fiev. l Naročnina za državo SHS: . j Din 20 . . . 130 . . .240 лв mesec . . . r.a po) leta . . r.a celo leto . za inozemstvo: r ga je tolmačila belgra/ska javnost. Nadalje je izjavil, da položaj ni tak, da bi bilo treba kake posebne akcije proti Bolgariji. Tako so se vse tozadevne vesti belgrajskih časopisov izkazale kot prosto izmišljene senzacije. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Včeraj je na seji ministrskega sveta dr. Ninčie poročal na podlagi poročil našega poslanika Ra-kića in izjav bolgarskega opravitelja poslov Vakarevskega o naših odnošajih napram Bolgariji. Ninčičev referat je bil pomirljiv in ga je ministrski svet vzel na znanje. S tem je ta zadeva rešena. Cerkveno - politični zakoni; Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Na nocojšnji seji ministrskega sveta, k ije trajala od 4. do pol 9., jo bil v načelu sprejet zakon o pravoslavni cerkvi. Ta zakon urejuje odnošaje med pravoslavno cerkvijo iii državo in bo v kratkem predložen narodni skupščini Istočasno bo narodni skupščini predložen tudi konkordat. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) V vseh ministrstvih se je začela redukcija uradništva. Reducirali so okoli 15.000 uradnikov. Tozadevni ukazi izidejo tekom prihodnjih dni. Ministrski svet začne nato z razvrščanjem posameznikov v kategorije. To bo trajalo okoli 2 meseca, ker bo treba pregledati dokumente vsakega posameznega uradnika. JupsIov.-ifaSiJanska komisija. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Minister za zunanje zadeve podpiše najbrže ju'ri listo jugoslovanskih delegatov, ki bodo skupaj z italijanskimi zborovali v L j u b 1 j a n i. Ta komisija bo razpravljala o ureditvi imovinskih razmer na Goriškem in bivšem Kranjskem, v kolikor pripada zdaj Italiji. Odločevalo se bo o odškodnini, ki jo bo izplačala Italija za deželno imovino, gozdove in podobno, kateri so zdaj postali njena last. Istočasno so zbero komisija v Splitu z enako nalogo, kolikor se tiče Dalmacije. Brodarsko društvo. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Vlada je podaljšala Brodarskemu društvu koncesijo, dokler parlament ne petrdi novega Ameriki odplačevati vojne dolgove. Vendar se misli, da to ni pravi motiv angleškega koreka, temveč da so vzroki čisto poli-tičnp narave, kajti izključeno je, da bi v današnjem gospodarskem položaju navedene države mogle izpolnjevati svoje obveznosti. Politična ost tega koraka pa ni naperjena proti tem državam, temveč v prvi vrsti proti Franciji, njeni prepotenci ter uplivu na malo antanto. Radi te diploma-tične borbe meti Anglijo in Francijo za malo antanto se rezultati sestanka male antante pričakujjeo s tem večjim zanimanjem, posebno š" zato, ker so mišljenja v mali antanti v pogledu orientacije različna. Brodarskega sindikata. Vsem tistim, ki so podnisali akcije novega od Jan kovica zasnovanega sindikata, so se vrnili vplačani zneski. ŽELEZNIŠKO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Danes so prispeli semkaj delegati Južne železnice iz Ljubljane in konferirali z vladnimi zastopniki v ministrstvu za promet. Poročali so o železniškem ravnateljstvu v Ljubljani, katero je včeraj začelo poslovati. Reparacijska pogajanja vlade i Nemčijo. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Jutri odpotuje v Berlin posebna delegacija zunanjega ministrstva, da uredi reparacijsk4» vprašanje. V delegaciji sta načelnik finančnega ministrstva dr. R a d o s a v 1 j e v i e in načelnik zunanjega ministrstva dr. Ž i -v o t i 6. Na ta način se bo naša vlada direktno dogovarjala z nemško vlado o ureditvi spora, ki je nastal, ker je Nemčija ustavila dobavo reparacij. VLADNO STALIŠČE DO RADIČA. Zagreb, 3 jan. (Izv.) Vas dopisnik se je da es razgovarjal z nekim aktivnim politikom radikalne stranke, ki je prišel v Zagreb, o namerah vlado proti Stjepanu Radiću za slučaj, če se vrne domov. Radikalni politik se jo izrazil, da se v javnosti delajo zelo napačne kombinacije o nastopu viade proti Radiču, posebno glede na politične namere vlade v tem slučaju. 4a-dić bi za svojo delovanje v inozemstvu moral odgovarjati pred rednim sodiščem, ki bi ocenilo njegovo delo na podlagi obstoječih zakonov. Vlada se skrbno čuva vsakega poskusa, da bi vplivala na sodišča, ki so popolnoma neodvisna. KONFERENCA HRSS. Zagreb, 3. jan. (Izv.) Danes popoldne ob 5. je imelo vodstvo HRSS konferenco. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z delom g. Radiča v Londonu, z njegovim prihodom na D"uaj in 7 navodili, ki jih je Radič da! vodstvu za nadaljnje delo. Sklepi konference so strogo tajni. ZRAKOPLOV DmiUDE. Pariz, 3. jan. (Izv.) »Ilavasc poroča: Ostanke zrakoplova Dixmude so opazili južno od S. Marca. »Echo de Pariš« poroča iz Toniona. d« so iz morja potegnili posodo za bencin, ki je od zrakoplova Dixmu-de. Iz morja so potegnili tudi trupli dveh oseb, ki sta bili na Dkmude. London, 3. jan. (Izv.) V strahu pred delavsko vlado je Zveza angleških podjetnikov izdala Spomenico na svojo člane, v kateri pravi, da bi delavska vlada pomenila začetek propada britanske industrije. Podjetniki se poživljajo, naj zbero vsak svoje uslužbence in jim razlože, kako je potrebno tesnejše sodelovanje med podjetniki in delavci. — Ti krogi tudi propagirajo koalicijo med liberalci in konservativci, da Macdonaldovo vlado če mogoče v zadnjem trenutku preprečijo. Nekaj liberalnih poslancev je za to misel pridobljenih, pa tudi nekaj konservativnih zahteva sejo stranke, da se položaj še enkrat temeljito pretehta. Velik pritisk izvajajo podjetniki na Asquita, da bi se preorientiral in so približal konservativcem. London, 3. jan. (Izv.) Isvrševalni od« bor konservativne stranke se jo izrekel zrj. sodelovanje z liberalno stranko, bodisi tako, da bi konservativci podpirali liberalno vlado, ali pa tako, da bi liberalci podpirali konservativno vlado. Dr. 8eneš potuje v London. Praga, 3. jan. (Izv.) Mirrstcr dr. Be* neš odpotuje sredi januarja v London, da se udeleži sej sveta Društva narodov glede posojila Mažars! \ London, C. jan. (Izv.) »Daily Telegr.* poroča, da pride dr. Beneš sredi januarja v London, da obvesti anrleško vlado o tran cosko-češki zvezi. To poročilo Daily Telo-grapha« smatrajo kot odgovor češke vlado na oficijozen članek v »Times«, v katerem je bilo izraženo obžalovanje, da se jo Češkoslovaška odrekla svoji politični svobodi. Na članek v »Times« je odgovoril tudi češkoslovaški poslanik v Londonu Machny z drugim člankom, v katerem zatrjuje, da francoska-češka pogodba ne vsebuje nika-kih določb vojaškega značaja. MILLERANDOV OBISK V PRAGI. Pr.iga, 3. jan. (Izv.) »Narodni Politika« porča, da bo predsednik Millerand z ozirom na sklep francosko-češke pogodbe že letos na spomlad vrnil obisk predsedniku Masaryku v Progi. Prva seja grške narodne skupščine. Atene, 3. januarja. (Izv.) Novoizvoljen na grška skupščina se je včeraj zbrala na prvo sejo. Najprej je Plastiras poročal o uspehih revolucije, nakar je dal narodni skupščini svoj mandat na razpolago. Nato je ministrski predsednik Gonatas izjavil, da poda demisijo v roke regentu K on-duriotisu. Narodna skupščina je izrekla rn. volucionarni vladi zahvalo naroda in sprejela njeno demisijo na znanje. Velike povodnjl na Francoskem, Pariz, 3. jan. (Izv.) Reka Seino rapid-no narašča. Promet na reki je ustavljen. Voda je preplavila že veliko hiš ob brega-* vili. V pariških predmestjih je voda pre* plavila žo mnogo stanovanj in na stotino rodovin je brez strehe. Tudi iz ostalih delov Francije poročajo o velikih povodnjih, FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJE Pariz, 3. jan. (Izv.) Francoski odgo vor na zadnjo nemško noto bo po poročilu francoskih listov sestavljen jalto umerjeno, tako da ne bodo izključena daljna pogajanja. 10 URNI DELAVNIK V P0RENJU. Dusseldorf, 3. jan. (Izv.) Industrije! v Porenju so vpeljali z 2. januarjem v svojih obratih lOuini delavnik. Socialistično časopisje ostro kritizira ta ukrep. RRMiiigR*R««i«egiiinnnR«6«a Pridobivajte novih naročnikov! Stran X SLOVENEC, dne 4. januarja 1924. 8tev„ BL I? jur^to »iiTsfjtllfci * Poljska ln mula antnnta. Poljski politik je z ozirom na bližnji sestanek državnikov male antante v Belgradu izjavil, deželi, dasi so je v politiki družila z najznačilnejšimi kapitalističnimi pijavkami in izkoriščevalci kmetskega prebivalstva. Plašč po vetru obračati, to je bi-1:-. vodilna ideji v politiki r i. Sedaj ga je obrnila vidneje proti g. Pnšiču, ki upo-r blja SKS v ovoj namen, da z пјзпо pomočjo pridobi srbske zetnljoradnike, ki naj ог'1а''5.по radikcl«ki, ce^riljstični režim. Stranka pa, ki nima nobenega programa več, ki živi zgolj od dnevne oportuni-stične, za nektere magnate dobičkanosne taktike, taka stranka jo zapisana smrti, hitri smrti. Po tudi nihče ne bo po njej žaloval razen tucat podeželskih magnetov in centralizem, ki • ž nejno pomočjo stopil v življenje in se raznase1 z vso svojo korupcijo, ki ga spremlja kot njegova neločljiva spremljevalka. -f čenče. Sedan'a konstelaclja na domačem političnem nebu je spravila »Jutro« iz ravnotežja. Balansirati skuša s čenčami, ki bi se jih moral sramovati vsak pokrajin ski tednik. V uvodniku dne 2. t. m. piše: »Naši avtonomisti so v Italiji zelo popularni. Radič pa je naravnost ideal državnika v očeh italijanskega imperializma. Le tako naprej in dol s Srbi, tako bodri službena in neslužbena Italija vse separatiste.«: Dejansko italijanska javnost niti od daleč ni tako neumna, kakor jo tu slika »Jutro«. Službena in neslužbena Italija zelo dobro ve, da od takozvanega »separatizma« v Jugoslaviji ona nima prav nič tirali. Zato so slej ko prej drži Srbov in njihovega impe rializma, k: ga skuša izkoristiti v svojo korist in na škodo Slovencev in Hrvatov. To je znano celemu svetu in so »Jutro« s čenčami, kakor smo jih gori navedli, le smeši. Naravnost neodpustin: je pa neinformira-nost »Jutra« in »Slov. naroda« v domači politiki. Prazna ugibanja in iz— išljotine bel-grajskoga časopisja servirata svojim potrpežljivim naročnikom kot dejstva, kakor o sklepih konference med SLS, HRSS in muslimani te dni v Zagrebu, ki je — sploh ni bilo. Dr. Korošca, s katerim smo se v Ljubljani še snoči razgovarjali, je videl »Jutrcv« poročevalec žo na Dunaju v razgovoru z Radičem v hotelu »'.um Auge Cottes«. Jutri bo »Jutro« objav''o veleak-tualen član.' o bilokacij' dr. Korošca. -f- Kaj je klerikalizem? V politični beležki z nasiovom »klerikalizem in šola« je včeraj »Jutro« enkrat vsaj povedalo, kaj smatra za klerikalizem. Po »Jutru« je klerikalizem, ako poučujn v šoli verouk tisti, ki je za to poklican, to je duhovnik. Zato odobrava resolucijo belgrajskega učiteljskega društva, ki zahteva, da naj narodni učitelji predavajo v šoli vse predmete in tudi verouk. O stvari še izpregovorimo. -f »Slovenski narod« — neodvisno glasilo. »Slovenski narod« zatrjuje tudi včeraj, da »ostane slejkoprej neodvisno napredno glasilo javnega mnenja«. Mi bi samo vprašali, kako izgleda za 20 milijonov kron kupljena »neodvisnost«. + Radikalna politika v Sloveniji. Pod tem naslovom je objavil »neaktiven« radi-kalec v včerajšnjem »Narodu« sledeči nasvet za siljenje radikalne stranke v Sloveniji: »Stopili mora globoko med ljudstvo, med najširše mase delavskega in kmetskega proletarijata. Med te mase mora zanesti borbeni radikalni program svojih pivih ustanoviteljev Svetozarja Markoviča, Niko- le Pašiča in Pere Todoroviča.« — Mi bi vedeli še boljši nasvet: Med maso kmečkega in delavskega proletarijata v Slovenijo naj zanese radikalna stranka milijone Rade Pašiča... + Anglija in Jugoslavija. Znani angleški pisatelj, izdajatelj »Revievv o! Re-views«, bivši glavni urednik »Times«, Ste-ed, piše v »Prager Presse« v članku, kjer obravnava evropske politične probleme, med dragim slodečo: »Bilo bi brez smisla, če bi tajili, da Anglija notranjepolitični razmere v muli antanti spremlja z nezadovoljstvom. Nasprotno so centralizujoče in po-srbljevalne metode Pašiča, ki зе je odvrnil od duha krfsko deklaracije julija 1917., vzbudile pri prijateljih Jugoslavije vznemirjenje.« — Anglija posveča našim razmeram veliko pozornost. Nareka o опго$Ш zadrug od plačevanja taks, V'»Službenih Kovinah« dne 3i. decembra 1923. je izšla Durodta finančnega ministrstva o oprostitvi kmetijskih in obrtnih zadrug oi plačanja taks. Zadruge ne plačajo tako: Za vse svoje pr jave vpis v zadružni register; za vsa overovljenja pi dpisa upravnega odbora; za overovljenje prepisa pravil; za objave v »Službenih Novinah«:. da je zadruga vpisana v register; za overovljenje podpisa na izjavi 0 pristopu v zadrugo; za vpis zadrugarjev v sodni spisek in potrdilo o tem; za potrdilo o Lzpremembi pravil, vpis iste v zadružni re gister m objavo o tem v »Službenih kovinah«; za sodno overovljenje, da so osebe, ki ko označene kot člani upravnega odbora, vpisane v zadružni register; za naznanila o izpremem-bah v sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni register; za vpis sodnih rešitev o uničenju skupšč.nskih sklepov v zadružni register in objave o tem; za naznanila sodišču in vpis v zadružni register o izstopu, smrti ali Izključitvi članov; za izjave zadrugarjev sodišču o svojem izstt pu in za vpis tega v zadružni register; za izplačilo vlog in deležev zadrugarjem, ki so nehali bili člani zadruge; za prenos vplačil od enega zadrugarja na drugega, 7Л naznanilo o tem aodiSću in za vpis zadrugarja v zadružni register; za naznanila sodišču o prenehanju zadruge, za objavo o tem v >Službeui.h Novinah« in za pozivnica pooblaščencem; za razpust zadruge po sodišču in za pritožbo zadruge proti iemu; za naznanilo upravnega odbora o otvoritvi stečaja; za naznanilo likvidatorjev 3od;šeu za vpis tega v zadružni register, za overovljenje podpisa likvidatorjev iu za objavo imen likvidatorjev; za izročitev knjig in spisov sodišču po izvršeni likvidacij.; za overavljanje podpisov po državnih oblasteh na listinah o pravici do izvrševanja revizije; za vsa naznanila o izvršenih revizijah državnim oblastem; za izdajanje faktur, priznanic in blagajniških pct.dil državnim in avtonomnim oblastem; za potrjevanje obligacij zadrtigarjem, kadar si izposojajo denar od svojih zadrug; za predlaganje letnih bilanc in računov državnim oblastem in za objavo istih v »Službenih Novinah«; za .»d-prte in tekoče račune, ki jih imajo zadružna zvezo in zadruge pri poštni hran lnici in Državni hipotekami banki; za prošnje držvaniin oblastem zaradi posredovanja v revizijskih poslih; z aprešnje na državne in samoupravne oblasti, da jun izdajo izvlečke iz računskih in drugih knjig; za priloge prošnjam in drugim vlogam na državne in samoupravno vb-lasti; za objave o letnih računih in bilancah v zadružnih prostorih; za oglase v zadružnih glasilih, če se oglas ne nanaša na kakega po same.nega člana; za potrdila o vplčanih dele žih zadrugarjem; za obresti na vloge, če ne presegajo višine obrestne mere pn Narodni banki in če se ta mera ne ravna po dobičku; za vse vloge, prošnje m dopisovanje z držav- 1 nimi oblastmi, v kolikor spadajo te vlige pod določbo l. taksne tarife; vinogradniške ie- druge, ki na veliko prodajajo vino lastneg* pridelka, se ne smatrajo za gostilne ali kavarna — Ncvolf'tno voščilo westlalskih Slo. vencev. V linenu naše zveze slovenskih katoliških dvuštev na VVestfalskem voščimo slavnemu uredništvu kakor tudi vsem j rojakom v domovini obilo sreče v novem letu. Slovencem na Westfalskem je staro leto spomin na veliko bedo. Prestali moramo marsikaj, kar jc domovini že znano. — Upamo, da bomo v novem letu bolj srečni. Gensenkirchen, dne 28. dec. 1923 V ime-nu zveze: predsednik Anton Koncilja, Ro-bergstr. 9, Gelseukirchen IV. — Westf. Deutschlaud. — Prepovedani listi. Poleg grašlce j '/fagesposU: in dunajskih listov »Neue Freie Preaae« in »Neues VViener TagblatU". je vlada prepovedala pred 2 dnevoma tudi še dunajski »Neues VViener Journak. Vsled te prepov«xii se je vzdramil celo policajski »Narod«, ki je še nedavno sipal ogenj in žveplo na »državi sovražne« liste in zapisal včeraj: »Ni skoraj dneva, da bi vlada ne prepovedala kakšnega inozemskega li-sta in cesto brez vsakega pravega povoda. AH je umestna tuka ozkosrčuost? Ali nas hočejo liermetično zapreti napram inozemstvu?*" — Tej »Narodovi« čisto umestni opazki bi mi pridejali le, da smo že herme-tično zaprti in bomo tudi ostali. Mi živimo v dobi, ki jo je preživljala tudi Rusija, ko je bila dovoljena tatvina in goljufija in vsaka sleparija, samo politično je moral bili človek »zanesljiv« ali pa vsaj brez barve. Kakšne plodove je tako slan je rodilo v Rusiji, je nam vsem лтпо. Kakšne plodove bo rodil tak policijski sistem v Jugo slaviji, pa vsak lahko sam doume in razume. — Uradniški predujmi »Befgrajske Slufr bene Novlne« dne 31. decembra 1923 prlobču-jejo predlog finančnega ministra, tičoč se uradniških predujmov, ki ga jc sprejel nti-nistrslri svet v svoji seji dne 28. decembra 1923. Za predujme se je finančnemu mini stretvu dovolil kredit sto milijonov dinarjev, Predujmi gredo uredništvu na račun ajihovib prejemkov, kakor jih določa novi zak>rt o uradnikih in drugih državnih uslužbencih, 1» sicer za čas od 1. oktobra 1923 do 1. april?. 1924. Kredit 100 milijonov dinarjev че razdeli sledeče: a) državni uradniki po čl. 5 zakona o dreginjskih dokladah ln ostali civilns ukazni uradniki dobe: v I. krajevnem razre* du višji po 1500, nižij po 1200 dinarjev; v II. krajevnem razredu višji po 1350, nižji po 1050 dinarjev; v III. krajevnem ra/redu višj. po 1200, nižji po 900 d.narjev; b) uslužbenc, po čl. 6. zakona o draginjskih dckladah kakor tudi ostali, ki so v dravinjskih dokladah % njimi izenačeni, po 600 dinarjev, brea ozira na krajevni razred; c) uslužbenci po Čl. V zakona o dragi.njskih dokladah ter drugim, ki so glede draginjekih doklad z njimi izenačeni, po 300 dinarjev brez ozira na krajevni razred. — V vprašanju, v katero gori navedenih skupin spadaja uslužbenci prometnega ministrstva in ostalih ministrstev, odločuje finančni minioter v sporazumu z ministrom, za če-gar uslužbence gre. I plačilo predujma se izvrši v treh enakih obrokih v mesec,h janu arju, februarju in marcu 1924. — Imenovanja na bfdgrajskern твепМ> lišču. Za rednega profesorja na beIgraj.-Жј medicinski fakulteti je imenovan dr. Arnold Holste, za izrednega profesorja na juridični fakulteti dr. Dragoslav Jovanovirt in za do-centinjo na filozofski fakulteti Ksenija Ana-atasijević. — Koliko se je življenje tekom preteklega leta podražilo? Zagrebška mestna aprovlza- Edmund About: 3 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Jedel sem v družbi gospodarja in hišnih gostov. Bili smo štirje notranji in en vnaoji. 1'rvo nadstropje je bilo razdeljeno na štiri sobe; v najboljši je bival nek frnn-eoski arheolog, g. Hipolit Merinay. Ce ste vsi Francozi podobni njemu, potem ste zelo pobožen narod. Bil je majhen gospod, star 18 do 45 let, zelo rdeČelas in zelo pohleven ter oborožen z dvema vlažnima rokama, ki nista izpustili svojega poslušalca. Njegovi glavni strasti sta bili arheologija in filatilropija; zato je bil tudi člar. več uče-njaških družb in več dobrodelnih bratovščin. Čeprav pa je bil velik apostol milosrčnosti, se ne spominjam, da bi ga bil kdaj videl, da b; bil dal en sam krajcar kakemu revežu. Kar pa se tiče njegovih znanosti v arheologiji, je vse kazalo, da so nolj resne kot njegova ljubezen do človeštva. Ne vem, katera podeželska akademija ga je venčala za nek spis o vrednosti papirja izza časa Orzeja. Pogumen po tem prvem uspehu, je potoval v Grčijo, tla dobi snov za še važnejše delo, šlo se ni za nič manj kot za to, da določi množino olja, katero je porabila Demoblenova svetilka medlem, ko je on pisal svojo drugo Kilipiko. Moja druga dvu tovariša še zdaleč ni-4ta bila tako učena in starinske stvari iu niso uosti zanimale. Giacomo Fondi je bil ubog Maltc-žan, ki je služil ne vem v kale-rem (uradu) konzulatu; zaslužil je 150 frankov mesečno s tem, da je pečatil pisma. Zdi se mi da bi mu bil vsak drug opravek bolje pristojal kol ta. Narava, ki ja obljudila otok Maito zalo, da orijentu nikdar ne '.manjka poslreščkov, je dala ubogemu Fon-diju pleča, ramena in roke Miltona iz Kro-tone. Bil je vstvarjen, da vithi v svojih ro-j kah kol, ne pa zato, da zažiga palčice pe-j čatnega voska. Kljub temu pa je porabil ; vsak dan dve ali tri: človek ni gospodar ! svoje usode. Ta otočan, izvržen iz svojega poklica, je bil v svojem elementu samo ob uri kosila; pomagal je Maruli pripraviti mi- I zo, in da vam povem, boste uganili, da jo prinesel mizo vselej sam z razprostrtimi rokami v sobo. Jedel je kot kak poveljnik iz Ilijade in nikdar ne bom pozabil pokanja njegovih širokih čeljusti, vihanja njegovih nosnic in svetlikanja njegovih oči, belote njegovih dvaintridesefih zob, teh izvrstnih j mlinskih kamnov, katerih posestnik je bil on. Priznati moram, da mi je njegov razgovor ž njimi zapustil malo spominov; vsak je videl, kje konča njegova inteligenca, to-j da nihče ni poznal mej njihovega teka. Kri-stodile ni ničesar pridobil ž njim, ko ga jo imel štiri mesece na slanovanju, čeprav mu i I je plačeval mesečno deset frankov za na- | meček k svoji hrani. Nenasitni Mnlležan je pogoltnil vsak dan po kosilu velikanski krožnik lešnikov, katere ie siri na priprost 1 način s tem, da je pritisnil palec na kazalec. Krislodile, star junak, pa vendar pozitiven človek, je sledil tej vaji z neko mešanico občudovanja in strahu; bal iie je za svoj pojužinek in kljub temu se je čutil počaščenega, ko je videl pri svoji mizi tako spretnega drobilca orehov. Oseba Csiacoma Fondija je bila prav pripravna zato, da bi jo postavili v eno tirstih škatljic, ki naj rav-ljajo malim otrokom toliko strahu in presenečenj. Bil je sicer bolj bel kot zamorec; toda razlika med obema je znašala prav malo stopinj. Njegovi težki lasje so mu padali kot mala čepica prav do obrvi. V zelo čudnem nasprotju z vsem tem pa je imel ta Kaliban jako majhne nožice, najfinejše nohte na nogah in noge, ki bi bile lahko služile za model kakemu umetniku; toda to so malenkosti, ki nas ne razočarajo preveč. Za tistega, ki ga je videl jesti, se je njegova osebnost pričenjala v ozračju omizja, ostanek se je povsem izgubil. Le iz spomina Vam govorim o malem Viljemu Lcbsterju. To je bil angel svetlih las, rdeč in polnoličen. todn angel i/. Združenih državah Severne Amerike. Tvrdka Lobster et Sons iz Nevvyorka ga je poslala na vzhod, da tu prouči izvozno trgovino. r4«z dan je delal pri bratih Filip; zvečer .jo brni Emerson«; zjulraj ob uri, ko so je pričenjalo svetlikati in ko solnce vzhaja, je še! v Sokratcvo hišo, da so je tam vadil v streeljanju s pištolo. Najbolj zanimiva osebnost naše nasel- bine pa je bil brezdvomno John Harris, po materi stric malega Lobsterja. Prvič, ko sem kosil s tem nenavadnim dečkom, sera razume? Ameriko. John je rojen v Vand;i-liji v Ilinois-n. Pri svojem rojtsvu je vdihaval zrak novega sveta, ki je tako živahen, tako poskčcn in tako mlad, ki se nosi v glavi kot šampanjec, in po katerem postane človek omamljen, Če ga vdihava. No vem, čo je Harrisova rodbina bogata aH ubožna; če je dala svojega sina v zavod, ali ga jo pustila, da se je vzgojil sam. Gotovo jo, da s sedemindvajsetim letom ni računa! na nikogar drugega kot na sebe, se ni ničemur več čudil, mu ni bila nobena reč nemogoča, ni šel nikdar nazaj, je verjel vsa, upal vse, poskusil vse, zmagoval nad vsem, sc dvignil, če je padel, pričel znova, če se mu je kje ponesrečilo, se ni nikjer ustavil, ni nikjer izgubil poguma in šel naravnost naprej, žvižgajoč si svojo pesem. Bil je že poljedelec, učitelj, služabnik, časnikar, zlatoiskalec, industrijec, trgovec; on je vse videl, vse poizkusil in preletel več kot polovico zemeljske oble. Ko sem ga јал spoznal, je poveljeval v Pireju posadki nekega parnika, ki je obstojala iz šestdeset mož in štirih kanonov; vodil ie orijentsko vprašanje v listu Revue de Boston; imel jo posle z neko trgovsko tvrdko v Calentti, ki je prodajala intko in pri vsem tem io So našel časa, da je prišel tri- ali štirikrat na teden na kosilo k svojemu nečaku Lobster-iu in k nam. Slov. Gospodarja« ter več drugih naših listov. Blagemu pokojniku svetila večna luči Preostalim naše iskreno sožalje! s Radi napada na G5tzovo dvorano so Nemci pritožili pri novem mariborskem velikem županu g. Ploju. V deputaciji so bili •sami proslavljeni Germani, kakor dr. Orosel, Kifmann in drugi. S Ples nemških buršakov. Mariborski nemški akademiki so hoteli prirediti svoj ples, katerega pa je policija prepovedala. Zoper prepoved го se burši pritožili, toda višja inšlanca je policijsko prepoved potrdila. S Selška pošta iz Pragerskega na Gorico fifcr. Maribor je pričela poslovati 1. janua'ja :I9£4. Dostavljale se bodo poštne pošiljke vsak pondcljek, sredo In petek. Dosedanja pošta Račje za občino Gorica odpade. 8 Tatovi na delu. Doslej neznani uzmo-<16i so obiskali stanovanje dr. Ropoteca na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Pokradli so obleko in druge stvari v vrednosti 40 tisoč kron. IZ PTUJA. Profesor Davorin Beranič f. Dne 29. decembra 1923 jo umrl, kakor smo že poročali, profesor ptujske realne gimnazije Davorin Beranič. 2e dolgo časa jo bolehal na jetiki, kateri je podlegel v zreli moški dobi. Rodil se je 1. 1879 v Cirkovcah na Ptujskem polju, dovršil gimnazijo v Mariboru, vseučilišče pa v Gradcu, kjer jo študiral klasično filologijo. Po maturi je bil nekaj časa tudi v mariborskem bogoslovnem učilišču. Služboval je 1. 1909-1910 v Kranju, nato v Celju in končno v Ptuju, kjer je imel v zadnjem času vsled bolezni dopust. Lepo se je pripravil ua smrt, prejel sv. zakramente za umirajoče in potrpežljivo prenašal vse bolečine. 6 mesecev jo ležal nn bolniški postelji. Zapušča ženo in hčerko. Na staro leto se je vršil pogreb na ptujsko mestno pokopališče. Kondukt je vodil č„ g. župnik o. Alfonz Svet, asistirala pa sta mu profesorja verouka Anton Kolarič in o. Konstantin. Slov. pevsko društvo mu je zapelo pred hišo in na grobu ganljivi žalostin-ki, župnik Svet pa se je poslovil ua grobu z nagovorom od ranjkega. — Razen v svojem poklicu se je udejstvoval pokojnik tudi nn znanstvenem polju. V XX. (1912) letniku Nastavnega Vjesnika, ki je bil pred prevratom tudi glasilo Slov. profesorskega društva, je objavil razpravo o Katulovi pesmi LXVI, spis o arhitektoniki v umetnosti poezijo. Posebno se je zanimal za glasbo, kjer je bil dobro izobražen. V spomin Stanka Vraza je izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru 1. 1910 več spisov v Časopisu za zgodovino in narodopisje. Beranič je napisal v njem lepo razpravo: »Vrazovi zapisi narodnih melodij« str. 232—270. Ugotovil je, da je bil Vraz izredno muzikaličen, toda njegova glasbena izobrazba je bila nedostatna. Vrazov! zapisi melodij so glede melodičnega elementa (glede intervalnih skokov) večinoma zanesljivi, glede mere so z nekaterimi izjemami porabni, podlaganje tekstu je sicer z večine težavno, a pogreškov v tem pogledu ni. Vrazove zapise melodij moramo smatrati гл koncepte; eni so brez pomot, drugi so pomanjkljivi, spet drugi so pogrešni; večina teh konceptov bo dobrodošla v tem ali onem oziru znanstveniku, skoraj vsi umetniku. (N d. str. 269—270). Z narodopisjem se je blagi pokojnik rad bn-vil. V slovenskem seminarju v Gradcu je spisal lepo nalogo o Krnliu Matjažu v slov nar. pesmi in pripovedki. Škoda da tega spisa ni objavil. V rokopisu je ostalo delo »Na^e orglice«. Zbiral je orglice, ki jih izdelujejo pastirji sami, pravil mi je, da mora potovati na Hrvatsko, v Zagorje, kjer jih tudi izdelujejo ter zbrati ves materijal, ki se še dobi. Razlagal je, kako so uglasbene, kako se izdelujejo itd. — Nekaj časa je bil tudi sotrudnik »Času«, glasilu Leonove družbe. — S posebno vrnemo pa je gojil čebelarstvo. V tej stroki je bil teoretično in prakt čno dobro podkovan. Sam je imel dva čebelnjaka. Zni-deršičevemu panju je napovedal boj. O čebelarstvu je izdal lani v Celju tudi knjigo, ki jo je sam založil. Ker so bili njegovi članki o čebelarstvu bojevite narave, jih Slov. Čebelar ni rad sprejemal. Nekaj jih je pa izšlo v Slov. Čebelarju. V tem boju je zasledoval namen, da bi priporočil in uvedel najboljši sistem, vodil ga je tudi nekak lokalen patriotizem, »panonskemu« čebelarstvu jo hotel pot utirati, da bi prišlo v Sloveniji do veljave. Naročen je bil tudi na nemške čebelarske liste, nekaj stvari je menda tudi objavil v listu »Der Bienenvater«. — Slov. narodopisje in čebelarstvo bo težko pogrešalo marljivega sotrudnika. N. p. v m.l F. K. Dominikansko vojašnico v Ptuju je kupil na javni dražbi v Mariboru odvetnik dr. Culič iz Belgrada. Ce se bi rabila v industrijske svrhe, ima spomeniški urad v Ljubljani važno besedo, da ohrani lepo stavbo, ki hrani mnogo umetnostnih arhitektonskih posebnosti. Shod zaupnikov SLS za ptujski okraj se je vršil dne 2. januarja v minoritakem samostanu v Ptuju. O položaju je poročal poslanec Vesen j a k. Na predlog g. predsednika M B r e n č i Č a so zaupniki izrekli poslancu Ve senjaku zaupanje in zahvalo, istotako Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu. Samostojni so imeli shod pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Niso prišli do sape, načeloval je naš pristaš, večina /borovalcev je bila naših pristašev. — Tudi v Ptuju so poskusili sa mostojni v nedeljo svojo srečo, pa je niso imeli. Zbirajo razl ito armado, pa ni poveljnika, ki bi jo mogel zbrati. Kdor proda slovenske interees za skledo leče, ta naj izgine s političnega piprišea. РНтПГСфН* p Znamenje nove politike v Furlancki pokrajini? Zadnja »Goriška Straža: poroča: »Podprefektura v Gor -i je povabila drja Besednjaka na razgovor in mu javila, da je vsled sklepa vladnih oblaslev dovoljen »Go-i riški Struži« povratek v Gorico, kvestura prevzema jamstvo, da bo glasilo goriških Slovencev varno pred vsakim nasiljem, kakor to določa in zapoveduje zakon. Dane prosto*ti ee bomo poslužill in ee vrnemo prve dni januarja v Gorico. S tem je končano desetmesečno pregnanstvo »Goriške Straže«, ki natn je bilo vsiljeno proti določilom zakona. Da se »Goriška Straža« more vrnitit domov, je znamenje nove politike, ki se bo začela — kakor kaže — po padcu Pisentija.« p Redukciji v novih pokrajinah. Vlada je izdala odlok, s katerim razširja svoj svoje-časni odlok o redukciji uradništva tudi na nove pokrajine. Odlok veli med drugim: Pravica preklicati do 31. decembra 1923 vse začasne ukrepe glede potrditve in zopetnega sprejema v službo ostane neizpremenjena. Vsak minister je zraven tega pooblaščen, da odpusti do ?>0. aprila iz službe vse uradnike in uslužbence, ki so nahajajo v enem izmed sledečih položajev: a) ako se spo:uajo, da so radi pomanjkljivega zdravja, radi nesposobnosti, radi nezadostnepa znanja italijanskega jezika, radi nezadovoljivega dela ali Iz katerega dragega razi'ga za službo nesposobni; b) ako so že dovršili ali dovršijo do 31. de-combra 1923 35 Jet službe, ki se štejejo za p> kojnino, vštevši leta službovanja v armadi, deželni hrambi ali v ornžništvu bivše monarhije, v smislu čl. 14., 17. in 18. kr. odloka od 18. februarja 1923, št. 440; c) ako so že dovršili ali pa dovršijo do 31. decembra 1923 60. leto svojo starosti in vsaj 20 let svoje službe. ČL 3. pravi, da te določbe za nameščence sodne, šolske in želemiške uprave ne veljajo. p »Katehetski tečaj«. V Rimu se otvori tečaj za učitelje in učiteljice, ki bodo glasom novega šolskega zakona v šolah poučevali veronauk. Tečaj bo trajal dva meseca, a predavanj bo po tri ure na teden. Nato dobe obiskovalci in obiskovalke tečaja katehetsko niplomo. Potemtakem poslane tak učitelj v 24 urah katohet p Not popolarski dnevnik. Videmski dnevnik »II Friuli« so je z novim letom združil s padovanskim dnevnikom »11 Popolo Ve-ueto«, ki je izvrstno urejevan. p Razpust občinskega sveta na Slavini. Vlada je razpustila občinski svet na Slavini in imenovala za komisarja A rtu rja Buffona. Razpust vlada utemeljuje s tem, da sta imela vso moč v občini v rokah župan in občinski tajnik, ki sta vodila protidržavno pn.pagando v občini in tudi preko njenih mej. Čudno je le to, da oblast tako >nevarae< dvojice ne zapre, če sta kaj zakrivila. p Trgovci z dekleti nn Krasu. Po kraških vaseh sta se o božiču klatila d\a lopova, katerih eden se je bdajal za mnogi kratnega milijonarja. Hod.la sta od hiše do hiše in nabirala dekleta od 15—22 let, katerim sta obetala sija.ine službe, v katerih ne bo treba nič delati, plača pa bo begata itd. Gotovo bi bila zvabila v nesrečo marsikako nevedno dekle, da jih niso ljudje na nanili karibin.erjem. Lopova sta nato hitro izginila s Krasa. Oblast jo uvedla preiskavo. p Uprava Postonjske jame. Doslej se je uprava Postonjske jame vzdrževala (z prebitkov idrijskega rudnika. Poslej se obe upravi ločita in se bo Postonjska jama vzdrževala iz lastnih dohodkov, ki izkazujejo prebitek. « USPEHI IN SKRBI FRANCOSKEGA GOSPODARSTVA. Na trni strani imajo Francozi v gospodarstvu vso polno uspehov, na drugi jih pa tarejo skrbi in veje v njih gospodarski literaturi duh pesimizma. Pravijo, da uspehi niso trajni, dokler zunanji politični položaj v finančnem oziru ni jasen in utrjen. Vse panoge produkcije kažejo v prvih letošnjih desetih mesecih veliko lepši napredek kakor lansko loto in prekašajo doloma tudi predvojna leta. Oktobra na primer so nakopali precej več premoga kakor pred vojno, prav tako tudi surovega železa itd. Brezposelnosti ni, prihajajo pa inozemski delavci. Zunanja trgovina se jo okrepila tako napram lanskemu lotu kakor napram predvojni dobi; zmeraj bolj postaja Francija uspešen tekmec na mednarodnih trgih, zlasti napram Angliji, proti koje visoki valuti v svojo nižjo lahko konkurira. Ker je tudi poljedelstvo zelo na dobrem, jo davčna zmožnost Francozov splošno zelo visoka. Leta 1920 so plačali 14 milijard davkov, letos pa 21 milijard. Kljub temu smo pa brali, da je francoski frank do prav zadnjih dni neprestano padal. Kje so vzroki? Nekateri pravijo, da se je inflacija povečala. Pa ni tako. V zadnjem četrtletju 1920 je cirkuliralo povprečno 38.9 milijard frankov, sredi leta 1921 37.4, sredi 1922 okoli 36, sredi januarja 1923 37.1 in sredi letošnjega decembra 37.9. Torej o kaki znatni inf'aciji ni mogoče govoriti, posebno še, če pomislimo, da se je v istem času obtok blaga znatno zvišal. Nekateri narodni gospodarji mislijo, da na cenitev francoskih financ in s tem indirektno tudi na vrednost franka ' slabo vpliva dejstvo, ker Nemčija ne moro I plačevati oziroma no plača reparacij. To i tudi na široko utemeljujejo. Drugi zopet pravijo, da veliko vplivajo razne malenkosti In da na primer že to nI bilo prav, ko ie Francija dovolila Poljaki 400 iniiijonuv frankov oborožitvenega kredita, Jugoslaviji 300, sama pa toži, da je v finančnih tež-kočah. Iz ruhrske akcije si ne obetajo dosti in pravijo, da bo krila samo zasedbene stroške, nikakor pa da ne bo prispeva'a k plačilu francoskih zunanjih in notranjih dolgov. Dolžna je pa Francija: Zedinjenim državam ameriškim 650 milijonov funtov, Angliji 584 milijonov funtov, Japonski 10(1 milijonov jenov. In ti upnici nočejo nič slišati o kakem akordiranju. Domačih dolgov ima pa Francija okoli 365 milijard frankov. Zato nazadovanje franka že malo lažje razumemo. Zadnje dni si je malo opomogel, kar pripisujejo zlasti posredovanju Francoske banke. • * • g Uradni knrzi za preračunavanje. Urad« ni kura za preračunavanje vrednosti tujih vrednot so z.a mesec januar sledeči: Napoleon-dor 310 dinarjev, zlata turška lira 300 D, funt šterlingov 385 D, dolar 88 D, 100 švicarskih frankov 1545 D, 100 francoskih frankov 460 Din, 100 drahem 160 Din, 100 lir 383 D, 100 čeških krcn 258 D, 100 ogrskih kron 0.45 D, 100 lejev 46 D, 100 leva 65 D, 100 pev.et 1100 Din, 100 holandakih gold.narjev 3340 D, 100 avstr. kron 0.124 D, 100 belgijskih frankov pa 400 dinarjev. g Draginja v Zagrebu. Disje zajce ao prodajali te dni v "Zagrebu po 120 dinarjev, za srnino pa so zahtevali kar po 600 kron za kilogram. Mlade pujske so prodajali čez praznike po 400—500 kron za kilogram žive težet Menda zaradi ostrega mraza ni bilo nobene kontrole in zato so prodajalci lahko počeli, kar so hoteli. g Koliko smo dobili na račun reparacij V oktobru prejšnjega leta je dobila nnsa država iz Nemčije na račun reparacij blaga za 9 098.000 zlatih mark od 1. mnja 1921. pa do 81. oktobra 1923. je dobavila Nemčija naši državi v blagu za 255 090.294 zlatih mark. g Ribolov v Dalmaciji. V letu 1922. sc» nalovili na dalmatinski obali ,3833.441 kg rib. g Država -- obsojena od borznega sodišča. V sporu med Srbsko banko, ki je položila kavcijo za neko dobavo, katere pa ni izvršila, ne da bi bila tega kriva, in državo, je bila zadnja obsojena, do izplača kavcijo, katere pa država noče izplačati. g Srečna Amerika. Ir. VVashingtona brzo-Javljajo, da so znašali državni dohodki Združenih držav 1923. leta 4.164,005.000 dolarjev, skoraj 500 milijonov dolarjev več nego 1922. leta. Stroški so znašali 3.888,063.000 dolarjev; država ima torej 276,842.000 čistega preostanka. g Kultura sladkorne pese. Po uradnih podatkih je bilo leto* obdelanih 24000 ha н sladkorno peso, katere so pridelali 320.000 ton. V letu 1922. samo 19232 ha з pridelkom 31У000 ton. BORZA. Zagrrli, rine S. januarja 11)24. (Sklep.) De»-vize: PoŠta 0455-485, Italija 3.83 - 385, l.on l-n S83.75—380.75, Nowyork &9-90, Pari/. 4.385-4,435. Praga 2.595—2 625, Dunaj 0.12475-0.12075, Curih 15.54 -15.04. Vnlule: dolar 87.75-88.75. Cnrih, dne 3. januarja 1924 Devize: PeSU 0.03, Berlin 0 00000015, Italija 24.55, London 24.5«, Newyoik 575. Pariz 28.35, Ргаца 10.05, Dunaj 0.0081, Bukaiešt 2.92, Sofija 4.10, Uelgrud 6.45. Valute: n. a. K 0.0081. I fiiihitanelrp pmiliTf^ PRORAČUN LJUBLJANSKE MESTNE OBČINE. »Slovenski narod« z dne 3. januarja piše: »Odkar stoji Ljubljana, se menda so ni zgodilo to kakor letos, da bi ostalf mestna občina ob vstopu v novo lelo brez pro> računa.« Dodatno k tej »ugotovitvi« dostavlja »Narod«, da bi mestna občina no smela po 1. januarju do sprejetja in odo-brenja proračuna pobirati nikakih doklad in sklepa svojo nolico s sturoznanim svojim policajskim pozivom na vlado, naj napravi rod itd. — Na to »Narodovo« tarnanje o >ex-lex<-stanju v mestnem občinskem gospodarstvu v Ljubljani pa ugotavljamo mi na podlagi neovrženih podatkov, da je bil sprejet proračun za mestno občino ljubljansko: Za leto 1912. dne 5. januarja 1912. Za leto 1913. dne 27./2S. maja 1913. Za leto 1914. dne 7. julija 1914. Za leto 1915 (prvo polletje) dne 23. decembra 1914. Za leto 1915/16 dne 5. avgusta 1915. Za leto 1916/17 dne 11. julija 1916.. Za lelo 1917/13. dne 17. julija 1917. Za leto 1918/19. dne 9. julija 1918. Za leto 1919/20. dne 15. julija 1919. Za leto 1920/21 dne 17. julija 1920 Za leto 1921/22 dne 10. novembra 1921. Za loto 1922/23 dno 3. julija 1922. Za leto 1923 (drugo polletje) dne 2. avgusta 1923. To so točno ugotovljeni datumi. Sedaj pa vprašamo: Ali so je t e <1 a j »Slov. narod« kdaj pritoževal nad kakim »ex-lcx<-stanjem? Ali je tudi takrat ugotavljal, da občinska uprava nima v takem stanju pravice pobirati občinskih doklad? Seveda, takrat je bilo nekoliko drugače- ker lakrat 60 sedeli na magistralnih etoliČkih sami »Narodovi« pristaši, katerim je bilo vso dovoljeno, danes pa je »Narod« naenkrat odkril svojo naravnost občudovanja vredno tenkovestnosft in se dela, kakor bi se bal. da se bodo v >ex-loxc-elanju v Ljub- Stran V< SLOVENEC. ?h№ fa&Mfft 1931 Sterr. S. Ijani pričeli brez dovoljenja občinskega eveta tratiti milijoni, ko vendar vsako otro-бе v6, da se v takih dobah izplačujejo le znoski, ki jih je neobhodno treba plačevati vsak mesec brez. ozira na odobren ali neodobren proračun, kakor n. pr. uradniške in delavske plače. »Narodovegac poriva na vlado, naj ta napravi red v mestnem gospodarstvu, pa menda niti vlada niti »Narod< sam ne smatra za resnega, ker ima vlada dovolj posla, da napravi red v svojem lastnem gospodarstvu, >Narod« naj pa nekoliko premišljuje, če je to poseben dokaz demokratičnega mišljenja, da kdo kliče na pomoč vlado proti samoupravni občini! « * * lj PromoijR. Promovirala Je 2. t m. na ljubljanski univerzi doktorjem filozofije gospa Al m a prof. Sodnikova. lj Predavanje dr. Udeja. Graški vse-llfiliški profesor dr. J. Ude je predaval v sredo zvečer v srebrni dvorani Uniona o boju proti nenravnosti. Pristop so imeli samo povabljeni in se je povabilu odzvalo občinstvo v prav lepem številu, med drugimi več univerzitetnih profesorjev. G. profesor je s svojim temeljitim in stvarnim predavanjem dal novo pobudo za boj proti nenravnosti, katera upro-pašča narode. lj Povod,)nj na Rarju. Mestni magistrat Je povodom svoje podporne akcije za po zadnji veliki povodnji oškodovane barjane nabral po svojih organih znesek 18205.25 Din Sn pa nekaj drugih daril v nahiri, katere je takoj potem razdelil procentualno po uradno ugotovi,ioni škodi in po premoženjskih razmerah posameznikov. Podroben izkaz o nabranih prostovoljnih darovih v naturi in denar- j ju je nabit na občinski deski, kjer jo vsako- | mur na vpogled. V svojem in pa v imenu ber- j janov si tisojamo izraziti vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo, ki so uvideli bedo in so hikoj pripomogli delno olajšati nevzdržni položaj težko prizadetih someščanov. lj Stara zanikrnost Ta vlada na ljubljanskih srednjih šolah. Vsi pametni ljudje vedo, da se je treba z drvmi in e premogom radostno preskrbeti poleti, da ni treba iskati kuriva šele v zadnjem trenotku. Kar pa vedo vsi pametni ljudje, tega višje upravne šolske oblasti še danes ne vedo, tako da morajo ravnateljstva zopet po stari navadi učrnce puščati vsled mraza domov, da otroci v neza-kurjenih sobah ne pomrznejo. Ali višji šolski svet tega ne ve? Ali prosvetni oddelek pokrajinske upravo tega ne ve? Oziroma, če sta ta dva organa storila svojo dolžnost, zakaj se no zgane centralna vlada, da bi pravočasno odobrila za kurjavo v šolah potrebne kredite? Ali sedi g. minister proevete tudi v nezakur- jenem kebtnetu? Zasluf.il bi to pač v dvojni meri, če morajo naši otroci po njegovi krivdi v šolah prezebati. Ali pa mogoče misli slavna centralna oblast, da bomo poleg miljardnih davkov plačevali kurjavo za šole še posebe? Ravnateljstva srednjih šol, katerih gotovo no zadene v tem oziru nobena krivda, pa prosimo, naj razpišejo redne >zmrznjene« počitnice za neto gotovo dobo, da otroci ne bodo zastonj romali vsak dan v šolo, ampak raje ležali pod odejo doma. lj Pred senatom tukajšnjega viš. dež. sodišča se je vršila dne 28. decembra 1923 pri-zivna obravnava Heinrihar—Kajtež, lesna trg. in industrijalca proti inž. Jošku Kobiju v zadevi očitka goljufije. Inž. Kobi jo bil popolnoma oproščen, ker je doprinesel dokaz resnice. lj Prisilna deložacija. Včeraj popoldne bi se bila kmalu pripetila tragedija v Gradišču, ko so hoteli neko stranko s silo delo-žirati. Ko je pričel uradnik stan. tirada s pomočjo postreščkov, ključavničarjev in v navzočnosti stražnikov s silo udirati v stanova-nje dotične stranke, je ta stopila skoraj v silobran, ki bi nosil lahko težke posledice. Le slučaju, da dotični uradnik ni imol zadostnega pooblastila se je zahvaliti, da je odnehat od namere, katero pa hoče na ta način ponoviti, da razbije vhodna vrata. Če se postavimo na stališče stranke ne glede na to, koliko ima ona pravice do stanovanja, mora vsakomur zavreti kri, ko sliši, da hočejo v tem hudem mrazu družino e 5 šoloobveznimi otroci postaviti na cesto. Pravijo, da smo v kulturni državi, a kaj podobnega, da bi metali družine, kojih člani so dobri naši državljani in pri tako hudem mrazu na cesto, ne bi se moglo zgoditi niti pn Culukafrih. Kolikor nam je znano, gre v predmetnem slučaju le za to, da se vseli uradnica stan. urada z enim otrokom in možem, ki že ima primerno stanovanje, a se hoče le iz komodnosti vseliti v večje, ki zadošča rodbini 8 članov. Naznanila. Dobrodelna holilčnira. Združena krščanska karitativna društva v Ljubljani prirede prihodnjo nedeljo, na sv. Treh kraljev dan, v veliki dvorani Uniona malo, dobrodelno božičnico. Vrli dobrotniki bodo obdarili z obleko lepo število ubožnfli in zapuščenih otrok. Vsi, ki so hočete povoseliti ob pogledu obdarovane mladino ob jaslicah, priditel Začetek točno ob 4. popoldne. Prostovoljno gasilno društvo na Leverci priredi predpustno veselico dne 6. t. m. v gostilni-škili prostorih Jožefa Ustnika na Rudniku. Začetek veselice ob t4. Spored: godba, petje, žaljiva pošt« itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasil- nega orodja, vabi k obilni udeležbi odbor. Društvo policijskih namejfeencev v Celja priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega svetnika in vodje okrajnega glavarstva v Celju dr. L. 2užeka, v soboto, dne 5. januarja 1924 ob 8. uri zvečer v hotelu Union I. zabavni večer z bogatim srečoio-vom in šaljivo pošto. Svira vojaška godba iz Maribora. Cenjeno občinstvo ee uljudno vabi k tej prireditvi, ker je čisti dobiček namenjen za podporni sklad. Češka obec. V Nšrod. domč r sobotu li t m. večer o 1% vyborov4 schftze, o 8. hod. duležiUi členskS schuze a potom hudba a zpfiv. Pfijđte vsichnil Cleniim našim prejeme štastny novy roki Društvo delovodij in indnstrljskih uradnikov imo v nedeljo 8. juniju ob pol 3. [x>poldne v društveni sobi, Komenskega ulica 12 svoj občni zbor. Zaradi volitvo odbora je udeležba vseb društve-nikov nujno potrebna. — Odbor. Ven i njim, kar ni domačega, a le tedaj, ako imamo dobro nadomestilo, kakor je to naša :Mirim<- čokolada. 8129 Cerkveni vestnik. VABILO na PRVI MISIJONSKI TEČAJ (8. in 7. januarja 1924 т Ljubljani). Spored: zjutraj ob 6. skupna sv maša in sv. obhajilo v cerkvi sv. Jožefa. — Od 10. do 12. ure predavanje v Ljudskem domu: 1. Uvod: utemeljitev misijonske misli (prof. Ehrlich). — 2. Misijonska misel med inteligenco (prof. Grafenauer). — 3. Misijonska misel med učiteljstvom (g. Kr-žišnik). — Popoldne oh 16. ari: Misijonska pobožnoet s pridigo v cerkvi sv. Jožefa. Ob 17. uri v Ljudskem demu: 1. Sedanje stanie in bodoče naloge misijonov (prof. Pavlin). — 2. Skioptične slike iz rnisijonov (razlaga g. Kalan). 7. januarja dopoldne od 10. do 12. tire: 1. Unio Cleri (prof. Ujčič). — 2. Misijonska ideja v šoli in na prižnici (g. Tumpej). — 3. Misijonska ideja in Hrvatje (g. Bučić). —Popoldne od 15. do 17. nre: 1. Društvo za razširjenje sv. vere (g. Anžič). — 2. Misijonska misel v društvih in družinah (g. Lindič). — Vabimo k tečaju vernike vseh slojev; vabimo čč. gg. duhovnike in učitelje, posvetno inteligenco, akademike; vabimo društva, ki naj pošljejo po enega zastopnika. Turistika in šport. SK Primorje spe' ~>ts~, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 6. L m. ob 9. predpoldne v restavraciji Narodnega doma. Poživljajo se člani, da se istega udeleže. SmnSki tečaj. Prijatelje smuškega športa opozarjamo, da nudi letošnji izvrstni sneg najlepšo priliko, da se i lahkoto hitro izvežbajo in izpopolnijo v smuškl tehniki o priliki letošnjega rednega smuškega tečaja v Kranjski gori, ki se bo vršil od 6.—14. januarja L I Interesenti naj se blagovolijo prijaviti na Jugoslov. zlmskp-sportni eaver, Ljubljana, Tvrdka Goreč, Kreditna banka ali pri voditelju tečaja v Kranjski gori v nedeljo dne 6. januarja t. 1. v hotelu »Slaveče od 11. do 12 ure dopoldan. — Jugoslov. zimskosportski savez, Ljub' ljana, Tvrdka Goreč. Kreditna banka SALDAKONTIST- KNJIGOVODJA Seli premenlti službo, nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod «VESTEN 73«. VAJENCA za pekovsko obrt poltenih staršev sprejmem po dogovoru. — Naslov pri upravi •»Slovenca« pod štev. 79. Zahvala. Ob priliki izgube naše nad vse ljubljene soproge, oziroma mamice, odnosno hčerke, sestre in tete, gospe Ivane Kuralt se nam je izkazalo toliko srčnega sočutja, da črtimo do vsakogar in vseh globoko hvaležnost. — Posebno izrekamo prisrčno zahvalo prečastiti duhovščini, slavni Domžalski godbi za ganljive žalostinkc, Domžalskemu pevskemu zboru pa za utehepolno petje; nadalje darovalcem vencev in cvetja ter vsem, kj ep nepozabno rajno spremili k večnemu počitku. Žalujoča rodbina KURALT. DEKLE z dežele bi šla kot pomoč gospodinji ali kuharici v boljšo hišo v mesto ali na deželo. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« ped 8t*v, 8245. IŠČEMO GOSPODIČNO veščo slovenskega in italijanskega jezika, k petletnemu dečku za doul r popoldne. - Ponudbe z navedbo zahtevka pod «Pouk dečka it 65« na upravo. Tambur. Inštrumente upli od dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe s ceno poa šifro: •TAMBURAS«. 8249 GAR]E kraste, liSaic odstran uje pri Človeku in živalih Naftolmazllo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo do pošt 7 Dn. pri T«.NKOCI, lekarna Ljubljena, Slovenija. POŠTENA ŽENSKA dobi brezplačno stanovanje (soba, kuhinja), kurjavo ter svečavo proti temu, da pomaga pri gospodinjskem delu, ki se Se posebej plača, j Takojšnje ponudbe pod «NA DEŽELI St. SI« na upravo, kjer se izve tudi naslov. KLAVIR, PIANINO ali harmonij, četudi ves pokvarjen, kupim. Ponudbe na upravo iista pod štev. 75. Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspeh! POZOR! POZOR! Kuharico LESNA iščemo samo za dopoldanski! ure. Naslov v upravi lisia pod številko 83. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš soprog, oče, brat in svak, gospod Anton Lapajne ravnatelj obratov Gori?ane In Medvode Združenih papirnic v sredo, dne 2. januarja 1924 po mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v petek, dne 4. januarja 1924 ob pol 16. uri iz državne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. ' Ljubljana, dne 3. januarja 1924. ANTONIJA, soproga. — ZINKA por. Neuberger in MILČI, hčeri. — VIKTOR in KAREL, brata ter vsi ostali sorodniki. izdaja konzorcij »Slovenca«* PARNA ŽAGA z 2 polno-jarmenikoma, krožnimi žagami, Stroji za obdelovanje lesa, prevzema vsako količino okroglega, tesane-ga lesa za žagati alj oblati po najnižjih dnevnih cenah. Brez konkurence! Izvršuje vsa tesarska ter v to stroko spadajoča dela: strešne stole, mostove, verande, stolpe itd. - FRAN MARTINEC, mestni tesarski mojster т Ljubljani, PRULE It. 8 — parna žaga Škoiljlca pri LJubljani tik kolodvora. Poravnalnik (Abrichtmaschincl 50 cm širok nov stroj, se takoj proda za 12.000 Din. Ljubljana. Prule štev. 8. 44 L E S NAPRODAJ ! 195 lepih DEBEL, večinoma borovih, že posekanih, je NAPRODAJ pri podružnici sv. Tilna v Repnjah. Posekana debla leže v ravnini ob lepi poti. Kupci naj svoje zanje obvezne pismene ponudbe pošljejo do 20. jan. na »opm Hrad v Vndlcah nad Ljubljano. 14 Prodam: več dobro ohranjene moške obleke, čevljev, perila; namizno posodo, knjigo «Slov. kuharica (F. Kalinšek), jedilno orodje (alpaca), 2 postelj. naka, 1 pcresnico, i oljnato sliko (roč. delo) in več dežnikov. — Ogleda se lahko vsak dan od 1__2. na Žab- jaku St. 12, I. nadstr., levo (tik stopnjic). 40 100-150 SODOV železnih, pocinkanih od 150—200 litrov vsebine г ojačenimi obroči potrebuje MITAR S. SI-MOVIĆ, Obrenovac, LEPO POSESTVO v PodjanSki dolini na Koroškem, NAPRODAJ. — -10 oralov arondiranega sveta. Vprašanja na: SMREČNJK Jernej, železna Kapla. 16 Dobi mDI<<<<;