POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji tnala mesečno Din 10.—, v tnozemstvu mesečno Din 15.—t — Uredništvo in n prav at Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št. 14335. —* Podružnice: Ljubljana, De* lovska zbornica m Celje. Delavska zbornica ■—* Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Malt oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali »glasi, ta slutijo v. socialne namen* delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J$ Štev. 62 • Maribor, žetrtek, dne 7. julija 1938 ♦ Leto XIII [dT Oton Bauer umrl | ^ Parizu je dne 4. t. m. zjutraj ob treh za srcn° kapjo nenadoma preminul avstrijski emigrant s, dr. Oton Bauer. Sodrug Oton Bauer je bil star šele 57 let. ■ Sodrug Ote« Bauer je moral bežati iz Av-str>ie ob krvavem nasilstvu klerikalnega kanc-^eria Arbeiter-*eitung«, ki se je razširjal po hermetično zaprti Avstriji v 60 <3o 70 tisoč izvodih. Urednik listu je bil dr. Bauer. Bil je tudi urednik revije »Der Kampi«. Politične intrige in bojkot Čeho-slovaške zaradi te politične emigracije so povzročile, da se je moral list preseliti v Francijo 'n z njim tudi dr. Bauer. Oton Bauer je bil po smrti pokojnega s. Viktorja Adlerja v povojni dobi najaigilnejši politični propagator, ki je z logično (doslednostjo največ pripomogel s svojimi razpravami in propagando, da je avstrijsko delavstvo politično ostalo enotno. Dr. Bauer je bil ruski vojni v)etnik. Poznal je revolucijo v Rusiji in nje težkoče in boje, iz katerih se je učil sam in Poučeval o njih svoje pristaše v Avstriji, kjer Je z vso vehemenco propagiral logiko političnega -delovanja socialne demokracije, ki jo je P° svojih izkušnjah spoznal za pravilno in dobro.- če je pozneje Dolliuss krvavo trhrmfiral, se je to zgodilo proti njegovim naziranjem. — &auer je zagovarjal absolutno aktivnost in sodelovanje v vsem javnem življenju, dočim je faktično vodstvo avstrijske socialne demokrate nekaj pred tragičnim dogodkom poseglo pasivnosti, po politiki pasivnosti, ki je neposredno .omogočila, da je Dollfuss in vsa nje-Šova reakcija zajahala črnega konja, dočim je bilo načelo Bauerja, da je potrebno v delavskem gibanju dvoje: aktivnost in sodelovanje kulturno visoko stoječe delavske organizacije v svrho pomnožitve političnega vpliva do zmage. Opravičeno je avstrijska reakcija imenovala ^rja Bauerja avstrijskega »bolševika«, ker se £a je najbolj bala zaradi njegove izredne inteligence. Avstrijskim socialdemokratom doma in v emigraciji izrekamo ob tej veliki izgubi svoje 'skreno sožalje. * ^r- Otcn Bauer je bil rojen na Dunaju dne septembra 1881. Njegov oče je bil solastnik neke predilnice blizu Reichenberga na Češkem, kier je dovršil gimnazijo, potem pa je na du-y*a)ski univerzi študiral pravo. Že kot študent Pod vplivom Viktorja Adlerja vstopil v s-o-c'alno demokratsko stranko, v kateri se je potem vse življenje živahno udejstvoval s pere-0,11 in besedo: bil je V. Adlerjev tajnik in kma-11 izvoljen v parlament. Kot oficir je leta 1915. Prišel v rusko vojno vjetništvo in je bil leta **■ kot vojni invalid izmenjen ter se je vrnil v domovino. Ko je leta 1918. Viktor Adler Urnrl, je kot njegov tajnik prevzel ob prevratu Delavsl avstvo je govorilo, naj Boj proti draginji Ni naš namen grajati ali kritizirati j (...•it.;? politike v državi. To ne bi imelo pomena, ker se v državi vendarle opaža neka nova incijativnost, čeprav gre ta na račun davkoplačevalcev in zlasti konzumentov. Posledica obnovitvene politike je pa obenem ta, da se življenjski standard pe izboljšuje vsaj ne v splošnem. Delavstvo je po raznih krajih države napravilo zborovanja proti naraščajoči draginji. Opravičeno je pritoževanje, kar potrjujejo tudi razni statistični podatki in indeksna poročila. Na teh zborovanjih je povedalo svojo zahtevo, navedlo tudi nekaj smernic, ki naj bi jih vtsoštevala vlada, zlasti pa narodni poslanci. Kako naj sicer gospodje poslanci, ki sede v narodni skupščini, opravičijo svoj ribji molk o tem vprašanju? V narodni skupščini doslej nismo slišali niti enega pozitivnega predloga glede življenjskega standarda v državi, čeprav govore tudi cl rinil je to bistvo narodnega gospodarstva. Kolikor so se ministri ali poslanci dotaknili življenjskega standarda, je bilo največ, da so konstatiraii strašno bedo, predlagali ali sklenili pa niso ničesar, V zadnjih številkah našega lista smo večkrat govorili o tem vprašanju, Navajali smo številke iz statistike, primerjali razmere v drugih deželah in pri nas. Številke ne lažejo. Tembolj je to vprašanje aktualno, ker nam napovedujejo nov val krize, ki se po nekaterih državah že močno pojavlja. Pomislimo samo! Ob najboljši konjunkturi pri nas so se po naporih delavskih organizacij nekoliko dvignile mezde, pa so kljub temu ostale smešno nizke v primeri s plačami drugod, V krizi so mezde zelo padle. V sedanji konjunkturi so se nekoliko izboljšale, niso pa dosegle one višine kakor v najboljši konjunkturi v letu 1929, Razentega so se pa življenjske potrebščine horendno in po nepotrebnem podražile, tako, da sedanje plače realno še ne odgovarjajo več nafsldbšira plačam v dobi najhujše krize. Vzemimo, da se nahajamo sedaj pred novo krizo, Kaj se bo zgodilo? Delodajalska podjetja bodo zopet traktirala delavstvo z zniževanjem plač in skušali potisniti nominalni mezdni nivo pod nivo najslabših plač v dobi najhujše krize. Potrebni so preventivni ukrepi, Z ozirom, da za to vprašanje ni nikjer pravega interesa, ne v narodni skupščini in ne drugje, že danes lahko trdimo, da bo delavstvo imelo, če nastopi akutna gospodarska kriza, strašne boje celo za ohranitev svojega sedanjega socialnega položaja. Zato je potrebna organizacija, ki bo sposobna za boj, Zadnji čas bi pa bil, da tudi odgovorni faktorji posvetijo vprašanju pozornost. Gre za zdrav in krepak narod, ki vzdržuje državo. SCdal bodo volitve v narodno skuoStfno? Predsednik vlade dr. Stojadinovič je govoril na shodu JRZ v Skoplju. Pojasnjeval je svojo splošno gospodarsko in socialno politiko, govoril o notranjem posojilu v znesku štirih milijard dinarjev, o pogajanjih s Turčijo glede izseljevanja Turkov in o zavodu za južno Srbijo, ki naj tam pospešuje produkcijsko politiko. Važno je, da je predsednik vlade na tem zborovanju omenil tudi volitve v Uarodno skupščino. I"* mn je izjavil, da imamo za volitve časa še leto dni. Proč so časi, je rekel, ko so ministri hodili med narod samo pred volitvami. Poslovna doba narodne skupščine res poteče šele majnika meseca bodočega leta. Volitve torej morajo biti po ustavi in volilnem zakonu v enem letu. Volitve interesirajo ves narod, v kolikor je politično zaveden. Ta narod želi, kar je nujno potrebno, da bo v novi narodni skupščini pravilno zastopan, ne pa tako> kakor je po petomajskih volitvah iz leta 1935. Tiste volitve so nam znane in takih ne želimo več. Uverjeni smo namreč, da more narod dobiti vestne in značajne poslance samo v svobodnih in demokratičnih volitvah. Take volitve naj tudi pokažejo medsebojno zaupanje med volilci in vlado in obratno. Take volitve bodo obenem izraz dobre volje na obeh straneh. Pred intenzivnejšim delom opozicije? Režimska stranka JRZ razvija v zad-j njem času precejšnjo aktivnost. Snuje in j reorganizira svojo stranko ob prav vnetem- sodelovanju raznih ministrov, j Največjo agilnost pa kaže dr. Mačko-1 va SHS, ki je zopet pričela prirejati mnočo shodov in konferenc, od katerih je bila najpomembnejša ona v Šibeniku. Značilno je tudi, da postajajo opozici-onalni oolitiki Juraj Demetrovič, dr. Nikola Nikič in drugi zopet aktivni. Dr. Maček je imel baje te dni z odgovornimi funkcionarji konferenco, pri j kateri so govorili o rešitvi hrvatskega in opozicijskega problema. V krogih SDK in NO se nadejajo, da se izvrši ob obisku drja Mačka v Beogradu važen preokret v opozicijskem gibanju. Na konferenci naj bi se sklenilo, da se povsod izvede tesno sodelovanje celotne združene opozicije. V ta namen izdaijo onozicionalne stranke skupen proglas, ki ga podpišejo vse stranke opozicije. Da politično gibanje pomeni resnejšo akcijo, sklepamo iz nervoznosti, ki jo kažejo politični ljudje povsod, kjer se oglašajo . Otto Bauer posle državnega podtajnika v ministrstvu zunanje politike, katero funkcijo je pa že 25. julija leta 1919. odložil in je oktobra istega leta izstopil tudi iz vlade, ki ji je pripadal kot predsednik komisije za socializacijo. Od takrat dalje je bil v dunajskem, parlamentu eden izmed najvažnejših voditeljev socialne demokracije in je bil cilj najljutejših napadov avstrijske reakcije, zlasti po letu 1927., ko je na strankinem kongresu v Linzu bil osvojen njegov radikalni strankin program. Os Rim—Berlin na delu Nameravani obiski madžarskih vladnih predstavnikov v Rimu in Berlinu kažeio, da gre za akcijo, ki se tiče srednje Evrope in vzhoda. Najprej obišče madžarski regent Horthy Berlin, za njim madžarski predsednik vlade Im-redv in zuanji minister Kanva Rim. — Madžarski list »Vivadat« trdi celo, da obišče septembra meseca sam nemški kancler Hitler Budimpešto. Kakor je videti, kuhaiio prav pridno evropsko juho. ni pa iasno še, kako bo teknila ta juha socialno bolni Evropi. „Boj demokracije na tiso* frontah" Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je ob 75-letnici zmage pri Gettys-burgu v Pensilvaniji, v kateri je bila odločena državljanska vojna in z ozirom na svetovno vojno rekel, da vodi sedanja generacija prav tak boj, kakor je bil Lincolnov boj, čeprav se ta boj ne vrši z orožjem, ampak z apeli na razum in pravičnost na tisoč frontah. »Prav tako kakor Lincolnova generacija se borimo za to, da ohranimo varnost državljana v svobodni družbi in smo blizu, da to bitko dobimo.« Avtarkija v Italiji se ni obnesla Italija je hotela dvigniti svoje gospodarstvo s tem, da je zapirala meje tujim surovinam in blagu. To je, uvedla je strogo avtarkijo ali samogospodarstvo. Angleški list »Times« pravi, da je izkušnja, žal, večletna, pokazala, da Italija ne more živeti sama od sebe. Abe-sinija ni prinesla kaj prida. Zaradi svoje avtarkije je izgubila tudi tuje trge, kar je naravno. Če ti ne kupuješ pri meni, tudi jaz ne bom kupoval pri tebi. Tak je trgovski svet. Pasiva v italijanski trgovinski bilanci zaraditega bolj in bolj narašča. Obifnske volitve v Belgiji razpisane Belgijska vlada je sklenila razpisati občinske volitve za 9. oktobra t. 1. Tem volitvam pripisuje belgijski politični krogi velik pomen. Kitajsko-iaponska vojna Japonska vojna poročila pravijo, da so japonske čete s pomočjo mornarice zasedle mesto Hukov ob jezeru Pajang. Hudi boji se vršijo tudi ob reki Jangce pri Hankau-u. Kitajska vojna poročila pa pravijo, da se vršijo le manjši spopadi in da Japonci v zadnjem času niso nikjer dosegli pomembnejših uspehov. Več municijskih skladišč je te dni v bližini Bukarešte zletelo v zrak. Eksplozija se ie baje izvršila radi samovnetja, ker je vladala silna vročina. Italija, Mandžurija in Japonska so sklenile trgovinsko pogodbo. Podpišejo jo te dni v Tokiu. , # l J II kem ©J koru za Iporazum v 1 Sond lOBISi Avstrijske novice ‘ Umrl je pisatelj Auerniheimer, predsednik | avstrijskega Pen-kluba. ,Po anšlusu je bil oA-1 ipeljan >v koncentracijsko taborišče Dachau. — Tudi naši (književniki, ki so se udeležili kon* nevmešavanje i gresa Pen-kluba, so Auernheimerja osebno po* znali. V odboru za nevmešavanje, ki je za sedal te dni v Londonu, je bil dosežen' Na castelonski fronti sporazum glede odpoklica prostovolj- nacistl hu^° napadajo pri Ondi m se pm cev iz Španije, poostritve kontrole na J® posrečilo prodreti do Talesa ki j e suhem in na morju in plačila stroškov *9.k™ vpadno od Castelona Po hudih 50.000 otrok, ki so v neprestani nevar-; 'T T' --nosti, da postanejo žrtev zračnega bom- j * bardiranja ali artiljerijskega Ognja. Ta: Propaganda je eno najvažnejših sredstev na- mladina Čaka, da jo odpeljejo S tovor- j cionalsocialistične državne modrosti. Imajo <*" nimi avtomobili, ki jih morajo dobaviti Io ministra za propagando. Po naročilu propa- za izvedbo tega načrta. j bo>ih Pa SP republikanske čete odbile j ^brodelne organizacije iz celega sveta, j gandnega ministra iz Berlina so bili te dni Pri Ko je bil sprejet tudi predlog o po-’ 7se napa,4,e' Republikanskim četam se pe£;. pr;manjkuje hrane, zlasti mleka.I višjih deželnih sodiščih na Dunaju, v Grada« ostreni kontroli na suhem in na morju,! posrečilo zasesti vrhove južno o y Madridu pride sedaj en liter mleka j in v Innsbrucku ustanovljeni posebni tiskovni ki ga je stavila Sovjetska Rusija, je tudi; ue e' zastopnik Rusije izjavil, da sprejme spo- Nacistična letala ZODet boill sovMskaPvkdZak0m’ Če ga b° °db°rila bardirala nezaščitena mesta Odbor za nevmešavanje ima zaenkrat na razpolago 50.000 angleških fundov (okrog 7,500.000 Din) za izvedbo tega načrta. Poostrena kontrola se bo na morju izvedla postopoma, na suhem pa takoj. Prav tako se bo pričelo takoi s pri* pravami za odpoklic prostovoljcev iz Španije. Na vzhodni fronti se vršijo ljute borbe. Republikanske čete uspešno odbijajo vse napade nacistov, ki so v tem odseku koncentrirali mnogo vojaštva. V odseku Puebla de Valverde je bil sovražni napad odbit. Nacisti so imeli občutno zgubo. Kljub vsem obljubam nacistov, da bodo prenehali z bombardiranjem nezaščitenih mest, pri čemur je ubitih največ civilistov, zlasti nedolžnih otrok, se vršijo zračni napadi dalje. Zadnje dni so bombardirali nacisti pristaniško mesto Denia, dalje so bombardirali kraj Lima, Segorbe in Valencijo. Povsod so poru-1 združenja vojnih invalidov, šile bombe mnogo stavb in ubile več; ljudi, večinoma civiliste. Tako se voj- General Franco zapira skuje general Franco, ki ga zagovarja vsa svetovna reakcija. 250.000 mladine so odvedli iz Madrida na prebivalca, pri čemur pa se najprej i uradi, ki imajo nalogo propagirati medi preb1* vposteva težke bolnike po bolnicah. valstvoan razumevanje za nov« pravičnost m vzbujati zaupanje v novo sodstvo, za katero ne veljajo več prejšnja določila o neodstavljivosti s.»dnikov. Biirckel je pred nekaj dnevi v iGradcu Š° voril voditeljem štajerskih nacistov. Priznal Je* Odlikovanje italijanskih vojnih invalidov iz Španije V Neaplju so imeli zborovanje itali-janski vojni invalidi iz Španske vojne, j da se pojavljajo gotove težave, že 12 naciste- Zborovanja se je udeležil prestolona- j nih komisarjev gospodarskih podjetij je kakor mu dotekajo srebrniki, se enkrat spomni B»'. ga, hinavec, drugič ga zopet pozabi, falot! A ti — in mu na dušo nihaj in ga poučuj, — a poučev^ nje — naj bi mu bilo v tolažbo in uteho, a na način naj ga tolažim, če pa vidim v njem le — £n . sobo? Včasih sem jim čvekal grozeče besede, ki n‘. bi jih prestrašile, pa sem videl. — da se ti ropa ničesar ne boje! Žive kakor muke v medu, zadovo ni, siti. oblečeni, toplo jim je. nič jih ne vznermrj j samo smrti se boje, a ona — je še daleč! In prev mala me je nepremagljiva želja, kako bi jun izp ' kopal vso hišo. no, pa sem se začel včasih sni okrog bab in jim mešati glave one so glavi i melj uspehu. , , . c,,rHe- Oziral sem se po Alekseju, kako on^ to sprej ma. Bal sem sc, da se ne b[ starcu zacc1 - tfl0 vendar Aljošine predirljive oci so gledale P«- in resno, ustnice je ime stisnjene m ves obraz je bil kakor - sekira. Hladno, s skrito zlobo : - porogljivostjo, je zvenel sia dar pripravljeno visoki glas: (Dalje prlhodnitl-1 iU Utaja/ TRBOVLJE , 'Na počitnice v Bakar. Krajevni upravni od-or Bratovske skladnice pošlje vsako leto ne- ■ a!.5!lda!Lskih °^r°k na letovanje v razna okre- ! va- i3ča. Tako je bilo tudi letos izmed par sto MARIBOR Zanimivo predavanje o velikih svečanostih v Pragi Prijavi ion; h • u "C | se bo vršilo danes, dne 6. julija t. !. s pri-1 ginalne slike. Govorila bosta ss. Petejan Josip trebniti'nt \Z najboli po-1 čctkom ob pol 8. uri zvečer v dvorani Apolo-: in dr. Avg. Reisman. — Vabljeni vsi, ki se za- Bakur in u°c’ i? .? se nn bodo na ™orie v j k;}na> Predavanje bodo spremljale številne ori- nimajo za demokratično Čehoslov. republiko, . , m k »v. Križu nad Jesenicami. Tako je ^ mulo sredo odpotovalo na tritedensko leto-hmT'6 l • °^r°k P°d nadzorstvom, podpredsed-sua, krajevnega upravnega odbora Bratovske - niCe s. Aliča Antona na morje v Bakar. Katera regulacijska deia so v našem mestu najnujnejša V ima trboveljski rojak učitelj g. Sušnik j Da se bo naše mesto vsaj nekoliko uredilo, ! ne bodo hoteli žrtvovati v ta namen. Prepričan lis* " *.Jkozvani »Trboveljski dara« za okreva- - bo treba postopoma izvršiti še mnogo regula- sem, da bi se našel primeren prostor, če bi bilo “sce odraslih ■<- >' • ' §„i odbornika kraj. upr. odbora s. Zelen nicara'0^3 na ^e^ovan>e 'k Sv. Križu nad Jese-}j0£j “,1- belimo, da bi kraj. upravni odbor za \ skih°C* Pošilial čim več potrebnih rudar- *raka telo. na letovanje, da se navžijej-o svežega m med šolskimi počitnicami okrepijo VBakru U1,a , go takozva sku6- asli'h 'n šoloobveznih otrok. — Druga; cijskega dela, zato bi se moralo predvsem pre-°trok pa pojde še ta mesec pod nad- | urediti to, kar je z ozirom na promet najbolj nujno, ne pa ono, kar služi bolj v .olepšavo. Z regulacijo mesta se je mestni občinski svet ba-vil že rvso povojno dobo in tudi v naših listih smo često poročali o tem vprašanju. Tržnica je najbolj boleča rana našega mesta, čeprav borno letos slavili že vsaj 15-letnico, odkar je to vprašanje na dnevnem redu. Mestna občina je v te svrhe izdala že mnogo, ne da bi se bilo sicer to vprašanje le za korak približalo rešitvi. Nasprotno, danes smo menda dalje od rešitve tega vprašanja, kakor smo bili pred 10. leti. Po mojem mnenju bi ibilo treba najprej poiskati primeren prostor in zgraditi tržnico, šele nato pa pričeti urejevati Glavni trg. Načrt, da bi se tržnica zgradila na trgu pri dravski vojašnici, je tako neprimeren, da tega ni treba še posebej utemeljevati. —i Nek dnevnik je pred kratkim priobčil članek, v katerem dopisnik predlaga, da naj bi se staro semenišče podrlo, ker se sedaj gradi novo, tamkaj pa naj bi se uredila tržnica. V bistvu ta predlog ni slab, vendar je neizvedljiv radi tega, ker stoji poleg semenišča cerkev, katero gotovo HRASTNIK ^•letnica ustanovitve »Prvega delavskega pevskega društva steklarjev v Hrastniku« jeLe‘°s spomladi je preteklo 30 let, odkar se ja Hstanovilo pri nas prvo pevsko društvo steklo T.o društvo je pravzaprav ustanovila ^ udmarka« in »Schulverein«, ker je hotela dja je bil nad tem silno ogorčen, s. Pa- V I Pa je pri svojem stališču vztrajal in zahte . glasovanje. Stališče 5. Papeža je prodrlo in er je 17 pevcev glasovalo za Papeža, za evoV0(jj0 pa je y g ^em je konec Ustva pod nemško nacionalno firmo, ker so .»< •t-'« Mariborsko delav- stvo in davkoplačevalci si bodo to zadržanje dobro zapomnili. Rizlko dela. Pri popravilu tukajšnje moške kaznilnice se je hudti ponesrečil delavec Hor-žan Janez, ki je prišel v dotik z električnim vodom in padel 8 m globoko. Nahaja se v bolnici. Njegovo stanje je zelo resno. Od roparske tolpe, ki je v zadnjem času plenila po Dravskem polju in okolici Maribora, so že aretirali vse člane, razen Josipa Kodra, katerega še zasledujejo. Aretiranih .ie bilo tudi mnogo oseb, pri katerih so zlikovci shranjevali ukraden denar. Ponesrečil se je na koroškem kolodvoru pred par dnevi novoimenovani postajenačel-nik g. Konrad Merc. Stal je na progi in ni opazil stroja, ki ga je tako nesrečno podrl na tla. da je zadobil hude poškodbe na glavi. Zdravi se v splošni bolnici. Takoj drugi dan po sklenjeni kupčiji pa so prihiteli gledat prostore in dvorano tudi go spodje iz katoliškega tabora, ki bi tudi radi imeli to edino večjo mariborsko dvorano, pa so v svoje veliko presenečenje zvedeli, da so prišli prepozno. V tej dvorani so se vršile zadnji čas tudi vse večje katoliške' prireditve, a odslej bo seve odvisno od »Sokola«, če bo hotel tem katoliškim društvom prepustiti dvorano proti primernemu plačilu. — Zanimivo bo v bodoče zadržanje občine napram »Posojilnici« in »Sokolu«, ko bodo to veliko stav-bišče parcelirali. Občina je namreč svoječas-no izrekla, da se ti prostori rezervirajo za bodoče novo gledališče. Preko tega stavbišča se mora podaljšati tudi Gregorčičeva ulica v Prešernovo ulico. Ob tej priliki bi občina prav storila, če bi tudi ona začela regulirati Prešernovo ulico, ki nosi sicer ime našega največjega pesnika, pa je v resnici ena izmed najbolj zanemarjenih: čeprav v sredi mesta, še vedno brez pločnikov. Celo vrsto poletnih veselic je v nedeljo popoldne razgnala ploha: tako veselico gasilcev v Selnici ob Dravi, tombolo pri sv. Miklavžu, železničarsko veselico železničarskega pevskega društva »Krilato kolo« na smrtnem prostoru S. K. »Železničar« na Tržaški cesti itd. Železničarji bodo veselico ponovili v nedeljo, dne 10. t. m. na istem prostoru. Prireditelji imajo veliko škodo. V splošnem so pa ljudje zadovoljni s hladnejšim vremenom, ker je bil dež res potreben in je bila zadnje tedne neznosna vročina. Izlet privatnih nameščencev v Celje se bo vrši! v nedeljo, dne 10. julija ob priliki Oblastne konference ZPN.T. — člani in prijatelji 7veze dobrodošli! Na svidenje v Celju -dne 10. julija v prostorih gostilne »Pri mostu«. S t‘V j a- — Delavec. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost II« tjrastniku proslavi v nedeljo, dne 10. 'julija letnico obstoja prvega delavskega pevske-^ društva steklarjev, katerega naslednik je eyski odsek »Vzajemnosti II«. »..^P°red; 1. Sprejem gostov pri dopoldan-ohli °b 8. in ‘AID. uri. 2. Manifestacijski nod. 3. Pozdravni govori. 4. Slavnostno oranje. 5. Kosilo. 6. Skupna pevska vaja dne zborov. 7. Od 1.—3. ure popol- 1. ® ogled steklarne. 8. Ob pol 4. uri popoldne Veii?ert- 9. Ob pol 5. uri popoldne pričetek nje Ke ljudske veselice. Na sporedu je keglja-»a dobitke, ribolov, amerikanski zapor, V a. P°šta itd. da se te delavske proslave v čim-•le'n številu udeleže. — Družnost! CELJE Nameravan atentat na tovarnarja Westna »Slovenec« z dne 6. julija t. 1. poroča: J spoznal, vendar se mu je zdel sumljiv in ga je »Po veliki noči je tovarnar Westen zaradi po-] pridržal toliko časa, -da je prišla policija in ga manjkanja dela moral odpustiti večje število aretirala. S seboj je nosil aktovko, v njej pa je delavcev, kar je vzbudilo med delavci nemalo i-mel dolg nov nož in večji samokres z več na- sovraštva do podjetja in podjetnika, ker so o stali brez kruha in trpijo 'pomanjkanje. Polovica teh odpuščenih delavcev je že .dobila stalno zaposlitev, drugi pa tavajo brez dela po mestu in celjski okolici. V tej družbi je ihodil tudi l71etni delavec Zupanc Ivan iz Zavodne pri Celju. Ta je izstopil iz službe po veliki noči. Od tega časa je hodil s to družbo in porodila se mu je zla misel, kako priti do denarja. Pisal je tovarnarju Westnu grozilno pismo, v katerem je zahteval 2 milijona din in grozil s smrtjo in pokončanjem tovarne. Včeraj popoldne si je najel avtotaksi in se odpeljal v Gaberje. Pred tovarno je izstopil iz avtomobila in hotel do tovarnarja. Ker je fa.il elegantno oblečen, ga vratar trenutno ni boji. Odpeljali so ga na policijo, ga zaslišali nato pa izročili okrožnemu sodišču. Ivan Zupan je po veliki noči izstopil iz tovarne. Včeraj popoldne se je odločil, -da izvrši svoj sklep. Dopoldne se je zglasil pri nekem celjskem (graverju, se predstavil kot detektiv in zahteval samokres .od vajenca, ki mu ga je seveda izročil. S seboj je nosil v aktovki nož, samokres, pjščalko, ameriško svetilko in grozilno pismo. Zakaj j-e imel .piščalko in ameriško svetilko. še ni dognano in bo razkrila preiskava. Značilno je, da samokres ni bil nabit, iz česar se sklepa, da fant ali ni poznal .orožja, ali pa ga je dobil v zadnjem trenutku in ni natančneje pregledal samokresa. Uslužbenci bogate veleposestnice čakajo že j prav nič pomisli, kako naj žive njeni uslužbenci več kot tri leta na svoj zaslužek. Veleposestnica Fani Pongrac na Seneku pri Polzeli ima več uslužbencev, ki pa jim že po tri leta in nekaterim še dalje ni izplačala njihovega zaslužka. Terjatve nekaterh teh uslužbencev znašajo p.o din 100.000 in tudi več. Delodajalka jim sicer stalno obljublja plačilo, 'kljuib temu pa brez vsakega denarja in kake morajo biti šele njihove gospodarske razmere, ko označuje ona sama že svoje gospodarske razmere aa neugodne, kljub temu, da ji dopuščajo hoditi na Dunaj in morda tud-i drugam v inozemstvo. Obupne razmere pri celjskih brivcih. Zadnje čase dobivamo toliko pritožb iz te obrtniške Odbor »Vzajemnosti II.« potrebujete, da zaslužite 1000 Din siuipT* M*,> mesečno doma, — Postranski za-Dopisi:, Anos', Maribor,Orožnova 6. I njihove težko zaslužene mezde ne plača, am- stroke, dia smo prisiljeni, javno opozoriti tiste pak se vedno izgovarja, da jim ne more takoj | obrtnike, ki imajo še čut za red in socialnost, plačati radi trenutnih neugodnih gospodarskih 1 Izrabljanje pomočnikov je tako nečloveško, da razmer. Njeni uslužbenci so se radi tega že j ni najti primere. Mojster sprejme pomočnika, JESENICE Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko opozarja vse svoje člane, da so od 1. julija do 15. septembra t. 1. uradne ure v njeni pisarni od 8. -ure dop. do 12. ure pop. ter o-d 4. ure pop. do 7. ure zvečer; zadružne pro-dajalnfe so pa odprte -od pol 8. ure zjutraj do 12. ure in od 3. ure pop. do 7. ure zvečer —• Člani naj opravijo vse svoje opravke med temi urami. Gasilska četa Jesenice je imela v nedeljo, dne 3. t. m. svojo veliko slavnost. Proslavljala je 45-letnico obstoja in otvorjen je bil novi gasilski dom, ki je -bil zgrajen glavno s podporo mestne občine. Ob tej priliki so se vršile .dopoldne velike proslave, popoldne pa je bila na igrišču Bratstva velika ljudska zabava. Pri vsej prireditvi je sodelovala godba Godb. odseka SMRJ. — Gasilski četi ob njenem jubileju in ob dosegi njenega cilja, primernega gasilskega doma, iskreno čestitamo z željo, da zdaj še vse bolj delujejo v prospeh svojih človečanskih ciljev. Na pomoč! Občinski odbor proti okrnitvi tukajšnjega šolstva. Na predlog kluba slov. delovnega ljudstva je sprejel občinski odibor soglasni sledeči protestni sklep: 1. da ugovarja zoper ukinitev treh oddelkov ljudske šole na Jesenicah, ker bi s tem še bolj trpel uspeh pouka na že tako in tako prenapoljnjeni šoli; kajti prebivalstvo Jesenic in s tem število šoloobveznih otrok neprenehoma naraščata; 2. da ugovarja proti dejstvu, da je ljudska šola pri Sv. Križu Že od 1. januarja t. 1. brez zakonitim predlpisom ustrezajoče učne moči in sicer zaradi tega, ker je prosvetno ministrstvo .v<*r prezrlo pred- log banske uprave (glej § 93 zak. o nar. šolah) na namestitev usposobljene, zakonitim predpisom ustrezajoče učne moči; 3, da izraža željo in zagovarja nujno potrebo, da odloča o pozebah prosvete in o namestitvi učnih moči v Sloveniji pristojna prosvetna oblast v banovini. S tem sklepom je občinski odbor napravil važen korak pri reševanju prosvetne politike v Dravski banovini. Treba bo čim-prej to eno-stransko okrnjevanje .osnovnega šolstva v Sloveniji zaustaviti, da bomo laihko sledili s primerno hitrim korakom napredujočemu šolstvu v vseh kulturnih pokrajinah Evrope, kakor smo to lahko 'delali doslej. Pazimo, da ne bomo zaostali, kajti kdor zaostaja — nazaduje. Regulacijski načrt bo že v drugo napravljen za občino Jesenice. Že prvi načrt, ki pa ne odgovarja, je stal veliko denarja. Zadnja seja občinskega odbora je z.daj na temelju ponudb izročila izdelavo regulacijskega načrta inž. arh. Platnerju Jožetu iz Ljubljane, ki je stavil najbolj ugodno ponudbo. Delo se je oddalo za din 50.000— Plebiscit na Koroškem naenkrat razburja zadnjo številko Usta »Na mejah«. Da je tako nesrečno izpadel, je kriva po njem — Rusija, ker nam 1. 1919. ni mogla nič pomagati, ker je marksizem uničil narodnostno veljavo, in druigič slovenski marksisti na Koroškem, ker so glasovali za Nemce. Ali ste slišali? Mi bi pa svetovali, naj »Na mejah« tega vprašanja, ki je že dovolj razčiščeno, ne načenja, ker bi jo znal izkupiti. Ne bilo bi to prvič, ko bi se tat, ki kliče »Primite tatu« ujel in obsedel za mrežami ali za blamažo. Na naslov železniškega ravnateljstva. Naročnik našega lista nam piše o vožnji po gorenjski železnici: V soboto sem se vračal iz Ljubljane z vlakom-, ki po voznem redu odhaja ob 3. uri popoldne. Iz Ljubljane -smo se pa .odpeljali z zamudo dobre četrt ure, ker sta imela nekaj zamude tudi dolenjski in italijanski vlak, ki sta pripeljala mnogo romarjev za Brezje. V redu! Toda železniška uprava bi morala vozni red sestaviti tako, da bi bilo tudi za take primere dovoli presledka med vlaki, ki morajo imeti zvezo, da ne bi gorenjski vlak že z odhodne postaje delal zamude. Do Medvod smo se srečno vozili. V Medvodah pa smo stali zopet četrt ure, ker smo čakali na vlak, s katerim bi se bili morali križati menda ' 3 ’ f ’ 1 Hr.lmr/>ATr H r\ I r\ t /-» *-*-» *\ I r* r\\T I Icnohi T T mDn« Kitajska, Irak, Iran, Sijam; v Ameriki: Argentinija, Bolivija, Bra- ga delavstva. Če lahko telovadijo slo-(rane zore do poznega mraka. Že od 4. ure ' zjutraj je pela žaga, toda namesto da bi prejemal mezdo, je moral žagar naprej pritiskati pike na karton, tako dolgo, dokler ni v poletju leta 1937 ponesrečil. Od takrat naprej je žagar Stalno tirjal za mezdo, podjetnik pa je samo obljubljal in odpravljal žagarja s praznim žepom. Končno se je obrnil žagar na odvetnika, s katerim sta zračunala, da znaša zaostala mezda z nadurami vred čez 60.000 din in je za ta znesek tudi vložil ti .1, pri sodišču na Vranskem tožbo. Nadure so bile sicer po večini že .zastarane, ker se lahko plačo za nadure zahteva le za 3 leta nazaj. Tudi redna mezda sicer zastari v 3 letih, toda v tem slučaju je bilo to zastaranje prekinjeno, ker je podjetnik žagarju vedno obljubljal zaostalo plačo in mu na njen račun tu in tam dajal manjše zneske. Poravnava za din 50.000. Najprej je sodišče tožbo zavrnilo, češ, da zilija, Venecuela, Guatemala, Ekvador, Kanada, Kolumbija, Kuba, Mehika, Ni-karagua, Panama, ParagUaj, Peru, Salvador, Sv. Dominik, Zedinjene države, Urugvaj, Honduras, Haiti, Čile; v Avstraliji: Avstralija, Nova Zelandija; v Afriki: Egipet, Etiopija, Južnoafriška unija, Liberija. To stanje članic je z julija meseca 1937. V mednarodnem uradu dela so zastopane vse države članice, vsaka s štirim' delegati, in sicer dva zastopnika vlade in po en zastopnik delavskih in delodajalskih neodvisnih organizacij. Vsaka država pa ima pravico poslati še dva strokovnjaka (največl glede vprašanja, ki je na dnevnem redu. Tako je bilo na konferenci 1937 168 delegatov in 247 strokovnjakov, to je skupaj 415 udeležencev. Konferenca ima 22 odborov in komisij za razna vprašanja in je bilo doslej sprejetih 62 konvencij ter 48 priporočil. delavcev in delojemalcev. Uspehi v med narodnem uradu dela so največ odvisni od javnega mnenja,, oziroma od tega, v koliko so vladni in delodajalski zastopniki prepričani osebno ali pod pritiskom javnega mnenja, da so socialne reforme potrebne in utemeljene v razvoju. Delavske strokovne organizacije imajo tu nalogo, da javno in povsod zagovarjajo svoje zahteve in s tem vplivajo na sklepe institucije ter podpirajo v njej svoje delavske zastopnike. Istotako pa pazijo tudi, da se sklenjene konvencije ratificirajo in izvajajo. bi moral delavec tožiti radi visokega zneska pred okrožnim sodiščem v Celju, ker pravi v tožbi, da mu je podjetnik shranjeval mezdo m da se je neupravičeno obogatil s tem denarjem. Toda okrožno sodišče je tožbo vrnilo nazaj na Vransko, češ, da delavec vtožuje zaslužek in je za take pravde pristojno edino okrajno sodišče. Pretekli teden se je vršila zopet razprava na Vranskem. Toženi podjetnik se je kntfto podvrgel žagarjevi tožbi. Ker so bile neka-tere stvari vendarle sporne, se je žagar P1?" ravnal s podjetnikom tako, da se je podjetn» zavezal plačati 50.000 din v dveh obrokih, P°" lovico letošnjo jesen, a ostanek čez 1 leto. In nauk iz tega? Ubogi žagar, ki je pri delu ponesrečil, ni več sposoben za službo, bi lahko ves svoj ogromni zaslužek desetih let izgubil, če si ne bi tako vestno beležil vsa leta svoje delo od ure do ure. Koliko pa imamo mi pismenih delavcev, dostikrat celo zaupnikov, ki bi morali biti v vzgled in poduk drugim delavcem, Pa delajo nadure in si ne shranjujejo niti izplačilnih listkov, niti si nadur nikamor ne zaP'" su.iejo? Potem pa svojega nadurnega dela ne morejo pred sodiščem dokazati. Tore.i beležite si vse svoje delo. zapisi, isto v delavski koledar in še po pričah si “al' te podpisati svoje beležke. , KRANJ Velika delavska veselica. Delavsko kultufIV^ društvo »Vzajemnost« in podružnica SGRJ Prl^, redita v nedeljo, dne 10. julija pri Slavcu Struževe.m, veliko delavsko veselico, na kat® se vabi vse delavstvo in pa prijatelje skega pckreta. Začetek veselice ob 15. uri' Še ta skromni zaslužek jim zadržuje. To,var1** »Ika«, katere lastnik is g. Adamič, daje “e . šiviljam tudi na dom. Te šivilje so olačane 0 kosa in sicer po taki tarifi, da je njih zasluz® prav skromen. Kakor izvemo, podjetje izplačuj® te šivilje zelo neredno. V nekaterih slučal1, imajo šivilje dobiti plačo za 3 mesece naz®f' Če potem katera prosi za izplačilo, se g. A daj® zelo razburja, kakor da bi prosila za miloščinOi ne pa za svoj zasluženi denar. Več povoda z, razburjanje bi gotovo imele šivilje, ki vsle" neizplačila večkrat nimajo kaj dati v \onec' Baš sedaj gradi g. Adamič veliko, stavbo, katero bo namestil svoj cbrat, ker so sedanj, prostori pretesni. Ta podjetnost g. Adamiča bila na mestu, ako bi bile delavke primero in v redu plačane. Delavski pravni svetovalec TEZNO PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 17. julija s pričetkom ob 15. (3.) uri na vrtu gostilne Felič vrtno veselico s pestrim sporedom kaikor: sre-čolov, strelišče itd. Igra Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev. Vabimo vsa delavska društva. — Odbor. Poverjeniki Cankarjeve družbe, pozor! Vse zaupnike Cankarjeve družbe prosimo, da čim prej sporoče, koliko članov mislijo letos pridobiti, da more družba sporočiti vsaj približno naklado tiskarni, ki si mora pravočasno preskrbeti papir, da ne bo predrag. PltcdiMki vestnik Zaščita vajencev v bolezni Nezgodna renta (Mojstrana) Vprašanje: Moj mož se je ponesrečil pri delu in je za 'posledicami umrl. Kaj naj ukrenem, da doibim rento? Odgovor: Prijavite slučaj okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Sicer je najbrže okrožni urad že uradoma pokrenil postopanje, vendar če še niste dobili nikakega obvestila, se informirajte ipri najbližja ekspozituri urada, kako je s stvarjo. Izplačilo rente (Sv. Pavel) Vprašanje: Od OUZD dobivam stalno rento za 25 odst. delovno nezmožnost. Rabil bi pa sedaj več denarja in bi hotel imeti od OUZD izplačano odpravnino. Ali ibom. lahko to dosegel? Odgovor: Odpravnino sme OUZD izplačati le, ako gre za delovno nezmožnost, ki ni višja od 20 odst. Ker dobivate Vi višjo rento, ne bodete mogli dobiti odpravnino. Odškodnina od vojaške oblasti (Celje) Vprašanje: Mož moje sestre je umrl medtem, ko je služil kadrski rok radi operacije slepiča. To je bilo že v letu 1933. Ali lahko sestra, ki nima nikakih dohodkov, prosi za, kako podporo, zlasti ko mora skrbeti tudi za enega nepreskrbljenega otroka? Odgovor: Za podporo se lahko sestra obrne tako na občino kakor tudi na vojaško oblast, vendar bo odvisno od proste volje 'teh oblasti, ako ji bodo kaj priznali, ker radi tega, če je njen mož umrl kot vojak, še nima po zakonu pravice do kake pokojnine ali kake druge podpore. Pač pa bi -bila laihko tožila dotičnega zdravnika in državo za odškodnino, če je res ........... zdravnik zakrivil smrt njenega moža. Ker so pa j skega ,0trcka. Takrat je bila pristojna P° od takrat sedaj minila že več kot tri leta, bo, 'em m,0ju na Zgornje Koroško. Njeni ne Tiska: Ljudska liskama, d. d. v Mariborm. predstavite!! Viktor E, ien v Mariboru.