Št. 44	V LJubljani, dne 29. ©ktebra	1939
Brzonožec in Puščica
Povest in dobe, ko je Tekumze štel dvanajst let Napisal Fric Steube**
Ko se je vseh trinajst šavanskih rodov vrnil v taborišče, je bil dvanajstletni Tekumze gospodar nad kakimi petnajst sto vrstniki. Belo bojevniško dekletce, ki so jo vsi imenovali Puščico pa je bilo — njihova gospodarica. Bilo je resnično nezaslišano, kar je zmogla bela skvav pri jahanju in pri streljanju puščic v zrak. Njeni uspehi so zadostovali, da je njeno ime šlo po vseh šotorih taborišča od ust do ust.
Toda Tekumzejevo vodstvo je bilo zaenkrat le začasno. Dokončno naj o tem odločijo tekmovanja. Takele tekme so bile vedno velika reč. Ne samo mladeniči, ne, ves narod je sodeloval. Vsa indijanska vzgoja je stremela za tem, da se fantje razvijejo v lovce in bojevnike. Lovsko znanje pa bojevniška odločnost, spoštovanje starosti in pravo pojmovanje časti — to je bilo tisto, kar so starejši zahtevali že od onih, ki so komaj jeli doraščati. Ka-dp- so tekmovali mladeniči posameznih rodov, je bilo sodelovanje starejših prav tako strastno, kakor častihlepje mladih.
A čeprav je vsakdo v taborišču poznal navado, da se morajo fantje že takoj prve dni odkar bivajo skupaj, boriti, se tokrat vendar nihče ni posebno brigal za to. Ko je Tekumze o tem ponižno vpraševal glavarje in celo samega Kornstalka, ni dobil nobenega odgovora. Napetost, nemir, borbena strast se je stopnjevala Tekumzeja so sleherni dan stokrat izpraše-vali, kdaj bo vendar pričel — in je mogel le skomigniti z rameni.
Kornstalk se ni utegnil dosti briga-tL Posvetoval se je z vojaškimi glavarji in starešinami rodov. Otroci so videli bojevnike v gručah postavati tu in tam po taborišču Bojevniki so se pogovarjali skrivnostno o bogve kakih
čudnih rečeh. Mladina je slišala besede, katerih ni razumela. In kako naj bi jih tudi razumela ona, ko niti očetje sami niso prav vedeli, kaj se godi. Šli so prihajali in odhajali. Govorilo se je, da hoče Kornstalk poslati odposlance k rodovoma Miami in Leni Lenape. Potem se je spet govorilo, da so bili sli odposlani k Čirokom in Krikom ,torej k šavanskim sovražnikom, da jim ponudijo mir. Culo se je, da se Ciroki prodali deželo zelenega trstja nekemu belcu Potem se je spet pripovedovalo, da so to storili Irokezi. In naposled se je čulo, da dežela ni bila prodana marveč darovana. Glavarji rodov so ždeli v velikem zbornem šotoru in so poslušali poročila odposlancev. Bojevniki ki niso imeli opravka z lovom na bivole, so se pogovarjali, kakor so vedeli in znali. Vsak je hotel vedeti, kako sodi drugi. Žene so hodile zaskrbljenih obrazov okrog — slednjič je napetost prevzela tudi fante. Ves rdeči narod je mračno slutil bližajočo se nevarnost, o kateri ni nihče prav vedel, kdaj bo nastopila in v čem je njena sila — in prav to je bila tista strašna pretnja. Čarovniki so pozno v noč rotili duhove, moški so plezali okrog ognjev in zateglo prepevali molitve k velikemu bogu Nanaboču. Nad vsem taboriščem je lebdelo mračno^ soparno razpoloženje. V duše sicer tako svobodnega in vedrega naroda seje naselila slutnja bližnje groze. Kai so vedeli Savani o belem možu! Ta je bil daleč, milje daleč stran za pogorji. Ni bilo polnega ducata mož v rdečem narodu. ki so kdaj koli srečali bledo lice. Širile so se divje pripovedi o skrivnostnih močeh, o pogumu, krutosti, strelskih sposobnostih in orožju bled'h lic. Prav zato ker so bili belci tako neznani, so se videli Indijancem tako hudo nevarni. Doslej so Savani le ra-
dovedno, često tudi prijazno In dobrohotno motrili Gašperja in Lenko. Zdaj so postajali nasproti njima zadržani, zaprti, mrki Tu in tam se je v očeh bojevnikov lesketaj prežeči srd Bojevniki se tega morda še sami niso prav zavedali, toda res je bilo vendarle, da je srd že prevzel njihova srca
Nekega večera — bilo je takole kakih dobrih petnajst dni, odkar sta beli fant m belo dekle bivala v novem taborišču — je ugledal Gašper gručo kakih petdesetih ljudi: moški, ženske in otroci so zavili k šotorom. Vse druge hkrati so se približevali novi pripadniki rodu z veselim vpitjem. A ta gruča je prijeznila molče na nizkih konjičkih po ulicah velikega taborišča. Mrko vzravnani so sedeli na konjičih, bili so resni in molčeči, niso pogledah ne na levo, ne na desno, z obrazov se je zrcalila žalost, zagrenjen ost
To je bilo seveda nalašč napravljeno. Številni Savani, ki so prihiteli h gruči, so to reč takoj razumeli. Zgodila se je nesreča Ne glasu ni bilo čuti iz vrst gledalcev, nobene šaljive besede, nobenega krika v pozdrav. Nemo, kakor oni, ki so prijezdili, so stali moški in ženske na obeh straneh- Vzhajajoče sonce, glasnik mdijske vasi, se je bil kakor vselej postavil na čelo sprevoda in molče so mu sledili, kamor jim je pokazal.
Se tisti večer so vedeli vsi Savani, kaj se je bilo zgodilo in tu in tam so se ob tabornih ognjih čuli vzkriki jeze, sovraštva in maščevalnosti. Rod Nameta je pričel plesati bojni ples. Od vseh strani so prihiteli ostali rodovi in so motrili vrvenje divjih postav. Mračno podžigajoče petje je prevzelo vse moške in kadar so prvi plesalci kričali svoja rotenja, se je v odgovor oglašalo vedno več glasov iz vrst gledalcev.
Otroci so šli ta večer pozno leč. Podili so okrog po šotorih, najpogumnej-ši so plezali celo v vrhove šotorov, čeprav je bilo to strogo zabranjeno; toda hoteli so pač čim bolje motriti, kaj se godi. Tekumze se je s svojim rodom podil med šotori naokrog, sila rad bi se bil vštulil spred med odrasle, da bi videl ples čisto od blizu. '
Tedai se je Lenka domislila: sred vasi, nedaleč od tam. kjer biva rod Nameta, stoji visok topol Lenka ie predlagala, da splezajo na drevo Komaj je rekla to besedo ie je TeuVmze zdirjal in vsi ostali za njim in v treb minutah so že tičali gori v vejah. Veter jim je
prinašal dim iznad ognja. Listje je šumelo, živahno valovenje in vreščanje množic je napolnjevalo ozračje vse pa je preglašalo mračno prepevanje bojnih pesmi.
Rod Nameta je plesal. Terjal je maščevanje za zločin nad njegovim vladarjem Usnjeno ustnico Beli možje so bili obstreljevali čoln, v katerem je sedel sin Usnjene ustnice s svojo družino. Dva mladeniča, štirinajstih in sedemnajstih let, sta bila ustreljena in mrtev je padel tudi njun oče. sin Usnjene ustnice Samo žena se je rešila. Zdaj je tožila za možem in sinoma. Usnjena ustnica pa je obžaloval poslednje potomstvo svojega rodu Saj mu je ostal le še enajstletni vnuk Črni lisjaček.
To je bil brezumen zločin, ko je vendar vladal mir med rdečimi in belimi in so se Indijanci čisto mirno peljali po reki v lastni deželi Z brega so nekateri potepuhi kar tako za šalo streljali v živo tarčo. To se je zgodilo pred tedni, daleč na vzhodu, v deželi rodu Lenikenape, kjer je bil glavar Usnjena ustnica s svojci na obisku pri sorodnikih.
Mladina je sedela na topolu, obdana od črne noči. šepetala je med seboj, kazala sb je velike bojevnike svojega naroda — tam je stal Kornstalk. ob njem Katahekasa in sin Bobnečega ptiča in tam so bili tudi mlajši poglavarja: Modri jopič, Lelašika in kakor so se pač imenovali Okrog njih je valovila množica bojevnikov. Sredi velikega kroga je ždel' čarovnik rodu Nameta, po naše rodu Želve. Tam je ležal negibno na svojem lesenem no-silu glavar Usnjena ustnica, stari ohromi j eni glavar. Okrog njega so stali sorodniki, pred njim so tičale v zemlji tri palice, na katerih je visela obleka. orožje in okras ustreljenih
Mladina na drevesu iz rodu gorskih levov pa beli bratec in sestrica so videli one tri palice, čutili so grozo v svojih srcih, saj je vendar tudi nje prevzela novica o umoru, o nasilni smrti. Res. bili so mračno prevzeti. In čim bolj razbrzdano je plesal rod Nameta. čim bolj divje je naraščalo petje. tem bolj hreščeči so bili vzkriki in tem boli je v mladini plala kri Veliki bobni so preteče doneli, ropotulje so klepetale vmes so w meSali majhni, plitvi bobenčki, zveneči suho kakor kosti	(Dalje)
Marijo Hvala — dijakinja:
K tihim gomilam
K tihim gomilam danes hitimo, dragim pokojnim lučke prižgimo.
V srcu vsakogar vzkipi naj molitev, cvetlice dchte naj v njih počastitev.
Oživljamo danes otožne spomine, šepečejo duše: «vse mine — vse mine.«
Stanko Jereb:
Sirotek
Mamica moja v grobu leži, očka je rekel, da tamkaj le spi. Jaz jo pa čakam dan za dnem, kako dolgo že čakam — sam ne vem...
Kdaj mamica moja naspala se bo?
Kdaj jo bo videlo moje oko? Mamica moja v grobu leži, čakam jo, čakam — a mamice ni...
Spominu sošolca
L
Srečno spavaj nad zvezdami, dragi moj sošolec Ti, zda ko že nekaj let v grobu spavaš, mi srce po Tebi hrepeni.
EL
Tih in miren je bil Tvoj značaj, ljubeznivega in dobrega bil si srca, zdaj ko že nekaj let v grobu spavaš, v kraljestvo Očeta nebeškega.
m.
Ko danes na Vseh svetih ob Tvojem grobu stojim, na Tvojo se sliko oziram in na kamnu prebiram verze.
IV.
Misli pa moje k temu gredo: Le spavaj, sošolec moj, tiho, Truplo pač Tvoje v prah preperi, spomin na Tebe pa večno živi
Zoran Napruclnik, dijak — Maribor
Hanlca i
Kdo je bil prvi •
Obširen Kervinov travnik je vsakokrat po košnji postal veselični prostor vsem vaškim otrokom. Tam so poskakovali in kričali po mili volji ter si izmišljali vsakovrstne igre. Imeli so »šolo«, »gledišče«, i se šli »skrivalnico«, »slepe miši«, »škarjice brusit«, »buče ruvat«, »čebele krast«, »ravbarje lovit« in še kaj.
Ko so neko popoldne že vse mogoče otroške umetnosti spravili na plan, predlaga Mehačev Francek:
»Ce vam je prav, vam pa postrežem z neko osoljeno uganko.«
Namesto odgovora se najmanj dvajset kričačev požene proti Francku in stisne glave skupaj. Francek začne:
»Bili so trije bratje: Gašper, Melhijor, Boltežar. Ti bratje so bili gospodarji velikega aeroplana, zato so bili tudi vsi trije izučeni piloti, ki so se kaj dobro razumeli na zračno krmarenje. Imeli so tudi vsak svoje padalo in nekoč se domislijo, da bi ta padala preizkusih.
Ko je bil njihov aeroplan v primerni višini, izročijo krmilo veščemu namestniku, sami se pa s padali opremijo kakor treba in — ena, dve, tri, vsi naenkrat skočijo iz aeroplana.
Imeli so srečo. Vsa tri padala so se pravočasno odprla, umerjeno zanihala v zraku in se potem začela polagoma nižati.
Padala so bila enaka, le bratje so bili v telesni teži precej različni. Gašper je na primer tehtal 75 kg, Melhijor 85 in Boltežar celo 95 kg. Kakor sem že omenil, so skočili v praznino vsi naenkrat. Zdaj pa uganite, kdo je bil prvi na zemlji?«
»Gotovo Boltežar, ker je bil najtežji,« je bilo splošno mnenje.
Francek odmaje z glava
»Torej Melhijor?«
Francek spet odkimava.
»Boltežar! Ali pa vsi trije naenkrat,« ugibljejo otroci vsi vprek.
Zdaj se pa Francek široko zasmeje:
»Hahaha! Nobeden ni uganil. Nihče izmed bratov ni bil na zemlji prvi. In vsi naenkrat tudi ne. Prvi na zemlji je bil — Adam, saj to smo se vendar učili v šoli.«
Ti navihani Francek ti, kaj?
Drobnarije z
a. Držalo za svinčnike.
Svinčnikova konica je zelo občutljiva. Niti ni treba, da je udarec ali pa pritisk nanjo močan: takoj se nam odlomi. No, to že najbrže veste tudi iz svojih skušenj in ni, da bi še obširneje govorili o tem. Naj Vam raje razložimo, kako si lahko napravite okusno
pisalno mizo
izrezljate, pri tem pa izpustite jezik (kvadrat A4, B4). Za jezik uporabimo raje primeren kos rdečega usnja ali blaga, ki ga nalepimo na odgovarjajoče mesto. Enako nalepimo za ušesa kos temnega blaga, urezanega v obliki, kakor jo nazorno kaže slika. Slika št 2. nam predočuje izrezljani lik psa z zad-
držalo za svinčnike, ki Vam bo zelo koristilo, če ga boste s pridom uporabljali. Na uho pa bodi povedano, da je takale stvarca, če je izdelana pazljivo in natančno, lahko tudi zelo primerno darilce n. pr. za Miklavža ali pa za božič.
Na vsaj 2 cm debelo, gladko oskob-Ijano desko narišete s tankimi črtami kvadratno mrežo, kakor Vam jo kaže slika št. 1. (dolžina 8 kvadratov, a višina 9! Stranica vsakega kvadrata meri 2 cm). V to kvadratno mrežo preri-šete psa, natančno po naši sliki. Če boste pazili na označbe s črkami in številkami ob strani kvadratne mreže, Vam to ne bo delalo velikih preglavic, ker je obris psa zelo enostavno narisan. Ko ste psa prerisali, ga z rezlj ačo
nje strani. Štiri luknjice v hrbtu moramo izvrtati z največjo previdnostja Ko je to opravljeno, očistimo figuro z raskovcem in jo prevlečemo z emajl-nim lakom. Oči in smrček pobarvamo s črno lakasto barvo, enako tudi vse črne črte. Sedaj prilepimo jezik in ušesa in pritrdimo psa na črno lakirano deščico. Za pritrditev uporabimo medeninaste žreblje, ki jih zabijemo v prednje tace in rep. Na sliki št. 3 vidite, kako izgleda tako držalo za svinčnike, ko je izdelano.
b. Stojalo za pisma
Tudi zanj rabimo kos deske, debeline 2 cm. Merila za dolžino in širino so razvidna s slike št. 1.
r— S slike pa je tudi razvidno, da
razdelimo širino na štiri enake dele in kjer so začrtani križci (ki so, kar je zelo važno, enako oddaljeni od črte, ki razpolavlja deščico po dolžini), zvrtamo s šilom majhno luknjo do 2/3 debeline deske. S primernimi kleščami upognemo tri bakrene ali medeninaste žice v obliko, kakor je razvidna s slike št 2. 2ice vtaknemo in pritrdi-
mo v Izvrtane luknjice. Ker pa naj Imajo žični ločni različno višino, morajo tudi žice biti različno dolge. Naj krajša je prva, najdaljša pa zadnja. Seveda pa lahko napravimo tudi več locnov, tedaj si deščico pač drugače razdelimo in izvrtamo več luknjic. Deščico pobarvamo s črnim lakom, ločne očistimo, da se svetlijo, in prevlečemo s prosojnim kovinskim lakom, nato privijemo v deščico spodaj še štiri medeninasti kroglice, ki si jih nabavimo poceni v vsaki trgovini z železnino. Tako izdelano stojalo bo kar okusen predmet na pisalni mizi.
c. Torbica za pisma.
Iz štirih ali petih pisemskih ovojev lahko sestavimo primerno torbico za pisma. Prvi ovoj položimo plosko na mizo (slika št. 1). Zaklopnico naslednjega pisma upognemo nazaj in jo vtaknemo v prvi ovoj (Slika št. 2). Enako postopamo z ostalimi ovoji in vsakokrat prlepimo zaklopnico v ovoj prejšnjega pisma Zlepljeni ovoji bodo izgledali potem, kakor kaže slika št. 3. Zaklopnico zadnjega pisemskega ovoja pa ne vložimo kakor prejšnje, temveč — vprav v nasprotni smeri (slika št
4) in pritrdimo jo z lepilom, ki smo ga nanesli na drugo stran pisemskega roba, ki je navadno prevlečen z lepilom. Na ta način je pisemska torbica sklenjena z uvema nasproti ležečima predaloma Končno zalepimo še zaklopnico prvega pisma okoli hrbta (glej sliko št. 5) in pisemska torbica je izdela-
Za močne in gibčne
Moč in gibčnost sta dve lastnosti, Id ju v trdem boju življenja nikakor ni zametavati. Primerna vaja za urjenje obeh je naslednja:
Dvojica se vsede na tla, kakor sta se vsedla dečka na naši sliki (hrbta skupaj, roke spete v komolcu). Sedaj poskusite vstati. Prav lahko, kakor bi to kdo mislil na prvi pogled, to ni, treba je že nekoliko gibčnosti pa tudi moči, da nam uspe. Za navodilo, kako se boste najlažje dvignili, naj Vam povemo, da je treba hrbta istočasno upreti drug v drugega, nogi pa iztegniti, ne da bi ju pri tem premaknili. Ce Vas je več zbranih, tekmujte komu bo prej usipelo. Prav je pa, da se med seboj menjate, ker nekateri lažje sodelujejo kakor drugi.
Jutrovčki oi&eio
Dragi stric Matic! Gotovo si misliš, kako sem lena in nehvaležna, da se Ti tako pozno zahvalim za knjižico. Ne veš, kako sem bila srečna, ko sem zvedela, da sem izžrebana in da dobim knjižico. Kar 8 tihim veseljem sem jo pričakovala, ali bo res prišla- In ko sem jo zagledala opoldne na mali mizici, sem z veseljem za vpila: »Bog daj srečo stricu Maticu, ker mi je pripomogel k darilu Mladega Jutra.«
O dragi stric Matic, lepo se Ti zahvalim in obljubim, da jo bom lepo hranila kot spomin nate. Tudi Leja, moja sestra, jo lepo pazL Prečitala sem jo tudi celo že dvakrat.
Tudi moja sestra Leja Te lepo pozdravi. Ona se uči kot prodajalka, ali na Strica Matica še ni pozabila, samo da nima časa mu pisat, je žalostna.
Vera Crepinšek, IV. r. os. šole v Celju.
Ljubi stric Matic! Sem velika prijateljica »Mladega Jutra«. Vsako nedeljo z zanimanjem. sledim vsem Tvojim odgovorom.
Doma sem iz Dravske doline v bližini naše severne meje. Letos sem prišla v Celje, da tu obiskujem L razred gimnazije. Cisto tiho povem samo Tebi na uho, da se me loteva včasih domotožje po domu in po zelenem Pohorju.
Ojunačila sem se, da Ti pišem in po-fiiljam pisemce in pesmico ter upam, da ga ne požre Tvoj požrešni koš.
PETERCA
Majhna sem še jaz Pohorčanka, pa dobrega srca kot vsaka Slovanka.
Kjer Drava mi teče, tam sem doma, veselga duha, veselga srca.
Mravljak Peterca, real. gim. I.a v Celjn.
Naša domovina kraljevina Jugoslavija je ena najlepših in najrodovitnejših dežel. Tu se pridela največ živeža. Ima mnogo raznovrstnega okusnega sadja. Tudi živine je dovolj, da jo lahko še izvažamo. Naši ljudje so pridni in radi de-
lajo. Lenuhov je malo. Ponosni smo lahko na našo Jugoslavijo in na našega mladega kralja Petra II., ki ga vsi ljubimo. Nikoli pa ne smemo pozabiti zadnjih besed našega preminulega skrbnega in dobrega kralja Aleksandra L:
»Čuvajmo našo Jugoslavijo.« Vera Crepinšek, IV. r. os. šole v Celju
Dragi stric Matic! Zdaj, ko vem. kakšen si Ti, preljubi moj striček, Ti pa še jaz povem, kakšna sem jaz: Imam dolge kite, po novi modi zvite. Sem vesela ptičica, pojem kot seničica.
H klavirju se vsedem, prepevam glasno: Oj, striček Matiček, usliši me no:
Pa pošlji mi knjigo, da dolgčas ne bo!
Najlepše Te pozdravlja Tvoja prijateljica
Milenka Ermenc, učenka IV. razreda.
Borovnica.
SULTAN Sultan na trati se v krogu vrti. Sultan kosmati svoj repek lovi
Sultan poskoči, leti preko trat, solnce blešči se in rop je ves zlat
Sultan posluša šepet iz dobrav, repek ušel mu je, zbogom! ha v — havl
Korbar Boris, učenec mešč. šole v Zagorju ob Savi
Dragi stric Matic! 2e dolgo čitam »Mlado Jutro«, ali sem se vedno plašila Tvojega požrešnega koša, danes sem se pa odločila, da Ti napišem par vrstic iz naše daljne Srbije.
Bliža se dan naših pokojnih. Sigurno boš tudi Ti obiskal njivo mrtvih. Ker sem jaz predaleč od Ljubljane, Te najlepše prosim, da bi Ti prižgal eno skromno svečico na grobu moje stare mame.
Dragi stric Matic, ne vrzi mojega pisma v svoj požrešni koš, nego me vpiši v seznam Jutrovčkov. Te pozdravlja
Olglca Razhoršek, ač. IV. razr. os. šole rud. Tresibaha. Moravska banovina.
L juha Olglca I Tvoji želji prav rad nstrežem. Ker pa nisi pisala, kje je grob Tvoje babice, bom prižgal svečko na kak-finera zapuščenem grobu ki jih Je zmerom dovolj. Lepo Te pozdravljam.
Stric Matic.
Šale za male
Dvomi norec
Pred mnogimi leti je živel kralj, ki je imel zelo pametnega dvornega norca Nekoč je Kralj zvedel, da si je norec sestavil polo. na katero je zapisal imena tistih, ki jih je ime! za najbolj neumne Kralj je poklical dvornega norca in mu velel naj mu pokaže polo Lahko si mislite, kako se je kralj razjezil, ko je vide! sebe prvega napisanega na poli Ves ogorčen je vprašal norca:
»Zakaj si napisal mene na prvo mesto?«
»Veličanstvo, dali ste tujcu denar, da vam kupi konja Niste ga vprašali, kako mu je ime. in nihče 'zmed nas ga ni poznal, a vi ste mu zaupali tolikšno vsoto denarja Gotovo je da se tujec ne bo več vrnil, in vi ne boste videli ne konja ne svojega denarja!«
»A kaj če se tujec vendarle vrne? je vprašal kralj.
»Tedaj bom zapisal njegovo ime na vaše mesto I«
Znat si je pomagati
Nekega dne je dala mati svojemu sinku velik kos potice in mu velela:
»Tukaj ti dam kos potice Razdeli ga s svojo sestrico, kakor se dobremu bratcu spodobi?«
»Kako se pa dobremu bratcu spodobi?« je vprašal deček
»Sestrici daj večjo polovico!«
Deček je trenutek pomislil, potem je stopil k sestri, ji dal ves kos potice in reke!:
»Tu H dam ko« potice drafla sestri ca Deli gf i menoj tako kakor se dobri sestrici spodobil«
(Jolar Manko:
Naša Nela bi še rada dudo
Oh, pomislite, otroci, naša Neii vedno bi še rada dudo vlekla, pa če prav bo štiri že pomladi štela in če tudi ie je gospodična cela
Pa ji pravi mama: »To se ne spodobi, kaj poreče bratec Zdenko, če te vidi z dudo v ustih? Ne, nikar, ni lepo zate in še očka bi. zares, jezil se nate.«
Nela pa je pridna punčka, brž je mami obljubila, da odslej bo konec z dudo pa če prav slovo bo težko in da solz bo najmanj za cel zvrhan
lonec.
Da jo potolaži mama ji obljubi novo punčko in če hoče, pa medveda, ej, to brž je bilo konec solz pregren-
kih---
vsak bi se tako tolažil, o seveda
Toda. ko zvečer je legla Nela spančkat, brž se skrila pod odejo, mesto dude v usta brž je palec svoj vtaknila da se očka. mama ne bi spet jezila.
In je vlekla prstek kakor preje dudo in se mamici smejala. — O ti Nela, kaj pa vendar misliš? Ce te mama vidi, joj, to šiba mašo novo bo zapela!
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Žagar Cirilo, dijak V. razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Breda Srienc, uč. L razr. real. gimn. v Celju, Igor Klemenak, uč. V. razr. v Šoštanju, Križman Jernej, uč. IV. razr. v Devici Mariji na Polju, Milena Golia, uč.
I. razr. mešč. šole v Ljubljani *
Pozor, Jutrovoki! Natečaj zaključimo v zadnji številki pred božičem. Naslove nagrajencev objavimo v božični številki. Kdor bi rad imel lepo povestno knjigo, naj ne odlaša	Spisi mr>rnio hiti na-
pisani s črnilom NpfVnnkiranih pisem naša uprava ne sprejema.
Gosnsd čopek teče na vlak
Večjega poredneša od tiskarskega škrata si je res težko izmisliti! V zadnji številki je kratkomalo ukradel velespo-štovanemu gospodu Čopku noge! Nad tem dejanjem so se razen gospoda Čopka zgražali tudi vsi Jutrovčki, ki bi bili tako radi videli zamudnika, kako teče na vlak. Ko je stric Matic navil tiskarskemu škratu uhlje, je ves skesan privlekel noge gospoda Čopka na dan. Izgovarjal se je, da so mu bili čevlji tako silno všeč... No, otroci, zdaj pa hitro izrežite še noge in sestavite sliko, kakor smo yam jo v zadnji številki opisali!
Za sprelhe roke
Podaljšalo in natik za svinčnik
Ta dva predmeta si lahko naredimo iz bezgovih palic na sledeči način. Odrežemo si mlade in ravne bezgove
Ealice, katerah stržen naj bo tako de-el, kakor svinčnik, les okoli stržena pa naj bo tenek. Za podaljšalo si od« režemo kos palice približno 15, za na-
/O i
i.
4	A	)
		
J	l	WA i
Ji
ID
tik pa 5 cm dolg. Iz palic iztisnemo stržen in jih z nožičem lepo obelimo, nakar jih damo sušiti na peč. Suhe cevke odrgnemo s steklastim papirjem ter jih na enem koncu začepimo z za-mnškom, izrezanim iz kake palice
(SI. 1.)
Nastalo podaljšalo oziroma natik okrasimo s tem, da zarežemo vanj raz-
proste vzorce, katere zarežemo tako, da položimo cevko na mizo, nanjo krepko pritisnemo ostrino noža ter jo počasi in previdno valjamo v potrebnih smereh. Pri vzorcu na sliki 3 pa vtisnemo podolžne zareze s konico žeblja, katerega potegnemo v smeri navzdol.
Oba predmeta lahko pobarvamo s tušem in zlikamo z voskom.
Saj sva brata ...
Neki francoski kralj je srečal na cesti siromaka, ki ga je prosil miloščine. »Zelo siromašen sem.« je dejal, »skrbeti moram za veliko družino in spomnil sem se, da sva brata pa sem si mislil, da mi boste lahko pomagali!«
»Da sva brata? Kako to?« se je začudi! kralj.
»Nu, mar ni bil Adam najin skupni oče?«
»Da, prav imaš!« je odvrnil kralj. »Tukaj imaš frank. Če ti bodo vsi tvoji bratje toliko daii, boš kmalu bogatejši od mene!«
Vodora\'no: 3. obrambni izrastek ne-katerah živali, glasbilo, tudi gora na Dolenjskem, 5. začimba, 7. zadrege ustvarjajoče, a iz njih sam vselej spretno se rešujoče malček, 9. ptič.
Navpično: 1. južno drevo, 2. evropska valuta, 3. dvoživec, 4. telesni premik, 5. prvi poganjek iz semena rastline, 6. vrsta orla, 8. zgradba.
Eeiltev križanke
Vodoravno: 4. Maribor; B. katekizem; 9. zapeček.
Navpično: 1 satan; 2. liker; 3. vozel (Vozel); 4. maz; 5. rep; 6. bič; 7. rek
Rešitev uganek
Širne in Cene Mohamed Šime pro-
V) i da 111 rcj a i v. 111, vi« t«, V^VIM,, . i*,,j	,	—...	~
ne vzorce. Slika 2 in 3 nam kaže pre-daja klobuke, Cene pa samoveznice