z zaupanjem v bodočnost. Ta dežela je po svojih izkušnjah mlada, po svoji zgodovini in tradiciji pa več tisoč let stara. Stara in občudovanja vred|na je, ko strmiš v spomenike njene slavne preteklosti, mlada in polna impulzov, ko zagledaš ta mladi arabski svet, tako živ in dinamičen. To so kontrasti, tako značilni za ves arabski vzhod. Tu smo ina klasičnih tleh muslimanske pa tudi krščanske kulture, tu pa smo tudi na pragu novega življenja. Zato bo Sirija vedno zanimiva. Staro in novo gre namreč vštric, kakor da bi bilo za zmerom povezani). Tu nismo le na stičišču starega in novega, marveč smo tudi ina robu puščave. Od te se v 'Siriji nikoli popolnoma ne ločiš. Ves čas od Alepa do Damaska lahko opazuješ, kako puščava pri- tiska na zahodni, obdelani rob Sirije. Tu se človek že od pamtiveka bori s peskom. Medtem ko se baje v Afriki površina Sahare stalno širi na škodo obrobnih pokrajin, pa so v Siriji potisnili mejo puščave za več deset kilo- metrov proti vzhodu, torej nazaj. Tam, kjer do prve .svetovne vojne sploh ni bilo stalnih človeških naselij, so zdaj razmeroma bogate vasi. Človek je torej naravi iztrgal nekaj, kar se je že zdelo izgubljeno. Kot v Nizozemski. Seveda je človek uspel le tam. kjer narava ni bila preveč trdovratna, le tam, kjer pade vsaj 200 mm dežja na leto. Za primer navajam, da pade v Damasku na leto okrog 220 mm padavin, torej toliko kot v Aleksandriji, medtem ko jih dobi Palmyra le 100 mm. Seveda je v Siriji, razen v ozkem obalnem pasu, življenje možno le tam, kjer zemljo umetno namakajo. Za to so najidealnejši pogoji v dolini reke Evfrat. Melioracije reke Orontes, ki se izliva v morje v bližini starodavne Antiohije, bo dala Siriji ka- kih 50.000 ha nove plodne zemlje, vendar je to malo v primeri s tem, kaj bodo dobili z izkori- ščanjem Evfrata. S tem bodo v Siriji ustvarili novo populacijsko središče. S tem bo dobila Džezira, dolina Evfrata, nov pomen. Na realiza- cijo takih načrtov seveda takrat, ko je bila Sirija še francoski mandat, še mislili niso. Zdaj pa ima vse možnosti, da se ti načrti uresničijo. Kdo bi si bil mislil pred vojno, ko so Sirijcem še rezali kruh tujci, da je bodočnost Sirije v melioraciji doline Evfrata. Oronta. v kolonizaciji Džezire — to je pokrajina med Evfratom in turško mejo — in ne več v trgovini? Sirija je že rešila problem prehrane, saj sedaj že redno, če je le normalno leto, izvaža pšenico. To je velik uspeh, posebno če pomislimo na to, da je večji del Sirije puščava. Z novimi povr- šinami bodo še povečali žitni fond. In tako bo Sirija — Arabci ji pravijo Surie — spet postala žitinica Bližnjega Vzho8a, kot je bila to že za Rimljanov. V Latakiji so medtem že zgradili ogromne silose, v katerih bodo lahko hranili žito ali pa ga po najkrajši poti matovorili na ladje. Zdaj |ni v Siriji ne Rimljanov ne Bizantincev ne Mamelukov ne Turkov, pa tudi Francozov ne. Turki so odšli leta 1918, Francozi pa leta 1946. Zdaj je Sirija z Egiptom Združena arabska re- publika. To je začetek združevanja Arabcev pod eno streho, začetek nove dobe v zgodovini Arab- cev. Od Maroka do Omana in Zanzibarja sega arabski svet. Na tem ogromnem prostoru živi okrog 80 milijonov Arabcev. - Medtem ko je tekel ta razgovor z našimi štu- denti, smo že prispeli v predmestja Damaska. Za nami je bila sedemunna v ožnja iz Alepa, pred nami pa se je odprla najlepša avenija Damaska— Šari Ragdadi, Bagdadska ulica. Še ¡nekaj sto metrov pa bomo sredi starodavnega Damaska. Zgodovinarji trdijo, da je to poleg Jerihe najsta- rejše stalno naseljeno mesto na svetu. Zame pa je eno najlepših mest arabskega sveta. Lojze Gosar Pomen talne vode za gospodarstvo V zadnjih letih se je tudi pri nas pokazala potreba po proučevanju talne vode, njenega gi- banja in pomena za preskrbo mest in vasi z vodo ter vpliva padavin na stanje talne vode. Za to gre, da ugotovimo kakšne so v posameznih pre- delih zaloge taline vode, in koliko je lahko iz zemlje izčrpamo, ne da bi se zaradi tega njen nivo na širšem področju znižal, kar bi imelo ne- ugodne posledice ine le za preskrbo z vodo ampak tudi za prst in vegetacijo, ter bi povzročilo sese- danje tal (na primer Ljubljansko barje). Problem preskrbe z vodo je pomemben zlasti za velika mesta in predvsem za aridina področja, kjer imamo ponekod' opraviti z arteškimi zalo- gami taline vode. Proučevanje talne vode in nje- nega odnosa do množine padavin in do hidro- loškega ciklusa vobče se je razvilo zlasti v ZDA. Pri nas preskrba s talno vodo še ne povzroča velikih težav. Vendar se v vedno večji meri po- javlja potreba, da se njene lastnosti in ¡njena zveza z rastlinsko odejo ter n jen odnos do regu- lacijskih ukrepov vsaj do neke mere zanesljivo doženejo. Resnica je namreč, da se v takih rečeh marsičesa zavemo šele ob izkušnji, ko se nam začenja nepravilno ravnanje s prirodnimi bogastv i maščevati. Talna voda je naravna dobrina, od katere je velik del prebivalstva neposredno odvisen (pre- skrba mest in ravininskih naselij s pitno vodo). V ZDA so se lotili sistematičnega proučevanja talne vode, ker so jih k temu prisilile zle posle- dice dosedanjega nekontroliranega ravnanja s 12 talno vodo. Izdali so tudi že knjigo, ki obravnava probleme podtalnice v vseli ameriških državah. (Harold E. Thomas: ..The conservation of ground Water). Voda je enako kot prst ter rastlinski in žival- ski svet naravna dobrina, ki se redno obnavlja. Dež in sneg obnavljata površinsko tekoče vode pa tudi podzemno vodo, ki vzdržuje vodnjake in izvire. Naravne zaloge v ode so omejene po času in kraju enako kot druga prirodina bogastva. V zadnji dobi pa se je poraba podzemnih zalog voda, ki so omejenega obsega, zelo povečala. Ker je moderna družba postavila tako velike zahteve na naravne zaloge vode, je narasla tudi potreba, da ise te zaloge ohranijo. Za to, da bi inogli s (pametno uporabo in zaščito vode vplivati na njen razvoj, pa potrebujemo veliko podrobnih podatkov in tehničnega znanja. Sedaj namreč še niti približno ne vemo, kolikšne so sploh pod- zemne zaloge vode, niti koliko je izčrpamo iz zemlje in tudi ne. kako vpliva črpanje podtalnice na njene zaloge. Pomanjkanje podtalne vode se navadno pojav - lja tam, kjer so iz zemlje izčrpali velike količine talne vode (vodovod, industrijske naprave itd.). Tudi druge dejavnosti (poglobitev rečnih strug, regulacije) spremenijo zaloge taline vode včasih človeku v korist, še večkrat pa v škodo. Vse te spremembe, ki so se v zemlji dogajale so bile skoraj vedno take, da jih vnaprej nihče ni slutil. Harold E. Thomas jih je razdelil v naslednje tipe: 1. V nekaterih primerih je dotekanje padavin- ske vode v podzemlje veliko manjše od njene porabe. Zato so bile marsikje v kratkem času iz- črpane zaloge vode, ki so se nabirale desetletja in celo stoletja. Vendar pa ss to dogaja le v bolj sušnih krajih, kjer padavine ne zadoščajo potre- bam človeka, ki porabl ja več vode. kot se je more obnavljati, zaradi cesar se zaloge podzemne vode postopoma izčrpavajo. 2. Večkrat začne pri črpanju primanjkovati vode zato, ker se talna voda, ki je je sicer dovolj, ne more tako hitro premikati skozi plasti proda itd., da bi sproti nadomeščala izčrpane količine vode. V takem primeru torej ini vzrok pomanj- kanje premajhne zaloge talne vode. Vendar smo prisiljeni črpati vodo iz vedno večjih globin, v neposredni bližini vodnjaka, kar povečuje stroške črpanja in se vodnjak končno lahko tudi izsuši. Vode torej primanjkuje le v neposredni bližini vodnjaka, ne pa na celotnem področju. 3. V tretjem primeru opažamo neposredno zvezo med bližnjimi površinsko tekočimi vodami in vodo, ki jo črpamo v vodnjakih. Za naše raz- mere prideta v po štev predvsem drugi in tretji primer. Nekatere gospodarske dejavnosti, ki nimajo nikake zveze s črpanjem talne vode, vplivajo kljub temu na njeno količino v zemlji. Pri nama- kalnih in izsuševalnih delih, na primer se da vpli- vati na zalogo talne vode v zemlji tako, da se ta poveča ali pa zmanjša. Z namakanjem se je po- nekod zaloga taline vode povečala, zaradi česar so postala dobra poljedelska zemljišča zamočvirjena, drugod pa so z izsuševainjem zmanjšali količino talne vode na škodo obdelovalne zemlje ali pa preskrbe mest z vodo. Človek vpliva ¡na zalogo talne vode tudi z jezovi in z zaščitnimi nasipi proti poplavam. Največja sprememba, ki so jo ljudje povzro- čili v pokrajini, je v tem, da so spremenili pri- rodni gozd in travne površine v polje in v obdelano zemljo. Ta sprememba je zelo vplivala na plast prsti, kar marsikje vidimo na zemljiščih, ki jih je razjedla erozija in je bila rodovitna prst odnesena. Ta izgubljena prst sedaj sestavlja sedi- mente na dnu jezer, jezov in oceanov. Čeprav lahko merimo učinke te človekove dejavnosti v milijonih ton odnesene prsti, so ti le malenkost v primeri z naravnimi silami, ki so v geološkeMi času napravile tako velike spremembe na zemelj- skem površju. Talna voda nastane iz padavinske vode, ki pronica v tla ali pa iz vode, ki pronica v zemljo iz bližnjih rek in potokov. Z zajezitvijo visokih voda vek, lahko povečamo zaloge talne vode s tem, da ¡napeljemo naraslo vodo na propustne po- vršine, kjer hočemo zvišati nivo talne vode. Na ta način tudi izkoristimo vodo, ki bi drugače odtekla in drugod morda tudi povzročala škodo. Rastlinstvo poveča v mnogih primerili infil- trad jo padavinske vode. 1 Taroki Tilomas navaja, da je bila infiltracija na terenu, zaraslem s travo, 50o/o večja kot na bližnjih neporaslih površinah. Povečana infiltracija je bila (> do 8 krat večja od količinske vode, ki se izgubi zaradi transpi- racije rastlin. Seveda je izdatnost transpiracije zelo odvisna od vrste rastlin. Posebno gozdovi izčrpajo iz zemlje zelo veliko vode in običajno se na terenu, ki ga pogozdimo, kmalu zniža nivo talne vode. Za pokrajine s sorazmerno suhim podnebjem, in kjer primanjkuje vode, so naj- ugodnejše tiste vrste rastlin, ki porabijo zelo malo vode. tudi če je je veliko na razpolago in istočasno dobro varujejo teren pred erozijo. V nekaterih v lažnih pokrajinah pa nasprotno pred- stav lja visok nivo talne vode veliko oviro in je zaželeno, da ga znižamo. Znano je, da zasajajo evkaliptuse na močvirnih področjih prav zaradi tega, ker je pri njih transpiracija izredno velika. Na opisani način se dá zmanjšati površinski odtok padavinske vode in povečati vpijanje vode v zemljo. Marsikje so tako povečali kapaciteto vodnjakov in izvirov. Večkrat pa se ne dá tako lahko povečati vpijamja vode in zmanjšati njenega površinskega odtoka. Vsaka rastlinska odeja po- trebuje vode, in v nekaterih primerih se porabi za to precejšen del padavinske vode. Prav zaradi tega se ponekod kljub zmanjšanemu površin- skemu odtoku, povečani in filtracij i vode in vlaž- nosti prsti, zaloge talne vode vendar niso znatno povečale. Pri ravnanju s talno vodo je potrebno, da stalno pazimo, kakšne utegnejo biti posledice raznih ukrepov (regulacije, namakanje itd.). Se- veda je za to potrebno imeti točne podatke o 13 količinah padavin in o izhlapevanju. Na splošno še sedaj izkoriščamo talno vodo, ne oziraje se na njene množine in rezerve. Pri izkoriščanju povr- šinskih voda so kmalu prišli do tega, da so njene količine omejene. Najprej se je to pokazalo v aridmih pokrajinah, kjer primanjkuje padavin. Veliko pozneje pa so spoznali, da so v teh pokra- jinah prav tako omejene tudi količine talne vode. V nekaterih vlažnih pokrajinah se to še ni poka- zalo v omembe vrednem obsegu. V hidrološkem ciklusu je podtalnica voda. ki je v zemlji, pod površjem. Optimalna izraba talne vode pa inaj ne bi presegala njenega prirodnega obnavljanja. Marsikje bi lahko izčrpali veliko večje količine kot pa jih sedaj porabimo. Fvjer pa talne vode primanjkuje, bi lahko umetno ustv ar- jali podzemske zaloge na način, ki sem ga že zgoraj omenil. S talno vodo bi torej lahko delali podobno, kot ravnamo s površinsko tekočimi vo- dami. Uspešno ravnanje s podzemskimi zalogami vode pa zahteva podrobno poznanje podtalnice, kot ene faze hidrološkega ciklusa, padavin in temperaturnih razmer na določenem področju kakor tudi vlažnosti tal. Ako ne bi upoštevali vseh činiteljev v pokrajini in bi ne glede na to uvajali določene ukrepe, bi verjetno dosegli le enostranske rezultate. Ponekod se z ukrepi za ohranitev prsti varuje tudi talna voda, drugod škodujejo ukrepi za ohranitev podtalnice prsti in obratno, možno pa je tudi, da take medsebojne odvisnosti ni, marveč imajo posamezni ukrepi Is cisto določen neposredni učinek. Pri raziskav ah vodnih v irov, in njihov i uporabi se povsod hudo občuti pomanjkanje hidroloških podatkov. Potrebne so predvsem raziskave o ko- ličinah vode, ki se giblje v vsaki fazi hidro- loškega ciklusa. Potreba po podrobnejših po- datkih o talni vodi je posebno velika tam, kjer so v teku velika dela za vodnogospodarsko osnovo posameznih povodij. Pri nas so skoraj povsod podatki o talini vodi tako maloštevilni, da ni mo- goče izv rednoti^i zalog in kapacitete podta'nlce. zaradi česar se ta marsikdaj zanemari pri regu- lacijskih in drugih načrtih. :f: % -k Pri konservaciji vseh obnovljenih prirodnih bogastev ima voda delež tudi v tem, da ohranja druge vire (prst, vegetacija itd.). Resnična kon- servacija prirodnih virov zahteva uravnovešen program dela, pri katerem so upoštevana vsa na- ravna bogastva na določenem področju. Imeti moramo torej na razpolago podrobne podatke (agronomske, gozdarske, pedološke). Večje po- splošitve, pri katerih ne bi upoštevali tudi po- drobnosti na samem terenu, bi bile pri izvajanju načrtov zelo škodljive. V večini semiaridmih ali aridnih pokrajin je v oda eno izmed odločilnih naravnih bogastev. Od vode je tu odvisno, kje so skrajne meje za izra- bo drugih prirodnih bogastev. Posredno sta torej od vode odvisna tudi gostota prebivalstva in življenjski standard, ki je dosegljiv v teli pokra- jinah. V vlažnih deželah preskrba z vodo seveda še daleč ne bo kmalu povzročala večjih težav. V teh pokrajinah se presežek vode neizrabljen iz- teka v morje. Vendar se Lahko celo tu pojavi kda j pomanjkanje vode, bodisi zaradi nepravilnih ukrepov ali zaradi pretiranega črpanja vode. V večini vlažnih pokrajin bi lahko zaloge vode veliko boij izrabljali, ne da bi s tem škodovali tudi drugim prirodnim bogastvom, ki so od vode odvisni. Vodo, ki je primerna za industrijsko ali javno uporabo dobivamo iz potokov, rezervoarjev, vod- njakov, izvirov itd. Ti viri pa bodo stalno imeli vodo le, dokler jih padavine obnavljajo. Seveda doseže te površinske in podzemske rezervoarje le del padavinske vode. Ostali del se povrne v ozračje z izhlapevanjem iz prsti, vodnih površin itd. in po transpiraciji skozi liste rastlin. * * * Dve osnovni sili, ki obnavljata kroženje vode v hidrološkem ciklusu, sta sončna energija in privlačnost zemlje. Težnost ni odločilna samo za padavine, ampak tudi za površinsko in pod- zemsko pretakanje vode. V tleh pa je večkrat privlačnost med molekulami močnejša od tež- nosti. Učinkovitost sončne energije pri dovajanju vode v atmosfero se spreminja od časa do časa in od kraja do kraja, toda ta sila deluje stalno na vso dosegljivo vodo. Voda lahko izhlapi, kakor hitro doseže zemljo ali pa že preje (vroče pu- ščave), lahko prehaja v ozračje iz snega in lede- nikov pri temperaturah, ki so daleč pod ničlo in prehaja v zrak po rastlinah. Sončna sila sega torej s svojim vplivom do tiste globine, kamor segajo korenine, kjer pa ni vegetacije do tam, kjer še cirkulira zrak. Hidrologija obravnava vse faze hidrološkega ciklusa. Vsaka od teli faz je tako kompleksna, da je hidrologija nujno navezana na meteorologijo, pedologijo, geologijo, biologijo, gozdarstvo in agronomijo. Vemo, na kako različne načine lahko voda potuje v hidrološkem ciklusu glede na različno geografsko širino, nadmorsko višino itd. Od pa- davinske vode, ki se vpije v zemljo, je nekaj izhlapi, del jo vpijejo korenine rastlin, nakar pride po transpiraciji v ozračje. Del vode morda odteče v nižje plasti, kjer se priključi talini vodi ali pa zapolni praznine in razpoke v relativno ne- propustnem materialu. Od vode, ki se priključi talni vodi, se del giblje nadalje horizontalno, dokler ne pride spet na površje, nekaj je pride na dan v obliki izvirov ali jezer, del talne vode pa se direktno izteka v vodotoke ali morja. Od vode, ki prihaja v vodotoke, se del zbira v je- zerih ali umetno napravljenih rezervoarjih, del vode porabi obrežno rastlinstvo, nekaj je pronica navzdol in se priključi podtalnici, ostala voda pa se izliva v morje. Z izhlapevanjem vode v oce- anih je torej hidrološki ciklus zaključen. V hidrološkem ciklusu s;> reke pravzaprav neke vrste razbremeniIniki, ki odvajajo odvisno 14 vodo. ki ni ostala v jezerih, v podtalnici in ki ni izhlapela. Toda ko voda pride do vodotokov, še vedno lahko izhlapi ali pa pronica v tla skozi dno struge. Velike razlike v zalogah talne vode ter raz- lični značaj vodotokov niso odvisni samo od izdatnosti padavin in drugih klimatskih faktorjev, ampak tudi od razlik v sestavi tal in kamemite osnove, do katere ima voda še dostop. Ponekod prst lahko vpija tudi pri velikih nalivih, drugod pa zaradi nepropustne osnove ali zamrzlih tal ne morejo ponikniti v tla niti manjše količine pa- davin, zaradi česar potoki neprimerno hitreje narastejo iai povzročajo poplave. Po vsem svetu raziskujejo, kakšne so zaloge rud in ostalih prirodnih bogastev v zemlji. Kljub temu je še vedno zelo težko zanesljivo določiti njihov obseg. To velja za tako imenovana neob- novljiva prirodma bogastva. S talno vodo pa je to vse drugače. Voda je razen v redkih primerih (arteški studenci) prehodna dobrina, ki je ne mo- remo prihraniti za bodočnost, tudi če je sproti ne uporabljamo. Izraba vodnih zalog ne pomeni liujno, da s tem manjšamo njene rezerve. V večini primerov uporabljamo namreč vodo, ki.bi drugače nadaljevala neprekinjeno svojo pot v hidrološkem ciklusu in bi končno prešla v ozračje ali v oceane. Ker so vodne rezerve obnov ljive in premakljive, se tudi razpoložljive količine vode na določenem mestu stalno spreminjajo in pri proučev anju njenih količin naletimo na prav tako komplicirane probleme kot pri amtropogeografiji. Količina vode v hidrološkem ciklusu ni stal la. ampak se spreminja od časa do časa in od leta do leta. Iz dolgodobjnih opazovanj se dajo do neke mere dognati meje za izrabo razpoložljivih koli- čin vode v določeni pokrajini. Prav tako je le na podlagi daljših opazovanj mogoče ugotoviti, v katerih področjih stalno primanjkuje vode in kje je to glavna ovira za gospodarski razvoj do- ločene pokrajine. Problemi, na katere zadenemo pri obravna- vamju vodnih rezerv, so v bistv u podobni proble- mom pri proučevanju drugih prirodnih pojavov, na primer erozija. Pri proučevanju zalog pri- rodnih bogastev (v tem primeru podtalnice) mo- ramo raziskati predvsem dvoje: prvič dejansko stanje zalog in grugič vzroke, ki so do tega stanja privedli. Ce na primer v neki pokrajini primanj- kuje talne vode, moramo najprej vedeti, ali je tega krivo pomanjkanje naravnih zalog vode ali pa človeško delovanje (pretirano črpanje itd.). Šele ko smo si glede tega na jasnem, lahko uspešno izberemo ukrepe, s katerimi naj bi to stanje izboljšali. O p o m l ) a u r e d n i š t v a : V članku opa- zimo, da se uporablja za talno vodo več sino- nimnih izrazov. To nas ponovno opozarja, da je tudi hidrološko izrazje pri nas še vedno premalo prečiščeno. Uredništvo je terminološko stran se- stavka namenoma ohranilo tako, kot jo je označil ¡avtor. Pač pa želimo to vprašanje sprožiti v okviru naše stalne rubrike „Zemljepisno izrazje in imenoslovje" že v prihodnji številki. Zato vabimo k sodelovanju. Stane Košnik Letalski promet v Sovjetski zvezi Za tako obsežno ozemlje, kakor je Sov jetska Zveza, je letalski promet poglavitne važnosti. Zaradi posebnih geomorfoloških in klimatskih svojstev (na primer rasputica ob dežju in to pije- nju snega ter veliko prahu poleti) je gradnja cest težka, na drugi strani pa gradnja železnic zelo draga. Pri vsem tem je treba računati še na ogromno izgubo časa. ki nastane pri potovanju z v lakom ali avtobusom zaradi velikih razdalj med posameznimi kraji. Tako iz Moskve potujemo v Tbiliisi z vlakom 72 uj, v Taškent 104 ure. v \ ladivostok 142 ur in v Peking 186 ur. Z leta- lom samo 7 do 12 ur v Tbilisi, 12 do 15 ur v Taškent, 32 ur v Vladivostok in približno isto v Peking. Ce si izberemo reakcijsko potniško le- talo, prihranimo še tretjino časa. Marsikatera področja republike so preje spoznala letalo kakor vlak ali avtomobil, saj se v najbolj oddaljenih predelih bolj splača zgraditi letališče kakor pa železniško progo. Promet vzdržujejo v glavnem letala domače proizvodnje in to II—14 (18 sedežev) in II— 14M (24 sedežev), ki sta uporabna za daljše po- lete. Iljušini—12 (21) in II—2 (15 sedežev) sta bolj lokalni letali. V zadnjem času je prišlo v promet več letal tipa Tupoljev (TU—4) s 550 miljami na uro. V obrobnih predelih Evropskega dela Sovjetske Zveze izpopolnjujejo letalski pro- met letala SAS (Skandinavska letalska družba) in Finske letalske družbe. Vozijo na relacijah: Stockholm— Riga, Helsinki—Moskva, 'Varšava— Moskva, Helsinki—Leningrad itd. Madžarska, AI- ¡banija in Bolgarija nimajo s SZ svojih zvez. temveč jih vodijo Rusi sami. Moskva vzdržuje direktne zveze preko meja z mesti: Helsinki. Stockholm, Kjebenhavn, Berlin, Varšava, Dunaj. Tirana, Sofija, Beograd, Kabul, Peking in Pjong- jan (severna Koreja). Vzporedno s sibirsko železnico poteka naj- daljša proga Aero flota iz Moskve preko Kazana—• Sverdlov ska—Oniska — Novosibirska—Krasnojar- ska—Irkutska—Cite v Habarovsk. Proti Kazanu 15