Binkoštni običaji na Poljskem  V. B. Rodoš
Binkosti imenujejo Poljaki »Zclene praznike«. (Zielonc srvieta). Ta-  krat, okoli krcsa, doscže lcpota naravt svoj visek, trava, tlrevesa,  VSt' JL' v bujncm zelcnju in cvetju. Imc »zeleni prazniki« pride  bržeas oif tcga, kcr ob tistih dneh zaljšajo Poljaki svojc tlomove s zelenimi vejami. Po hišah in po cerkvah potresajo na dan pred Binkostmi praprotovc ]istc po tlch.
V  nckatcrih krajih jc navada, da na prvi binkoštni praznik vzame jjo-spodar blagoslovijcno vodo in pokropi z njo svoja polja in travnikc, proseč pri tcm v molitvi, da bi BoL učuval setev od prcvelike  moec, mraza, su§e in tnče.
Prebivalci Waršawe in Krakova zclo radi romajo o Binknštih v samotni samostan na Bielanach po »otlpustke«, kakor pravijo. Ta običaj je vpeljal puljski kralj Jan K.azimir in uhranil se je do današnjega dne. V samostanu posečajo Ijudjc celicc menihov-puščavnikov, da bi na ta način zadobili odpustke. Nekaterira pa je sevcda to romanje o Binfcoštih samo prijetcn izlet v slikovito pokrajino s prastarimi gozdovi. ki obdajajo puščavniški samostan; obenem pa se udeležijo tam ljudskih vcsclic, ki jih vcseli Poljaki prirejajo pod milim nebom.
V  mnoijih vaseh izvoJijo tistega pastirja, ki na drugi binkoštni praznik žcnc živino na pašo, za »kralja pastirjev«, pastarico pa za »kraljico«. Izvo-Ijcni kralj ali kraljica si izbere »dvorno osebje« in med veselim petjem, poka-ujcm bičev sc odpravi sprevod proti vast, kjer jih važčani slavnostno sprej-mujo in jih obdarujejo z različnimi darovi.
Ponekod na kmetih so še v ncdavnih časih volili o Binkoštih »kraljico vasi«. A ta navada se je že opustiJa. Kraljica vasi je imela dotžnost, obiti vsa žitna polja v dotičnem kraju in jih poškropiti z blagoslovljeno vodo.
220                      .         ^^^K
Poljski Rusini, ki prebivajo ob vzhodni mcji republike, molijo o binko-štih za duše rajnih, nosijo na njih grobove zelenje in cvetje in po dvojc — pisanih piruhov. Istotam zažigajo na predvcčer binkostnih praznikov pu gorah in gričih krcsovc, ki jih imcnujejo »sobotki« (sobutkc). Ljudstvo raz-laga to kot spomin na svctcga Duha, ki je prišcl v podobi ognja nad apo-stole.
Kult ognja je na Poljskem žc jako star. 5e stari Slovani so zažigali po gorskih vrhovih ncugasljivc grmade, da bi jih bogovi na ta način obvarovali pred zlimi, nečistimi duhovi noči. Pepel, ki je ostal od ogn,ia, jc imcl baje zdravilno moč. Rabili so ga kot lek za noge in za — žeiodec. Posipali so ga tudi po poljih. hoteč tako obvarovati poscvke otl plcsnobe.
Spet drugjc napravljajo decki iz starih mctel, iz slame. lanu ali konopljc velike baklje. Vcč dni jih iiamakaju v rflztopljcni snirekovi smuli. Z gorc-čimi bakljami na palicah hodijo nato decki po poljih. Ljudstvo ima vero. da bo žitn<J klasjc bogatejše in bo zrnje prej zrelo.
Vsi ti običaji se po večini nanašajo na prcprosto, kmetsko Ijudstvo. Poezija naroda in narave je povprecnim meščanom na Foljskem prav tako tuja, kakor pri nas.
Škoda, da Slovenci namesto popačenkc »binkošti« (Pfingstcn) nimamo poctienega imena »Zclcni prazniki«; to ime je vsekakor bolj slovansko in tudi pomcnljivejše.