^IV Í^oIpŤ Gorenjski časnik od leta 1947 I C* i' PlVJ PlBDKODNlKTtDWIRGORBNJEC LtiA I9OO PETEK, 15. DECEMBRA 2000 Leto IX\1 št 100, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urs dnica: Marua Volćiak Časopis izhau ob torkih in ob petoh naklaija: 22.000 izvodov wwwx0ren1skiûias.st É ravnanje Župani občin osrednje slovenske regije, med njimi tudi vseh občin od Medvod do Lukovice, so podpisali pogodbo o sofinanciranju nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana. Jasna P.uadin bomo dobili najboljšo pre- lavo odpadkov in dodatno ..............................................................................delavo odpadkov v Sloveniji, pridobivanje energentov. Križ pri Komendi • Občina lastništvo v Javnen: holdln- Vseh 17 občin se je áogovo- Komenda je v torek gostila gu Ljubljana smo obdržali rilo, da bodo k investiciji župane sedemnajstih obćin kot nedotakljivo, vpogled v prispevale okoljako dajatev osrednje slovenske regije, ki poslovanje in enako ceno pa za onesnaževanje okolja, so po štirih letih usklajevanj imajo tudi nove pristopni- ustanovile pa bodo tudi podpisali pogodbo, ki omo- ce," je povedal Zoran fanko- skupni organ Svet RCERO goča gradnjo največjega vič, župan MOL, ki je nosil- Ljubljana. centra 23 ravnanje z odpadki ni investitor projekta, ki bo pri nas. Pogodbo so poleg MOL nadaljširokrešilsistemrav- podpisali Še župani občin "Današnji podpis pogod- nanja odpadkov za kar 414 Medvode, Brezovica, Dobro-be je največji dosežek v Slo- tisoč prebivalcev osrednje va-Polhov Gradec, Škofljica, veniji na ravni iokalne skup- slovenske regije. Dol pri Ljubljani in Horjul nosd, saj se je za isti projekt Projekt RCERO Ljubljana ter desetih novih pristopnic: uspelo dogovoriti kar se- bov65,88-odstotnosofinan- Iga, Velikih Lašč, Domžal, demnajstim* občinam. S dran iz kohezijskega sklada. Kamnika, Mengša, Komen- tem dogovorom smo zma- Zgrajeni objekti bodo omo- de, Trzina, Lukovice, Mo- govalci vsi podpisniki, saj gočali okolju prijazno prede- ravč in Vodic Ob torkovem podpisu pogodbe na Križu pri Komendi Minister najjim oci Vodst/o kranjske občine in občinski svetniki želijo, da jim minister Kari Erjavec z argumenti pojasni, zakaj poslovna cona Exoterm ni več primerna lokacija kot regijski center za obdelavo odpadkov, prednost pa dobiva Mala Mežakla. Vilma Stakovnik Kranj - Na sredini seji kranjskega mestnega sveta je svetnike čakalo tudi poročilo o projektu CERO, ki zadnje mesece, pred\'sem pa v zadnjem tednu poraja nôva vprašanja, kaj bo z gorenj* ski mi odpadki oziroma kje bo regijski center za njihovo obdelavo. Čeprav je vladni operativni program za regijski objekt M BO nedvoumno določil lokacijo na Polici pri Kranju oziroma v poslovni coni Exoterm in je Mestna občina Kranj je v poslovni coni Exoterm to odločitev podprl tudi kaže, da naj bi bil regijsk CERO, pa miiiisler za oko- objekt MBO na Mali Mežakll./p^^ T^i^e^u Ije in prostor Kari Erjavec zadnje čase javno izraža pomisleke o lej lokaciji, na sestanku na ministrstvu prejšnji teden pa je bilo to podkrepljeno s predlogom, da naj konzorcij CERO kot novo možno lokacijo sprejme Malo Mežaklo. Na občini Kranj, kjer so že pridobili zemljišče za objekt, pripravili projektno dokumentacijo in večino potrebnega za kohezijsko vlogo, pa temu seveda nasprotujejo, saj so za to porabili tudi že precej denarja in energije. ^ stran Brezplačni paket za vodenje osdDr^ih financ mlactostnikov z danbm - 30 EUR za filmske v Koloseju. www gbkr. si/mlad GorenjskA^^ Banka Namesto Perneta Alojz Potočnik Danica Zavrl Žlebir Kranj • Po odstopu Damijana Pernela s poslanske funkdje je včeraj mandatno^volilna komisija določila kandidata, id ga bo nadomestil. Za preostanek mandata je za poslanca potrdila Alojzija Potočnika. Alojz Potočnik, doslej zaposlen na davčnem uradu v Kranju, tudi član sveta Mestne občine Kranj, nam je včeraj potrdil, da mandat sprejema. Alojz Potočnik 100 i AKTUALNO Božićnice bodo, a skromnejše Tudi leto$ bodo Številna gorenjska pCHjjet|a zaposleni m božič- niCD ali trinajsto plačo. V Aerodromu Ljti>ljana so izplačali 250 evrov bruto, v Savinl d«javnortk Cumarstvo 303,75 evia bruto, v dejavnosti Turizem 2w,75evra bruto... cc-i- Iz sobe na strelišče V t^ dneh potekajo rta Pokljuki tekme ra svetovni po1 m o à I Í Ï 4 2 POLITIK A dan icaj:avrl@g-^s. si GORENfSKI GLAS petek, 18. decembra 2000 UuegANA Predsednik TUrk znova o priznanju Ertlu Potem ko se je del domaČe javnosti ostro odzval na odločitev predsednika države Danila Turka, da državno odlikovanje podeli Tomažu Ertlu. in je to dejanje obsodila tudi Evropska ljudska stranka (EPP), je predsednike tem znovaspregovoril v javnosti. V EPP so izjavili, da je bil Ertl nekoč vodja tajne komuni* stične policije Udba, síednjo pa primerjajo s Stasljem v Vzhodni Nemčiji in Securitdte v Romuniji. Predsednik je dejal, da Er-tla ni odlikoval zaradi "preteklih zaslug", pač pa zaradi zaslug pri akciji Sever leta 1989. Dejal je^ da komunizma v Slovenfji že dolgo ni več, v letu 1989 ga že ni bilo, tedaj pa je policija v Sloveniji zavarovala deželo in njeno demokratično preoblikovanje brez prelivanja krvi. "Z akcijo se je Sloveniji uspelo zaščititi pred množičnim nasilnim zborovanjem srbskih nacionalističnih skrajnežev. S svojim posegom policija ni zaščitila le varnosti prebivalcev Slovenije, pač pa tudi njen prehod v demokraci-jOf ki je bila v tistem času še vedno krhka in nezmožna ubraniti se pred nasiljem,*' je predsednik utemeljil dejstvo, da je protagoniste Še danes podcenjene akcije Sever odlikoval z državnim priznanjem. Polemika o tem pa se še nadaljuje. Joseph Daul, predsednik največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu, je dejal, da za izjavo o podelitvi priznanja Ertlu trdno stoji. Sam sebe in svoje skupine ne želi spustiti na raven prerekanja, ki podžiga čustva in ustvarja delitve. Simboli so v družbi pomembni in poslanski skupini ELS je jasno, da tisti, ki SO bili na ključnih pozicijah v času komunističnega režima, ne morejo predstavljati simbola demokratizacije. D. 2. Kran) Poslanski večer s Samuelom Žbogarjem Kranjski Socialni demokrati vabijo na poslankin večer, kjer bo poslanka Darja Lavtižar Bebler gostila ministra za zunanje zadevs Samuela Žbogarja. Beseda bo o sporazumu s Hrvaško. Srečanje bo v Galeriji Dali v Kranju v ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri. D. 2. arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme JANA BERÇANT iz Kranjske Gore. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Še dva koncerta Koncert Dan D in Šank Rock Koncert bo v petek, 25, decembra, ob 20. uri v Športni dvorani Medvode. Če se želite potegovati za par brezplačnih vstopnic, odgovorite na nagradno vprašanje, ki se glasi: Kako se je imenoval koncert, ki ga je Val 202 pripravil skupaj s skupino Dan D? Odgovor s svojimi podatki nam najkasneje do torka, 22. decembra, pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4. Kranj ali na: kotlcck^g-glas.si. Koncert Cibonni, Klapa Iskon in Neisha Koncert bo v soboto, 26. decembra, ob 20. uri v Športni dvorani Medvode. Če si želite par vstopnic za ta koncert nam napišite, če veste, kakSno je pravo ime pevke Neishe? Odgovore z vašimi podatki nam najkasneje do torka, 22. decembra, pošljite na zgornja dva naslova. Praznični delovni čas na Corenjskem glasu v izogib morebitnim neprijetnostim vam sporočamo, da bo- î>te v zadnjih dveh tednih letošnjega ieta morali malce bolj pohiteti pri oddaji malih oglasov, osmrtnic in zahval. Za objavo v četrtek, 24. in 31. decembra, jih bomo sprejemali v torek. 22. in 29. decembra, do 14. ure. za otravo v torek, 29. decembra, pa do četrtka, 24. decembra, do ii. ure. Delovni čas ta teden ostaja nespremenjen razen četrtka, 24. decembra, ko bomo tukaj za vas do 12. ure. Darujmo igrače! Vsem, ki ste prinesli igrače, ki jih vaši otroci ne uporabljajo več. se iskreno zahvaljujemo. Hkrati vam sporočamo, da bomo igrače in šolske potrebščine v sodelovanju z Rdečim križem zbirali še naprej. D. K. Obtožnica proti Proti ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Albinu Gutmanu je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala zaradi afere Patria vložila obtožni predlog. Danica Zavbi Žlebir Ljubljana • Tega vlagajo v zvezi s podpisano pogodbo za nakup oklepnikov Patria derembra 7.cinG. in sicer po delno zaključenem předka-ženskem postopku "zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu kazenskega zakonika". Po starem zakoniku je za nevestno delo v službi zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta. Z afero Patria se preisko« valci, politika in javnost že do! go ukvarjajo. Nakup osemkolesnih oklepnikov je ^^^ Erjavec / roto: z^mà kov« vzelo pod drobnogled račun- žilska skupijia proti njemu vložila obtožni predlog. Pričakoval bi namreč, da bo skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vlagala obtožnice zoper storilce, ki naj bi prejemali pod* kupnine in si s kaznivimi dejanji pridobivali premoženjsko korist. Obtožbi o prekoračitvi pooblastil in nevestnem delu v službi pa za- nilra, češ da je tako kot minister za obrambo kot zdaj v vlogi ministra za okolje svoje deb opravljal vestno in v skladu s predpisi. Pri pripravi posla za nakup osemko-lesnilen čira prejšnji sprejem ustreznega zakona o TNP, ki mu mora slediti še Martin Solar priprava in sprejem načrta cilje. "S tem se bližamo res pravim mednarodnim standardom za park. " Veseli ga» da jim novi zakon prinaša več pristojnosti, saj se je nabor piekrškoVj pri katerih bo lahko ukrepala njihova naravovarstvena nadzorna služba, s Šestih razširil na okrog 35 prekrškov. Obenem pa 50 v zakonu natančneje določili pristojnosti posameznih i aš peke i j skil 1 služb. Tako po Šolarjevih besedah ne bo več mogoíe zgolj prelagati odgovornosti. Za izvajanje vseh nalog, ki jih prinaša novi zakon, bi v zavodu s petdesetimi zaposlenimi potrebovali vsaj deset novih ljudi. Med prednostnimi nalogami v prihodijem letu je Šolar poleg sodelovanja pri pripravi novega zakona o TNP izpostavil še določitev programa priprave in p^- upravljanja za območje smo \o posredovali odboru dejal Šolar in dodal, da je tre- stopka sprejemanja načrta TNP. Zakon, je spomnil Šo- za okolje v državnem zboru, ba zagotoviti, da bodo pred- upravljanja, notranjo reorga- lar, je ta čas v parlamentarni Upam, da bodo nekatere vsem na prvem območju z nizacijo ter nadgradnjo in iz- proceduri. 'Naš zavod je pri- stvari, ki jih je mogoče še iz- najstrožjim varstvom ohra- vajanje strategije informactj- pravil obširno analizo, ki boljšati, tudi upoštevali/'je nili izrazito naravovarstvene skihmest. Ministernajjim pogleda oci 4 1. stran kranjskimi svetniki in župa- Na sredini seji so kranjski svetciiki po diug^ obravnavi nom Damijanom Pemetom Prav tako se zavedajo, da bi potrdili proračun za prihodnje leto, prav tako pa so potr- da minister Kari Erja- bila selitev regijskega cbjekta ^ ^^ ^^ ^ ^^^ ^ ^^ peUyástot^ argumentirano pove, za- kam dlie še nov dodaten stro- . . . .f -------------— šek na položnicah Kianjča- ^^ ^ nov in okoličanov. i kaj nasprotuje regijskem objektu na Polid, saj do sedaj, razen da se z objektom "Gre za to, da je projekt godbo med vsemi gorenjski- blem, kajti minister Kari Er- ne strinja civilna iniciativa, CERO, vsai glede centralne- mi občinami. Do sedaj smo javec javno nasprotuje t«nu ni wnenjal drugega vzroka. ga objekta za predelavo od- predvidevali, da s tem ne bi in tako zavira projekt, ki je Zato so občinsJd svetniki, ki padkov MBO, pripravljen do smelo biti težav, saj so go- tik pred oddajo vloge za ev- so ministra Erjavca pozivali te mere, da bi bila lahko v ne- renjske občine na CERO po- ropska sredstva. To je ravno tudi k odstopu, menili, da kaj mesecih oddana vloga za trdile tako zasnovo prqekta nasprotno temu, kar bi kot jim ie dolžan pogledati v oči kohezijska sredstva. Za to, da in so potrjevale tudi projek- minister motal početi," po- in se udeležiti januarske iz- lahko oddamo vlogo, pa mo- tno dokumentacijo. Na ža- udarja kranjski podžupan redne seje, na katero ga ramo imei podpisano po- lost pa se je pojavil resen pro- Stane Štravs, ki skupaj s bodo povabili. Krajani pripravljeni na kompromis Na okrogli mizi o južni razbremenilni cesti so poskušali najti rešitev za krožišče v Betinu, ki bi bila • i sprejem iiva za vse. Mateja Rant rov. Njihovo pripravljenost, ne podlage za odkup. Direk« da bi preverili možnost, da bi ............................................................................da se preselijo, je poslanec dr- tor občinske uprave Boris z gradnjo začeli najprej tam, Bled • Na okrogli mÍ2d, Id so žavnega zbora Bonit Sajovir M^lej je zatrdil, da bodo to kjer ni pričakovati prevelikih jo pripravili na pobudo občin- označil za potezo dobre volje, rešili s občinskim prostor- zapletov. Etapno gradnjo je skii svetnikov Sreča Vemiga Pozval je še k čimprejšnji od- slom načrtom, če bo potreb- podprl tudi Bomt Sajovic, saj in Davorine Pire, so svoje po- stranitvi administrativnih no. "Občina bo zagotovila meni, da bo taJco lažje zago- glede na betinsko kiožišče ovir, da bi se gradnja jtižne vse pogoje, da se gradnja lah- toviti sredstva v rebalansu predstavili tako predstavniki obvoznice lahko začela. ko začne." Karmen Dežman proračuna. Davonno Pire pa stroke, občine in direkdje za Omenjeno spremembo, je je ob tem predlagala, naj pre- je še zanimalo, kdaj je skraj- ceste kot triHi krajani. Slednji opozorila predfrtavnica direk- ko občine združijo nove po- ni rok, da ne bi bili ob evrop- so podali preseneU j Iv predlog, dje za ceste Karmen Dež* nudbe za odkup zemljiSč, pri ski denar za obvoznico. Kar« naj dirdcdja za ceste razmisli man, je namreč potrebno direkciji pa bodo proučili, ali men Dežman je pojasnila, o odkupu še nekaj dodatnih vklju6ti tudi v občinske pros- je to možno izvesti. Srečo da mora biti pogodba podpi- hiš najbolj prizadetil-: kraja« torske akte, sicer nimajo prav- Vemig pa je tudi predlagal, sana uajkasneje do leta 2013. Božičnice bodo a skromnejše / Tudi letos bo s^ečina podjetij zaposlenim ob koncu leta izplačala priboljšek. BoJiian Bogataj dejavnosti Giimarstvo izpla- .......................................................čaii božičnico v višmi 303,75 Kranj • V nekaj bolj znanih evra bruto, v dejavnosti Turi- gorenjskih podjetij (ti so ali v zem pa 253,75 ^^^a bruto. razprSeni domači ali tuji ali Znesek je nekoliko nižji kot lasti države) smo vprašali, ali lani, izplačali so ga decem- bodo letos svojim zaposle- bra. Iz Save, kjer je predsed- nim izplačili božičnico, 13. nik uprave Janez Bohorič, so plačo ali kdko drugo nagrado sporočili Se. da so z okto- za njihovo prizadevno delo brom dvignili najnižje neto skozi vse leto. Zanimalo nas plače, in sicer v Turizmu na je tudi, koliko bo podjetje 550 evrov neto in v Gumar- skupaj stalo izplačilo nagrad stvu na šeststo evrov neto. in kdaj jih bodo izplačali. Iz "Vsi zaposleni so 4. de Acrorâja oziroma krovnega cembra prejeli dodatno izpod jetja Slovenska indusUi j a plačilo v višini od tristo do jekla so nam sporočili le, da štiristo evrov neto (nekateri na vprašanja ne bodo odgo- tudi več ali manj), odvisno vorili, iz Elektro Gorenjske od prisotnosti na delu, od pa, da razprava o izplačilu tega del v gotovini, del pa v nagrade ob zaključku leta še obliki Merkurjeve darilne ni zaključena, zato končnih kartice," so nam sporočili iz odločitev nc morejo posredo- Merkurja, ki ga vodi Bine vatL Kordež, Znesek je podoben V Aerodromu Ljubljana je lanskemu, ko so se nagrade uprava, ki jo vodi Zmago gibale okoli štiristo evrov. Skobir, na podlagi letošnjega Gregor Benčina, predsednik poslovanja sprejela sklep o upravnega odbora Skupine izplačilu nagrade zaposle- Jelovica, nam je povedal, da nim za njihov prispevek k se zavedajo ključnega pome- poslovanju družbe. "Kljub na zaposlenih in njihovega težkim gospodarskim raz- znanja, zato bodo zaposlene meram kaže, da bomo dosegli načrtovane rezultate za nagradili z božičnico oziroma božičnim dodatkom: "V leto 2009, kar je posledica preteklih letih takšnih na-dobrega dela vseh zaposle- grad ni bilo, zneski pa bodo nih," pojasnjujejo v Aerodro- g}ede na postavljene kriterije mu. Zaposlenim so izplačali za posameznike različni." Iz- 250 evrov bruto, kar je manj plačali jih bodo pred boži-kot lani, skupno pa bo to čem, skupaj z božičnim ob- podjetje stalo sto tisoč evrov. darovanjem otrok zaposle-V Poáovni skupini Sava so v nih v Jelovici. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Matija Voi^k řSiAř^iESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zapkitnik. Danica ZsvH Žlebir urec^JSTVO NO^/l^iARJI - UREDNIKI: Bc^n 8og3ti4, Alenka Ban, Igor Kavčič, Suzana P. Kovač^<^ UrU Petemd, Mateja Rant, Stcjan Saje. Vilma Stanovnik. Sinxm Cv«tD Zapbtnfk, Dana Zavri Žlebir, Šte^n Žac^; sâini soéelsvd: Mai)ara Ahd6£, Maja Bertonœlj, Mâ^ Cr^ofi^ Ana Hartman, Košnjek» Milena Miklsvči^ Mha Naglič, Jasre F^din, Marjeta Smolnikar. Ana Vol^ak OBUKOVN A ZASNOVA Jernej Strrta r, ll(?varStniaf d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Cfega Rajnik FOTOGRAFIJA Tina Dok, Corazd Kavčč LEKTORICA Maijeta V02IÍČ VODJA CX]1ASNEGA TRŽENJA MaC^Žvižaj C0RCN|SKi GLAS (ISSN regislrmna blagovna \f st»(trvena znamka pco it. 9771961 pri Vipéu ftSu intelektualno la&lnino. Ustanovitelj in i2;da|áteir: CorenjsU glas, d O.O., Kt»nj / Direktoriu: Marija Vol^jakj Naslov: BiřiwbMva cesta 4.400C Kranj / Tel.: 04/20142 00, fîjci 04/201 4213, e-řnal1; in!(>(g>g>glas.si: mJl oglasi tn osmrtni«: tel.: 04/301 47 / Dekivrii čas- po petkih, v nakiadi U.OOO izvodov f Redne priloge: Mo^a Sorpnj&ka» Lei> pi$ Gonnjska (enkiat leMo) in devat lokalnih prilog / Tisk: Dti>ck Carinihia CmbH & CoKC, St. Velt'CUn Vid n» Ciirti}, Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 4'< / ^«o* 1,35 EUR. lelna naniinina: 14040 ÇUft; Redni pUiniin imajo 10 % popusU, polletni 20% popusta, letni % popusta; v cene je vra^unart DDV po stopnji 8,5 naročnina se upcAtr^ od lekojški stci zasedel Domen Žepič. Pred tremi feti je namreč kandidiral na listi LDS in takoj za Teržanovo dobil največje število glasov. Drugi novi občinski svetnik pa je Aleš Habjan iz stranke SDS. V občinskem svetu bo nadomestil Blaža Kujundžiča, ki je s tega položaja odstopil, na lokalnih volitvah je bil izvoljen na listi SDS, pozneje pa je iz te stran* ke izstopil in se pridružil LDS. D. Ž. Proračun bo kmalu nižji Proračun občine Cerklje bo prihodnje leto presegel enajst milijonov evrov, a že v nekaj letih naj bi se znatno zniža Simon Subic nadaljevanje gradnje ron- ' Da imamo tako visok pro- ..............................................................................doja in pločnika na Spod- račun, je zasluga uspešnega Cerklje • Občinski svet v njem Brniku, kanalizacij- gospodarjenja v preteklosti, Cerkljah je v torek potrdE skega sistema Vopovlje-La- tu mislim predvsem na pro- občinski proračun za leto hovče, kanalizacije P§ata- dajo nepremičnin na Celov- 2010. Gospodarska recesija Šmartno-Zalog, vrtca v Cer- ški cesti v Ljubljani in zem- se Cerkelj očitno §e ni do» taknila, saj bo naslednji kij ah in nogometnega centra Velesovo. Gre za velike IjiSča v Šmartnem, s katerim smo nato zgradili približno proračun največji doslej, ir.vestidje, ki presegajo šti- 80 odstotkov šole, nekaj pa saj načrtujejo za u,2 milijo- ri milijone evrov." Poleg smo privarčevali z racionalna evrov porabe, medtem tega načrtujejo izdelavo nc porabo v preteklih letih, ko naj bi bilo prihodkov za preostale projektne doku- Naša realnost je sicer okoli 7,8 milijona evrov. Razliko mentadje za kanalizacijo in* šest milijonov evrov letnega v višini },4 milijona evrov vodovodno omrežje v nižin- proračuna. Dobro je tudi, da hodo pokrili s presežki iz skem deiu, pridobiti name- ' se dosiej nismo zadolževali. zadnjih let. ravajo gradbeno dovoljenje posebnih potreb za zadolže- Župan Franc Čebulj je za medobči.iski vodovodni vanje pa tudi v prihodnje ne pojasnil, da bodo v prihod- sistem Krvavec, s katerim vidim, saj smo večino pontem letu nadaljevali že za- bodo kandidirali za evrop- membnih investicij žt za- čete investicije: "To pomeni ska kohezijska sredstva. kliučili," je še dejal župan. Statut prestal prvo obravnavo Danica Zavrl ŽUBiR lavk. Predlog je predstavila ravnavo pripravili do druge ...............................;..........od poglavja do poglavja, obravnave statuta. 2upan škofja Loka • Po treh letih svetniki pa so k vsakemu Igor Draksler je menil, da je občinski svet v Škofji dodali svoje pripombe. Za tega ni smiselno pogojcva- Loki dobil na mizo predlog tokratno razpravo so se do» ti, da je dovolj dela že s sta- novega statuta. Predsedni- govorili, da statutarnih do- tutom, zato komisiji ne gre ca statutarne komisije Špe- ločil ne komentirajo, saj bo nalagati dodatnih nalog. la Marija Šifrar je zamudo za to še priložnost. Predlog Delo s poslovnikom naj se utemeljilazdejstvom,dase so podprii, svetnik Anton začne, ko bo statut sprejet, je njihova komisija od vseh Peršin (SDS) pa je menil, je predlagal svetnik Franc ustanovila zadnja, poieg da bi morali hkiati s statu- FeJtrin (LBL), njegov pred- tega pa je med pripravo sta- tom obravnavati tudi po- log so svetniki na glasova- Uita kar trikrat prišlo do za- slovnik občinskega sveta, in nju podprli. Peršinov pa ni menjave strokovnih sode- sicer naj bi tega za pr%'0 ob- dobil dovolj glasov. L i Celovec y» ; m 4 « \ ûb Vrbskem jezeru p m i v vř ALTBR PLATI agenfur am Wôr^hcrsee* 19.00 - 75.00 ,,Ofro$kisHvesier"' Zabavni program, Rico in Roclcy^ nagradna igra, kovat s podkvicami, dimnikar ob 20.00 uri Sifvestrska zabava, Live-DJ, m * 4 video šov, svetlobni sov PPAIHtPlATX ob 14*00 mW Novoletni tef( „ Sto dfpfa rrfu rmlauf " ùb 18.30 uri Silvesfrska masa v mestni cer lev f &I0ÓÍ 'M Živa glasba - THE 64N6 no odru Kleine Ze/tung rJL r T ob 23.40 uri S piltalno godbo y 2010 ob 0.00 url Dunalski valiek ĎOMPLATZ ob i 7.00 uri Zolc/fVcito mciia r cerkvi Dom, škof Dr. A/ois Schwarz NBUEtt PLATI . ob 20.00 uri Živa gfosbo do polnoči MeSfNi TBATett ob I »30 vri Komediia//Ganze Kerle J/ ^«el^ KLEINE OR F K žFmJšč; Tcursmuv Klcgenfur [ iřf / 6 PISMA, GORENJSKA infa ®g-g^cís.si GORENJSKI GLAS petek, 18. decembra 2009 cor£n)a vas Donacije Lions kluba Lions klub Škofja Loka je minuli ponedeljek podelil letošnje donacije. Predsednik kluba Srečko Barbič je na slovesnosti v galeriji Krvina v Gorenji vasi izročil 1400 evrov Zavodu Korak, kr se ukvarja s porr>očjo po poškodbah glave, Osnovna šola Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi je prejela tisoč evrov» Glasbena Sola Škofja Loka Šeststo evrov in Taborniki Škofja Loka dvesto evrov. M. V. CERKL4E Pozitivno mnenje za proračunsko porabo Nadzorni odbor občine Cerklje pri pregledu lanske proračunske porabe ni našel nepravilnosti in je zato izrekel pozitivno mnenje. Kot je pojasnil predsednik odbora Viktor £rz9T, so pregledali porabo denarja za lansko Božičkovo obdarovanje otfok, za vzdrževanje vaških domov in delovanje gasilskih društev, na predlog župana Franca Čebulja pa tudi stroške za pripravo in izdelavo prostorskih aktov od leta 2005 naprej. Poslovanje na teh proračunskih postavkah je brio po mnenju nadzornikov pregledno, poraba pa smotrna. S. Hotel Krim Hotel Krim Bled, d.o.o. Uubljanska c. 7.4260 Bied Hotel Krim razpisuje prosta dela In naloge 1 SLAŠČIČARJA (m/i) 2 KUHARJA (m/ž) i. Pričakujemo, da imate 4. ali 5. stopnjo dolsKe izobrazbe smer slaščičar, nekaj delovnih izkušenj, predvsem pa veliko veselja do pripravljanja slaščic. 2. Pričakujemo, da imate 4. aii 5. stopnjo šolske izobrazbe smer kuhar, nekaj delovnih izkušenj, predvsem pa veliko veselja do pripravljanja jedi. V primeru obojestranskega zadovoljstva vas po preizkusni dobi treh mesecev čaka zaposlitev za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest s E AWAY éroup Iščemo nove sodelavce za delo na lokaciji Zgoša/Brunie na Gorenjskem RNIŠER (m/ž) Potrebna znanja: ♦srednja ali poklicna Izobrazba pleskarske aii avtoličarske smeri •poznavanje obdelave površin s postopki brušenja, Kitanja, llčanja ter različnih barvanj In lakiranj. Potrebne Izkušnje: dve leti delovnih ;zkušer\J s finiširanjem. LAMINER (m/ž) Potrebna znanja: • poklicna izobrazba tehnične smeri •znanje lamfr^ranja m finištranja izdelkov (kalupov) • poznavanje pollesterskih in vinilestrskih materialov •ročne spretnosti Potrebne Izkušnje: vsaj dve leti delovnih Izkušenj i lamlnlranjem. Ponudbe za zaposlitev sprejemamo doSljanuaija 2010 v upravi podjetja na e-naslovu: hr@seawaygfoup.eu ali na poštnem nasiftvu: Seaway Group, d. o. o., Pot na Usíc© 2.4260 Bled. PREJEU SMO predsednik SDS celo strinp, da dni. Zavod za turizem torej kaj letih poSe, industrija pa je še Iztok Čop izigran onesnažuje okolje bolj kot vsi drugi prireditelji skupcy! Direktorica poudarja, da Za- naprej rasla, se krepila in mis vu hólj d\dila. Tovarno s 70 tonami zmoàji- Iztok Čop "sig ko prtj zagotovo zasluži" najvišje priznanje. Lepo prosim, naj razume, kdor more! Tudi. če bi bili vsi vod upošteva vse zakonsko dolo- vosti na uro so leta igyS hoteli V rubriki Pisma, zanimivosti ^^ ^^^ P^ imenovanju Izto- ^ne predpise in standarde, ki so zametyati z novo, ki bo zmo^ je časopis Gorenjski v lorek, ka Čopa in ne bi vodili politi- določeni v izdanem dovoljenju, v eni uri izdelcú i8o ton as^iiía. 8. decembra icoç}, objavUpismo kantske a kcije z vso opozicijo a tudi tu jo dejstva demantimjo. Odločno smo se upHi (podprii so predsednika 00 S DS Raîiovlji- P^^^ imenovanju, bi bil Iztok Mmtvc hrupa, ki jih Je tekom nas celo pošteni komunisti j in ca Zvoneta Prezlja z naslovom ^op ^^sem nam in njim v čast letošnje prireditve Kranjkst izve- po treh lâih izgubili bitko na to-"Iztok Čop izig^n za župana- da'^ ^ občan. Da seje dla pooblaščena institucija, so taHiaren rwàn. Lokacijsko dove politične manipulacija". S ^sa občinska opozicija s Prez- namreč pokazale, da Je hrup voljenje je bile izdano brez šotem pismom Zvone PrezelJ, ruičdu^ ne^tivno poli- prireditve cdo brez (!) vidjuče- krajevne skupnosti, predsednik stranke SDS Rodov- tiko proti županovemu predlo' nik zvočnikov presegal dcvolje- Letaj^Szje začela obraiovati ^ica, ki Jo je znava prevzel vvo- , da morda prihoddnje leto no raven. Še več, hrup priredit- nova tovarna, ki stoji še danes, denje 1j. novembra ^009, pogr^- ^^ oktobrskih volitvah župa n veje hU tť^ikšen, da pooblaščena Rekli so nam. dajo bodo Uz \ o va svojo sramoto in svoje ter ^ volilnih toâc, so bolj institucija po kistnŠi navedbah let, tor^' leta 1992, prestaUli na strankarske politične manipula- nq}osredno SDS-ovci hrupa, ki so gp povzročali zvoč- drugo lokacijo. Laž na laž! Ko dje na račun osebnosti ter šport- priznali novinarjem v is^avi za niki, sploh ni mo^a izmeriti, smo Uta 2000 prosiU za prasni- nika svetovnega razreda. Poleg juvno:>i j o. novembru zooy. V Pač pa je hrup uspelo izmeriti lo, zakaj seuani zgodilo, so nam vrste manipulativnih spreneve- resnici sem se bal prav tega in krajevni skupnosti, kije s sinjim trdno ob^ubili, da ho najkasn^e danj in polresnic, kijih navaja v sm iskreno žM, da se Čopovo merilnikom med 22. in z^. uro doleta 2007 tovarm odstranje- objavljenem pismu, v katerem želi javnost prepričati, daje kar imenovanje izpelje še pred volilnim letom 2010. Žal ni Šlo. Po- namerila povprečno obremeni- na in bodo odSi drugam. Now tóv s hrupom prek S8 dB, s či- laž. Asfaltna baza še vedno sto- naenkrat župan kriv, da v^ po- litične mantp macije prediedni- merJe bila močno presežerxi do- ji. Tovarna Je dotrajana, zato je litična opozicija v občinskem «« 00 SDS Radovljica so to voljena ravm hrupa 70 dB. onesnaževanje še mnogo hujše. svetu s stranko SDS na čdu ni preprečile. Škoda! Ob takšni Ga. Polenec mi neupravičeno Županje pred voUtvami oUju- potrdila predlog sklepa o ime- osebnosti in športnem idolu, kot očita pristranskost, čd da me bil, da bo to uresničeno v tem wnwi/w Iztoka Copa za čostne- ^OP' i'' svetniki morali motijo le prireditve v organiza- mandatu. V časopisih je z veliki- ga občana. Kot da bi jaz, ne oni, znat\ stoptn čez prag. dj\ Zavoda za turizem, sq sem mi Črkam i pisalo: Asfaltne baze giasoval oziroma ne fasoval za podelitev naziva "častni občan" Iztoku Čopu! Prvič Je bil moj predlog za imenovanje Iztoka Copa za Janko S. Stušek s sw/im prispevkom hotel opo- v Naklem ne bo več. Župan občine Radovljica zoriti Javnost na splošno priso- Ker že 50 let posilimo nove ■ tno nekulturo hrupa. Nirav- in nove laži m se dušimo v nost osupljivi podatki o številu smradu, dimu in prahu, smo dni hrupnih dogodkov, ki jih želeli zagotovilo, da se bo to res častnega občana obravnavan že OOdOVOr ZBVOCIU «^Jí* direktcrica, najbolj na- zgodilo in kdaj. Predstavniki é» p ♦ 1 . 4 t 4 7 _________J__•^f^i^ _______. ^ . . I r» h ' I . ^ . za turizem zorno potjji^^ razsežrwst pro- občine (župan) in vodstvo Cest- blema in ob tem razkrivt^ ne- nt^ podjela $0 nas odpravili z odgpvomo politiko MOK. a ne- ustno obljubo, da bodo odšli v Od direktorice Zavoda za tu- kritično in brez so^a priza- roku od treh io petih let. Ker Zvone Prezelj. Januarska in r^em sem pričakoval zgdj od- detih krajaru^v dovoljuje'obre- nam izkušnje petdesetih let septembrska seja KMVI obra- gqvor na vprašanje, zakaj je po- menjevati okolje mestnega sre- upravičeno narekujgo dvom, vruive predloga 6 Čopovi «orni- trebno povzročati prekomerno ^^ po 6S dni na leto. Od smo želeli sporazumno dcMiti o.januaija letos na izredni s^i Komisije za matukitna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVI), kaUre član je tudi ruidji zaradi Javnosti zapisnika obremenitev okolja s hrupom ^^ ^^^ "^J^ župana na- niynata v zapisniku. Na majski, tudi ob takšnih prireditvah, kot oktobrski m novembrski seji sta blagoslovitev in postavitev slovljeno vprašanje, ali kot zdravnik rok za \zsei\tev, fci bo obvezi^oč. Od takrat rn. ohČino in Cestnû tXf lp\ra tovrstne javne podjetje sto prebivalcev Podre- KMVÍ pa je bil predlog tudi božičnega drevesa ter sprevod prveditve. Namesto župana je bra ne obstaja več. "uradrio" obravnavan. Naja- 51/. Miklavža. Namesto pojasni- postavljeru) vprašanje v svojčm Za pomoč smo se obrnili na nuarski izredni sgi se je Zvone la direktorica v svojem pisanju, pi^^ju komentirala ga. Pole- sukrajana in ministra za okolje Prtzdj s predlogom načelne stri- objavljenem v pismih bralcev «a ga rtíaUvizirala s površ- in prostor Karia Ejjavca. Za- njd, danes pa ^ muči amnezi- 24. novembra 200^, razpravlja ^^^^ primeijavami z ravnjo stonj, čeprav j& pred kratkim v ja. Da so se s predlogqm strinja- o kakovosti izvedenih prireditev '»nipo, ki ga povzroča mestni Reporterju zagotavljal, da sprej- H âani koaliciji, je bilo pričako- in s prstom prizadeto kaže na p^^net. Očitnoje, da seje zna- me vse, ki ga prosijo, da se z nji- vano. Osebno pa sem se pomenil druge prireditelje, čeč da Zavod ^pom fiinkcije direktorice oh- mi sreča. Učencem nakelske Ùe tuá s posameznimi opozicijski- ni edini in tudi ne večinski obre- činskega Zavoda za turizem je ob njihovem ekološkem dnevu mi svetniki ali predstavniki svet- mcnjevalec okolja s hrupom. odnos ge. Poknec do hrupnih razlagal, kako ri/^ovo ministr- nišicih skupin, pri stranki SDS O kakovosti prireditev kot prveditev precej spremenil: še stvo v prvi vrsti deluje v smeri za^ Radovljica pa tudi s predsednico tudi o njihovem učinku na l^ 2004 je kot občanka in da- g/atav^anja zdravy življenjske- stranke, ki se je prav tako strinja- oživljanje mesta ne kaže izgub- dvilrxe pobude kritizirala ga okolja in jih povabil, naj s la in do majske seje XMV/ ni Ijati beseda saj porazno sianje hrupne prireditve, zagovarjala svojim ravnanjem pripomor^o bilo videti zadržkov za imeno- mestnega središča govori samo ^yihovo časovno omejevanje in k zmanjšaryu emisij toplcgred- vanje. Realno sem računal, da zoie. Pač pa je potreben komen- ^ zavzemala, da KS dobipoob- nih plinov. V na$em primeru je bomo častnega občana Iztoka tar neverodostojne statistike, s l^ts^, da sodeluje pri izbiri pri- Podreber s 5w>řími sto prebivalci Čopa potrdili za obânski proz- katero direktorica zavaja jav- reátev. Žal KS te možnosti še očitno talec včasih tako operne- nik 5. oigust, kamor priznanja nost, da naj bi drugi priredite^i ^^ ^^^^ ^^J^ ob vsaki prire- ga širš^ družbenega interesa, za šport tudi sodijo. precej bolj obremenjevali mest- ^^^^ ^^^ ^nova postavljena zdaj pa n^rzdanega neolibem Zvone Prezelj, kije vsaj vjav- no jedro s hmpom kot Zuvijd za P^ izvršeno d^stvo. lizma, ki po^'AJa v o^redle do- nosti znan kotgíomí avtor na- turizem. Podatki, na katere se sprotovanja za imenovanje Iz- sklici^e, namreč po njenih bese- toka Čopa za Častnega občana, dah obsegajo le tista dovoljenja ker ne poznamo podrobneje no- za čezmerno obremenjevanje tranjih razmerij in stališč v ra- okolja s hrupom, ki jih je MOK dowjiški SDS, se obnaša po principu "Primite tatu!\ Meni izdala od 1. decembra bnskegfi leta do 20. novembra leto^. S oâta, da sem zavračal njihove skrbno izbranim obdobjem, ki argumente in da sem ravnal ne- je krajše od enega leta, je direktorica prikrila dovoljenje za pri- odgtyvomo in žaljivo do samegfl nominiranca Copa. Da te kap! Franc Benedik biček in koristi vplivnih in petič- Predsednik svete KS Center nik posameznikov. _ Zupan, kije bil izvdjer^, da bi deloval za biagpr prebivalcev, seje postavil na stran kapitala, minister za oko^e nam ne odgovarja, prav tako ne direktor Cestnega podjela. Spraši^'emo se, kaj se ^ ^>dilo, če se bo ne- Spomladi leta 1053 smo se kega dne na izvozu iz (^^Itne Zgodba brez konca reditev Veseli december zooè, priselili v Naklo, bolje v Podre- baze pojavilo sto ljudi. Nas Edini ajgumenti, ki so Jih nave- ki ga je MOK izdala 24. no- ber Noáa h^je bila peta po vr- bodo opazili ali se čez nas zape dli, so bHi, da predlog ni uskla- vembra lani. Zgqlj s tem dovo- sti, do leta iC}6o so jih z^ili Ijali s tovornjaki, kot sežejo let jen (kar so sami povzročili), da Ijetyem je bilo Zavodu zaturi- še deset. Opi^čena gramoznica brutalno vozijo čez našo po viso bila dana sc^a samo na- zem dovoljeno povzročati čez- je bila r\aše dvortíče in igrišče, co io čistega zraka, čdna (Kalina pa ? Nenačelno meren hrup v mestnem jedru dokler niso od nekod privlekli Morda pa bodo le spoznali, so potem fasovali!), daje Iztok 39 dni. Če prikrojeno statistiko kothv, iz katerih stasecdedne- da so nelegalno že jo let neijubi. Čop premlad za podelitev nazi • dopolnim o s tem poda tkom, ve. valila dim in pra h. Te so bili ^prijetni in vstyivi gostje na va častni občan občine Rodov- ugotoidmo, da je Zavod za tu- prvi zametki asfiiltne industrije našem dvorišču in nas sprejeli Ijica, da še ni zaključil športne rizem v letu dni pridobil pet do- na našem dwriSfu. Govorili so, za so^mikel? kariere in da so na zadnji seji voljenj za skupaj 38 dni. vsi da bo to trajalo samo toliko KmYJ y postopek dali drugega nominiranca. Pri vsem tem se drugi or^u nizutorji pa p rav àaui, dokler bo gramoznim Še tuko pet dovoljenj za "k" 30 imeia zaloge peska. Te so v ne- Ivo Konc, prof. šp. vzg. Podreber, Naklo i* t 4 L GORENJSKI GLAS petek, 18. decembra 2009 •••• ii •«: : t:: tlttil •• •• » viima.stano vn i k i§>g-gias. si 7 Jubilej rokometa v Selški dolini V športni dvorani v Železnikih bodo jutri pripravili rokometno tekmovanje in slavnostno akademijo, z obema dogodkoma pa se bodo spomnili pol stoletja igranja rokometa v Selški dolini. Vilma Stanovnik Železniki • Ljubitelji špoita dobro vedo, da je SeUkâ dolina že dolgo zmnâ tudi po igranju rokometa. Id pa je postal popularen zlasti zaradi velikih uspehov deklet, ki so nekoč igrala celo v 1. B zvezni jugoslovanski ligi. Čeprav danes dekleta ne nastopajo več, pa se razvoj nadaljuje z uspehi moške ekipe Alplesa, ki igra v i. B slovenski ligi. Igranje rokometa v Železnikih pa se je začelo že leta 1959, ko je tedanji udtelj telesne vzgoje Marko Erznož-nik v Šolski program vključil tudi rokomet Ob lepem vre- menu je učeiice učU roko- Po dcgraditvi Športne dvorane v Železnikih je rokomet v SelŠkí dolini dobil nov polet, metnih veŠČin na igrišču pri rokometaši Alplesa pa zadnji dve sezoni nastopajo vi. B slovenski ligi. /Feto:Tina9ou šoli. ob slabem pa kar na Šolskem hodniku. Ko je leta Id je po regijah določil centre za posamezne igre pa je m> Ski rokomet v selški dolini dekleta znova igrala v 2. zvez- 1960 delo učitelja telesne vzgoje prevzel fože Cuder- začelo tekmovanje, na kate-ni ligi, zagnanost za igranje rem se bodo najprej pomeri-pa je po izpadu popustila in 11 mlajši dečki AlpSesa in Raman» je rokomet postajal vse skorajda propadel, rokometa- od sezone 3985/86 se je kriza dovljice, nato bo tekma med popularne j š L, igrati pa so ga Ši iz Selške doline pa so se pri- stopnjevala, saj v Železnikih starejšimi dečki Alplesa in začeli tako fantje kot dekleta, družili Rokometnemu klubu ni bilo športne dvorane. Za- ekipo Aleša Praznika, sledila Tako so rokometaši, zbrani v jelovica v Škoi]i Loki. Je pa gnanost deklet je popustila in bo tekma mlajših veteranov ekipi TVD Partizana Selc, zato Še naprej žrvel žensld ro- danes dekleta ne tekmujejo Alplesa in Šešii^a, nato bodo spomladi leta 1962 odigrali komet ki je beležil lepe uspe- več. Vse boljši paso f^tje, saj tekmovale' veteranke Alplesa prvo tekmo zunaj konkuren- heževseodleta 1965, ko seje članska ekipa Alplesa od do- in Olimpije, za konec ob iS. ce v gorenjski rokometni ligi, ekipa Selc uvrstila v republi- graditve nove dvorane v Že- uri pa bodo moâ pomerili Še dani te lige pa so postali v ško ligo. V sezoni leta 1Q72/73 leznikih leta 2002 uspešno veterani Alplesa in Šeširja. zoni 1962/63. Moški roko- so dekleta postala prvakinje tekmuje, v letošnji sezoni pa Ob ig. uri bo slavnostna aka- met v Selški dolini ie iz leta v Slovenije in v naslednji sezo- že drugo leto nastopa v i. B demija, na njej m bodo pode- leto napredovaijeta 1971 pa ni pr\ič zaigrala v jugoslovao- slovenski državni ligL lili tudi priziianja naj zasluž- so rokximeGiSi Alplesa posta- ski zvezni ligi. V sezoni Jutri, v soboto, bodo vse nejšiiii akteiiem rokometa v li gorenjski prvaki ter nato ig- 1979/80 so v 2. zvezni ligi generacije rokometašev in Sáški dolini in nagrade naj- raL tudi v ljubljanski coriski osvojila 4. mesto, leto kasneje rokoraetašic Selške doline boljšim likovnim ustvarjal- rokometni ligi. Po tako ime- pa so prvič zabrala v 1. B zvez- proslavile jubilej, saj se bo ob cem, ki so sodebvali v nate- novanih portor<^kih sklepih, oi ligi. Ko so to l^o ukinili, so 14. uri v dvorani v Železnikih čaju na temo rokometa. kran) Borčnik in Kavčič balinarja leta VodiČan Aleš Borčnik, igralec Trlo Buzeta je v sredo na priložnostni slovesnosti v Ljubljani Iz rok predsednika Balinarske zveze Slovenije Jožeta Rcbca že drugo leto 7apofeH prejel priznanje za bâlinarja leta. Med mladinci je enako priznanje prejel 16-letnl Matej Kavčič iz Tržiča. Borčnik je letos postal svetovni prvak v hitrostnem zbijanju In bil na sveto- vnem prvenstvu tudi tretji v štafeti, poleg tega je postal prvak svetovnih iger, podpr-vak sredozemskih iger, s svojim klubomTriom Buzet pa je osvojil tudi naslov evropskega klubskega prvaka. Po točkah sta se za njim v članski konkurenci zvrstila še dva Gorenjca: Dejan To-nejc (Radovljica Alpetour) in Uroš Vehar (Lokateks Trata), Tržičan Primož Maje pa je bil drugi najuspešr^ej-ši mladinec. Balinarka leta tudi letos postala Tadeja Sodeč iz ljubljanskega Kri- ma. S. S. Blejd nadigrali nemočne Parižane Odbojkarji ACH Vollyja so v tretjem krogu lige prvakov gostovali v Parizu, kjer so dosegli zgodovinsko zmago, saj so prvič v tem tekmovanju nasprotnike premagali brez izgubljenega niza. Vilma Stanovní k ACH Volleyja Sebastijan Šk> Ifivejšo Tmago v ligi prvakov z rc je sre&nje sicer dobro začs- o : 3 (- 22, -13, • iS). Bled - Naši državni in pokalni la in povedla, toda blejski od- "Fantje so se držali moje fi- prvaki so pred potjo na drugo bojkarji so izenačili že na četr- lozofije, da je v odbojki treba letošnje gostovanje v ligi prva- ti toâd ter nato uspešno pripe- igrati točko za točko. Uspežni kov sicer napovedovali težko Kali do konca pivi niz. V nada- smo bili v blokih, odlično tekmo za vsako tođco, odtno Ijevanju je nato vse potekalo delovala obťamba, napak pa pa jim je zmaga prejšnji teden po željah blejskih odbojkarjev smo naredili zdo malo. Zago- doma proti močni ekipi Istan- in njihovih navijačev, saj je od- tovo je bila to naša najboljša bula dala dodatnih moči in bojkarjem ACH VoUeya uspe- predstava," je po vrnitvi na motivacije, Oko da so bili Pari- valopravvse, Parižani pa soob Gorenjsko povedal glavni tre- žani v s svoji dvorani iz niza v koncu niza ostali zgolj pri 13 ner deon Hoag, ki je prepri- niz, le nemočni opazovalci raz- točkah. Podobna igra se je na- čan. da eJdpa napreduje iz tek- položenih blejskih odbojkar- daljevala tudi v trenem nizu, ka mevtekmo. jev. Ekipa Paris Volleyja. za so ga Blejd zanesljivo dobili Čeprav bodo blejski odboj- katero igra tudi nekdanji Čhn ter domov prinesli najpreprič- kaiji igranje v ligi prvakov na- daljeyali §ele po novem letu, pa se bodo že ft? nedeljo znova predstavili domačim navijačem v radovljiški dvorani. V srednjeevropski lisi bodo na- Blejske odbojkarje nova tekma v li^ pivakov čaka 6. januarfa, ko bodo v Tivoliju gostili prav Parižane. V rednem delu bodo nato 13. januarja gostovali v Istanbulu pri eldpi Sehir Beledyese, 20. januarja pa Asseco Resovia. iiii« lo gostili poljsko ekipo mrečob 18. uri gostili moètvo Chemes Humrr.etie. Nato jih do novega leta čakajo tekme v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. Kranj Prednovoletni turnir v vodni košarki V olimpijskem bazenu v Kranju bo jutri» v soboto, potekal mednarodni turnir v vodni košarki. Tradicionalni predrtovo-letni turnir se bo začel ob 13. url in bo trajal predvidoma do 20. ure, organizira pa ga vodnokošarkarska ekipa Kluba študentov Kranj. Turnirja v športu, ki se je rodil pred trinajstimi leti ravno v Kranju in sc razširil v vsa večja slovenska mesta ter v madžarski Pecs, se bodo udeležile ekipe: DVK Maribor, Pecs, UDVA Ljubljana, Aktivna Kamnik, Limitid Talents Koper, IPAK Velenje in ekipa Kluba študentov Kranj. Organizatorji vabijo tudi gledalce. V. S. Kranj Prvi božično novoletni rokometni turnir V organizaciji Ženskega rokometnega kluba Kr^nj bo to nedeljo, 20. decembra, od 9.30 dčtlje na Oisnovni šoli Matije Čopa v Kranju potekal prvi ekipe sodelovale še ekipe Rokometnega kluba CELEIA iz Žalca. Osnovne šole Jakoba Aljaža in Osnovne šole Matije Čopa iz Kranja, je namenjen kategorijam deklic letnik 1997 in mlajšim. Odmor med tekmami pa bodo popestrile plesalke skupine Kokon. V. S. radovgica Turnir mini rokometa Radovljiški rokometaši bodo letošnje leto sklenili s turnirjem za najmlajše v mini rokometu. V telovadnici Osnovne šole Antona Tomaža Linharta ga bodo pripravili to nedeljo» začel pa se bo ob 9. uri dopoldne. Kot poudarja predsednik ŠD RK Radovljica Primož Jeglič v klubu veliko pozornost namenjajo tudi najmlajšim, s katerimi uspešno nastopajo na državnih pn/enstvih. V Lescah, Radovljici, na Bledu, Lipnici in Koroški Deli imajo tudi šole mini rokometa, vseh pet ekip pa se bo predstavilo na nedeljskem turnirju. V. S. Kranj Našim košarkarjem atraktivna skupina Ta teden smo nestrpno čakali, katere nasprotnike bo naîa košarkarska reprezentanca dobila na žrebu za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Turčiji. Žreb skupin pa je nato določil, da se bo Slovenija v Istanbulu pomerila s HrvaŠko, Brazilijo, Tunizijo, Iranom In ekipo ZDA. Tekmovanje se začne 28. avgusta, naša Izbrana vrsta pa se bo najprej pomerila s Tunlzijci. "Dobili smo skupino, ki je atraktivna In tudi takšna, da se Iz nje da izvleči dober rezul« tat za nadaljevanje. Nerad govorim, ali je vse skupaj ugodno ali ne, moramo pa biti zadovoljni, saj smo dobili atraktivno ZDA, dobro ekipo Brazilije, stare znance Hrvate, s katerimi bomo spet šli na noŽ, in malce manj znane, a vseeno dobre Irance in Tunizijce," je povedal Boštjan Nachbar, kt se je skupaj z generalnim sekretarjem KZ5 Iztokom Remsom udeležil žreba. V. S. LEKARNA V BOROVLJAH 'à LEKARNA ADLERAPOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN BOROVUE - FERLACH, Hauptplatz 16 tel. 0043/4227/2225. faks 0043/4227/2572 e-pošta: adler@apothekeferlach.at wv/w.a poth e kefert ac h. a t uaSi' Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! J * .K 8 I o si mcn.subic a s.si GORENJSKI GLAS petek, i8. decembra 2009 KRIMINAL jčsenice Lažni bombni preplah na šoli Policisti so v sredo nekaj pred 11. uro prejeli anonimen klic, da je na Srednji šoli jesenice nastavljena bomba. Kot so sporočili 2 Operativno komunikacijskega-centra Kran), jih je neznani na Številko 113 poklical kar iz telefon:>ke govorilnice na omenjeni §oll. Grožnjo so policisti vzeli resno In se hitro odzvali. Skupaj z vodstvom šok so poskrbeli za evakuacijo učencev In učiteljev, nato pa pregledali vse prostore» vendar niso našli ničesar nevarnega. Policisti bodo zoper neznanega storilca zaradi zlorabe znamenja za pomoč In nevarnost kazensko ovadili na Okrožno državno tožilstvo Kranj. Za klicateijem še poizvedujejo, najbrž pa bodo med možne osumljence uvrstili predvsem tiste, ki so imeli v sredo po 11. url napovedan šolski test ali pa bi mofali biti izprašani. Lesce Izpraznil šank v noči na sredo je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Lescah. Zapustil ga je s polnim žakljem gotovine, cigaret in alkoholne pijače. Lastnika je tat oškodoval za približno osemsto C v rov. Kamník Vzeli vrtalne stroje Nekaj noči nazaj so neznani storilci vlomili v podjetje v okolici Kamnika, iz katerega so ukradli vrtalne stroje. Lastnika so nepridipravi oškodovali za okoli 200 evrov. Moravče Iskali nakit Neznani storiki so vlomlJi v stanovanjsko hišo v okolici Moravč in odnesli nakit. Lastnika so oškodovali za okoli tisoč evrov. mčncsš Denar in gotovina Pred dnevi so nepridipravi vlomili v stanovanjsko hišo v Mengšu, v njej pa našli gotovino in nakit. Lastnika so oškodovali za okoH evrov. S. S. PRVENSTVENA TEKMA RD MERKUR RK CIMOS Športna dvorana Podan MERKUR NEDELJA, 20. 12. 2009, ob 16. url «eVe^-A» «oAg^Kve »^'«^ic^ \ • » it < i t. Sv V y ^ f-- -t «den^dese^ t doiWe*V ■ jjntmWO natofiite po Gorenjski Glas Prazniki naj bodo mirni če boste za božlčno-novoletne praznike že uporabljali pirotehniko, potem jo vsaj uporabljajte varno in čim manj moteče za druge. Simon Šubic Kranj • Kljub naátňim aktivnostim polidje in drugih dr- žavnih organov se pri uporabi pirotehničnih izdelkov, predvsem petard, vsako leto telesno poškoduje nekaj ljudi, ugotavlja policija. "Naše glavno sporočilo je, Če se le da, ne uporabljajte pirotehničnih izdelkov. Če jih že uporabljate, potem pa jih uporabljajte tako, da jih bo* ste uporabljali varno in boste čim manj motili druge," je tako opozoril Janez VIdovič Konec meseca se bo znova povečala prodaja pirotehničnih izdelkov. iz ujx^ve uniformirane policije Generalne policijske ki je treba tudi opozoriti, da je pov v primerjavi z letom posameznih enotah ni bilo uprave. Ob tem je opozoril, prodaja ognjemetnih izdel- 2007 zmanjšalo za približno odgovoroe osebe ali je pote- da so v preteklihj letih skoraj kov îçategorije 1, katerih glav- 42 odstotkov, za 45 odstotkov kei certifikat za prodajo piro- vse rane nastale z uporabo m učinek je pok. dovoljena je bilo manj ranjenih, tudi tehnike, nekateri trgovci pa petard, ki so bile kupljene na samo od 19. do 31. decembra, otrok. Po drugi strani se je po- so imeli na prodajnih me- črnem trgu. njihova uporaba pa je dovol je- večal zaseg pirotehničnih iz- stih pre\'elixo količino piro- Lani spremenjen zakon o na šele od 26. decembra na- delkov, predvsem na ra6m tehničnih izdelkov. Tržni in- eksptezivih in pirotehničnih prej in vse do 2. januarja. Kr- prepovedi petard špektorji so s dljem odkriva- izdelkih' prodajo, posest in Sitve zakona se kaznujejo s Kot je povedal Viktor Stia- nja trgovine na čmo poostri- uporabo petard in drugih pi- 400 do i20oevri,prepoveda- uch iz Inšpektorata RS za U nadzor na različnih prire- rotehničnih izdelkov 2. in 5. ne izdelke pa se zastóe, če- notranje zadeve, so pri pro- dirvah, pozorno pa si ogledu- kategorije, katerih giavni uči- prav niso last kršitelja- Učinki dajaldh letos opravili že več jejo tudi oglase in spletne nek je pok, povsem prepove- nov^ zakona so bili vidni že kot petdeset nadzorov ter strani, cariniki pa so seveda duje. Pred bližajočimi prvo leto. Ob lanskih prazni- ugotovili, da nekateri niso povečali nadzor na mejnih božično-novoletnimi prazni- kih se je namreč število ukre- imeli ustreznih prostorov, v prehodih. K ran) Previdno pri okrasitvi škofja Loka Skupina tintov pretepla dva moika številni 79 okrasitev novoletnih jelk, prostorov, stavb upora. • Skupina podivjanih mladeničev je konec novembra pred bijo t. i. novoletne lučke, zato ni odveč opozorilo, da je tre- • Mercatofjevo trgovino v Podlubniku grdo pretepla dva doba pri njihovem nakupu preveriti, ali ustrezajo vsem var- i mačina, enega celo pred očmi njegovih otroky poroča časnik nostnim standardom. Nekaj Informacij je mogoče pridobiti i Dnevnik. O dogodku smo včeraj povprašali tudi Policijsko preko svetovnega spleta (npr. na strani Zveze potrošnikov • upravo Kran), vendar nam do oddaje časopisa v tisk niso Slovenije...]. Pri notranji uporabi je priporočljivo, da so sve- | odgovorili na zastavljena vprašanja. Po poročanju časnika tiobri okraski vklopljeni le takrat, ko se odrasle csebe naha- : pa naj bi približno deset mladeničev, nekateri naj bi bili policiji jajo doma. Za vklop in izklop uporabljajte časovna stikala, ki i že znani po nasilni^tvu, na parkirišču pred trgovino popivalo bodo naprave izklopila po določenem času obratovanja. • in se "zakajalo". Grez povoda naj bi tako napadli 31-letnega PretN'orniki napetosti, krmilni meharîizmi za efekte, ki so • Škofjeločana, ki je prišel mimo, ga zbili na tla, brcali in tepli običajno sestavni del sistema lučk, naj bodo na zračnem • po glavi, pri tenrpa ga hudo ranili. Podobno usodo naj bi tik delu prostora (ne pokriti ali skriti za Škatlami, papirjem, ob- ; pred svojim domom doživel tudi 38'letnl Škof^cločan, ki sc lačili, zavesami...), saj se segrevajo in v primeru kakršneko- • je tedaj z otrokoma vračal iz cerkve. Slednji jo je k sreči li napake, ki bi segrevanje pospešila, lahko pride do požara. : odneseí brez resnejših poškodb, zato pa njegovega brata, ki Podobno velja tudi za sveče (adventni venčki, na novoletnih ; je želel umiriti strasti, na pretep spominjata odkrušen zob in jelkah, dekoracija...), ki naj gorijo le, kadar so prisotne odra- i poškodovana ličnica. Razgrete fante so umirili šele policisti, sle osebe. S. S. j ki naj bi šesterico ovadi)! zaradi nasilništva. S. Š. v* Siipár idetâ. iđ^j^.ril - 'a * k.' * Obdarujte svote naîdraztî z naročnino! • « • « » « • > t • y» na Gorenjski glasi * # U^en darilni ^n lahko prevzamefe tJ^ « ^ G^^jskem glasu. ^^^weisoA c^ta 4 v Kraàju fnasprA '^vne asffdhuf^ posbje).* p ^larodMÍ^ tefe&nu l^aro&fioo iahke podarile^ vrednosti, U \o sani določite.' Če se boste odlo^ za cdoletno " naročnino, vam bomo pri^U^ Za već informacîf nas, prosim^ pokItCitA piSIteaii se ph nas c^sIte osebnoL Podarite nek^ lepega. Podarite nss^júnó^ naročnine Coroojsbi Itf^ va^s izKai« V»«klorek « na ^.naKiDV •2(0 424 Gorenjski Glas ZA VAS BELEŽIMO ČAS i - ¥ * « Gorenjski Glas www.goren jskig las.si REPORTAŽA POGOVOR ZANIMIVOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Pogovor Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: "Tudi gorenjska spreminja." Stran ii ima se Zanimivosti Mladi hokejist Gašper Kopitar gre po stopinjah svojega stare šega brata Anzeta. Stran 12 Zanimivosti V obnovljeni Dmči v Dvorski vasi so v torek odprli vrata obiskovalcem. Stráň 12 i i 10 CG + petek, i8. decembra 2009 Reportaža Sven Fischer je po končani karieri v vlogi TV-komentatorja. Snemalno ekipo je na smučeh In s puško na rami, le vedno brez rokavic, popeljal po novi progi. Na najhitrejšem spustu, ki so se ga bala predvsem dekleta, ^ntie dosežejo hitrost med 60 in 70 kilometrov na uro. Borut Nunar, direktor OK Pokljuka, v enem rzmed podzemnih hodnikov, ki jih je skupaj več kot 150 metrov. Tadeja Brankovič Likozar med obešanjem puike na posebno držalo, ki ga imajo v omari sobe v novem hotelu. sobe na strelišče Slovenska biatlonska reprezentanca je edina, ki v teh dneh» ko na Pokljuki poteka svetovni pokal v biatlonu, spi v novem Hotelu Center, iz katerega stopijo neposredno na strelišče» vIaja Bertoncelj "Odlično je. Stopim iz hotela in sem na streliSdu, takoj po koncu treninga si na toplem, ni nobene vožnje," jc nekaj prednosti, ki jih imajo slovenski blatlonci v teh dneh. ko Pokljuka gosti najboljše biatJonce na svetu, opisala Tadeja Brankovič Li* kozar. Tako ko( drugi iz slo- venske reprezentance je nastanjena v zgornjem, drugem nadstropju hotela, medtem ko so druge ekipe na Bledu. Na Pokljuko je prišla v sredo dopoldne, ko je bil v novem Športnem centru uradni trening. S seboj ima tudi hčerkico Mašo. Ko sva povratnico v biatlon s fbtogiafinjc Tino obiskali v Slovenski biatlone« (z leve Peter Doki» Klemen Bauer^ janež Marič) so bili na uradnem sobi, je mala Maša pridno treningu dobro razpoloženi. ifaTerT«« ooki spala. Pogovor je tekelo različnih temah, tudi o Tadeji- posvečali streljanju, ki jih je bi bile grbine. Upam, da ne peljal nekdanji odličen nem-nem 30. rojstnem dnevu, Id na uvodnih tekmah oddalji- bo kakšnih ledenih ploskev, ški biatlonec Sven Fischer, ga bo praznovala v nedeljo, lo od vidnejših uvrstitev. )a« ki te lahko presenetijo. S Je v vlogi komentatorja na Pokazala je še nekaj detaj- nez Marič si je vzel nekaj tem spustom se ne bom eru izmed nemških televizij-bv, tó jih imajo sobe v no- časa in spregovoril o novi obremenjeval. Je pa res, da skih postaj. Posneli so cel vem hotelu. Najbolj poseb- progi. Pokljuka je z novo po- kar leti," je nasmejan pojas- krog, Sven kljub mrazu tra- no jc verjetno držalo za pu- dobo namreč dobila tudi nil Janez Marič, o hitrosti, Id didonalno brcs rokavic in Še ško. ki ga, kot pravi, ni videla še nikjer. nove. spremenjene proge z enim hudim spustom, ki so jo biatlona s puško na rami vedno s puško na rami. Nad dosežejo na njem, pa se je novim centrom je bE navdu- Že pred tem je nekaj poda- se ga bale,predvsem tekmo- posvetoval še z Jakom (Jakov šen: "Vse je odlično. Tudi tkov o "prebivalcih" novega valke. Kot je bilo slišati, je bil Fak) in Vasotom (Vasja Rup- nov krog mi je všeć, je bolj hotela v teh dneh in o poseb- v fazi planiranja videti Še nik). Vsi trije so bili enotni, harmoničen. Spust ne bo nostih spregovoril Borut Nu* precej hujši, kot pa je sedaj, da se fantje na tem spustu problem. Res je, da leti, a ni nar, direktor OK Pokljuka: pripravljen za tekmovanja. peljejo s hitrostjo nekje med "Poleg držala za puško je v "Na progi je veliko ravnine, 60 in 70 kilometrov na uro. Kranjska Gora " Nove prc^e za slovenske biatlonce tokrat tega so prostori v hotelu takšni, da jih lahko hitro pri- lagodimo putrcbam tekniu- Najboljši apartma z balkonom, s katerega je vanja. Balkon se kar naen- odličen razgled na celotno tekmovališče, Ima krat spremeni v komentator- direktor tekmovanja Franz Berger. V hotelu so ska mesta, soba v policijsko sobo za kontrolo, kakšen apartma je za kontrolo do- nastanjeni še vsi mednarodni sodniki in delegat, časomerilci In upravljavci tarč, skratka večinoma pinga. le pa to še vedno ho- tekmovanju delajo. sobah veliko različnih odla- vzponi so precej lažji kot na Tudi s Tino sva bili tam. Na niso prednost, saj so na njih galnih površin za suáenje stari progi, ki je bila bolj oko niti ni videti tako hud, prvič trenirali šele v torek na perila. Športniki imajo na "razbijaSka", Spust, o kate- so pa biatlone! kar švignili neuradnem treningu, tekmah bolj dgansko življe- rem je bilo toliko govora, je mimo naju. Nekateri so se V sredo so organizatorji nje in dobro je, da so v sobah dobro pripravljen, tako da ni ga lotili bolj pogumno, dnigi odpravljali še zadnje po- možnosti, da lahko kam od- problema. Večji problem bi malo manj. Kar nekajkrat se manjkljivosti, prvi predstav- ložijo mokro perilo. Poleg biJ, če bi bilo malo snega, če je po njem, tudi s kamero, niki medijev pa smo se spoznavali z novimi potmi pod zemljo, ki vodijo do strelišča. meSane cone, do starta in cilja, Hodniki pod zemljo so dolgi več kot 130 metrov. Veliko spreniemb pa ni za gledalce, ki si jih tudi jutri in v nedeljo na Pokljuki želijo Čim več. Dostop ostaja isti, tribune so na istem mestu. Do Rudnega polja tudi letos z Bleda vozi brezplačen avtobus. Kot je bilo slišati, so vsako leto na njem tudi takšni, ki pridejo na Pokljuko ie na izlet, morda na sprehod do Uskovnice, ali pa imajo, "oboroženi" s turnimi smučmi, za cilj Viševnik. Organizatorjev vsi ti prav nič ne motijo, nove proge pa so speljane tako, da ne bodo motili niti tekmovalcev. Športni center Pokljuka v 5 novi podobi je torej navdušil. Pri gradnji so morali : upoštevati tudi okol[evarstvene zahteve, saj center leži na obrobju Triglavskega tel, kar pomeni, da imamo v njem nastanjenih okrog 40 ljudi, ki imajo normalen servis kotvvsakerahotelu." Kot smo izvedeli, ima najboljši apartma na vrhu z balkonom, s katerega je odličen razgled na celotno tekmova-lišče, direktor tekmovanja Franz Berger. V hotelu so nastanjeni k vsi mednarod- li sodniki in delegat, Časo- raerild in upravljavci tarč, skratka večinoma ljudje, ki L a tekmovanju delajo. Medtem ko so dekleta že počivala po uradnem treningu, so zunaj, na kar nekaj stopinjah pod ničlo, v rahlem naletavanju snežink, trenirali fantje. Najbolj so se Trener Tomaš Kos je budno spremljal střete Klemena Bauerja. narodnega parka, O i i L « GG + petek, 18. decembra 2009 11 Pogovor Tudi goren klima se spreminja Prof. dr Lučka Kajfež Bogataj Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Mimatologinja in z Mednarodno skupino za podnebne spremembe (IPCC) sodobitnica Nobelove BořrjAN Bo GATAT Zadnjd dva tednâ so danskem Kobenhavnu -, nj voditelji sveta, ki naj I nes doiočili novo pol: ukrepanja v spopadu z balnim c^revanjem. Nih ne želi ne suš ne popia ekstremnih vremen škili Marsikomu bi biJ skok temperatur za stopinjo, dve povsem všeč, saj bi, na pri* mer, Gorenjske bolj pribli* žalo obmorskim krajem» ki smo jih vajeni s poletnih dopustov. Kaj pa skok temperature konkretno pomeni za naše okolje? "Podnebne spremembe ne javov, pred veliko podnebno pomenijo le skoka tempera- konferenco Zdmženih naro- tur, ampak spremembo vre- dov pa so se pojavili tudi menskih vzorcev • od količi- giasni dvomljivd, ki ne verfa. ne padavin. vJaánosti, oblaČ- mejo, da na spremembe nosti pa do bolj uničuločih poiinebta ujm, Smreka na Pokljuki bo- povsem naravneffl niju, juliju in avgustu letos dosegla najviSje vrednosti. In oceani imajo ogrcMnen vpliv na podu ebje." Koliko časa imamo? "Ne veliko. Če žeiimo omejili dvig temperature na še varno raven, torej pod dve stopinji Celzija, je jasno, da morajo emisije CO2 doseči vrh leta 2015 in da so po tem nujna letna zmanjševanja od treh do àest odstotkov na leto. Če pa Čakamo z ukrepi do leta 2025, potem bomo morali na leto zniževati emisije toplogrednih phnov od pet do šest odstotkov. To je na meji izvedljivem." več, teh naj ne bi bilo ali pa sta že samo dve dodatni stopinji prinesli same težave, ie već podlubnikov ali vetrolo- Minula dva tedna so Koben- mov. Smučarski delavci haven zasedli politiki, ki naj bodo soočeni z zelenimi a- bi sprejeli nov svetovni pod- mami, energedka pa s pove- nebni sporazum, [e ta Čanjem rabe energije, Če sploh potreben, če vemo. da bomo vsi vključOi klimatske niti KjoU svetovni voditelji naprave. Zavarcvalničarjem niso upoštevali v celoti? tudi ne bo zmanjkalo dela, Prof« dr. Lučka Kajf^ Bogataj I FOTO: Co«>za Kav(4< Bodo politiki rešili Zemljo? saj bo zaradi vremena več "Seveda je sporazum po- škod- Alej^je pomladi bodo metu in zaradi kurjenja pre- letja ogrel za dve stopinji Cel- ci prehajali v ledeno dobo. treben. A brez fige v žepu. zgodnejše in množičnejše, moga preveliki. Pa naj gre za zija in se bomo temu lahko Kako odgovarjate? Pred kratkim je Mišo Alka-laj v eni od televizijskih oddaj povedal, da so raziskave, ki dokazujejo ogrevanje Zemlje, prirejene, ponarejene, ... in da naj bi v resni- Okrog Kjota je bilo ogromno pa tudi novi insekti se bodo toplogredne pline ali trdne vsi prilagodili, tako ekosiste- Če ne verjamemo global- ''Slovenija je v Îo'tih Istih ZU sprenevedanja in malo poli- pojavili, feseni nas morda ča- delce. Poleti imamo zelo mi kot naša dvilizadja. Naj« nim podatkom, pa pc^ejmo ^ . , . tične volje. Večina jc zanj sli- kajo intcnzivncfSi nalivi in onesnažen zrak z ozonom, bolj čro scenarij pa fe. da so naše - sloveiiake in v sosťšči- VâC kot StOpiíyO šala šele po več letih, javnih hudotimiške poplave ter pla- kar sena lokalni skali niti ne bile napovedi ÍPCC iz leta ni. Slovenija je v 5o-tih letih kampanj in ozaveščanja ni zenje tal. Seveda pa bodo odraža, saj nas še vedno re- 2007 \ marsičem preblage, za več kot stopinjo toplejša, triglavski ledenik izginja pred našimi očmi, snega v bilo. Do leta 2003 podnebne tudi pozidvne spremembe, šuje gozd in obilica vode. V Tako lahko potencialen dvig spremembe v Evropi niso manj kurjave pozimi, daljša Sloveniji zaenkrattudi nima- morske gladine po novem bile prvorazredna tema. Naj- rastna doba in pašno obdo- mo učinkovitega modela znaša od enega do 1.5 metra nižinah je manj, rastline cve- prej je moralo v vročinskem bje, pa toplo Bohinjsko in strategije blaženja podneb- v najslabšem primeru in ne tijo pomladi tudi več kot te- valu umreti 40 tisoč Evro- Blejsko jezero. pejcev in v najhujši suši v nih sprememb. Nimamo jas- 60 centimetrov. Ob dvigu den pr^, neurja so silovitej- nih količinskih ciljev za morske gladine do 1,2 metra ša, temperatura Jadranskega zgodovini skoraj bankrotira- Kaj lahko storimo mi. Go- zmanjšanje izpustov toplo- bomo imeii 200 milijonov morja narašča ... Povsem ti kmetijstvo, da so se zave- renjci v mali Sloveniji v pri- grednih plinov, nimamo ce- klimatskih beguncev, ljudi enako se dogaja na Hrva- toplejša, triglavski ledenik izginja pred našimi očmi, snega v nižinah je manj, rastline cvetijo DOmladi poHtlki narediti odločnejši "Najboljši nasvet je, da nizkoogljično družbo gospo- stile velike dodatne količine še krepko čakati, redmo 40 ^ korak, saj je javno mnenje skušajmo poenostaviti življe- darsko izplačal. Manjka res toplogrednih plinov, redmo tisoč let/' drugačno, pa tudi številne nje. To dosežemo, da kupu- razvojno naravnana politika metana, ali da bodo vse po- industrije in dejavnosti v jemotisto. kar rabimo, in ne. države in dosledno izvajanje gostejši gozdni požari zaradi Po dm^ strani so angleški nizkoogljični dnižbi že vidi- kar hočemo. Da imamo bolj že obstoječe in morebitne suš prispevali vsako 3et več Člani Podnebnega foruma, ju nuve posle. Seveda politiki zdrav iivljeajskl slog, pd naj nove i^akoiiuiJaje. Do sedai CO2 v o^ačje. Skiatka, črna s katerim ste tudi vj prejeli ne bodo rešili podnebja, am- gre za več pešačenja, manj smo samo sprejemali pro- napoved je, da bi nam pod« Nobelovo nagrado za mir, pak mi sami, Od politike pa mesne prehrane ali za več grame in pravilnike, uresni- nebni sistem ušel iz nadzo- ponarejali podatke. So vam morajo priti jasni davčni, ce- kakovostnega prostega Časa. Čevali pa jih nismo in zato ra. Zelo konkretno pa nas je s tem pred podnebno kon- deli resnosti podnebnih sprememb. Danes morajo merjavi s svetom? Ali lahko vplivamo ? lovitih ekonomskih izraču- na vodi. Lahko, da se bodo iz škem in v Avstriji ali Italiji, nov. ali se nam bo prehod na taleiega se permaftosta spro- Na ledeno dobo bo pa treba tudi več kot teden prej, neurja so silovitejša, temperatura Jadranskega morja novni in tudi spodbujevalni, Tudi za ceno malo manjšega imamo veČne zaostanke pri tahko strah ^obalnega vod- ferenco vzeli moč. verodo-subvendjski signali kako na- zaslužka. Vse to dobro dene implementadji okoljsko na- nega bankrota, kot temu re- stojnost? pre) II tudi okolju in našim finan« ravnanih politik in izvedbe- čem. Do leta 2030 se bo z 'Ukradeno, zasebno pošto v v narašča ... jy ^ cam. V prenesenem pome- nih mehanizmov. Hkrati pa resno krizo pri dostopu do lahko vsak interpretira na V kolikšni meri in kako se nu pa bomo imeli Gorenjd izpuščamo priložnost za vode soočalo štiri milijarde svoj naân. Dejstvo je, da so je podnebje in okolje v zad- na okolje kmalu veliko več nove posle in zaposlitve. To ljudi. To pomeni velike selit- podatkovni nizi javno do- vpliva, saj imamo novega ev- zanesljivo vdja za ukrepe pri ve, mednarodne krize in ver* stoptii, enako vsa uporablje- ropskega komisarja za oko- rabi energije v stavbah. Za- jetno tudi vojaške spopade, na in dnrana literatura v po- njih 50 letih spremenilo pri nas? "Podobno kot na globalni Ije, janeža Potočnika." ravni tudi v Sloveniji opaža- posUtNeni potendal energet- Precej podobno utegne biti s ročilih. Nasploh pa je Ar^ja ske udnkovitosti je namreč prehransko varnostjo. " mo, da je sredi osemdesetih Kako onesnažujemo zelo velik: na vsak milijon le eden od treh neodvisnih centrov (dva sta še v ZDA). let prefšnj^a stoletja temperatura zraka začda hitro na- Slovend v primerjavi z dni- ton ekvivalenta privarčevane Se te napovedi že izpolnju* kjer delajo podobne izraiu gimj deželami ? Marsikdo pri raščati. Od leta do 2008 nas je prepričan, da smo čistí energije je možno ustvanti več kot dva tisoč delovnih jejo? "Seveda, saj nam vreme že ne, da ne omenjam, da klimo modelirajo v vsaj desetih se je povprečna letna tempe- in za c^lje dobio skrbimo? mest na področju energetske zdaj odnese desetkrat več drugih državah. Zato global- ratura na Kredarid zvišala za "Če bi vsi na Zemlji živeii učinkovitosti! življenj kot vse vojne in sto- nih zarot ni, saj si tudi znan- krat več kot terorizem. V zad- stveniki med seboj gledamo 14 stopinja Celzija. V Rate- tako kot mi, bi potrebovali čah je bil dvig povprečne let- dve Zemlji. To je dejstvo. To- Večkrat smo že pisali o čr- njih petdesetih letih je bilo pod prste. Očitki tik pred ne temperature nekoliko niž- rej smo do globalnega okolja, nih napovedih, pred kateri- naravnih nesreč pogojenih z kobenhavensko konferenco ji: od leta 1951 do 2008 se je s stališča p>otratnosti z ener- mi svarite klimatologi, če se vremenom petkrat več, kar pa so bili pričakovani. Bolj ko c«relo za 1.3 stopinje Celziia. gijo, zelo neprijazni. Priznaj- življenje ljudi ne bo spre- pomeni 500 odstotkov več je konferenca pomembna. najbolj pa se je ogrdu v Ljub- mo si že enkiat, da smo menilo. škod v samo v pol stoletja. Za nižji so udard tistih, ki bi že- ljam. od leta 1951 do 2008 za energijsko neuči nkoviti. 'Optimistična napoved je. povrhu pa je globalna tempe- leli, da se na tem s\'etu nič ne točno dve stopinji Celzija." Naši izpusti so zlasti v pro- da se bo planet do konca sto- ratura morske površine v ju- spremeni II i 12 GG + petek, i8. decembra 2009 Zanimivosti Stari, popolnoma obnovljeni dvorec bo namenjen zahtevnejšim gostom. V velikih sobah jih bodo čakale postelje z baldahinom in velike, udobne kopalnice. Prvi obiskovalci so z zanimanjem pokukali v sobe novozgrajenega hotela v Dvorski vasi. Namesto Igralnega salona bodo v njem prostori za kongrese in seminarje. Drugo rojstvo nove Renesanse Še pred prihodom prvih gostov so novemu turistično-zdravílíškemu kompleksu v Dvorski vasi nadeli ^ro ime. Marťana Ahačič Pa vendar so v torek v novem, hotelskem delu, optimi« u "Ni Dvorska vas • Renesansa, tu- stično pozdravili prve goste, ristično zdraviliški k^m- Kotje povedal Rado Urevc. so pleks, ki so ga vse leto gradili na c^ed najprej povabili do- v Dvorski vasi, je tik pred mačine, Jd so povečini ves čas koncem leta vendarle odpria z zanimanjem spremljali ob- vrata gostom in obiskoval- novo starega dvorca, v kate- cem. Potem ko je ekipa tri- rem so biii še do pred nekaj desetih zaposlenih skoraj led prostori begunjske psihia- dva meseca iakala na upo- tričae bolnišnice. Gradnjo so- rabno dovoljenje in zeleno sednjega novega hotela je lij^ za obratovanje. Reje v po- spremljalo predvsem veliko nedeljek začelo zares. Pogr- ne2aupanje domačinov in njene mize, prijazen spre- okoličanov» saj se je investitor vrt, kakrine so poznali neko«» je pomemben del podobe jem, pozdrav vodje kom- v začetícu leta nenadoma odlo- stare in nove Drnče./FoTo cow2e»uve»e pleksa Rada Urevca, ki je vo- àï, da kletne prostore nameni denje novega objekta prevzel za igralni salon. mijene sobe, udoben wellness Igralnega salona obiskoval- tik pred odprtjem, Prav tako "No, tóe je zdaj igralnica?" center. Zdravniške ordinacije d niso videlir kletne prostore v 2adniem hipu je bilo spre- je bilo tudi najpogostejše vpra- Šečakajotakonaosebjekotna novega hotela so namreč menjeno tudi ime Renesan- šanje obiskovalcev, ki so si v uporabnike, stari dvorec {e po- zdaj opremili s pisalnimi misa, saj ga že nosi uveljavljena torek prišli ogledat, kaj je sas« polnoma obnovljen, a še ne zami in stoli ter tehničnimi evropska veriga hotelov. Kompleks se zdaj imenuje lo na robu Dvorske vasi. opremljen. Kot pra\iUrevc se pripomočki, tako da so pri- Urevc je vciino osebno pope- bo to zgodilo v kratkem, saj pravljeni na seminarske in tako» kot so domačini ime- Ijal po kompleksu: prijetna re- bodo v romantičnem okolju kongresne goste. Prav teh novali stari dvorec v Dvorski stavradja, pripravljena na prvo , stare graščine že pomladi pri- naj bi bilo za začetek v Dvor-vasi - Dmča. silvestrovanje, sodobno opre- pravili prve poroke. ski vasi največ. Amerikan'c med slovenskimi risi Gašper Kopitar je mlajši sin nekoč hokejista in trenerja Matjaža Kopitarja ter brat enega najboljših hokejistov lige NHL in reprezentanta Anžeta Kopitarja, zato ni čudno, da se razvija v odličnega hokejista, ki te dni prvič nastopa tudi za slovensko mladinsko reprezentanco. Vilma Stanovnik preselil Portland, kjer igram petih," o svojem običajnem pa sc praktično ^^ak dan drug WHLligo, kar je najmočnejša dnevu pravi Gašper, ki pa ga, drugemu odlašamo prek in- Za CaŠperia Kopitarja bi mladinska hokejska liga v skupaj z ekipo Portland Win- temeta. Vsaj enkrat na leto prav lahko zapisala, da mu je Ameriki. Vendar svojih do- terhawksa, v vsej sezoni čaka nas obiščejo v Los Angelesu, bila hokejska palica položena mačih ne pogrešam preveč, ogromno tekem, na katwih mi poleti pridemo domov na v zibelko. Ko se je rodil, je bil saj so mi pri klubu poiskali dobiva dragocene izkušnje. "V Gorenjsko. Seveda pa vedno oče Matjaž še aktiven i^ec družino, pri kateri živim. Zelo vsej sezoni imamo na spore- rad pridem domov, tukaj in reprezentant, brat Anže pa mi pomaga jo, prav tako pa mi du kar 72 tekem, kar pomeni, imam še vedno prijatelje," dose je Že učil prvih hokejskih je v veiiJco pomoč soigralec iz da imamo včasih kar tri tekme daja Gašper, Id si želi uspešne skrivnosti. Tako si nikoli ni kl^iba, s katerim sva soslano- zaporedoma v treh dneh, ali kariere, te dni pa na sveto- postavljal vprašanj, kaj jenje- valca," pravi Gašper, ki časa štiri tekme v šestih dneh. To je vnem prvenstvu prvič igra za gov prvi šport, in ko je Anže za domotožje res nima veliko, pogosto zelo naporno, saj na slovensko mladinsko repre- odhajal v Los Angeles, da za- saj ima dolg in naporen delo- vse tekme potujemo z avtobu- zentanco. S sedemnajstim leti igra v najmočnejših hokejski vnik. "Zt zjutraj po zajtrku som, razdalje med kraji pa so (dopolniJ jih je avgusta) je tudi na svetu, so domači, ki so gr^n v hokejsko garderobo, velike, saj se veđcrat na tekmo najmlajši ^an našera mladin- se z njim odpra^jali v Amen- katere del je spremen jen v ne- vozimo po osem, devet ur," skega moštva, le vratar Luka ko, vedeli povedati, da je bil kakšno učilnico, k nam pa svoje novo življenje, ki se ga je Gračnar je §e dobro leto dni nad tem najbolj navdušen prihajajo tudi uâtelji, da nam že dobro privadil, opisuje Ga- mlajši od njega. prav najstnik Gašper. Kajti pomagajo. Tam imamo pouk šper. "V Ameriki in Kanadi zelo tudi on je želel spoznati deže- od devete do enajste ure, iolo 'Lahko rečem, da sem se cenijo, če igraš za svojo repre- Sedemnajstletni Hrušičan Gašper Kopitar hokejsko znanje do dvajset let lo, v Kateri 3c zbirajo in igrajo pa ddam prdc intcmeta iz nekako "zlil" z novim oko- zentanco, in moji trenerji so najboljši hok^isti sveta. V za- Los Angelesa. To je sicer ne- Ijem, domači me kličejo kar bili, ko so izvedeli, da sem do- dnjih treh letih pa je tudi Ga- kakšna splošna gimnazija, Amerikan'c. Očitno so hitro bil povabilo v slovensko mla- šper zrasel, prek luže dobil ve- vendar pa imam na umiku le opazili, da sem se hitreje in dinsko reprezentanco, zelo liio življenjskih in hokejskih tri predmete, tako da ni preti« bolje navadil na Ameriko in veseli- Tako nisem imel nobe izkušenj in se pred kratkim rano težko. Tudi mi ne vzame na \3e pač, kar me je čakalo, nih težav in 2 očetom sva naj- za nekaj dni \Tnil na Gorenj- preveč časa in lahko se osre- kot ostali dani driižine. Morda prej prišla na priprave na sko, kjer se je na povabilo se- dotočim predvsem na hokej. zato, ker sem mkjši, ker sem Bled, sedaj pa igram na pr- lektorja Danjja Galinasa in Po pouku se oi> 11. uri preol> hitro dobil prijatelje," pravi venstvu v Frandji. Zelo sem trenerja Gorazda Drinovca lečemo in odidemo na suhi Gašper, ki pa se vseeno vsako presenečen, ker je naša repre- pridružil naši reprezentanci trening. Kondidjskemu tre- leto rad vrača domov, kjer ima zentana res dobra," tudi pra- zadnja leta nabira v Ameriki, ponosen pa je tudi, da je član naše mlade reprezentance. I Foro: Tima Ookl mngu sledj kosilo, nato pa se sorodnike pa tudi prijatelje iz vi zgovorni Gašper, ki mu ho- Letos avgusta sem zapustil začne trening na ledu. Do- osnovnošolskih let "Sorodni- kejski strokovnjaka napovedu-dnižino v Los Angelesu in se mov nato pridem okoli ke res malo pc«rešam, vendar jejo lepo bodočnost. s) ir LTH ŠKOFJA LOKA D.D. - v stccaju Kidričeva cesta 66,4220 ŠkoQa Loka Ob>av(jâ na podlagi oravnomočrvega sWe;» Ottrožraga sodišča v Kranju St 371/20091 dia 05.11.2009 I. JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN M PREMIČNIN STEČAJNEGA DOLŽNIKA Javna dražba bodne 11. 01. 2010 cíi 11.00 uri v II. nadstropju upravne oisrAc v edb< fit 3307 no «edežu dolžnika na naslovu KldH£«va ^QaLokA. Predmet prodaje bo: A/1: premoženje ste^a^tega d^niks koc funktíof>alna cetota • neprejr^ nine v tovamiikeni tonpleksu voisane pri ZK vlažkin 495 In 6d1 k n SiihA, nprca- ma. zatoge, tehnična dokumemac^â ter pravice in dovoljenja ibmz oprane in za* I09, ki so neposredno pavane s proizvMnjo linijo zamrzovalnih sKnnJ • ZS. brez bla^ovfte znamke, poslovnih deležev n prevrc Indusinjske ^stnln? In brez nepremtcnn vpisanihvvl.à. 443 ko. Schaspar. àt. 557/17), tzWicna ceta za prodaflo enoto je 20.2CO.034.14 EUR H090J li pnstop na dražtw je vplaćana varšóir^a v vtáiri S % izkJřcne t.J. 1.010.001,71 eUR. A/2: De' Anije za proizvodnjo ZS - opřena, zâk>3e ín lehni^ dOkuTt^tao^ po seznamu iaoto je 22S,000,00 EUft Pogoj za pnstop na GražDo je vplačana varščina v viâlri 5 % izUcne sene, t.). 12 500,00 EUR 6: V prtmeru neuspedne javne dražbe přemoženi«. Ki sestsvfja fui»kclonal- fK> celoUp (A/1 ee izve4e dražba naslednKh prodajnih enot: 1. motoma vozila, po seznamu fn izklicni cem 15.730.00 EUR. P090J za pnstop na dražbo ie vpiaà»^ ■ar^ôna v viáír> 10 % OfAcne ceoe 1J. 1.573,00 EUR V prímeru neuâc>eéne proc&ie ce^otneda sMopa se opraví orodsia posameznih rr» tomîh vozil 2. gotov« izdelki a SKL 62. po seznamu, z aMcno ceno 340.000,00 EUft Pogoi za onstop na dražbo je vplačana varana v vi^ni 5 % tzhJicne cer« t.j. 17.000.00 EUR. V DnmeAJ neuspeéne pfodaje celotnega skJopa se oprav; prodaja posanteznih ar- tkiov po izMicni) cenah - P9CSU podanih v pre^ogi^ upravitei) z dna 26.D8.2009 {predmeti hi UKtione cene so na vpogled ria spletni strani www,|ih ai)« Pogoj za pistop ru dražbo je vf^ačana varščina v víiiní iO%izkjicnacena 3. Oporečni izdeJki e SKL 65, po seznamu, z izKfk7x> cer>o 15.000.00 EUR. Pogoj za (fistop pa drszbo Je vplačana i.'ar^na v viân 10 % izk}icr>e cene t.j. 1 500.00 EUR. V onmenj rieu$peéne orodue celotnega sNooa se oprai/ ofodaja oosanieznih tíkJov po Í2klicnlh cenaTv PlCSU podant) v predlogu prodate uprave sena vpogled na spletni strani vWM.rm.si). Pogoj «a o-istop r« draibo je vpl8čar«a vs^r^vviâind 10 ^izklicne cene 5. rezeivn deli - izvoz iz Se stavbe po seznamu, z izklicno ceoo 27.000.00 EUR. Pogoi za prislop na dražbo je ^laćaru «ertčina v siěin' 10 % cklicr>e cene t.j 2.700,00 EUR, Premičnine se nahajajo v poskM*iîh in protzvodnin prostorti stečajnega dolžnika na nastcMj Ktdnčeva utka 66, Ško^ Loka. t^tsnčrteiá podBflu o predn^h prodaje ^ pogo|ih prodaje so dosegljivi na spietn^stranfwww.ajpes.s) (eOBJAVE • opfavih na številka 371/2009), Upraviteli. >.tâon Tûbût NaroČite se na SiOL in igralna konzola Nintendo Wií s petimi igrami je iaiiko vaša za samo 49 EUR! Ob tem pa boste lahko kar 2 meseoa brezplačno preizkušali SIOL TV. v novo/eř,, Pok icite non fínnn ® Q meseca brezplačno ptieízkušanje SIOL "HT co o Wři o i i Wií v lA O www.sioL.net 080 8000 Vesolje veselja vy ' Ponudba vdija Od 11.2009 eto $1* 1.2010oĎ$klenítv(rK)v^8 naročniškega razm^ t^robveuví 24 mesece/. Priporočena malopnxlaîna cena fzcWta je EUR. Naročeni izdelek boůo narĐ<^ preM>PO pcdti na dom. Kofiân« «o on^eno. '' Za 2*meSflčno broslačno cvecku&ai^ SOLTVJe pooa uporaoa atí naročilo storftve SOL Hemet A « y * I Delavnica za nevladne organlzaclle FMMb Vlncmi Otifcsterta v okviru oroi ordûstâvnike NVO na brezplačno delavnico z naslovom Pridobitna in n javnost Delavnica bo potekala v tonh, 22. dwanbra, id i Maninh. v orostoriti nove into toCke 6ROZO. v Raavoln PlâV? 24£ nu: 04/23 61 346. Pohod z baUaml Zavod za turizem in kulturo Žirovnica in potapljaško društvo (K senice vabita na pohod z bakldml do jezera v ddinl ^ivršnlce. v soboto. 19. decembra 2009. ob 17.45. Zôor bo pred rojstno tiie čooa v Ž[rovnk:i. nfo: Janez Dolžan 040/201 929 Zhre lasll» v ledenih slapovih športno dru^o ledeiit) plezalcev vabi na gledališko predstavo z naslovom Žive jaslice v ledenih slapovih. Predstava bc v soteski Mtačca- Mojstrana fâ ogled 25., 26. In 27. decembra 2009 ter 1.. 2. in 3. januarja 2010 ob 16.. 17. Jn 18. uri. Infomiacije: Nataša Cotman, 041/948 486 in Pavel Skumavc. 031/677 203. Božična pravljica v Preditvoru Turistično društvo Preddvor v sodelovanju z Obiino Preddvor In hotelom Bor prireja tradicionalni potop božičnega drevesca v jezero čmava. Ki Po v petek, 25. decembra 2009, ob 17. uri. Potopitev drevesca, ki potem v jezeru sveti do 6. januarja 2010, to izvedlo potapljaško daištvo SOM iz Kranja Po potofiu ho ob 18 uri v hotelu Bo; se koncert Poži^nih pesmi v izvedbi Cite in Jožeta Galiča. Več informacij: Turistično dru§tvo Preddvor. tel. §t.: 04/25510 23; gsm: 041/351 234. Društvo ledvičnih bolnikov Gorenjske se predstavi Društvo ledvičnih bolnikov Gorenjske pokriva na transplantacijo, da so bolje fizično in psihič- kov, razna predavanja o poznavanju bolezni ied- dva dializna centra, Jesenice in Nefrodíal Naklo no pripravljeni. V sklopu društva tudi subvenci- vic in o dietni prehrani ledvičnih bolnikov. Bolniki prihćuajo iz celotne gorenjske regije. V oniramo raz/ie ^vnosti. kot so: kopanje, ma- Ne smemo tudi pozabiti naše revije Ledvica, društvu med drugim poTiagamo socalno šitK saže, teni^ igrišča, bowling in kotesaijenje. ki izhaja tr> do štirikrat na leto v okvimi^ze. V kim bolnikom, saj jim z našim socialnim progra- Pripravljamo tudi razne stojnice ob dnevu led- tef reviji ot^vljamo razne strokovne članke o mom omogočamo, da laťko letujeionamorju ali vičnih bolnikov in dnevu iransplantiranih bolni- bolezniledvlc, naše aktivnosti in reportée. toplicah, kar po^tivno seliva na bolnike na dia-lizi, seveda pa je vse pogojeno z možnostjo dia-lize v krajih, kjer letujejo. V društvj skrbimo za rekreacijo, športno rekreativno dejavnost, da se bolniki z okvaro ledvic gibajo In so aktivni. ii kot omejeno social- r>0 pomoči ^ letovanje v Hotelu Artus v Meduli- nu, Iger imajo na voljo v sl^opu hotela tudi dia-lizo, kar J\déi bolniki tudi s pridom uporabljajo. Nadalje pripravljamo razie izlete in lažje pohode, ki jih planiramo vsako leto, saj s tem pripomorejo k swww.qro2d.eu> PrBdsteMTÍaxn in đonom neADdrth cígon fj« • 11er braiœm Gowi^fego gbsa iémo Nesel Bc£č in snačno no^^ ieia Ctf^er^n MKra) Onab v^ww.g rord .eu> i 14 CG + petek, 18. decembra 2009 Na rohu Samota ni tudi osamljenost Živeti tako kot SI želim Milena Miklavčič ohranilo le peščica» saj je muslimanskp vero, brala mi se Iz podjetja, kjer sem dela- usode bila >'e£ina njenega bogastva uničenega v poplavi izpred nekaj let. Voda je zalila prostore« ko je ni bilo doma» in marsikatera dragocenost je zatem neuporabna, da jo je morala zavreii. "Privlačeval me je muslimanski svet, predvsem so me zanimale ienske usode. je literarizirane odlomke iz Korana, taku me je kdaj pa kdaj zamikalo, da bi to vero celo bolje spoznala," razkriva Zdenka. la, delavci izobraževali v tujini. Spuiuinjam ati, kaki> j^ bilo prvim težko dobiti devize, saj je bilo cel kup administrativnih preprek in za- Bližala se je že tridesetemu držkov. Izpolniti smo mora- letu, ko so jo doma postavili li na tone obrazcev in poti-na realna tla in ji povedali» dil» včasih se mi je zdelo, kot da je ne bodo veČ podpirali in naj si že končno poiŠČe da nas bodo zaradi nekaj sto mark zaprli in nikoli veČ iz« Pred več kot tremi desetletji službo. Sprva je mislila, da pustili iz ječe. Mimogrede: je bilo vseeno laže vstopiti v ne sliái prav. Čeprav se je s njihove domove kot danes, starši po hudih nasprotova» Vsaj v Belgiji, kjer sem to poskušala, je bilo tako. Imela sem svojevrstno priložnost, da je bila družina, ki mi je odprla vrata, zelo izobražena, gospa L. je recimo dokončala univerzitetni Študij od doma. ne da bi obÍ£- kovaia predavanja. Na izpite jo je spremljal soprog, kar je zadoščalo strogim verskim njih v mladostnih letih dobro razumela, so imeli, sem in tja, tudi kreganja. Oče in mama sta imela dva obraza: enega za okoDcc, drugega za domače razmere. Kot partnerja že dolgo nista več funkcionirala, zunanji videz je bil potreben le zaradi okolja, ker sta sodila med bolj "znane Slovence". pogojem. Odločno je bila "Povedala sem Žc, da je ime- proti obrezovanju deklic, žal la sestra psihične težave, pa ni imela večjega vpliva, globoko depresijo pravza- oče mi je pred kratkim povedal, da je imela menda celo Udba o meni dosje. Zaradi potepanja po tujini v komunističnih časih sem jim bila sumljiva. Oh teh bedasto- Čah. ki so jih počeli v prejšnjem režimu, le zamahnem z roko, vsaj za dva iz moje generacije, za katera so rekli, da sta delala v tajni policiji, vem, da še pismena nista bila. Kaj šele kaj drugega II Mimogrede so minila leta, ko bi si lahko ustvarila dni- tako da so njeni sorodniki prav, zato sta bila do mene žino> a nekako ni srečala svoje otroke Se zmeraj poši- in brata relativno prizanes- pravega moškega. Pravza- Ijaii v matično domovino» Ijiva. Mama se je zgodaj za- prav ga ni niti iskala. Starša kjer so v krutih pogojih radi sestre upokojila in to je ji nista bila kakšen svetel opravljali te posege. Veliko bil tudi eden od razlogov, da zgled, bila je priča vedno sva se pogovarjali tudi o spolnosti, bila je zelo po žensko radovedna. Nekoč sem ji prinesla slovensko izdajo mojih izletov po svetu ni več mogia finandrad. Sicer sem relativno dobro obvladaj a bolj bolečemu sestrinemu propadanju in na srečo se je vsaj brat poročil z normalno več evropskih jezikov, tudi žensko, rodili so se jima Kamasutre. vendar mi jo je flam§čino, vendar premalo, povsem normalni otroci, ki ob naslednjem obisku brez da bi me kjerkoli sprejeli v sta jih normalno vzgajala, komentarja vrnila. Na smrt službo, primemo moji izob- "Svakinjo sem občudovala se je bala staranja» ker je to razbi. Očetova poznansh'a že od prvega dne» ko jo je pomenilo, da si bo njen mož takrat omislil ljubico, ki bo so mi odprla marsikatera vrata, tako da sem lahko iz- brat predstavil družini. Bila je zelo prijazna do vseh, zla- mlada, sveža in lepa. Ker je birala. Plača» od katere sem sti do moje mame, ki ji je že O svojih potovanjih je naredila serijo fotografij in jih razstavljala po študentskih klubih. Zelo jo je zanirr:al človek in njegova zadr.ja plat. Ugotovila je namreč, da dve nista enaki. Privla61i so jo gibi ritnic, njihova obQ- nost ali koŠČenost. ŽaJ se je imela denar, ga je največ trošiia za osebno nego. spodnje perilo, za dobro telesno kondicijo. Pred nekaj leti so ji v nekih neredih ubili sina, od takrat naprej se morala živeti, ni bila velika, zato pa sem lahko sama razpolagala s svojim delovnim Časom. Takrat kakšnih posebnih služb za "stike z javnostmi" Se ni bilo» vendar prvi'dan natresla cel kup nasvetov. Kimala ji je in pritrjevala, a naredila je zmeraj po svoje. Že zaradi tega. ker sc jo na tako prijazen in nc-konflikten način uprla tašči- mi ne oglaša več. Zaradi če- mi je uspelo, da sem tudi jaz nemu verbalnemu nasilju, sar mi je hudo, saj sva bili, dodala nekaj kamenčkov k jo vsakič, ko se vidiva» od vsaj tako mislim, dobri pri- Izgradnji te, danes nepo- sica rada objaineni," reče jateljici. Ker je bila zelo ver- grešljive službe tako v go- nagajivo in potem gre že v na ženska, mi je na dokaj spodarstvu kot negospodar- tretje v kuhinjo skuhat čaj. (se nadaljuje) teh posnetkov do danes prijeten način približala tudi stvu. Omogočila sem, da so Cas + razumevanje dober odnos Damjana Šmid Ob napisani foTmuli nam je tu nastopi nofo največja pù- moj pogled laMcc hitro jasno, zakaj ima« mo odrasli boljši odnos z mlajHmi otroki kot s puher- Časa, ko sme tetniki. Mlajši kot so otroci, žclimc manjtljivost^ k\ nam pogosto uničuje razumevanje. Dalj več Časa pretivimo z njimi In iažje jih razumemo. S svoji' mi malimi zahtevami nas n^ ogrožajo tako zelo kot odra- vati po svojih merilih, v imenu dobrega in ljubezni. Pri mlajših otrocih nam to bolj uspeva kot pri mladostnikih kodne'/na naloga staršev, da se sprašujemo, kako se naŠ mladcstnik počuti v svoji koži, kako mu je, fco se prebudi poln hormonov, ki divjajo v njem, kako je biti še napel otrok in si želeti odrasti? Kako biti priljubljen med vrstniki, največja "faca" ter ščajoča mladina, za katero se in odraslih, Spreminjanje do- ostati pri tem samosvoj, imeti nam zdi, kot da je prišla z veka po svoji podobi je strup svoja načela? Kako se upreti drugega planeta. Vendarle podoia ni tako zelo črno- bela, kot se zdi na prvi v^is. Če kct starši sledimo otroku v njegovem razvoju vsa leta odraščanja, pomeni, da smo im^li veliko časei za spozna' vanje otroka. Vse to pa vpliva na razumevanje. Kajti dalj časa, ko smo s Človekom, bolje ga lahke razumemo. Seveda za dobre odnose. Sploh je nadzoru odraslih in pokaza^ ti. da je tvoje vedenje vredno J J J človeka ^....... zelo dober posel in zato je Če.. dalje več nezadovoljnih ljudi. Vendarle se vrnimo k puber- tetnikom. Zakaj je z njimi težje imeti dober odnos? Ce želimo nekoga razumeti, mo* ramo pri tem uporabiti veliko empatije in se zares znati vživeti vanj. Tako Í7Í bila v$a- zaupanja? Predvsem pa je veliko vprašanje, kako pretrgad popkovino s preveč zaščitniškimi ;tarši in se postaviti na svoje noge, narediti samostojne korake, padati, se pobirati in iti naprej? Saj se še spomnimo, kako je bilo nam, ko so rtam rasli mozolji? SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Zaslišali psihiatra domnevne morilke otrok Na okrožnem sodišču v Kopru so nadaljevali sojenje Kristini Mislej, obtoženi umora svojih dveh otrok. Sodišče je zaslišalo tudi njenega psihiatra Gorazda Mrevljeta, ki je obtoženko opisal kot negotovo, samokritično in impulzivno osebo. Ni je imel za agresivno* se je pa nekajkrat zbal, da bi v situacijah, ki jih je doživljala kot brezizhodne, pomislila na samomor. Psihiater je povedal, da je bila Mislejeva na terapijah večkrat obupana, da ji bodo odvzeli skrbništvo nad otrokoma. Bipolarne motnje ni zasledil, je pa opazU> da je obtožena razvila specifično osebnostno strukturo. Po njegovih ugotovitvah se je k pitju alkohola zatekala ob stiskah, sicer pa ni pila, zato po njegovem ni odvisna od alkohola. Podobno je bilo tudi z uživanjem pomirjeval, je dejal psihiater. Spregovoril je tudi kriminalist, ki si je ogledal prizorišče umora, in povedal, da ga je enkrat poklical oče Mislejeve, ki je kot potencialnega storilca umora navedel soseda, a policisti niso ugotovili, da bi bil ta povezan z obravnavanim kaznivim dejanjem. Višji sodniki o brutalnem umoru Senat višjega sodišča v Ljubljani je po poročanju časnikov obravnaval sodbo prvostopenjskega sodišča o primeru umora iç^etne Nine Dobrič iz Zagorja. Obtoženca sta bila aprila letos spoznava za kriva, sodišče pa je tedaj }o-letnega Boštjana Koprivnikarja obsodilo na trideset let zapora, dve leti mlajšega Simona Trančarja pa na polovico nižjo kazen. Dobričeva se je v noči na 15. september 2002 zabavala v litijskem motorističnem klubu. Ob odhodu se je odpeljala z obtoženima, sicer njenima znancema, ki pa sta jo odpeljala na neko jaso» kjer sta jo na različne načine mučila. Nazadnje sta jo privezala na vlečno kljuko in jo vozila po travnih, nato pa odvrgla v Savo. Odločitev višjega sodišča naj bi bila znana v mesecu dni. Minuli teden en mrtev Minuli teden (od 7. do ij. decembra) je minil brez prometnih nesreč, ki bi imele tragične posledice, je pa v tem tednu umrla oseba, Id se je ponesrečila že novembra, so sporočiU z Generalne policijske uprave. Na Gorenjskem policisti prejšnji teden obravnavali petindvajset prometni] večinoma le z materialno škodo, v njih pa se je pet oseb lažje in ena h ranilo. Osem voznikov so zaradi prevelike vinjenosti do streznitve pridržali v prostorih pridržanje na policijski postaji. Do nedelje j slovenskih cestah sicer imulo 165 ljudi (lani 206), na Gorenjskem pa 22 (lani i>;). u s v k, GG + petek. 18. decembra 2009 Knjige in ljudje 15 Knjige in knjigoljubi (25) 99 opica Miha Naglič cijskem razvoju različnih skupin organizmov. Ra2kri- 99 ^ opica. iimjo zato večji učinek, kot bi jim ga prisodili zaradi njihovega majhnega števila. Z vse l>oljSim poznavanjem načinov debvanja genov si vse lažje predstavljamo, kako lah* ko majhni deld dednega zapisa prispevajo k obsežnim spremembam telesne oblike ter obnašanja in razuma. Vse te spremembe eo se nakopi- " Naj pomembnejši namen vajo zanimivosti o izvoru Kako evolucija sešteva, čile v razmeroma kratkem, naše založbe je, da bi Sloven- naše Vrste ter o razvoju ras- uredil (onathan približno 6 milijonov let dol- cem približala kakovostno tlinskih in živalskih vrst, po- siJvertown nrevedel obáobju - od takrat, ko teA MA ^^ 1 k 4 A Mate ^m A A 1 M 1 A^« m^m ^ r^fc^ i« « te» ^ Jt ^ ^ ^ ^ ^ X X« ____Î !_ ____ J naravoslovno literaturo, ki leg tega pa osvetljujejo neka-bo vsakomur dostopna po tera ključna obdobja evolu- dr. Milan Lovka, zmernih 'ljudskih' cenah." djske preteklosti. Knjiga opi- Založba Narava, Kranj Gotovo vas zanima, katera suje novejSa spoznanja o (BritořOlševek), založba ima tako dober na- Darwinovih ščinkavdh in o 2009, 224 strani, men? To je Založba Narava speciaaji (razvoju novih iz Kranja, ki jo vodi Peter vrst) ter razgali vsa napačna Vimik, in nas naspktni stra- izhodišča hipoteze o 'in- 24,50 evra so se začeli šimpanzi in predniki doveka ločevati od skupnega prednika. Kako evoJud« ja z majhnimi koraki vodi do velikih sprememb, pa je bila Darwinova briljantna zamisel" Majhni koraki, ki v svojem ni ht!p://www.narava.si/ teligentnem načrtu'. Poseb- je skoraj enak kot pri ljudeh- seštevku pripeljejo do velike pod geslom "S knjigo v nara- no poglavje je posvečeno psi- Genska zapisa se namreč spremembe - v dialektiki se vo" povabi, naj vstopimo v holoSldm raziskavam evolu- razlikujeta le za 1,06 odstot-njen knjižni program. V dje, razvoju človeškega imia ka. Seveda pa to ni tako nepo-njem je dejansko kar nekaj ter pojavom moralnosti in memben delček genske sek- zelo enostavni, cela reč pa je temu reče preskok kvantitete v kvaliteto - so vsak zase knjig z naravosbvno vsebi- njenemu smislu Nazadnje no, zlasti vodnikov. Posehel se skupaj zbrala sprašujejo: vence, kot je videti na prvi pogled. Celo 1 od^rtotpk od treh kljub temu zelo 2ap]etena. A v naši knjigi dovolj pol- 99 OPICA Kako evolucija sešteva IOMATHAN SIIViftTOWK pa V njihovem letošnjem ali človeška evolucija Še pote- milijard je 30 milijonov, kar judno in aktualno pojasnje- Naslovnica knjige programu izstopa knjiga, ki ka in v katero smer vodi?" je kar veliko število. Torej, na. V gornjih odstavkih je v Darvvinovem letu nadvse Zakaj "99 % opia".^ "Kaj po- kako lahko 30 milijonov gen- za pokušino le ena od raz- spicguvuri o Diirwî- meni, če pravimo, da so si skih Ček izoblikuje velike laz- lag. Kdor jili želi veČ, jili bo nu in aktualnih nasledkih ljudje in človeku podobne like med šimpanzom in do- našel v knjigi. Ko sem sredi njegove revotudoname teo- opice ali natančneje šimpan- vekom? Za odgovor na to septembra v tem feljtonu rije. "Večina sodobnikov se zi, na genetski ravni 99« vprašanjemoramovedeti,ko- pisal o Darwinovi temeljni je Darwinu posmehovala ali odstotno podobni? Kako lah« likšno število črk lahko spre- knjigi iz leta 1859, mi je po- ga je zagrizeno napadala, ker ko samo z i odstotkom različ« meni pomen besed v receptu gled v Cobiss ob ^'pisu nje- je doveka uvrstil med živali nosti med šimpanzom in do- in koliko izmed spremenje- govega imena pokazal ko- in de/ai, da so biiz naši davni vekom razložimo odtno veli- nih besed lahko resnično maj kak zadetek v slovenšči- predniki tudi predniki veli- ke razlike med vretama Pan spremeni vsebino celotnega ni v letu, ko mineva dvesto kih doveku podobnih opic. troglodytes {šimpanz) in recepta. Strokovnjaki so izra- let od avtorjevega rojstva. V 150 letih po objavi Darwi- Homo sapiens (mi)? Odgo- čunali, da 1,06 odstotíca razli- Zdaj jih je kar nekaj, med novih spoznanj so raziskave vor [e skrit v genskih sestavah ke v sestavi genske sekvence njimi tudi nov prevod glav- z vseh znanstvenih področij ljudi in šimpanzcv ter v pri- med šimpanzom in dove- ne pod naslovom: O aastan- potrdJe obstoj evolucije bio- bližno treh milijardah enot, loških vrst. V knjigi 99 % ki kot nekakšne črke sestav- kom povzroči precej pomembno, 6-odstotno spre- ku vrst (z delovanjem naravnega odbiranja ali ohra- opica: Kako evoludja sešteva Ijajo gensfá zapis ene in dru- membo genov v genskem re- njanje prednostnih ras v več vriiunskih strokovnjakov ge vrste. Črke so nanizane ceptuprvakov. Šte^ílniizmed boju za preživetje). Knjiga pojasnjuje osnovne, a zelo druga za drugo ir sestavljajo teh genov delujejo kot ne- "99 % opica" pa je gotovo zapletene evoludjske proce- neznansko dolgo sckvcnco • kakšna stikala, Id vidjuČujcjo ena najboljših aktualizacij se in bralcu predstavi več recept, po katerem so ^raje« ali izključujejo delovanje dru- te velike zadeve - evolucije najnovejših dokazov o evolu- ni in delujejo šimpanzi in ki gih pomembnih genov in in njene "matematike". Darwinové jubilejne znamke Slovend v zamejstvu (173) Oskrunjena cerkev Brodeh l07f košnjek Znani koroški slovenski no- neke gospe iz Borovelj. ki si in kupolo krstnega kamna - vinar Franc Wakounig iz je prilsstil pravice farnega so našli v smetnjaku, klopi W1 Pi^ çnçp/^i Borovelj je v prvi decembr- s.veta in odločil, da mora iz cerkve pa so bile po pisa- ifi'i/iA' gj^ številki Novic, sloven- biti odslej slovensko bogo- nju Novic več mesecev pri- skega tednika za Koroško, služje dvojezično, temu pri- slonjene na zid cerkve in iz- ohjavil Članek o odstranitvi memi pa morata biti tudi postavljene dežju in soncu, slovenskega križevega pota, notranjščina in zunanjost "Niti Hitíer in nacisti se nebesa za procesije s slo- cerkvice» čeprav je večina niso dotaknili slovenskih venskim napisom in slo- faranov slovensko govore- napisov v cerkvi, ta skupina čiii. Skupina je odstranila pa jih je odstranila in do da- križev pot s slovenskimi na- nes ne vemo, kje so," je av-roški strani Ljubelja, ki sto- visi, ker naj bi bil star le torju članka v Novicah po- venskega napisa nad prižnl-co v cerkvi v Brodeh na ko- ji na vzpetini nad cesto ta koj za nekdaj znano gostil- petindvajsel let in nima umetniške vrednosti. Do- vedal Stanko Čašl, nekdanji dan župnijskega sveta. no in trgovino Malle. Ker je madni pa pravijo, da je sta- V začetku tedna je bil na obis- V številnih koroških cerkvah, med drugim tudi v cerkvi v bila letošnjo jesen v Brodeh rejši, saj so ga pred dobrimi ku v Avstriji slovenski mini- Štebnu/StStefen pH B^štajnu/Finkenstem (na sliki), so na birma, so zeleh pred njo ob. sedemdesetimi leti obnovili ster za šolstvo in iport Igor ^riževih potih slovenski napisi, kî za razliko od brodeških noviti notranjščino in zuna- v Sloveniji. Odstranjen in Lukšič. Z avstrijsko šolsko moteči. njost cerkve. Obnova se je očitno uničen je bil napis ministrico Claudio Schmied spremenila tudi v "bilder- "Kdor ie z Bogom, posluša 5ejepogova:ialtudiodelova- predlog proučilo. Po sedanji kom seznanjal tudi z ddova- sturm" z ostrimi protislo- božjo besedo" na prm na nju slovenskih srednjili šol pogodbi plačuje Avstrija tri njem otroških vrtcev, ki so venskimi in nekulturnimi prižnici, faranom pa tudi ni . na Koroškem, ki predlagajo slovenske asistente vAvstriji, večinoma brezplačni in st^- toni. Za tako dejanje se je znano, kje sta nebo za pro- povečanje števila asistentov slovenska pa tri avstrijske ši plačujejo le hrano. V vrtdh odločil tako imenovani "far- cesije in kupola krstnega za slovenščino s tri na šest. asistente v Sloveniji. Sloven- naj bi namenjali več pozorni krožek" pod vodstvom kamna. Latemi za procesijo Avstrijsko ministrstvo bo ski minister se je med obis- nosti tudi jezikovna kulturi. 16 GG + petek, i8. decembra 2009 razgled Gospodar ali varuh Miha Naglič Mihovanja Vaš razgled gospodujta ribam v morju men. Človek ga je poslušal, in pHram na nebu ter vsem vzel stvari v svoje roke in živalim, ki se gibljejo po zdaj žanjemo, kar smo seja- zemlji!" (1 Mz 1,28) Grešni li. Če kaj ne gre tako, kot bi dovdc, ki se ni zmeraj rav- hoteli, pa se obrnemo na nal po Božji besedi, je nave- plemenske \TaCe, naj pri deno ubogal do zadnje črke: Bogu in bogovih posreduje- namnožil se je in napolnil jo, da bo boljše ali vsaj slab- zemljo. si jo podvrgel in ji še ne. A bojim se, da po 18. gospodoval. Posebno učin- decembru 2009, ko se bo kovito je to gospostvo posta« zborovanje v Kobenhavnu lo v drugi polovici drugega sklenilo in bo nanj prišel tasodetja, ko se je izpolnjc- celo vrhovni vrač Obama, nc vanje starega judovskega na- bo na tem svetu nič drugače, roâla oprlo na novo evrop- Sledili bodo božični in novo- sko znanost in tehnologijo, letni prazniki, najlepši v Proti koncu tisočletja pa se letu, dnogo leto bo pa vse še je narava takemu načinu bolj tako, kot je že zadnja ravnanja z njo uprla in svoje leta bilo: nepredvidljivo. Kot nasprotovanje izkazala v vreme. ekološki krizi. No, da mi ne bo kdo očital, Zda) smo vsi na tem. da se da razmišljam fatalistično» moramo za hip ustaviti ali kot da se ne da nič narediti. ^ . 1 1 » , ^r ^ vsaj zmanjšati tempo podre- Sprememba našega odnosa vedel? Drži le eno. Dolžnik na, denar nemudoma vrne nazaj. L K., foto: jarja in gospodovanja in se do okolja je vrednota sama Gorazd Kavčič vprašati, kako naprej. Pod- po sebi. Najprej se mora nebne vrače, ki 7bonijejo v zgoditi v glavah, v mnogih danski prestolnici in tudi se je že. več je taJdh, v kate- vse druge, ki o vsem tem nič rih se še ni. Te bi bilo treba ne vedo in slej ko prej ravna- v to prisiliti, ker so tako ali jo do okolja nemarno, kaže tako pripravljeni ubogati le "Vmi denar" sporoča transparent na balkonu stanovanjskega bloka nekje na Gorenjskem. )e bila mar obnova oken tako nesramno draga, da naročnik in plačnik to sporoča izvajalcu del in ob tem vsem nastopajočim? Gre mogoče za dejanje obupa ob tako ali tako izgubljenem denarju? Kdo bi Konferenca Združenih na- opozoriti, da je tudi iztočni- na ta način. Vrnitev od etike rodov o podnebnih spre- ca za spremenjeno ravnanje gospodovanja k etiki varova- membah v Kobenhavnu se v Svetem pismu. Zapisano nja je zgodovinski projekt, mi zdi kot veliko zborovanje je namreč: "Gospod Bog je morda bo eden glavnih na- piemenskih vračev z vsega vzel človeka in ga postavil v porov prve polovice 21, sto- sveta. Zbrali so se, da bi sku» edenski vrt, da bi ga obdelo- letja. Ker nam je vsem do- šali s skupnimi molitvami, val in varoval." (1 Mz z,i$) bro znano, da pri ljudeh nc zagovori in daritvami vpliva- Ampak to je bilo, še preden gre le zlepa, ampak jih je ti na vreme. Čeprav je dobro je đovek grešil, ko je bil še v treba pritisniti zgrda, tudi in pri vseh ljudstvih prego- raju. Ko je bil iz njega iz- ukrepi, sprejeti na svetovni vomo znano dejstvo, da je gnan, se je moral ravnati po ravni ter s politično in fi- vreme ena tistih reči, na ka- prvotnem naročilu: če je ho- nančno podporo največjih tere Človek ne more kaj dosti tel preživeti, si je moral vse držav, ne bodo odveč. Po- vplivati; še na vsakdanjevre- živo in neživo podrejati in skusiti je vsekakor treba. Me me ne, kaj šele na podnebje, mu gospodovati. prav zanima - tako kot me Vreme in njegov podnebni Je torej prvi in zadnji krivec zanima vreme - ali bo kaj iz kontekst že od nekdaj bolj v za podnebne spremembe teh naporov? Časov, v kate- božjih kot v človeških rokah. Bog sam? Saj je on naročil, rih bi se izkazalo, da je biio Ko je Bog ustvaril moškega kar naj se zgodi in tudi sicer vse zaman in da gre vse nav» in žensko, ju je blagoslovil je vse v njegovih rokah. So- zdol, v katastrofo globalnih in )»ma rekel: "Bodita rodo- deí po njegovih lastnih be- razsežnosti, ko naj bi živi za- vitna in množita se, naj>olni- sedah, je imel takrat, ko je vídali mrtvim, pa raje ne bi ta zemljo in si jo podvreita; ustvarjal ta svet, dober na doživel... V razkopanem Kranju so v zadnjem obdobju takšni prizori, kot smo ga v fo-tc^afski objektiv ujeli v križiSču Oldhamske ceste in Zoisove ulice, zelo pogostí. Zaradi velike prometne gneče se namreč pogosto zgodi, da kljub prižgani zeleni luči ne morete zapeljati v križišče, kei v njem še vedno sto* jijo avtomobili. V prazničnih dneh pa se bo pbčevina na štirih kolesih samo še množila ... S. Š., foto: Gorazd Kavčič Makîeta Smolnikajj sedmica Po Dopustu in Vrnitvi vrnitev "PndAiifv ťwilikm/anja mkàn- njmu načelniku tajne službe v akciji VmiUv m Dopust je zvi- m Čas druge svetovne vojne in Ltó. ^e nravi, no fenmuřiistí/Sii Rim). Kar ic najhnlj upominja óúíikfívanjí v -xlčladu ttm, da v državnem zboru še vedno ni vm^ka vlada po koncu druge svetovne vojne, ni rehabilitira- SUjveniji je podobno, kot Cehi $oHm državnim odlikownjem po njej, ko so najviše politične bila sprejeta resolucija o obso- la niti takratne^ Škofa Grego- odlikovali nekdanjega vodjo nekdanji pnn republ^i špicdj in gqspodarske položaje zase- dhi totalitarizmov. Kakrinoje, rija Rožmana. Kar je resda Stasia v Vzhodni Nmč^ir S temi besedami in z ugotovitvijo: "Gre za si^ema^čno dli tisti, so za naCnova- navsezadnje, tudi moje razu- druga tema, a iz iste vsebine, nje tisočletnega komunistične- mtvanje slovenske politične V to isto, potneni sodobno slo-Ijenjsko in družbeno rehabili' ga rajih)a najbolj zaslužni, resničnosti vse od naše osamo- vensko komunistično resnico za potrebe totalitarnega režima doživel demokratično živ- bujanje promocije komwnistiJ- tadjo oziroma reinkarnacijo. Pa čeprav z umori. svojitve do danes. Pri Čerr.er iz' na oblasti, spada tudi imeno- nih íímboiov in diktatorjev v Glede na to, da je bilo odliko- Mimogrede. Po trditvah Gre- hajam tudi iz dejstva, da ni vanje ene od ljubljanskih ulic nelcaterih državah Ûanicah, " vanje Tomaža Ertla politično ga Viranta, ministra za javno nobena demokratično izvolje- po nekdanjem jugoslovanskem je Joseph Daul, vodja pcslan- enostransko dejanje, je med upravo v vladi Janeza janle, na političrxa kombinacija v slo- diktatorju - da ne rečem česa sk$ skupina Evropski ljudske poiíúki in v narodu povzročilo obstaja magnetogram vrha venskem parlamentu spršela hujšc^ - Josipu Brozu alias Stranke, komentiral odločitev razkol. Približno polovica dr* sícvoisfeiři represivnih organov zakonskega baedila, s katerim Tlřu. Pa tudi razglasitev ljub- predsednika države Danila žavljanov seje postavila na z dne 15. april jc)S8, ko seje bi za aktualne razmere in v Ijanske filozcjikefakultete za Turka, da s srebrnim redom za zasluge odlikuje Tomaža Er- stran odlikovonca in n/egovega občudovalca, za katerima stoji Tomaž Ertl, sporni odlikovo' imenu zgodoi^ine obsodila več prvo fakulteto Univerze v nec, zavzel za "usklajeno ener' kot polstoletni komunistični Ljubljani. Pomota. Kajpada, tla, vodjo nekdanje Službe dr- n^idanji komunistični režim, gično akcijo vseh represivnih totalitarizem, ki ga je • med namerna. Prvo ustanovljena Jakulteta znotraj te univerze je bila namreč teoloSka. Tako žavnc varnosti. Ta je pod nje- druga polovuxt na stran od sa- organov proti tendencam, ki dru^m • ohranjala in podži- govo kamandi) med drugim tr • mega začetka zasl užn ih za ogrožajo ustavno u reditev J u - gala zlo^asna skvenska Stasi. peljala akdje Vrnitev, Dopust samostojno in suvereno državo^ goslavije in pridobitve revoluci- Ampak. Nobena dosedanja peč je, pa je to komu vkč di in tako imenovani Miting res- Slovenijo ffct sega naravnost v je\ fn dodaja, da je njsgovo demokratično izvoljenci slo- ne. i k GORENJSKI GLAS petek. i8. decembra 2000 EKONOMIJ i sUfa rt. zargi @g-gías,5Í 17 Kriza je zahtevala spremembe V jeseniškem Acroniju so ti novoletni prazniki še posebej praznični, saj zaključujejo velike uspešne Azije Štefan Žasgi jesen Ice • Izteka se krizno leto 2009, v katerem je gospodarska kriza raoâio vplivala tudi na poslovanje Acro- nija, ene največjih družb na Gorenjskem. K pogovoru smo povabili generalnega direktoria Sbvka K;)nalca. Letos je tudi Acroni prizadel precejšen padec niročiJ. Se je to že popravilo? "Letošnje leto smo kar zadeva naročij začeli dokaj slabo, saj so bila v prvem polletju glede na leto poprej praktično prepolovljena. V dnigi polovfd leta je bilo že opazno izboljšanje, čepiav smo šc daleč od naročil, ki bi zapol» nila naše kapacitete. Te so zasedene od 70- do 80- cdstotno. So pa razmere po posameznih programih različne. Slavko Kanalec Pri nerjavnih pločevinah, ki SO naš udarni pr^am» smo letos dosegli naS cilj, da na- mo nov stroj za bniSenje sla-bov, ki bo omogočal velike energetske prihranke, v pogon pripravljamo vroč rav-nalnik plošč, nove škarje, avtomatsko linijo za zlaganje in sortiranje plošč ter škarje 2Z obrez, s katerimi nadomeš-Čsmo osemdeset let stare Škarje. Za nas so ti praznični dnevi zaradi vseh teh pridobitev resnično praznični." delovnega ^a, storitev, pri čemer smo veliko servisnih Giede ekoloških investicij ste že pred časom dejali, da ste rešili vse razen ureditve bre* ^ne Save, kar pa je odvisno od rekonstnd(dj€ HE Moste. IGiaj to načrtujete in kdaj pri« čakufete, da boste dobili oko- Ijevarstveno dovoljenje po evropskih standardih 1PPC? "V prihodnjem letu pričakujemo, da bomo ob izpraznitvi bazena H E Moste lahko uredili brežino Save. Za oko-Ijevarstveno dovoljenje smo oddali vso potrebnu doku-likega padca povpraševanja, mentadjo in izvajamo vse Prodaja jekla je v svetu padla predpisane meritve. Okolje- mreč na evropskih trgih do- storitev, ki smo jih naročeva- z 1,4 na eno milijardo ton, varstveno dovoljenje priča- kujemo ob začetku prihod« njega leta." sežemo celo jo-odstotni de- li zunaj, delali sami. Kriza je rast je le še na Kitajskem." lež, kar nas postavlja na dru- torej pokazatelj, da je treba go mesto, večjega upada tudi marsikaj spremeniti. Oce- Kol velik problem se v naru bilo pri elektro jeklih, kar njujemo, da smo izpolnili šem gospodarstvu omenja Rako pričakujete, da boste je posel bolj regionalnega načrt o tem, da bomo z ukie- nelikvidnost. Imate tudi vi s zaključili poslovno leto? tipa in kjer ohranjamo svoje m prihranili osem milijonov tem težave? "Za zdaj ne morem ko- pozidje. Najslabše je prikon- evrov. strukdjskih jeklih, kjer naši ri "K sreči za zdaj ne. Smo mentirati, katóen bo letošnji reden plačnik, ki poravnava poslovni rezultat. Nedvo- večji kupd, kot so na primer Z začetkom krize so se po- vse svoje obveznosti, opaža- mno je bilo to za našo pano-proizvajalo dvigal, rudniške cenile tudi surovine in mo pa. da pri izterjavi obvez- go izjemno težko leto, zato energija. Koliko je to vpHva lo na vaše poslovanje? opreme, delajo z manj kot polovičnimi zmogljivostmi. Naj še dodam, da je pri nerjavnih jeklih potrošnja v Ev- mo dolgoročne pogodbe in nofaú naftih kupcev to postaja naŠ rerultat nikakor ne ho problem. Tudi limiti zavaro- pozitiven. Zelo smo zado- Kar zadeva energijo» ima- vanj plačil se znižujejo." voljni, da nam je uspelo iz- pel j ati tako velike in vestid j e, ropi močno padla, zato bo zato večjih sprememb cen ni Pri nas je veliko polemik o ki se nam bodo v prihodno-ohraniti doseženo v tem pro- bQo, pri plinu, ki je sledil ve- učinkovitosti vladnih proti- st obrestovale." gramu v prihodnje velik iz- likim spremembam cen naf- kriznih ukrepov. Kako jih ziv. Položaj nas sili v Širitve te, pa ugotavljamo, da je le» vidite vi? Kakšna so vaša* pričakova na nove trge • ameriške in azijske trge, ki pa so dolarski tošnje povprečje cen približno enako lanskemu. Pri Najlažje je kričati, kako nja za leto 2010? slabi so ukrepi. Vsak mora "Po napovedih analitikov trgi, tu pa je problem konku- energiji torq ni bilo pnhran- najprej sam ukreniti, kar je naj bi bilo leto 2010 leto bla- renčnosti že zaradi samega kov, saj je treba upoštevati, mogoče, in sevesia izkoristiti, ge rasti. Velik presežek kapa- tečaja dolarja." da je bila specifična poraba karmuponujajovladniukre- dtet v panogi pomeni nadal j-enetgije ob manjši proizvod- pi. Možnost subvencionira- nie pritiske na cene. Zastavi- Občuten padec naročil vas je prisilil k ukrepanju, nji celo višja. Kar zadeva surovine, so nja skrajšanega deloM^ega časa smo dobro izkoristili. li smo si optimističen načrt, ki ga bo težko uresničiti. Ver- zmanjševanju stroškov. Za bile cene lansko jesen nenor- Sicer pa je treba upoštevati jamemo v ljudi in novo opre- zmanjšanje stroškov delo- malno visoke, nato pa so v možnosti, ki ji ima vlada, mo, ki jo imamo. Čeprav ve- vne sile ste med prvimi uve- prvi polovid leta nenomialno NaS državni proračun je veli- ljamo v Sloveniji za veliko dli skrajšan delovni čas, na- padle. V drugem poUetju le- ko manjši od proračunov podjetje, smo v panogi majh- povedali ste tudi čakanje na delo. Kako je bilo s tem? tos so se zopet dvignile ne mnogih velikih podjetij v tu* ni, kar pa je v smislu gibljivo- normalno sprejemljivo ra- jini. Čarobnih paličic pač ni." s ti. prilagodljivosti kupcem "Res smo že s samim za- ven. Tret« )e opozoriti, da se četkom leta med prvimi v dr- v naši panogi cenam surovin Kljub krizi pa je bilo leto žavi slaajšali delovni čas na in energije zelo sproti prlla* 2009 za Acroni leto pre- lahko tudi naša prednost" Boste v letu 2010 tudi inve- í6ur.kasneieSena32ur,saj gajajo naše cene. kar zelo cejšnjih investicij, saj ste sdrali? smo dogovor o tem z delavd vpliva na naročila. Nestabilne zanje namenili kar 92 mili "Pogovori tečejo o novem dosegli že konec lanskega razmere so vplivale na to, da jonov evrov. Največje vlaga- valjamiškem ogrodju (seda- leta. Resnično smo tudi v av- naročila niso več kvartalna ali nje je bila naprava za konti- nje je staro 45 let) za valjanje gustu načrtovali čakanje na celo polletna kot pred kiizo, uulrano vplivanje. Ali daje plošč, kar bi bila investicija delo. vendar so se razmere pač pa se o naročenih količi- pričakovane rezultate? okoli 40 milijonov evrov. To pri naročilih toliko izboljšale, nah in cenah pogovarjamo "Izkušnje so zelo pozitiv- bo večletna investidja inželi- da tega nismo uresničili, mesečno. Vsi smo postali ne. Omogoča nam proizvod- mo si, da bi prihodnje leto skrajšam delovni Čas pa smo bolj previdni- njo novih izdelkov z večjo do- podpisali pogodbo. V prihod- septembra ukirdli tudi v reži Ocenim lahko, da so se dano vrednostjo. Pričakovani niem letu bodo torej pred- ji. Vendar vse to še zdaleč naše cene, če smo hoteU rezultati bodo, ko bomo za- vsem manjše posodobitve po ulsu bili vsi ukiepl. Lotili oluaniti količine, zmanjšale gnali vse štiri velike invcstid- nekaj milijonov evrov, od vis- smo se temeljite optimizad- bolj kot cene surovin in ener- je, saj je bil kontiliv le ena od no od razmer in odločitev je porabe surovin, energije, gij«. saj je v svetu prišlo do ve- njih. Prav sedaj vroče testira- lastnikov." Kran) Sava in mali delničarji dosegli poravnavo Družba Sava in Vseslovensko združenje malih delničarjev sta v torek na Okrožne sodišču v Kranju dosegli sodno poravnavo o dodatnem izplačilu odpravnine iztisnjenim - razlaščenim manjšinskim delničarjem Term 3000. Dosegli so namreč kompromis, da bo vrednost izplačane delnice devet evrov, kar je za o,71 evra več, kot je bila prvotna ponudba Save. Sodno poravnavo so v združenju malih delničarjev In sekciji Terme 3000 pozdravili ter izrazili zadovoljstvo nad racionalnim iztekom številnih sestankov in soočenj argumen« tov med upravo, cenilci in zastopniki Save ter predstavniki iztisnjenih malih delničarjev, so sponsčilí iz združenja malih delničarjev. Doseženi kompromis je po mnenju združenja malih delničarjev za nekdanje delničarje neprimerno boljši kot nadaljevanje dragih, zahtevnih in dolgotrajnih sodnih postopkov, obenem pa "pfedstavlja pomemben prispevek, svarilo in korektiv pogosto nebrzdanih praks razlastitev malih delničarjev", so med drugim še zapisali v sporočilu za javnost. Sava bo tako dodatno odpravnino razlaščenim delničarjem Term 3000 na podlagi soglasja med udeleženci naroka ter sklenjene sodne poravnave izplačala v 30 dneh. Sava je ob izključitvi manjšinskih delničarjev družbe Terme 3000 že izplačala odpravnino v višini 612.456 evra, s to poravnavo pa bo izplačala 444 delničarjem še 51.176 evra. Š. Ž. 6€CUNjE Potrjena reorganizacija Elana V ponedeljek je bila v Begunjah skupščina družbe Skupina Elan, na kateri so sprejeli konsolidirano in revidirano poslovno porobio za leto 2008 rn potrditi predlog reorganizacije, ki jo je pripravila uprava. Iz poslovnega poročila za lani sedaj tudi uradno izhaja, da je imela Skupina Elan v lanskem letu izgubo v višini 8,5 milijona evrov, s predlagano reorganizacijo pa naj bi, po besedah predsednika uprave Roberta Ferka, dosegli bolj vitko in preglednejšo strukturo po* slovanja. Kot je pojasnil, je bistvo predloga o reorganizaciji pripojitev družb Elan in Elan Marine k Skupini Elan. Na skupščini so spregovorili tudi o hipotekami tožbi KIH banke v stečaju in Gorenjske banke ter tožbi nekdanjega predsednika uprave Uroša Kožeta. Te tožbe, ki so vredne kar nekaj deset milijonov evrov, namreč že dlje časa ogrožajo poslovanje Skupine Elan. Tokrat pa niso govorili o doka- pitalizaciji v višini sedem milijonov evrov, ki jo Skupina Elan po sanacijskem načrtu potrebuje za preživetje. 2. Probanka je darovala sredstva za nakup ultrdzvočne sonde 2a stiicanje otroSke glave zd Zdravstveni dom Kranj. / ] probanka VOLKSBANK KARNTEN SUD www.vbks.at Ji nv ■ LUi' VOLKSBANK KARNTEN SÚD Hauptpldlzó, 9170 Buiavlje/Fe Svetujemo vdJTi v slovi?nskein jezjku! Herminn Kelich, 'ííž? 3756 12. herinann MMň Hr6 iščemo detavca za debvno ODKUPOVALEC LESA (m/ž) od lastnikov gozdov na zgornjam Gorenjskem. Za uspe^ opraost pri komunikaciji 2 iMirtikj tor do dala na torono. Ponkijamo «&nultôvno pfta6iio. Z izbranim kandidatom bomo aktonill dekrmo razmer^ zs določen 6as, ter nato v prhtefu obojestranskega interesa za necbločenč«. ♦ • Pri^ z doican^ti iMMepbom poAM ntJ^ QQ BM d. o.i^ r^ádros«)« 9káSMi, Donosnost mlekomata se začne pri 65 litrih Na Gorenjskem je že prek dvajset mlečnih avtomatov (mlekomatov) za prodajo svežega surovega mleka. Zanimiva je izkušnja kmeta jožeta Muleja s Sela pri Bledu, ki jih je postavil med prvimi, a je tri že prodal. CVFTO ZAPLOTNIK Zakaj ste jih prodali? "Poleti je Dašakmetija neposredno pri proizvajalcu v Italiji kupila pet mlekoma-tov. Nameravali smo jih postaviti na Bledu, v Lescah, Radovljici, na Jesenicah in v Kranjii- Ker smo imeli težave pri iskanju primernih lokacij priklopom elektrike, smo postavili le prve tri» dva pa prodali kmetijama v Šenčur in âkoi^o Loko. Pred kratkim smo na Primorsko m s bomo iz ostankov lahko naredili skuto in jo ponudili poleg mlekomatov." prodali Še mlekomat iz Lesc, ker je bila prodaja mleka na tej lokadji pod mejo rentabilnosti. Odziv kupcev na Bledu in v Radovljici je zadovoljiv, tam bomo prodajni mesti ohranili, poleg mlekomata pa smo postavili že tudi avtomata za prodajo izdelkov, Wulej ob mlekomat u na Bledu / coniTrf Kive« vendar jih Še ne prodajamo, ker je organizacija kar za- rov, je prag donosnosti pre- ja, kot je cena sterilnega mle- Zdi se, da se mreža mlekomatov Uri precej nenačrtno in da si kmetje v "boju* za lokacije in kupce celo med* sebojno konkurirajo... "V zadnjem času se je pojavilo rps veliko šh?vilo mlekomatov. Mnogi kmetje ne preračunajo realno, kaj in kje se splača investirati. Po mojih izkuSnjah trg prenese en mlekomat na res dobri lokaciji z zaledjem deset tisoč prebivalcev. Pri realni investiciji okrog dvajset tisoč ev- rov kmet l^iko pričakuje, da se mu bo dolgoročno investicija izplačala in da bo za mleko dejansko prejel veČ, kot če bi ga prodajal v mlekarno." zgodi, da bo kakS-eta zaradi mleko- htevna." sežen Sele pri dnevni prodaji ka, enako so tudi izdelki iz mata bolela glava? prek 8s litrov." surovega mleka v višjem ce- "Pojavljajo se primeri, ko novnem razredu. Kupci se kmet na podlagi izračunov »Ti več Če ni poslovna skrivnost: koliko stane mlekomat, ko- Med potrošniki je slišati morajo zavedati, da je cena liko mleka je treba dnevno tudi mnenje» da bi kmetje postavitve mlekomata viso- prodatí, da je naložba renta- na mlekomatih lahko pro- ka. Potem so tu §e stroëki lizing za lisoi evrov. Pol bilna ...? dali več mleka, če bi bilo ce- vsakodnevne oskrbe s hlaje- plača zdaj, poi bo čez eno dan kupi Tri naših mlekomatih je neiše, torej manj kot en nim kombijem, ki mora prag donosnosti pri prodaji evro za liter ... imeti hidravlično dvigalo za 65 litrov mleka na dan po "Cena tnleka en evro za li- nakladanje in razkladanje. ceni en evro, vendar je pri ter je poštena tako za kmeta pa stroški vsakodnevnega tem treba upoštevati, da smo kot za potrošnika. Potrošni« vračila mleka..." zaradi neposrednega nakupa ki, ki se zavedajo prednosti investirali v eno prodajno vsak dan svežega, naravnega Kaj naredite z mlekom, ki ga mesto okrog dvajset tisoč ev- mleka, brez kalošnihkoli do- ne prodate na mlekomatu? leto. Pri takšnem nakupu se mu res lahko zgodi, da ga bo že čez en mesec bolela glava, ker bo spoznal» da pri nizld prodaji niti slučajno ne bo mogel prihraniti za dnign lovico, Id jo bo moral platí čez eno leto. Kai v takem i> rov oz bistveno manj kot pri datkov ali predelave» rade vo- " Ostanka ne zavržemo, po- primeru storiti ? Bojim posrednem nakupu. Če Ije plačajo nekaj centov več rabimo ga za krmo teletom. kmet v eno prodajno mesto kot v tigovini. Cena takšnega Ko bomo registrirali dopol-vloži 30 ali celo 35 tisoč ev- mleka je povsod po svetli viš- nilno dejavnost za predelavo» bo na bgu Čez eiio leto pieu:j mlekomatov po izredno usodnih cenah." Le še malo časa za vpis kopitarjev v register CvftoZaplotnix Kranj - Letos je začel veljati evropski predpis, ki podrobno ureja identifikacijo kopi» tarjcv. Po tem predpisu morajo lastniki za kopitarje • konje, osle, muJe in mezge, rojene pred i. julijem 2009, za katere nimajo identifikacijskega dokumenta (ID) ali potrdila o identifikaciji (PÍ), najkasneje do 31. decembra letos oddati vbgo za identifikacijo. 2e znani lastniki sc vlogo za vpis kopitarjev v re- Lipica» Lipica 5, 6210 Sežana, v obeh primerih pa jc na poštao pošiljko treba pripisa« ti "register kopitarjev". Če rejd ne bodo pravočasno oddali vloge za identifikacijo» za mogli gister prejeli na dom, drugi «oprtarjev, ki niso vpisani v register» ni dovoljena. pa jo lahko dobijo tudi na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Izpolnjeno vlogo zdravstveno varstvo kopitar- Mestni log 47,1000 Ljublja-jev pri Veterinarski fakulteti na) in za konje lipicanske morajo poslati na Inštitut za Univerze v Ljubljani (Cesta v pasme na naslov Kobilarna ki so namenjeni za prehrano ljudi". Reja neregistriranih kopitarjev ni dovoljena, za rejce je zagrožena kazen od i2o do peisto evrov. Za žrebeta in mladiče oslov ter za križance» ki so (bodo) rojeni med letošnjim i. julijem in 31. decembrom, morajo lastniki oddati vlogo za identifikacijo najkasneje do starosti živali mpçprpv » 4 i » ft » « GORENJSKI GLAS petek, 18. decembra 2009 i ' info si PUNINSKI IZLET jAVORJEVVRH (1434 M) Vmesni člen Vrh, ki skrito počiva ob Cjanovci, je kljub nizki nadmorski višini vrh, za katerega se je potrebno potruditi in imeti nekaj kondicije, saj nanj vodi sicer tehnično nezahtevna, a občasno zelo strma pot. Od kod ime, če ob poti ni javorjev? IELBNA JuynK Síedi prvo vodno zajetje. Pri ni nič drugače. V katerem mi pa zagrizemo strmo des- prvem mostiřu čez Čemšeni- gmiu tití zajec, lahko le ugi- no proti Javorovému vrhiL V bam, a bojim se, da so kapita* lisdčne in dobičkonosne lovke gorske verige, ki leži nad pa po nekoliko ožji in bolj oplazile tudi planinske koče. Danes se bomo odpravili v ški potok gozdna cesta zavije Kamniške Alpe, v tisti del te desno k brimaiid Milan, mi spodnjem delu fe potrebna velika previdnost, sploh po deževju, kajti pot je spolzka Vrh javorovega vrha; zavit v meglo Spodnjo Kokro. Najbolj pri- razdrapani cesti levo, kamor Ob domu pot zavije po in nevarna za zdrs. Sledi Še ljubljeni izhodiŠÓ zâ |avorov kažejo kažipoti za ČemŽenik travniku proti Javorovém oz. delček strmega vzpona in že \Th sta Preddvor in Spodnja (30 minut), lavorjev vrh, sicer Javorjevem \Thu in kmaiu smo pri skrinjid, kjer sta Kokra. Iz Preddvora se nanj znankot)avcrov(iura5omi- zavije v gozd. Na začetku varno shranjena vpisna knji- povzpnemo preko Svetega nut), in Potoško goro (1 uia zmerna strmina nas pripelje ga in ž^. A to še ni vrh! Do jakoba, iz Spodnje Kokre pa 40 minut). Cesta spet pridobi do hudourniške grape. Naj- njega nas loči 5e kakšruh de- preko Cemlenika, Mi bomo na strmini. Kmalu gremo prej poteka ob njej, se strmo set korakov. Na vrhu je klop- izbrali drugo varianto. mimo Še enega vodnem za* dviguje, nato pa jo preči in ca, od katere se ponudi lep Peljemo se proti Jezerske- jetja, kjer nas čaka udobna ostro zavije desno. Sledi razgled, le dan mora biti la mu in tik pred vasjo Kokra klopca. Gozdna cesta se malo strm vzpon in grapa je glo- prav. S ČemŠenika do favo- parldramo ob transformator- zravna, kmalu pa sledita oster boko pod nami. Sledi vrpe- rovega vrha smo porabili i ju. Maikadp tta drugi strani levi in desni ovinek. Občutek, njanje po gozdu, ki je kljub uro in 30 minut. Lcsle ndS usmeri mimo kme- da mora biti Dom že blizu, okljukom dokaj strmo, z ob- Z Javorovega vrha se lahko tije Polajnar, kjer zavijemo nas ne prevara, saj pred seboj Časnimi poravnanimi deli. odpravimo naprej na Cja- ostro desno. Takoj nas čaka Icnalu zagledamo streho. Do Markacije nas pripeljejo na novco, če pa nam je dovolj, približno sto metrov dolg Čfemšenika smo potrebovali sedlo med Potoško goro na se vrnimo po poti pristopa 2 Javorov^ vrha je sicer lep razgled na sosedmo vzpon po strmi, asratni cesti. 45 minut Po petih minutah se pot zravna. G toboko desno pod gozdno cesto šumi Ćemšeniški levi in lavorovim vrhom na do sedla, kjer se zavije Se na cjariovco, bolj znano kot Zaplato. A sledi razočaranje! Na ža- desni strani. Nadaljujemo Potoško goro. Do t)a bomo lest je bil planinsld dom, Id je desno po poti zmerne stmii- pa že še zmogli. Od sedla po vlasti PD Iskra Kranj, skoraj ne. Dosežemo jugozahodni gozdnega vrha Potoškegore potok. Cesta poteka skoraj celotno letošnjo planinsko greben Javorovega vrha, kjer je približno 15 minut zmer- •'vi s- ''9 • Î ♦ • s t i •km f š i . •I« ' ' 'i -I " • ' ' \ A I * ^ i > I i u. ' Í1 mp.: ■ i I«* » I •f brez naklona, ko pa se le-ta zono zaprt, kar je velik minus je kmalu razcep: levo oz. na- no strme hoje; gora pa žal pojavi, je tudi potok povsem za planinstvo v tem delu ravnost zavije pot proti Cja- nima nobenega razgleda, ob nas» na naâi desni strani. Karrmiških Alp. In trenutno novci in Srednjemu vrhu, podtek na klopd ob drevesu pa dobro dene Vrnemo se na sedlo in potem po poti pristopa nazaj v dolino. Če pa so nam blizu tudi neoznačene poti, se pa s Potoške gore spustimo do potoSkih vikendov in od tam po grebenu nadaljujemo do Babe in se od tam spustimo nazaj na Čemšenik in naprej v dolino. Škoda le, da gospe Mire in njenega soproga ni več na Čemšeniku; in da se ne da okrepčati s slastnimi krofi. Nadmorska višina: 1434 m Višinska razlika: Trajanfer 4 ure Zahtevnost idrk-k-k : -v I « . I« t.* -v .r? e t. i Pot se strmo vije skozi gozd. V nekaterih državah sveta uporabljajo plastične bankovce* Vas zanima v katerih? Vljudno vabljeni na ogled razstave DENAR PRIHODNOSTI v Mestno hišo, Glavni trg 4. veselimo se vašega obiska! Jedi za praznične dni 106 KUHARSKI RECEPTI IAÍÍ EZ ŠTRV Kf LI Drage gospodinje in go- nato ugnetemo testo. Na Pnprava: Sladkor skuha- malo cimeta, vunilin sladkor, v prahu. Ohlajene poljubno spodinjd, da boste lažje do- ' hladnem naj stoji pol ure. mo v vodi do 6. stopnje v nit. lupina plovice limone, marelič- narežemo na poljubne kose. iakali praznike, si dolge zim- Nato na deski oblikujemo Albert kekse zmeljemo na nc ske dni zapolnite s peko ped- male rogljičke. Pekač obloži- stroju za orehe. Vroči slad- va. Naj po stanovanju Tadiši. mo s peki papirjem in nanj kor prelijemo po keksih in stavin naredimo krhko testo marmelada za premaz navedenih naložimo pripravljene rog- maslu, dodamo rum in do- Pustimo ga poâvat Vanilijevi rogljički Ijičke. Spečemo jih na hitro v bro premešamo. Maso nali- azvaljani srednje vroči pečid. Še vroče jemo v pekač, obložen s peki metra na debelo, nekaj Sestavine: 0,65 dag mcke. 15 povoJjamo v sladkorju v pra- papirjem ali prozorno folijo. Navadni keksi iz strojčka Sestavine za iesto: jo dag mehke moke, 20 dag masla ali margarine, j rumenjaki, 20 naredi- dag sladkana, 1 d hladne vode, dag masla oii margarine, 25 dÀg sladkotja, 7 rumenjakov, 1 jajce, vanÛin sladkor, t pecilni hu. Pečica naj bo segrela na 180 stopinj Celzija. Maso poravnamo. Ohlajeno mo mrežo. Testo denemo v i pealni pro&fc, ] zavitek vam- prašek, nastrgana lupina pol- čokoladne rezine ovice limone. prelijemo z raztopljeno Čokolado. Ohlajeno razrtóemo na primerne kose in jih poljub- razredčimo no okrasimo. Marmela- lina, lupina polouice limone. iimeŠamc Priprava: Iz sestavin pri- Sestavine: 40 dag sladkoija. Priprava: Med moko za- i 41 vode, 12 dag nu^la ali mar- LInške rezine mešamo pecilni prašek in gfirine, 2$ dag albert keksov, iO razdrobimo maslo. Dodamo dag kokosove moke, 1 dl ruma. ter z njo premažemo testo, pravimo krhko testo kot za Iz preostalega testa naredi- vanilijeve rogljičke. Na hlad-mo male trakove in jih nalo- nem pustimo počivati testo žimo po maimeladi. Rezine pol ure. Nato s strojčkom îa Sestavine: 25 masla ali mar- spečemo v segreti pedd rumenjake, jajce, sladkor, va- nilin sladkor. \z vseh sestavin na hitro zamesimo in olja. OWív: 20 dag jedilne Čokola- garine, 25 dag sladkorja, 25 dag temperaturi kekse naredimo enakomer* ne kekse. Položimo jih na ' dc, 5 dag margarine in malo mletih mandljev, jo dag moke. Dobro zapeČMie narežemo pomaščen pekač in spečemo 2 mmenjaka, vino po potrebi, in posladkamo s sladkorjem v vroči pečid zlato rumene. I 4 i I k t « 20 KAŽIPOT, OGLASI info^g-gliis.si GORENJSKI GLAS petek, i8. decembra 2009 Kranj Donacija Eiektra Gorenjske Zavodu Korak HALO HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Nanifik) 2Í (^IM v^^mo po uMonu (H/m fshu 04/201-421) jli «ebna m « PO pciii • do Monkijú * fticikd de 11.00 utci ccas ogla»v in pc-mA v ivboLi nfirtf uyxHu JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LAKCOVO 91.4240 RADOVUlCA. TÏÏL- 04 5315 249, FAX: C4 53 04 230 MADŽARSKE TOPUCE: 17.12 - 20.12; ŽIVE JASUCE V RASCRIŽIU; 2«. 12, 2.1,2010:7KST:8.1.2010 Obvestila.o dogodkih objavljamo v rubriki glasov í(až1p0t bflé2plačno samo enkrat. ^ PRIREDITVE Skupina Elektro Gorenjska je Zavodu Korak Kranj, ki skrbi za varstvo in rehabilitacijo oseb po poškodbi možganov, na- ; Luč miru iz Betlehema 2009 menilâ šest trso^ evrov za nakup aparata za aktivno In pa- ; Kamnik • LuČ miru iz Betlehema bo letos prišla v Kamnik sivno razgibavanje rok in nog ter drugih pripomočkov In | jutri> v soboto, 19. decembra, ob i8. uri na Glavnem trgu. opreme za fizioterapijo In delovno terapijo. Darilni bon sta i Verujoči so vabljeni, da se pridružite tudi sprejemu, ki bo direktorici Zavoda Korak Mateji Korošec predala predsednik ; sledil v Frančiškanski cerkvi ob 18.30, ko bodo skavti na nji- uprave Eiektra Gorenjska Jože Knavs in direktor Gorenjskih elektrarn Marko Čarman. S. K. Razstava jaslic družin s Primskovega T f A & hov način oblikovah prihod Luči miru iz Betlehema. Breznica * BreznišM skavtinje in skavti vabijo na sprejem Luči miru iz Betlehema, ki bo v nedeljo, 20. decembra, pri sveti maši ob 10. uri na Březnici. Od takrat naprej boste plamen fahko dobili v župnijski cerkvi in tudi pri vseh ključarjih podružničnih cerkva. jezusovo rojstvo Kamnik • Skavti iz Kamnika želijo že devetiČ zapored pokazati njihovo predstavo o Jezusovem rojstvu, zato vabijo, da se jim pridružitev Četrtek, 24. decembra, ob iS.30 pri otroški pol- nočnici in po njej v frančiškanskem samostanu. Zgodba letošnjih živih jaslic se bo začela ob 18.30 pri maši. Vsi, ki se ne bi želeli udeležiti maše. pa si lahko ogledate samo zunanji del igre, ki se bo začel ob 19.20 pred frančiškansko cerkvijo. Veseli december v Tržiču Tržič • Turistično društvo Tržič In Občina Tržiča vabita na V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Primskovem je ! prireditev Veseli december v Tržiču v atrij Občine Tržič. Od še do nedelje na ogled razstava jaslic, ki so jih prinesle dru- i petka, 18. decembra, do četrtka, 24. decembra, bodo obisko-žine s Primskovega. Danes in jutri si jih lahko ogledate po • valci na božičnem sejmu na 15 stojnicah izbirali med boga- moši, v nedeljo pa od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure, S. K. | to ponudbo darilnega programa, izdelkov domače in umet- VJ. ř . Mali oglasi Obvtiić hLI I' p to. pnnujjiç. "vnj.O Odddilo %voj mjli 09US pOtel04/201 4247, po fdxu 04/201 42 13ali C pobli makio9ldsi ' q-gUs K.Lis 7 , SIMFONIČNI ORKESTER IN ANSAMBEL GREGORII Zf^iosi in hvulťinoM Mhko CofTvy^ y hurtu BLCĐ NdíoťiL^ iprej^rTMmo po polj^u 04/301 42 n «jtiM pow iiijliorilâv^ y^jN.si (iořonivsiííhs nostne obrti in dobrot za praznične dni. Pripravljajo tudi bogat spremljevalni program. Predstavitev Alpinističnega odseka Tržič Tržič - Danes, v petek, 18. decembra, ob 19. uri bo v galeriji Ferda Majerja (paviljon NOB) slikovna predstavitev aktivnosti alpinističnega odseka Tržič s komentarji alcterjev. Koiedovanje in razstava Duplje • 10. Koiedovanje pred dupljansko graščino, ki ga je pripravilo KTD Pod krivo jelko Duplje, in odprtje razstave Božični čas, ki sojo postavili likovniki občine Naklo - KD Dobrava. bo danes, v petek, 18. decembra, ob 18. uri. Po stezah partizanske jelovice Kranj - Odsek za pohodništvo in vodniltvo pri Planinskem društvu Kranj vabi na 53. spominsko prireditev Po stezah partizanske Jelovice, posvečeno 68. obletnid Dražgoške bitke, ki bo v nedeljo, 10. januarja 20'«0, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah. Prijave na društvu niso potrebne, iahko pa tam dobite informacije o možnostih dostopa na prireditev. Novoletni bazar Šenčur • Društvo prijateljev mladine Šenčur vas vabi na novoletni bazar, ki bo danes, v petek, 18. decembra, od 16. do 19. ure in v soboto od 10. do 13. ure pred Domom krajanov v Šenčurju. Na stojnicah se bodo predstavili Turistično društvo, Društvo upokojencev, Klub mladih, Društvo prijateljev mladine, čebelarji, lectar in druge domaČe obrti. Po' leg bazarja si ob glavni cesti v Šenčurju (na Pipanovi ulici) lahko ogledate lepo okrašene smrečice, ki so jih okrasili otroci iz osnovne šole, vrtca in drugih ŠcnČurskih društev. Za otroke v knjižnicah Gled - Zimski pravljici lahko otroci prisluhnejo danes, v petek, i8. decembra, ob 17. uri. Skoi)a Loka - Iz Knjižnice Ivana Tavčarja vabijo otroke v torek, 22. decembra, ob 17.30 v Kaščo na Spodnji trg na zaključek ure pravljic v letu 2009 ter pravljico Zimska skrivnost. PREDAVANJA Spoznajmo janeža )alna javorje rad Školjo Loko • jutri, v soboto, 19. decembra, ob 18. uri bo v župniŠČu v Javorjah predavanje Spoznajmo Janeza Jalna. Pisatelja in njegovo delo bo predstavila Marjeta Žebovec. Proučevanje Svetla pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 19. decembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo: Zakaj je Jezus Bog postal Človek? Razgovor bo povezoval Horst Liefa- hauser. O Škotski Šenčur - Gledališče Šenčur vabi na potopisno predavanje o Škotski, ki bo danes, v petek, 18. decembra, ob 20. uri v Šenčurju. Biseri Blížnj^a vzhoda Bled « Potopisno predavanje o Združenih arabskih emiratih, Bahrainu in Kuvajtu Štefana Reharja se bo v Knjižnici Bfaža Kumerdeja začelo danes, v petek, 18. decembra, ob 19.30. KONCERTI jerbas domačih Poljane • V nedeljo, 20. decembra, se bo ob î6. uri v telovadnici OŠ Poljane začel božični koncert Jerbas domačih. DARILO NAROČNIKOM V LETU 2010 Cena časopisa in naročnine v letu 2010 ostajajo nespremenjene! Vsi, ki boste letno naročnino prrlli poravnat k nam, boste lahko izbirali med sedmimîdariii. Na Gorenjskem glasu, Bteiweisova cesta 4 v Kranju sras bomo pričakovali ob ponedeljkih torkih In četrtkih od 8. do 17. ure, ob 5reič iz Kamne Gorice, Mar$ Bak^ in Dorot^i Poljanec iz Mojstrane m Majdi Hribmilrrz Kranja I skr^^ Sanja Doležal pa je pravi odgovor za sodelovanje za brezplačni vstopnici Novih fosilov, ki ju prejmejo: Vili Potoûiik, Selca: Mar|a Modec, Nace Sušnik. Matjaž Mrgofe vsi Kranj; Božidar Dnikskr, Mav6ee; Ludvëc Podjed, Preddvon Stdka Ovniček, Medvode inArv ica Križnar, Škofja Loka. Prejeli smo zelo veliko odgovorov, zato nagrajencem Se posebej čestitamo! PETKOVA PRIREDITEV Prestava v krice krace odpade Pravljični festivai v Kranjski hiši Petek, 19. decembra 200d, ob 17,00 uri SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Lutkovno glBdalii£a Tr EGON IN DEDEK MRAZ Sobota, 19. decembre 2009, ob 10. ui v Prešernovem gledališču 0ri( C i/1 » r»« fiř.r KMN] Gorenjski Glas m UI5ISA Odbojka-Tekma řririnaitteca kroûai. državnc odbojkarske lice jutn, V soboto, decembra 2009, l)o v ŠD Planina v Kranju ob 18. un tekma trinajstega kroga odbojkarskega criavnega pn/enstva molkih. Odbojka rji Astec Tngiava se bodo pomerili z ekipo SIP dam- peter. Ne tekmo vabimo 6m več navijačev in ljubitci- )ev od boj ke. asiec LOTO Rezultati loo. kroga • 16. decembra a009 1,8,10, ^Sf 22, 23,28 in 12 Lotko: 826858 Loto PLUS: 1,6, 8,14 26,36,39 m 24 Predvideni sklad ioi. kroga 2a Sedmico:435.000 EUR Predvideni sklad lot. kroga za Lotka: l^o.ooo EUR Garantirani sklad 101. kroga za PLUS: 38.000 EUR dom plan aewi»toi> 44., Bte w»t«0 «tr. v izmeri 4140 mz, I. izgr. 1974, CK, balkon, dvigalo, cena 320,00 EUR + stroSkf f x varščina, vseljivo takoj. HIŠE-PRODAMO Kranj, staro mestno jedro, enonad- a s 120 m2 površine na parceli ve ikosti 262 mz. i. izgr. 1935, prenovljena 1. 200Z • okna, vse instalacije, kopalnica, CK na olje, dvortl^e, i^er Je možnoparki* ranj* u dv9 »vtOrnobiTa, t«pasa s 11$ m2 vrta. cena 208.000.00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončni okaciji. medetaSna s 300 mz gporabne stanov, povriine na parceli velikojti i>44 mz, I. isgf. 1999, cena 439.000,00 EtR, v kateri je vr-ji, «041/722-625 docn» SNEŽNE verige KôràQ. 16 ccri, nove in rabljene, o 04/5V22-654 8TR£ŠNI nocřloo za Lđguno in Mcga- ne ûfandtour ter n»/, 4601 streéni kch^ ček Renault, tr 04i/3g&076 90079?« 2iuske gume Sava esMsmo 53 195- 55 Fl-15 6-7 mm profila, cena 25 eur/k», « 04/51-37-575 STROJI IN ORODJA PRODAV RAZLIČNO orodje za kovinostrugale, vrteče konice, vrtalne glave, r>oie. me-n1no orodje. O 040.^381-170 900W» GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM KVALHETNE euhe hrastove ptoKe In smrekove deske, debeline 40 n>pn. Ceru zelo ugodno, 9 040/223-642 SMREKOV lea, cola^ce in plotve, o 031/312-204 dooTBTi SUHE smrekove pbhe In piiime, 9 04i;806-239 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVO okno, dim '20 * IftO tftrrrop zast in roleto za simbof. ceno, o 04/51-33-187 PODARIM 12 OKENSKIH kril 110 x 110 cn in dvo)e vr^t 90 X 190, dostavim na dom. 040/431-634 »CPSds KURIVO PRODAM DRVA - metrska al razzeeane. možna dosteva. « 041/716^19 LESENE brikete za kurjavo, ugodno 04/5^1-646. 040/667-425 BUKOVE ooli, « C4V767-339 DRVA ' mešana, bukev, gaber, iavor, jesen, hraet, možnost razreza m oosTa-ve. sena 40 EUR, » 070/323-033 9D072M DRVA bukova, detno auha. cena 45 ftlR, možna razrez tn dostava, O 040/338-719 kúimí SUHA bukova in mešana drve, možen razrez in dobava. « 04/25-60-223, 031 /840-266 eœ^sas k Í 1 f I J 22 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS petek, i8. decembra 2009 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODU! SEDEŽNO garnituro (trosed. dvosed, btefj}, maki rBbfler«, po jgodni ceni, «031/293-846 GOSPODINJSKI APARATI PROOAH PRALNI in hladilnik 9 OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM MANJSi eiektncni radiatcr vtéína 65. 50.«031/742-207 OSTALO PRODAM AEG TERMOAKUMULACIJSKO peč, 2.5 KW, kcl nova in z^nriovalno omaro CarkOy, 300 I. zelo u$odr>o» tf 041/722-625 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM SANK£, r>ove, ćotna rtareierte, bi velikosti, « 04/53-33-262, 051/330- BIUARO, new, tt 031/206-724 fiúůfSlI TU RIZEM TERME ĆATHŽ oo. ® 04/51-00-110 see7s3i PODARIM PANCARslE številka 39 in 40 04/51 -00-240 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTAOSkE smučarsko o&rtcarje št 43, u90đr)0. tř04t/9e0<37l MOTB?? MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKU LISTIĆ NI pregledi za o6ala in kor)taidla Kranj. C. 1. rnaja 77. » 04/23-&0-I23 «sms ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM MLADIĆKE Jack Russell terier. čistokrvne. brez rodovnika, zelo fepe. cena 500 eur. O 040/472-747 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MOTOKULTIVATOR s pf^om in prv kohco. «031/658-179 PLUG za sneg. droQ m kl&sće za les. slarejáo stružnico (drepong), tf 051 /340-723 PRIKOLICO 7A r:)7vo7 7Mne in v«nti(» lor za syàrtno, « 040/737-222 SEKULAR za žaganje drv, « 04/20-46-57Ô. 031/812-210 •eerm SfLAŽNO naklada I ko Mongefe 330 Su^ in krnir>l krompir ter /vw FIŽOL v zrnju in }ećmen sa krmo. 9 041 /347-507 «oor«$9 JABOLKA In HRUŠKE od visoko debeli nih dreves, ugodno. Kmetija PRINC, Hudo 1. (Pri Kovoňu). Tržíc, « 041/747-623 n KRAŠKI TERAN, cena 2 eur no bek) vine, cena 1 euf, w 031/795- OOB KRMtNI krompir, po simbolen! ceni, » 04/53-31-310 KRMNI knMnpir, « 031/56^220 900rM1 KRMNI krcfnpir, lečmen \rt pšenico. 9oof6j4 Gko^ Loka, v 041/057-703 KVALITETEN cabernet sauvignon, ugodno, možna dostava vetjih koiićfn. tř031/20$-724 MÛ;9IÎ OREHEvlioini. 9 041/90^1 scores? SENO, belirano In sřlažne bafe, tf 04/25-21-C20 Morur VINO cviček, kvaliteten, možna dostava, 9 041/330461 aooris« VINO -cvič9k. rinluz! ali ustekleničen, menlactjo, večja kolićma dom, « 031/206-874 , v vso doku- '9va na VtNO 8ENĆINA. co some homroo dO brega vina, belega aJi rdeieça. z d> stavo, pokiteite, V 041/65(^662 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA arvcà. 031/528-004 6,5 meseca« tr «07036 Ce BIKCA, nara u dni. Qonte 19, « 03i/2304'3 će 6IKCA, starega 7 dni m teliôko ai-mentaJko. «031/745-612 DVA BIKCA slmontalca. tetka 200 kg. DVA ĆB OrXca. aiara 3 tedne t^ već ĆR telic. stsrit) cd tr^ me&ecev dalje. « 0007SM DVA KOHJA. vozna, ujahsna, stara 6 fet in žrebico, staro 2 leN. « 051 /369- 44s DVE TEUĆKI, simentarki, siari 4 mesece, V 04/25-23-078 somut JAGNJETA, rTW!U)stfl, iigrvlnn, Kmetk \9 Princ. Huflo 1 (pn KovoíÍJ). TrSĆ. tr 041/747-623 aoc&s? JAONJETA za meao, ugodno, 9 04/26-51-171, 051/410-138 0007»44 KRAVO po 9n.n telHvi s telBtom in na- kiadalr^ pnkofico SIP 25 W zgrabljal- nlkSlP28ô «031/343-177 ORJAŠKE lisce piemenste samce in samice in velike sreberce. 9 040/ 874^afl PRAŠIČA. 160 kg. krmUen z domato knno. 9 040/365-263 oocmis PRAŠIČE, kakovostne I5C kg, moma dostava. 9 041 /909-004 PRAŠIČE 2» zakol ir) se zai<9\. možna dostHva. 9 041/760-789 SAMSKEGA kozla in zajce, nem^ l«ec za nadaljnjo 'eio ali zakol, 9 040/370-104 «ocwr TELfCE afmentalke. br^e od treh do osem me&ecev, Baáelj 2. 9 031/699-145 floors» vanjske skupnosti na Jesenicah, v kateri že od oktobra Živi sedem odraslih oseb z motnjami v razvoju. To je tretja enota Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica, namenjena bivanju odraslih, In prva na območju zgornje Gorenjske. Bivalna enota je v novem poslovno stanovanjskem objektu Rondo. Direktorica CUDV Radovljica Tea Beton je ob tem poudarila, da bivanje v stanovanjski skupnosti omogoča kar se da samostojno in kvalitetno življenje odraslim osebam z motnjami v razvoju. Slovesnosti se je poleg drugih gostov udeležila tudi jeseniška podžu- panja Vera Pirtar. U. P. ZlRl Razveljavili gradbeno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor je ugodilo pritožbenikorr, razveljavilo skl^ o izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo doma za starejše v žtrovskem Mršaku in naložilo Upravni enoti Škofja Loka ponovno odločanje o zadevi. Razlog za razveljavitev je ugotovitev ministrstva, da upravna enota strank v postopku ni obvestila o dopolnitvah vloge za izdajo gradbenega dovoljenja s strani investitorja. 'Neugodna novica, vendar je vsaj rešeno. Če bi dovoljenje izdali prej in obravna* vali vse pritožbe, bi že vsaj pol leta lahko gradili," nam je včeraj povedal župan Bojan Starman. "Ocenjujem, da se je s tem dejanjem postopek zavlekel za nadaljnjih nekaj mesecev," pa je povedal Bojan Kranic, direktor Deosa, B. B. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delro jasno, v soboto pretežno oblačno z rahlim sneženjem, v nedeljo pa bo precej jasno in mrzlo. Agen