Poštnina pavšalirana.
LETO
LJIBLJA1VA, APRILA
OB VELIKEM TEDMU...
Ali j<‘ kje večje telesno, pa tudi duhovno trpljenje, kot ga danes doživlja in trpi delavska mladina?
L)a tista mladina, ki bi morala živeti in uživati radost, srečo in veselje mladih dni, pa je vsega tega oropana. Le prezgodaj se odpre vse ono. kar pravimo, da bi naj bilo 1» rili ra njeno za pozneje — ko mladina doraste v zrele, življenja sposobne ljudi.
Pojdimo malo okrog, pa si oglejmo to srečno, zavidanja vredno mladost delavskega fanta in še bolj dekleta.
Kje in komu neki pride na misel, da hodi in stopa poleg njega v življenje novo nebogljeno bitje; fant, ki išče v svojem starejšem sodelavcu prijatelja, tovariša, vodnika. Ga dobi? O, da bi ga! Toda največkrat im« zvodnika, ki mu greni življenje ter ubija v njem vse, kar je plemenito in dobro.
Pa se pozneje vprašujemo in obsojamo, da mladina danes ni več taka kot nekdaj in da hodi svoja pota.
Pa dekle, ki koprneče išče in čaka tople besede. Polna lepih upov in nad zaupa, preveč, zaupu, ker meni, da ji bo to prineslo, kar ji je položeno v srce. Namesto pričakovane sreče pride prevara, obup in razbita podoba srečne mladosti.
In če je danes toliko uniče-
/
nih src, razbitih mladih življenj ali ni to samo logičen nasledek vseh tistih nainiga-vanj, da je treba živeti in uživati takrat, ko je človek mlad. Da so plemenitost, spoštovanje in poštenje sočloveka, kar spada v preteklo stoletje.
Kakor da bi mladost res ne imela drugih bolj velikih ciljev in nalog, kakor živeti in
se čimbolj in čiinprej predati teku človeških strasti.
Taka mladina ni in ne more biti srečna, niti ne more prav doumeti, kaj je prava radost in veselje.
Življenje takšne mladine je podobno Velikemu tednu, ki ne vodi k vstajenju.
Ogromne množice hodijo to pot, ki je samo navidezno s
cvetjem posuta, toda ob vsakem koraku in spodtiku čutijo trnje in podzavestno vedo, da varajo-sebe in druge.
Se li vsi oni, ob katerih hodi in stopa v svet mehko in ljubezni iskajoče srce, tega zavedajo? Ne! Mnogim je mnogo na tem, da rujejo iz teh mladih duš vse tisto, kar je družina v nje vsadila dobrega in plemenitega — izrujejo in pohodijo kot nežno pomladno cvetje. O, ko bi se vsi tisti, ki to delajo, zavedali strašnih posledic svojega dela in dejanj. Ko bi vedeli, da je ravno zaradi njihovih zgledov in besed toliko stotin in tisočev porušenih in opustošenih življenjskih ravnovesij.
In mi, ki prav tako ob takih in enakih stopamo v veliki svet? Ali naj bo tudi naš Veliki teden brez odrešenja?
Ne!
V	tem velikem času se dobro zavedamo vse teže naše prihodnosti. Pot Velikega tedna tudi nam ni in ne bo prihranjena. In ker to vemo, jo sprejemamo brez bojazni in ugovorov. Ta naša pot mora biti ena sama velika borba proti vsemu, kar danes človeka ponižuje pod žival.
In v tem bo naš Veliki teden zadobil svoj smisel, dovršil svojo nalogo, da bomo s Križanim praznovali veliki praznik vstajenja — obnovo naših duš in src.	J.	R.
n asi
MOJ BRATJE SRI tAl
KRISTUSA
oj brat je srečal Kristusa v Bil je kakor romar iz tesno kjer v železnih statvah z v< starci iz predmestja tko trp Večeri so pri nas svinčeno s in Krist je stopal kot težak in ni razmajal rok v besedo
Moj brat je mlad in od bes« iztegnil je roko: Pozdravlj«
Dejal je Kriste: Hodi zdrav Vse, kar iz tvojega imena i vse, kar iz mojega odseva, Kaj nisva si od vekov znan Na tiberskih bregovih tovo Bizancu si gradil palače in krvavi davek si grofom pla umiral za nje in molčal, m< kakor jaz v velikem tednu O, saj sva si od vekov brat) Pridi, pridi, jaz sem luč iz < in lahko vam bo vsem, ki z
Moj brat je srečal Krista v in poje, poje kakor fant ve; in dviga skoro do neba in sam gre preko teme
Velikim sredi mesta se pa
i
teinotni ulici pod mrakom. Muh hiš v sredini mesta, ‘limi rokami
•jenje in brezupnost.
1 vi
tih v pristanišču bHdko.
tople ves bogat,
Brat!
'Me, je bridkost,
bridkost.
ca?
! S'1 prenašal Rimcu, zanj v tujini,
eval,
l},,ed rešen jem. i!
:este,
^ftno greste!
predmestni v mraku Se^ ko gre skoz vas, ldostno pest
je obraz.
Peter Kovač.
Skrb za zaščito delavske mladine po svetu
____________________________POZOR!_____________
Delo in težave delavske mladine pri širjen ju svo jega lista
V	poplavi časopisov je težko uveljaviti nov list, posebno še delavskega. Čeprav naš delavec precej čita, je vendar razmeroma majhno število delavcev naročenih na delavske liste.
Tako smo tudi mi dobro vedeli, da bo z našim listom težko prodreti med delavstvo. Treba je bilo iskati naročnikov; ker pa to le počasi napreduje, je bilo potrebno začeti razprodajati list tudi posamezno.
Ko smo prejeli prvo številko lista, smo ga razdelili ined delavsko mladino. Vsak je vzel nekaj izvodov, nekateri več, drugi manj. Potem smo pa šli z njim med delavce in delavke v tovarne.
Nekaj slik, ki so jih doživeli naši delavski kolporterji:
F. pripoveduje; »Vzel sem >0 izvodov in jih nesel s seboj v tovarno na šilit. Zučel sem list ponujati svojim sodelavcem. Ker je bil list nov iu ga še niso videli, so bili vsi radovedni. Skoraj vsak ga je vzel, nekateri z besedami: No, daj sem, da bomo videli, kaj piše! Nekateri so se branili: Beži, beži, saj imamo že tako preveč teh tiskanih cunj! Lažejo vsi, pomaga nam pa nihče! — Končno so ga pa le vzeli.
Nekdo drugi mi je rekel: Daj sem list, ampak če mi ne bo ugajal, ti ga jutri prinesem nazaj!
—	Tako sem ponujal, prodajal, prigovarjal in mešetaril. Odklonila sta mi samo dva. Razprodal sem vse. Z radovednostjo sem pričakoval drugega dne, kaj vse bom moral preslišati. Vzel sem še nekaj izvodov. No, povedati moram, da so bili skoraj vsi z listom zadovoljni, tudi nazaj mi ga ni nihče prinesel, pač pa so nekateri vzeli še več številk za svoje znance. Z uspehom svoje kolportaže sein bil zadovoljen tudi pri razprodaji nadaljnjih številk.«
M. pripoveduje: »Prva številka mi je ugajala predvsem zato, ker v list pišejo delavci in delavke same. Zato se nisem branila, ko so me prosili, naj nesem nekaj izvodov med svoje tovarišice. Vzela sem in srečno razpe-
MLADINA!
kupuje samo pri tvrdkah ki oglašajo o nušern listu
Mladina nalaga svoje prihranke v PRVI DELAVSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 22-1.
Harmonike vsake vrste in kvalitete dobite najugodneje pri ANTONU ŽELEZNIKU, izdelova-telju harmonik na VRHNIKI. — Zahtevajte prospekte!
Delavska mladina kupuje za velikonočna voščila samo DELAVSKE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE, ki jih je založila KRŠČANSKA DELAVSKA MLADINA, Ljubljana, Del. zbornica.
čala okoli 20 izvodov. Seveda sem morala preslišati tudi marsikatero opazko, vendar se jih nisem ustrašila. Pridobila sem tudi trinajst celoletnih naročnic.«
K. pripoveduje: »Tudi jaz sem imel notranji žep suknje natrpan z listom, ko sem šel itu delo. Prvega sem ponudil tovarišu, s katerim sva šla skupaj na delo. Potegnil sem list iz žepa in mu ga dal z besedami: Franček, si že videl naš novi list? Pogledal je nezaupno časopis in mene in rekel: Pojdi v kišto ti in tvoje cajtenge! Vsega sein sit! Vsak hudič bi že rad potegnil zadnji dinar iz naših žepov. Za norca nas pa imajo vsi. Potolažil sein ga: Nič se ne razburjaj! Vzemi list, dam ti ga, če ga ne boš plačal ti, ga bom pa sam. Preberi ga in šele potem se razburjaj! Vzel je list, ga vtaknil v žep in mrmral: Bom videl! — Drugi dan pride med delom k meni, mi stisne dinar v roke in pravi: Kar dober bo, le prinesi še nadaljnje številke. — Postal je naročnik. Ostale sem razpečal na bolj miren način.«
O. pripoveduje: »Tudi jaz sem prodajal med svojimi tovariši; iz kopice vsega, kar sem doživel, naj povem samo to, kar mi je rekel neki starejši delavec: Prinesi mi še vse nadaljnje številke lista, pa ne zmečkaj jih, jih bom namreč shranil in dal konec leta vezat. — Odkrito povem, da sem bil tega vesel, kajti spoznal sem, da se ta dobro zaveda važnosti delavskega tiska.«
Takšna in podobna poročila so prinesli vsi, ki so list razpečavali. Kljub vsem težavam in tudi marsikaterim neprijetnostim so fantje in dekleta razpečali nad 500 izvodov po mariborskih tovarnah.
Res je. da je to delo nehvaležno in tudi neprijetno, pa je vendar potrebno, če hočemo, da bomo list vzdržali, dvignili in ga povečali.
Zato je naloga nas vseh, da s svojim deloin pripomoremo, da bo list postal mogočen glasnik poštene delavske mladine, njenih idej in njenih zahtev.
POZOR!	POZOR!
Ugoden nakup pu znatno znižanih cenah:
Volna za obleke že od 14 din naprej; blago za kostume od 22 din naprej; moški štofi od 25 din naprej; moško cvirnato blago od5*50dln naprej; moške gotove obleke od 230 din naprej; otroške gotove obleke od 79 din naprej.
Velika izbira vsakovrstnega moškega perila kakor tudi svilenih robcev po zelo konkurenčnih cenah dobite pri tvrdki
MIRA PENIČ
MARIBOR, VETRINJSKA «>
Mednarodna mladinska zaščita in mladinska zakonodaja sta predmet velike razprave, ki jo prinaša »Mednarodni letopis za socialno politiko za I. 1957-58«. Naj sledi nekaj dognanj:
Na mednarodnem ipodročju je leto 1937. zelo pomembno zaradi velikega napredka otroške in mladinske zaščite. Mednarodna delovna konferenca je na svojem 25. zasedanju (junij 1957) predrugačila minimalno s-tarost otrok za pripustitev k tovarniškemu kakor tudi netovarniške-mu delu s 14 na 15 let. Sprememba je bila sprejeta z veliko večino. Ta določila veljajo za vsa podjetja. Kot predpogoj pa se zahteva, da so delovne naprave dovolj zavarovane. Konferenca je sklenila posredovati pri državah. tla se njeni sklepi čimprej uzakonijo.
Da se proučijo razmere in odredijo potrebni zaključki, je sklenila konferenca naprositi države za statistiko šoloobveznih otrok, ki so zaposleni tudi izven šolskega pouka, in izročiti te statistike Mednarodnemu uradu dela.
V	različnih deželah je zakonska mladinska zaščita zelo napredovala. Države, ki do sedaj niti talke uredbe niso imele, so objavile zakone te vrste, na pr. Albanija, nekatere kanadske pokrajine in različne zvezne države USA.
Zaradi posebnih nevarnosti, ki groze mladini pri nevarnem, nezdravem in težkem delu, je bila določena za nekatere zaposlitve najvišja meja za pripustitev k debi: v rudnikih (Kanadu 18 let, enako pri dnevnem kopu), pri transportnem delu, pri opekarnah (Nemčija), v kemičnih tovarnah (Poljska) in v nezdravih ter nevarnih razmerah Indije in Združenih držav.
Najmanjša starost za domača dela je v nekaterih deželah Zedinjenih držav v Ameriki urejena (llinois 18 let, Pensilvanija 16, Teksas 15 let). Tudi v Grčiji je sedaj to urejeno (14 let). Glede poklicev, ki so združeni pri izvrševanju z nevarnostmi, je bilo izdanih mnogo zakonskih uredb, tako n. pr. v argentinski provinci Buenos Aires, v Urugvaju, v Južnoafriški Uniji in v nekaterih deželah Združenih držav.
Da se otroška zaposlitev čim lx>lj omeji, so se letu 1937. odprle nove poti. Tri države USA so sprejele zakone, ki prepovedujejo nakup izdelkov, ki so bili vrženi na trg kot produkt otroškega delu (Vermont. Missouri in Newyork). V državi Connecticut so sprejeli podoben zukon: delodajalec, ki zaposli otroka pod 16 letom, je dolžan javiti nastavitev in tudi odpust posebnemu uradu, iki spada v vzgojni resor, ki pa zaposlitev pod 16. leti le redkokdaj dovoli.
Drugi' odredbe, ki se tičejo predlogu o najmanjši starosti: v Franciji in Italiji je sprejet zakon, da je najmanjša starost za tovarniška dela v domovini 14 let, kur velja tudi za nekatere kolonije: italijansko Libijo, francosko kolonijo v Dakarju in po-
stojanke v Indiji in Indotkini. V francoskem mandatnem področju Kamerun je določenu najmanj-šu sturost i2 let, ponekod celo do 14. letu. Določeno je, da se du mladostniku delo, ki ga brez težave zmore. V nekaterih francoskih in italijanskih kolonijah, kot v francoskem Dahomejti in v Senegaliji, je zuposli.tev pri nevarnih, zdravju škodljivih in težkih delih določenu starost v višini ostalih zakonov o najmanjši starosti.
Poleg sprejetih zakonov so bili predloženi tudi zakonski osnutki o nadaljnjih ukrepih glede najmanjše sturosti. Te vrste zakon (14, 15 let) pripravljata Mehika in Švica; podobnega tudi Irak in Palestina (12, 13 let); enako tudi v Kolumbiji, ki istočasno pripravlja tudi zukon o delu v nezdravih iu škodljivih razmerah.
Podaljšanje šolske dolžnosti prav tako neposredno vpliva na predčasno plačano delo. Več dežela je krenilo to pot: novi zakoni, ki omejujejo delo šoloobveznih otrok, so brli sprejeti na Danskem, Norveškem in v Združenih držuvah (zvezna država Vermont). Na Novi Zelandiji je uradna odredbu, da urad za socialno varnost preišče razmere šoloobveznih otrok.
Zukoni za podaljšanje šolske obveznosti čakajo na rešitev še v zvezni državi Victoria v Avstraliji, v Belgiji in na Novi Zelandiji.
#
Kakšnim obolenjem so vajenci najbolj podvrženi
Vajenci so najbolj podvrženi obolenjem v tekstilni in gostinski stroki. Četrtina bolezenskih podpornih dni odpade na jetiko.
V	kovinski stroki odpade tretjina bolezenskih podpornih dni na poškodbe. Vajenci, zaposleni v gostinskih obratih, pa obolevajo za boleznimi prebavil. Dobivajo slabo in postano hrano. 482 bolezenskih podpornih dni odpade na zdravljenje bolezni prebavil, a 401 dan na jetiko. V letu 1956. je umrlo 18 vajencev, od teh pet za jetiko.
VESELO VELIKO NOČ ŽELI VSEM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA DELAVS K E MLA1) I N E
DELAVSKA
^LLADINA
izhaja vsak mesec. Celoletna naročnina 10 dim. Posamezna številka 1 din. — Izdaja »Krščanska delavska mladina« (Jožko Rozman).— Odgovorni urednik Jožko Rozmun, Ljmbljana. — Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani — Tvrševa cesta 17 (M a kis Blejec).
Kaj pa ostali? Priskočite jim na pomoč! Saj gre tudi za vas!
3
KRUHA! KRUHA! KRUHA!
1918
Pomlad. Vojna je vihrala v Evropi. Po bojiščih je umirala mladina, skoraj še otroci. V zaledju pa je vladala lakota, katero je najbolj občutila mladina in otroci.
Tovarna. Razni oddelki in objekti. V njih je 'bilo večinoma zaposleno žensko osebje. V ključavničarskem oddelku smo bila trije vajenci, star pomočnik in sivolas, strog mojster, ki je- bil obenem tudi obratovodja vse tovarne.
Po opoldanskem odmoru, ki je trajal eno uro, da smo šli lahko h kosilu, če bi se smelo tako imenovati, saj je bila na mizi skoraj vedno nezabeljena repa, ječmenov ali pa koruzni močnik, potresen s sladkorjem, ki je nadomesto-val zabelo in mleko, smo se napol siti, napol lačni vračali v delavnico. Bili smo sestradani in oslabljeni, saj je prav nam mladim 15 do 16iletnim manjkala najbolj potrebna hrana — kruh. Že leto bo skoraj, odkar ga ni nihče od nas okusil. Le včasih smo videli kakšno delavko, ki je bila s kmetov doma, kako ga je naskrivaj v kotu jedla. Našim bistrim očem seveda ni ničesar ušlo. Kar srce se nam je stisnilo od poželenja, da bi smeli ugrizniti v kos in jesti, jesti...
Ro smo prišli v delavnico, se nikomur ni ljubilo prijeti za delo. Motor je sicer pel svojo monotono pesem in tudi transmisije so se vrtele pod stropom, ki naj bi uravnavale stroje in prijele za delo, pa so mirovale.
Mojster je odšel nadzorovat druge oddelke. Mi smo pa posedli okrog nakovala in molčali ...
V	hipu se zdrami France iz zamišljenosti, obrne svoj bledi. suhi obraz k nama in pravi: »Kaj mislita, ali bo še ke-daj prišel čas, ko bomo luhko dobili kruh?«
Molčala sva. V duhu pa sva se še spominjala predvojnih časov.
Nadaljeval je s strastnim glasom: »Čujta! Kruha, kruha, pa če tudi starega, trdega, piesnjivega bi jedel! Kakšna sreča pa bi šele bila, če bi nam kdo podaril kos lepo di-
šečega, trdo zapečenega rženega kruha!«
Lojze mu z bleskom v očeh govori: »Kaj šele belega. Ali pa celo žemlje! To bi bil šele užitek, kaj?«
Jaz sem pa šel še dalje s svojimi drznimi željami:
»Fanta, kaj bi pa billo, če bi bili celo krofi, lepo rumeni in s sladkorjem potreseni?«
Oba sta se le neverno na-smehljala. Umolknili smo.
Molče smo sanjali o kruhu, o hlebih kruha, črnega in belega, ležečega na domači mizi. Sanjali smo. Kako veselo se izpostavljajo našim očem preste, žemlje in drugo pecivo v izložbenih oknih pekarn, ki danes prazne režijo na cesto.
Pred našimi očmi so se dalje vrstile še druge nedosegljive dolhrote: krofi, potice in Šantlji. Sanje, sanje!...
Iz sanj nas je prebudil mojster, ki je stal za nami. Nismo ga opazili. Sicer strogi mož je dejal z mehkim glasom: »Fantje na delo!« — Slišal je naš prejšnji razgovor.
Molče in omahujoče smo šli k_ svojemu delu. — .Kruha ni bilo . ..
1937
Dolga ulica v predmestju. Celi kupi gramoza ob straneh. Dolg jarek, v katerem je bilo kakšnih petdeset delavcev. Kanal so kopali. Poldne. Iz bližnjih tovarn so sc oglasile sirene. Iz središča mesta se oglasi zvonenje. Delavci so prenehali s svojim delom; zlezejo iz kanala. Nekateri odidejo domov, drugi pa se napotijo k bližnjemu kupu gramoza, kjer imajo spravljene svoje suknjiče. Iz njih privlečejo kruh, slanino, košček klobase ali čebulo. Posedejo tam okrog in jedo, večinoma molčijo.
Opazoval sem starejšega delavca, ki se je sam vsedel na kup gramoza in čakal. Nisem vedel, ali ima kaj jesti ali ne. Sedel je mirno, obraz mu je bil iresen in otožen. Čez nekaj časa sta prišla k njemu fantek in deklica v starosti kakih 7 do 10 let. Fantek je nesel kanglico, deklica pa v papir zavito malo štruco kruha, .kakršno dobiš za. dinar.
Možu sc je obraz nekoliko
zjasnil, ko sla mu otroka izročala kosilo:
»Ata, jesti sva prinesla.«
»Prav, prav,« jima je odgovoril. Vzeli je kanglico, jo stisnil med kolena, odprl pokrov, vzel žliico v eno roko, v drugo pa štruco kruha in začel jesti. V kanglici je bila nekaka prežgana juha. Otroka sta sedla na pločnik nasproti njemu in poželjivo uprla oči v kruh. ki ga je nosil oče v usta.
Oče je opazil njun pogled. Obraz mu je postal trd, oči je imel napol zaprte. Odmaknili je kruh od ust, potopil žlico v kanglico in prijel štruco z obema rokama, jo prelomil čez sredino na dva kosa in podal vsakemu pol. »Ne, ne, ata, mama je rekla, da je kruli le zate, ker moraš težko delati«, sta se branila otroka, a istočasno že stegnila ročice po krulhu. »Le jejta!« jima veli oče. Nista se branila. Slastno sta ga pojedla.
Mož je molče in hitro srebal juho. Ko je končal, je dal kanglico otroku z besedami: »Zdaj pa le hitro pojdita, da ne zamudita šole!«
Otroka sta se hitro odpravila. Gredoč sta še jedla očetu namenjen kruh.
'Pristopil sem k delavcu. Dal isem mu cigareto in se spustil z njim v kratek pogovor. — Pripovedoval mi je: »Pred dvema letoma sem bil odpuščen iz tovarne, kjer sem še precej zaslužil. Bil sem dalj časa brezposeln, sedaj sem zaposlen pri zasilnih delih. Na mesec dobim na roko 440 do 450 dinarjev. Za enosobno stanovanje plačam 180 din mesečno. Nas je pa šest. Potem pa že lahko misliš, kako živimo z ostankom; treba je hrane, obutve, obleke, šola stane, kurivo in ne vem, kaj še vse. Živimo večinoma od take čobodre, ki si jo pravkar videl.« Potožil je: »To ni več življenje; najhuje je pa z otroki, ko jim ne moreš dati kruha, da bi se ga do sitega najedli!« S trdimi besedami je nadaljeval: »Bolje bi bilo, da bi ostal na fronti. Takrat sem bil še sam.«
S frazo, stokrat obrabljeno: »Bo že 'bolj e«, sem se poslovil od njega. 1 udi mene je klicalo delo v tovarni.
Ko sem 'zamišljen korakal po ulici, sem se spomnil vojne. V tiiste čase. ko je bil moj višek sreče in hrepenenja — kruh!
(Pa sem še primerjal: Da, takrat sem se že, četudi sem bil napol otrok, razumel, da kruha pač ni, ker je bila vojna. Le redko kdaj ti je prišel pred oči. Bila je pač vojna
in zaradi nje ni bilo kruha, čeprav nisem vedel zakaj.
Skušal sem primerjati takratne občutke s temi otroki, ki vidijo v izložbah pekarn vse polno kruha in gore slaščic. Sami ga pa nimajo. Zdi se mi, da je trpljenje teh otrok neprimerno večje, kot je bilo moje nekdanjih dni.
Pa sem |še pomislil: Kako brez vesti, brez Boga, kako krivična je današnja ureditev človeške družbe, ko mora kljub obilici telesnih dobrin s t r a d a t i toliko nedolžnih otrdk, ki nimajo niti koščka kruha.
Vprašal sem se: Kaj bo iz te mladine?
S tem vprašanjem sem stopil v delavnico, ko je zatulila sirena ...
1/ločctorb muu/ UL {c ush/cic\tH i/ CjWzoti	He	!	Jfliadinci	Uoče	micu,	UL	piiftaša	!
4
DELU ČAST IN SPOŠTOVANJE!
Delo jo naj večja vrednota. Z njim ustvarjamo vedno znova najraznovrstnejše dobrine, ki so nam potrebne za vsakdanje življenje. In vendar čutimo to kot neko težo, ki nam ni prijetna.
Vzrokov za to je več.
Prvič je človek že po svoji naravi nekam len, vedno znova g'a mora nekaj priganjati k delu in ustvarjanju — najbolj seveda to, da se sploh ohrani pri življenju.
Drugo je (o, da se delo še vedno — kot pred tisočletji
—	smatra kot nekaj manjvrednega (pri tem mislim na delo navadnega delavca). Človek se čuti nekam zapostavljenega, kot da ne spada v vrsto tistih, ki sicer kruh delajo, vendar pa smatrajo, da so tista dela nekaj več in bolj vzvišena.
Delo, to vrednoto, ne cenimo dovolj. Vse okrog nas nam vedno govori o trpljenju, ki ga delo prinaša s seboj, Ikate-rega bi se vsi radi prej ko mogoče otresli. Zato dela ne spoštujemo. Pri tem delamo vsi. posebno delavci, usodno napako.
Vsako delo je namreč častno. Kristus je to za svojega bivanja na zemlji lepo potrdil. Hodil se je v liiši ubogega tesarja Jožefa. Sam mu je pomagal pri delu. Za tiste čase velika sramota. Judje so pričakovali kralja, ki naj bi rešil judovsko ljudstvo in ustvaril veliko zemeljsko kraljestvo. Kristus pa je prišel med revne in uboge. S tem je pokazal, da je delo vrednota in da je tisti, ki si pošteno in s kakršnim koli delom zasluži svoj kruh, prav toliko vreden kot naj večji bogatin.
Ali je z delom kdo zadovoljen? Zelo malo jih je, .ki so srečni in zadovoljni v svojem poklicu. Vsak si želi nekaj več in nekaj drugega. S tem pa si samo grenimo življenje. Delo moramo opravljati z veseljem, skušati ga opraviti kar najbolje. To bo nam v veselje. drugim pa v zadovoljstvo. Zadovoljen človek veliko več naredi kakor pa tisti, kateremu je vse na poti in je jezen na vse. Mrkih in nesrečnih ljudi je danes že tako preveč.
Danes je v tem pogledu še posebno težko. Tudi od delavca se že veliko zahteva: zna-
nje, spretnost, moč in še marsikaj. Moderna tehnika in z njo velik gospodarski napredek neizprosno narekujeta in postavljata zahtevo: izvrši aili pusti, sicer pride kdo drug na tvoje mesto.
Je to trpka resnica. Ne zakrivajmo si pred njo oči; poglejmo ji neustrašeno v obraz.
Zato mora mlad delavec bistriti svoj razum, širiti svoje obzorje, dobro mora opazovati vse, kar se godi okrog njega. Doma v prostem času se mora učiti — brati mora knjige, časopise, zanimati se za razne tehnične izume ter naprave. Tudi če pri njih ne dela, vedno mora biti prožen in pripravljen na vse.
Tak je naš čas. Kdor nič ne ve in ne zna, je potisnjen v ozadje.
Za to drveče življenje, katerega danes živimo, da šola veliko premalo. Zato se mora fant še potem sam izpopolnjevati in oblikovati.
Ne samo, da gre in prime za vsako delo. Tudi pri najbolj navadnem delu gledajo na delavčevo sposobnost, obnašan je in nastop. Da. Njegovo govorjenje in obnašanje pove, ali je res človek, ki mu je kaj zaupati ali nič.
Zato ni dovolj, da se fant pripravlja za svoj bodoči poklic samo praktično v delavnici, to se pravi, da zna dobro sukati kladivo, marveč mora tudi drugače doraščati v resnega in sposobnega moža.
Mnogo jih je, ki so iz navadnih delavcev postali veliki
in slavni možje. Kaj jih je dvignilo nad njihove stanovske tovariše? Volja in moč!
Predvsem volja. Mlad fant mora hoteti biti dober član človeške družbe, ki hoče sebi in svojim koristiti in omogočiti, kolikor je to sploh mogoče, človeka vredno življenje. Seveda so vzroki za naše bor-
no življenje tudi drugje. Vendar je glavno to, vse drugo se da tudi pozneje popraviti.
To pa bodo zmogli le delavci, izobraženi in močni po svoji notranjosti.
Kje so danes taki delavci? Zelo malo jih je. Več ali manj
drugod — od drugih. Tocla od tam ni rešitve in je tudi ne bo. Rešitev delavstva, da bo postalo upoštevano in enakovreden činitelj v človeški družbi, je v delavcih samih.
Zato morate vi mladi delavci zastaviti vse svoje sile v to, da oblikujete svoja srca in duha, da rastete v prave, zavedne delavce, ki bodo znali prav ceniti sebe in vrednost svojega dela. Čim več bomo vzgojili takih delavcev, tem prej bo prišlo tudi odrešenje in bo tudi delo dobilo svojo pravo vrednost. Kristus ni zastonj prišel med delavce. To je velika skrivnost, ki jo 'bomo doumeli in razumeli samo, če bomo vselej in povsod spoštovali delo in ga cenili kot največjo vrednoto, katere ne morejo odnesti tatovi, niti je ne more uničiti rja.
Poleg vsega pa mora biti v nas samih manj materializma in sebičnosti. Tudi protii temu se bomo moraili najprej vsak v sebi boriti — materializem je namreč največji rušilec sreče našega delavca. In vendar se je že tako globoko usi-
Zato mora poleg vsega med nami vladati pravo lin nesebično tovarištvo.
Delavci imamo tedaj velike* in važne naloge v današnjem razbitem času. Mi jih razumemo. zato pojdimo tudi v- tej smeri pogumno na delo.
(Iz referata predsednika KDM J. Rozmana na tečaju KDM v novembru 1938.)
vsi pričakujejo rešitve od
Kako je s pravnim varstvom naših vajencev?
Vajenci v obrti in trgovini.
O vajenskem vprašnju je bilo že veliko govorjenja, toda o dejanjih ni sledu. Vajenci so ravno tako v slabem položaju kakor ,so bili pred uveljavljenjem obrtnega zakona, če še ne na slabšem.
Pred časom je na podlagi S 2^7. obrtnega zakona predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za socialno politiko posebno uredbo o številu vajencev v obrtnih delavnicah in trgovinah. Uredba se glasi:
V trgovinah in obrti h smejo biti istočasno v uku: en vajenec, če dela lastnik obrta sam ali z enim pomočnikom; dva vajenca, če je v obrtu zaposlenih 2 do 5 pomočnikov; trije vajenci, če je v olbrtu zaposlenih 6 do lt) pomočnikov; štiri vajenci, če je v obrtu zaposlenih več. kot 10 pomočnikov. Več kakor 4 vajenci ne morejo biti istočasno zaposleni v nobeni trgovini ali obrtu.
Če kolektivne pogodbe določajo večje omejitve vajencev, kakor odreja ta uredba, veljajo iglede števila vajencev v obrtu, za katere je v veljavi kolektivna pogodba, omejitve, določene s to pogodbo.
V izrednih primerih sme ban po zaslišanju delavskih in poslovodskih zbornic zvišati dovoljeno število vajencev /a poedlno stroko.	(Dalje	prihodnjič.)
Ktiži
Na odkopu tle in na perišču žare tisoči rdečih cvetov.
In, kot da bi gledal v nebo, kadar tam zvezde sijo, lučic neštetih vrste žarijo.
Sem od Lebringa lučke žare in iz Šonta, Podare in Sok, kolonije obrazi strme.
Na odkopu tle in na perišču žare pogledi rudarjev trpečih na križih, dušah razpetih in zvonovi zagorski trpinom pojo:
»Tudi Gospodu bilo je na svetu hudo.«
Mohar Ivan.	d	ral	tudi	v	delavčevo	srce!