaziji, v osnovni šoli in na učiteljišču, bil kasneje pedagoš ki svetovalec na medobčinskem zavodu za pedagoško službo, dokler ni jeseni 1970 prišel v študijsko knjižnico. Veliko strokovno znanje in široka razgledanost, jasno podajanje in pretehtani pedagoški prijemi, ki so jih bogatile lastne izkušnje, so bile vsepovsod odlika prot. Bačerja, tako v šoli pred dijaki kot pri pomoči in nasvetih številnim prosvetnim delavcem širom po Dolenjski in Beli krajini. Toda to je samo ena stran Ba-čerjevega dela. Druga, še pomembnejša, pa je njegovo delo literarnega zgodovinarja, etnografa, slovstvenega ocenjevalca in jezikoslovca. Pisal je o Aškercu, Gregorčiču, Trubarju, Bohoriču in Prešernu, o Trdini, Ketteju, Jelovškovi in Strnadovi, o Pugljevi Lauri in Gregorčičevi ..planinski roži" pa še o kom. Pri teh pomembnih možeh in ženah našega slovstva je zmerom pokazal na vezi, ki so te ljudi priklepale na Dolenjsko ali sosednjo Belo krajino. Tako je na primer odkril in na novo osvetlil prc-nekatero podrobnost iz Trdinovega življenja in njegovih sodobnikov. Prav raziskovanje Trdinovega dela in življenja je Bačerja prived- lo še dalje: sam se je pričel zanimati za dolenjske originale in ljudske pevec, za življenje v polpreteklih časih. Tako so nastale študije in zapisi o ljudskem pevcu in godcu Ivanu Rupniku - Možetu, o mlinarju Brolcu, godcu m šaljivcu Francu Mišjaku, o dolenjski ohccti v Možctovih časih, o uvajanju nove mere in v- i o nabiranju češmina, o ie prav tako pel Može, o Trdinovih krčmah in stanovanjih in še o drugem. Pri tem pa nam mora biti samo žal, da se s takimi članki izpod peresa prof. Bačerja zadnje čase vse redkeje srečujemo. Pa naj bo že kakorkoli: Karel Bačer je v teh dobrih tridesetih letih, odkar je tudi z družinskimi vezmi privezan na Dolenjsko, zanjo veliko storil in je samo čudno, da njegovo delo še ni našlo javnega priznanja. Toda priznanje ima vsaj v bralcih Dolenjskega lista, ki bero svoj tednik v lepem in razumljivem jeziku, kar je nemajhna zasluga dolgoletnega lektoija tega lista prof. Karla Bačeija. Kaj naj torej zaželimo Karlu Bačerju ob njegovem jubileju drugega kot to, da bi v prihodnjih letih veder in zdrav svojim dosedanjim uspehom pridružil še nove. J02E DULAR maja 1977 K>o0(V *** So, *<£ sčeSe0** ■ ^SK,v* ®S? *<£>;;. ^o>:^ v \ W‘H I i mi Sil i tk / !mk Pomemben dosežek „Tigra" je nova proizvcrinja ra mobilskih gum po ameriški licenci B. F. GOODRIC ■ mestjj Ko je ameriški kirurg dr. Benjamin Franklini G°o Akron (Zvezna država Ohio, Združene države ■■ mogel pre^ ustanovil svojo malo družbo za predelavo kavčuka, ^| tavlja minimalno obrabo in odlično držanje 5111 ornogo^ai° l' cesti. Asimetrični dežen in elastični boki pa udobno vožnjo. R ADIALTG 5 Q 5 B, F. GOODRICH*^ *•-, "K, KS » Zanesljive zmage favoritov Zaoelo se je prvenstvo dolenjskih košarkarjev — Trenutni Beti, Mirna — Zanimivo drugo kolo, ki bo v vrstni red: Novoles, Obutev, soboto zvečer NovmKOSARK^R5KA PREDSTAVA - Minuli teden je bila Kube • I?!stu Prijateljska košarkarska tekma med reprezentanco Podrp11- ,.rano vrsto Dolenjske. Gostje domačih košarkarjev niso Predvsp6 j Zato °K°li 1000 gledalcev videlo dokaj lepo igro, li so m \ polčasu, ko so se domači otresli strahu. Izkaza- predvsem Munih, Ivančič in Ž. Kovačevič. H Po petnajstih zmagah poraz Mipulo soboto so na Dolenjskem oživela tudi košarkarska igrišča. Po novem tekmovalnem -sistemu je namreč stekla medobčinska košarkarska liga za Dolenjsko, v kateri nastopa osem najboljših ekip, ostale pa igrajo (na primer Dragatuš, Loka 74, Straža itd.) po svojih občinskih ligah. V prvem kolu ni prišlo do presenečenj, saj so zmagale vse štiri favorizirane ekipe. Najlažje delo je imelo seveda Novolesovo moštvo, za katedro igra večina reprezentantov Dolenjske (razen Švingerja in Muniha), presenetila pa je precej lahka zmaga Obutve na vedno vročem igrišču v Podbočju. Nekdanji slovenski ligaš „Beti“ je oslabljen zmagal v Žužemberku, najbolj izenačen boj pa je bil na črnomaljskem košarkarskem igrišču, kjer je Mirna dosegla tesno, a dragoceno zmago. NOVOLES-SEMIČ 98:63 (51:32) V 1. kolu dolenjske košarkarske Vo,neške igralke doživele v 1. slovenski ligi prvi poraz — Za Sevnico ni rešitve ------------------- Dobra igra Ribničanov in Brežičanov metni^6 v zvezni roko-čanj so odločeno. Sevni- poraz in , ? ^ en nesrečen Inles Pa ie »T “ VeČ rešitve’ zal, L i!, ,™ovo zmago doka- ** yedno ^ P0mlajeni ekipi uvrstitev V lUna na visoko m°ških ni ni;s 0Venski Egi pri 80 v mi„?, novega. Brežičani °slablien' \? Kolu zmagali, ^nov^^eščanisodoži: v ^ovendri v’•S P0™ porazom »Krka" v Pa je presenetila nien0 k0- 'Nj|S-ROVINJ " (12:5) ?0vsem zasufj„n0nmčeSa moštva je ,Čaai ves časU?"aJ. saj .so bih Ribni-zelo dnh ri Inlesu so vsi an Siic ki i^K-i Ekazal Pa se Je spanja. ’ Je bl1 najboljši strelec Inles: I. Kersnič, Ponikvar 1, Abrahamsberg 3, Ilc 3, S. Kersnič 2, Šilc 10, Troha 3, Gabrijelčič 3, Putre 1, Leibacher. M. G. SENJ-SEVNICA 26:25(11:11) Sevničane je letos zapustila športna sreča. V izenačeni tekmi so namreč spet tesno izgubili, in sicer z enakim rezultatom kot jeseni doma. Gostje so dobro začeli in vodili že s 5:2, vendar jim podvig ni uspel. Rezultat je bil kar 14-krat izenačen. Minuto pred koncem sta sodnika izključila najboljšega gosta Trbovca, Senjani pa so številčno premoč hitro izkoristili in dosegli zmago. Sevnica: Možic, Gane 6, Guček 2, Svažič 6, Štojs 2, Novčak 3, Trbovc 6, Sirk. BREŽICE - ORMOŽ 36:26 (18:12) V 18. kolu so Brežičani zaigrali, kot že dolgo ne. Zrelo, hitro, včasih IZID REFERENDUMA V KS PODGRAD skupnost ,oli"» fisija Voli|na kom- - re*erendumii ul3 ^ Podgrad daje po 10. členu zakona o umu (Uradni list SRS št 29/72) 0 izidu POROČILO za uvedbo krajevnega samo-naPfavto^^a ?°^nar>ciranje izgradnje komunalnih druzbenih prostorov. a Pod|aqj ,li pa 0 razpisu referenduma (Skupščinski DL št. 11 '*'d glasovanja ^ ^ 1977) daje volilna komisija nasledil 9lasovalni 5 ?enCev. sezr>am je bilo vpisanih 636 volilnih upravi-9 Cjg 3 lev ali 84643r%nc*Uma *e Opsovalo 537 volilnih upravičen-* ^ uvedb' °* 4 p^e9cev aliS65156ryPevka Se )6 izrekl° 417 volilnih upra- 5 sivcev alMffec*Prispevka je glasovalo 118 volilnih - a referer • ’ 5 %' upra- izredno domiselno in okoli 300 gledalcev je bilo s prepričljivo zmago in dobro igro nadvse zadovoljnih. Brežice: Jurkas, Bršec 3, Buzan-čič 11, Vcrvega 9, Verstovšek 2, Zagode 4, Zavadlav 4, Blatnik 3, Rainer. S. I. KRKA-ŠOŠTANJ 17:27 (9:15) Brez Hudelje, Rističa, z bolnim Pungerčičem trener Stojišin proti razigranim gostom ni mogel prav nič. Povrhu vsega so domači igrali nepremišljeno. Spuščali so se v individualne akcije, ki so se večji del končale brez uspeha, če pa bi igrali bolj kolektivno, bi bil poraz lahko precej manjši. Krka: Marn, Grabrijan 2, Cvelbar 1, Kopač 3, Petančič 3, Pungerčič 6, Turk 2, Košak. DOBRAVLJE - KRKA 17:15(9:8) V 16. kolu so klonile tudi Krkine igralke, sicer v ligi novinke, ki so tako poskrbele za svojevrsten rekord. Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi kakšna vrsta novink v ligi dosegla kar petnajst zaporednih zmag. Čeravno so Novoineščanke izgubile, pa so navzlic temu da lige še ni konec, že prve. Krka: Hribar, Kastelic 3, Hodnik 3, Brajer 1, Mršnik 8, Štrukelj. BREŽICE - ŠMARTNO 17:19 (9:10) Oslabljena vrsta domačink je dobro začela, kajti povedla je s 4:0. Nato so domače popustile in v nadaljevanju je okoli 100 gledalcev videlo izenačeno igro, v kateri pa so imele več sreče gostje. Brežice: Levačič, Balon 5, Kostanjšek 2, Štauber 2, Filipčič 2, Zakšek, Rožman I. 3, Arsov. KRŠKO: LABOD ZMAGAL V okviru delavskih športnih iger krške občine so se pomerile ženske rokometne ekipe, zmagala pa je vrsta Laboda. Vrstni red: 1. Labod 6 točk, 2. Lisca 4, 3. Imperial 2 in Ljubljanska banka. Najboljša strelka je bila Podbrščakova (12 zadetkov^. DOBRI KOLESARJI Tradicionalne krožne kolesarske dirke ,,Okoli jezera" so sc udeležili tudi novomeški kolesarji. Med mlajšimi mladinci ic zasedel Vehar četrto mesto, Štih je bil sedmi, pri starejših mladincih je zmagal Turk, Zrimšek je bil drugi. q^1 %. nPurT1u sta bili oddani 2 neveljavni glasovnici ali ^•56 % ^3 Se n' udeležilo 99 volilnih upravičencev ali Vohlna ■ 'tiai* Uvedbo s- U90tav*ia na podlagi glasovalnih spisov, da pravico .m°pr'sPevka glasovala večina občanov, ki na 0 r®ferenciS0Van*a' da na podla9‘ določila 9. čl. sknr,"’ 0 refpmV-j111 ua le na poaiagi aoiocna a. ci. DrisAn°sti Pori,? TU (Uradni ''st SRS št 29/72) v krajevni <» . 9 ad sprejeta odločitev za uvedbo samo- *a dohn j10 komunalnih naprav ter družbenih pro-, 0b00d 1.6.1977 do 31. 5. 1982. Cl^/77-VK JatUrTl; 25. 4. 1977 Predsednik VK: ALOJZ MURN Tajnik VK: FRANC KUZMA Član VK: ALOJZ TURK VWWVWWWW7 Kot kažejo zadnje vožnje, gre novomeški kolesar Stane Mijaj-lovič po bratovih stopinjah. Od 6. do 7. maja je nastopal z državno reprezentanco na Češkoslovaškem, in sicer na „Dirki miru", in dokazal, da postaja vse močnejši kolesar. lige je okoli 50 gledalcev videlo dokaj zanimivo tekmo med Novolesom in Semičanom. Novomeščani so bili premočan nasprotnik za borbene goste, ti pa so bili domačinom enakovredni v času, ko so za Novoles nastopili vsi rezervni igralci. M. P. ŽUŽEMBERK-BETI 71:77 (43:40) Nekoliko oslabljena vrsta Metličanov je svojo pravo moč pokazala v drugem polčasu. Prvega so po dobri igri dobili domači košarkarji, v drugem pa je prišla do izraza izkušenost gostov, ki so tako zasluženo osvojili prvenstveni točki. & J. Žužemberčanom tretje mesto Finalnega mladinskega odbojkarskega turnirja, ki je bil v Novi Gorici, se je udeležilo šest ekip, in sicer reprezentance Koroške, Pomurja in Maribora ter klubske ekipe Braslovč, Salonita in žužemberškega Partizana. V dvodnevnem tekmovanju so se Žužemberčani dobro odrezali ter z borbeno in tehnično dokaj dovršeno igro osvojili odlično tretje mesto. Uspeh mladih in obetavnih Suhokra-jincev je toliko večji, ker so nastopili z najmlajšo ekipo ter so dobro namučili vrsti Koroškega in Salonita. Rezultati: Partizan - Braslovče 2:0, Partizan - Pomurje 2:1, Partizan - Maribor 2:0, Partizan - Koroška 1:2 in Partizan - Salonit 1:2. Vrstni red: 1. Koroška, 2. Salonit, 3. Partizan Žužemberk, 4. Maribor, 5. Braslovče, 6. Pomurje. P. ŠTOR NADARJENA PLAVALKA - Devetletna Tončka Škafarje samo v letošnji tekmovalni sezoni prinesla domov šest medalj: tri zlate, dve srebrni in eno bronasto. Je republiška prvakinja med pionirkami B skupine na 200 m kravl in 50 m kravl ter državna prvakinja na 200 m mešano. Več o nadarjeni Krčanki bomo pisali v naslednji številki. Na sliki je s svojim trenerjem Živkom Šebkom. (Foto: J. Vogrinc) TURNIR ZA LESKOVEC Leskovški Partizan je pripravil tradicionalni mladinski rokometni turnir, in sicer peti po vrsti. Rzulta-ti: Brežice — Leskovec D 14:12, Cerklje - Brežice 9:9, Leskovec 1 -Krka 11:10, Leskovec n - Cerklje 11:24, Brežice - Krka 9:22 in Leskovec 1 - Cerklje 13:11. Domači rokometaši so dobili pokal, dar Antona Mirta (Pleskarstvo), ostale nagrade pa so prispevali: Gostilna Vida Polc, Parketarstvo Alojz Mirt, Avtokleparstvo Stane Pustavrh, Mizarstvo Tine Novak, Milena Voglar (Bife), Tone Anžiček (Avtokleparstvo), OO sindikata Celuloza in Alojz Tratnik (Mesarstvo). L. ŠR1BAR Z dna na vrh? Profesor Vojo Stojišin je doma iz Bečcja, z Novim mestom pa se je seznanil 1972 kot vojak. Športnik v sivi uniformi ni mogel brez rokometne žoge, zato sc je dogovoril z novomeškimi igralci, da bo hodil na njihove treninge. Takrat še ni vedel, da bo svoj Bcčej in tamkajšnji klub zamenjal za dolenjsko metropolo in Krkino vrsto. „Se preden sem slekel uniformo," je povedal Vojo, „sem se odločil za povabilo novomeških igralcev, da bi vsaj leto dni ostal na Dolenjskem. Dobil sem službo in začelo se je novo življenje. Mesto mi je postajalo vse bolj všeč, imel sem vedno več znancev in tako sem sc odločil, da ostanem v mestu. Krkina vrsta me je potrebovala v svoji ekipi, ker pa sem tudi trener, je moje znanje prišlo večkrat prav." Sedaj je Vojo že lep čas prvi trener novomeške vrste. Prevzel jo je v kritičnem trenutku, ko so fantje- iz štirih kol dosegli eno samo točko. Z rednimi treningi in po pogostih sestankih pa je ekipi ČRNOMELJ - MIRNA 87:88 (46:48) V tipično prvenstveni tekmi so domači gledalci videli izredno izenačeno tekmo, v kateri so imeli več moči pa tudi sreče košarkarji z Mirne. Že prvi polčas je obetal, da se za zmagovalca ne bo vedelo do konca tekme, vendar so gostje z bolj preudarno igro zasluženo zmagali. PODBOČJE - OBUTEV 69:91 (32:46) Srečanja med obema ekipama so bila vedno razburljiva, vendar so bili Novomeščani v minuli tekmi precej boljši. Domačim se pozna, da imajo nekoliko oslabljeno ekipo, zdi pa se, da so na novo prvenstvo slabše pripravljeni kot minula leta. V DERBIJU ŽUŽEMBERK? V drugem kolu dolenjske košarkarske lige bo derbi lige v Bršlinu med Obutvijo in Žužemberkom. Su-hokrajinci obetajo izenačeno tekmo, obenem pa želijo popraviti spodrsljaj iz prvega kola. V Semiču igra Mirna, vendar ima malo možnosti za zmago, podobno Črnomelj v Metliki, najbolj zanesljivo pa bo zmagal Novoteks, ki se bo doma pomeril s Podbočjem. GASILSKI KROS NA RUDNIKU V počastitev obletnic iz zadnjih praznikov je Industrijsko gasilsko društvo Rudnik iz Kočevja pred kratkim organiziralo kros. Na njem so sodelovali posamezniki in ekipe gasilskih društev iz Kočevja, Ložine, Stare Cerkve, Dolge in Šalke vasi. Pionirji so tekmovali na okoli 1500 m dolgi progi, mladinci in člani pa na okoli 2500 m. Nastopilo je pribl. 120 tekmovalcev. J. PRIMC PODVRH PRVI V počastitev delavskega praznika so v Podvrhu pri Osilnici pripravili turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile ekipe iz Osilnice, Pleše, moštvo Kolpe in Podvrha. Rezultati: Podvrh - Osilnica 4:2, Pleš-ce - Kolpa 4:1, Osilnica - Kolpa 1:0 in Podvrh - Plešce 2:1. Zasluženo so zmagali domači nogometaši, ki jih je spodbujalo okoli sto gledal- CPV J. OŽURA SAVLJE: ZRIMŠEK DRUGI Na spominski kolesarski dirki v Savljah, posvečeni padlim kolesarjem, so nastopili tudi Novomeščani. Pionir Papež je bil osmi, pri mlajših mladincih so Vehar, Štih in Šinkovec osvojili drugo, osmo in sedemnajsto mesto, pri starejših mladincih je bil Zrimšek drugi, Turk četrti, S. Mijajlovič petnajsti, Božo Mijajlovič pa je v konkurenci 60 članov osvojil dobro sedmo mesto. i y i i §1 -.Kil A*. KRŠKO: TEK MLADOSTI Zveza telesnokulturnih organizacij in OK ZSMS Krško sta minuli petek pripravila v počastitev prelomnih obletnic naše revolucije, ob jubileju tovariša Tita in 500-letnici Krškega tek mladosti. Nastopilo je več kot 300 udeležencev iz mladinskih aktivov, osnovnih šol, delavskih organizacij, Partizana, pripadnikov JLA itd. Prireditev je v celoti uspela. Posamezniki so za najboljša mesta prejeli kolajne, ekipe pa diplome. S.I. PREPRIČLJIVI SENTJERNEJCI V dolenjski nogometni ligi so moštva odigrala tretje kolo spomladanskega dela, v katerem ni prišlo do večjih presenečenj. Razočarala je edino ribniška enajsterica, ki na prvenstveno srečanje v Novo mesto sploh ni prišla. Rezultati: Šentjernej - Partizan (Straža) 7:2, Mirna - Grosuplje 0:3, Elan - Ribnica 3:0 b.b., Ivančna gorica - Bela krajina 1:1. Za strelce in vrstni red žal ne vemo. Podatkov nismo dobili tudi na nogometni zvezi Slovenije, od koder so sporočili, da sodniki svoje naloge ne opravljajo najbolje. Avstrijcu nagrada Bele krajine Več kot 6.000 gledalcev _je v lepem vremenu uživalo v nedeljo, 1. maja, v drznih vožnjah dirkačev na progi za motokros v Dragovanji vasi pri Črnomlju. Mladi dirkači so se v kategoriji 50 ccm pomerili v dirki, ki je štela za republiško prvenstvo, starejši vozniki pa so se v kategoriji 125 ccm borili za nagrado Bele krajine. Padec v prvi vožnji za republiško prvenstvo je lanskoletnega državne- fi prvaka, Čmomaljčana Boža tuklja veljal prvo mesto v skupni uvrstitvi; v prvi vožnji je bil četrti, v drugi pa zasluženo zmagal in v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto. Za eno točko ga je prehitel Jurij Koritnik, najboljši na dopoldanskem uradnem treningu, prav tako domačin Aljoša Satošek pa je zasedel 4. mesto. Tretji je bil Marjan Polajžar. V kategoriji 125-kubičnih motorjev je v obeh vožnjah zmagal znani Avstrijec Helmut Frauwallner, zbral 50 točk in osvojil nagrado Bele krajine. Avstrijec Alois Paset je bil drugi, tretje mesto pa je zasedel Drago Predan. Ljubljenec občinstva in večkratni zmagovalec Helmut Goetz je tokrat s 6. mestom razočaral. Tako drzne vožnje dirkačev kot odlična organizacija so najboljša reklama za ta šport, ki si pridobiva vedno več privržencev. A. B. DRZNE VOŽNJE — Vsako leto privabi tradicionalna prvomajska dirka v motokrosu v Dragovanji vasi pri Črnomlju na tisoče gledalcev. Na težki progi morajo dirkači pokazati res veliko znanja in poguma. steklo, Čeravno ne tako, kot je želel trener in fantje sami. ..Razmišljal sem, zakaj ne more ekipa, ki bi bila lahko v vrhu slovenske lige, uspeti. Bržkone zaradi neprestanega igranja, saj fantje že dobro leto niso imeli oddiha. Nastopanje v conski ligi, priprave za kvalifikacijsko tekmo, težka, a uspešna tekma na kvalifikacijah ... Po uspehu so fantje popustili, to pa seje močno poznalo na kasnejših prvenstvenih tekmah." Razen tega je obetavno vrsto spremljala smola. Pogoste poškodbe igralcev so prispevale, da so Novomeščani kopico tekem izgubili z zadetkom ali dvema razlike, izgubili so tudi srečanja. v katerih so bili vso tekmo močnejši, a jim je športna sreča obrnila hrbet. »V ligi ni steklo tako, kot smo upali," je nadaljeval trener novomeške Krke, ..prepričan pa sem, da bi lahko s tako ekipo že v prihodnji sezoni brez težav nastopili v slovenski ligi. Grozi nam izpad, v ligi pa lahko ostanemo le, če nam bo sreča močno naklonjena. Vanjo sicer po številnih nesrečnih spodrsljajih ne upamo preveč, povedati pa moramo, da smo za marsikateri poraz sami krivi. Pri svojih fantih namreč tudi sedaj, ko se nad nami zbirajo črni oblaki, pogrešam več resnosti, predvsem pri mlajših igralcih. Iz nekaterih bi lahko naš klub naredi) izredno dobre rokometaše, pa zaradi neresnosti sami zavirajo svoj in seveda tudi razvoj ekipe. Veliko igralcev ima težave zaradi dvoizmenskega dela, tako da ne obiskujejo vseh treningov. Povsem razumljivo je zato, da je naša vrsta v začetku delovala nekako neuigrano. Prepričan pa sem, da bi lahko v pnhodnji sezoni, če bomo še nastopili v republiški ligi, z dna lestvice prišli vsaj na peto mesto." •wwvwv\> tisti; hip ^ ENOSTAVEN TRIK — Ljubo Motore iz Sevnice nam je Ji ponovno poslal fotografijo, ki smo jo uvrstili v našo rubriko ^ TISTI HIP. Kot zagnan fotoamater se sproti seznanja s teh- * ničnimi novostmi svojega konjička, zato je razumljivo, da je S kmalu odkril prednosti, ki jih prinaša fotografiji tako imeno-^ vani zoom objektiv, to je objektiv s spremenljivo goriščno S razdaljo. Ti objektivi sicer niso novost, saj jih pri filmskih ^ kamerah že dolgo uporabljajo, vendar pa so v fotografiji vse-S eno med mlajšimi izumi, posebno za slovenske fotoamateije, S ki si zoom objektiv lahko kupijo le v sosednjih državdi. J Motore je fotografijo dobil tako, da je slikal gumijastega S konjička, med ekspozicijo pa je spreminjal goriščno razdaljo. ^ Kot nam je v spremnem pismu napisal, je to enostaven trik, * ki ga posebno v barvni fotografiji mnogi mojstri čislajo. &-J veda se vsak trik sam po sebi obrabi; trik je vedno potrebno S uporabiti le kot izrazno sredstvo. pred 20 leti Prestano gorje in zaostalost VISOKI IZDATKI ljudskih odborov za zdravljenje tistih bolezni, katere so po uredbi brezplačne za bolnika, in pa visoki izdatki za reševanje socialnih problemov imajo svoj izvor v dvojnem: v posledicah prestanega trpljenja in goija med NOB in v gospodarski zaostalosti. V okraju ima komaj 28 odstotkov prebivalcev zdravstveno in socialno zavarovanje in smo v tem pogledu pod republiškim povprečjem. Zato pade v breme okraja in občin glede zdravstvene in socialne zaščite več ljudi kot v gospodarsko bolj razvitih okrajih. LJUDJE SO dovzetni za napredek, le prepričati se hočejo prej, če je ta ali ona stvar zanje res koristna. Vsaka novost mora v praksi dokazati, da je dobra. Prve poizkuse zatiranja plevela s kemičnimi sredstvi so gledali kmetje hudo nezaupljivo. Ko pa so videli uspehe, jih ni bilo težko pridobiti za ta sodobni način borbe proti plevelu. Sedaj so se tega tako oprijeli, da primanjkuje škropiva in hodijo ponj tudi zelo daleč, samo da ga dobe. KDO BO odgovarjal za zdravje in življenje 220 otrok v dijaškem internatu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu, če bi izbruhnila kakšna nalezljiva bolezen, ki jo sedanja prenatrpanost doma in neurejene higienske razmere naravnost vsiljujejo? So se tisti odborniki OLO, ki so na eni strani prejšnjih sej glasovali za to, da dijaški internat lahko sprejme še trgovske vajence, prepričali, kje in v kakšnih pogojih živi ta mladina? Bi glasovali za tak predlog, če bi bili tudi njihovi otroci med temi 220 dijaki? HITRA RAST. Bambus na otokih nekaterih azijskih držav izredno hitro raste. V nekaj tednih zraste tudi po več metrov visoko. Najvišji bambusovi trsi dosežejo 35 do 40 metrov višine in debelino več deset centimetrov. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 8. maja 1957) SVETU OKOLI ZASKRBLJENI - Po oglasih sodeč, živi v Muenchnu družina, katero zelo skrbi, kam bodo dali premožnejši ljudje brez naslednikov svoje premoženje. Takole oglašuje ..simpatična družina": „Ali vas nič ne žalosti, ker ne veste, kdo bo prevzel vaše življenjsko delo? Mi smo pripravljeni to storiti in po vaših navodilih točno izvrševati vaše načrte . ..“ Simpatično družino najbrž že resno skrbi, da bo kar držal tisti pregovor o tem, da ni jela brez dela. LETEČE JETNIŠNICE - Medtem ko večino letalskih družb pesti izguba, pa podjetje Security Transport svoje poslovanje uspešno nadaljuje. Potniki te družbe so namreč „iz-branci“; družba je sklenila dogovor z ameriškimi jetnišnicami in prevaža zapornike od enega zapora do drugega, kadar je to potrebno. Da bi se na letala ne vkrcal kakšen drug, je družba avione označila z velikimi lisicami na krilih in na repu. ZA NEŽNE - V Londonu in po drugih angleških mestih so postale priljubljene potiskane majice, na katerih so odtisnjene fotografije izvrševanja smrtne kazni, nad kriminalcem Gilmo-rom. Kriminalec je dočakal svoj konec pred nekaj meseci v ZDA, ko je zavrnil možnost pomilostitve. Majic s takimi slikami se je domislil Orridge, mož, ki je že enkrat šokiral londonsko občinstvo z razstavo o prostituciji. Sam najbrž nosi majico z rožicami. 1 UPOR - V mestu Newca-stle Upon Tyne se je uprlo 300 učenk, starih od 13 do 16 let. Upor je hitro zajel celo šolo in pri uvajanju reda je morala posredovati mestna policija. Vzrok za upor je bila pretnja di-rektoija šole, da bo dekleta kaznoval z bičem, kar je sicer v angleškem vzgojnem sistemu prihranjeno za dečke. ORGLAR - Čeprav so zlikovca odkrili, ni nikomur jasno, kako mu je uspelo neopazno izvesti nalogo. Neznanec je namreč iz cerkve v predmestju Chicaga ukradel nekaj sto kilogramov težke orgle. Dobili so ga, ko je ukradene orgle poskušal prodati podjetju, ki je orgle izdelalo. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. V prekuciji iščejo izveličanje (S o c i j a 1 d e m o k r a t s k i) voditelji drže delavce v onem stanu, da se jim predbaci-va, da delavci niso zmožni izvrševati svojih pravic niti jih prav upotrebljevati. Oni vzdržujejo delavski stan neprenehoma v nekej nemirnosti in mržnji do vsacega, ki ni socijalni demokrat ali ne pripada delavskemu stanu. To pa je veliko zlo; takovi delavci se ne morejo pripraviti, da postanejo sposobni izvrševati svoje ustavne pravice; ti iščejo svoje izveličanje edino le v revoluciji - puntu - in sicer v takej prekuciji, ki hoče vse uničiti, vse prevrniti. Pa ko bi se to izvršilo, ko bi dosegli svoj namen, kedo bode vršil to, česar delavci ne bodo mogli, ker ne bodo sposobni? Prepustiti bodo morali vse njim, katerim prepuščajo vse i (Janes — svojim voditeljem, ti pa bodo kakor doslej delavce samo izkoriščali, molzli. (Iz Cerkelj.) Zadnji čas smo zgradili novo župnišče (farovž). To je bilo iako potre- bno, ker‘prejšnje bilo je tako, da je bilo nevredno naše fare. Ali sedaj nas čaka še drugo veče delo: cerkev je namreč stara, slaba in premajhna. Kot dobri, verni kristjani si bomo že kako pritrgali, da preskrbimo za to, kar je vernemu srcu najpotrebnejše - hiša božja. (Doktorica.) Do sedaj v Avstriji še nismo imeli ženskih doktorjev. Dne 2. aprila pa je na dunajskem vseučilišči napravila izpit v zdravilstvu baronica Gabriela Posanner. Študirala je v Švici in že tudi tam napravila vse izkušnje ter zdravila; ker pa ona spričevala v Avstriji nimajo veljave, je napravila iz nova vse preskušnje na Dunaju. (Oglas.) Ugodna prilika za vinogradnike! Podpisana podružnica nudi peronospora brizga-lnice z lesenim kotlom in zrakotlakom po 15 goldinarjev franko Zagreb. (1/. DOLHNJSK1II NOVIC I. maja 1897) Ljudožerstvo vzrok za kuru Od rodu do rodu je živelo pleme ljudožercev Fore na Novi Gvineji v senci strašne bolezni, znane kot kuru (mrzlica). Ko je pripadnik plemena zbolel za kuru, se je najprej začel tresti, nato pa je to nekontrolirano tresenje prešlo v popolno paralizo in smrt. Prvi raziskovalci plemena so seveda hitro opazili to posebnost. Virolog Carleton Gajdusek je med proučevanjem bolezni posumil, da gre za nalezljivo bolezen, ki se prenaša na zdrave ljudi s teles obolelih. Posebno pozornost je vzbudil obred, pri katerem se pripadniki plemena Fore mažejo po telesu s krvjo in tkivom umrlih ter nekaj delov telesa umrlega tudi pojedo. Gajdusek je predvideval, da se kuru na ta način prenaša na žive. Ko je vbrizgal delček tkiva umrlega pripadnika plemena, ki ga je pobrala bolezen, v poskusne živali, je odkril, da se je bolezen razvila tudi v živali, vendar šele čez nekaj let. Za raziskave bolezni pri kanibalih na Novi Gvineji je Carleton Gajdusek prejel Nobelovo nagrado za medicino. Njegov delež za medicino pa ni samo v tem, da je odkril vzroke ene od grozljivih bolezni na svetu, ampak imvelik pomen zato, ker je po kazal, da lahko „počasni“ virusi, kot je virus, ki povzroča kuru, leže v telesu dolgo časa, preden se pojavijo prva znamenja bolezni. Znanstveniki menijo, da bodo Gajduskova odkritja veliko pripomogla k boljšemu razumevanju podobnih bolezni centralnega živčnega sistema, kot sta Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Še zanimivost: ko so pleme Fore odvadili kanibalizma, je izginila tudi strašna bolezen kuru. Globokomorska podvodna naprava je osvetlila rakovice. Življenje v globinah Podvodni gejziri vrelci življenja, kjer ga sicer ni Čeprav znanost ve, da so živi organizmi tudi v velikih globinah, je raziskovalce tihomorskega dna ob Galapaškem jarku presenetilo, ko so odkrili prav živahno gibanje v globini 2.700 metrov pod morsko gladino. Na posameznih območjih morskega dna je bilo proti pričakovanju veliko rakovic, školjk in črvov. Nenavadni pojav so razložili šele pred kratkim. Živahno življenje v Galapaškem jarku so odkrili raziskovalci oceanografskega instituta Woods Hole, ko so iskali podvodne gejzire, vrelce tople vode, o katerih so bili prepričani, da jih mora biti kar precej na tistem predelu Tihega oceana. Pri Galapagosih namreč poteka stični rob dveh kontinentalnih plošč, na takih mestih pa so pogoste vulkanske erupcije in gejziri. Prav podvodna vulkanska aktivnost je tisti osnovni življenjski pogoj, ki omogoča, da omenjene živalske oblike lahko žive v okolju, v katerem ponavadi ni hrane zanje. Školjke in rakovice so se namnožile na območjih ob toplih vrelcih, bogatih z žveplenimi spojinami. Analiza vzorcev je pokazala, da so žveplene spojine teh vrelcev hrana za drobne bakterije thiobacile. Le-te pa so spet poglavitni vir prehrane školjk in rakovic ter ostalih živali, ki žive ob podvodnih gejzirih. Ta mali ekološki sistem je za znanstvenike zanimivo odkritje, saj je podrl nekatere že ustaljene predstave o globokomorskem življenju. PROSTA DELOVNA MESTA! ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana n.sub.o TOZD ELA Novo mesto, n.sub.o. razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. VODJA EKONOMSKO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 3. VODJA SEKTORJA MATERIALNE PRIPRAVE PROIZVODNJE 4. VODJA SEKTORJA TEHNIČNO-PROIZVODNEGA Pogoji za zasedbo delovnih mest so: Pod 1: višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske kadrovske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Stanovanje zagotovljeno. Pod 2: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Stanovanje zagotovljeno. Pod 3: višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 4: visoka izobrazba strojne ali elektro smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti za vo-^en ^ mora).° b!tj moralno-politično neoporečni. Kandidati, ki želijo biti imenovani, morajo v 15 dneh po objavi poslati na naslov: ISKRA - TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska c. 7a, pismene prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti. Prijavam morajo priložiti dokazilo o zahtevani izobrazbi, de ovnih izkušnjah in nekaznovanosti. O izbiri bo odločal delavski svet TOZD v 15 dneh po preteku roka za zbiranje prijav, v 8 dneh pa bomo o tem obvestili vse prijavljene kandidate. Z umetno roln čuti dotik Proteza bodočnosti Direktna povezava z 24-letni mojster karate] Reid Hilton iz Kalifornije j. prometni nesreči izgu , Poškodovani ud so mu odrezati pod komolce ■ , operaciji je vedel, da ne J koli več .z obema rokama opeke, ni pa vedel, da _ > zano roko nadomestila P ki bo edinstvena nasvetu. Fant je dobil protezo,^., jo izdelali strokovnjakinj fornijski univerzi °b P j strokovnjakov za Prot domestek roke je P j vendar je že po nekaj pokazal! da se odlično .« Na zunaj je proteza P°«J drugim protezam, vendan notranjosti povsem , Sprejemnike proteze, ki P jo potreben gib ume ne rok. kirurgi povezali direktn ,[ v preostalem delu roke. nje najbolj izpopolnjene P ze so imele sprejemna noVa-vršini kože. Hiltonova now ka ima še eno lastnost, Hilton demonstrira ® nove proteze. druge umetne roke nj^jj protezo se Hilton, dot.« metov in dotiktu^1 vniaki d'i tek dotika so strokovnja / gli prav tako s povezav proteze, le da v tem p* proteza vrača mipmz- 5{ Seveda si take rok morejo privoščiti vsi, ^ dostopna. Vendar pomeni, da si jo ^ ^ vsakdo pnvoščil ^ zelo draga Poskusna jo nosi Hilton, je stala din. ' st... • že04 »Napra i„b»M J m, lnid,»< n'1 j« var’ ""7,lave ,ob?:V'i odrezane*, ,ike i* ti> v Pr“V "morem vama nt. velika skr.v ^ ^ maščev^aviti bi mogl« n°p Rešitev prejšnje križanke •i u u - mm n M« m •JLM.U A Wi« S K A L P mtm fJ O Č I s 1* r Y o L P A ffr € M A E 1 k A L A mL 5» \ S A K 1 1 1 1 IL T 0 R. NJ 1 S T R* A h s? n T k | H \l A l s M A A 25“ •i i A T l ■MII T e t> rr • R T V - A V \ O rir s f M \ M A P P A, R A 1» č T A R O M A K A &s A T e R \ S A N) k 1 M SS. L A T A s r R A dnrt^*5- m'š današnjika, ki 8*°da sir jutrišnjega dne L. EISENBERG tra-*a le’ če zalJub‘ stvar- • 11 skupaj mnogo > m ne samo drug drugega. W. LIPPMANN f teor>jami ne odčarate ubo-I. CANKAR štva. DL AVTOR MIKLOVE ZALE NAŠ OTOK NASLDVLJE NEC DENAR NEGA NA KAZIL A GR. FILOZOF BORIŠČE TATINSKA PTIUA UD BLAGAJNIK DL SUROVINA ZA PIVO UGOVOR NAPADALE! IFVRfflUlt > TELtlH BRINOVEC POROČNO SLAVJE ŽIME INKOVSKI VLADAR NAPRAVA !A SMUŠKE POLETE NARAMNIK MUSLIM. POST GL.MEST0 GRČIJE VELETOK V SZ ODPRTINA SAPA SPEV PRITISK m PANČEVO DL- PAS.NA- PUSTEK BICIKEL CRESU)' RIBA GLINASTA PISCAL NASA NARODNA JED VRSTA LILIJE DURI ZIVUENSK/ TEKOČINA ms PLEMIŠKI NASLOV PEROCI PRITOK SAVE 40. VELIKAN Možnost živeti 30 let dlje _ Qb sedanjem življenjskem tempu je na preizkušnji naš psihični ustroj nju, ugot *n,.z^ravn*ki> ki spremljajo pojave v človekovem življe-•^tletiili i°i. ^ ^ Je poprečna starostna doba v zadnjih več resnic za približno trideset let. To ni bajka, tem- \’imo da Posežemo v zgodovino človeškega rodu, ugoto-časa ren«° Star’ ^mUan> umirali v starosti 29 do 30 let. Za posežemo v zgodovino človeškega rodu, ugotovi ren lr' Rimljani umirali v starosti 29 do 30 let. Za Pomaknil*3nSe 7 °krog leta 1650 - se je poprečna starost ua za Pol desetletja višje - na 35 let. ®no leto InnaPredovala za Potem se J °Segla ~ 36 let-Robert Korh 5°JaV1' bakteriolog "j® je znašlo njeS0Vcea živije-cl°veka 40 PnVpreCna starost do prve svetoL -em je ostaJo Je Požirala mlar]/0^ Voina> kl Jpe Pustila stare K 6 ljudi’ Poprečna c« životariti dalje. S5 let. To ie h°iSt zv*šala na Petnajst leJ, t 0 okro8 'cta 1920. smo dovor eJe’ teta 1935 let! Le°t^rrekord: šestdeset naPrej na 68 Ji ,SC Pomaknili ?.« vaju 167 . sta sc zdrznila. Zaslutila sta, da bi u ua po vsej verjetnosti zadela enaka uso-,a akor onadva, katerih posušeni glavi sta ogledovala, če ne bi bilo naključje naneslo, a je poglavar razumel njuno kečuansko go-V°r*>i0’ Na^raiSi ^ sc bila takoj poslovila od “ 1 ca’ a PORlavar ju je zadržal, poklical mlaj-Sega Indijanca in mu nekaj naročil v njihovi govorici. 168 Od zunaj se je oglasilo živahno govorjenje, vzklikanje in tekanje, in ko sta dečka pogledala ven, sta opazila, da Indijanci razposajeno poskakujejo. Kaj to pomeni? Kaj nameravajo? Ali jima bodo nemara le odrezali glavi? Poglavar jc uganil njun strah, se nasmehnil in dejal: »Le nič strahu! Razglasil sem, da sta naša gosta, zato vama bomo pripravili majhno slovesnost.« Na osnovi zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj ter na osnovi 6. in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje enota za graditev stanovanj v sestavu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje III. NATEČAJ V za odobritev posojil iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne organizacije in druge organizacije združujejo po določilih 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. NATEČAJ OBSEGA NASLEDNJA POSOJILA: 1. Za dograditev individualnih stanovanjskih hiš se razpisuje natečajna vsota 2.800.000 din 2. Za adaptacijo družbenih stanovanj se razpisuje natečajna vsota 400.000 din 3. Za adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš se razpisuje natečajna vsota 500.000 din Na natečaj se lahko prijavijo delavci organizacij in organizacije, ki združujejo svoja sredstva po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj. Delavci se lahko prijavijo na natečaj le prek organizacij, kjer so za- posleni. Podrobnejši pogoji za prijavo na natečaj so dostavljeni vsem organizacijam - vlagateljicam. Natečaj za posojila traja od objave v Dolenjskem listu do 15. junija 1977. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka -podružnica Kočevje. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE Samoupravna enota za graditev J Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje RAZPIS o podelitvi priznanja občine Trebnje in imenovanja častnega občana občine Trebije Priznanje se podeljuje za izredno uspešno družbeno pomembno afi življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, političnem, kulturno-prosvetnem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim ter drugim organizacijam in društvom. Predloge za podelitev priznanj dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 31. 5. 1977. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJASKUPŠČINE OBČINE TREBNJE PROSTO DELOVNO MESTO Odbor za medsebojna razmerja-delavcev v združenem delu SLADKOGORSKE TOVARNE PAPIRJA SLADKI VRH p. o., pošta Šentilj v Slovenskih goricah, objavlja prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za področje Dolenjske Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali visoka kvalifikacija delavca trgovske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidat mora imeti v Novem mestu stanovanje s telefonom in lastno osebno vozilo. Od kandidata zahtevamo še moralno-politično neoporečnost Prošnje za zasedbo navedenega delovnega mesta sprejemamo 8 dni po objavi oglasa na gornji naslov. Prošnjam je obvezno priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri OSNOVNI SOLI JANCKA MEV2LJA, MOKRONOG razpisuje 1 delovno mesto HIŠNIKA Pogoj: KV ključavničar, KV mizar, KV mehanik. Poskusna doba je 60 dni. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. POTA in sm/ s Dežurni poročajo SAMA NI SLA! - V noči na 25. april je moral nekdo iz hleva Ivana Pezdirca v Slamni vasi odpeljati kravo, vredno 12.000 dinarjev. Kdo je to naredil in kje je krava, še ugotavljajo. SKOZI KLET V HIŠO - V dneh med 24. in 26. aprilom je prišel tat v hišo Alojza Moharja v vasi Krka. Ugotovili so, da je neznanec prišel v hišo skozi klet in iz spalnice odnesel 5.200 dinaijev. NA SENIKU PRIŽIGAL - 27. aprila zvečer so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve 42-letnega Ahmeta Merdanoviča iz Črnomlja. Vinjenega so zalotili na seniku Jožeta Svajgeija, ko je prižigal cigarete, vžigalice razmetaval okrog sebe in s tem ogrožal poslopje. Opazil ga je občan in poklical pomoč. POŽAR NA TOVORNJAKU -27. aprila zvečer je nastal požar v kabini tovornjaka podjetja ,,Goijan-ci“, ki ga je voznik Alojz Župevc z Dvora parkiral v Žužemberku pred zadružnim poslopjem. Voznik je bil odsoten okoli dve uri. Ko se je vrnil, je opazil, da se iz kabine kadi. S pomočjo občanov je požar udušil, škoda pa še ni ocenjena. KABEL JE IZGINIL - 28. aprila je nekdo z delovišča Iskre v Bršlinu odnesel 100 metrov kabla. Oškodovana je Novomontaža, ki tu opravlja dela. RAZGRAJAL V „LAHINJI“ — 29. aprila zvečer so črnomaljski miličniki iz hotela Lahinja odvedli v prostor za iztreznitev 44-letnega domačina Janeza Šobarja. Ko mu niso hoteli več postreči s pijačo, ker je bil vinjen, je začel razgrajati. Tudi na postaji milice se ni pomiril, kar vse bo upošteval sodnik za prekrške, ko mu bo odmerjal kazen. NESLANA SALA - V noči na 2. maj je bilo vlomljeno v gostilno Danice Gričar v Družinski vasi. Vlomilci so sneli vrata točilnice in posebne sobe in jih odnesli na vrt. PO PRAZNIKIH OB KURE - V noči na 3. maj je nekdo vlomil v kumik Helene Pajk v Volčji jami pri Žužemberku. Izginilo je nekaj perjadi. RAZGRAJALA V GOSTILNI r Novomeški miličniki so 3. maja opoldne pridržali do iztreznitve 26-letno Ano Kozlevčar iz Dečje vasi. Razgrajala in kričala je v novomeški gostilni Rotovž. Na več krajih je gorelo Okrog 500.000 škjde din Vrsta ognjenih nesreč okrog prvomajskih praznikov se je začela 29. aprila popoldne, ko je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Blaža Kranjca in Rudolfa Bučaija v Gor. Sušicah. Poslopje je povsem zgorelo, ogenj pa je uničil tudi 30 ton sena, deske, nova okna in razno kmečko orodje. Solastnika sta oškodovana za najmanj 300.000 dinarjev, ugotovili pa so, da je do ognja prišlo na že običajen način: ob otroški igri. Isti dan je začel goreti tudi gozd Globoko' pod Hrastom pri Šentrupertu. Ogenj je zajel mladi borov in hrastov nasad Slavka Steklase iz Prelesja. Ker so na pomoč takoj prihiteli ljudje iz bližnje okolice, so ogenj pogasili in preprečili večjo škodo, vendar bo krivec odgovarjal. Ugotovili so, da je požar nastal ob sežiganju vejevja, ker pa je pihal veter, so plemeni naglo švigali naokrog. Cigareta je bila vzrok požaru, ki je 30. aprila ponoči zajel podstrešno sobo stanovanjske hiše Dane Sečen v Gor. Straži. Tu je ogenj uničil opremo, delno pa so poškodovane tudi sosednje sobe. Sprva so gasili domači sami, potem pa so prišli na pomoč tudi gasilci iz Straže in Novega mesta. Ocenjujejo, da je nastalo za 70.000 dinaijev škode in da je do nesreče prišlo, ker sije oško-dovankin sin pred spanjem prižgal cigareto, ob njej pa zaspal. 3. maja dopoldne pa je pri novomeški bolnišnici zgorel osebni avto NSU prinz 1200, last Jožeta Mrzlaka iz Novega mesta. Mrzlak je pripeljal po Partizanski cesti, opazil okvaro in avto ustavil. Ko je odprl pokrov motoija, je bruhnil silovit plamen. Še preden so utegnili posredovati gasilci, je avto zgorel. Vozniku na srečo ni bilo nič, škoda pa je velika. POD TRAKTORJEM SE JE VDRL - Pred kratkim je traktorist z desnega brega Krke pri Otočcu hotel prepeljati čez vodo dva kubika peska. Ko je bil na drugem otoškem mostu, se je traktor vdrl. Zazijala je luknja, vozilo se je ugreznilo. Traktorist je moral pesek stresti v Krko, da je lahko odpeljal. Most, ki je začasno zaprt, ima dovoljeno obremenitev 3 tone, česar voznik ni upošteval. Za škodo bo odgovarjal. Več vlomov v Beli krajini V dveh nočeh je neznan vlomilec iskal denar na več krajih, v šoli pa pustil razdejanje TAT IZPOD POSTELJE JE 2E V ZAPORU Poročali smo, da so občani 24. aprila zalotili pri Jurekovičevih v Rosalnicah tatu pod posteljo in da je ušel, še preden so ga miličniki pripeljali na varno. 2. maja popoldne so 25-letnega Marjana Hudorovca iz Coklovce dobili v Gradcu in ga pripeljali v novomeške zapore. IZTRGAL JI JE TORBICO 1. maja zvečer je Mariborčanka Antonija Jan samevala v čakalnici na novomeški železniški postaji. Malo pred polnočjo je v neosvetljeni prostor prišel moški, ji iz rok iztrgal torbico, nato pa jo naglo ucvrl skozi vrata. V torbici je Mo več dokumentov in okrog 200 dinarjev. Za predrznim tatom poizvedujejo. Očitno je, da se je 7. in 8. maja mudil na belokranjskem ozemlju vlomilec, kateremu je šlo zgolj za denar. V noči na 7. maj je vlomil v osnovno šolo Metlika, vdrl v pisarno TGP v isti stavbi, kjer je našel nekaj orodja, nato pa po vsej stavbi vdiral. Nasilno je prišel v 19 prostorov, kjer je vlomil v 25 pisalnih miz in 15 omar. Le v tajništvu je našel 130 dinarjev. Lotil se je tudi kovinske blagajne, vendar je ni mogel odpreti. V šoli je ostalo za neznancem pravo razdejanje, saj je za 8.000 dinarjev škode. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v stavbo, kjer ima prostore Stanovanjska skupnost Metlika in v kateri so tudi občinski uradi. Tu je vlomilec zaman poskušal srečo in je moral oditi brez plena. Prav tako ni imel sreče z vlomom v prodajalno Kmetijske zadruge v Gribljah. Tu je s ponarejenim ključem odprl vhodna vrata in skušal nasilno priti iz predprostora v trgovino in bife, vendar se vrata niso vdala, oditi je moral praznili rok. V noči na 8. maj pa je skozi razbito okno kopalnice v še nedograjeni hiši Slavka Janjoca na Cesti Petnajste brigade vlomilec prišel v hišo. Na gospodarjevih delovnih oblačilih si je postlal in prenočil, pustil kupček blata in izginil. Storilca vseh teh dejanj pospešeno iščejo. KRATEK STIK POVZROČIL POŽAR V dveh hišah na posavskem koncu je okrog praznikov zgorelo precej imetja, obakrat zaradi kratekga stika v električni napeljavi. 30. aprila je zagorel strop med spalnico in kuhinjo v hiši Andreja Jelčiča v Stari vasi pri Brežicah. Pogorelo je celotno ostrešje, 1000 kg koruze, 300 kg pšenice in oprema, tako da cenijo škodo na 150.000 dinaijev. Domnevajo, da je prišlo do kratkega stika med glavno varovalko in števcem. 3. maja malo pred polnočjo pa je zagorela hiša Alojzije Oblak v Orešju pri Sevnici. Zgoreli so ji vsi aparati, veliko opreme, 7.000 diamjev in pohištvo, tako da je škode po prvi oceni za najmanj 200.000 dinaijev. V tem primeru je po mnenju strokovnjakov izbruhnil požar ob kratkem stiku na električnem strešnem stoialu. Vse premetal - nič našel Dva Zagrebčana sta se uštela, ko sta mislila, da bosta pri dveh starejših ljudeh našla denar Novomeško okrožno sodišče je pred kratkim sodilo Mehmedu Smaj-loviču (25 let), brezposelnemu de- Današnji promet močno ogroža in uničuje pomembne človeške in družbene vrednosti, tako da je tudi tu tehnični napredek pripeljal do izredno visoke stopnje dehumanizacije. Zakonski predpisi, ki urejajo promet na javnih cestah, postavljajo načelno pravilo, da je promet na javnih cestah dovoljen vsakomur pod enakimi pogoji, toda v mejah, predpisanih z za- naj bi veljali: načelo solidarnosti in načelo največje varnosti. Načelo solidarnosti izvajamo v prvi vrsti iz naše splošne družbene ureditve. Solidarnost je pri nas povzdignjena na raven ustavnega načela. To načelo dobiva tudi konkretne pravne oblike, kot naprimer dolžnost vzajemnega sodelovanja in pomoči ljudem, zlasti v določenih nevarnih konom. Zakonski predpisi natančno določajo pravice in nalagajo številne dolžnosti. Te pravice so toliko bolj omejene in dolžnosti toliko obsežnejše, kolikor situacijah. Zaradi tega se uporablja tudi v prometu, ki je povezan s stalno nevarnostjo. Solidarnost v prometu pomeni takšno vzajemno povezano vedenje ljudi, ki se kaže v dolžnosti pomagati najugodnejšo, največjo možno varnost na tem področju oz. najvišjo mero od vseh, ki jih je možno doseči v določenem položaju v prometu, to pa je optimalna varnost. Načelo optimalne varnosti teži za tem, da ustvari varnost vseh v prometu. To je univerzalno načelo, ki zajema vedenje vseh udelcžcnccv v prometu s tem, da zahteva od vseh čuječnost. Zato je to načelo prvo in odločilno; je merilo za pravilno vedenje v prometu, hkrati s tem pa tudi merilo za utemeljevanje odgovornosti za kazniva dejanja v prometu. agreb nu Jambrekoviču, izdelovalcu spomenikov iz Zagreba. Šlo je za poskus vloma, in ker so imeli dejanje za dokazano, so jima prisodili vsakemu po 4 mesece zapora. Smajlovič je v Zagrebu stanoval pri sorodnici Franca Blaževiča iz Jc-rcslavcev pri Kapelah v brežiški občini. Z njo je večkrat prišel v Jere-slavce in dodobra spoznal razmere pri zakoncih Blaževič. V večji hiši sta bivala sama, vedel je, da prejemata pokojnino, in si je mislil, da varčujeta kot običajno vsak starejši človek. Poznal pa je tudi Jambreko-viča, ker je občasno pri njem delal. Pravilno vedenje v prometu bolj se človek udeležuje prometa s prometnimi sredstvi večjega potenciala gibanja, oz. kolikor predstavlja izvor večje nevarnosti. Pri urejanju prometa z zakonskimi predpisi teži pravna norma k usklajevanju interesov, k odpravljanju leonflikotv in protislovij. Pri tem lahko težimo k popolnosti, ne moremo pa je doseči iz preprostega razloga, ker je življenje v svojih pojavnih oblikah bogatejše od človekove domišljije. še vedno ostaja neko področje, ki ni izrecno urejeno s pravno normo. Zaradi tega si tako teorija kot praksa prizadevata, da bi iznašli eno ali več temeljnih načel vedenja v prometu, ki bi reševala nejasne situacije in ki naj bi pomenila izhodišče za presojanje temeljnega vprašanja: katero vedenje je prometno pravilno. Za naše potrebe drugemu v primeru prometne nesreče, kakor tudi v dolžnosti izogibati se nevarnostim, ki so neločljivo zvezane s prometom. Če to načelo prodre v zavest, kar pa si moramo prizadevati -lahko pomeni znaten prispevek k zmanjšanju škodljivih posledic in k pospeševanju človeških odnosov na tem področju ljudske aktivnosti. Težišče problema pa vendarle postavljamo na načelo največje, varnosti. Zahtevati absolutno’ varnost, je v današnji tehnični dobi neuresničljivo; prav tako pa je tudi družbeno nepotrebno pomiriti se z ..nevarnim življe-njem“, kar bi pomenilo postavljati tehniko nad človeške vrednote. Zato nastane vprašanje, katera je tis ta mera varnosti, ki jo lahko dosežemo. Menimo, da je to tista mera varnosti, ki pomeni Pravilno vedenje v prometu je tisto vedenje, ki je v skladu s celotnim pravnim sistemom v prometu, oz. v skladu z načelom optimalne varnosti. Načelo optimalne varnosti in tudi načelo solidarnosti pa sc ne nanašata le na kaznivo dejanje: pomenita splošno merilo za utemeljevanje odgovornosti v prometu. Samo v primerih grobe in brezobzirne kršitve teh načel bomo imeli. poleg drugih okoliščin, enega od kriterijev za utemeljitev kazenske odgovornosti. Prometno pravo je v svojih predpisih usmeijeno na množico zapletenih situacij in določa različne pravice. Zato pa je nujno zgraditi vodilna splošna načela, ki pa jih najdemo v načelu solidarnosti in v n;ičclu optimalne varnosti, ki izhajata iz cclotncga sistema prometnega prava. JANEZ KRAMARIČ Nekega večera sta se ta dva našla ob kozarcu pijače in Jambrekovič je tarnal, da nujno potrebuje večjo vsoto denarja. Snajlovič se je spomnil Jereslavcev in Blaževičcv, pa sta se domenila za vlom. 18. marca 1975 sta se z javnim prevoznim sredstvom pripeljala v Je-reslavce. Ponoči je Smajlovič vlomil v zaprto hišo med tem, ko sta Blaževiča spala. Jambrekovič je zunaj stražil. Smajlovič je v dveh sobah vse premetal, vendar zaman: denaria ni bilo. Vlomilca sta odšla brez plena. Na razpravi je Smajlovič vse priznal, Jembrckovič, ki so ga privedli iz zapora v Gradiški, kjer že prestaja petletno zaporno kazen, pa je trdil: „Nič ne vem. Nisem bil tam." Senat je verjel prvemu in na podlagi dokazov izrekel sodbo, vendar šc ni pravnomočna. POJEDINA BREZ ,.FICKA" 4. maja popoldne je Kiril Živkov iz Dimitrovgrada prišel na Otočec in si v restavraciji privoščil imenitno večerjo „a la cartc". Ko bi za dobrote moral odšteti 448 dinarjev, se je izkazalo, da nima denarja. Živkov je znan klatež in goljuf. Miličniki so ga ponoči odpeljali v prostor za iztreznitev. Moral pa bo še k sodniku /.a prekrške. Na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77) in odloka skupščine občine Krško (Skupščinski Dolenjski list 25/74) ter pooblastila SO Krško: RAZPISUJE SSS Krško — sklad za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč JAVNI NATEČAJ Za oddajo stavbnih zemljišč v obrtniški coni Leskovcu. Natečaja se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki bodo gradile poslovno-stanovanjski objeKi. 1. lokacija št. 1. parcela št. 853/1 m2 1203 2. lokacija št. 2. parcela št. 853/2 m2 1333 3 lokacija št. 3. parcela št. 828 m2 1143 4. lokacija št. 4. parcela št. 826/1 m2 1066 5. lokacija št. 5. parcela št. 826/3 m2 1008 6. lokacija št. 6. parcela št. 826/2 m2 1427 7. lokacija št. 7. parcela št. 826/4 m2 1063 v qq Odškodnina za zemljišče in pripravo zemljišča znaša < din/m2 zemljišča. nQ za Stroški komunalne ureditve zemljišča znašajo 68.201, vsako parcelo. Stavbno zemljišče v Kostanjevici. Natečaja se lahko udeležijo vse fizične osebe. 1. Lokacija št 5. parcela št. 1449/5 m2 873. ^ Odškodnina za zemljišče in pripravo zcmljtsc8 ,..*g 33,20 din/m2, stroški za komunalno ureditev zem i znašajo 28.865 din za parcelo. P0G0JI: x ia ča 1. Zlicitirano ceno za zemljišče in pripravo zemljišča p najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe. , j 2. Stroške komunalne ureditve plača ponudnik po P°9 3. V odškodnini za zemljišče ni vračunan davek za sp ^ membo namembnosti zemljišča, kot tudi ne prispeve vodni sklad. jn 4. Fizično posest pridobi lastnik po podpisu pogod plačilu stroškov za zemljišče in komunalno opr zemljišča v 15 dneh. «un 5. Varščino je nakazati v višini 5.000,00 din na r . 51600-781-86015, izkazilo o plačani varščini mora o priloženo ponudbi. ■ ■ » no- 6. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po uradni objavi lenjskem listu. 7. Odpiranje ponudb bo 18 dni po objavi. 8. Ponudbe morajo biti zapečatene ter označene z oz: ,.javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Sam9VPžftev stanovanjska skupnost občine. Krško, Cesta krški 12. 9. Vsa pojasnila in dokumentacija se dobe pri SSS j Tajnik skupno« CESAR P£TER NOVO MESTO: JE BILA NEUČAKANOST? - 26. aprila zvečer je Novomeščan Branko Sunijp vozil osebni avto po Kotaijevi ulici, naproti pa je pripeljal in zavijal v levo Jože KosteUc iz Novega mesta. Prišlo je do trčenja, kije lastnikoma avtov prineslo za 5.000 din škode. METLIKA: NEPREVIDNO PREHITEVANJE - Jože Nemanič z Radoviče je 26. aprila zvečer vozil osebni avto po CBE, pri hotelu pa ga je prehiteval avtomobilist Jože Stariha iz Drašič. Med prehitevanjem je Stariha zadel v Nemaničev avto, daje za 16.000 din škode. STARA LIPA: PREKRATKA RAZDALJA - 28. aprila popoldne e Jože Puhek iz Gor. Suhorja pri inici vozil traktor proti Stari Lipi. Ko je zavijal na njivo ob cesti, je za njim pripeljal avtomobil Leopold ašperšič iz Vojne vasi. Avtomobilist je opazil, da traktor zavija, zato je opustil namero prehitevanja in zavil na desno, takrat pa je prišlo do trčenja. Crnomaljčan Stanc Mišica, ki je za Gašperšičem vozil v prekratki varnostni razdalji, je bil drugi udeleženec nesreče. Gmotne škode je za 10.000 dinarjev. STRAŽA: ZAPRL JE POT -Zvonko Jordan iz Jurke vasi je 29. aprila popoldne vozil osebni avto od tovarne Novoles proti Straži, v križišču pa Je naproti pripeljal avtomobilist Pavel Tisovec iz Gor. Straže. je zapeljal na banktnO’ . j $ prevrnil pod cesto m njjCi nj«fj£ vesu. Pri nesreči so 0$o<£ važena in dva otroka la« P ,5.fl0» vali, gmotne škode pa J I dinaijev. | MA 0% MALINE: TRČENJE CESTI - Anton |ai^opoldn^ po vrha je 30. ,epjsV^S osebni avto z n®11*. y nepr?f p cesti Maline - Jugove. jrfeflK. nem ovinku je pn^° ayt0 fjovo ^ je naproti PnPe]Jal“ . pilo j ščanka Rezka Minj? ■ 18.000 dinaijev škode. ^ ŽUŽEMBERK: DAL? - Anton Semr ^ 0 vasi je 1 • proti.fl- avto od Zuženibt e ceSte 0 cu. Tedaj pa je s nrcCinostfl® doma zapeljal na PToinjič j* avtomobilist I-ranc . ,e bU doma zapeljal, na P^ ^ avtomobilist rran .0 je b ganje vasi. Pfl .. .c 15.000 dinaijev Sit«16- MjAjC SUHOR: SAM Tffijj. 3 CESTI -S-^Vornrt* žen z 9 tonami eleK^-po drseti nazaj.f°jc pr^nOO^ metrih ]» za 3°- v,, in razsul. Bilo jc metrih L za 3° seje razsul. Bilojc 1 Ko je Tisovec zavil v levo, je zaprl pot Jordanu in avtomobila sta trčila. Škodo cenijo na 6.000 dinarjev. vaiita: Štirje ranjeni - Ljubljančan Franc Flajnik Je 30. aprila dopoldne vozil osebni avto od Vahte proti Gospodični. Med potjo v škode. fL PODTURN: P° gjg P°rf$ uZKI CESTI ' Jože Srovin iz « v £ avto pioti jeiu ce?ii!«t J je pa je na *°fc"T8vtoin0Al> * o 1 ^ripelja,naP^vfvasi.SfvV< DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER St. 18 IU49) GETRTK0V INTERVJU jenja rešujejo, mi pa... Letošnji teden Rdečega križa °d 7. do 14. maja poteka po ju-8°slovanskem začrtanem programu pod geslom ..Ustvarjajmo za vse ljudi'1, ob tem pa velja |V Novem mestu še posebej poudariti en del dejavnosti - krvodajalstvo. To človekoljubno dejavnost, trdno zasidrano v delov-n®> organizacijah in na terenu, je J'Pogovoru orisal Danilo Kova-®J5> predsednik mestne organiza-ClJe predsednik krvodajalske KovačičT »Obnašajo ?«> kot da je krvodajalstvo , -^Jučno stvar Rdečega kri- iM* *** nosilec vrste drugih fSuVRdečem križu, or«; r “ smo v Novem mestu skn n ^rvodajalsko transfuzij-ziisW?0S^° in ustanovili transfu-obv« 0 e*e*c> so se povečevale Pa m 11 do daianja krvi. Reči Plan ?ram’ da Je bil doslej naš smo cf vedno izpolnjen. Vedno ors;l„‘ Pnzadeval‘ odvzem krvi in rav Uat' na boljši način nove izboljšave. Krvi odvz i man tako 'da krvodajal- ne kr.a ^ liuonss dan v t° ,več odvzemali en sam eetruS“’ marVeČ °b t0rldh m CZV° potlebno več čakati. ptejšniaT ie bil naš plan J leta 1.000 litrov krvi, smo ga zdaj povečali že na 1.100 litrov. Trimesečni plan je bil letos že presežen po zaslugi naših prizadevnih aktivistov v delovnih kolektivih in vaseh. Nekatere večje delovne organizacije imajo svoje odbore za krvodajalstvo šdi posamezne ljudi, ki skrbijo za to akcijo. Med takimi so Novoteks, Krka, Novoles, Labod, Industrija obutve in Iskra. Letos so se doslej najbolj izkazali zaposleni iz Gozdnega gospodarstva na Podturnu, ki so kolektivno prišli na odvzem krvi in so tako svoj letni plan izvršili v eni akciji.“ - Znano je, da so aktivisti Rdečega križa pridni kot mravlje in da svoje človekoljubno delo opravljajo kot samo po sebi umevno, brez sestankovanja in govoričenja. So zaradi tega deležni družbenega priznanja, ki bi jim glede na delo š lo? „Nihče med nami ne dela zaradi priznanj, res pa je, da smo jih tudi malo deležni. To nas ne boli, pač pa naši aktivisti tožijo, ker dostikrat nimajo podpore družbenopolitičnih organizacij." - Kje pa imajo za krvodajalce lepo razumevanje in v kakšni obliki se to kaže? „Je nekaj izjem, po katerih bi se lahko ostali zgledovali. Pionir je na primer lani peljal krvodajalce iz kolektiva na dvodnevni izlet, novoteksovci pa bodo letos šli v pobrateno mesto Bihač. Tam bodo naši krvodajalci priredili program in darovali kri, kakor so že pred leti v podobni akciji v Mariboru." O osebnem zgledu Danila Kovačiča krvodajalcem ni potrebno govoriti, drugim pa: že šestdeset-krat je dal kri, prav tako funkcionar Niko Padevski, medtem ko imajo v svojih vrstah tudi veliko takih, ki so že več kot tridesetkrat legli na mizo v transfuzijskem oddelku. Na take bi se morali spomniti, kadar praznuje Rdeči križ. R gAČER NAJBOLJŠIM JAVNE POHVALE - S podelitvijo priznaj najboljšim voznikom in razglasitvjo najboljših delavcev v kolektivu je Straška prevozna delovna oiganizacfa Goijanci počastila tudi leto jubilejev. (Foto: R. Bačer) Vestnemu delavcu lahko zaupaš Priznanja za varno vožnjo brez prometnih nezgod hkrati s partijskimi in Hitovimi jubileji — Pri Gorjancih v Straži so slavili 29. aprila ijetja Goijanci v Straži Ji 1. maju. I videli, da so ljudem pohvale spodbuda za nadaljnje delo. S svečanostjo na prostem v avtoparku podjetja so se zaposleni v tem kolektivu oddolžili tudi I. maju. Lahko smo Lepo okrašen prostor je ob zvokih Straške godbe ustvaril razpoloženje, v katerem je desetine zaposlenih in gostov vztrajalo na sončni pripeki, ne da bi se vročine sploh zavedali. V kulturnem delu programa so nastopili moški pevski zbor iz domačega kolektiva, Novolesova pihalna godba in šolarji iz bližnjih šol, govornika pa sta bila Bane Kump in direktor Štefan Galič. Zaslužnim voznikom in najboljšim delavcem v letu 1976 so nato podelili priznanja. Zlato značko voznika za varno vožnjo brez prometnih nezgod v zadnjih dveh letih so dobili Srečko Groznik, Peter Matko- vič, Izidor Murn in Stanislav Stra-jnar. Denarno nagrado po 1.000 dinaijev je dobilo 16 šoferjev, ki so že drugič do sedmič izpolnili pogoje za zlato značko. Nadalje je 29 šoferjev te delovne organizacije prejelo srebrne značke voznika za varno vožnjo v preteklem letu (enoletno obdobje), po 500 din denarne nagrade pa je dobilo 38 voznikov ki so v letu 1976 vozili varno in brez karambo-lov. Posebej so poudarili pomen razglasitve najboljših delavcev v podjetju. Za tako priznanje pridejo v poštev vsi zaposleni na vseh delovnih mestih. Kot najboljše v letu 1976 so razglasili iz TOZD Tovorni promet: Milomira Kojiča in Janeza Samso, voznika tovornjakov, in Antona Primca, avtomehanika. Iz TOZD Avtobusni promet je dobil priznanje Ivan Simčič, voznik avtobusa, iz TOZD Gostinstvo natakarica Ivanka Merslavič in iz delovne skupnosti skupnih služb Franc Piletič, vodja prometne kontrole, in Ljubica Brajdič, vodja poslovalnice v Osijeku. OTROCI POD SKRBNIŠTVOM V preteklem letu je bilo postavljenih pod skrbništvo 9 otrok, katerih starši so se smrtno ponesrečili. Sicer pa podatki socialne službe kažejo, da je bilo v zadnjih 7 letih določeno skrbništvo za 26 otrok. Vzroki za tak ukrep so bili: 10 otrok je brez staršev, 15 otrok brez matere in se oče zanje ne zanima, materi enega otroka pa je bila odvzeta opravilna sposobnost zaradi duševnih motenj. Za lepši vaški jutri Pred nedeljskim referendumom v Dolenjskih Toplicah Mi »takoj vzamemo 30 šivilj” '"“peški BETI kazi dober start v letošnje leto precejšnja odsotnost z dela — Bolniška je draga, delo pa mora biti vseeno opravljeno Po, ^ Je vse I? ^ ^ Pfed letom dni pestile to delovno organizacijo, r%ultat ČP° “teklo. Že konec leta 1976 seje pokazal pozitiven ^sedene lsn^V6 ^ skromen. Trenutno imajo vse zmogljivosti !°tne proizv h • °-tno' ^ trimesečju so okrog 30 odst. čebeli priponih “vozili in ažhtevni kupci zoper kvaliteto niso ’j°ckey“ s- tuJce izdelujejo poseben program moškega perila V sk ' ICCr aj° ^ razno otroško in žensko periloo. J® niŽihdanbi Čimvež cedili po Wt0ti ar'alizirPi°i2VOdnih stroških, R*Vu- Tako ieJH-VSe P0Jave v kole-£iVC ‘‘"'»J ona^rektor tozda Tone S^iSdajc več,judiv la ■ tažunali n11311 ”Za marec nad« din stroškov 5?1 ° °0 dinarjev, ^plačali pa smo “je rekel. ^številka Vkxa RAJANA PnomaLUkPpn°Sti Re£erča vas leto. dve strnje- !. . -.vunK^i ... inu za k,malu začH^r upa’412 1)0 ^ian, v°> kar hi ^^ati z natis- dn1r» _ .. clklostiranp.mn CK, izhaj iila ..Krajan" a štirikrat na Aciln k*0 priiefn ^0Stlrancmu )evnPi Poskus f!^^eJšl zunanji vi- NSin^Pnosti ,etJan!? 8138113 kra' Pri nas vedn° medred- Ugotavljajo pa tudi, da se je storilnost tistih, ki so na delu, znatno povečala. Izrazito ženski kolektiv je obdržal isto število zaposlenih, naredili pa so za 30 odst. več, kot naj bi po planu ob tolikšni odsotnosti. Ker imajo dobavne roke in precej naročil, nočejo pa razočarati kupcev, že vse od novega leta dalje ob prostih sobotah delajo. Tak tempo pa pomeni velik napor, za marsikoga prehud, delo v nadurah pa je tudi HORTIKULTURNO DRUŠTVO VABI Hortikulturno društvo Novo mesto bo 28. in 29. maja pripravilo zanimiv izlet po Hrvatski in Bosni z obiskom Banjaluke, Jajca, Drvarja, Bihača in Kozarc. Prijave z vplačilom sprejemajo v Cvetličarni na Glavnem trgu do vključno ponedeljka, 23. t. m. Hortikulturno društvo NOVO MESTO De set ®at srebrnih INiki PJvo"iajskimi ?,0Vem IV? na Resnosti v S? s n°nT JLA Prelili H sm0 ?nanji 0F (o ka- Srebrni|C tu^i de- Sn tatov e, znakov Zveze Jjto S°venijc. Dobili *>isti rUŽni ^ndikalni > delo'S°Več letzuspe-' t Pokazal?."8 tem P°droč-? ZiZ lePe rezultate in 6- °vali Pr°stov°ljno delo h • Dohit i'10^0 svojega ^Znakovto!et°Šnjihsre' Boris Galič, zaposlen pri Avtoprometu „Gorjanci“, Straža; Jožica Kocmur iz Iskre - TOZD KEKO, Žužemberk; Franc Koren iz Železniške postaje Novo mesto; Jože Kukec iz Podjetja za ptt promet Novo mesto; Justa Moravec iz Splošne bolnišnice Novo mesto; Jelka Pintar iz osnovne šole „Mil-ka Šobar-Nataša“, Šmihel; Marjeta Potrč iz tovarne zdravil Krka, Novo mesto; Jože Tavčar iz Uprave javne varnosti v Novem mestu; Jože Turk iz Industrije motornih vozil/ Novo mesto, in Miha Zadkovič iz Industrije obutve v Novem mestu. dražje. Odločili so se zaposliti še 30 šivilj, samo vprašanje je, kje jih bodo dobili. Čeravno osebni dohodki niso ravno slabi, saj zaslužijo na delu prisotni poprečno čez 3.000 dinarjev in letos računajo na nadaljnje povišanje osebnih dohodkov, v Mirno peč od drugod ne dobiš ljudi. Zakaj ne? Ni ceste, ni vode. Ko so v BETI lani dobili poslovni obisk iz Amerike, so goste peljali naokrog čez Trebnje, ker jih je bilo sram voziti mimo Žabjeka. r. b. DOLENJSKE TOPLICE: NASTOP FOLKLORISTOV 20. maja ob 17. uri bodo tečajniki ob zaključku političnega tečaja skupno z domačim društvom „Maks Henigman" priredili javen nastop znane folklorne skupine „Tine Rožanc" iz Ljubljane. S tako kvalitetnim sporedom nameravajo Topliča-ni počastiti 40-letnico ustanovitve KPJ in rojstni dan maršala Tita. Na prireditev, ki bo ob lepem vremenu na prostem, sicer pa v dvorani, vabijo krajane in goste iz zdravilišča. POHOD DO ŠENTJOŠTA V krajevni skupnosti Žabja vas so tradicionalno prvomajsko proslavo ob letošnjih partijskih in Titovih jubilejih še bolj slovesno pripravili. Pri vaškem spomeniku, na katerem je vklesanih 30 imen domačinov, je bila 1. maja zjutraj slovesnost s kulturnim programom, zatem pa so se borci, mladina in krajani napotili na pohod do Šentjošta. Tudi tak prvomajski izlet je v Žabji vasi prešel v navado in kot vedno so se tudi letos lepo imeli. Na cilju je mladina vnovič pripravila program v spomin na žrtve fašističnega terorja. Ne gre pa pozabiti, da so krajani Žabje vasi že na večer pred praznikom zakurili mogočen kres, ob katerem je zadonela partizanska pesem. AKADEMIJA V BRŠLINU petek ob 19. uri, prireja kupni Jutri, v Krajevna sl cupnost Bršlin skupno s pripadniki JI.A in šolo svečano akademijo v jubilejnem letu. Prireditev bo v prostorih osnovne šole Bršlin, ki bo prispevala tudi glavni del programa. Krajevna skupnost Dolenjske Toplice je ena izmed prvih krajevnih skupnosti v novomeški občini, ki je razpisala krajevni samoprispevek. Tako združuje sredstva že od leta 1965. Prav v maju poteče vplačevanje samoprispevka, razpisanega leta 1969 z namenom, da se zbrana sredstva uporabljajo za gradnjo šolskih objektov po programu gradnje osnovnih šol v občini Novo mesto. Koristna naložba v eno najlepših osnovnih šol na Dolenjskem je spodbudila prebivalce k razmišljanju o — podaljšanju samoprispevka za obdobje dveh let. Sredstva naj bi združevali krajani po že znanem ključu: 1 odstotek od osebnih dohodkov delavcev in upokojencev, 2 odstotka od katastrskegdohodka kmetov in prav toliko od davčnih osnov obrtnih dejavnosti. Na leto naj bi tako zbrali približno 410.000 dinarjev, in sicer: v Podturnu 58.000, Poljanah 24.000, Podhosti 64.000, Soteski 31.000, Polju 17.000, Dolnjih Suši-cah 22.000, Gornjih Sušicah 35.000 in v Dolenjskih Toplicah 83.000 dinarjev. Gotovo se bo sklad še povečal, saj prostovoljnega dela krajanov ne gre zanemarjati. Izkušnje kažejo, da tak začeta akcija nedvomno mobilizira tudi širšo družbeno skupnost, katere podporo pričakujejo Topličani tudi tokrat. Sredstva bodo porabljena predvsem za komunalno ureditev kraja in okoliških vasi. Med najpomembnejše naložbe spadajo ureditev kanalizacije po vaseh, gradnja vodovoda tudi tam, kjer čiste pitne vode še nimajo, posodobitev pokopališč, napeljava javne razsvetljave in telefona, popravilo poti in cest. V predlogu sredstev, ki so jih komunalne in druge interesne skupnosti namenile za uresničitev programa krajevne Mladi o Titu Jugoslovanski list za mlade „Ke-kec“ je organizator najbolj množičnega tekmovanja mladih na temo „Tito, revolucija, mir". Samo v novomeški občini se je v tem „šampi-onatu znanja" pomerilo preko 3000 pioniijev, 75 najboljših pa je 4. maja nastopilo na občinskem tekmovanju v Domu JLA. V obliki pismenega testa je največ točk zbrala Mateja Strasberger iz OS Grm (68 točk), druga po znanju je bila Marija Bele iz OS Stopiče (65 točk), tretja Tanja Čibej iz OŠ Dolenjske Toplice (64 točk), četrti Borut Lekše iz OŠ Katje Rupene (63 točk) in peta Karmen Kenda iz OŠ Dolenjske Toplice (62 točk). Ekipno so prvih pet mest zasedli pionirji iz osnovnih šol: Grm, Katja Rupcna, Dolenjske Toplice, Stopiče in Šentjernej. Pionirji, ki so pokazali največ znanja, nas bodo 13. maja zastopali na republiškem tekmovanju v Novem mestu: v Domu JLA sc bo zbralo 32 občinskih ekip,_ pokrovitelj skupnosti, sprejetega v lanskem letu, so predvidena naslednja sredstva: za vodovod v Gornjih Sušicah 200.000 din, za kanalizacijo v Dolenjskih Toplicah 4.000.000, elektrifikacijo v Podturnu 300.000, elektrifikacijo Občic 330.000, za zdravstveno postajo v Dolenjskih Toplicah 5.000.000, regulacijo Sušice nadaljnjih 5.000.000, za vodovod od Loške vasi do Soteske pa 100.000 dinarjev. Če k temu denaiju prištejemo še sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu plačujejo KS temeljne organizacije združenega dela, približno 220.000 dinaijev v letošnjem letu in 300.000 dinaijev, zbranih s samoprispevkom od maja do decembra letos, za katerega pa se bodo morali krajani še odločiti, bodo želje vseh kmalu resničnost. Zbori občanov so že sprejeli sklep o razpisu referenduma, ki bo 15. maja. Vsi upravičeno pričakujejo ugoden izid. I. VIZJAK ŠKOCJAN: KLIC ZAVESTI V krajevni skupnosti Škocjan je vse nared za gradnjo prepotrebnega zdravstvenega doma. Sklad, v katerem se združujejo sredstva, zbrana s samoprispevkom, sredstva, kijih prispeva zdravstvena skupnost in prispevki TOZD, v katerih so zaposleni krajani, je potrebno povečati. Korak k temu je odločitev članov izvršnega odbora KS, da odstopijo obveznice za ceste. Tako so prispevali: Pavel Bobič 6300, Martin Tomšič 4000, Stane Jerman 2500, Pavel Zupet 2500, Roman Čelesnik 2500, Slavka Janežič 2200, Slavko Šuštar 2000, Ivan Selak 1500, Alojz Hočevar 1300 in Katica Zupet 250 dinaijev. Začeta akcija je pokazala visoko zavest članov izvršnega odbora in je hrakti poziv vsem krajanom, naj se udeležijo pospeš enega zbiranja sredstev za skorajšnji začetek gradnje novega doma zdravja. I. V. Odločni „za” Kaj mislijo o samoprispevku vaščani in kakšne so njihove želje? Za mnenje smo zaprosili predsednike vaških odborov Gornje polje, Podturn in Soteska in delegate pri KS Dolenjske Toplice. TONE TISOVEC: podaljšanje samoprispevka za naslednji dve leti so vaščani sprejeli z razumevanjem. Vsi pa se sprašujemo, zakaj je gradnja kanalizacije izpadla iz srednjeročnega programa in je v Gornjem polju do leta 1978 še gotovo ne bo. Čeprav je že prišlo do okužbe pitne vode in do epidemije - tu je bil tudi sanitarni inšpektor - je bila naša prošnja zavrnjena. Preteklo nedeljo sm sami organizirali gasilsko akcijo in očistili zamašeni kanal ob cesti. Kanalizacija je resnično naš veliki problem in vsi smo pričakovali, da bo tokrat le rešen." STANE GORŠE: „Mislim, da se bodo Podturenčani odločili „za“. Tare nas dosti problemov, predvsem kanalizacija v vasi in odcep ceste proti zaselku Grič, ki ga voda večkrat poplavlja in so takrat prebivalci popolnoma odrezani od sveta. Kanalizacija s čistilnimi napravami, saj je iz Radešce tudi zajetjyvode za Dolenjske Toplice, je naša poglavitna naloga." JOŽE BRADAČ: »Vaščani Soteske vedo za dogovor, da vsako leto naredimo nekaj - seveda odvisno od zbranih sredstev - v vsaki vasi. Zato bodo v nedeljo gotovo glasovali za podaljšanje samoprispevka. Potrebna bi bila razširitev in posodobitev pokopališča in javna razsvetljava. Tudi luknje na nad 4 km vaških poti vedno bolj zijajo. Optimizem ni iz trte zvit. Lansko leto smo v vsako hišo, tudi tisto najvišjo, napeljali vodovod, za katerega smo sami zbrali tri četrtine vseh sredstev." I.V. Novomeška kronika tekmovanja pa bo RO Z je. ^B Sloveni-J. PAVLIN NEKAJ PRVOMAJSKIH - Resda je praznik dela že krepko za nami, pa vendar bi se kazalo spomniti nekaterih ..dogodkov". Tako so mnogi Novomelčani nergali na večer pred praznikom nad smradom, ki so ga povzročili kresovi, začinjeni" z odpadnimi gumami, polivinilom in še čim. Mnogo bolj veselo je bilo dan zatem, ko smo z vsemi spremljajočimi obredi krstili novo gostišče - Henčkov dom, za nekatere oazo domače glasbe na Dolenjskem. Nič manj veselo ni bilo pri Miklavžu, kjer sta prijeten vonj odojka in jagenjčka privabila lepo število obiskovalcev. Sicer pa kaj bi obujali spomine na tiste lepe dni, ko moramo ponovno sedeti v pisarnah, stati za stroji, skratka - delati! NE V PONOS! - Res, prav neprijetno se je v večernih urah sprehoditi mimo gostišča Na trgu. Ne samo da je prostor pred vhodom postal shajališče novomeške mladine, njegova podoba včasih presega vse meje. Na stotine cigaretnih ogorkov, pljunkov in še česa prav gotovo ne sodi v središče mesta. KOPALNI KRST - Kopališči v Dolenjskih in Šmaijeških Toplicah sta za prvomajske praznike odprli vrata obiskovalcem. Nehote smo se ob tem spomnili nekdanjega kopališča na Loki, včasih tako lepo urejenega, medtem ko danes spominjajo nanj le še razbite ploščice in močno zarasla trava. Ne bi bilo odveč, ko bi bivšemu kopališču vrnili nekdanjo podobo. DVA PROH DVA - V času ..abstinence" Dolenjskega lista je bilo dokaj mimo tudi v novomeški porodnišnici. Tako za štirinajst dni na- zaj beležimo naslednja rojstva: Alenka Šepic iz Ulice Mirana .Tarča 23 -Tjašo, Ljudmila Rustja iz Koštialove 2 - Natašo, Veronika Zupančič s Kurirske poti 14 - dečka in Cirila Židanek iz Kristanove 23 - Marka. VSE VEČ SADJA — Novomeška tržnea je zadnje dneve bogato založena. Tako so se pred kratkim prvič pojavile jagode po 60 din kilogram, češnje po 40 din kilogram, gospodinje pa z nestrpnostjo čakajo tudi na nov krompir. Sicer je bila v ponedeljek cena kilograma paradižnika 38 din, solate od 10 do 16 din, medtem ko so branjevke prodajale merico sirčka po 1 din, jajčka po 2,00 do 2,40. Veliko je bilo tudi pomaranč, banan, čebule pa rdeče redkvice, skratka, ponudba, kakršne letos še ni bilo. NOVOMEŠKIM UČITE LJIŠCNI KOM '67 V soboto, 21. maja, bomo skupno praznovali 10. obletnico mature maturanti novomeškega učiteljišča iz leta 1967. Bili smo predzadnja generacija petletnega šolanja za delo na mnogih dolenjskih osnovnih šolah. Z zborom ob 19. uri pred nekdanjim učiteljiščem v Novem mestu se bomo skupaj s profesoiji, ki jih vabimo na naš večer, odpeljali v Šmarješke Toplice in si zaupali vesele in žalostne iz našega poklica. ORGANIZATORJI i ZA PRAZNIK DELOVNA ZMAGA — Na otvoritvi nove tovarne silikatnih zidakov iz Brežic se je v počastitev 27. aprila zbrala množica občanov, članov kolektiva in gostov, ki so si po slavnostnem govoru sekretarja predsedstva izvršnega komiteja CK ZKS Franca Šetinca ogledali avtomatizirano proizvodnjo opeke iz bizeljskega in globoškega peska. (Foto: Jožica Teppey) Hitro je še vedno počasi Naložbe v gospodarstvo naj bi letos skoraj za pol presegle lanske investicije v občini Investicijska dejavnost v brežiški občini bo letos živahnejša od lanske, ko je na tem področju nastal zastoj, saj predvidevanja niso bila uresničena. Naložbe v gospodarstvo se bodo zdaj povečale za 40 odst., glavni nosilci investicij pa so: Agraria, Slovin, Tovarna pohištva, Cateške Toplice, Prevoz, Agroservis, Livarstvo, Obrtno koui^ko podjetje, Grad Mokrice in Podjetje za popravljanje voz. V Čateških Toplicah bodo le- tos vložili v graditev hotela B kategorije s 330 ležišči 75 milijonov dinarjev, celotna vrednost investicije pa je 188 milijonov. V Mokricah bodo za 12,5 milijona dinaijev prenovili osem sob s 14 ležišči, uredili restavracijo s 135 sedeži in postavili novo kotlovnico za ogrevanje prostorov. Slovin je namenil 41 milijonov dinaijev za gradnjo kleti in skladišč ter za polnilnico brezalkoholnih pijač. Tovarna pohištva se je prav tako odločila za graditev skladišča. Uresničila bo tudi načrte za pohištveni paviljon, ki ga že dolgo pogreša. Za oboje predvideva 20 milijonov dinaijev v tem letu. Kolektiv Prevoza bo uredil parkirne prostore in halo za tehnične preglede, kar ga bo veljalo 15 milijonov. Agrotehnika bo za Agroservis gradila novo proizvodno dvorano v okviru sanacijskega programa. Vrednost te investicije je nekaj več kot 11 milijonov dinaijev. S sanacijo zatrdno lačunajo tudi pri Obrtnem kovinskem podjetju v SLOVESNO V GLOBOKEM — Na rudniškem poslopju v Globokem so 27. aprila odkrili marmornato ploščo v spomin na štirideseto obletnico ustanovitve sindikalne podružnice v Rudniku. Na slovesnosti so bili razen domačinov, nekdanjih rudarjev in članov sedanjega kolektiva številni gostje, igrala pa je godba na pihala iz Kapel. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah • VRSTNI RED JE OSTAL - Zapleti okoli graditve domov upokojencev v Posavju so razvozlani. Krški dom je vseljiv, na vrsti je brežiški, vendar ga bodo hkrati začeli graditi tudi Sevničam, zato bodo vse tri občinske skupščine, samoupravne interesne stanovanjske skupnosti in konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja podpisale dopolnitev družbenega dogovora. V njem sc obvezujejo, da bodo združevali sredstva za namensko gradnjo domov upokojencev tudi še po letu 1980, in sicer tako dolgo, dokler ne bodo poravnane obveze do vseh treh domov v Posavju. NE KAR POČEZ - Pri zaposlovanju so doslej v občini in regiji premalo pazili na izboljševanje strokovne ravni zaposlenih, zato se v občini kadrovski sestav v zadnjih letih ni izboljšal. Z dogovorom, ki ga bo na seji 17. aprila podpisala brežiška občinska skupščina, naj bi sc v prihodnje marsikaj spremenilo, predvsem pa minimalni standardi za življenjske razmere delavcev na območju treh posavskih občin. Podpisniki dogovora so razen občinskih skupščin tudi interesne skupnosti. Dogovor vsebuje med drugim povečano skrb za načrtnejše izobraževanje in povezanost izobraževalnega sistema z združenim delom. VSE VEC PRESTOPNIŠTVA -Mladinski kriminal v brežiški občini narašča. Med prestopniki je bilo lani osem otrok, štirinajst mlajših in enajst starejših mladoletnikov, ki so po večini doma v neurejenih družinah. Gre za vlome in druge tatvine, požige in telesne poškodbe. SO KRIVE MARŽE? - Lani je bilo za trgovino slabo leto, čeravno so bili rezultati boljši kot leto poprej. Delavci v trgovini z njimi niso zadovoljni in menijo, da pred- vsem neusttezne marže pri nekaterih artiklih slabijo gospodarsko moč trgovine. BREŽIŠKE VESTI Dobovi, kjer napovedujejo preselitev na nov prostor in integracijo s Trimom. Naložba v osnovna sredstva bo dosegla 30 milijonov dinarjev. Agraria Brežice bo investirala v novi rastlinjak s površino tri četrtine hektara. Ta bo veljal predvidoma 12,5 milijona dinarjev. PPV Dobova bo gradila strugamo in halo za prenovo vagonov, Rudnik Globoko pa bo odkupoval nova zemljišča za izkop peska. Če bo vse uresničeno tako, kot napovedujejo, bo razvoj krenil nekoliko hitreje naprej, če pa se bo zgodilo tako kot lani, bo spet zastal. Obeti so lepi, čas priganja, resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine pa spodbuja k hitrejšemu tempu, k dohitevanju bolj razvitih. j j V BREŽICAH IN V KLANJCU Mladina z dveh strani Sotle je priredila dvoje majskih srečanj pod naslovom „Kumrovec-Trebče 77“. V Brežicah je bila občinskakon-ferenca ZSMS skupaj z mladinskim aktivom iz Jutranjke — tozd Orlica gostiteljica mladih iz Tekstilane tovarne v Klanjcu, ki so se udeležili posveta o kulturi v združenem delu in svobodni menjavi dela. Dne 29. aprila so obiskali najprej Posavski muzej, si zatem ogledali konfekcijski obrat in zaključili obisk s skupno kulturno pri* reditvijo v domu JLA. 3. maja je bilo srečanje v Klanjcu. Na njem so razen Breži-čanov gostovali mladi iz sosednjih hrvaških občin in skupaj pripravili kulturni program za delavce tamkajšnje bombažne predilnice. PRAZNIČNI RECITAL Amaterski oder iz Brežic je ponudil delovnim kolektivom izvajanje prazničnega recitala, v katerem so zajeti dogodki od ustanovitve Osvobodilne fronte do praznika dela in dneva mladosti. Povezujejo jih s citati predsednika Tita. Recital ima glasbeno spremljavo, sceno zanj pa je pripravil Vlado Cedilnik. Skupina je prejela že več pritrdilnih odgovorov iz delovnih organizacij. Prvi nastop je imela v Jutranjki. GOSTJE V ARTIČAH V okviru ..Majskih srečanj mladine", katerih pokrovitelja sta RK ZSM Hrvatskc in Slovenije, je TV D Partizan Artiče organiziral v soboto, 7. maja, košarkaški turnir. Vabilu za sodelovanje pa se je odzvala samo ekipa Krapine, tako da je bila odigrana ena sama tekma, zaradi česar pa športno vzdušje ni bilo prav nič okrnjeno. Občino Brežice je predstavljala ekipa domačina, okrepljena z dvema igralcema brežiške gimnazije. V izenačeni športni borbi so s kančkom sreče več in zaradi majhne nepazljivosti domačinov ob koncu slavili gostje ter zmagali z rezultatom 74:72. Sobotno srečanje pa so vsi udeleženci, tudi ostali tekmujoči, ne samo košarkaši, zaključili v brežiškem hotelu Turist, kjer so jih pogostili z enolončnico. M.JAZBEC Ena kmetija, nešteto parcel Drobljenje kmetijskih zemljišč zaustavljeno, toda nujni deleži še močno bremenijo prevzemnike posestev — Odlok o zaščitenih kmetijah v občini zamuja — Kdaj SIS za kmetijstvo? ________ S kmetijstvom se v krški občini še vedno preživlja okoli 31 odst. prebivalstva. Večina obdelovalne zemlje (91 odst.) je v zasebni lasti, žal pa so zemljišča zelo razdrobljena. Na gospodarstvo pride povprečno 11 do 19 parcel, ki so oddaljene celo do 17 kilometrov. Povprečna velikost njiv je 0,23 ha, travnikov 0,33 ha, vinogradov 0,18 ha, povprečna velikost kmetije pa 3,72 ha. Nadaljnje drobljenje kmetijskih posestev sta končno le preprečila zakona o kmetijskih zemljiščih in dedovanju. Zaščitila sta tudi bodočega prevzemnika posestva in omogočila združevanje zemlje v zaokroženo kmetijo. Kljub temu pa v vsakdanjem življenju ne teče vse gladko, ker sodna praksa ni prilagojena potrebam sedanjosti. Nujni deleži namreč močno obremenjujejo tistega, ki posestvo prevzame, saj mu potem za modernizacijo kmetije nič ne ostane. Nova zbirka za praznik Pleterske umetnine bodo preselili v Kostanjevico Člani sveta kostanjeviške Galerije Jakac so na zadnji razširjeni seji povedali, da so uredili še zadnje formalnosti, ki so bile potrebne za dokončno preselitev pleterske slikarske zbirke v kostanjeviški cistercijanski samostan oziroma v novi oddelek tamkajšnje Galerije Jakac. To bo okoli 45 slik doslej še neznanih avtoijev iz 17. do 19. stoletja. Slike so izredne umetniške vrednosti, saj prav vse pripisujejo krogu najbolj znanih evropskih slikarskih delavnic. To je pravzaprav izbor najboljših del iz pleterskega samostana, ki jih je mojstrsko obnovil prof. Povše. Tako bo v galeriji poslej še najdragocenejša tovrstna zbirka na slovenskih tleh. Na seji so povedali tudi to, Kot mravlje prizadevni Aktive R K v tovarne V tednu Rdečega križa od 7. do 14. maja so v krški občini sklenili ustanoviti dva aktiva RK v delovnih organizacijah, v Lisci na Senovem in v Labodu v Krškem. V obeh konfekcijskih tovarnah so zaposlene večinoma ženske, te pa imajo od nekdaj posluh za humano dejavnost Rdečega križa. Z ustanovitvijo aktivov bodo laže zaživele nekatere akcije, kajti krajevne organizacije RK ne sežejo za tovarniške zidove, se pa izredno prizadevno vključujejo v stalne delovne oblike pri uresničevanju programa RK. Na šolah prirejajo ta teden slavnostne sprejeme pionirjev v vrste mladih članov Rdečega križa, katerim poskušajo njihovi mcntoiji že zdaj privzgojiti smisel za solidarnostne akcije, za človečnost na vsakem koraku in zlasti skrb za ostarele, bolne in osamljene ljudi v svojem okolju. 9. in 10. maja je bila zdaj že utečena akcija zbiranja starega papirja; obleko, obutev in posteljnino pa bodo zbirali 26. maja. Krvodajalska akcija bo letos v krški občini 14., 15., 16. in 17. junija. Po načrtu bi moralo pri spomladanskem in jesenskem odvzemu darovati kri 1232 prostovoljcev. Odziv je bil doslej v krški občini izredno dober in tako so lani presegli plan za 30 odst. Letos optimistično računajo na dodaten avtobus krvodajalcev za potrebe novomeške bolnišnice. Pred iztekom šolskega leta bo v leskovški šoli tudi tekmovanje ekip sedmih razredov, ki se bodo pomerile v znanju prve pomoči. Priprava ekip je že utečena prav tako kot krvodajalske in druge akcije, potrebovali bi le še več usposobljenih aktivistov za uresničevanje programa Rdečega križa. Občinski odbor in krajevne organizacije si prizadevajo, da bi povsod zaživela sosedska pomoč in da bi bili ostareli občani deležni pogostejših obiskov in raznih oblik pomoči. Z večjo podporo vseh organizacij bi zagotovo laže in hitreje napredovali. Tako zagotavljajo kot mravlje prizadevni aktivisti RK. V_ J. TEPPEY J da bodo slike razstavili v štirih sobanah drugega nadstropja južnega krila poslopja in da obnovitvena in ureditvena dela kljub nekolikšnemu zastoju potekajo dovolj hitro, da bo novi galerijski oddelek pripravljen za otvoritev do začetka junija. Za dan otvoritve se niso še natanko domenili, povedali pa so, da bo v okviru prireditev ob krškem občinskem prazniku. S tem naj bi se občinski skupščini in skupnosti hkrati zahvalili za vso dosedanjo denarno in materialno pa tudi delovno pomoč pri nastanku galerije in pri njenem nadaljnjem širjenju. 2. Š. UREDITI SEJMIŠČA V krški občini imajo pet sejmišč, v Brestanici, na Zdolah, v^Leskovcu in na Drnovem. Nanje vodijo predvsem plemensko živino. Zadnje čase ugotavljajo, daje obisk tovrstnih sejmov zelo skromen in da sploh ni več potrebno toliko sejmišč. Razen tega ta sejmišča ne ustrezajo veterinar-sko-sanitamim predpisom, vzdrževanju higiene okolja in prometnim razmeram. Zaradi teeaje predlagana ukinitev sejmišč v Krškem in v Leskovcu, živino za plemensko izmenjavo pa naj bi kmetje poslej vodili na Drnovo. Seveda pa bodo morali sejmišča v Brestanici, na Drnovem in v Zdolah čimprej sodobneje urediti. V krški občini razen tega opozarjajo, da predolgo čakaj0 na odlok o zaščitenih kmetijah' Status kmeta naj bi dobil le tisti, ki je res kmet, ne pa vs‘> kateri to zahtevajo. Prav taKO predlagajo, da bi v zakonu spremenili določilo, po katerem lastnika razlastijo, če je ze®fl deset let neobdelana. Na obmo; čju krške občine je zdaj v pu» približno deset odstotkov zemlje, zato menijo, da bi najlaže prisilili k večji s^11® za obdelavo zapuščenih P" vršin, če bi dovolili za neob _ lanost znatno krajše obdooj^ Pospeševanje kmetijstva srednjeročnem programu up ta 1980 temelji na izboljšaj obdelavi obstoječih zemlji5 > predvsem na obnovi dotrajal® nasadov in povečani po1® gnojil ter zaščitnih sredstev, zahteva učinkovitejšo sko pospeševalno službo, ta*> ki se bo znova približala km« in postala nosilka združeval SE PODPORO Glasbena šola v Krškem bo do lej ta 1980 povečala število učencev 178 na 250. Za to bo PoUeJ*Iy tudi več učilnic, hkrati noVjh pridobitev oziroma ure“". ie t» šolskih prostorov. Za obcinoj šola izredno pomembna, saj °P pomembno vzgojno in kultu*" \ slanstvo. Njeno delo ni zapn. ^ štiri stene in učenci sodeluje^n, številnih proslavah in drugin J» prireditvah. DOGRADITVE SOL Še cela vrsta šol v obč|”^. zelo utesnjenih in zato ne jo organizirati sodobnega uka. Po vrstnem redu bodo ' prej dobili nove šolske p . v na Raki, nato v Kostanj« Podbočju, v Brestanici m n novem. V Krškem bodo dili kuhinjo, v Koprivnici P ^ lovadnico. Vrednost vse ^ investicij v srednjeročnen dobju bo dosegla vsoto 5 dinarjev. ; 'M KOČA NA BOHORJU - Zanjo bodo na pobudo ^n0.|Xej°f rali prispevke po vsej občini, da jo bodo rešili propada. upodobil slikar Marjan Pliberšek, ki je sliko letos poKl skemu društvu Bohor. (Foto: Jožica Teppey) Krške novice TOKRAT CIUHA - Otvoritvena prireditev lctošmc likovnorazstavne sezone v krški ..Galeriji" je bila razstava grafik in olj na platnu akademskega slikarja, krškega rojaka Jožeta Ciuhe. Odprli so jo minuli petek, za r\jo pa se bo do oktobra v istih prostorih zvrstilo še šest razstav, ki jih posvečajo 500-letnici mestnih pravic. Zato bodo z njimi predstavili ustvarjalnost likovnikov, katerih imena so kakorkoli povezana s tem krajem, kot zadnjo v tej sezoni pa imajo v načrtu arheološko razstavo o Libni, ki jo pripravlja brežiški Posavski muzej. PRVE POŠILJKE - V Krško prijajo ta čas na naslov filatelistične- ie ^ vo uspešno dejavnost, yU0 v ^ ponovno pnnesla p republiki. p 35 SLUŠATELJEV^^vg lavska univerza J« P fjai p lektivu TOZD p 15-umi seminar “unistovlj{nO sprejem v Zvezo mlade samoupravljaj sssraJP*-' drugod. PRVI STRELCI - 0b#jj5 ga društva prve pošiljke znamk, za že šesto republiško pionirsko filatelistično razstavo. Pod geslom ,,Varujmo naše okolje" io bodo odprli 21. maja v prostorih osnovne šole Milke Kerinove v Leskovcu. Da so organizacijo zaupali prav krškemu društvu, je novo priznanje za njego- sindikalnem kip in POf^riiela sP0 Me<* £ -račno P1^0Žitnih bil* $ del delavskih £ gtfjf el zra< timi parne elektrarne. 181 DOLENJSKI LIST Stran uredila: J02ICA TEPPEY St. 18 (1^9) SPANJA of - N« uspeli proslavi pred praznikom OF v sevniškem gasilskem domu, še poseono je nastop okteta Jelovica iz Škofje Loke, so podelili sedmero letošnjih priznanj OF. Na sliki: 'fsta letošnjih nagrajencev ob predsedniku občinske konference SZDL Francu Pipanu (na levi). jamouprava ne uspeva kot gozd? V Sevnici nezadovoljni z organiziranostjo brežiškega Gozdnega gospodarstva JS1* sam°uPravne organiziranosti brežiškega Gozdnega go-stva nu;! j6 p, nedavnim prišlo tudi na dnevni red seje predsed-nih v Sevn . onference SZDL v Sevnici. Zahteva vseh odgovor-območn^j1 ^ ^ * samoupravna organiziranost tega gozdnega »inocja slednjič že prilagodi zakonu o združenem delu. ni m!^V?raSa.nj^ v Preteklosti ie hSOSej-Zanimivoje- da stvoS G°Zdn0 g°sP°dar- vM)Učeno celo v tako ime- ^ j° vodi oreani, VL lzbranih delovnih SS1Jah .P° Sloveniji, ni Očit Premi^ov pa še vedno vanja tim s® Porajaj° nasproto-heba. S’s ^per j!11 Je naimanj gozdna J’ da zajema to čin vend kar devet ob' Si d, 80 v Sevnici Prepri-°bčine t Predn°sti sevniške to poznlS °,čitne’ da se mora 0rgani7ir * na samoupravni kftvetTf • 0bčinski "mdi- 12. iann!J , mci le s stališči z čil izvedb S komaj prepreda referenduma"1 neUpraviče‘ dokJ^idelaveUkažaga.Za m° ie eifZ. razmer navaja-delitve Drprla "° kričeč Primer imeli viličari? Ja- Na žaS* so Plačevati n« ’Zanj pa “ morali zasebnika n 50 V“U nejši. ’ ■ J za polovico ce- nancirmjjl ^P^anje tudi je fi- Sami delavci6 ikupnih služb-1jaj°.darazmpV &vnici ugotav-n°sti gozd0? ie ?aradi siromaš- **«• občinski sindikalni svet v Sevnici sta že 15. marca terjala, naj strokovne službe dosledno opravijo svoje delo in posredujejo ustrezne podatke. Tudi na tej seji je predstavnik iz Brežic podal kar celo predavanje, ki so mu manjkali le še barvni diapozitivi o vsej mučni zgodo- vini, o današnjih razmerah pa je bil bolj redkobeseden. Svoje čase so v Sevnici že imeli gozdarski tozd, kot je govora o njem sedaj. Lani so izločili zasebni sektor. Ravno te dni prenašajo temeljni obrat za kooperacijo iz Brežic v Sevnico. Letos bo treba vsa odprta vprašanja urediti, kot nalaga tudi zakon. Sicer se prav lahko zgodi, da bodo delavci dobili na kraju leta le minimalne osebne dohodke, A. ŽELEZNIK Godbeniki ne rastejo čez noč Hrastniška glasbena šola želi v podeželje Sfevnici prodreti na Sevniška glasbena šola v okviru hrastniške je letos slednjič dobila svoje prostore v nekdanjih prostorih obrtne nabavne zadruge Bohor. Nič več se gojencem in učiteljem ni treba potikati izključno po zasebnih domovih, gasilskem domu, šolski kleti ali vrtcu. Že drugo leto oddelku v Sevnici načeluje prof. Ivo Kopecky. Hrastniška šola je zagotovila tudi dva koncertna klavirja, medtem ko ga ne premore niti kulturna dvorana gasilskega doma, pri Partizanu pa je že zdavnaj odsluženi pianino z vrsto gluhih tipk. Prav nenavadno je spričo tega, zakaj so se med pripombami delavcev na samoupravne sporazume in srednjeročne načrte samoupravnih interesnih skupnosti pojavile pripombe o potrebnosti nadaljnjega obstoja te šole. Direktor šole iz Hrastnika je moral na seji izobraževalne skupnosti celo postreči s podatki o socialni sestavi učencev. Kar Spiski paberki ietl> z^bta ^elanc Neklfe 80 bUe Pa n n,«’ N,kateri cestar- tudi po več^t^6’ kdor DN 0 ~ Pred ol«OK čm'?£>V°da Vrh P0«avil,Ttall5ča v dolini ov- kakrtn lna-,st heton- iz*10 56 °bičaino premore toliko poguma kot zlobe, sai je betonska stavba črpališča z S klenimi vrati na povsem osam-_snem kraju. OBILNO GNEZDO - Svinja pri Jožetu Gromu v Vidmu pri Šentjanžu seje izkazala kar s 15 mladiči. Ob velikem povpraševanju po pujskih in nasploh svinini spodbuden dosežek. se običajno .običajno -eprav so v“ia. jih je v I TAKSE DOMA - Celjski Izletnik ima v Sbvnici že kar številen park svojih avtobusov za delavske in šolske proge, ob raznih priložnostih pa dobijo še dodatna vozila. Dogo-voijcno je, da bodo tiste avtobuse, ki stalno opravljajo potniški promet na območju občine, tu tudi registrirali. Doslej je taksa odtekala v Celje. Izletnik naj bi se vključil tudi v sistem financiranja krajevnih skupnosti v sevniški občini. S 40,25 odst. slušateljev glasbe v Sevnici izhaja iz delavskih družin. 6,49 odst. jih izhaja iz družin obrtnikov, 5,19 iz družin prosvetnih delavcev, 2,95 odst. iz upokojenskih, 12,98 iz uslužbenskih, 10,38 iz raznih intelektualnih poklicev, za 22 odst. pa nimajo podatkov. Nekateri otroci se vozijo v šolo iz Mirenske doline ali Loke pri Zidanem mostu. Slišijo se pripombe, da učenci premalo javno nastopajo. Žal, z velikimi težavami pripravljajo celo redne produkcije. Ni čudno, da poznajo sevniške otroke zato že bolje na nastopih ljubitelji glasbe v Litiji, Hrastniku, Zagoiju, Trbovljah in Radečah, kjer so uspešno predstavljali vso šolo. Učenci v Sevnici dobivajo sedaj v roke veljavna spričevala, da lahko najbolj nadarjeni tudi nadaljujejo šolanje. Sedaj imajo ure po dvakrat na teden. Sola se še bori s kadrovskimi težavami. Želijo uvesti oddelke za trobila, tolkala in godala. To pa ni enostavno izvesti, enostavnejše je najeti godbo ali zabavljati, da je ni. Ravno tako godci ne nastajajo čez noč. Vsi v tem malem kolektivu si z nemajhnim trudom prizadevajo usposobiti dobre glasbenike. Mladi potrebujejo tudi prizanesljivo občinstvo, zakaj za mladega glasbenika ni hujšega udarca kot javen neuspeh. A. Z. PRAVNAPOMOČ DELAVCEM V tem mesecu je pri občinskem sindikalnem svetu v Sevnici po nekajletnem premoru pričela delati pisarna pravne pomoči delavcem. Sindikati so se za to odločili, da bi delavci lažje prišli do ustreznih nasvetov, saj je znano, da lani kršitev v škodo delavcev v sevniški občini ni manjkalo. Pravno ?omoč nudi pravnik Silvo ihole, novi občinski sodnik za prekrške. V pisarni občinskega sindikalnega sveta je pripravljen nuditi pravno pomoč vsak četrtek od 15. do 17. ure, pozimi pa bodo govorilne ure prestavili za eno uro kasneje. Zanimivo je, da minuli četrtek, ko je pričel opravljati to dolžnost, po nasvet ni bilo nobenega delavca. Velja morda grški pregovor, da orožje počiva med prazniki, v Sevnici tudi za čas po praznikih? k S SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV - Na Rdečem Kalu so podelili tudi letošnja srebrna priznanja slovenskih sindikatov štirim prizadevnim sindikalnim delavcem: Cvetki Dvornik iz mokronoške Iskre — tozd Elektroliti (na sliki), Janezu Kramarju z Mirne, Petru Podobniku iz Velikega Gabra in Ivan’ Vovku iz Hrastovice. Težko je loviti bolj razvite Letošnje gospodarjenje boljše od lanskega? Oživljanje proizvodnje obeta Zbor združenega dela občinske skupščine v Trebnjem je pred prvomajskimi prazniki posvetil posebno pozornost obravnavi lanskega gospodarjenja, kakor so to pokazali zaključni računi. Kot smo že pisali, je občinski izvršni svet s predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini obiskal vrsto kolektivov, da bi prišli še do popolnejših podatkov. V lanskem težavnem gospo- nji. Vseeno položaj ni rožnat, darskem letu so se sicer izognili večjim izgubam. Izkazala jo je le Industrija gradbene keramike v Račjem selu, vendar je bila tovarna šele v poskusni proizvod- ker številke kažejo, da v skladih ni večje akumulacije. Delovne organizacije so obračunavale manjšo amortizacijo namesto nekdanje pospešene. Ali vse to Še se počutijo odrinjene Invalidi bi radi nazaj svojo ambulanto Šentruperška organizacija vojaških vojnih invalidov šteje 43 članov, samo iz druge svetovne vojne je 22 osebnih invalidov. Milan Gračan predseduje tej organizaciji že osmo leto. Prav rad bi vodstvo predal komu drugemu, a ni pravega. Tudi na zadnjem občnem zboru se obveznosti ni rešil. S položajem organizacije ni zadovoljen. Čuti premalo razumevanja in gmotne podpore. Iz njegovih besed ne veje kakšno posebno razočaranje. Vse je le bolj usmerjeno v željo za boljšim položajem članov. Invalidi so bili zelo zadovoljni, ko je bil zdravnik na voljo samo zanje celo po dvakrat na teden v trebanjskem zdravstvenem domu, žal pa po odhodu dr. Heniga ni človeka, ki bi ga nadomestil. Šentruperška organizacija želi invalidom nuditi več stvari, za katere so kot telesno prizadeti ljudje sicer prikrajšani. ..Dostikrat kakšnemu članu mnogo pomeni že prijateljski obisk, mnogi težko čakajo na skupne izlete, ker nimajo svojih avtomobilov. Še marsikaj je nerazčiščenega okrog priznavalnin. Imamo primere, ko je ženi padel mož, sama je prizadeta, ne prejema pa niti stalnega dodatka," našteva Gračan posebno žgoče probleme. Sicer obsega novi delovni program deset raznih točk. Predsednika Gračana veseli skrb za urejanje položaja borcev, vseeno pa meni, da bi posebno vojnim voja- škim invalidom morali v občini posvečati več pozornosti. A. Ž. pomeni, da si gospodarstvo te manj razvite občine žaga vejo? Vrsta velikih delovnih organizacij je uspešno izvedla izdatne naložbe. Vračila posojil, predvsem pa obresti, so hudo breme, ki pa je prehodnega značaja. Delegat Drnovšek iz Trima je navedel tudi stvari, ki niso v čast naši trgovini. Le-ta se otepa najnujnejših zalog reprodukcijskega materiala. Tovarna seveda ne more tvegati negotovosti, zato mora skladiščiti marsikaj, kar bi bilo pri urejenih dohodkovnih odnosih dolžnost trgovine. To terja velikvlaganja v obratna sredstva. Administrativno urejanje nekaterih vprašanj v državi očito še vedno biča pridne. A. ŽELEZNIK POMNIK POMEMBNE SEJE - V vrsti prireditev ob pomemb dogodkih iz partijske zgodovine v jubilejnem letu v trebanjski občini je namdni heroj Jože Boršt nar 1. maja na Kresalovi gostilni na Rdečem Kalu odkril spominsko ploščo. V tri gostilni je bila namreč med vojno seja novomeškega in grosupeljskega okrožnega komiteja KPJ. Tokrat je bil ta kraj tudi cilj pohoda mladih iz trebanjske občine in pobratenih občin ter več sto delovnih ljudi, ki so tu to popoldne praznovali praznik dela. (Foto: Železnik) TREBANJSKE IVERI Milan Gračan: »Pomagamo lahko le toliko, kolikor more- mo! ČUVAJTE MIRNO! Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah si ob kraju svojega obiska v Trebnjem v sredo, 20. aprila, ni mogel kaj, da se ne bi pozanimal za vprašanje, ki je tesno povezano z njegovim znanstvenim delom - zaščite človekovega okolja. Dejal je, da bi si rad ogledal Mimo, o kateri je slišal zaskrbljujoče stvari. Če so v njej namreč ogrožene ribe, bo slej ko prej tudi človek. PLAVI DELEGATOMA? -Mučno glasovanje delegatov občinske skupščine o tem ali naj se lastnikom osebnih avtomobilov v družbenih stanovanjih lahko izplačujejo subvencije za stanarino, potrebno je bilo celo večkratno poimensko glasovanje, je „izdalo‘* še nekai več. Iz Dane sta namreč manjkala dva delegata, čeprav sta bili na sekretarski mizi obe pooblastili zanju. Ali bo treba vnaprej narediti več reda doma, da bodo delegati res hodili na seje ali pa samo pooblastilo brez klicanja ni mnogo vredno? ZA RAZPOLOŽENJE IN SREČO POSKRBLJENO - Prostovoljni gasilci iz Tihaboja pripravljajo v nedeljo popoldne vrtno veselico s srečelovom. Za ume pete bo igral ansambel Lojzeta Jerka. NIC OZNAK, VSE MANJ ASFALTA - V Trebnjem in na Mimi očitno mislijo, da oznake vozišč ne sodijo v ta dva največja kraja v občini. Niti glavne ulice se ne morejo pohvaliti z njimi. Tudi sam asfalt je že v izredno slabem stanju. Verjetno bi bilo najbolj pametno, popraviti najprej tega, in šele zatem še kaj več. SODNIKOVE TEŽAVE - Občinski sodnik za prekrške v Trebnjem leto za letom moleduje za vsaj dvoje delovnih prostorov. Čeprav se sicer seli iz pisarne v pisarno, mora namreč še vedno delati skupaj s pisarniško uslužbenko. Zasliševanje obdolžencev, ropotanje pisalnega stroja in vse drugo je mučno že samo po sebi, v takem delati pa je še teže. Ob naraščajočem številu raznih kršiteljev bo treba zaposliti še eno pisarniško moč. S preselitvijo banke bo sodnik za prekrške morda slednjič le prišel do ustreznih prostorov. TREBANJSKE NOVICE 'v."'-' i . - \S ■ c < "' HSb PRVOMAJSKI POHOD - Navsezgodaj zjutraj dan pred praznikom dela je več kot 60 mladincev in vojakov iz črnomaljske občine krenilo iz Črnomlja na pohod na Mimo goro, kjer so prebili lep pomladni dan. Zvečer so zakurili kres v čast 1. maja, prvoborec Franc Košir pa je obujal spomine na slavne dni NOB. Po občini je na ta večer zagorelo okoli 40 kresov, mladina in občani so v čast 1. maja postavili tudi več mlajev. (Foto: Marko Kobe) Večja izguba, OD pod povprečjem Rast celotnega dohodka črnomaljskega gospodarstva v lanskem letu 5 odst. pod planirano — Veliki prispevki gospodarstva Celotni lanski dohodek gospodarstva v črnomaljski občini je znašal 1,020.148 tisoč dinaijev. To je sicer za 12 odstotkov več kot 1975, vendar je kljub temu porast dohodka za skoraj 3 odst. manjši kot v Sloveniji in za 5 odst. manjši kot v dolenjski regiji. Na industrijo in rudarstvo odpade skoraj 56 odst. celotnega dohodka v črnomaljski občini. Po občinskem planu bi morala biti povprečna letna rast celotnega dohodka 17-odstotna. Vzroke, da ta rast ni bila dosežena, lahko iščejo tudi v tem, da se je situacija v gospodarstvu lani precej zaostrila. Za amortizacijo je gospodarstvo v občini namenilo 22 odst. več kot leto poprej, medtem ko znaša to povečanje za Slovenijo 18,6 odst. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da reproduktivna sposobnost črnomaljskega gospodarstva stagnira. Cista izguba, ki izhaja iz težav v poslovanju OZD, znaša 2,193.000 dinaijev; z izgubo so poslovali Rudnik Kanižarica, Viator, tozd Črnomelj in Briv-sko-frizersko podjetje. Nekrita izguba znaša 798.000 din: 783 tisočake izgube ima Viatoijeva tozd, 15 tisoč pa Brivsko-frizer-sko podjetje. Ridnik Kanižarica je pokritje izgube zagotovil iz drugih virov, brez obveznosti DOPOLNILO K ČLANKU „30 LET UBRANIH GLASOV" V članku „30 let ubranih glasov", ki govori o jubileju ženskega pevskega zbora Miran Jarc iz Črnomlja, je bilo nekaj pomanjkljivosti pri navedbi pevovodij. Omenjeni so bili samo Franc Zupančič, Andrej Petek in Franc Milek, poslušalcem, ki so imeli priložnost poslušati ta zbor na koncertih po Beli krajini, pa je dobro znano, da so vodili zbor tudi Igor Saje, pokojni Karel Šterbenk, skoraj pet let pa tudi Silvester Mihelčič mlajši. Po zaslugi slednjega je zbor nastopil med drugim tudi na radiu in televiziji. Prav je, da kultumo-prosvetnim delavcem damo vsaj na ta način priznanje za vloženi trud in delo, če jih že drugače vse preradi spregledamo. TONI GAŠPERIC vračila. K izgubam pa lahko prištejemo še 7,674.119 din, kolikor znaša izguba Novoteksove-ga obrata na Vinici. Zaskrbljujoče je tudi, da so se prispevki za negospodarske SIS lani povečali kar za 59,4 odst., medtem ko so bili ti prispevki v Sloveniji večji za 41,6 odst. V občini so lani štirje uvozniki skupaj uvozili za 13,5 odst. več kot 1975. Izvoz je bil za 46 odst. večji kot leto poprej, v Sloveniji pa to povečanje znaša 20 odst. V družbenem sektorju se je lani število zaposlenih povečalo za 63 oziroma za 1,2 odst., v Sloveniji pa za 3 odst. Tako je bilo konec 1976 v občini zaposlenih 5.225 delavcev, od tega 2.264 ali 44 odst. žensk. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je znašal lani v občini 3.327 dinaijev, slovensko povprečje pa je bilo 4.040 din ali za 713 dinaijev več. Primerjave s preteklimi leti celo kažejo, da se negativna razlika med OD v občini in republiki iz leta v leto povečuje. A. B. Največ za boljše ceste Potrebe so vsekakor večje od možnosti. To je pokazala tudi burna razprava na zadnji seji vseh treh zborov skupščine, ko je bil govor o programu javnih del za obdobje 1978 — 1982, ki jih bodo v občini financirali iz sredstev samoprispevka. Delegati so program javnih del, o predlogu katerega so prej razpravljali in ga usklajevali v vseh KS, končno sprejeli. Referendum za uvedbo samoprispevka - in sicer 1,5 odst. od OD in pokojnin (oboje nad 2.000 dinarjev) ter prav toliko od katastrskega dohodka in od OD obrtnikov ter 0,5 odst. od dohodka gospodarskih delovnih organizacij - bo 19. junija. Če bo referendum uspel - o tem ne gre dvomiti, saj si napredka brez samoprispevka ni moč predstavljati - se bo v petih letih zbralo 32,400.000 dinaijev. Največ, 9,5 milijona, bo šlo za prepotrebno in toliko časa odlagano posodobitev ceste Doblički ovinek - Stari trg. Občina si bo tudi prizadevala za prekategorizacijo te ceste v regionalno in za dokončno modernizacijo tega odseka. Položiti nameravajo tudi gornjo plast na asfaltiranih cestah Vrtača -Strekljevec, Črnomelj - Stražnji vrh, Ručetna vas - Semič, na ulici mimo novega črnomaljskega zdravstvenega doma ter na krajevnih poteh, asfaltiranih v lanskem letu. Nekaj več kot 8,5 milijona bo šlo za soudeležbo pri napeljavi daljnovodov in izgradnji transformatorskih ČRNOMALJSKI DROBIR ČIŠČENJE PRESTAVLJENO -Akcijo očiščevanja okolja, ki so jo skupaj pripravljali črnomaljska KS in mladina, so morali zaradi slabega vremena konec aprila prestaviti na soboto, 14. maja. Do takrat imajo občani še čas, da na bregove Lahinje in Dobličice ter na zelenice odnesejo stare štedilnike, zaijavele avtomobilske dele, neuporabne gume in drugo šaro. ZBORI OBČANOV - V drugi polovici maja bodo zbori občanov v KS in zbori delovnih ljudi v DO. Beseda bo tekla o pripravi na referendum za samoprispevek za program javnih del, razpravljali pa bodo tudi o skupni in splošni porabi. JUTRI USTNI ČASOPIS - Jutri bodo predsedstvo OK ZSMS in člani centra za obveščanje in propagando ter mladinci obiskali eno najboljših OO ZSMS v Dragatušu. Zvečer pa bo v hotelu Lahinja ustni časopis, na katerem bodo sodelovali predstavniki uredništva revije Mladina in drugi gostje. O ZGODOVINI GIMNAZIJE -Člani zgodovinskega krožka na črnomaljski gimnaziji zbirajo pod vodstvom prof. Majde Kavčič gra-divo o zgodovini njihove gimnazije med vojno in takoj po njej. Gradivo zbirajo od začetka marca, ko bo delo končano, nameravajo napisati zgodovino gimnazije v tem obdobju. postaj, pri obnovi nizkonapetostnega električnega omrežja in pri asfaltiranju 25 km krajevnih poti. V programu je še rekonstrukcija vodovoda na Kolodvorski cesti in Ulici Staneta Rozmana v Črnomlju. Rekonstrukcija ceste Semič - Vrtača bo veljala tri milijone, prav toliko je namenjeno za viniški vodovod in kanalizacijo; pol milijona bo šlo za ureditev ovinkov na cesti Črnomelj - Griblje, tri milijone pa bodo porabili za odplačilo anuitet. Plošča Francu Špeharju Na dan obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, v sredo, 27. aprila, je bila v Gorici nad Sinjim vrhom slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo predvojnemu belokranjskemu revo-lucionaiju in komunistu, kandidatu za CK KPS Francu Špeharju. Ploščo so odkrili na hiši, v kateri je Franc Špehar pred vojno in v začetku vojne živel in deloval. Svečanosti se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi Špeharjev sodelavec Ivan Kreft, Mara Rupena, predvojni komunisti, prvoborci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, KS, mladina, Špehaijeva vdova, njegova otroka in drugi. Na ta dan sta prvič v to vasico pripeljala dva avtobusa. O predvojnem revolucionarnem gibanju v Beli krajini in o liku Franca Špeharja sta govorila Janez Dragoš in Ivan Kreft. Ob tej priložnosti se Špeharjeva vdova, sin in hčerka z družinama nailepše zahvaljujejo OK ZKS Črnomelj, ki je ploščo postavil, govornikom, gostom, pevcem, recitatorjem, borcem, gasilcem, sosedom in vsem, ki so se udeležili slovesnosti se tako poklonili može- m vemu oziroma očetovemu spominu. V________ Premalo družbenih stanovanj V petih letih bi v Metliki potrebovali 200 novih družbenih stanovanj, dobili P3)''1 86 — Še en 42-stanovanjski blok V metliški občini, ki šteje okoli 7.500 prebivalcev, je 254 družbenih stanovanj, od tega veiika večina v sami Metliki. Gradnja družbenih stanovanj je bila bolj intenzivna v zadnjih sedmih letih, ko so vsako leto zgradili po en 12-stanovanjski blok, poleg tega je bil lani dokončan 42-stanovanjski blok, ki so ga gradili leto in pol. Plan za petletno obdobje lažje dobiti lokacijo, kajti uredi-predvideva, da bo v tem času tev kompleksa za družbeno zgrajenih 86 družbenih stano- gradnjo zahteva ogromne stro- za vanj in 38 zasebnih hiš. Tako kot vsa leta nazaj, bodo tudi v tem obdobju družbena stanovanja gradili le v Metliki, čeprav so potrebe tudi v drugih krajih, zlasti v Gradcu; tam bi morali zgraditi kakih 30 stanovanj, predvsem za tiste stanovalce, ki živijo sedaj v zelo slabih razmerah v starem gradaškem gradu. Skoraj polovica petletnega načrta bo dosežena, ko bo nared drugi 42-stanovanjski blok v Ulici 1. maja. Graditi so ga začeli letos; zaradi težav z denarjem ga ne bodo mogli dokončati v tem letu, vseljiv pa bo najkasneje do 1. maja 1978. „Potrebe po družbenih stanovanjih so precej večje, ko jih bomo zgradili v petletnem obdobju," pravi načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Nikola Ladika. Tako bi v občini v tem času morali dobiti okoli 200 novih stanovanj, zgrajenih pa bo 86. Medtem ko je gradnja družbenih stanovanj osredotočena le na občinsko središče, rastejo zasebne hiše enakomerno v vsej občini. Za gradnjo hiše je tudi ške za pripravo komunalne infrastrukture. Posebnih sredstev irflj ^ to ni, v okviru to® taks pa se zbere do devŠetliki so za zasebno njo na voljo paie*3 no opremljenem kor"®« Zvirkovem vrhu, pll tudi zazidalni nažrt kje, bo na »olj. Wj| 42 NOVIH STANOVANJ - V Metliki raste že ski blok, ki bo vseljiv najkasneje do 1. maja prihodnj^j^ bi bilo težav z denarjem, bi se srečneži lahko že letos 3TAfiJ|? Vsak četrti občan v RK Od zbiranja papirja do krvodajalskih akcij in letovanj otrok — Člani RK za Tolminsko KJE SO CES Čeprav občani vek za ‘ sam luknjah unii bilov. Tako so pre IV ODcaiu rftve, ^;l komunalne sto j Vseh članov Rdečega križa v metliški občini je okoli 4.000, kar je za majhno občino gotovo lepo število. Od začetka letošnjega leta, ko so ustanovili krajevno organizacijo RK tudi v KS Grabrovec in R>salnice, so KO RK v vseh 13 krajevnih skupnostih. „Tako smo zapolnili še zadnjo vrzel,“ je dejal predsednik občinskega odbora RK Metlika Zvone Hauptman. ,,Delo RK je bolj opazno v večjih krajevnih skupnostih, kjer je tudi več aktivistov, medtem ko v manjših dejavnost bolj zaživi ob raznih akcijah," pravi Hauptman, kije predsednik občinskega odbora od začetka prejšnjega leta. Lani je ta človekoljubna organizacija v občini pripravila dva tečaja o nudenju prve pomoči: 20-umegaje obiskovalo 46 tečajnikov, 80-urnega pa 21; tečaja so organizirali za potrebe CZ in NO. Na tečajih seje 182 ljudi usposobilo za dajanje prve pomoči ponesrečencem v prometnih nesrečah. Precej pozornosti so posvetili tudi zdravstveni vzgoji občanov in skupaj z mladino organizirali več poučnih predavanj. „Lepo je uspela tudi akcija zbiranja denarja za Tolminsko; občani so pokazali solidarnost, saj so skupno prispevali več kot 33 tisočakov," je povedal Hauptman. „Poudariti je treba, da so ta denar prispevali v glavnem upokojenci in kmetje, saj so zaposleni prispevali dvodnevni zaslužek." Na potresno območje so poslali tudi prikolico. Prav tako so se izkazali mladi člani RK, ki so ob pomoči DO in občanov lani v dveh akcijah zbrali osem ton papirja ter 1.500 kg rabljenih oblačil in obutve. „Novembra vsako leto pripravimo krvodajalsko akcijo; lani seje odzvalo 458 krvodajalcev, 40 pa jih je dalo kri v Novem mestu. Tudi letos bo 12. julija en avtobus odpeljal krvodajalce v Novo mesto, 19. novembra pa bo krvodajalska akcija v Metliki." Ena pomembnejših akcij RK je letovanje otrok; skupaj je lani iz občine v organizaciji RK letovalo 62 otrok, med njimi 10 v avstrijskem Wagnu in 10 v italijanskem Ronchiju. Iz teh dveh mest pa je v Metliki preživelo del počitnic 17 otrok. Da delo RK ne bo zamrlo, pove tudi podatek, da bo letos v OS sprejetih med mlade člane RK več kot 130 šolarjev, 110 dosedanjih mladih pa med člane. A. B. KRESOVI ZA 1. MAJ Na predvečer praznika dela so po vsej občini zagoreli kresovi; posebno velika sta bila v Rosal-nicah in na Vdovici. Mladi so ob kresovih pripravili kulturni program. Ob kresu na Veselici so sodelovali metliška godba na pihala ter folklorna in tamburaška skupina mladinskega kluba. Praznovanju je bilo naklonjeno tudi vreme, zato seje povsod ob kresovih zbralo veliko ljudi, posebno mladine. V počastitev 1. maja so v KS postavili tudi več visokih okrašenih mlajev. trnov. iaK.u ~ poti prijeli za lop ore^ trf z gramozom, ^.s°fiestiv.V pripeljali cesta)]l, S ^ ob ni jarek, daje potem vo • a ju drla po cesti. . BBE£83sS ZAPREK,:,,«' Nevenka lovno mesto v f,j že od aprila nl^*ni* s°$! V tem času Je names jo prekrške sekretar K°n #[ Sen. Za razpisan® £dntoP dve prijavi, n0^ ^ji imenovali na pr« mladi na K Od 23. april® do • B»j, Gradcu, Rosdn** * J Suhorju, Božakoven^,^ kvizi znanja na tem ^9 in prihoda toyan^ iovalo3 KPJ. Na kvizih je so OO ZSMS. Vsaka ^ po, je dobila pr« ^ zmagovitih ekip P ya- ki dela na ^oirno upokojitvijo, obra tudJ < no doseganje n° njgane dČ iite M P°Sf Jtrir lajv *Jati je a boa V so ..Pr; div. Delavci predlagajo sobnosti. Tak° "'upoštf' tudi na ta načm u" delo. | SPREHOD PO METg rass&sS Zvone Hauptman: »Krajevne organizacije RK v vseh 13 KS.“ TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI V nedeljo, 8. maja, je bilo na Pungartu v Metliki občinsko tekmovanje ekip v nudenju prve pomoči. Tekmovalo je sedem šestčlanskih ekip iz organizacij združenega dela. V vsaki ekipi sta morala imeti dva člana 80-umi, štirje pa 20-umi tečaj iz prve pomoči. Zmagala je tretja ekipa Beti, ki sc bo 11. junija udeležila republiškega tekmovanja v Celju. OB OBLETNICI USTANOVITVE OF so bile po mestu razobe-šene zastave, izložbena okna trgovin pa so bila oblepljena s plakati, zastavicami in priložnostnimi gesli. Mesto je delovalo prav praznično, veliko krajanov pa se je odpeljalo na daljše ali krajše izlete. Nemalo jih je odšlo v naravo peč čevapčiče, ražnjiče, večje druščine pa tudi odojčke in janjčke. MLADINSKA ORGANIZACIJA V „BETI“ je priredila v čast partijskih jubilejev kviz s kulturnim programom, na katerem so se pomerile med seboj štiri ekipe, sodelovali pa so tudi vojaki iz garnizije Črnomelj. Zmagovalna ekipa bo zastopala „Be-ti“ na občinskem tekmovanju, ki bo pred dnevom mladosti v Partizanovem domu. MESTNA METLIŠKA GODBA pripravlja za 21. maj veliko sveča- ne šole, otroci * vojaki črnoiT^ pjjpa^ dihci iz Karlovca-P ialnih enot, RdeCeg-in drugi. NEKDANJO' „Aai COSu^. j« stilno, zdaj gos' !judju^kinir^iduiftsž črpalko m so ^ ^ h, A Krajam, s anu£ cah; bi 13%: ekskurzijo v ta metliški ted# K°NCERt ~ Proslavi v Kočevju so v kulturnem delu nastopili tudi tamburaši in or iz pobratene občine Dolina pri Trstu. (Foto: J. Primc) juljzdravin nas še dolgo vodi! I ^akajTžep~" - —- — __________________ I— občanov Kočevske ljubljenemu tovarišu Titu ob nj njegovem rojstnem dnevu a> dan OF i °S Z. .° ^čano proslavili jubileje ZK in tovariša ®to. f^a sy > • maj in praznik krajevne skupnosti Kočevje— rt« Novak ki ■ ^,e §ovoril sekretar občinskega komiteja ZK 4 *>0(}kov pred qt°iri^ jZ®0^0v“10 delavskega gibanja od čikaških '5*aja 1945 ustanovitve OF in osvoboditve Kočevja ^tvi^r^c p°svetii ^ Vsa “?ega heroja. Mesto » bn° čast (k S1 šteJe ‘udi v e2ttP°delisvoje • P^eto m! ,”Zlat0 Jelko" in temisel vS' TbZaUjUeku Vl^n ^ov^Tito, mi61" Pr°» ten“ " P6Vskl zbor narodne pesmi iz te občine, se pravi Doline, Boljunca oziroma Tržaškega. Zbor je vodil Drago Žerjal. V kulturnem programu so nastopili še solista ljubljanske Opere Lad-ko Korošec in Sonja Hočevarjeva, ki ju je na klavirju spremljal Milan Stante, dramski igralec Boris Kralj in Sovenski oktet. Program je vodil znani vodja radijskih in televizijskih oddaj Marjan Kralj. Dvorana zgodovinskega Šeškove-ga doma je bila zato prireditev nabito polna, mnogi pa so morali ostati celo zunaj. Prireditve so se udeležili tudi posebno dragi gostje, predstavniki pobratene občine Dolina pri Trstu. J. PRIMC -2» 'JL ' . VSi-'?! V4" 'fi 'I- -d? t, nastopiii "France £. - Sv^PriTrsS b atene ob-stni ^henih 0 )e zafeI tu- Največ apiavzaPartlZansk>h pe- Pa Je požel za - i- STANAR|NE SeMSSL S-Vjuli- ek?aevski občini 0 s L juli‘ samo„SlCer vse ^ažae sta" ti (ss&\5vni stanov^ ° ,st°tkov. ‘j yeč skup- do°^^ov\tačunajo,dabo rtu. .^OVenrii! ^do UDravič*- nom 7 .“Vsem nn.. . ^dlu ^ni * d°n>ne^o HUa£*,e' ^Prisst1 ^bvenciie ° t KURIRČKOVA POŠTA — Letos so v Podpreski slovesno pričakali kurirčkovo pošto. Po priložnostnem govoru so pionirji izvedli igrico „Pod zvezdoza kar so poželi buren aplavz. Proslavi so prisostvovali številni domačini, borke in borci ter člani delovnih kolektivov tozda Gozdarstvo Draga in LIK Jelka-Podpreska. (Foto: D. Mohar, besedilo F. Kalič) Bronasta jelka Gašparcu in ZKGP :;^A in n f nameno bomo ^*ohne ,z d Vstj i bfla ZaPrta ^!°m' Med ob- y potehLes promet- e Pa tudi pešce. Pobrateni bodo sodelovali še na področju gospodarstva »mal0 k d,Viga "e J lj Podobna gno Ur, namest0 kontei- V Kočevju so zelo svečano praznovali praznik krajevne skupnosti, 4. maj, dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno to mesto. Na slovesnosti je govoril sekretar občinske konference SZDL Peter Šobar. Slavju sta prisostvovali tudi delegaciji pobratenih KS Prokuplje Kočevja ju in plava po površini. Ribiči so že poslali novo komisijo, naj bi ugotovilo, odkod smrad iz Rinže, oziroma če morda spet kje priteka v Rin-žo gnojnica. (En tak dotok je iz novega Kajuhovega naselja in ga lahko zavoha vsak, kdor gre peš po Ljubljanski cesti do odcepa za Mahovnik.) NAGEC V RINŽI - Kljub neznosnemu smradu iz Rnže se je 4. maja okoli 16. ure najel junak, ki se je pri stolpnicah v Kidričevi ulici slekel do golega in skočil v vodo, potem spet prišel na breg, da so mimoidoče ženske preplašene cvilile in zbežale. Na postaji milice o pogumnem kopalcu niso vedeli ničesar, občani pa so nam povedali, da je bil junak gotovo dobro prepojen z alkoholom in tako „cepljen“ proti prehladu in raznim črevesnim boleznim, ki bi jih sicer gotovo staknil, če bi spil kaj vode. ZABAVIŠČE ODŠLO - Ze pred prazniki je prišlo v Kočevje potujoče zabavišče ali „cirkus“, kot mu pravijo domačini. Tako je prvič dobila taka potujoča skupina „lokaci-jo“ sredi mesta (med Opremo in Kidričevo ulico). Otroci so bili navdušeni, starši pa manj. Takoj po praznikih, 5. maja, je potujoče zabavišče odšlo. Jevške (predsednik KS Mirko Djuzovič, predsednik občine Siniša Erčevič, sekretar OK ZK Sveta Trajkovič in direktor podjetja Fiaz Redenko Dja-lovič) in pobratene KS Škofja L ka (predsednik KS Milan Osovnikar, tajnik KS Peter Panjan ter člana sveta KS Andrej Pavlovec in Veno Do-ljak). Predstavnika obeh pobratenih KS sta podarila KS Kočevje umetniška dela svojih likovnikov, KS Kočevje pa je obema KS podelila zlati grb mesta Kočevje z listino o podelitvi tega priznanja za posebne zasluge pri razvijanju socialističnih, samoupravnih in bratskih odnosov. Predsednik žirije za podelitev priznanj KS je nato prebral sklepe o podelitvi letošnjih praznovanj KS Kočevje. Najvišje priznanje, kip zlate jelke, ki so ga letos prvič podelili, bo prejel tovariš Tito, in sicer skupaj z zlatim grbom mesta. Posebna delegacija, ki bo priznanje odnesla v Beograd, je že imenovana. Kipec bronaste jelke, ki je bila do letos najvišje priznanje KS, sta prejela Vladimir Gašparac in Združeno KGP Kočevje. Razen tega so podelili še 14 bronastih, 8 srebrnih in 8 zlatih grbov mesta Kočevje najzaslužnejšim krajanom in organizacijam. Zelo uspel kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Kočevje, ki so izvedli na temo „Dclo, boj, revolucija, Tito“ več recitacij, plesov in glasbenih točk. Med drugim so recitirali več pesmi domačina Franceta Ožbolta. Po proslavi so delegacije vseh treh pobratenih mest odnesle vence k več spomenikom in spominskim obeležjem. Že dopoldne so si predstavniki pobratenih KS ogledali ltas, nato pa so se pogovarjali o možnosti tesnejšega sodelovanja tudi na gospodarskem področju, medtem ko že zdaj uspešno sodelujejo na političnem, kulturnem, športnem in izobraževalnem področju. J. PRIMC Stari revolucionarji med nami Priznanja zaslužnim delavcem, borcem in aktivistom Tudi Ribnica je pred prazniki zelo svečano proslavila jibileje ZK in tovariša Tita, dan OF, praznik dela in 5. maj, dan osvoboditve Ribnice. Ob tej priložnosti so sprejeli v ZK 58 novih članov in podelili letošnja srebrna priznanja OF in sindikata. Proslava je bila pravzaprav sveča- govoril sekretar občinskega komite- na seja občinskih konferenc SZDL ja ZK France Grivec, udeležili pa so in ZK, na kateri je o jubilejih spre- se je tudi prvoborci, predstavniki STARI REVOLUCIONARJI — Svečanosti za nedavne praznike so se udeležili tudi preživeli člani prve ribniške partijske organizacije in prve ribniške čete. (Foto: J. Primc) Odkrili dva spomenika .Kurirček" in „Ribničan" krasita park pri šoli V Ribnici so letos zelo svečano sprejeli kurirčkovo torbico. Ob tej priložnosti je spregovoril Stane Nosan, predsednik občinske organizacije ZZB, ki je bil med vojno prvi kurir prve ribniške čete. Poudaril je pomen kurirjev nekdaj in v morebitni bodoči vojni. Udeležence je spomnil tudi na jubileje ZK in tovariša Tita ter da je bila dobro leto po Čebinah tudi v Ribnici usta-njvljena prva partijska organizacija. Tovariš Nosan je odkril ob tej priložnosti kip „Kurirček“, posvečen partizanskim kurirjem; v hrastu ga je iztesal gorenjski kipar Peter Jovanovič. Na svečanosti je ribniški častni občan Tone Kozlevčar odkril kip „Ribničana“, ki je tudi delo Petra Jovanoviča in ga je Slovenski oktet podaril Ribnici. Prav Slovenski oktet je ponesel z ribniško „Vre, vre, vre, mi smo Ribnčanje“ slavo Ribni- Ribniški utrinki Publikacija „Utrinki preteklosti in sedanjosti" je izšla tik pred prazniki, izdal pa jo je odbor za pripravo in izvedbo praznovanj jubilejev KP in tovariša Tita pri občinski konferenci ZK Ribnica. V njej je zelo zgoščeno, a pregledno predstavljena občina Ribnica, njena zgodovina in načrti. Posebno naj omenimo sestavke ..Postali smo komunisti" (avtor Vinko Knol); „Travna gora, Ogence, Jelenov žleb, Grčarice", ki opisuje najpomembnejše dogodke iz NOB v občini, in „0d Gallusa do Jožeta Petka'1, v katerem so opisani kulturni in znanstveni delavci, politiki in organizatorji, ki so se rodili v ribniški občini ali so se tu šolali oziroma delali. Publikacija zgoščeno in na zanimiv način prikazuje ribniško občino in zgodovino, zato je še posebno primerna za domače šolarje, ki jim bo v pomoč pri učenju. Zanimiva bo gotovo tudi za obiskovalce Ribnice, predvsem mlade (šolski izleti), pa tudi odrasle. Zato bi bilo verjetno prav, da bi jo prodajali v prodajaln-spominkov, muzeju ali hotelu, čeprav turizmu oziroma gostinstvu v njej ni posvečeno posebno .poglavje. čanov in Ribnice po vsem svetu; ta pesem pa je prinesla del priljubljenosti tudi oktetu. Na prireditvi ob odkritju kipov in sprejemu kurirčkove pošte so sodelovali še učenci osnovne šole Ribnica, harmonikarji glasbene šole, godba na pihala ter moška pevska zbora iz Dolenje vasi in Ribnice. J. PRIMC družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, SIS in drugi gostje. Med prisotnimi smo opazili člane prve ribniške partijske organizacije in pripadnike prve ribniške partizanske čete. Na svečani seji so podelili priznanja OF“. Prejeli so jih: Guštin Vatovec, Slavko Škrinjar, Franc Zbačnik, Vesna Lavrič (vsi iz Ribnice), Franc Benčina (Loški potok), Vladimir Prezelj (Ortnek), Ignac Gačnik (Zamostec), Janez Kmet, Vinko Knol, Vinko Mihelič in Filip Tekavec (vsi iz Ljubljane). Srebrn-znak sindikata so prejeli: Nada Blatnik (Inles-Ribnica), Vinko Kersnič (Ribnica), Ivan Anzeljc (inles-Loški potok), Danilo Šilc (Donit-Sodražica) in osnovna organizacija sindikata osnovne šole Loški potok. Nadalje so podelili tudi knjižna darila še živečim štirim članom prve organizacije KP v Ribnici in članom Z K, ki letos praznujejo višje življenjske jubileje. Kulturni program so ža to priložnost pripravili učenci osnovne šole Ribnica, uglašen pa je bil na socialno in revolucionarno temo. J. P. DOM SO Sl POSTAVILI V bregu pod hribom pri novem Žlebiču stoji lesena hišica, ki je iz leta v leto lepša. Tu si je žlebiška mladina postavila pod gozdom v zdravi, zeleni naravi svoj domek, ki ga mladi iz leta v leto lepšajo in izpopolnjujejo, da je vedno bolj vabljiv. Uredili so si tudi plesišče. Ta mladinski ali planinski dom lahko sprejme tudi nekoliko večjo družbo, ki se bolje počuti v naravi kot v zakajeni gostilni. V. P. KUPILI REZKALNI STROJ V Donitu v Sodražici so kupili rezkalni stroj, da bo vzdrževalna služba lažje in hitreje odpravljala okvare, ki še pojavlja o na strojih v • proizvodnji. Zdaj namreč nekaterih okvar niti ne morejo popraviti sami, tuje usluge pa so drage in pogosto tudi počasne. Zato nastane zaradi zastoja tkalnih strojev na leto okoli | 800.000 din izgube, nad 200.000 din pa znašajo še stroški za tuje usluge. Računajo, da bodo zdaj, ko imajo rezkalni stroj, te izgube in stroške občutno zmanjšali. Razen tega bodo rezkalni stroj uporabili za izdelavo raznih prototipov, navijal-nih strojčkov itd. SPOMENIK KURIRJEM - Stane Nosan, nekdanji kurir prve ribniške čete, odkriva spomenik „Kurirček“, ki stoji pri ribniški osnovni šoli. (Foto: J. Primc) Ribniški zobotrebci ČETRTA RAZSTAVA - Do 9. maja je bila v Petkovi galeriji v ribniškem gradu razstava slik umetni-kov-amaterjev, članov kolektiva združenega podjetja Iskra Kranj. Odprta je bila že v počastitev praznika dela. Na njej seje s svojimi deli predstavilo kar 19 slikarjev. To je bila četrta razstava v Petkovi galeriji letos. Na njeni otvoritvi je spregovoril predstavnik TKS Andrej Tomšič, kulturni program pa so izvedli harmonikarji glasbene šole. „VDOVA“ NA SLEMENIH -KUD s Svetega Gregorja vsako leto preseneti domačine z vsaj eno igro. Pred kratkim so nastopili pred domačo publiko z „Vdovo Rošlinko", ki jo je režiral domačin Metod Jaklič. Dvorana prosvetnega doma je bila polna. Gledalci so z dolgim aplavzom dali priznanje nastopajočim. KMALU 500 - Ljudska knjižnica v domu JLA je štela v aprilu že 489 članov; med njimi je največ šolarjev in mladine. Računajo, da bodo že ta mesec imeli 500 članov. Knjižnica nima le leposlovnih knjig, ampak tudi take, ki jih obiskovalci raznih večernih šol in tečajev potrebujejo za študij. VELIKO POZABLJIVCEV -Obiskovalci ribniškega doma JLA pozabljajo, kaj so prinesli v dom s seboj. Tako se je pri upravi doma nabralo že precej dežnikov pa tudi kap in bluz. Pozabljivi lastniki naj jih pridejo iskat. GREMO V KINO - Dom JLA: 12. maja „Dvorske spletke", 14. in 15. maja „Kralj džungle", 18. in 19. maja „Jeza ponoči". Matineja: 14. in 15. maja „Dan delfinov . Kino Partizan-Sodražica: 14. in 15. maja „Mož v divjini". RESET0 PROSTA UČNA MESTA UČENCI, pridružite se organizaciji združenega dela SGP „PIONIR", Novo mesto POČITNICE ZA VSAK ŽEP od 650 do 2.060 din v 37 hotelih ob obali ANKARAN PORTOROŽ SAVUDRIJA UMAG POREČ VRSAR ROVINJ PUNAT na otoku KRKU KALI na otoku UGLJANU VODICE pri Šibeniku MAKARSKA RIVIERA HERCEGNOVI DUBROVNIK To in še več vam je na voljo v Viatorjevem počitniškem programu „MORJE 77". Prijave in informacije: VIATOR Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, int. 007 in (061)316-871 VA KOMPAS JUGOSLAVIJA VABIMO VAS NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V ORVIETU-RIM-FIRENZE po izredno nizki ceni — samo 1.550 din. Odhod avtobusa je 28. maja 1977 ob 4. uri zjutraj z avtobusne postaje v Novem mestu. Prijave sprejema: KOMPAS, NOVO MESTO, Novi trg 8, tel. (068) 21-333 r=sic3ivjir=j NOVO MESTO V šolskem letu 1977/78 bomo sprejeli v učno razmerje večje število učencev za pridobitev naslednjih poklicev: 1. zidar 2. tesar 3. železokrivec 4. mizar 5. strojnik gradbene mehanizacije 6. avtomehanik 7. avtoklepar 8. avtoličar 9. avtoelektrikar 10. obratovni elektrikar 11. ključavničar Pogoji šolanja so izredno ugodni. Prošnje s priloženim polletnim spričevalom sprejemamo do 31. 5. 1977 na naslov SGP „Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37 — kadrovski oddelek. 68000 NOVO MESTO letovanja za mlade ŠTIPENDIJE * s Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto GLAVNI TRG 7 Tel. 068 22 555 P-P : 48 PORTOROŽ NDVIGRAD P0REC razpis uje za šolsko leto 1977/78 večje število štipendij za šolanje na: ROVINJ POLA MEDULIN TROGIR SOLARIS KORČULA ;> 1. fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo S 2. pravni fakulteti 3. gradbeni tehniški srednji šoli 4. ekonomski srednji šoli BASKA VODA DUBROVNIK HVAR KOTOR BUDVA ULCINJ Prošnje skupno z zadnjim šolskim spričevalom pošljite do 31. 5. 1977 na naslov: SGP „Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37 — kadrovska služba. Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KORO ZIJO. ZUNANJII 'J NOTRANJI PREW^t „VALVOLINE TECj VLOM" VAMOPRAV^ Y LUM VAM PETER PERDEI avtomehanik 0 POD TRŠKO GORO % TELEFON 068-22-37 GARANCIJA oC,0i OPRAVLJENO DEC SEDEM RIMSKIH GRIČEV Rim: Koloseum s panoramo Rim: Fontana di Trevi Stari pregovor „ Vse poti vodijo v Rim " je nastal že v antičnem Rimu. Po eni izmed teh poti vas ho novomeški KOMPAS popeljal 28. maja iz Novega mesta v Rim — večno mesto, ki ne pripada samo Rimljanom, ampak celemu svetu. Legenda pravi, da je nastal leta 735 pred našim štetjem in se sklicuje na dvojčka Romu la in Rema, ki ju je dojila volkulja, da bi ju ohranila pri življenju. Najnovejše izkopanine pa dokazujejo, da je bilo območje sedmih gričev naseljeno že prej. Nastanek Rima povezujejo s prihodom Trojancev na čelu z Enejem. Prva naselja pa pripisujejo celo albanskim pastirskim plemenom, ki izvirajo med devetim in osmim stoletjem r.red našim štetjem. Danes je Rim glavno upravno in kulturno središče Italije. Hkrati je s 3 milijoni prebivalcev največje mediteransko mesto. Leži sredi valovite ravnice Cam-pagna Romana, skozi katero teče reka Tibera. Na njegov razvoj je vplivala njegova lega, kjer se križajo vse poti s severa na jug in vzhoda na zahod Apeninskega polotoka. zgodonin°' V Rimu ima vsak kamen svojo pestro ^ Kamnov pa je v „večnem" mestu Rimu nešte ^ ^ • / Saro0 Ijal je padce in vzpone, je cvetel in umira- ^ rimskih vodnjakih, trgih, mostovih, palačah m icfi :t01 rimsKin vuunjdKifi, iryiri, iiiuoluviu, §*** bi lahko napisali mnogo več, kot nam dopušča. hotef' KOMPAS JUGOSLAVIJA SM0MFA5 JUGOSIAVIA A /?/ Pravijo, da bi bilo potrebno celo živi j en/e, spoznati Rim. /d vaffl 0 S pomočio Kompasa in nieaovih vodiče - ^ i omogočili sprehod skozi pestro položili kamenček v mozaik spoznanja „ve na Tiberi. BETONSKI ZIDAKI — so izdelani po JUS kot termobeton-ski bloki iz enozmatega betona v visoki trdoti. Izdelujemo jih v štirih modularnih dimenzijah: 30 x 20 x 40 cm, 25 x 20 x 40 cm, 20 x 20 x 40 cm in 7 x 20,x 40 cm. Za kvadratni meter zidu potrebujeta 12,5 betonskih zidakov. STROPI PO SISTEMU „OMNI A" — tehnično in ekonomsko izredno izpopolnjena izvedba stropov s pomočjo betonskih nosilčkov s polnili. V betonske nosilčke je vgrajena potrebna betonska armatura za želeno razpetino, polnila pa so izdelana iz kvalitetnega enozmatega betona. Tako nosilčki kot tudi polnila so lahki in omogočajo ročno montažo stropa. Po montaži je potrebno nosilčke in polnila le še zaliti z dodatnim betonom, s čimer se strop zapolni. Prednost pri tej izvedbi stropov je v tem, da klasični opaži niso potrebni, s tem pa prihranimo čas in denar. Nosilčke izdelujemo v tipskih dolžinah od 2 do 6 metrov, tako, da je z ustreznim nalaganjem na zid ustreženo vsem graditeljem. Stropi po sistemu omnia so namenjeni predvsem za individualno gradnjo. BETONSKE ZIDA KE IZDELUJEMO V OB RA TU CEMENTNINE DRNOVO BETONSKE CEVI - Proizvajamo tudi okrogle betonske cevi po JUS v dimenzijah: premer 15, 20, 30, 40, 50, 60, 80 in 100 cm; vse cevi pa so dolge po 1 meter. Izdelane so iz odličnega savskega pranega peska in so visoke kvalitete. Služijo za jaške, kanalizacijo vseh individualnih hiš, kot tudi za kanalizacijo celotnih stanovanjskih sosesk in krajev. HITRA IN CENENA GRADNJA S STROPIOMNIA VSE ELEMENTE NUDIMO FCO NALOŽENE NA KAMION! Nudimo vam tudi ostale usluge našega podjetja, od načrta za hišo, materiala in izdelkov do prevoza in montaže. INFORMACIJE: Po telefonu na upravi podjetja: (068) 71-035 v obratu cementnin Drnovo 71-193. KVALITETNE BETONSKE CEVI VStH DIMENZIJ OBVESTILO! Republiška skupnost za ceste pripravlja izdelavo cestnoprometne študije SR Slovenije, ki bo služila kpt osnova za srednjeročno in dolgoročno planirale in programiranje izgradnje in rekonstrukcij cestnega omrežja SR Slovenije. ® izdelavo te študije bo potrebno dobiti nekaj informacij o stoječih prometnih tokovih, o obnašanju ljudi glede pro-^eta.in 0 njihovih potovalnih navadah. I a.. d°bili te potrebne informacije, bomo v mesecu maju in niju organizirali anketo po gospodinjstvih, anketo na med-rajevnih avtobusih, anketo na cestah ter štetje prometa na Področju celotnega teritorija SR Slovenije. jebivalce, posebno pa še udeležence v prometu, P osimo za razumevanje in sodelovanje in da anke-J'lem posredujejo resnične in čim točnejše odgo-rov' na VSa vPra^ania- Od natančnosti teh odgovo-le namreč odvisna kvaliteta prometne študije. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Strokovna služba LJUBLJANA PROSTA DELOVNA MESTA! ..KRKA", z^rau-rju^k3' kemija, kozmetika, n c«i m gostinstvo Novo mesto, "■sol.0., Novo mesto lovsko splošna služba IŠČE °elavce KADROVSKIM ROKOM IN KONČANO imensko Z3 ^e*° V Pro‘zvoclni'- Delo je dvo- in tri- v Peljejo svoje prijave v kadrovski oddelek Krke roku sedem dni Po objavi. TOZD UNION Ljubljana, odbor " ŽELJNIK" Novo mesto za medsebojna razmerja javlja prosto delovno mesto tajnice - referenta za obračun od pogoj; _____ 2 n°^ana srednja šola s*r°jep!sja Sredn*a 50,3 s Prakso obračuna OD in znanjem ^amo. ° del° mesec- Nastop dela takoj. Stanovanja ni-^mene ** dneh po oh1^ Z navec)bo dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 Nov° mesto na naSl0V: P-U-T0ZD Hmeljnik, Ločna 22a, DOLENJSKI UST IZDELKI LEPŠO OKOLICO HIŠE CIK LASTNO USTVARJALNOST V VEGRADU Velenje, TOZD GRADBENA INDUSTRIJA, izdelujemo vrsto izdelkov, ki so zanimivi za lastnike in graditelje stanovanjskih hiš. Individualnemu graditelju želimo nuditi čimveč izdelkov, ki si jih lahko z družinskimi člani sam vgradi v svoj novi dom. BETONSKI TLAKOVCI 50 /e lo primerni /a tlakovanj« dvo riič. poti, parkirnih prostorov, pločnikov itd. So trajni, ni (>o trebno vidriftvanic, pola^opje barvah le mn» io enostavno Š kombinacijo DrVon.,,aK°vco odstraniti k w,0«*tetsko urediti c In.° mesto an,,° br0' velikega truda • - okolico hi:*c Pri prekopava in jih kasneje /opet polo/imo TRAVNE PLOSKE so iutme-njeru! /a ohranitev /členih površin, kor vožnja im hoja po njih ne ovira tast« liave /ato jih uporabljamo /a tircianjc parkirnih prostorov, poti. dvo fiit Povrilne lahko tlakujemo samo s travnimi ploSčami ali pa v s tlakovci. l>avne ploSče so primerne /a izdelavo vrtnih oqrai, balkonskih opral. predelnih sten, prezračevalnih podstrošnih oken in /a rinifl« arhitektonske reš.tve je 48 x 3? x H cm. Velikost plošf RAVNE STOPNICE . L - STOPNICE MONTAŽNE TERACO STOP NICE izdelujemo v dveh oblikah kot ,,L" stopnice in kot ravne stopnice. Obe obliki izdelujemo v dveh standard . . nih dimenzijah lahko oa se l»»wi» pnlaqod;io tudi želu kupcev MontaJa stopnic je enostavna in hitra in brez nadležnega prahu v vso h večjih trgovinah / gradbenim materialom in direktno v Vegradu, TOZD GRADUt’NA severovzhodne Slovenije vrši prodajo izdelkov DOMSMREKA Maribor in IZBIRA P TUJ tedensK6le Četrtek,' IZ maja — Pankrac Petek, 13. maja - Vesna Sobota, 14. maja - Valjhun Nedelja, 15. maja - Zofka Ponedeljek, 16. maja - Janez Torek, 17. maja - Mojca Sreda, 18. maja - Erik Četrtek, 19. maja - Vito LUNINE MENE 18. maja ob 03.51 uri - mlaj BREŽICE: 13. in 14. 5. angleški barvni film Ugrabitev Michele Jeanson. 15. in 16. 5. ameriški barvni film Point Black. 1?. in 18. ni 5. nemški barvni tilm Grad Huber-tus. ČRNOMELJ: 12. 5. amariški barvni film Inšpektor Braniger. 15. 5. ameriški barvni film Ulica brez zakona. 17. 5. ameriški barvni film Zaljubljeni bolničar. 19. 5. italijan-sko-španski barvni film Na koncu ne ostane nihče. KRŠKO: 14. in 15. 5. ameriški film Operacija Honkong. 18. 5. ameriški film Dolga roka mafije. NOVO MESTO - KINO KRKA: 12. 5. gostovanje tržaškega gledališča. Od 13. do 16. 5. italijanski barvni film Vonj po ženski. Od 17. do 19. 5. angleški barvni film Izpoved čistilca oken. SEVNICA: 14. in 15. 5. ameri-ško-angleški film Štirje mušketirji. 18. 5. angleški film Umor Leva Trockega. RIBNICA: 14. in 15. 5. angleški barvni film Romantična Angležinja. TREBNJE: 14. in 15. 5. ameriški barvni akcijski film Texas expres. 18. 5. ameriška barvna komedija Zdaj ga vidiš - zdaj ga ne vidiš. os SLUŽBO DOBI FANTA ali starejšega moškega, poštenega, nealkoholika, ki bi oskrboval konje, iščem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe z življenje-' pisom pošljite na naslov: Šinkovec, Visoko 1, 64220 Škofja Loka. SLUŽBO IŠČE HONORARNO opravljam vsa pisarniška dela na domu. Naslov v upravi lista (1376/77). STANOVANJA ZAKONSKI PAR z otrokom išče oprem| eno sobo ali po možnosti garsonjero. Naslov v upravi lista (1382/77). IŠČEM oprem| eno sobo v bližini Kand; e. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (1388/77). Motorna vozila PRODAM osebni avto GS CLUB letnik 1973, registriran do januarja 1978. Gačnik Iztok ČZP Dolenjski Ust. PRODAM lado, letnik 1974. Telefon: 22-554, Kristanova 32, Novo mesto. UGODNO prodam spačka, letnik 1975. Franc Pečnik, Majde Šilc 22, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1969. Ivan Pavlič, Črmošnjice 3 a, Stopiče. PRODAM motorno kolo Tomos Puch 250 KC in dva elektromotorja (10 KW). Nikolaj Gnidica, Lončarjev dol 40, Sevnica. PRODAM traktor Ferguson 65. Sandi Borštnar, Bruna vas 15, Mokronog. PRODAM opel kadett L, letnik 1969, traktor IMT 533 Dclux ter konjski obračalnik za seno na osem viL Jože Cesar, Biška vas 30, Mirna peč. PRODAM zastavo 750, letnik 1969, na novo registriran. Jo že Unetič, Gorica 19, Leskovec pri Krškem ali telefon: 71:989. PRODAM dobro ohranjenega spačka, letnik 1974. Informacije pri Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto. UGODNO prodam AMI 8 in R 6, letnik 1970. Informacije po telefonu: 21-569. AMI 8 BREAK, letnik 1973, registriran do 1978, prodam. Bezenšek, Metlika, tel. 77-143. PRODAM odlično ohranjenega spačka, starejši letnik, po zelo ugodni ceni. Andrej švent, Kettejev drevored 15, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 750, letnik 1969. Matija Gril, VeL Rigei 3, DoL Toplice. PRODAM renault 8, letnik 1970, registriran, za dva milijona. Našit v v upravi lista (1450/77). PRODAM ami 8, letnik 1971, registriran do aprila 1978. Muzejska 8, Novo mesto. PRODAM zastavo 1300. Ivan Prise-lac Drska 50, Novo mesto. PRODAM APN 4, dobro ohranjen. Maksimalna hitrost 80 km (po ravnem). Gotna vas 27 c, Novo mesto. FIAT 125 PZ, letnik 1973 (60.000 km), prodam. Marjan Kovač, Bršljin 21, Novo mesto. PRODAM karamboliran VW 1200, letnik 1974. Naslov v upravi lista ali telefon: 22-108 (1466/77). PRODAM traktor Deutz D 40 s kosilnico, letnik 1965, vse v brezhibnem stanju. Ogled vsak dan-popoldne. Martin Komljanec, Malo Mraševo 16, 6831 2 Podbočje. PRODAM Jeep (džip), potrebno sestaviti motor. Jože Gerdenc, Gor. Karteljevo 14, 68216 Mirna peč. PRODAM 850 kupe. Ljubo Gajič, Lobetova 7, Novo mesto. NUJNO prodam opel manto, letnik 1972. Telefon: (068) 23-769. PRODAM audi 60 L, letnik 1970, odlično ohranjen. Mestne njive 19, Novo mesto. PRODAM traktor Ferguson 35 KM. Bršlin 19, Novo mesto. PRODAM renault 4, letnik 1971. Oglasite se na paketnem oddelku na pošti Novo mesto. PO UGODNI ceni nujno prodam renault 4, letnik 1974. Danijel Žučak, Koštialova 42, Novo mesto (pri pokopališču Ločna), telefon: 21-539. PRODAM simco 1000 GLS. Bobič, Dobe 10, Kostanjevica. PRODAM austin I300.-Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Leskovec pri krškem. PRODAM pony-ekspres. Vinko Mežič, Mali Podlog 13, Leskovec. PRODAM zastavo 750, letnik 1969, registrirano do februarja 1978. Cena 10.000 din. Zalog 1, Straža. PRODAM austin maxi 1971, potreben popravil, sicer vozen. Cena 27.000 din. Šefman, Nad mlini 17, Novo mesto. PRODAM škodo, letnik 1973. Telefon: 22-721. PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Vinko Barič, Dobrava 19, Podbočje. PRODAM ami 8 in ojačevalnik Meteor. Kulovec, Uršna sela 111. PRODAM 750, letnik 1965, po zelo ugodni ceni in dobro ohranjen. Roman Bregar, Cerovi log 47, Šentjernej. PRODAM traktor Pasquali (18 KM) s priključki, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1383/77). PRODAM fiat 850 šport. Naslov v upravi lista (1391/77). PRODAM osebni kombi (430 KM) fiat po ugodni ceni ali zamenjam za drugo osebno vozilo. Alojz Marolt, Podbočje 51. PRODAM osebni avto Renault 8 (karambolirana prva leva stran) ter vinograd v Vinjem vrhu. Naslov v upravi lista (1398/77). PRODAM austin 1100. Informacije na telefon: 22-331 int. 54. PRODAM NSU 120 1. Milan Drenik, Bršljin 29, Novo mesto. PRODAM traktor Zetor 42 KM, star eno leto, v odličnem stanju. Milan Drenik, Bršljin 29, Novo mesto. PRODAM zastavo 750 de luxe, 1. 1971, registrirano do februarja 1978. Družinska vas 56, Šmarješke Toplice. ZARADI bolezni prodam motorno kolo MZ 250 K. letnik 1976. Jože Rozman, Gor. Straža, blok 74, 68351 Straža pri Novem mestu. PRODAM princa 1200, letnik 1970. Avtokleparstvo Avguštinčič, Prešernova 16, Brežice. PRODAM RABLJEN kavč in televizor poceni prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. Informacije popoldne od 15. ure dalje ali na telefon: 21 -654. PRODAM skoraj novo motorno žago Stihi 051 AV elektronik ter samsko pohištvo. Zajc, Lebanova 11, Novo mesto (za novo bolnico). PRODAM približno 2 ha prve in druge košnje sena. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo z dvema kavčema za 7.000 din. Lovrenčič, Pod gozdom 10, Črnomelj. UGODNO prodam električno ritem kitaro Sakai in električno bas kitaro Hawai. Informacije vsak dan od 6. do 14. ure po telefonu: (068) 81-105 interna 01. PRODAM dve mladi kravi ter dva bikca za pitanje. Jože Grlica, Jelše 5, Mirna peč. PRODAM leseno garažo (3 x 5,5 m), primerno tudi za gradbeno barako, ter kamin-peč. Dular, Šmihelska 7, Novo mesto. Telefon: 21-288. PRODAM suha bukova drva. Jože Gazvoda, Konec 9, Stopiče. PRODAM mladiče škotske ovčarje. Ogled popoldan. Janez Nunčič, Šolska 10,68270 Krško. UGODNO prodam gradbeni les in 1 m3 desk. Naslov v upravi lista (1435/77) ah telefon: 22-016. PRODAM pse mladiče - volčjake. Šinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem in preprogo velikosti 2,5 x 3,5 m. Telefon: 22-593. PRODAM televizor Panorama-aries, star tri leta, za 2.000 din. Naslov v upravi lista (1423/77). PRODAM rabljen invalidski voziček. Cena po dogovoru. Marija Butara, 68263 Cerklje ob Krki 27. PRODAM dva večja vijaka za stiskalnico. Ivan Vidmar, (Šmihel), Šukljetova 25, Novo mesto. PRODAM leseno garažo. Informacije na telefon 21-040 int. 12 in 85-330. Jože Jarkovič, Čadraže 4, Šmar. Toplice. UGODNO prodam malo rabljeno kosilnico BCS in snopovezalko za BCS. Volčjak, Brezje 3, Brusnice pri Novem mestu. PRODAM kombiniran mizarski stroj (pet kombinacij). Karel Franko, Gor. Vrhpolje 62, Šentjernej. PRODAM orgle Oruhor Haven Traveler, dvomanualne, ter piano Petrof. Informacije: Ansambel Orioni, Otočec, v soboto ob 19. uri ali telefon: (061) 341 -885 dopoldne Žnidaršič. PRODAM žitno napravo za Alpino. Ivan Jakše, Osojnik 21, Semič. PRODAM nov televizor Iskra panorama. Informacije po telefonu: 83-236. UGODNO prodani dobro ohranj eno spalnico. Cena 4.000 din. Ogled pri Francu Gorencu, Regerča vas 72, Novo mesto. PRODAM prikolico (3 t) za traktor (ni kiper), ima zračne zavore, za 10.000 din. Naslov v upravi lista (1390/77). PRODAM mlatilnice - čistilke, tro-silke, smukarice, vijalnike na rešeta in kopalne bane (vlite) ter pluge za konjsko vprego. Anton Hočevar, Čužna vas 38, Trebelno. PRODAM 4 kubike suhih hrastovih desk brez grč (50 mm x 4 m). Poizve se Kratka ulica 1, Novo mesto. PRODAM čistokrvne nemške ovčarje. Krhin, Ratež 18, Brusnice. PRODAM hidravlično kosilnico za Stayer 40. Pogon na ojnico in šarolet v voznem staiju ali po delih. Sevno 8, Otočec. PRODAM suhe smrekove plohe in morale 5 in 8 cm. Naslov v upravi lista (1404/77). UGODNO prodam 800 sadik za živo mejo. Dragomir Pokorny, Drejče-tova pot 11, Novo mesto. PRODAM MLATILNICO nemške izdelave z dvojnim čiščenjem, slamo balira in veže, v dobrem stanju. Totter, Griblje 13,68332 Gradac. UGODNO prodam kompletno spalnico z jogi vložki in blazinami ter Somivalno mizo z odcejalnikom, ože Urbančič, Dol. Toplice 96. Telefon: 85-739. PRODAM novo pomivalno mizo, televizor RR z manjšo okvaro in hladilnik Himo (50 1). Naslov v upravi lista (1486/77). PRODAM nov gumi voz (13 col). Vlado Knez, Zdole 43, Krško. PRODAM globok otroški voziček, klubsko mizo Barbara, ter avtoradio Grundig. Telefon: 71-397. PRODAM dve traktorski gumi. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20, Šentjernej. PRODAM nova kompletna balkonska vTata in 100 kom. monte. Purcbcr, Drejčetova pot 7, Novo mesto. KUPIM KUPIM rablien avto na ček in doplačilo, Naslov v upravi lista (1420/77). KUPIM zazidjivo parcelo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi Usta (1433/77). KUPIM kombinirko ali posamezne mizarske stroje. Mihael Kramar, Jereslavec 19,68258 Kapele. KUPIM rab Jen mešalnik za beton. Telefon: 23-458. Naslov v upravi lista (1472/77). KUPIM rabljen betonski mešalec (80 Utrski). Franc Pečnik, Majde Šilc 22, Novo mesto. V OKOLICI Zdol prodam vinograd v veUkosti 15 a, primeren za vikend. Naslov v upravi' Usta (1445/77). PRODAM 28 arov vinograda z zidanico. Janez Prešeren, Vrh pri Pahi 9, Otočec. PRODAM obnov| en vinograd na žici pri Hrastu nad Metliko, z nekaj sadovnjaka. Lokacija za vikend (baraka, elektrika). Marko Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto. PRODAM podkleteno hišo s 5 ari vrta v Zagradu pri Škoganu. Elektrika v hiši, vodovod poleg hiše. Naslov v upravi Usta (1400/77). V BLIŽINI Krškega prodam pribl. 13 arov zem|e, primerne za vinograd ali sadovnjak. Naslov v upravi lista (1498/77). PRODAM staro hišo, hlev, ter pribl. 50 arov zem|e v Vrbovcu 1 pri Šentjerneju, primerno za vikend in vinograd. Vera Jerman. Straža 29, Šentrupert. RAZNO POROČNI PRSTANI! - K moderni obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! UPOKOJENEC - vdovec, star 65 let, želi spoznati žensko, ki bi mu gospodinjila. Naslov v upravi lista (1393/77). OSTARELA zakonca žehva dati posestvo v ravnini za dosmrtno oskrbo. Ponudbe pod šifro: ,.ZEMLJO TREBA UUBITI“. IZGUBIL sem k|uče. Najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne v ' upravo lista aU sporoči na telefon: 76-110. IŠČEM lokal za čisto obrt v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi Usta (1434/77). Zensko denarnico z nekaj denarja, izgubljeno na avtobusni postaji v Ljubi;a»i (avtobus iz Novega mesta), dobite pri Pirnar, Pod Trško goro 31, Novo mesto. SEfiUSUfl JANEZ NOSE iz Sel pri Hinjah 18 prepovedujem pašo perutnine in ovac po mojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upošteval,' ga bom sodno preganjal. MARTIN ŽULIC, Vratno 3, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši in sosedove srne po mojih parcelah, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopal. JOŽETA NOVAK, Gradišče 24, Mirna peč, prepovedujem delati kakršnokoli škodo (hoditi in voziti) po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjala. IZ NOVOMEŠKE PORODNišNiCE?; V času od 21. do 28. aprila so* novomeški porodnišnici *ofll Jožica Jurečič iz Grobelj - Greg ja, Majda Jakša iz Tribuč-Bojani, Anica Plut z Gornjega Suhorja ^ Marjana, Nada Biškup iz LoK Maijana, Ljudmila Kocjan iz tuša - Boštjana, Angela Stepee Martinje vasi - Roberta, M Kovačič z Jelševca - 101 J Ljubica Gršič-Jurkoš iz Jasmino, Jožica Levstik B Sen ^ Tanjo, Marija Čemas iz Jožico, Milena Veber iz Mrzi® PtSl ki li I '<* *il Jožico, Milena Veber iz Mrzle DRAGI mami, babici in prababici ALOJZIJI PROGAR iz Hmeljči-ča pri Mirni peči iskreno čestitamo za njen rojstni dan in ji žeUmo, da bi ostala še mnogo let med nami. Otroci: France, Lojzka, Jože, Stane in Anica z družinami. DRAGI sestri, svakinji in teti ZOFIJI MUC iz Herrenberga v Zah. Nemčiji iskreno čestitajo za njen praznik in ji želijo čimprejšnje okrevanje njeni domači iz Novega mesta. VSE NAJLEPŠE za 30. rojstni dan CVETKU TRAMTETU iz Breške vasi 3, in mnogo sreče ter uspehov pri nadaljijem delu. Prijatelji. um -p. _ Aleša,J Cvetka Kermc iz Brezo*"*, Aleša, Milena Urh iz Križev^"? - Duško, Marjana Lavrič iz Sa r vasi - Marka, Antonija Min . Blance — dečka, Terezija Žužemberka — deklico, . Krištof iz Male Loke - J*1sjt Fanika Žam iz Krškega - . oj, Ana Ž/nidaršič iz Kap|išča -co. - ČESTITAMO! CENJENE stranke obveščam, da bo z dnem 10. 5. 1977 odprt ženski salon „DANICA“ v Šmihelu 13 pri Novem mestu. Priporočamo se za obisk. ROLETARSTVO Lojze Medle, Žabja vas 47, Novo mesto, telefon 23-673, hitro, poceni, kvalitetno in z 2-letno garancijo vgradi rolete in žaluzije. KLUB za vzrejo športnih in službenih psov Novo mesto obvešča vse lastnike čistokrvnih psov, da bo ocenjevanje zunanjosti športnih in službenih psov v Novem mestu 15. 5. 1977 ob 8. uri na rokometnem igrišču na Loki. Vabimo tudi tiste lastnike, kateri so že imeli pse na prvi oceni, da se udeležijo ponovnega ocenjevanja kot kandidati za bo|šo oceno. S seboj prinesite dokumente o psu in članske izkaznice kluba, v katerega ste včlanjeni. Upravni odbor kluba. P0R0DNIŠNICC V času od 1. 5. do 7. v uu i. j. w , tv,# brežiški porodnišnici rodile- ^ Bukovinski iz Vukovega sela ■' lico, Milana Zindovič iz - dečka, Adila Jakupowč ga - Amiro, Silva Medvg{jJ Brežic - dekUco, Ljerka Ko' Javoija - dečka, Durda_ Vr 1 o Samobora - deklico, Božena iz Trstenika - dečka, Dam ^ line iz Malega Obreza - „ Ivanka Fras iz Vinjega . _ dečka, Katica Jakopec IZ Dražena, Zorica Frkancc ^ Gorenjega - Ivico, Berta Jc a Sevnice - Matejo, Justi M Senovega - dečka, Pavla O j, Zdol - Aleksandro, Amca ozet Rigonc - Aleša, Katarina iz Nedelje - Martino, gjj- Mokrovič iz Laduča - An 'jo, bara Savnik iz Senovega - petro, Vera Drobež iz Senovega ' Ivanka Ventek iz Brezja 1 (jr\ Ana Žarn iz Hrastka - Drag®'® ST1TAMO! V tem času so pn ^ j Terezija Novak - upokojen^, lerezaja -r -Lrfpm Arnovega sela, stara 71 let. Vjj, Jevšinak - upokojenka iz r. postara 79 let; Katica Šepec valka iz Prigorja, stara 8U1® .v. j(< Bizjak - podpiranec iz Ctt ,0|ci, 48 let; Rozalija Plantančtf ^ upokojenka, stara 7 . »etata ^ - gospodinja iz ViSnjevca, let. Ob nepričakovani in prerani smrti dragega moža, očeta, sina in brata ADOLFA LONGARJA iz Šaliovca 16 pri Dobrniču sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in pr|ate|cm. Iskrena hvala podjetju Varnost Ljub|ana, dijakom LTS Novo mesto, razredu I. c-avto, razredu 6. b OŠ Trebnje, 3. razredu PŠ Dobrnič, Tregradu Trebr|c za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahva|ujcmo ZB za poslovilni govor in dekanu za poslovilni obred. Vsem, ki ste pokojnika pospremili k večnemu počitku, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili soža|e, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči; žena Francka z otroki, mama, bratje, sestre ter drugo'sorodstvo V SPOMIN 4. maja so minila pre žalost na tri leta, odkar si nas v 19. letu in v cvetoči mladosti v kruti usodi moral za vedno zapustiti, naš ljubljeni sinko, brat in stric MILOŠ 2IBERT iz Novega mesta Spet prihaja mesec maj in z njim seje prebudila vsa narava v novo življenje, ali tebe, Miloš, zaman čakamo, da bi sc tudi Ti prebudil iz preranega tihega groba. Žalost in bolečina, kije ranila.naša srca, sta ostali večni spremljevalki do naše smrti. Hvala vsem, ki obiskujejo Tvoj prerani tihi dom. Neutolažljiva: mamica Mimi, sestri Jožica z družino, Marinka in bratec Božidar JREKldCl^ KAROL SLAVIC, Grm 9, Trebije, prepovedujem pašo kokoši po naših njivah ter opozarjam njihove lastnike, da ne spuščajo psov po njih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prekinjal. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA oddelku- , 26. aprila so darovali kri na novomeškem transfuz|skem od ./j.ijo Ivo Moravec, Srečko c,“,~ ”!J---H^war m M — >van Kri na novomesKem k 1 Sotler, Slavko Vidmar, Slavko Hočevar m ^ ^ Ferbežar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; TinerUip. . ^ J Vidrih, Drago Novak, Martin Bee, Anica Ze|ko, Majda Ma '’peter J Jožica Gršič, Jože Strniša, Vojko Mrhar, Anton teicsa, ! Bukovec, Draga Pate, Jože Blažič in Boris Dolinar, člani No 'k ^ Novo mesto; Alojz Jakše, Franc Darovec, Darko Mali, Anica .^vlcO I Stanislav Saje in Jože Rozman, člani Novolesa, Straža, | Marenče, Marija Jušič, Danica Fink in Dušan Žibert, člani ^ J Novo mesto; Anton Čopič, Ivan Vidic, Alojz Malnar. jgoV0.( Jamnikar, Ljubo Rabič in Franc Kukman, člani Iriomrj . | Križan, Milan Kremcsec, Dušan Rus, Gorazd Prhne, Jozc Vilm* ! Ivan Kra|, Zdenka Bajuk, Marija Čmugclj, Matilda ’ garica ( Slobodnik, Anton Breznik, Rudi Hrastar, Dana Vujc , ^ta 1 Radakovič, Dragica Gralotek, Anica Vivoda, Danica Gone ,,'orjUp, [ Ladišič, Slavko Majze|, Savo Vuletič, Stanko Kočevar, 1 Nada Jaklič, Dragutin Cvjetišič, Alojz Resjan, Anton M ’^nton , Beti, Metlika; Silvo Sercc|, član Novograda, Novo me ^enj^ar, 1 Tori, član Novotehne, Novo mesto; Terezga Sime, Marj jjjn * Slavka Blatnik, Štefka Luzar, člani Ele Novo mesto; Naoa yujjjč ^ Anica Meglič, članici Ljub|anskc banke, Novo mesto; N peko, « in Luka Tesič, člana TGP Metlika; Ludvik Kadivtult, Darko J Tržič; Marjan Fluher, član Trimo, Trebnje; Silvo Sim . ^jjna Šobar,'člana Iskre, Novo mesto; Marjeta Špringer, članica peč; Bogo Krese, član Novotehne, Novo mesto. DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjctie DOLLN ^ SZ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konl Rlbnic* Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo ^ Scvnica in Trebnje. ■nravli»nJ*' IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upr» sednik: Slavko Lubšina. , . nosovom'. oj» UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (J1«™1 nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovorn g MjlanMr.ivo-Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (uicdnikjjuop Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppcy in Alf*« rankoS»je’ valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propajanoa- .. Klinc. t iir. _ letn* ^ IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številkam . »Hiva vnaP ,gl. na naročnina 84,50'din, pl»cj ^ pM t nina 169 Za inozemstvo ustrezna druga 52100-620-107 OGLASI: 1 strani 119 din dinarjev, poUctna naročnina 84,50 0111, v 49 nstvo 340 din ali 20 ameriških dolarj^ pjvizni valuta 32000 009 X vrednosti) 9. določb cm višine v enem stojpcu 8^*"’ j^list* 1 sirarn 11? ain, 1 cm na prvi, srednji ah za y',jnia besed8 „ J) K’ Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nad*u) J jt. ** <■ ($t; vse druge oglase in oglase v barvi velja do lSS-djn1 10. 1976 Po mnenju sekretariata &TVne pUCui® . 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski us* n davek od prometa proizvodov. criV v Novel” TFKOČI RAČUN 52100-601-10558 talcev 2, p.p. 33, telefon 1(1*» IN pri podružnici SDK v -^0, ^ - Naslov uredništva: 68001 )ov :lefon: (068) 23-606 - 23-^ v Novo mesto', Glavni trg 3, p.p. 33. telefon (,jnj sta^v. Lj° čcnili rokopisov in fotografij ne vračamo ^■. in u prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - - ska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANETA KOSA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in za podarjene vence in za izrečeno sožalje. Posebej ^ ; valjujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na jegovi zadnji, prerani poti. Zahvala tudi sodelavcem in CP Novo ■nesto ter drugim TOZD, govorniku in duhovnikoma za opravljeni red. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerka Maijeta in sin Jurij z družinama, sestre in brat ter drugo sorodstvo so- se ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža in atka ALOJZA MUHIČA iz Meniške vasi 24 pri Dol. Toplicah sosedom10 kujemo vsem sorodnikom, znancem posebno pa vence tpi-111 Xf~a.nom> ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in in nam v ta^° velikem številu spremili na zadnji poti župniku Pa *c^*tr5enk°li način pomagali. Zahvaljujemo se tudi lepa hval^ Toplic za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem Žalujoči, žena Marja, sin Lojze z družino, hčerke Marjja, Anica, Angelca, Tilka in Ivanka z družinami Z A H V A LA živSen°l"enTosni usodi, ko nam je v c1 9 našega dragega m nepozabnega sina i cvetu mladosti utrnilo in brata darka žičkarja *n znancem^1 i.^emo vsem sorodnikom, sosedom, pri atelji Ljubljana-Tn7n i a za*!va*a kolektivom Kovinarska Krško, Žito sošolcem dar™ i Per'a' Krško, šolama Leskovec in Brežice, najtežje tremi«/ 01 cvetja in vencev ter vsem, ki so nam lajšali številu SDrpmii; ’ čustvovali z nami in Darka v tako velikem fjcnuu na zadrgi poti. uj°či. mama Milka, oče Janez, sestra Jožica, bratec Janko in drugo sorodstvo učenca 8. razreda iz Veniš pri Leskovcu em ito Z A H V A LA dolgi i*. . v.. .bolezni nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil na* ril, bolezni nas je v 76, mož, oče, stari oče, brat, stric in ded ANTON JANKO Lokve 19 ^alj^emo se t8amzacyam , fodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in osedom za Dom^!* 6 sožalja, podarjene vence in cvetie. Hvala ?*ll za lajšanje h«i°,v JU *CIrurSwga oddelka, osebju ZD Čmo-bted, gasilcem boleznijo, župniku za opravljeni Premili na nie2r>vi ^?s.0vi'ne besede in vsem, ki ste pokojnika Žena Ana zadnji Poti. na<5„°/ro^' 'n njihovimi družinami, brata, sestre, z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ter sestre FRANČIŠKE ZUPANČIČ z Vrha pri Ljubnem 7 kaljeno .Xse91 sorodnikom, vaščanom in znancem Tptf®* QIganizaciianfV* K1 ,vence- Zahvaljujemo se tudi sindi- j«ne’£estnemu podteti^in^ em °Pckarnc Z«'0«- Novolesu °bri>H nce in uA>J«» elanom tovarne zdravil Krka za podaritvi? ter vsem „,..i n,a. PORrebu. Hvala župniku za opravljeni 1 , ‘Premili na ,3"?’ ,te mio drago mamo v tako velikem Mdn>0 P°‘- Vs=m 5e enkrat iskrena hvala. ? šilili z dmv •*oie» hčerke Milka, Martina r°d«tvo Ulami’ MM in brat z družinami in drugo ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame, stare mame in prababice MARIJE ŠKEDELJ Gor. Stara vas-Vrbovce se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom za vso pomoč in izrečeno sožalje, kolektivu Iskra Šentjernej pa za podarjene vence in izrečeno sožalje. Še posebg se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega moža in očeta ter starega očeta MARTINA GREGORČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in pomoč ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno pa duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ana, hčerke Vera, Milena in Mimi z družinami, sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA RAUHA iz Kočevja se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence, izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih, prav tako vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred, posebna hvala podjetju PTT TOZD Kočevje za podarjeni venec. Žalujoča: žena Ana, sestra, nečakinje in nečaki z družinami ZAHVALA Po daljšem trpljeigu nas je v 48. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric JANEZ MAHNE Rožni dol Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in vence, izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih, zdravstvenemu osebju ORL bolnice Novo mesto in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji Iskra Semič, Begradu Črnomelj, kolektivu SVP Novo mesto, sodelavcem Iskre in internemu oddelku zpodarjene vence in denarno pomoč. Srčna hvala kaplanu Srečku za lepo opravjeni obred in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in se ga kakorkoli spomnili. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, hči Milena, sin Janez z družino, mama, sestre Milka, Micka, Anica ter drugo sorodstvo ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil brat in stric GUSTELJ MIRTIČ Iskreno se zahvaljujemo svojcem, prijateljem in znancem, še posebej pa železnici, oziroma kurilnici Novo mesto za darovane vence in za plemenite besede. Hvala župniku za obred in poslovilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: brat Mirko z družino, sestre z družinami in Pavle Judež z družino IN MEMORIAM 19. maja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša ljubljena mama MARIJA KOSEC iz Stare Bučke 17 Vsem, ki se je šc spomiiiate, iskrena hvala, nam pa ostajata bol in praznina. Vsi njeni ZAHVALA Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je zapustil v 57. letu starosti naš dragi mož, ata, stari ata in brat FRANC BELE upokojenec Kot 86, Semič Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, sorodnikom in znancem za pomoč, cvetje in vence ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi šmihelskim pevcem, zdravniškemu osebju in župniku za izrečene zadrge besede. Žalujoči: žena Marija, sin Dolfi z družino, sin Matija z družino, sestre z družinami, družina Koren in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ANTONA DERŽIČA iz Cundrovca pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, kolektivu SGP Pionir, dijakom šolskega centra Krško in kolektivu Marketa za izrečeno sožalje, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Posebna hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku Ivanu Keneju za poslovilne besede ob odprtem grobu, kaplanu za opravljeni obred in cerkvenemu pevcu. Vsem še enkrat iskre na hvala! Žalujoči: žena Fanika, sin Anton, hčerka Milena, mama, tašča, brat z ženo, sestri in drugo sorodstvo V SPOMIN 18. maja mineva žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj v najlepših letih mladosti v 39. letu starosti za vedno zapustil naš nadvse dragi mož, oče, sin, brat in stric PETER MOVRIN iz Primožev 3 Še vedno mislimo, da si med nami vesel in nasmejan. Kako kruta je resnica, da je ostal samo še spomin in prerani grob, v katerem trohni tvoje ljubeče srce. Misel nate bo ostala večna. Hvala vsem, ki ga niste pozabili. Še vedno se ga spominjate, mu nosite cvetje in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu. Neutolažljivi: žena Pavla, hčerki Lidija in Mojca, mama in drugo sorodstvo V SPOMIN Danes, 12. maja, sta minili dve žalostni leti, odkar je tragično preminil in nas za vedno zapustil naš dragi ljubljeni MILAN ŠOBAR Naša samota in bolečina bo ostala večna. Hvala vsem, ki se ga še spominjate ter na njegov prerani grob polagate cvetje ’in prižigate Neutolažljivi: vsi njegovi! OSMRTNICA Dne 26. aprila 1977 umrlje moj nadvse ljubljeni mož Ivinka DR. IVAN BRLIČ-MAŽURANIČ advokat in zgodovinar Pokopali smo ga 29. aprila v družinsko grobnico v Slavonskem Brodu. V globoki žalosti žena Milica Prosim za tiho sožalje Jesenice na Dolenjskem moja 1977 DOLENJSKI LIST I7M Jama je bila njegova šola „Kot revnemu nezakonskemu sinu mi je bila pot v šole zaprta, čeprav sem si to želel bolj kot vse na svetu," oživlja spomine na otroška leta Senovčan Ivan Kmetec. Rodil se je v času, ko ni bilo vsakomur dano postati izobraženec, kljub temu da je bil nadarjen in priden, o čemer pričajo pohvale iz osnovnošolskih klopi. Tedaj je živel pri teti. Tudi v želji, da bi se izučil za trgovca, je doživel razočaranje. Vajenca je moral nekdo vzdrževati, on pa ni imel nikogar, ki bi to napravil. Tako se je fantičeva delovna doba začela pri gradnji ceste Senovo-Koprivnica, od tam je šel kot pravi Senovčan služit vsakdanji kruh v rudnik. Najprej so mu dali delo na žičnici, ko pa je dopolnil osemnajst let, je šel v jamo za pomožnega kopača. Vajen pridnosti in ubogljivosti, ni imel težav. V jami je bil kmalu kot doma. Nikoli ga ni bilo strah pod zemljo, čeprav je doživel nesreče. Na njegovi tretjini so zruški dvakrat zahtevali smrtne žrtve. Rudar Kmetec je imel rad svoje delo in svoje tovariše, s katerimi je spletal trdne medsebojne vezi, pa ne samo v jami, ampak tudi zunaj nje, pri vzajemnosti in v sindikatih. S trinajstimi leti je začel igrati pri rudarski godbi in se več kot dve desetletji ni lo-čil od nje. Igral je na krilni rog, na trobento in gozdni rog. To so bili lepi časi Nič kolikokrat so se z lojtrskim vozom vozili na veselice tja do Brežic in še dlje. Za prvi maj pa so slavili delavski praznik v naravi, najraje na prostranem Bohorju, da je pe- sem veselo odmevala nad zeleno dolino, nad črnimi rovi rudarske vsakdanjosti. Tudi na hudo ni pozabil, na vojno, na partizanske dni in na usodo, ki so mu jo Nemci namenili v taborišču Dachau, kjer je prebil šest mesecev. Prišlo je leto 1945 in z njim svoboda, novo upanje. Zelja po šolanju se mu je končno uresničila: poslali so ga v rudarsko šolo v Ljubljano. Postal je jamomerec in čez nekaj let poslovodja. To delo je opravljal do upokojitve, ki pa zanj ne pomeni mirovanja. Zdaj ima šest križev, po delavnosti in živahnosti pa bi mu jih nihče ne prisodil. V krajevni skupnosti, kjer je tajnik, ga imajo v vsakem pogledu za vzor. Nikoli ne odpove, pa tudi do ma ga ustvarjalni duh spodbuja, da nikdar ne počiva. Vsepovsod so sadovi njegovih delovnih rok, od hiše, ki jo je sam delal, do mladih breskovih drevesc v nasadu, ki jih goji s posebnim veseljem. Letos mu je pozeba uničila pridelek, toda volje mu ni vzela. Bo pa drugo leto bolje, se tolaži. Jubilant Kmetec ne bi bil dober rudar, če ne bi bil tudi gasilec. Deset let je bil tajnik senovskega gasilskega društva, zdaj pa je že deset let njegov predsednik. Ponosen je na to, da je njihovo društvo med najbolj delavnimi v občini. Nazadnje ne pozabimo, da je Kmetec pogumno zaoral tudi v ledino samoupravljanja, najprej v upravnem odboru in nato še v delavskem svetu. ,J)elo človeka krepi," mi je dejal ob slovesu, zato ima še veliko veliko načrtov. JOŽICA TEPPEY KAKO JE NASTALA PRIKOLICA — Člani zagrebškega kluba pri-količaijev si z zanimanjem ogledujejo proizvodne prostore tovarne IMV. (Foto: J. Pavlin) Prikoličarji na obisku CCC — camping caravaning klub iz Zagreba v IMV Konec aprila so bili gostje novomeške tovarne IMV člani CCC — camping caravaning kluba iz Zagreba. S svojijni prikolicami ADRIA so se za dva dni naselili na Otočcu, kjer so jim servisni delavci IMV na prikolicah odpravili nekaj napak, medtem pa so si ogledali celotno proizvodnjo „SALAMIADA 77" PRED VRATI Medobčinska „Salamiada 77“ občin Kočevje in Ribnica bo v petek, 20. maja, v Hotelu Pugled. Otvoritev bo ob 19. uri. Mesne izdelke bodo razstavljali izdelovalci domačih salam in drugih suhomesnatih izdelkov iz obeh občin. Lani je bila taka salamiada v gostilni ,JPri Cenetu“ v Ribnici in je zadovoljivo uspela, v_________________________> MRE20JE ODTRGAL 6. maja popoldne je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Ivana Kopine na Vinjem vrhu 17 pri Beli cerkvi. Nekdo je prišel v hišo skoz okno, lz katerega je odtrgal mrežo zoper mrčes, in vse premetal, očitno iskaje denar. Tat je odnesel 14 dolaijev in 30 dinarjev, razen tega pa še radio tranzistor z magnetofonom in 6 kasetami. ITALIJANA JE OKRADEL 8. maja malo pred 14. uro je na parkirnem prostoru v Trebnjem popravljal tovornjak italijanski šofer Sergio Cristancig. Poleg njega se je ustavil osebni avto, iz katerega je stopil moški in Italijana spraševal, če bi menjal denar. Hotel je marke zamenjati v dinarje. Italijan mu je dopovedoval, da ima samo lire, pri tem pa neznancu pokazal denarnico. Neznanec je urno izpulil šop bankovcev - bilo jih je za kakih 100.000 lir, naglo zbežal v avto in jo ucvrl v smeri proti Zagrebu. ČUDNO, DA TEDA NIHČE NE VIDI Nad Repičevo drago so viseli črni oblaki, iz katerih je lilo kot za stavo. Skozi hodnik v Hitrotkalu je koračil glavni direktor h komercialnemu. Nekje na sredi hodnika mu je priletela na visoko čelo debela vodna kaplja. Obstal je, si s hrbtom roke otrl vlago s čela, pogledal na strop, kjer je bila srednje velika umazana ijava lisa, na sredini katere se je zbirala nova kaplja, ki bo vsak čas poletela proti zemlji. „Res čudno, da naš streho-vzdrževalec tega ne vidi,“ je rekel glavni direktor na glas, četudi na hodniku ni bilo nikogar, ker je bil to čas, ko zaposleni vsak dan srkajo kavico in si pripovedujejo zgodbe prejšnjega dne. KSKC ko uro pozneje je vsi stopal po hodniku komercialni direktor, ki se je odpravil k tehničnemu, da bi se pogovorila o delovnem načrtu za prihajajoči teden. Nekje na sredi hodnika mu je pristala na skodrani glavi debela vodna kaplja, ki se je je znebil z robčkom, in ne da bi sploh pogledal v strop, je jezno sik- nil: „Hudiča, ali so v tej fabri-ki vsi slepi? “ In je šel do tehničnega. Prvi je pospešenih korakov brzel pioti jedilnici predsednik samoupravne delavske kontrole, da bi videl, ako ni sedel za poln krožnik že kdo pred njim, pa se mu je nekje na sredini hodnika odbila od srednje velikega nosu debela vodna kaplja. Mimogrede se je zazrl v rjavo liso na stropu in dejal: „Kaže, da z vidom našega strehovzdrževalca v zadnjem času nekaj ni v redu.“ Malica je bila dobra in mu je teknila. Hodnik, kjer je kapljalo s stropa, je vodil k tovarniški menzi, zato so morali skozenj ki so se hranili s pomočjo regresa. Skoraj vsakemu drugemu je priletela na glavo ali na roko ali na čevelj debela vodna kaplja. Eni so pogledali v strop, da bi videli, odkod kaplja, drugi so si brez tega obrisali vodo, domala vsi pa so ob tem rekli: „Čudno, da tega nihče ne vidi.“ In so šli kajti vedeli so, da je za- v IMV in še s posebnim zanimanjem nastanek nove prikolice. Predsednik kluba Vladimir Levak, ki ga sicer poznamo iz Zagrebške televizijske oddaje ..Nedeljsko popoldne", je ob tem povedal: „Vse nas druži ljubezen do narave, zato več vikendov preživimo v naših hišicah na kolesih. Skupno potujemo v tujino, prirejamo turistična predavanja in poskrbimo za prostore, kjer naše prikolice prezimijo. Članom nudimo v kampih 10-odstotni popust. Naše združenje pa je zelo pomembno za ljudsko obrambo. Danes nas je skupno s sekcijami v Sisku, Karlovcu in Slav. Požegi že 570, dogovarjamo pa se s podobnim združenjem tudi v drugih središčih na Hrvaškem. Posebno smo veseli takega sodelovanja z IMV in želimo, da bi postala naša srečanja tradicionalna, je končal tov. Levak. J. P. YU3DJR na Trdinovem vrhu Mednarodno tekmovanje V soboto se je ekipa novomeškega radiokluba z vso potrebno opremo za dva dni preselila pod šotor na Trdinov vrh, da bi z najvišje točke na Dolenjskem ujeli kar največ signalov radiotelegrafistov iz vsega sveta. Tako so se udeležili prvega mednarodnega tekmovanja, ki ga je pripravil študentski radioklub iz Beograda. Izredno slabo vreme z grmenjem jih je ponoči, ko je za radioamateije največ dela, prisililo, da so morali izključiti UKV oddajnik. Kljub temu so naslednji dan vneto pošiljali v „eter“ svoj pozivni znak YU3DJR in ujeli signale iz Avstrije, Čehoslo-vaške, Italije in Madžarske. Najbolj so bili presenečeni, ko so ujeli znak postaje YU5 iz oddaljene Makedonije, kajti močno razgiban teren le redko omogoči tako zvezo, pa tudi naprava, s katero so delali, ima zelo majhno izhodno moč (15 W). Tekmovanje še ni končano in se bodo morali vneti novomeški radio-amateiji še večkrat povzpeti na sleme Gorjancev ter ujeti čimveč signalov, da si zagotovijo nove točke za čim boljšo uvrstitev. j. p. k malico svinjska pečenka, Q krompir in mešana solata. ^ Debela vodna kaplja je kon- J čala svoj let ta dan tudi na • glavi strehovzdrževalca v 0 Hitrotkalu. Dvignil je glavo q proti stropu, kjer je videl rja- g vo tiso in vlago, ki seje dokaj ® hitro zbirala v novo debelo W vodno kapljo, in rekel. „To, 0 da greni vsak dan med prvimi ^ iz tovarne, vidijo, da, tega pa nihče ne vidi.“ In je odšel do % vratarja, da bi bil zunaj med Q prvimi, kajti že večkrat se je g zgodilo, da na avtobusu za J prevoz delavcev ni dobil se- 9 deža. £ Drugi dan na hodniku ni ^ kapljalo, saj je ponoči veter J razgnal oblake in izza Zelene ® gore se je že pred šesto kazalo 0 rumeno sonce, ki je v kratkem A času posušilo rjavo liso na ^ stropu hodnika, da se ni nihče več spomnil nanjo. To naj bi bil konec zgodbe, ki jo lahko pričnete brati od začetka, ko bodo oblaki ponovno močili zemljo in bodo deževne kaplje prale luknjičavo streho Hitrotkala. TONI GAŠPERIC pogledal v strop, je jezno sik- dalje, kajti vedeli so, da je za- v'- T0N| GAŠPERIC f ••••••••••••••••••••••••••••••s Značilnost Kočevske pa tudi Kolpske in Cabranske doline so medvedje. Gostilničar Tone Kovač iz Osilnice obljubi vsakemu, ki bo prišel v njegovo gostilno, da bo zagotovo videl medvedka. Tako smo pred kratkim slišali, kako je neka gostja iz Ljubljane vprašala gostilničarja: - Kje pa imate tistega medveda, ki ste obljubili, da nam ga boste pokazali? Gostilničar je inolče zginil nekam v hišo in nato prinesel na mizo nagačenega - medvedka. - Lani sem ga našel mrtvega na cesti. Povozil gaje avto. Najprej sem misli, da je pes. Ko sem videl, da je medvedek, sem ga dal nagačiti, zdaj je posebnost naše gostilne. V razgovor je posegel še predsednik Turističnega društva iz Cabra, občinskega sredi**' sosednje hrvat-ske občine, kjer se včasih ob belem dnevu sprehajajo medvedje. Povedal je: - Lani spomladi je lovski čuvaj našel na cesti v Livi dragi, 16 km od Gerova, v podnožju Kisnjaka tri NA MESTU MRTEV 6. maja okrog 20.40 je v vasi Orešje nepredviJno prečkal cesto kolsar Franc Šekoranja iz iste vasi. Ta napaka je bila zanj usodna. Ko je Šekoranja zapeljal s stranske na prednostno cesto, je mimo pripeljal /. avtom Anton Skril iz Bolccke vasi, kolesarja zadel in zbil. Bil je tako hudo poškodovan, da je umrl še na kraju nesreče. Razen življenja, je nesreča terjala še za 9500 dinarjev gmotne škode. medvedke, stare 2 do 3 mcscce, ki jih je mati iz neznanega vzroka zapustila. Redil jih je do julija. Na dan so popili po šest litrov mleka. Spuščal jih je tudi ven. Gledat jih je prišel celo župan Milana. To sc je čudil, ko jc majhen medvedek v sekundi splezal 1 do 2 m visoko na drevo! Julija, ko so zorele jagode, pa sojih spustili na svobodo ...“ J. PRIMC JANI Z VELIKANOM J ROKAH-Za lupino se skn vajo štiije rumenjaki. (Foto c. Mališič) Nenavadna koto* Kaj takega že dolgo ne pomnijo:_________________________ Ko je te dni domači sto Ja« iz Dolnjih Ponikev pnT»W po gnezdih pobiral kokošja j J je bil nemalo preseneičen-izmed domačih kokoši je z ^ jajce, ki ga je komaj sprava prgišče. Za tako presenečenj težko kar 14 dekagramov,^ poskrbela kokoš, kije bila um. no zvaljena na kokošji Grm blizu Trebnjega, n > sicer je ta kokoš nekaj pose ga: redno nosi vsak drug* jajce z dvema rumenjak „Pridelek“ je bil še lo^o presenetljiv, saj hrani gosp Ana Radelj domače kokoši z žitom, brez dodatkov, velikan, ki je imelo kar ( njake, je merilo po o y dolžino kar 24 centime • širino pa 19 centimetrov. L« jajca je bila hrapava in naP\lieIj Pri Radijevih so pnpra^ pokazati ta „kokošji poj® kemu, ki ga zanima^ IMPROVIZIRANA ODDAJNA POSTAJA — Več sto kilometrov loči mlada radiomaterja od postaje, ki se na drugi strani oglaša na poziv. Zveza je vzpostavljena, in to so nove točke na tekmovanju. v*. MEDVEDJE IN PROMET - Pred leti smo poročali o nesreči na Jasnici, v kateri sta bila uničena dva avtomobila, povzročitelj nesreče — medved, kije neprevidno prečkal cesto — pa je pri tem izgubil življenje. V gostilni Kovač v Osilnici pa gostom pokažejo nagačenega medvedka, ki ga je tudi do smrti povozil avto. (Foto: Primc) Avto povozil medvedka Zdaj ga občudujejo gostje Kovačeve gostilne SEVNICA: FORD NA DRAŽB' Konec minulega tedna » ^ niški davčni upravi povedau-javna dražba zarubljenega ^ consul L gostilničarke Olg j' iz Dolenjega Boštanja vjo -g maja, ob 8. uri v sejni sob1■ skupščine v Sevnici. Gospi»f zaprla lokal pred prvomajsk i niki zaradi kolektivnega doP . torek nam je dejala, da n j| stilno ponovno odpreti v ^ maja. Po izjavi načelnika J davčne uprave Jožeta natf&0 pritožba na rubež pri reP ^ sekretariatu za finance ze kar odpravlja sleherno # katerega se davčni or^ ^ spušča v takih primerih. ^ velja precejšnje zanimanje- ^ ; V KRKI PROSLAVA TITOVIH IN partijsk|H JUBILEJEV J V ponedeljek so imdi defflp vame zdravil Krke v d [gto* slavo, kije bila P°sVečken£ileja 1 jubilejem. Sekretar vjvrf Vilma Manček je P^s°*^v govoru opisala usuno njeno delo pred m med (qV P sala življenjsko P®1 Tov. Andrijanič se je . uvcefy proslave zahvalil vsem l s svojini 20 ozaoma J delom prispevali k ^jal, & tovarne m na k^ velike pred delavci KRK~ mU so ,sC V dveurnem pip*™*" boi'5, vali: Krkin pevski > e , in solisti Ljubljanske ^ Hočevar, Ladko Kor Koritnik. ..SAMORASTNIKI ' IZ ČRNOMLJA - So^dL zakladnice slovenske literature, bi si Pra . ilUdab'v o9 na glasbenih ansamblov. Potrebno je neKiJ jvseij1 o? in vztrajnosti, poznavanja not in poslun > . faflti gutj* bežni do glasbe in ansambel je tu. 1 * ; ^ jobr° *?' lanskega avgusta dalje vsako soboto skr {rl)niei’ ug )J> gostov v Šmarjeških Toplicah. Čeprav je [Vit0dttOi(g: sedba moderna, igrajo poleg zabavne tu l tako zadovolje okus mladih, pa tucl1 Miklič) rabljali in so se dobro izkazale že pred dva tisoč leti, posegajo po njih tudi danes. Na Kitajskem tudi ni vseeno, kakšen rastlinski izvleček predpišejo za posamezno bolezen v različnih letnih časih. Vsako letno obdobje ima svoje, po kitajskem mnenju najbolj učinkovite rastline. Vsaka tradicionalna kitajska bolnišnica ima tudi svojo proizvodnjo zdravil. V Nankingu je prof. dr. Sušnik videl, kakšna je operacija na kitajski način. Operacijska soba je opremljena zelo preprosto, Evropejci bi rekli špartansko. Bolnik leži oblečen m pokrit z odejo, da se ms hi prehladil (takrat je I>11a zima), ker bolniških prostorov ne ogrevajo, /.irnica visi s stropa na goli žici, kirurški pribor je spravljen v žepu operaterjeve halje. Inštrumentov je za dobro cigaretno škatlico. Zaščitnih mask ne uporabljajo. Infekcijskih zapletov po operaciji ni, tako vsaj trdijo, ker dajo bolniku pred operacijo piti določen rastlinski izvleček. Zdravilne snovi iz rastlin se zelo dobro obnesejo tudi pri zdravljenju opeklin. Tudi takih in tolikšnih opeklin, ki bi Evropejca v najbolj moderni bolnišnici stale glavo. Ko je prof. dr. Sušnik svoje kitajske sogovornike vprašal, zakaj svojih izkušenj in dognanj ne posredujejo „preostalemu" človeštvu, so odgovorili z vprašanjem: „Ali ni dovolj, da smo povabili vas? Ali vam naši ljudje niso pokazali vsega, kar ste želeli? " Ena od vzhodnjaških modrosti je tudi, da mora biti razloček med „DA" in „NE'' vedno povedan ljubeznivo. JANKO SAJE dransT do atomskega udara, so bolj pogoste lokalne vojne, še pogostejši pa so razni drugi pritiski, ki naj bi vsilili nasprotniku svojo voljo. Taka politika zadeva vse države, predvsem pa manjše in neuvrščene, kar prinaša stalno nevarnost, da pride do večjih svetovnih spopadov. Prav zato je danes nemogoče pričakovati zmago brez enotne in močne morale ljudstva, kar nam potrjujejo tudi bogate izkušnje iz NOV, o katerih pravi tovariš Tito: „Naše izkušnje so bogate v visoki zavesti borcev, v upornosti in zaupanju, v globoki veri borcev, kot pomnikov, ki se zavedajo svoje moči, ki naredi armado, da se bori za pravično stvar nepremagljivo." Tudi Lenin je menil, da je končna zmaga odvisna od duha ljudskih množic, ki na bojišču prelivajo svojo kri. S tem se strinjajo tudi mnogi drugi vojaški teoretiki, znani komandanti iz druge svetovne vojne, čeprav je njihovo ideološko gledanje precej drugačno ali pa celo nasprotno Leninovemu. Moralno stanje armade je zame najvažnejši faktor v vojni. Brez močne morale vojakov ne moremo pričakovati zmage, čeprav so taktični in strategijski načrti dobri, je dejal a.tgleški maršal Montgomery, znani vojskovodja, v svojih spominih na drugo svetovno vojno. Podobno izjavo je dal tudi ameriški poveljnik Eisenchovver, ki je dejal: „Moralni duh predstavlja najvažnejši samostojni činitelj, ki jamči uspeh v vojni, ker vpliva na vse ostale dejavnike in gospodari na bojnem polju. Misel, da se vojno lahko dobi s pritiskom na gumb, je popolnoma zgrešena in nevarna ter ima lahko psihološke, fizične in druge posledice." Kitajski general Asiao Huo si razlaga pomen morale v vojni na podoben način: „Ceprav sta postala orožje in ostala tehnična oprema zelo važen dejavnik, je v moderni vojni odločilen človek, ne pa material. Čeprav je atomska bomba zelo pomembna, je še pomembnejša atomska morala duha." V povojnem naraščajočem razvoju tehnike in orožja se je zahodna vojaška strategija sklicevala na dejstvo, da bo bodoča vojna, elektronike in tehnično opremljene armade, kar pa je zmota, saj so zapostavili najvažnejši faktor — človeka, prebivalstvo, ki se je razvilo kvalitativno in kvantitativno, kar bistveno vpliva na fizionomijo vodenja vojne. Se večji pomen ima moralni činitelj v koncepciji SLO, v skupni, enotni samoobrambi. Temeljni motivi izhajajo iz podružbljanja obrambe, načina vodenja vsesplošnega ljudskega odpora, iz pestrega spektra dejstev, moči na začasno okupiranem območju. Doktrina naše koncepcije SLO je postala v besedah in dejanju pomemben del v samoupravnih družbenih odnosih in vsakodnevnih funkcijah družbenopolitičnega sistema. Da je ta rdeča nit vtkana v vse pore našega družbenega nja, koliko je ta moralna moč potrebnej kot kdaj prej, je zapisano v resoluciji X. ° ^ sa ZKJ, kjer je poudarjeno: „Z ures"'čeTita( v revolucionarnih misli in del t0^'f\orne^ ustvarjanju in izgradnji SLO ima ZK P ^ no zgodovinsko nalogo in obveznost, -janje obstoječe in ustvarja nove pogoje za p vseh subjektov v SLO. Z jasnimi 1 ^jrati f delitvami in akcijami mora ZK mo usmerjati družbene sile in zagotovit' ,a|jnje no delovanje v obrambi in zaščiti. {e. - podružbljanje nalog obrambe in varn )avS|" razreda, narodov in narodnosti Jugos jepa, J' Tudi moralna moč posameznika m P' . ^\ i ' temveč je rezultat vplivov družbe, v g|o' in se razvija, da bi postal zrel in odgo ^ vek. Pripravljenost človeka, da vlo nju moči in znanje, ustvarjalnost v izpoP nalog, ne glede na žrtve, to se imen J ^ Ri morala. To je notranja gonilna mo . D0StavUa: se zaveda, kakšnim nevarnostim se ^ pri ki gre brez strahu v boj, Pfen?a9UJ. odgo^ tem pa čuti svoj ponos, patriotizem nost do svojega naroda in domovin- stopk£ ško spoznanje, lastna presoja v svoj' pjtk1'1 in duhovna energija, ki v odloči n bena premaga ves strah in nagone, to je rala. . ,hrih podvi9°v' Naša zgodovina je bogata hra ^ # nadčloveških naporov naših bor < ^ben NOV pokazali najvišjo možno rtopni & morale. Tudi v bodoči vojni nabi kgne cilje v ločenega profila, ki se zaveda, za «j sD bori, in da je dostojen naslednik pro NOV dokazali, kako se bori ma' To**. močnejšemu sovražniku in zavezn (Tl0upr® ko človeško vrednost uvršča na .rambn® socialistični sistem v prvi ešalon či. , . a{ člove^j V obrambi proti sovražniku D jjran' j„ kazal veliko obrambno pripravIJe v0jn . svojo svobodo, to, kar smo zgra jg| v svojo bodočnost. Naš človek n ^ ker $i zato, ker je mobiliziran, ampa jStemU, e. samoupravljalec pripada terTlU cja bi Pr' #■ obrambi, zato bo dal od sebe vs » ^šefl fj. val svoj maksimalni delež za 0 cja|isti^nl je moupravnega socializma. Naš so tjrža»'e'icjjj, otizem, ljubezen med narod' innarnatr* nastala v skupni borbi, revolu jpC3 rjl-zavest o neuničljivosti nar0 tno^nos1 ljubnih in naprednih sil v sv|etu' a prePrl (jiO' ne moči oboroženih sil in Iju® 'vse to 10 v možnost boja proti napada c . ralne moči naše narodne SE BO JADRAN OŽENIL ZDONAVO? Sosedje so z načrtovanjem daleč, zdaj nas kličejo k sodelovanju! Nič ni nedosegljivega, pravi Danilo Petrinja, sobesednik v našem razgovoru, ki nas je pravzaprav prvi opozoril na ponovno prebujeno zamisel o drzni izgradnji prekopa, ki bi povezal Ja- Panamski prekop DANILO PETRINJA Z osimskim sporazumom je ponovno oživela drzna misel o izgradnji prekopa Jadran— Vipava—Sava—Donava, veličastne gradnje, enakovredne že skoraj dograjenemu prekopu po Renu, Meni in Donavi med Atlantikom in Črnim morjem, pa Suezu, Panami, Korintu ... MORALA OROŽJE NAD OROŽJI Razredni značaj, skupne poteze v različnih moralnih teorijah, progresivni in perspektivni razvoj morale v vseljudski občečloveški in brezrazredni družbi, to so osnovne značilnosti marksistične teorije o morali. To pomeni, da je morala vJadajočega razreda tudi morala neke družbe. Engels je dejal, da bo resnična morala, ki je nad razrednimi nasprotji, nastala resnično šele takrat, ko bodo premagana vsa razredna nasprotja v praktičnem življenju. Socialistična morala, katere nosilec je delavski razred, je samo začetnik bodoče vseljudske, brezrazredne komunistične morale, ki je v socialističnem življenju in družbi zelo pomemben faktor, in se krepi vzporedno z razvijanjem samoupravnih socialističnih odnosov. Njen zna- čaj, vloga in smisel v sodobni vojni so pomembnejši kpt kdaj v zgodovini družbenega razvoja. V resoluciji X. kongresa ZKJ „SKOJ v borbi za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem" je zapisano: „Kljub vedno večjim naporom v borbi za mir, mednarodno sodelovanje in varnost na svetu ima politika, ki se bori s pomočjo sile, še vedno močan vpliv na mednarodne odnose. Mnogi pereči svetovni problemi še vedno ostajajo nerešeni, v raznih krajih sveta pa so odprta vojna žarišča. Imperialistične sile se na vse načine trudijo, da bi obdržale svoje ekonomske in politične položaje. Vojaške sile imajo danes res raznovrstna sredstva za pritisk in uničevanje. Zaradi objektivno zmanjšane nevarnosti, da bi K m o JP* v TJ*? -1, f^-v I 'Ai ,<5 p ■“" e.1 ^eteuruj11' zamisli ie iz jajčnih lupin vse pred-1lf ruski dv U ° do 1958 lastnoročno izdelal (1893_iqS^n ^er9ei Georgijevič Jermenejev ti!, žem, škar' • rez uP°rabe kemikalij, le z no-aj- Zala'ter 'g'° 'n lepilom je spretna roka re-nni Beo.9radu 1957^la' Avtorsk°Pravno zaščiteno v ^ j ZnanaS zoor3 kart.uz‘ia Pleterje pod Gorjanci ni lor gate zbirk1 2aradi pestra zgodovine ali zaradi bo-b' tudi zavoi-6 VSe bol) 2animivih starih slik, pač pa V njem ima kartu-10- 'e,Ti prostn 6 edinstven° zdirko na svetu. V ma- isti n°ga, namreč ?V„^terega lahko stopi tudi ženska ra- ta dve orna 4 f.3 prec?l casa nekako tiho domuje-:id, 1500 jaičnih i' varuieta kai krhko delo iz okoli til1 košarice sn -U?'n' ^ nJ'h so miniaturne svetilke, j radioaparatintni'-Ce' posoda. živali, veter na mlin, 06 in še mn' panL marjetice, padalo, stekleni-litj ^a> za katem9° gi^ izdelkov. In kako je zbir-^ |v Pleterje? S6 zan'ma tudi številni muzeji, prišla lira iSt no- Dobro je igral na klavir, violino, citre, odlično je risal. Nikoli mu ni bilo dolgčas, kajti vedno seje ukvarjal z ročnimi deli. In pred dobrimi dvajsetimi leti se je začel ukvarjati z rezljanjem — jajčnih lupin. Čeravno je le malokdo verjel, da lahko kaj naredi, je s svojo izvirnostjo prav gotovo uspel." Tako se je Jeremejev lotil kaj čudne obrti, pravzaprav konjička. S spretnimi in nežnimi rokami je potrpežljivo rezljal, sestavljal, lepil in počasi, a vztrajno oživljal svoje zamisli. Delo je zahtevalo veliko potrpežljivosti, zakaj vsa jajca je bil moral previdno izpihati. Zatem ga je čakalo še veliko težkih ..preizkušenj". Krhkih lupin se je lotil ali z nožem ali s škarjami. Ko je bila krhka igrača nared, jo je največkrat pobarval. starejšemu v da 16 V ^ergeiu Thorževskemu nekaj desetlpt~aSU' k° se Je v sP°minu vrnil za nemo rečno ni^H-032^' nekai zaPlal°- Kot da bi ter- V trenutt-3 • nenadoma vzburkal topel ve- ^dobrodušne ~Se *e.nekako pomladil in že tako bolj toplo °CI so ‘zza stekelc očal gledale še |je; olj ,re-eif v tib- vija inje jrf i i" Kjt- jnje -Krka" jn p, . 11* r°9ovori|j st" . j3 sta ze nekaj let prijateljici. ,ega :[^oila na vrsti e^ .*e bosta obiskovali. Tokrat Kq" Jeremejeva9hrn♦b' spomn'L Sergeja Georgijeviča nenavadni sir. xP° krv'-” ie povedal v nekoliko >»i,*vabilaerJnL "Čeravno je bil devet let t-jubljani, zaka- 0 . prijatelja. Spoznala sva se v ^a bili sošolk* "X* barija 'n njegova žena Zora ba SVa na mre- Yldevala sva se že pred vojno. laz v Logatcu > e^a na carini. On na Rakeku, Cudaka, ozimm8 t?kr?t ie veljal za dobrodušnega a bolj za nekakšnega umetnika. Po pripovedi Thorževskega bi poznavalci umef-nosti že ob prvem pogledu na miniature ugotovili, kje je potrpežljivemu možakarju tekla zibel. Nenavadno skrbna izdelava ruskih motivov in ornamentike preseneča tudi z originalnimi vložki, ti pa se izražajo zlasti v simetrični sestavi ornamentov. Nemara je ..risarski" del Georgijeviču vzel še več časa kot pa samo rezljanje. Vsekakor je ob tej priložnosti potrebno poudariti še individualno reševanje tipično ruske ornamentike, ki je povrhu vsega razkošna tudi z barvami. V pripoved je posegla Marija Thorževskij: „Bil je res precej nenavadna pojava. Vedno zadovoljen, nasmejan. Vsaj jaz se takega spominjam. Vem tudi, kdaj je začel ..rezbariti". Z ženo sta SVET ^ IZ JAJČNIH LUPIN Sergej Thorževskij Marija Thorževskij B5KS5 tiste čase živela v Postojni, in ker je bil nekoliko bolan, sta rada obiskovala Šmarješke Toplice. Od tam sta hodila na izlete. Večkrat sta prišla tudi k nama. Prijetne so bile tiste ure, vedno pa smo se od srca zasmejali, ko je povprašal po jajcih. Če bi vprašali starejše uslužbence v šmarješkem hotelu, bi se najbrž spomnili starejšega možaka. Vedno, kadar sta prišla v Toplice, so bila glavna skrb Je-remejeva jajca. Ničkolikokrat je vpil, naj pazijo na zaboje, v katerih je imel kokošja, gosja, labodja, kukavičja, račja in druga jajca. Tudi nas je vedno vprašal po jajčkih ..." ..Najbolj mi je bilo pri njem všeč to," je povzel Georgijevičev prijatelj, „da svojih izdelkov ni prodajal. Imel je veliko ponudb, vendar se jih je vedno odločno otepal. Svoje delo je le redkokdaj podaril. Nama je sicer dal nekaj lično izdelanih lupin, a so se na žalost strle. Kako to, da se je njegova zbirka znašla v pletrskem salonu? Povedala sva že, da sta zakonca stanovala v Postojni ter rada hodila na Dolenjsko. Zlasti Jeremejevu so bili dolenjski griči in doline všeč. Ker se je v Toplicah zdravil, je rad obiskoval Gorjance in tako je naneslo, da sta se večkrat oglasila v Pletar-jah. Kraj in menihi so jima bili všeč. Po moževi smrti se je Zora odločila, da bo njegovo delo podarila menihom. Najbrž ji je bilo težko, vendar ji je 1500 krhkih lupin v stanovanju vzelo veliko prostora. Mizarjem je naročila, naj naredijo dve omari, vanje je zložila moževo delo in Pleterje ima res dragoceno zbirko. Kar izračunajte: 1500 krhkih lupin je Sergej Georgijevič Jeremejev obdelal v štirih letih. Nihče ne ve, koliko lupinic se mu je v sicer nežnih rokah strlo. Skratka: Jeremejev je dokazal, da je življenje moč vdahniti tudi v povsem navadno jajčno lupino." J. PEZELJ r°,’e 'zPrednY''^rka R'*a ie sobota, 23. aprila Sal »vtobj T °,mešk' odiuno, kie Ja> Jkier - i Kr°ništ -Van,ca "• v0je ?ZaPi$al: ega tednika", ki izhaja v Celovcu Bn3' d31 avt°bus ^JVOmeškega hotela Metropol odpe-živi Podjuno, kfer il' k)6r "mar"vajo elo- : Kronist wLdoma -Danica". i po svovenje". V )«? 9ostova° f šj 'p3nica' iz Št Vida v Pod' nr. kl zbor Krk « • nmozu Pri Voglu mešani v|ja. , v°mR^; J, rKa 'z Noveaa mesta Tnkrat ie hil pri CEZIZARO” n« Krlr * • pii vuyiu nicaaiii , VorMki 2kn - lz Novega mesta. Tokrat je bil P1' ?nnCertu Preri ic!8. ug'č v lem kraju. Na prvem V0r' „an' koroški rr,- zbor vodil nam prav dobro ° Zb°ra n I^ak Radovan Gobec, sedaj je vod- ovf jkih tkih ItlO- gO'/' 3en6 dr je66 »rc»V veh' avn' rnr p°: II P' ii '1 tfil k°! na5' spe-i«3' atrr kii8 # iir®' jr«1' ?bora Drpu»Di uuuec, seudj je vuu- ie nact^ •, ,ro Kokol. Poleg mešanega d- j^del lviatjj Pp 'nstrumentalno-zabavni ftU-Krka' S,3ka' ki deluie Pri kulturnem " -Krka" 2nancev ~ govorimo kajpak o zborih "^anica“ oziroma o njunih Začne i\j(m V domovini čudovite narodne, -i je' hiir, 3U ^ez 'zar°. n'mau čez gmajni-• " iahko r,^apop'sno Prisrčno. V „Našem p°zd'?akv0-Prebe.remo: v0d!. dorPači m .naš'm Pevskim bratom ubrano C>HanS 3TiPevski zbor -Danica‘ pod Hei nik Sta n p ,2ar|a: Nat0 i|m ie društveni ApPr'ietno rir.u akouni9 v kratkih besedah iz- H|e .ječanja ’ .anica Krkinega zbora, je prve ^javkih; koroškimi Slovenci povezala v i da|^0vence°ntncbin' po vsei Podiuni - vsi so !n sli*8 p- priš|i k°ncert! Zbirali so se od blizu S 'i svoje rt U 'z Gelovca, da bi pozdravili 0 otrok 3re Znance- Med obiskovalci je ^ ^ bo izumrli adine' D°ka2, da slovenska sil >8kai komških pozdrav so Pevci .Danice' Ver,ele kn. riarodnih pesmi. Iz njihovih [>e bod0 °P°zorilo, da Slovenci na Ko-iaziku," prenehali govoriti ne peti v ma- ^V c„YqP gostm "5 nestrPnostjo smo pričako-'V t l1'1 Vsai n if393 zbora' ki ie pristavil, če 0 da je e. a| *ep'k> interpretacijskih stva-1 oraj polna dvorana pri Voglu lahko uživala in ognjevito zaploskala po vsaki odpeti pesmi; po trinajstih pesmih pa še posebej za res lep pevski program." Pavišičeva: „Pevci pod vodstvom Mira Kokola so navduševali poslušalce od točke do točke, tako da je bilo nazadnje težko končati.' Zapeli so: Sine mušica nulla vita (Brez glasbe ni življenja), Belokranjska deklica. Žrtvam, Pesem mladinskih delovnih brigad. Os olhos de Marianita, Uspavanka, Moj bik, Skrjanček poje, Ribce po murjici pvavajo, Dolenjska poletna noc. Orkester, Zdravljica in Sne vita nulla mušica (Brez življenja ni glasbe). „Naš tednik" je nekaj Vrstic odmeril tudi ansamblu Matije Slaka, v „Krki" bolj znanega kot ansambel ..Matiček", ki je „z njemu svojstveno interpretacijo in instrumentacijskim načinom posameznih glasbenih točk požel navdušeno odobravanje". V zaključnih mislih je kronist „Našega tednika" poudaril: „Nasploh moramo reči, da je treba izreči priznanje in pohvalo vsem pevkam, pevcem in pevo- vodjem za ves njihov nesebični trud, ki ga je nujno pravilno vrednotiti, hkrati pa vsem izreči iskreno voščilo in pristne želje za njihove nadaljnje uspehe. Kot smo videli in slišali, je bil ta koncert skrbno pripravljen in je potekal po predvidenem programu, za kar gre priznanje tudi organi-zatorjuc 9ovenskemu prosvetnemu društvu .Danica' v St. Vidu v Podjuni." „Krka" je obiskala „Danico" s pesmijo in darilom: z zbirko slovenskih leposlovnih knjig, med katerimi je več del za mladino. ..Ginjeni so naši pevski prijatelji z onstran Karavank sprejeli to spominsko darilo," se spominja Anica Pavišič, „te knjige, ki bodo zagotovo služile svojemu namenu v novozgrajenem, a še ne dokončanem kulturnem domu in njegovi ljudski knjižnici." Dan po koncertu pri Voglu so gostitelji popeljali goste po Podjuni, dolini, prepolni jezer in malih turističnih naselij. Iz pogleda jim ni ušlo, da tod ni več slovenskih napisov, kakor so bili še pred leti in kjer se je slovenski obiskovalec počutil še bolj domačega. Gostitelji so tej spremembi pritrdili s tiho bolečino v srcih. Nekolikanj je popotnikom odleglo ob srečanju z Gospo Sveto in vojvodskim prestolom na Gosposvetskem polju. Kako čudno, boleče in vendar kako prijetno je bilo to srečanje. A prav tu, ob vojvodskem prestolu, ob tem kamnitem simbolu slovenstva, se slovenski obiskovalec zave: tudi to je dokaz, da je Koroška že v sivi davnini rojevala slovenske sinove in hčere, da izvira poreklo današnjih rodov Koroške iz časa prve naselitve ljudi slovenske krvi v tej deželi. V dnevu in pol, kolikor so se pevci novomeške tovarne zdravil mudili pri zamejskih Slovencih na severu, je ostalo kajpak še marsikaj nedoživetega, nepovedanega, nedokončanega. Prijetna pa je zavest, da v srcih prižgani ogenj prijateljstva gori in se razplamteva ob vsakem novem srečanju. Pevci „Krke" so to še zlasti začutili ob slovesu s prijateljico iz „Danice" v Železni kapli. „Na svidenje kmalu v Novem mestu!" Kdo bi ne verjel, da „daničani" iz Podjune že štejejo tedne, ko bodo spet lahko segli v roke svojim novomeškim prijateljem, kajpak tokrat v Novem mestu. I. Z. 27 O CEKIN IH IZ KELT O Keltih, ki so živeli v naših krajih pred prihodom Rimljanov, imamo toliko zanesljivih pričevanj, da si lahko ustvarimo precej natančno sodbo o njihovem načinu življenja, delu, gospodarstvu, običajih in stikih s sosednjimi ljudstvi. Precej „spominov" nanje so v svojih zapisih ohranili antični pisci in zgodovinarji, največ dokazov o svoji dobi pa so prek najrazličnejših izročil ohranili Kelti sami. Predmeti, ki so jih polagali k mrtvim v kultna grobišča, štejejo za najbolj dragocene. Najdišča keltskih predmetov so raztresena malone po vsem območju današnje Jugoslavije. Znameniti prednamci so imeli številne naselbine tudi na sedanjih slovenskih tleh. V Sloveniji so odkrili nemalo keltskih grobišč, temeljev utrdb in naselij. Dolenjski in posavski kraji so bili dolga desetletja eno samo delovišče arheologov. Zemlja pa skriva še nešteta čudesa iz keltske dobe, zato se izkopavanja in raziskovanja nadaljujejo. Razstava „Keltski novci v Sloveniji", odprta pred tedni v ljubljanskem razstavišču Arkade, je bila do zdaj največji prikaz keltskih kovancev, najdenih v naši republiki. Gradivo zanjo so poleg numizmatičnega kabineta ljubljanskega Narodnega muzeja prispevali zagrebški Arheološki muzej. Pokrajinski muzej iz Celja, Pokrajinski muzej iz Ptuja, nekaj kovancev pa je iz Pogačnikove zbirke v Kranju. Že bežen sprehod po tej razstavi je mogel „po-vedati", da Keltom žvenket v mošnji zares ni bil tuj. Z drugimi besedami: denarništvo keltskih plemen je bilo na stopnji, da so se lahko celo starogrški in starorimski trgovci spogledovali med seboj, ko so težkali srebrnike iz keltskih kovnic. Sicer pa poglejmo, kakšni so bili ti „cekini" slavnih prednamcev, kdaj so se pojavili, po čigavi zaslugi in kdaj so šli iz obtoka! Menjalni, naturalni način gospodarstva je tudi pri Keltih prenehal v hipu, ko so začeli kovati lasten denar. Po zgledu Makedoncev, razvitih vzhodnih sosedov, so uvedli denarni sistem gospodarstva. Keltska plemena so prišla prvič v stik z denarjem prek makedonskih srebrnikov in zlatnikov. Mekedonski vladar Filip II. je dal leta 359 pred našim štetjem, torej ko je začel vladati, kovati srebrne novce z Zevsovo glavo na sprednji in kra^ Ijem, ki jaha v levo, na zadnji strani. Tri leta kasneje je na srebrnikih ovekovečil svojega konja, ki je leta 356 zmagal na olimpijskih igrah. Filipovi srebrniki so se zaradi dobrih trgovskih stikov hipoma razširili po večjem delu Balkana. Z njimi so plačevali podonavske Kelte, ki so kot najemniki služili v makedonski vojski. Filipove srebrne tetradrahme so kovali še dolgo po njegovi smrti, nekako vse do bitke pri Pidni leta 168 pred našim štetjem. Tedaj so se Kelti odločili, da bodo sami kovali. Prvi novci iz tega obdobja so bili bolj ali manj posrečeni posnetki Filipovih originalov, izkovani pa iz okorno izdelanih pečatov. Nenadoma pa, kot da bi keltski pečatorezci prepustili prosto pot svoji domišljiji, so se na nji- hovih kovancih pojavile fantastične in Pre abstraktne upodobitve, ki dajejo keltskemu ^ narju posebno značilnost. Zevsova glava je ostala, na drugi strani, kjer je bil prej ^'Pov,j|£. j njenik, se je pojavil groteskni portret ali PraV' in ni jezdec, ki se kot srednjeveški vitez v °K|e?^ s perjanico podi na stiliziranem konju. ^r°9' J in zakonitost sta pri upodobitvah kar na lep izginila: na Zevsovem nosu se je pojeV' P® spet konjenik, ki ga nakazuje ogromna ku glava, posajena na konjsko sedlo. - Zahodnoevropski Kelti so posnemali Pre^ Filipove zlatnike z Apolonovo glavo in če ^ vprego ter jih prikrojili svojemu miselnemu i mišljijskemu svetu. .p V osrednji Evropi pa so Kelti posne Aleksandrove zlatnike s podobo Atene na SP nji in boginjo Nike na zadnji strani. Te K°va..^. prevzelo zlasti na ozemlju današnje Ceske zi pleme Bojev. Kot kažejo najdeni primer , Kelti niso bili tako spretni in domiselni k° mena drugod, saj so se jim zlatniki sPreV 9|-nekakšne školjke brez prave upodobitve. ^ kovne in upodobitvene sreče so imeli kasneje, so uvedli velike srebrnike (heksadrahme). . kovancih so še danes dobro čitljiva imena čarjev oziroma keltskih knezov. _ Keltske kovnice na ozemlju današnje Slo in avstrijske Koroške, koder se je razP.r u. .Regnum Noricum", so se prebudile^ veli^J sneje kot drugod po Evropi, saj pravi zgodov,,. sko izročilo, da so tako imenovani noriš noriški K# začeli šele okoli leta 60 pred našim štetjem I ti lasten denar. Noriški kovanci se v glavnem delijo na dv pini: za zahodnonoriške je značilno, da so ^ žali Apolonovo glavo na sprednji in jeza . J :_______________\mo kneza, KIJ' zadnji strani, dodano pa imajo ime kneza, je dal kovati. Vzhodnonoriški se od prejšnji li kujejo po tem, da so brez imen kov ni čarje> n da imajo konje brez jezdecev. Te novce so ^ z ustreznimi malimi vzhodnonoriškimi sre —» OcT kovali najverjetneje na območju današnjega^ ^ Kaže, da se je zlata doba kovanja ( skih srebrnikov na našem ozemlju konca 15 pred našim štetjem, ko so Norik zased Ijani in si podredili Kelte. Mali keltski no . krožili v obtoku še do vlade cesarja ^ (41-54 našega štetja), vendar skupaj' z r,|agj|n»i denarjem, ki je postal kasneje edino P J sredstvo na ozemlju nekdanjega noriškega stva. i kovatf. Iz tega pregleda moramo ugotoviti, da L- ^ denarja zanesljivo ni bilo keltski izum, da ^ i_________i ne 00*' prevzeli denar od Makedoncev (seveda ne v# vanovl), kovance pa oblikovali primerno ^ potrebam, znanju, domiselnosti 'n sPr®tn0^lj§tval ^uiicuaiii, tnoiiju, . , ornl5l' mo tega pa lahko trdimo, da je bilo dena , pri Keltih v popolnem razcvetu, to P^^stvo nje potrjuje, da je bilo tudi keltsko go: za takratne razmere na dovolj visoki stopnj • \.l SOLA FANTOV V MODREM V šoli za miličnike kadete v Šolskem centru RSNZ v Tacnu vzgajajo mladi rod miličnikov v veščin, kakršne si lahko le želi vsaka izobra ^ najsodobneje opremljenih kabinetih, učilnicah in na poligonih. Čeprav je bila v lanskem decembru organizirana propagandna akcija prek oglasov v dnevnem tisku in z informiranjem vseh osnovnih šol v Sloveniji z vpisnimi pogoji, so z letošnjim vpisom v Šolskem centru zaskrbljeni. Na letošnji predhodni vpis se je prijavilo 406 kandidatov (potrebovali bi jih okoli 600), od katerih pa jih je komisija za vpis obravnavala le 195. Selekcijski mehanizem izloči od treh kandidatov dva, največ iz zdravstvenih razlogov. Teža poklica, ki ga bodo bodoči miličniki opravljali, in intenzivnost šolanja terjata popolnoma zdravega in sposobnega kandidata. Razna obolenja tistih, ki so se prijavili, kažejo, da je bilo telesnovzgojno delo z osnovnošolsko mladino slabo in enostransko. Ne samo zdravstveno stanje kandidata, tudi njegov učni uspeh in osebnostne karakteristike so izredno pomembni kriteriji za sprejem. Od 180 kadetov, kolikor jih nameravajo sprejeti letos, je do sedaj sprejetih le 72. Mladinci do 17. leta, zdravi, ki obvladajo slovenski jezik in ki jih veseli ta dinamični poklic, imajo še vedno priložnost prijaviti se na Šolskem centru ali na postajah milice. Na šoli za miličnike—kadete si prizadevajo, da bi dobili kandidate predvsem iz tistih občin, kjer imajo kadrovski primanjkljaj. Čeprav je bila akcija za pridobivanje kandidatov izvedena povsod z isto intenzivnostjo, odziv ni enak. Letos se je iz Dolenjske prijavilo celo nekoliko manj mladih kot lani (letos 29 prijav, lani 37). Kako zelo primanjkuje miličnikov v Sloveniji, pa govori podatek. če bi šolanje končalo vsako leto 350 miličnikov—kadetov, bi v desetih letih dosegli 90-odstot-no zasedbo delovnih mest. Možnosti za šolanje so res zavidanja vredne. Najsodobneje opremljeni kemijski in kabinet za fiziko, fonolaboratorij za učenje tujih jezikov, oddelek za zveze in telegrafijo, filmsko strelišče in avtomatično zaprto strelišče, kabinet z avtomobili - trenažerji, izredno domiselno opremljen kabinet za osvajanje znanja iz motoroznanstva in tehnike vožnje, telovadna dvorana za učenje borilnih veščin od karateja do juda, poligoni za piljenje tehnike vojskovanja in miličniških veščin, poligon, kjer se uče kadeti vseh skrivnosti vožnje z motorji in avtomobili v nevsakdanjih okoliščinah, skratka: možnosti za pridobivanje znanja in h vsaka uu k0(1dr S na ustanova. Nad zdravjem in psihofizično ^ 2 cijo miličnikov kadetov bde strokovnja , ^u- J polagajo z najsodobneje opremljeno zo ^ijir lanto in vsem potrebnim inventarjem J, ti s ^ Svoje znanje lahko gojenci izpopolniui®J ! v svobodnih aktivnostih v 27 raznih s ^ ^ | sekcije jezdenja, radiotelegrafije, mope ^ je|(- biteljev šolanih psov do športnih in vn0sti ^ ■. cij. V 80 odstotkih predstavljajo te atcn ^ * daljevanje učno-vzgojnega procesa. oSti ttj ( moupravno organizirani v razredne sk h • v 3. družbenopolitično v mladinci or9a golahj3 in 4. letniku pa deluje OO ZK. V ^UvojaŠW 1 morajo predelati tudi celoten profiI \ vzgoje. Znanje, pridobljeno v učilnic tih, preverjajo v praksi na ter®"UVevn0 tab^H prvem letniku gredo kadeti na 14 .n gjvlj j nje, kjer se seznanijo z delovnimi P 9 ^ teren njem v naravi, po drugem letniku i ^jli vojaško taktiko, po končanern ,*re gulijo sftlU-. I niško. Prav tako se v teku šolanja B J laKO se v ie*u » it A ^ Ar nja, vsi pa narede tudi vozniškHZP^ «3^. gorije. Po končanem tretjem leui iv ti med obvezno prakso na post j k|jCu. 1 j realnejšo predstavo o mitičnaišl Ponesli v svet, jo že 't Dunaju. Dve 7 eSj!' *' Predstavili učenjaškemu 1 p'Sanjem jn u . >.ena sega st°letja nazaj (s ( Postaja soHnK ,, z'* Slovenski narod), druga f valcev Ortneka ^ m°ra Eniške doline, prebi- i! danes v nek(W-drU?'ne Je ^utjert Kozler, ki živi 5 ?u- še posebnn °S bn'kovi hiši ortneškega gra-f *e bilo graiskn Po"osen. Očeta Oskarja, čigar last Iji drugačno imp P opie> ki si danes zasluži vse kaj fr peniti Sloven i!- pradeda Petra, kateremu je zna-/0* vsak zase staS ' narod Posvetil veliko papirja, d ''aroda pomPmLap'sala.v zgodovino slovenskega etie nazai nat ne- vrst'ce- Povrnimo se torej sto-0rumene|a 95 ?.eje v let0 1879- že močno ^ n- ' tevi|ka Slovenskega naroda govo- 'JATaEkoJSTVO S PREŠERN0M 1843 je Koz|prP?t SV^em Pohodu na Dunaj leta Sen?' odličnim; °P- v ozk° zvezo prijateljsko z študirali si: r.0)akl slovenskimi, ki so tedaj z. „e,JS^* občeval 7 h*8 sta*n? bivali. Mnogo je prija-ir pletom, drom ni0™' M'klošičem, Jenkom, Ci-}l rnr*°gimi dmn ° enicem' drom. Hladnikom in ,U' k 2ler oglas! ep9 m' m°Žmi ■ ' ' Uže iurist Peter !lt ,,.Sestavkov n h S peresorr>. ter priobčil nekoliki ul ,ske"l listu" „0™orodnih stvareh v nemškem gorskpna '!T1enom Semenski. Ime si je Dn -re9°r. kateri ,emena- na katerem stoji I ptlžke mladosti "9a 16 vedno spominjal njegove * Gt^r le l feih. vasici'tak' naŠB 9ore list' *>M se ie v J vTreČ|i d*l svoieaAra ne kočevske fa^ nato pa \ Val ntU' "Gramat^kp‘'V n,a preživel na Dunaju in , &J« Ljubljani, IZ SPOMENIKA SLOVENSTVU SPOMENIK HULIGANSTVU ii ne>,PaL,Pr' '.slavo^na Se . u^il v Ljubljani, stano-i!e Pom rsr>iku" pr nem liceia|nem profesorju Ja-! »■ da je dodnh poz™° J« veliko pri-A Pr„. °- hkrati na c spoznal slovensko pisano Ji Pa 56 le v tem času seznanil tudi s H teli f1ai\'ečjegaa[!p.V ^ *e Peter Kozler velik če- rjl Je9a Pesnika našega . " ii' 5 "?*VeVaMELA 6 tudiUbertOV Prariof, ,f' s^D^i°Čna ..PolitirnPa ie bil v takratnih časih i0 Hni * Vsenr>i nanrprf • °?ecbnost- Potegoval se je ^rnl6vn.0 Slovenijo Tako' f™6™ na Dunaiu za ** je' katerem 07 na • $0 a izda*' Pro' iaveda|reba boriti pn]a|°Jsem Siovencem, kako * da s° imeli er/°zler se tiste čase P^ož iat^ *U?,e' "'ZV2emši nekoliko *etežko nalr,C o6 in me9'ene pojme.'' nalogo: Slovenci moramo dobiti jg L • j > JJ^encj in^iu! p°vedati s«tu, kod prepiri, .levida, ki hi °J na ^tev'lu; treba je SI°ven<:L 'n tako na nlnatančno Potegnil meje bo-|n ‘ 9 35 zahtevanemu kraljevstvu \ia etef Ko7in Cim zem|jevidom oveseliti, ia Nenif tudi p0|n L.m?Ž poln zemljepisnega i/i \ težaw6 Požrtvovaln 3 stne9a navdušenja in t S l ' ■ ■ P°Žvednu ! T°da tako' začctek i« ji J Pisati°Ver>skih kraiou k8 b,l° treba ,udi blizu il- k^nir*,113 »totine . ..n lm,,n' in Kozler moral 10 ; °rošk- dotT>oljubn 'la.te lsk'tl Pisem znanim in ! Sc- 'n luh0vnik^ zvlasti po ' lr“da, DreH? 'n Štaierskem, in stalo ga gradiva " ° S' 18 pr'pravi' vsaj najpo- PRVI SLOVENSKI ZEMLJEVID Toda za Kozlerja in njegov zemljevid so nastopili težki časi. Bachov absolutizem je položil roko na izdajo zemljevida, zasegli in zapečatili so svinčeno ploščo, ki je Kozlerja stala toliko truda in denarja. Postavljen je bil pred vojno sodišče z obtožbo, da je izdajalec, da ruši zakonito zvezo avstrijskih dežel itd. Tožbe je bil oproščen, toda zemljevid je ostal policiji. .. Dolgih je bilo 12 let, ko je ponovno napočila ..ustavna doba". Kozler sedaj zahteva od policijskega ministrstva, da prekliče prepoved izdaje zemljevida. Tokrat je uspel. ,,Tandem aliquando, mogel je leta 1864 vzklikniti Peter Kozler, ko je po dolgem in napornem šestnajstletnem trudu podal Slovencem svoj Zemljevid. Koliko dela, sitnosti, koliko novcev ga je stal. Za vse to ga je vsaj nekoliko odškodovalo redko priznanje in odlikovanje jednega prvih znanstvenih zavodov na svetu. Imperatorskoje geografičeskoje obštestvo v Sanktpeterburgu izvolilo je 22. sušca leta 1866 Petra Kozlerja za svojega člana sotrudnika. A tudi slovenski svet bil je Kozlerju hvaležen, kajti priznavati se mora, da njegov Zemljevid je tudi v narodnem in političnem oziru imeniten, in da je popolnoma dosegel namen, katerega je Kozler uže nameraval leta 1948." DARILO SLOVENSKI MATICI Toda pri svojem delu in skrbi za slovenski narod je šel Peter Kozler še dalje. Slovenska matica, ki je tiste čase pričela delovati in pri izdajanju knjig ni imela prav nobena uspeha, je vendarle zadihala prav s Kozlerjevo pomočjo. Slednji ji je namreč poklonil toliko izvodov svojega zemljevida, kolikor bo imela matica prvo leto članov. Tako je žrtvoval natanko 707 zemljevidov in 470 krajevnih imenikov, v skupni vrednosti preko 1.000 goldinarjev. Nekaj zatem pa je Matici poklonil še „ploščo", s katero je bil zemljevid tiskan, hkrati pa ji je podaril vse avtorske pravice do ponatisa zemljevida. Ob koncu kratkega pregleda zaslug dolenjskega naprednjaka Petra Kozlerja velja omeniti še njegovo zadnjo željo. „lzmej krajših dopisov Kozlerjevih omenjam konečno še njegovo Potovanje po okrajinah slovenskega naroda, natisnjeno v Bleivveisovem koledarčku za leto 1856. Ta spis je ulomek obširnejšega rokopisa, kajti Kozler je hotel spisati natančen Narodopis slovenski, nabral je zanj uže mnogo gradiva, a te svoje goreče želje, katero je v svojem srcu gojil toliko let, pozneje, žal ni utegnil dovršiti." Umrl je star 55 let. Fran Levec je Kozlerju v slovo zapisal: „V vsakdanjem življenji odlikoval se je Peter Kozler s tisto ljubeznivostjo, prijaznostjo in pri-prostostjo, katera je lastna vsem plemenitim, modrim, izkušenim in v resnici omikanim možem. Prava slovenska gostoljubnost bila je jedna glavnih krepostij njegovega srca. Bodi mu mej Slovenci ohranjen hvaležen spomin." KOZLERJEVI SO BILI ZAVEDNI Zavedna slovenska kri se je ohranila v Kozlerje- vi rodbini še prav do danes. Petrov pravnuk Hubert se še dobro spominja očeta Oskarja, nekdanjega lastnika ortneškega gradu, kateremu smo v zadnjem delu našega zapisa namenili nekaj več besed zaradi krajanov, tistih starejših, ki jim še vedno ni zbledela iz spomina podoba dobrega in skrbnega graščaka. V imenu vseh sta govorila Vladimir Preželj, nekdanji oskrbnik ortneškega gradu, in Vlado Andolšek, zdravnik v Ortneku. Nad vrati gradu stoji letnica 1852, Oskar Kozler pa je postal lastnik gradu nekje na prelomu v dvajseto stoletje. Nekako v temo so zaviti dogodki na gradu v tem obdobju, zato pa se kasnejših časov še dobro spominja Vladimir Preželj. „Leta 1928. je bilo, ko sem prišel v Ortnek. Nisem se mogel takrat načuditi lepemu grajskemu poslopju. Čudovit vrt, ograja, hlevi, polni živine, pa park in vodomet. Takrat so v gradu živeli še zraven Oskarja in njegove žene dva otroka, vzgojiteljica, vrtnar, kuharica, lakaj in nekaj strežnega'osebja. Bilo je lepo, ljudje so imeli radi svojega gospodarja, ki jih ni nikoli izkoriščal. Še več. Med vojno je bil Oskar Kozler eden tistih, ki je neštetokrat pomagal partizanom, domačinom, marsikdo se mu ima zahvaliti celo za življenje. Bili so dnevi med vojno, ko so se na gradu zbrali partizanski voditelji, sestankovali, so, Oskar pa jim je nudil hrano, tudi nemalo glav živine iz njegovega hleva je skrivnostno izginilo v hosto." Toda vojne je bilo konec, Kozlerjevo graščinp je, kot tolike druge, zajela agrarna reforma, posestvo je bilo razlaščeno. OD DOMA ONEMOGLIH DO PROPADA Konec vojne so v grajskih poslopjih uredili dom za onemogle, ki se je ob 100-letnici gradu leta 1952 -eselil drugam. Takrat so grad preuredili v ho.el, ki je tukaj posloval do leta 1962. Gostje in turisti so radi zahajali semkaj zaradi lepega okolja, vse sobe so bile primerno urejene, imele so centralno kurjavo in kopalnice. Že čez slabih 11 let pa je grad prevzel pod okrilje Mestni odbor ZZB v Ljubljani, zatem so ga ..posodili" ustanovi Naša djeca iz Pulja, ki je v njegovih prostorih organizirala vsakoletno letovanje otrok. Neizbežnost propada se je začela. Okoli 120 puljskih otrok se je vsako leto zvrstilo na letovanju v Ortneku, medtem ko je v „nesezonskih" mesecih grad počival, prepuščen zobu časa in huliganskim početjem nekaterih brezvestnežev. Streha je začela popuščati, prostori so postajali iz leta v leto bolj zanemarjeni. Puljčani so se gradu leta 1974 odpovedali. Takrat je mestni odobr ZZB Ljubljane našel salomonsko rešitev, ko je v gradu „na-šel" prostor za gozdne delavce drugih republik. Toda tudi to ni trajalo dolgo. Že tri leta je grad povsem brez nadzora, „obiskujejo" ga mladi, se tukaj izživljajo. Današnja podoba nekdanjega lepotca je zastrašujoča. Edina turistična postojanka med Turjakom in Brodom na Kolpi propada. Zakaj? ŽALOSTEN SPOMENIK Že nekaj časa je tega, kar je občina dobila od Ljubljančanov ponudbo, naj grad za 400.000 din odkupi. Iz vsega tega ni bilo nič, kajti občinski možje takšnega kupčka denarja niso premogli. Zanimiva, a tudi poučna je ponudba dunajskega hotelirja, ki je že pred desetimi leti ponujal za odkup gradu celih sto starih milijončkov, pozneje je ceno sam povišal na dvesto s pogojem, da bi lahko poslopje porušil. Takšen predlog je bil nesprejemljiv, ponudba je padla v vodo. Toda nekaj je v tem primeru zanimivega. Če so tujci zainteresirani za ta objekt, zakaj smo potemtakem mi tako ravnodušni? Stanovanjska stiska je še marsikje velika, domov za onemogle ne bo nikoli preveč. Marsikomu, ki si je grad ogledal, še dolgo ne bo povsem jasno, zakaj takšna ravnodušnost do objekta. Pa ne samo to: Kaj lahko smo priča (ne)pričakovani tragediji, kajti v gradu je električna napeljava, zidovi so mokri od vlage, vodovodne cevi na več mestih puščajo, stropi se udirajo, od sten odpada omet. Sledovi nočnih ali pa tudi dnevnih obiskov v gradu so več kot očitni. Razmetane steklenice alkohola/ostanki hrane in še česa so žalosten pomnik huliganskega početja. Kot pravijo Vladimir Preželj, Vlado Andolšek in Hubert Kozler, je grad zapisan neizbežnemu propadu. Nihče ne nadzira početja v njem, očitno tudi nikogar ne zanima njegova usoda, razen nekaterih redkih. Toda ti so v manjšini in njihov glas je prešibek. Žalostna usoda Kozlerjeve graščine, žalosten spomenik rodbini, ki ji je vedno bilo mar za usodo slovenskega človeka. Početje, katerega bi se Oskar in Peter prav gotovo sramovala. Ne zaman. BOJAN BUDJA dve robi rešita življenje brez besed nekaj kilogramov preveč Ženske s preveč obilno postavo se navadno boje toplega vremena, ker je potrebno sleči plašče in so okrogline v oblekah še bolj vidne. Take imajo navadno standarden način oblačenja, za katerega mislijo, da je edino pravšnji zanje, in niti ne pomislijo, da lahko tudi one izbirajo med kroji. Imajo veliko oblek, ki pa se razlikujejo samo po barvi in vzorcu blaga, medtem ko so vse narejene po istem kopitu. To nikakor ni potrebno! Za ženske, ki so sicer normalne velikosti, imajo pa 8 do 10 kilogramov nad pravo in zdravo težo, so najbolj primerne dvodelne kombinacije. Lahko nosijo tudi enodelne obleke, samo pesu ne smejo poudariti, sicer pridejo odvečne okrogline na trebuhu še bolj do izraza. Če nosijo pas, naj bo le prav narahlo zavezan. Za pomlad si lahko omislite krilo in brezrokavnik iz platna, kroj je športen. To tudi ogroženo" linijo pomladi. Telovnik in krilo, ki se spredaj zapenjata, sta prešita z vidnimi in bolj debelimi šivi. Za okras so gumbi. K enobarvnemu kompletu (za mlajše je lahko iz jeansa) sodi pisana bluza. Moderna je pepita, lahko pa je iz drobnocvetnega vzorca, pa tudi črtasta. Za svečanejše priložnosti razmislite o svetlem nepodloženem kostimčku, ki se nič ne zapira. Krilo ima spredaj globoko gubo, spodaj oblečete rožasto bluzo s šalom. Iz tega blaga so tudi zavihki na rokavu. Dobro pa je vedeti: preveč okroglim ne bodo izbokline silile iz obleke, če bo ta ohlapno krojena. Kroj povsem ob telesu samo poudarja tisto, kar bi moralo biti skrito. RIA BAČ ER LOJZKA KASTREVC Masleni zrezek je glavna jed dobrega okusa, primerna pa je tudi za bolnike z dietično hra-nj. Lojzka Kastrevc, vodja kuhinje v zadružni Delikatesi na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu, je povedala, kako ga pripravimo. ..Potrebujemo 50 dkg mlete teletine, 2 žemlji, 1 del mleka, žličko zarumenele čebule, strok česna, 1 jajce, ščep kumine, za V življenju ne vemo, kdaj se bo naključilo, da bomo morali pomagati človeku, ki sta mu odpovedali temeljni življenjski funkciji: dihanje in delovanje srca. Oboje je najpogosteje posledica srčnega infarkta, udarca električnega toka, udarcev (prometne nesreče!), nekaterih zastrupitev, zaradi podhladitve ali pregretja organizma, zadušitve itd. Ne glede na vzroke je življenje človeka, ki mu hočete pomagati, dobesedno v naših rokah. Če krvnega obtoka in dihanja ne obnovimo v nekaj minutah, nastanejo nepopravljive poškodbe možgan. Posledica je smrt. Leta 1960 so objavili postopek, ki ga imenujemo danes zunanja masaža srca. „Vse kar potrebujete," so napisali zdravniki," sta samo dve roki." Zunanja masaža srca je zasnovana na zelo preprostem načelu. Srce se z ritmičnimi pritiski dlani na prsno kost stisne med prsno kost in hrbtenico. Zaradi pritiska se tlak krvi v srčnih prekatih poveča, kri se prelije v žile. Ko pritisk popusti, se prsna kost kot vzmet vrne v začetni položaj, srce se razširi in posrka kri iz ven. Z ritmičnim pritiskanjem na grodnico se ta proces ponavlja, uspeh je zanesljiv v 70 odstotkih. Je pa pri masiranju srca nekaj pravil, ki jih ne smemo zanemariti. Ponesrečenec mora ležati na hrbtu, najbolje je, če ga položimo na pod. Tako najbolje izkoristimo težo našega telesa. Pritisk na srce, ki obnovi življenje, je namreč precejšen; okoli 50 kilopondov, prsni koš se stisne za 3 do 5 centimetrov. Dlan položimo na zgornjo tretjino grodnice, na prvo dlan položimo drugo — da je pritisk večji. Masirati moramo hitro, v ritmu 70 do 80 pritiskov v minuti. Če je masaža izvedena po predpisih, samo taka je učinkovita, lahko na vratni arteriji med pritiskanjem otipljemo utrip. Velja pravilo, da lahko izvaja masažo srca samo v tem izučen človek. Udeležba na tečajih prve pomoči ni proč vržen čas, nikoli ne vemo, kdaj bomo lahko komu (ali pa on nam) rešili življenje. Vedeti moramo tudi, da masaže' srca ne delamo ob vsaki nezavesti, vzrok za masažo je le prenehanje delovanja srca. Dihanje in srčni utrip sta povezana, zato moramo med masažo dajati tudi umetno dihanje. Metod umetnega dihanja je veliko, danes pa 1 najbolj na ceni tako imenovano „vpihovan zraka". Vsi smo že slišali za umetno ^inan) „usta na usta". Glavo ponesrečenca mora nagniti nazaj, s prsti zapreti ponesrečenčev n° > z ustnicami objamemo njegova usta 'n.'"'["V, mo. Vpihavamo v ritmu svojega dihanja IR.I/rat \i minuti i/r\ihm/9ti no cmPlTlO Orfif”*' . 16-krat v minuti, vpihovati ne smemo prei no; le za malenkost močneje od našega nori ^ nega izdiha. Če vpihujemo močneje, bo se ponesrečenčev želodec zrak, ki bo Povzr0 bruhanje. Masažo srca in umetno dihanje opr Ijata seveda dve osebi. Takoj (!!!) je treba po cati zdravnika, naš poseg je namreč samo z len in zaradi pomanjkanja izkušenj najbrž precej nestrokoven. Velikokrat pa reši življem Travniška detelja je pri nas vsem dobro znana rastlina, ki ima kratko koreniko, jajčaste liste in škrlatno rdeče cvete, zbrane v glavici. Detelja cvete od maja do septembra, raste po suhih travnikih, grmovju, gozdnih parobkih. Posejana je tudi po njivah. Cvetne glavice nabiramo, ko detelja cvete. Vsebujejo čreslovino, ogljikovodike, masti, vosek itd. To topi sluzi in pospešuje izločanje vode. Iz cvetov pripravljamo čaj (polivek iz 3 do 5 gr na skodelico vode), ki ga priporočajo pri driski, belem toku, pljučnih in želodčnih katarjih. Pospešuje delovanje črevesja, jeter in žol- ča„ pomaga pri zasta.relef!lj in šlju, pri hripavosti, pri re protinu. . . „ Z mlačnim čajem lahko tudi umivamo 'ice. imamo vnetje očesne ^ Gorsko deteljo ali vrdm nekoč uporabljali Protl k0,da nam v črevesju, in sice ^Iv so deteljo privezali na masleni zrezek JIRI DANIEL ČSSR noževo konico naribanega muškata, sol, peteršilj, malo moke za oblikovanje in olje za peko. Meso dvakrat zmeljemo, ga solimo, dodamo zarumenelo čebulo in strok strtega česna. Posebej zmeljemo žemlje, namočene v mleko. Maso dobro premešamo, še malo solimo, dodamo jajce in začimbe ter še enkrat dobro zmešamo. Potem oblikujemo čolnaste zrezke, jih zložimo zrezke vj ^ kapljamo z m k(, V) sok. ki je nart«! pr« P. ^ postavimo še za pečico- g s Masleni zrezek krompirjem, lah jr,aČ n im pirejem, laj*0 drugo prikuho. obzorja Večer Matkih filmov ki fMm-°!eni)i že Potujejo krat-liem S0 nastali P°d okri-ZaL T93 filmskega centra nih fi|3 13 dokumentarnim« n°V' med katerimi orne-!S»fllr? rRdeči sne9 na Po-.Ven ”,ozeta Pogačnika in Šaksirto bratstva" Zvonka sl°venskihPL'k^uUiei° v večjih je k; t . a*lb v okviru akci-sLon?a ,J0 organizirala ZKO fi|mskih\jlr] Društvo slovenskih »Xrl£'aVcev-. Akciia je pohoda tnu r.ldes.eti obletnici pri-je in nipansa Tlta na čelo parti-dnevu 90Vemu 85. rojstnemu *li 2l ^°*e.njsko bodo filmi pri-Novem 3|a' ko bo Predstava v dnevih 2?^ • \ naslednjih do Predla m -maja' bo" krškem ■ dV6..v Črnomlju, Kočevja na ?Žicah' Prebivalci ' 09leda'i 28. maj°d° 'ahk° f'lm8 prebrali smo obdelal zlasti prva leta boja, čeprav je iz tega časa ohranjenih malo dokumentov in se je moral nasloniti predvsem na živa pričevanja nekdanjih udeležencev in prič. Kronika NOB „Velika preizkušnja" bo zanimiva predvsem za bralce iz tistih krajev. Drugi dve knjigi sta leposlovni. Oba romana, ki sta ugledala beli dan hkrati z zbornikom in kroniko, sta bila nagrajena s Kajuhovo nagrado. V romanu Trg lakote" se avtor France Šuštaršič loteva teme, ki je doslej le redko našla literarno obdelavo: življenje internirancev v taborišču na Rabu. Avtor je kruti trg lakote doživljal sam, zato je lahko ustvaril doživljajsko močan in občuten zapis. Pozornost je posvetil trpljenju žena in otrok, prikazu delovanja uporniške organizacije, katero je vodila komunistična partija, ter vprašanju tako imenovanih „zaščitenih , o katerih je izpovedal resnico, trpeli so prav tako kot ostali interniranci. Roman „Na begu" Draga Vresnika pripoveduje o usodi nrani ieS nedn|niC° na naslovni n ih 9k°nite9a Pfišla "a V knjigarn knjiga Državn užba". ki jo je za n 2a'°Žba Slove-in č,aPnrtls razPrav, Po-p£ 0V' kater* ie slo-P,SatelK Publicist, pes-Ruri«ii naravoslovec 7- sl°Venskih ° iavlial v raz-, Vsph' rev|jah in časo- 5r te ^ie & Janku "r,edniku * NOB v Šaleški dolini Partizanska knjiga je praznovanje dneva Osvobodilne fronte Slovenije oplemenitila z izdajo pomembne knjižne novosti: v njeni založbi je namreč izšla obsežna monografija ,,Narodnoosvobodilni boj v Šaleški^ dolini", ki je delo dr. Milana Ževar-ta, dolgoletnega ravnatelja mariborskega muzeja narodne osvoboditve. Avtor je napisal že več znanstvenih del o naši osvobodilni borbi, vendar pomeni delo ..Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini" njegov najtehtnejši prispevek k znanstveni obdelavi in pregledu NOB na tem območju Sovenije. Izdaja Partizanske knjige je poglobljena, razširjena in dopolnjena doktorska disertacija, katero je avtor uspešno obranil pred dvema letoma na ljubljanski univerzi. Knjiga je izšla kot peti zvezek v Knjižnici OF. MED REKO IN ZEMLJO Državna založba je poslala na tržišče zbirko osmih novel pisatelja Leopolda Sjhodolčana. Kot piše v spremnem zapisu dr. Matjaž Kmecl, gre za premik v snovanju tega slovenskega književnika, saj se v novelah odmika od dosedanjega realizma v nekakšen psihološki nadrealizem. Avtor s svojim proznim delom ustvarja medij kultiviranega poetično-filozofskega sporočila o nebogljenosti, a lepoti človeških iluzij na tem svetu, iluzij med „reko in zemljo", med željo ir. danostjo, med voljo in možnostjo. KAVELJ 22 Ameriški pisatelj Joseph Heller je s svojim romanom „Kavelj 22" dosegel mojstrstvo v pisanju, kakršnega kritiki pripisujejo samo še Hemingwayu B0GATEJŠA zakladnica pričevanj V drugi knjigi zbirke Oglejmo si svet, ki jo izdaja Mladinska knjiga, ureja pa Irena Frelih, so predstavljene dežele Srednje Evrope in Sovjetska zveza. Način predstavitve držav tega predela Evrope je tak, kot je značilen tudi za ostale knjige te zbirke. Vsaka država je predstavljena v sliki in besedi: s tremi zemljevidi (geografskim, reliefnim in kulturnozgodovinskim), s celo vrsto barvnih fotografij in slik ter z jedrnatimi opisi zemljepisnih in podnebnih značilnosti, z opisi živalstva, rastlinstva, rudnih bogastev, industrije in obrti, z zapisi o prebivalstvu, o glavnem mestu države, o zgodovini, književnosti, umetnosti, filmu, glasbi ter z navajanjem večjih znanstvenih in športnih dosežkov. Pri večjih deželah so posebej opisane tudi njihove znamke, denar ipd. Škoda, ker se je v sicer res zanimive preglednice o osebnostih posameznih dežel zavleklo nekaj napak. (Po preglednici naj bi delo II Capitale napisal Mendelssohn!) in Salingerju od pisateljev te ameriške generacije. Roman „Kavelj 22" je res branje, ki ga bralec stežka odloži. Avtor je v opisu ameriške letalske enote, ki z majhnega otočka v Sredozemskem morju pomaga osvobajati Italijo, razgrnil živahno paleto značajev, med katerimi velja največ pozornosti glavnemu junaku pripovedi Yossari-anu, izrazitemu antimilitaristu. Vsa pripoved je prežeta s humorjem, ki ponekod prehaja v ironijo in celo cinizem. Yossari-ana nekateri primerjajo s slovito literarno pojavo iz prve svetovne vojne — z vojakom Švejkom. Slovenski prevod romana je izdala Mladinska knjiga. Prevod je oskrbela Gitica Jakopin. ()Žensko” branje Roman „Govori mi o ljubezni" pisateljice Dorothy Eden, ki je pred časom izšel pri Cankarjevi založbi, sodi v tisto vrsto čtiva, katerega se je prijel vzdevek „žensko branje", pomenil pa naj bi predvsem čustveno pisanje o ljubezni, tej čarobni epizodi 1 človekovega življenja. Če je tako pisanje motivno oprto še na minula obdobja — roman Edenove je oprt na obdobje vladanja angleške kraljice Victorije — je branje še toliko bolj mikavno. ki je gledal svet s silno prizadetostjo in se ni spraševal le, zakaj trpi sam, temveč tudi, zakaj trpijo drugi ljudje zaradi site ravnodušnosti, malenkostne sa-moljubnosti in posebno zavoljo grozljivih lastnosti človeške mračne narave, ki se sprošča, kadar odpade s človeka prevleka civilizacije." Vsebina je razdeljena na spise o dramatiki, o upodabljajoči umetnosti, o kiču ter o estetsko kritičnih izhodiščih. Avstrijski pisatelj Peter Handke, v katerem se pretaka tudi nekaj slovenske krvi (njegova mati je Korošica slovenskega rodu), si je utrl pot v vrh sodobne evropske literature s svojim pretehtanim, izdelanim, zgoščenim jezikom, v katerem sporoča svoja razmerja do sodobnega sveta, do vprašanj lastnega in občega bivanja. Slovenci ga poznamo predvsem kot dramatika, imamo pa že prevedeno njegovo prozno delo „Kratko pismo, dolgo slovo". Temu se pridružuje krajše prozno delo „Žalost onkraj sanj", katerega prevod je izšel pri Cankarjevi založbi. V tem briljantno napisanem delu slika avtor svojo mater in poskuša iz njenega življenja izluščiti motive, ki so jo pognali v samomor. Pretežni del zgodbe se dogaja na Koroškem; tako ima to Hand-kovo delo za Slovence še posebno vrednost, saj predstavlja v umetniško besedo zajeto usodo manjšinskega življa na avstrijskem Koroškem. Delo je prevedla Stanka Rendla. Kohpr l*'ZdalaB3 ie založba Bo->n*'9e. kar |r'k?°Ve sl°venske S ifl'ali zaloj fe- Štejemo že Srni praznik in > Po t°dek' sa< se ne fr1 fevdna ^ izšla kar hS- Gre s'°y.enska dela J'zaiožba " kn,l.9e' s kateri-usm • 'e SV°i° do SiUresS!r:teV in 5 kateri Ur *nia del h * pro9ram iz di ®lcev q mačih avtorjev l0S boju°tnarodnoo^obo lih draq0ro k° ustvarja za . ^ Dri*. fond autontiA drago' ,?,0 ustvarja za Pričevat fond avtentič N0B- iz kate O^ici 0,črpali bodoč J0V° Pa ni preteklosti ci0ntUdi PrenVadniem me r0turnih W an|e revo,u l«N. kar JJ1?! na >em l J. 1 Uresničeva h*>*aia t J’9/ ,eP°s|ovne a fond ni maj-,e 'zšlo že okoli tematiko. C„7k? »'»o - - ""K „Koman sta ga uredila dr. Anton Babler in Peter Stante—Skala. Knjiga je zbirka pričevanj nekdanjih soborcev Franca Rozmana—Staneta, ki so jih napisali bodisi po naročilu ali pa že prej. Svoje prispevke je dalo 32 avtorjev. Urednika sta ob pismenem gradivu zbrala tudi doslej najobsežnejšo zbirko dokumentarnih fotografij. Tako je nastal neke vrste „učbenik" o našem slavnem komandantu. Posebna vrednost zbornika je v tem, da priča, kako je Stane prišel do revolucionarnega prepričanja iz lastnega življenja. Med najobsežnejše in tehtne prispevke sodi prispevek Mileta Pavlina ..Otroštvo in mladost", ki osvetljuje sicer malo poznane plati Stanetovega zorenja. Druga je knjiga Rada Zakonjška „Velika preizkušnja". Avtor je vojna leta preživljal v krajih, katerih zgodovino NOB popisuje — to je Spodnja Savinjska dolina. Obsežno je slovenskega otroka, ki so ga vzeli staršem in odpeljali v rajh, da bi ga tam ponemčili. Junak pripovedi pobegne v domovino. Pripoved bega je ponudila avtorju možnost, da opiše in prikaže razmere, kakršne so med vojno vladale VILLETTE KONEC ČLOVEŠTVA? Da so dela angleške pisateljice Charlotte Bronte pri naših bralcih, točneje bralkah, zelo priljubljena, ni treba posebej razlagati, saj o tem najzgovorneje priča- vrsta ponovnih izdaj njenih romanov. Letos je Mladinska knjiga ponovno poslala na tržišče roman „Villette", v katerem pisateljica opisuje življenjsko pot angleškega dekleta, ki z lastno voljo in osebnostjo kroji svoje življenje. Zenski lik je podan zelo živo, pravo nasprotje idealiziranim ženskam v romanih, ki so nastajali v istem času. Junakinja pripovedi ni sanjajoče, nadzemeljsko bitje, ki biva le za ljubezen moškega, ampak posameznik, ki se mora boriti za svoj prostor pod soncem in za svoj kos kruha. Ali ima človeška civilizacija prihodnost? Smo le prehodna oblika življenja na planetu Zemlja? To so vprašanja, na katera ni lahko odgovoriti, ne da bi odgovor zvenel fantastično. In vendar ljudje že danes iščejo odgovore tudi na taka vprašanja. Enega od njih ponuja _Barry N. Malzberg v romanu „Četrta faza", ki je pred kratkim izšel v zbirki Odisej 77 pri Mladinski knjigi. Roman „Četrta faza" je nenavadno delo že po svojem nastanku; Malzberg ga je napisal na osnovi filmskega scenarija Mayota Simona. Pisatelj je idejo scenarija poglobil ter pripovedi dal širše filozofske razsežnosti. Pripoved romana, ki je označen kot znanstveno fantastičen, se dogaja v arizonski puščavi. kjer so se pojavile nenavadne mravlje. Dva znanstvenika imata nalogo preučiti nenavadna bitja ter zaustaviti njihovo invazijo. Ko odkrivata navade čudnih-mravelj, prihajata do spoznanja, da mravlje vodi neki višji razum, ki je sposobnejši od človekovega. Iz obrobnega boja proti mravljam se razvija veliki boj človeštva kot skupine indi-vidualcev proti kolektivnosti mravljišča. Človek v tem boju propade, ker je z razvijanjem svoje individualnosti krenil na napačno pot razvoja. Četrta faza je torej faza, v kateri je „na-paka na razvojni poti" (človeštvo) odstranjena. Začenja se peta faza ... Knjiga „Četrta faza" bo našla veliko bralcev, saj to tudi zasluži. Škoda je le, da je prevod mestoma male preveč okoren in da prevaja'ec Boris Grabnar ni posvetil ie;:iku malo več pozornosti. M. MARKELJ v Nemčiji. Tako kot za vse ostale avtorje štirih novih knjig velja tudi za Draga Vresnika, da je na svoji koži skušal usodo svojega literarnega junaka, saj je bil tudi sam eden od „ukradenih otrok". MiM USTVARJALCA MOSTU MED NARODI Slovenski slikar in grafik Božidar Jakac je leta 1922 v Berlinu naslikal „Belega človeka", portret norveškega komponista Haralda Saeveruda, ki ga smatrajo kritiki za najboljše Jakčevo delo. In od tistih časov sta zdaj že oba častitljiva akademika in priznana umetnika ostala vse do današnjih dni velika prijatelja. Ob osemdesetletnici svojega življenja 17. aprila letos je Herald Saeverud podaril svoj portret Moderni galeriji v Ljubljani kot znak velike ljubezni in spoštovanja do dežele s čudovitimi ljudmi, ki so se prvi v okupirani Evropi uprli Hitlerju, in v znak prijateljstva do mladostnega tovariša Božidarja Jakca. Božidar Jakac se takole spominja tistih časov: ,,Bilo je junija 1922 v Berlinu. V temačnem, visokem predsobju sem čakal, da pride domov moj prijatelj, slikar živalskega sveta Josip Gorup-Slovenski. V tišino prostora so prihajali od zunaj živahni glasovi. Vrata so se nenadoma odprla in poleg svojega prijatelja sem zagledal visoko moško postavo s svetlim, bledim obrazom, svetlimi lasmi in temnim metuljčkom na vratu. Pojava prišleca me je fascinirala. Belina obraza, ki je mistično blestela iz teme, me je nenavadno prevzela. Spomnil sem se na Munchove prividne podobe. Ko pa mi je bil predstavljen kot komponist in Norvežan, se mi je ta vtis še poglobil. Vesel sem bil, da stoji pred menoj Nordijec. Njegova pojava me je vse bolj izzivala k delu. Prijatelj Gorup mi je velikodušno odstopil platno, na katero je nameraval slikati belega medveda. Na razpolago sem imel le tri dni do njegovega odhoda domov na skrivnostni sever. Bili so popoldnevi nenavadno intenzivnega dela in res globokega doživljanja te fantastne pojave belega človeka na temno modrem žametnem ozadju, z ozko zlato borduro. Kot v omami sem moral tretji dan slikanje zaključiti. Moj prijatelj je bil solzan, ko je gledal podobo. In v resnici je ta podoba postala mejnik v mojem delu." Božidar Jakac, ta lirična, ekspresivna in do naj-tišjih zvezd samotnega človeškega bivanja razpeta umetniška natura, je bil v vseh obdobjih svojega življenja dosleden svoji slikarski viziji, svojemu nenehnemu naporu - zadržati radostni in neponovljivi trenutek življenja. S Haraldom Saeverudom, norveškim komponistom, je doživljal Pariz. Utrip razgibanega in svojskega velemesta. Skupaj sta pripravljala razstavo Jakčevih listov v kleti manjše knjigarne v Latinski četrti in pozneje z bornimi sredstvi odpotovala v Tunis. Ta nenavadna globoko občutena človeška in prijateljska srečanja so imela odmev tudi v Saeve-rudovi glasbi in „Smfonijo odpora", ki jo je skomponiral v času napada na Jugoslavijo, ko je tudi Norveška krvavela pod fašistično tiranijo, je posvetil svojemu prijatelju Božidarju Jakcu in prek njega vsem jugoslovanskim narodom. Harald Saeverud je večkrat obiskal našo deželo in je častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Toda bolj kot vse drugo je pomembno življenjsko prijateljstvo dveh umetnikov, ki sta soustvarjalca mostu prijateljstva med narodi. Dežela fjordov, belih noči, Henrika Ibsena, Sigrid Undset, Knuta Hamsuna, Edvarda Griega, Edvarda Muncha in drugih velikih umetnikov je bila med zadnjo vojno pribežališče mnogih Jugoslovanov, interniranih v vseh mogočih taboriščih po Norveškem. In hrabri norveški narod jim je nesebično in pogumno stal ob strani. Podoba „belega človeka" je simbol prijateljstva in zbliževanja med narodi. Kakor slika Do-riana Graya je ostala Jakčeva umetnina mladostno igriva kakor upanje, ki je umetnikovo poslanstvo. Božidar Jakac pravi: „V muziki Haralda Saeveruda čutim realizirano prostranost, intimno samotnost, dinamičnost in magičnost norveškega severa." Dva umetnika. Dva obraza v dolgi menja- vi let. In glasba, ki je neskončna slika — vrača tudi mladost. BOJAN BUDJA JANEZ PEZELJ pri henčku je glasba doma Ozreš se z mesta proti Dobravi. Nad mogočnimi krošnjami karteljevskih gozdov, sredi mladih nasadov trte, kamor -te pripelje 900 metrov makadamske poti, stoji velika stavba. Vzdiguje se nad novomeško okolico, njen pogled seže tja do Gorjancev, Šentjerneja pa na drugi strani celo do častitljivega očaka Julijskih Alp — Triglava. Novomeščani in ostali Dolenjci imamo novo izletniško točko, ime ji je Henčkov dom. Kdo ga ne pozna, Henčka Burkata, njegovega ansambla, ki je po dolgem in počez „pre-igral" že vso Slovenijo, gostoval v ZDA, Kanadi, pa v več evropskih državah, in čigar zvok skozi eter tolikokrat prihaja tudi v naše domove! Toda pred kratkim, natančneje 1. maja, je Henček „zabredel" še v gostinske vode: odprl je lokal, ki mu prav po lokaciji ni primere v bližnji in daljni okolici. „Zamisel se je porodila pred štirimi leti, takrat, ko sem v zamenjavo za zemljišče na Mestnih njivah dobil prostor, kjer stoji danes gostišče. Boljšega in primernejšega prostora ne bi mogel dobiti nikjer, zato se je tudi zatem vse odvijalo s tako naglico. Spočetka smo ime- li v načrtu majhen hram, nato pa so nas številni nasveti in pripombe pripravili do takšnega .velikana'. Danes nam ni žal," pravi ponosno Henček. Poltretje leto je trajala gradnja objekta, ki ga je na dan otvoritve krstilo toliko Novome-ščanov. Tja od Kamene (mimogrede povedano, je to Henčkov rojstni kraj) pa do bližnjih okoliških vasi je bilo slišati vesele zvoke harmonike, luč v Henčkovem domu je tisti dan gorela pozno v noč. In še bo. „Končno smo si oddahnili. Veliko, največ smo delali sami, pomagali so tudi sosedje. Danes se lahko postavimo s tremi gostinskimi prostori pa nekaj sobami za goste, imenitno kuhinjo, skratka z vsem, kar sodi k takšnemu objektu." Že ob našem obisku se je iz kuhinje širil prijeten vonj. Henček nam je zaupal, da bodo gostom stregli z jedmi po naročilu, na voljo pa bosta vedno domača šunka, narezki in tudi kraški pršut. Danes meso kupuje, mogoče bo že jutri pripravil domače koline. Takrat, ko* bo več osebja, ko ne bo vse breme le na njem in ženi. „Saj, ponudbe prihajajo, toda vsi zahtevajo stanovanje. Rad bi kuharico pa kakšno natakarico." Skritih želja je ogromno. Najprej velik roš-tilj pa seveda vse, kar sodi zraven (odojki, jagenjčki) . Nekje v glavi se podi tudi želja po majhni brunarici, igriščih za otroke, tud' šnih športnih rekvizitih za starejše, m..1 ’ Prostor pred domom bodo urediH v PrlJe vrt, morebiti bo prav tukaj srečanje na zdomcev onkraj luže. Henčka imajo narl} ■ slednji zelo radi. Igral je na izseljenskem pi ku v Škofji Loki pa zopet na podobnem sre nju v ZDA in Kanadi. Sedaj bi jih rad pov na Dolenjsko. O glavni specialiteti Henčkovega doma sbi je odveč izgubljati besede. Ifi toliko, bosta s sinom, ki danes navzlic komaj enaJ letom igra že štiri inštrumente, igrala gos vsako soboto, Henčkova harmonika Pa ] rada ustregla tudi željam posameznih go ali pa zaključenih družb. Ob vsakem času-Dobro gostišče bi takoj izgubilo^ na 9 ' j če za svoje goste ne bi pripravljalo še k;a posebnih presenečenj. V Henčkovem do danes razmišljajo na pripravo s^yestrovanJ/anj. pustnega veseljačenja in podobnih prazno Še po nečem je zanimiv Henčkov do • zen po edinstveni legi se odlikuje tudi po mivi arhitekturi. Načrte zanj je nared' n -meški arhitekt Gorazd Cibic. gih je ta dom „dobra pogruntavščina , P sleherna miza je razvrščena tako, da imaL0||. 1 stje vselej lep pogled na Novo mesto z co. Sodobno in posrečeno arhitekturo ^ njuje centralno ogrevanje, telefon, m ^ sliši še tako čudno — elektrika. Slednja je Henčka veliko truda in denarja, saj si [ moral sam napeljati iz mesta. . tj. Toda delo ni bilo zaman. Tako govoru sti, ki so gostišče že obiskaU, o zani ^ ostalih pa dovolj zgovorno pričajo naro jih Henček sprejema vsak dan. _ ^ i „Ne zaradi slabe ceste, zaradi čudo ^ ^ rave bi veljalo včasih jeklene konjičke p • t v dolini in peš kreniti na vrh," pravi n niU ji čenibirt. Ta misel ni iz trte zvita. jr S čudovitih gozdov, ki nudijo tisti spokoj ^ p in lepoto, ki jo danes tako P°9resa ^ebi' J marsikdo našel del sebe. Lep spreho'd, ti združen z obiskom spomenika pa u cem bataljona Gubčeve brigade, ki s oj vz0r-; ^ leč od Henčkovega doma, pa pogled u^ajp no urejene mlade nasade vinske tr e, ^ » marsikoga vsaj za hip odvrnila od vsa ^ ^ nih skrbi. Zatem kozarček domačega, Henček kupuje od nagrajenca na pa dolenjskem tednu cvička, Jožeta ag ^ kakšen prigrizek s šunko ali pršutom-, ^jli 0 S Henčkovim domom smo Dole"J |asba. „ oštarijo, kjer je doma prava doma I Vsaj za nekatere okuse. n a d Jt !i