Iz Jugoslavije.  »KATOLIŠKO« LOPOVSTVO. »Slovenec« štev. 23. z dne 28. jan. t. 1. in »Novi Čas«, iste štev. in istega dne prinašata podlo notico proti učiteljstvu, ki doseza rekord klerikalnega lopovstva. Notici se glasita dobesedno sledeče: »Varujte se ovaduhov! Z več strani z dežele prihajajp poročila, kako bujno cvete zadnje čase pri nas ovaduštvo. Zgleda, kakor da so se zlasti nekateri demokratski učitelji posvetili temu nečednemu in umazanemu poslu. V občevanju z našimi ljudmi kažejo prijazno lice, pazijo pa na vsako besedo, ki bi se dala po svoje zavita izrabiti kot ovadba radi ža~ ljenja kralja, kraljevega roditelja itd. Cela vrsta slučajev nam je znana, ko so dem. učitelji povzročili kazensko ovadbo in kazensko preganjanje zoper naše ljudi zaradi kake na sebi popolnoma brezpomembne opazke, v kateri se dempkratski ovaduhi v svojem bizantinskem klečeplaztvu našii kako žaljivo ost, ker so jo iskali. Niti med vojno ovaduštvo v naših krajih ni bilo v takem bujnem cvetju kakor danes. Bodite torcj v svojih izjavah vedno previdni, desetkrat previdni pa bodite, ako je v vaši družbi demokratski učitelj.« Ta notica v Slovencu in Novem času ima zloben namen vreči blato na vse učiteljstvo; nanjen ima naščuvati ljudstvo zoper ves učiteljski stan. Pavšaliranje je dovolj gnusno sredstvo, ki se ga posiužujcjo klerikalci. Toda poskrbeti hcčemo, svetohlinci in farizeji, da bo blato, ki ga rnečete na učiteljstvo, padio na vas same — nazaj! K.JE SO OVADUHI? Kako daleč je segala lopovščina takozvane »Slovenske Ljudske Stranke«, katere lista sta tudi »Slovenec in »Novi Čas« v lctu 1914, posnamejo naj pošteni državljani iz spodaj dobesedno natisnjene okrožnice, ki jo je poslala stranka SLS strogo zaupno svojim zaupnikom. Priobčujemo jo spodaj brez vsakega nadaljnega komentarja in se glasi sledeče: Strogo zaupno! Og. zaupnikom SLS. Grozjodejstvo v Sarajevem, živinsko surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak~ rano na narodnem telesu Jugoslovanov: Hudodelsko velesrbsko zaroto. Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na prikupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji. V istem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnena na razkristjanjenje ljudstva in otrpvanje s strupom velesrbskega protiavstrijskega nacionalizma. Qre se za novo zaroto zoper obstoj katoliškega siovenskega naroda. V tej rcsni uri je v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke. da obvaruje našc linrtetvn prcteče mu nevarncsti. Obračaiuo sc do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo v tej zadevi največjo pozornost in v vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo Tajništvu SLS v Ljubljani. Zlasti se prosi poročila o sledečih točkah: 1. Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva odnosno protiavstrijstva? Od katere strani? 2. Ali se razširja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdp je razširja? 3. Kdo je v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kakor so: »SIov. Narod«, »Dan«, »Slov. Dom«, »Naš Glas«, »UCITELJSKI TOVARIŠ«, »Sava«, »Zarja«. 4. V katerih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri? Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevažna vprašanja, da bo vedeio strankino vodstvo ob pravem času ukreniti vsa potrebna odporna sredstva. Domovina je v nevarnosti. Tedaj vsl možje na krov! Vse za vero, dom, cesarja! V Ljubljani, meseca julija 1914. — Delo na šolskem zakonu. Prosvetni svet v Peogradu zc dokončaVa svoj^ delo na ŠDlskem zakonu. Poverjeništvo UJU v LjubHani je dosedai prejelo seie izpreminjevalne predlpge pd dveh društev. TemeliHo in obširno je poročilo Učiteljskega dništva za ljubljansko okolico. Pozdravljamo posebno tudi načelno kritiko o posameznih Doglav.tili in načelnih vprašanjih, ki .ie kot uvod i/red podrobno izpreminjavo. V tem smislu hočemo izdelati tudi glavuo poročilo. Prosimo pa društva, da pL.ejo svoja poročila samo na eno stran papirja in vsak naragraf v odstavku za-se. ker nani s tem mnogo olaišajo nadal.i'0 delo. Enako zopet povdariamo nujnoit voiašanja. da čimprej nridemo do glavne reaakcije. — Minisirstvo Drosvete v Beograda ie na brzpjavke okrainih učiteljskih Jruštev iz Slp/siije odredilo, da se telegrafično pozpveio deieeati ucitcljstva iz pokrajin v Beo-^rad, da sodehije.o pri delu Glav. ProS'/etne?a Sveta na načrtu zakona za osno^ne šole. Z brzojavnimi protesti. ki jih *e nreielo od slovenskega učiteljstva UJLJ v Beogradu in ministrstvo orosvete, se Lavi Narodnn Prosveta v 7. in 8. številki i. 1. — Volitve v mestni šolski svet v Ljiibljani se vrše za učiteljske zastopnike dne 8. febr. t. 1. od 10. do 12. ure. Učiteljskih volilcev je 251, med teini 141 učittljic, 110 učiteljev in od tcli 219 Ijudskošolskih in 32 meščanskošolskih učiteIjev. Po Vrstovškovi naredbi volijo tudi svetne učiteljice zasebnih šol, kjer država daje zavodu podporo; na drugi strani pa moramo konštatirati. da mestni šolski svet nima niti pravice namcščati teh učnih oseb, kar se nelogično spravlja v sklad z volilno upravičenostjo v šolske korporacijc Enako se nam ne zdi prav, da se je vzela volilna pravica stalnim učiteljem, ki so na dopustu, kakor n. pr. sedanjim okrajnirn šolskim nadzornikom, ker oni niso definitivni nadzorniki, ampak še vedno stalni učitelji — na dopustu. V prejšnjih časih so volili tudi tovrstni nadzorniki, samo v svojem nadzorniškem okraju ne. Da imenuje vlada nove člane namesto sedanjih zastopnikov deželnega odbora. se nain zdi umestno, ker že štiri leta dež. odbora ni; ne zdi se nam pa postavno.. da se voli nove zastopnike občinskega sveta, ker temelji njih izvolitev na zakoniti določbi, ki je še danes v veljavi in ta določa, da se zastopniki smejo vzeti izven občinskih svetnikov in da traja njih doba šest let. Sedanji zastopniki imajo v dekretih določeno dobo šestih let, ki jim še ni potekla, in zakon, po katerem so izvoljeni, tudi ni razveljavljen. Torej je njih odstranitev prolipostavna! — Nepr*merno štedenje pri šoli. Kakor čujemo, sc namerava pričeti štediti sedaj na ta ':ačin, da se bo združilo po \eč paraleltiih razredov in nabasalo zopet po 50 do 60 in še več otrok v en razred. Vsako tako odredbo moramo v interesu nouka, v inroresu šole. v interesu otrok, v interesu uaroda in v interesu držav^ kar najbolj obsojati. Pouk bo trpel zaradi tega. narod i o trpel in država bo trDela. ker bo učitcl.istvo nri takih razmerah še bcrSj obolevaio v šoli in država bo morala nlačevati — suplente. Tp bo dobičeki Štedi na. se t)ri luksusih, ki gredo na račun države, j-;ar bo Drizadelo le posameznike in ne nri šoli, kjer ie na škodo toliko in toliko mladini -- bodočnosti države. Štediti naj -.e prične pri najvišji uoravi. ori ininistrstvih in pri. drugem uradništvu, na račun ud.>bnosti posameznikov, ne pa na račim zni'i.id ubo.trih otrok. Še manj pa moremo odobravati ta način štedenja z učnimi osebami. da en razred poučuje do šest učnih oseb izvcn svojega razreda. kar v ljudski šoli iz vz_ro.ine.ra ozira absolutno ni na mestu. Ah imamo res na odločilnih mestili može. ki se udajo vsemu •* Tudi mi smo za stedenie v interesu države, kjer je -ia mestu. zato se nam zdi tud> umestno krSi.nje Dosebnih učiteljev oetia in telovadbe na Imdskih solah, ker ie tj za ljudsko šolo luksus in bo razredno učitcljstvo .dobro učilo ta dva predmeta samo, če se izpopolni niih izobrazba v telovadbi v moderni smeri. Pokliče iiai so v šole vse učiteijstvo, ki ie zaposien.o drugjc. a plačano iz Drosvetnega proračuna. S tem bp oškodovano učiteljstvo. ne bodo pa trpeli ori tem otroci na vzgoii m izobrazbi. Preveliko število otrok v špli ie pa greh na vzgo.ii in izobrazbi otrok, irreli na izob:-azbi naroda in proti modei-nim načeloin šolstva. — Zakaj imamo klerikalne krajne šolske svete? 27. jan. jc bila seja okrajnega šol. sveta v Litiji. Med drugimi stvarmi je Wlo na dnevnem reuu tudi imenovanjc krajnih šolskih nadzornikov. Klerikalna stranka je v strastnem boju dosegla, da sp skoraj povsod posiavile ot>čine v terno tri svpje zveste pristaše, ki so bili tudi samo z večiho 1 glasu imenovani za krajne šolske nadzornikc. Krajni šolski sveti so torej v klerikalnih rokah, tako tudi okrajni šolski sveti — v času, ko imamo napredno vlado. ln io le zatadi tega, ker sede v okrajnih šolskih svetili Še vedno Šušteršič-Lampe- Peganovi zaslopniki bivšega deželnega odbora. Kain bomo prijadrali. če bodo gospodovali Šušteršičijanci v šolskih odborih? V litijskem krajnem šolskem svetu so v zasmeh višjemu šolskemu sveLu, kljub protestu naročili »Slovenskega učitelja« za knjižnico in nastopali proti »Zvončku«. To naj bo v vzpodbudo učiteljstvu, da v šoli bolj širi »Zvončka« med otroci, kakor to delajo katehetje za svoje liste, ker vs: starši niso enakega mnenja, kakor klerikalni petelini v krajnih šolskih svetib Na delo za »Zvonček«! — Relijef kralja Aleksandra 1. ie izdelal tovariš Janko Blagajne, strokovni učitelj za rokotvorni pouk v Ljubljani. Relijef ima obliko kolajne, nad glavo je napis Aleksander I., spodaj je pa ob robu v polukrogu venec iz lippve veje. Delo je prav dobro pogodeno, ima okrog pol metra premera in je izstavljeno v izlpžbenem oknu Učiteljske knjigarne. Frančiškanska ulica št. 6. — Refor<na oouka ženskih ročnih del. Prejeli smo ,'lanek o tem vprašanju, ki ga or.ičnemo pri.vbčcvati v prihodnji številki. Opozarjaino že danes na to temcljitorazDravo učiteijlce ženskih ročnih del, oosebno pa merodaine faktoije pri višjem šolskem svoiu in na naših učiteliiščih. Razprava lemeljito obravnava vzgoini ia gosDodarski oomen Dredrneta, izobrazbo učiteljice za Xenska ročna dela in reformo pouka žensKega rocnega dela v zvezi z gpspodinjstvum. Ker Drihaja pprocilo \i vrst naših iovarišic, ki so vse praktično ureizkusile, ne moremp poročilu odrekat, strokovnega oomena. — Z zadoščenjem moramo poročati, da je iniel apel na tovariše in tpvarišice :-,iede prido!)ivanja naročnikov »Zvončku< lep vspeh. Mnogo se iih je oglasilo z večjmi narooirki, nekateri so pa prijavili kar večkrat no deset naročnikov in doposlali naročuiro za doI leta naprej. Aoeliranio na iovariše in tovarišice. ki še niso privoščili ^Zvpnčku« dobre besede v šoli, da se tudi oni zglasiio in pridobe vsaK vsaj po cnesja novega narpčnika »Zvočku«. Učiteljice ženskih ročnih del. (Doi)is.) Iz dfievnih iistov ie posneti, ^a jo višji šolski svet na svoii zadnji seji sklenil, da bode v bodoče nastavljal le istc orosilke za učiteiiice ženskih ročnih dei k* dokaže;o. da so dovršile trirazrodnu meščansko ^olo m stirirazredno obitnu sclo. Očividno hočc višji solski svet za ¦ htevati od rčUeljic ženskih ročnih del visio izobrazbo. S tem se mara strinjati vsak napreden i!č'telj, ki mu .ie na srcu šola. Pomisliti joa ie. ali ,ie bil višji solski svet opravičen to skleniti. Za vzgojo učiteljic ženskih ročhh dei veliaio še danes predpisi avstrijstega naučnega ministra. obiavlieni z minislrsko odredbo z dne 19. septembra 1911. st. 27.348 in instrukcij.k tei odredbi z n_inistrsko odredbo z dnj 5. junija 19R št. 16.913. Kandidatiirje, k so si pridobile na podlagi te naredbe iisposobljeuostrio izpričevalo za ljudskj šole, ali za !judske in mcščanske sole. morajo sc ori oddaii služb upoštsvati Višji šolski svet nima nravice odreči r)r< silki sposob.iost Doucevati ženskega ro. nega dela, ce ii le izpraševalna komisiia sposobnost za to orisodila. Bilp bi pa tuJ' kruto, krivionp, prosilke zavračati, ki so ?.' s trudom « naibrž tudi z velikimi žrtvami pridobile uspospbljcnostnp iznriči¦valo. Marsikatera že čaka leto in več r službo. narinoveiši sklei) višjega šolske..sveta pa ji vzame vsako upanje na orcskrbo. med (em ko so druge z isto izobrazbo že . od streho. Za učiteljice žen • skih ročnih 'Jel, ki so si usposobljenostno izoričcvalo -¦•e oridobile, ta sklep ne tnpro veljati. Mpgoče za tiste, ki bodo šele dclalc izpite, vendar oa inora biti dotičn. ukaz pravilna obiavlien no tisti oblasti, ki ic nastopila 'ja mesto avstrijskega nančnega ministrstva. — R. Iz mestnega šolskega sveta. n zadnji redni seji. ki se je vršila v sredn, dne 18. januarja 1922, sino prejeli na- stopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije in pove, kako sp bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 9. dc- cembra 1921 odobri se brez ugovora. Poročilo o personalijah se vzamc na zna- nje: istotako poročilo o daljših dopustili izza zadnje seje, bolniških in studijskili  prošenih in že dovoljenih. Prošnji obeii  šišenskih ljudskih šol za dovolitev prc-  membe naslova predložiti je višjemu šolr skenni svetu v končno rešitev z nasve- tpma. da se deška imenuj »Šesta« mestna deška, dekliška pa »Četrta'; mestna os-  novna šola v Liubljani, atribut »Šišenska naj pa odpade. Poročili okrajnega šolskc- ga nadzornika o nadzorovanju šišenskc deške osnovne šole in pa II. mestne dc- ške meščanske šole v šolskem letu 1921- 22 vzameta se na znanje in jih je višjeina solskemu svetu predlpžiti v končnp odo- brenje. Zajedno je pri mestnem magistra- tu odrediti vse potrebno, da se pravočas- nol do bodočega šolskega leta izvrše vsa ipotrebna popravila in nabave. Sklepa sc o nekem disciplinarnem slučaju. Ker sc irria v kratkem na vseh mestnih osnovnih in meščanskih šolah pričeti s temeljito ^ojitvijo šolske telovadbe, je telovadna jruštva, ki rabijo šolske telovadnice, na to opozoriti, da pospeše zgradbo lastnih telovadnih domov, višji šolski svet pa naprositi naj v interesu higijene in temeIjitejše snage omeji porabo šolskih telovadnic od strani izvenšolskih telovadccv in telovadk. Potem, ko se reši še več vprašanj internega značaja, oziroma podajo nanje stvarna pojasnila, zaključi predsednik sejo. — Katero šolsko vodstvo bi lahko jdstopilo proti plačilu 15—20 Šolskih Ii;tov I. stopnje 2. štev. šolskemu vodstvu Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. — Prošnia. Tovariše in tovarišice, ki >te bili v lanskern šolskem letu in še prel <talno imeno-/ani, pa ste radi stanovanj¦,ke bede osr.ali na svojih starih službenih mestih, prosim slcdeče: Kje ste si izprosili dovoljenje, da ste smeli ostati na svojih -tarih službeiih mestih? Ste to storili pismeno ali osebno? Ali Vam ie stavila dotična šolska oblast določen rok selitve ? Ali kako dr u^ače ? Ali ste na svojih starih službenih mestih stalni. prideljeni, začasni? Ali je !'oga katerakoli šolska oblast odpustila iz starega službenega mesta -ii zaukazala, da. mora na svaie novo (stalno) mesto. čeDrav še ni dobil stanovania? In kai ste storili na to? — Riko Paternost. učitalj v Poljanaii nad Skofjo Loko. — Naše mu_:ike opozarjamo na da•naširji inserit Lidl 6c Velik v Brnu in Boskovicah, ivornica glasbenih inštruraentov iti harmonijev. Cenike dobe lahko za..stoni. Vrhnika. Tovariš Karol Matajc. jitelj na Vrhniki, je obolel ter leži v Ut/.-ini bolnici v oddelku št. 7. V ved- nost njegovim tovarišem iu piijateljem.