t. JožefŽemlja. Iliria Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? Oj! vitez dobrotni — bil je V. Vodnik, kteri je klical na dan učence svoje kranjske, ilirske, slovenske, kteri je na delo budil vse svoje rojakc. Med poslušnimi slove i Jožef Žemlja. Rodil se je Žemlja 10. febr. 1805 na Breznici; učil se je v Ljubljani; 1. 1829 duboven posvečen je služil na pr. za kaplana v Žužemberku in v Toplicah na Dolenjskem, bil nekaj let farni namestnik ali vikarij v Arnbružu v okraju Novomeškem, naposled malo v Ovsišču poleg Kranja, kjer je umerl 15. sept. 1843. Rojak Fr. Prešernov je ž njim vred popevati jel 1. 1827 — toda skromno le še učenec Metelkov, prej dr. Jak. Zupanov, Ravnikarjev — vendar popolnoma v njihovem smislu, hvaležen jim za prejete nauke na pr. v Metelčici: Z ahvala učenikam slovenskiga jczika. Helenci, RimljamKdor kol' moderjanov Naj pervi slove,Njili pisma jo bral, Svoj jezik mogočniDuh pnvskiga uma Široko zglase.Je njega navdal. Pot luči za njimiPreteklo veliko Sc Nemcu odpre,Nc bode več let, Ilirski pa jezikV Slovencu na novič Ne piše se še.Grek začne živet'. Zveličan'ga časa —Eirjana slavel Dočakali smo,Bo jczik povsod, So vitezi vstali,Čez Nemca, Rimljana, Pregnali temo.Njegovi zarod. Ve krajnski deželi —0, vajvodi hrabri! Zabliska se meč,Ak zmislim nazaj, Možje ao na nogah,Ves ljud prerodi se, Ne bojmo se več.Ne vem skor sam, kdaj? Nove izbude namGorenca, dolenca Zdej čerke na dan,Uk vaša je last, Ki znajdit' vck rimskiVso hoč'mo vam dati Jih ni bil vc stan'.Zahvalo in čast. Tevtonec se skrije,Od Stola, Triglava Pred njimi beži,Do turških gora, Slovenska besedaRojakov razlega, Ve cvetu živi.Se slava vam zna. V resnici, junaki!Pred Sava, pred jczer' Zaupanje imam,Suho bo v Bohinj', Sad vašiga trudaKot zmed nas izginil Na znanje vam dam:Vaš živi spominj. —