Vidov dan Vidov dan — praznik mrtvih! Vidov dan — praznik živih! Praznik vseh mrtvih za osvobojenje našega naroda na Kosovem polju; onih, ki so trgali verige robstva v srbskih uporih; mrtvecev, ki so podlegli dušmanu; okostnjakov v albanskih gorah, Kajmakčalanu in DobTudži ter vseh junaških borcev s Koroške in Primorske... Vidov dan je praznik prelite krvi, dan posvečen trpljenju naših dedov in pradedov in pesem njihovih grobov. Vidov dan je sveti dan za naš narod, mogočna himna našega trpljenja in osvobojenja in resen spomin sedanjemu rodu! Slava žrtvam! Slava njim, ki se niso balj okovov, vcšal in grmad; slava njim, ki so se žrtvovali na tako dolgi osvobodilni poti od Kosovega polja do osvobojenja današnjih Jugoslovanov! Slava matcram, ki sp rodile sinove-junake, ki so stali neustrašeno v karejih ali p^a v strelskih jarkih in umrli z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« Narod, ki je hodil tako krvavo pot, narodu, kateremu je usoda nalivala le grenak biti sklesan v značajih in zrel za življenje. OboTožen z mnogimi izkustvi iz dolgoletnega robstva in z izvežbanim čutom samoobrambe mora slediti stopinjam junaških dedov ter čuvati in braniti svojo lastnino pred vsakim sovražnikom po geslu »V slogi je moč!« Narodu, kateremu je usoda nalivala le grenak napoj, mora v občestvu živih pronikniti enkrat resnična svoboda v znamenju pravice do obstoja in enakopravnosti z drugimi. Svetli vzori nesebičnih in požrtvovalnih borcev za te pravice so nam naši vladarji, ki so trpeč z nami premagali vse jugoslovanstvu nastavljene ovire in narod osvobodili in zedinili. Da, celo več! Naš kralj Zedinitelj je podlegel morilčevi krogli, ko je bil v službi svetovnega miru. Dobro se je zavedal, da brez miru in sloge med narodi, ni varnostnih pogojev za obstoj — Jugoslavije. Izdihnil je v najsvetejših in najčistejših željah za domovino, ostavljajoč oporoko. ki mora biti sveta vsem voditeljem in vzgojiteljem naroda. Njeg6v zadnji smrtni klic: »Cuvajte Jugoslavijo!« se pridnjžuje tisočerim klicem grobov junakov: »Dali smo vam Jugoslavijo!« To so oporoke največjih idealistov jugoslovanstva; njih izpolnitev pa mora biti začetek in konec vsega našega dejanja in nehanja. Predragocena je prelita kri in prevzvišeni so bili nameni vseh žrtev. Zato bodi Vidov dan tudi praznik vseti žiyih. Dan treznega in resnega razmišljanja o bodočnosti naše domovine; dan, v katerem združimo grenko preteklost in burno sedanjost s temno bodočnostjo. Današnji svet preživlja zelo kritične momente na goepodarskem, kulturnem in politienem polju. Doba fašizmov in revizionistične politike izpodkopava temelje svetovnega miru. Kriza vzgaja nezadovoljneže in delamrzneže. Narodi skušaio v neprestani oprezni in Ijubosumni borbi nadvladati drug drugega. Le majhen in nepreviden sunek bo povod najstrašnejšega svctovnega požara. V takem kaosu moTa biti vsak narod enoten v vsakem oziru. Zato bodi Vidov dan posvečen narodni slogi in bratstvu. Vsi optimisti in pesimisti tonimo tega dne v skupni Ijubezni neomadeževanega bratstva, saj smo združeni s krvjo in ovekovečeni z edinstveno zgodovino na svetu. Vsi brez razlike plemena, vere in stanu združimo se čim tesneje, ker le taki bomo trdna celota za različne muhaste momente sedanje politike in odporni proti vsem njenim burnim intermezzom. Učfteljstvo praznuje Vidov dan v iskreni molitvi za srečno bodočnost domo"vine in složnost njenih otrok. Živeč v neposrednem stiku z narodom razume najbolj njegovo gorečo težnjo po miru, srečj in slogi. Mir med brati, mir in sreča v državi! Prisluhnimo klicu plemenite narodove duše in bodimo izpplnitelji njegove dolgoletne želje. Vsi, ki imajo opravka z vodstvom in vzgojo naroda, naj skušajo po svojih močeh izpolniti oporoke padlih žrtev. Delo narodu! Kruha narodu! Prosveto narodu! In narod bo miren in srečen. Dclo bo uspelo le tedaj, kadar bomo enotno izpolnjevali krvave oporoke in kadar bomo razumeli pojem narodnega edinstva z vidika narodovega pojmovanja. Učiteljstvo je vedno zagovarjalo to narodno zahtevo in bilo vcdno klicar njegovih teženj. Kakor doslej, bo tudi odslej naprej stalo na nekompromisncm stališču, da se narodu izpolnjujejo njegove povsem naravne zahteve in pravice. Vidov dan bodi torej res praznik in sveti dan vseh državljanov, ki slede klicu padlih žrtev. Mir med nami! Mir junakom Vidovega dne! Vir.