GLASNIK SLOVENSKI.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janeiič.
St. 9.
V Celovcu 1. maja 1859.
3. zv.
Pesnik.
(Zložil A. Okiški.)
„Vsesilna moc nadzvezdnega vlijanja Objema pesmonosno mu «ercé, In brez skerbi do tuj'ga poslušanja Mu pesem klije, raste, v cvetje gre."
Rodoljub Ledinski,
Podoben Pythii je duh človeški, Ki mu Apol — v nevidni svet ozir:-Ki mu — je dal visoki dar nebeški, Da nosi v sebi pesem sladkih vir. Obda, ko pride ura pred neznana, Navdušenja ga nezmagljiva moč, Je domišljije svetla luč prižgana, Mu jasni dan — oči telesnih noč.
Zdaj večno skriti jezik se omaja. Glasove razumljive govori, Ki z njimi serce pesniku navdaja. In stvar prečudna — pesem — se rodi ! Rojena v persih gladko se izliva Na beli dan in gre med daljni svet; Poet pa svoje sad osode vživa, Vesele ali žalostne, ko pred.
Visokemu poklicu zvest ostane, Za srečo, za bogastvo mar mu ni. Le njemu čudne so skrivnosti znane, Ki hrani vir jih sladkih harmonij; Tedaj sere nečutljivih ne presune: V sorodnih persih čutja se zbudé, Le v teh, ko oglase se njega strune Preljubeznjivo mični glas done. —
In nevmerljive pesmi še donijo , Ko krije ga tihotna groba noč; Prihodnje čase vse ga še slavijo , Kjer kolj odkrijejo čarobno moč. Zato poklicu pesnik zvest ostane, Za srečo, za bogastvo ni mu mar. Le njemu radost — so britkosti znane, Ki jih pesništva ima nebeški dar.
Ceptec.
IV.
To storil je neznan koren, Neznan koren, koren lečen.
Narodna.
Preteklo je precej časa po tetini smerti. Šlo je poletje, šla je jesen, za njo zima, in nastajala je vesela spomlad. In ta še le je prinesla Marjeti zdravje.
Župan je bil v velikih skerbéh zavoljo edinega otroka, bal se je za Marjeto kot za lastno življenje. O ženitvi pa je obmolknilo vse. Matevževec je ni vzel nikdar v misel, in tudi Racar je ni več razlagal po vasi, le sam seboj jo je pretuhtoval in vravnoval, ker upanje na starešinstvo mu ni dalo njiru. Ko se je pa ozdravilo dekle, ni mogel več molčati.   Matevževec je šel ravno h Kokolju v kerčmo.
Glasnik 1859 — JU. zv. 9
136
Racar to viditi, gre za njim, in si ga ukaže prinesti eno merico zraven njega. Dolgih ovinkov ni ravno znal delati, navadno je kmalu pravo izcimil.
„Boter," reče Matevževcu in si nekako z nožem igra; „na eno reč smo pa že vendar skoraj popolnama pozabili." ,/Lahko mogoče," odverne Matevževec.
„Pa bi ne smela biti taka," popravi Racar. „Županova Marjeta je že zdrava in zopet lepa in rudeča, kot je bila."
„Bolezen se ji pa le še pozna" reče Matevževec zamišljen. Ubogo dekle je dovolj prestalo. Človek bi ne verjel, da more strah toliko škodovati."
„Pasja vera!" rentači Racar in si popravlja klobuk, „še zdaj me ne razumite.   Ali ne sprevidite, da se bo mogla zdaj možiti?"
„Se ve da, se ve da."
„In vaš France ženiti ?"
„Hm!" ,   ^
„Ali, da nimam prav, boter?"
„Prav res prav," poterduje Matevževec in oblizuje kozarec. Oba molčita. Potem pogleda Matevževec Racarja in Racar Malev-ževca.   Ujela sta se z očmi.
„Kakšina bi bila vaša misel ?" popraša Matevževec.
„Vzeti se morata," pravi Racar.
„Pa ne pojde.   Župan mi ne spomni nič več o tem."
„Da bi ne šlo ! On se mora ženiti, ona se mora možiti, kaj je treba še ? Da eden to reč prične. Župan čaka, da bi ga vi ogo-voriH, to je cela vganjka. Da pa ne začne nobeden izmed vaju, bom vredil jaz vse.   Tje v nedeljo pojdem k županu, če vam je prav."^
Matevževcu bi Racar ne bil mogel bolj ustreči, kakor s to po-^ nudbo. Zato ga pa tudi začneta piti oba iz ene merice in jo polnila.^ in praznita do tamne noči.   Zraven pa vredita vso prihodnost.
Drugi dan pa je šla zopet novica po celi vasi, da bode France županov zet. Brodnika sta jo slišala več kot dostikrat, ko sta prevažala ljudi, pa sama med seboj nista zinila besede o tem; smilil se je eden drugemu.
Nekaj dni potem gre Lovre proti vasi gori, kar pridirja od | župana Marjeta vsa plaha, in teče skozi vas. Zdi se Lovretu, da je objokana in da ihti. Ne razumevši, kaj to pomeni, in kaj se je moglo' zgoditi pri županu, gre zamišljen za njo. Kar jo zagleda zopet, ko: stoji na pragu ene hiše in za roko derži Fuča. Lovre gleda od daleč, kako sili vanj, in da ga prosi nekaj, pa Fuč se noče nič kaj, udati njenim željam, temuč zamišljen stoji pred njo, in maje z ramama,: kot bi mu ne bilo vse razumljivo. j
„0h Fuč!" prosi Marjeta, „kaj se vendar obotavljate tako. Mo-" rebiti je še mogoče kaj rešiti ; če se pa mudiva dolgo , lahko vse; pogine, preden prideva nazaj. Liska je padla, še preden sem vas,
137
šla iskat, in Mavra in Zelena ste komaj še sopii. Rešite saj drugo živino !  Oh Fuč, gotovo je nesrečni ceptec kriv vsega tega."
„Ceptec?" popraša Fuč, kakor bi se spomnil na nekaj, česar je že davno pozabil.   „Ali si ga šla mar kopat?"
„Zakaj ste mi svetovali to strašno reč?" toži Marjeta in si briše oči.
„In kako se ti je godilo, kaj je vspeh iskanja?" ^
„Še tisto noč so mi umerli teta in jaz — —" i.
„In ti ?" If
„In jaz sem obnorela." Na glas zajoka dekle. Fuča to nekoliko prime. Pozabil je bil že davno , da ji je kaj nasvetoval, ker si ni mogel misliti , .da bi boječe dekle moglo iskati ob polnoči takih reči. Kjer se imenuje polnoč, se še možakom ne zaupa veliko. Fuč. je bil prav izversten mazač, sam ni dosti verjel na take vraže, ma-zaril je le, da so ga častili ljudje, in da je včasih zaslužil kaj okroglega. Ko mu pa spomni Marjeta ceptec, in kar se je prigodilo strašnega, se mu vendar le posili misel, da bi ta koren res znal imeti čudno moč , ktera se mu pripisuje navadno. Teta namreč, si misli, je bila zoper to Marjetino slabost, kakor je imenovala njeno ljubezen, pri županu pa je veljala veliko njena beseda, in če bi bila Marjeta omočila očeta, bi bila še čudna težava omočiti teto ; govoriti pa v tej zadevi je imela pravico zavoljo premoženja. Teta toraj je proč. Treba jo še omočiti očeta, in morebiti ga skuša ceptecova moč s tim, da mu zmanjšuje bogastvo, in zato cepa njegova živina. Vse to je tako očividno, da Fuč ne dvomi trenutka dalje o moči ceptecovi. Naglo preudari v duhu vse to, in pomisli, da je treba pametno ravnati , da ne vjezi koga zoper sebe.
„Kdo je tega kriv? reče Marjeti. „Jaz gotovo ne. In ti? — skoraj bi rekel — da. Če se najde tu ali tam kak mož , ki prekosi s svojo modrostjo navadne ljudi, je njegova dolžnost, po moči pomagati vsem, ki potrebujejo pomoči. Ti si prišla k meni, mi tožila svojo nesrečo, in me prosila za pomoček. Nasvetoval sem ti ga, pa moja dolžnost ni, in le redkikrat je mogoče, iskati, koliko je v sercu poguma, strahu, ljubezni in druzega tacega, kar človek ne nosi zapisanega na čelu, na čemur je pa vendar vse ležeče, da je zadovoljen s pomočkom. Kar jaz nasvetujem, pomaga gotovo, pa preden pomaga, pridejo včasih čudne reči, in da se te prestanejo, je treba poguma in ljubezni. Dal sem ti gotov pomoček, pa zakaj se treseš pri njegovih nasledkih? Marjeta, Marjeta, nekaj ti manjka, in to je ljubezen."
„Pa kdo vam pravi to ?"
„Tvoje obnašanje. Prava ljubezen ne pozna nobene meje, in se ne trese pred nikomur.   Kakšina je tvoja ljubezen ?
„Saj ne rečem nič zoper to, le to me boli, da ste mi dali pomoček, ki mori ljudi in živino.
9*
138
Q^i ,,Ne morem pomagati," reče Fuč majaje z ramama. »Pomocek ni znajden samo zate ; to je njegova moč, da spravi povsodi s pota, kar je na poti. Teta je bila nasproti tvojim željam , zato je mogla umreti, bogastvo ti je na poti, zato se mora zmanjšati. In Bog ve, kako se bo še zmanjševalo , če se očetu ne odpro oči pred časom. Prosimo Boga, da da možu v pravem času spoznati, kar je treba, ker povem ti, Marjeta, bojim se za njegovo življenje."
„Za božjo voljo, kaj sem storila!" zavpije dekle preplašena, in si zakrije oči. Stresla se je, da jo komaj deržijo noge. Fuč pa naglo reče:
„Pojva gledat, če je mogoče kaj pomagati. Pa če je ceptec kriv živinine boleznipristavi z glavo majaje, „ne bo pomagala nobena reč." >'t
Za roko prime ubogo dekle in jo pelje od hiše. »i
Pri županu gre vse v kolobar. Družina leta, kot obnorela,^ okrog živine, in stari župan ji ukazuje ; pa njegov obraz je tudi zlo prepaden. Fuč ogleduje živino, in v eno mero daje svete, dobre in slabe, kakor mu padajo v glavo. Pa ves trud je zastonj, živina za živino pada, in preden je noč, ni več ene žive v županovem hlevu. Goveda in konji, vse je poginilo. —
Preteklo je zopet nekaj časa in stari župan si je že nekoliko iz glave izbil nesrečo, ki ga je bila zadela tako hudo. Bil je še zmiraj premožen, in s časom, si je mislil, se bo zacelila tudi ta rana. Po vasi so sploh govorili, da je bilo pri županu narejeno ali zacoprano, in Racarja je prestrašilo to tako, da je odložil snubitev za nekaj časa. Župan sam pa je mislil, da je bil zavdal kak hudoben človek živini, jezilo ga je le, da ni vedil nikogar dolžiti.
Lovrela je tudi to v sercé bolelo. Sicer ni imel mervice upanja , da bi kdaj dobil Marjeto za ženo , sam sebi se je že zdavnej zdel prepričan, da so bile njegove želje previsoke. Bolela pa ga je vendar nesreča županova , ker tako je postalo premoženje Marjetino manje; nesreča očetova je bila prav za prav nesreča edinega njegovega otroka.
Pa Racar se je premamil na novo, in naenkrat se je raznesel zopet hrup po vasi, da bo Matevževčev jemal županovo. Sam s seboj je bil Racar že vse vredil, le pri županu, kjer je bilo naj bolj potreba, je bilo naj manj vredjeno. Stari župan se je zmiraj ogibal vprašali Marjeto, če ji bo možitev po volji ! Odkar je bila namreč tako hudo bolna, je vse bolj spoštoval njene želje, in se zlo bal, ji kaj zalega storiti. Pa vse to ni nikakor zaderževalo une govorice po vasi. Brodnikoma ni ostala neznana.
Nekega večera — bila je že ura devet, ko sta prišla kmalu eden za drugim iz vasi, kjer sta bila po svojih opravkih — je bil Lovre posebno čmeren. Slišal je bil o zadevah županovih, več kot je prestati mogel.  Ves nevoljen se valja po postelji, ni mu mogoče zaspati.

139
Kar se mu zdi, da sliši glas zvona. Na-se vleče in posluša. Res čuje udarke zvona, pa počasi pojo eden za drugim — plat zvona bije.
„Jernej, ali slišiš ?  Plat zvona !" reče preplašen. M«    „Gori gori!"  zavpije Jernej in plane iz postelji.   V hipu sta napravljena oba , in dirjata gori v vas.
Rudeč svit je razlit po nebu in jima kaže pot. Ko prisopeta na plan, zagledata plamen v sredi vasi. Županova hiša stoji v ognji. Kakor daleč sta stanovala brodnika, sta bila vendar zlo med pervimi zraven , mežnar namreč je bil ponevedama pervi zagledal ogenj , in udaril plat zvona , ko je* še vse spalo pri županu in po vasi.
Ljudje vrejo od vseh strani k ognju. Da bi rešili kaj županovega , ni bilo misliti ; ali varovati je bilo treba sosedne poslopja. Ogenj se je bil začel, kakor je bilo viditi, na več krajih na enkrat, in je zgrabil z neznano naglostjo celo poslopje, preden so ga bili zapazili ljudje.   Župan je na pol opravljen se rešil iz hiše.
„Marjeta, Marjeta!" upije ves plah in dirja krog hiše iskaje hčer. Mislil je, da je ušla iz hiše pred njim, pa ni je najti nikjer. Spala je v izbi pod streho, in ni čutila nevarnosti pred, da je stalo v ognji celo poslopje.
„Pomagajte za božjo voljo !" se zdaj zasliši njen glas skozi okno pod streho. Poskušala je bila, zapazivši nevarnost, ubežati po stopnicah, pa veža je bila polna plamena in dima, mogla je nazaj. Pod oknom pa je gorela cela kreda derv.
V tem trenutku pridirjata brodnika k ognju. Na pervi pogled spozna Jernej Marjeto. Kot zid obledi v obraz, kot okamnjenemu mu zastanejo noge.
„Vode!" zavpije na glas, in potegne pervi ženski zraven sebe posodo z vodo iz rok, ter si zlije vodo čez glavo. Memo teče druga ženska z rjuhami, da bi jih pokladali mokre na sosedino streho. Potegne ji jih iz rok , jih pomoči v vodo in plane ž njimi v vežo.
Sila je bila velika. Pa vsem ljudem zastanejo roke, ko ga vidijo skočiti v plamen.
„Nobenega ne bo iz ognja I" kličejo plahi tu in tam.
Pa malo trenutkov in brodnik prisope iz hiše. V rjuhi zavito nese Marjeto, pa obleko obeh že liže plamen. Od vseh strani ju po-lijajo z vodo, da ju rešijo.
„Brate, ljubi brate!" kliče Lovré, padši Jerneju krog vrata. Zgoli veselja ne more izustiti več. Pa Jernej ga posluša malo.
„Pomagaj, da jo spraviva v kako hišo!" mu veli, ko vidi, da je po obleki pogašen ogenj. Vzdigneta jo in neseta k sosedu. Za njima teče stari župan ; pozabil je, da mu gori pohištvo, skerb mu je le za ljubo hčer.
Hiša in skoraj vse poslopje je pogorelo. Sosedne pohištva pa so obvarovali vse škode; vetra ni bilo čisto nič tisto noč, in gosto drevje je bilo v veliko korist.
140
Marjeta se je otresla kmalu. Pa ostala je neka otožnost in po-bitost v njenem obrazu, vidilo se je, da terpi, pa da noče ali pa si ne upa, razodeti vzroka. Nesrečni ceptec ji je rojil po glavi, njemu je zopet pripisovala nesrečo, ki je zadela starega očeta. In tresla se je kot šiba, če je pomislila, kar ji je rekel Fuč o očetu : ¦s       //Bojim se," je bil djal, „za njegovo življenje."
Hišo so zidali iz novega pri županu, in tačas ni bilo misliti na možitev. Ko je bila pa dodelana, je obšla želja, dobiti zeta, bolj kot kdaj župana, ker zadnji čas so mu bile skerbi in nesreče hudo pobelile glavo, in želel si je že pokoja. Pa Matevževec se ga je, odkar je bil pogorel, nalašč ogibal, in ie po raznih potih zvediti skušal, koliko še kaj premore.   To je župana neznano žalilo.
Enega dne sedi sam z Marjeto v hiši, in premišlja vse te reči. Bolj in bolj spoznava, da mu je treba zeta. Pa Matevževec se mu je zameril popolnama. Torej reče: „Matevževčevega ti ne silim več, Marjeta; ako ti ni všeč, ti ne bom nikakor zameril."
Marjeta, ki je že tako dolgo pričakovala priložnosti, da bi odkrila očetu, kar ji peče vest, se stori pogumno, in mu odkritoserčno pove, kaj je storila, in zakaj so prišle vse nesreče čez hišo. Jokaje ga prosi, naj ji odpusti, da je segala po takih pomočkih, ker ni vedila, da bodo imeli take nasledke. „Fue," mu pravi, „se boji za vaše življenje, če se ne daste omečiti; prosim vas pri Bogu! bodite milost-Ijivi z mano in z Fučem, on je nedolžen pri moji pregrehi. Pustite mi Lovreta, srečna bova skupaj, in vi pri nama!"
Stari župan je debelo gledal pri Marjetinem pripovedovanji, zmiraj bolj ga je grabila jeza. Svoje dni sicer nikdar ni prav verjel vražam, in tudi zdaj se mu zdi neumno vse to, pa ko mu pravi hči: „Fuč se boji za vaše življenje," ga vendar nekako merzlo obide po životu.
„Fuč toraj ti je nasvetoval ceptec, in koliko si mu plačala za svet?" jo vpraša ves togoten. Obšla ga je namreč misel, da je morebiti Fuč za plačilo napravil vso hudobijo,
„Nič, prav nič," odgovori Marjeta. „Le ker mu nisem dala miru, mi je storil to, on pač sam ni vedil, kaj mi je svetoval."
V svoji jezi ukaže župan Marjeti iz sobe, in premišljuje, kar mu je povedala. Več dni ni bil za nobeno rabo. Da Fuč ni storil teh hudobij, se je dostojno prepričal. Mislil je večkrat tudi na brodnika, pa Lovre je bil, ko je gorelo med pervimi pri ognji, in je delal, kot bi gorela njegova lastna hiša. In Jernej, kako bi mogel biti Jernej hudodelnik, on ki mu je s sraerfno nevarnostjo rešil hčer iz ognja ! Nikogar na svetu ni vedil dolžiti z dobro vestjo. Zatorej mu je šla povest Marjetina k sercu bolj, kot bi bil kdo pričakoval. V svojih mlajših letih je bil slišal mnogo o vražah, in vcepile so se povesti globoko v otroško sercé. Pozneje je spoznal njih ničnost, in se jim smejal, kot marsikdo, komur res ni vsaka plahta bela žena,
141
Pa vse to je tako kot raarsiktero drevo. Posekano je, ni debla, ni veje, ni peresa — pa korenina njegova še dni zaterla: kako lepo spomlad-no jutro  se prikažejo zeleni izrastki,   korenina je pognala zopet.
Počasi sa je unesla županova jeza. Nekoliko iz strahu, nekoliko iz ljubezni do svoje hčere, nekoliko pa tudi iz hvaležnosti do hrabrega brodnika, ki jo je rešil iz ognja, je dal njegovemu bratu Marjeto za ženo.
Po vasi so govorili to in uno o tej poroki, kakor vedo preteh-tovati vsako reč. Ženitvanje ni bilo ravno naj veselejše, zato ker se jo stari župan še zmiraj nekoliko čmerno dcržal; pa poroka je sklenila dve sorci, ki ste se ljubile; bil je ta dan za nju lep dan.
.     ., (Dalje in konec prihodnjič.)
Osabnežu.
(Spisal Fr. Cegnar.)
Stoji ošaben hrast na gori, Na nebo z verhorn se opira, Sosede svoje zaničuje, S posmehom na-nje se ozira.
Dervar s sekiro gre na goro In tam pod hrastom se ustavi. Sekira smertno pesem poje.
Na tla telebi hrast gizdavi.
-.1 i>.
O ti, ki zaničuješ brata, Ker več prejel si od Gospođa, Ozri se ! stopa ti na peto Nemila hrastova osoda.
V. M. Kramerius.
Ravno kar mi je prišla v roke mala knjižica z nadpisom : „Život a pusobeniVaclava Mateje Kramerius a." (Življenje in djanje V. M. Krameriusa), ktero je v češkem jeziku spisal g. A. Rybicka na Dunaju. Pač hvale vredno djanje: popisovati življenje mož, ki so posvetili vse sile in moči službi svojega naroda. Morebiti poreče kdo, kaj mi je mar Krameriusa, saj njegovo ime dans pervo-krat sHšim, saj ne segajo njegove zasluge dalje, kakor do meje njegove domovine, kaj mi je toraj mar moža, ki ni slovel ne po svojej globokej učenosti, ne po svojih trudih in po svojih velicih delih v službi narodovej ali deržavnej ! Pa — Kramerius je sin naroda česko-slovenskega, ki nam je v rodu po svojem jeziku in po svojih običajih; njegova delavnost, njegovo djanje spada v dobo viharno in raz-sodivno v življenju narodovem ; v tem kritičnem času je bil Kramerius mož visoke misli, žlahtne besede in blagodušnega djanja. Zanimivo in podučivno je tudi za nas njegovo življenje; nate torej kratek posnetek iz životopisa tega imenitnega Slavjana.
Za zlatimi časi češke književnosti v 15. in 16. stoletju, ko so sloveli učeni možje: Konač, Kocin, Veleslavin, Žerotin, Komensky in
142
še sila drugih, ko se je glasila češka beseda v domačem in v javnem življenju, v cerkvah in po šolah, pri gospodnjih zborih in v sodnijah, ko se je češki jezik bolj in bolj izobraževal in se po iznajdbi tiskarske umetnosti širilo čedalje več koristnih knjig med ljudstvom, za temi zlatimi časi je nastopila prežalostna doba za češki narod in za njegovo književnost. Sovražne razpertije, kervave vojske, meč, ogenj, glad in morije, nemilo preganjanje in zatiranje, vse to je žugalo Češko pahniti v brezdno pogubno. Kar je bilo češkega, vse se je sramotilo, zatiralo in pogubljalo; češke spise in knjige so kot neverske in škodljive sožigali; češki jezik je bil pregnan iz šol in sodnij, — tako daleč je prišlo s češkim narodom, da so nekteri previdni možje že dvomili, ali bo doživel še kakih dvajsetih let. Učeni Aene-as Silvius je celo prerokoval, da pride skorej čas, kedar bode Čeh na Praškem mostu, češki govoreč, tako redka stvar, kakor jelen z zlatimi rogovi. Za te prežalostne dobe v življenju češkega naroda proti koncu minulega in v začetku sedanjega veka je živel in se trudil naš Kramerius, kakor se more dalje brati v omenjeni zanimivi knjižici.
Kramerius, 9. februarja 1759 v Klatovih rojen, je prišel po do-veršenih gimnazijskih naukih v domačem mestu 1. 1775 v Prago, kjer se je učil mathematičnih in modroslovnih vednosti. Seznanil se je tu z nekterimi slovečimi možmi, kakor so M. Peci, F. Prochazka, J. Du-brovsky, R. Unger, K. in V. Tham itd., ktere je zdramila in zedinila nevarnost, ki je pretila češkemu jeziku in češki narodnosti. Ta maj-hena peščica verlih in narodoljubnih mož je iz globokega spanja budila svoje rojake z izdavanjem starih čeških spisov in s svojimi lastnimi dušnimi izdelki, da bi se v bran postavili silnej nevarnosti. Pridružil se jim je tudi Kramerius, ki je po dokončanih modroslovskih naukih razun pravdoslovja, ktero je potem poslušal, najbolj goreče prebiral staročeske spise, da bi se vredno pripravil za svoj poklic, kterega si je izbral po svojem znotranjem nagibu. Njegovi prijatelji so ga priporočili vitezu Neuberškerau, pri kterem so se zbirali tedaj vsi rodoljubni Čehi, kterlh število ni bilo ravno veliko. Vitez Neu-berški, ki je podpiral vse, karkoli je bilo v zvezi s povzdigo in omiko narodovo, je prijazno sprejel iskrenega mladenča, ter ga izvolil vred-nika svoje češke knjižnice in oskerbnika svojih sinov. Tu v domu Neubergovem je imel Kramerius še lepšo priložnost, seznaniti se z vsemi staročeskimi književnimi ostanki, kterih je bogati žlahtnik pogosto z dragimi denarji kupoval, da bi jih ohranil pogube. V tem času se je prav za prav pričela književna delavnost Krameriusova ; zakaj v družbi z imenovanimi možmi je pomagal izdajati stare češke pesme Lomnickove, Radlinskove itd.; skladal je tudi sam češke pesme ali jih je prestavljal iz nemškega s tim namenom, da bi pokazal sposobnost češkega jezika za pesniške dela. On je tudi izdal nekoliko krajših spisov v obrambo deržavnih reform za presv. cesarja Jožefa II., kterega blage misli nekterim niso dopadle.   Leta 1788 so prišle na
143
svitlo njegove zbrane pesme pod naslovom: „Novf češti zpevové prO krasne pohlavi (za krasni spol)."
Pa Kramerius ni dolgo uživljal Neubergove podpore; nemila smert je ugrabila blagega moža, češkemu narodu največega dobrotnika. Prisiljen je bil, si poiskati druge pomoči, ktere je še le našel po dveh letih. Nek g. Schoenfeld je dobil dovoljenje, da sme izdajati češke novine. Za te novine, ki so izhajale pod napisom „Soenfeldske cisafské kralovské postovské novin;^" enkrat v tednu, je naprosil g. Schoenfeld Krameriusa za vrednika. Da je bil verli mož tu na pravem mestu, je vsakdo previdil. Njegove novine so se kmalu po deželi prikupile vsemu češkemu narodu. Pa tudi po drugih potih si je prizadeval za omiko in poduk svojega naroda. Spisoval je več kratkih zabavnih, podučnih in pobožnih spisov, ki so bili tako po domače in v tako lepem jeziku pisani, da so se dopadali vsem od kraja. Leta 1787 je jel na svitlo dajati : „Novy kalendar toleranci pro cesky narod ka-tolicky a evangelicky;" bil je prepričan, da je to edina pot, po kleri se more razširjati čitanje tudi tam, kjer se knjige sicer nikdar ne či-tajo. Razun navadnih pratičnih reči je obsegal ta koledar mnoge podučne in kratkočasne sostavke. Leta 1789 je prosil Kramerius, da bi mu dovolili izdavali lastne novine, ker se z Schoenfeldom ni mogel ravnati; te njegove novine so izhajale vsako saboto po imenu: „Krameriusove c. kr. vlastenske Novin;y-." Ob ravno tem času je tudi prišlo na svitlo več podučnih in kratkočasnih spisov njeg-ovih, n. pr. „Laudonuv život," „Kšaftnebo posledni vftle J. c. m. Josefa II.," „Modütba Josefa II. pro svuj lid," „češke amazonky" itd. Tudi za igrališče, v kterem se je jelo že 1. 1785 v češkem jeziku igrati, je pripravil nekoliko iger; najrajši pa je spisoval in na svitlo dajal potopisne in zemljopisne knjige, o kterih je vedel, da jih ljudstvo posebno rado prebira. (Začele so se ravno tedaj francozke vojske). Leta 1795 je vzel v najem tiskarnico in bukvarnico, ktero si je tako vredil, da je kmalu postala središče tedajšne češke književnosti. Njegova kupčija je daleč okrog slovela po českej, moravskej in ogersko-slovenskej deželi. Najimenitniši spisi, ki jih je v poslednjih desetih letih lainu-lega veka dal na svillo, so bili: staročeski spis „Letopisove Trojanšti," sedmo izdanje „Ezopovih basni," „Mandivilly rylira anglického cesta po svete," .Pfihody Vaclava Vratislava z Mitrovic v tureckém zajeti," za tisk je tudi pripravil Gynterodovo češko prestavo Xenophontove Cyropedije itd. V začetku tekočega stoletja je pridajal svojim Novi-nam, ki so imele že čez 1400 naročnikov, posebno prilogo, v kterej je podučeval svoje rojake v zemljopisu, post. o Egiptu, o iztočnih Indijah, o Palestini in Arabii, kako je Kolomb Ameriko našel itd. Knjiga „Pfitel lidu," ki je prišla 1. 1806 v dveh zvezkih na svitlo, je bila tako rekoč nadaljevanje te priloge in je obsegala mnogo podučnih sestavkov, p, „chvala jazyka slovanského, povzbuzeni k čitani Chronik itd. — Verh tega je pisal Kramerius izvirne povesti za alma-
144
Dah „Hlasatel ceskf^" ki je bil namenjen bolj izobraženim Čehom; vredoval ga je prof. J. Nejedly. Tako neutrudljivo se je poganjal za povzdigo svojega naroda od 1. 1782 do 1808, v kterem letu je sladko v Gospodu zaspala blaga duša v preveliko žalost vsega českosloven-skega naroda. Zguba je bila prevehka: Kramerius ni bil samo učen in marljiv pisatelj naroden, in je poznal potrebe svojega ljudstva bolj od vseh svojih verstnikov, bil je tudi podvzeten tiskar narodnih knjig in izversten bukvar, ki je v zavezo stopil z vsemi bukvarji na Češkem, Moravskom in Slovenskem. Njegovo ime je bilo toliko spoštovano med československim ljudstvom in toliko ljubljeno, da ljudje dolgo niso hteli verjeti prežalostnemu glasu, da je umeri Kramerius, ki jim je dajal toliko lepih knjig, da so pogostoma popraševali, je li resnična ta bridka resnica.
Na koncu še nekaj čertic iz njegovega življenja. Kramerius je bil v prijateljskej zvezi z vsemi češkimi rodoljubi; mladi in stari so se zbirali okoli njega in ga popraševali za svet. Poganjal se je za edinost češkega spisovnega jezika; zelo ga je užalilo slišati, da se hoče Bernolak odcepiti in upotrebovati ogersko-slovenščino tudi v pismu. Mnogo prijateljskih listov mu je pisal in ga prosil, da naj bi ne slabil še bolj slabili moči narodnih. Glede sloga se je natanjčno ravnal po ljudskem jeziku in po staročeskih izgledih; visoko je cenil čistoto v besedi, pa je ostro sovražil besede iz novega brusa. Terdno je bilo njegovo upanje v napredek narodne stvari, če ravno so možje, kot Dubrovsky, o njenem uspehu že obupovali. Materni jezik mu je bil največa dragotina; večkrat je djal: „kakor ni mogoče si misliti domovine brez ljudstva, ravno tako ni mogoče si misliti ljudstva brez lastnega jezika, in kdor tega jezika ne ljubi in ga ne izobražuje, kako bi se mogel ponašati, da v resnici ljubi svojo domovino!"
Prepričani smo, da se nikomur nismo zamerili s temi versticami, po kterih smo skusili seznaniti Slovence z življenjem moža, ki se je toliko trudil in poganjal za slavenski jezik in slavensko narodnost. Pristavljamo le še gorečo željo, da bi skoro tudi brali životopise pervih buditeljev narodnega duha med Slovenci, n. pr. Vodnika, Jarnika in drugih. V. J.
Mytliologiciie drobtine.
(Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak)
XV. o SomoTici.
G. V. J. me je v pervem listu letošnjega Glasnika opomnil na Somov ice. Že g. F. Pohorski je v „Novicah" priobčil, da s o movi co jelen je, in zategadelj nikdar ne zboli. Taksno zel veČne mladosti in neumerljivosti tudi poznajo Horvati, kakor je g. M. Valja-vec v „Novicah'' povedal, in vso povedko vzel tudi med svoje tiskane „pr ipovjedke." ,
145
Kakšna je somovi ca, ml doslej se ni znal kdo povedati. Ker imamo toliko enakih poznamovanj za mythicne bitja z vedskimi Arjani, je lahko mogoče, da Somovica opominja na indisko Soma. Kakor Lassen (Indische Alterthumskunđe, str. 789) piše, pripravljajo ludi Soma iz zeli »sarcostema viminalis." Sok te 7,e\i se zmeša z mlekom in jfeČmenovo moko; tudi vzamejo nekŠno divje žito, in vse to se skvasi in pije. Lassen izpeljuje Soma iz korenike sii, stillare, creS' cere, generare — in reČe, da je pomen besede enak besedi indu, kaplja, Tropfen.
V Vedah se razločuje dvojni Soma, zemeljski in nebeški. Zemeljskega delajo tudi iz y,Asclepias acida. Ta z mlekom zmešani sok se je rabil za daritev že pred ločitvijo Indov in Medoarjanov (glej obširniše: Windischmann „Ueber den Soma und Haomakult" Verhandl. der Münchner Akad. 1844.) — V Zesid - Avesti se veli, ker je sansk. glasnik S v zendšČini = h — Haoma. Imeni Soma in Ha-oma ste se pozneje prenesli na boga mesca, kateremu so stari Arjani pripisovali obrodivno, obživljajočo moč v naturi, kako«; se posebno v zeliščih očituje. Zato v Bhagavat Giti (XV, 13) stoji: „Jaz Soma zemljo prešinem, živali redim s svojo močjo, redim vse zelišča, obračaje vse v sok, kteri njim daja ukus."
Nebeški Soma, kterega indiški Zeus — Indra pije, preden velikane pobija, paso, kakor Mannbardt razlaga: „die leicliten an den Bergen hangenden, oder am sieb aufklärenden Himmel pich hinziehenden Nebelwolken" — „das Wolkengewässer." — Ker iz korenike SU, stillare, imamo: Sava, Savica, kar v sanskritu in slovenščini pomenjuje: voda, reka — stillans, fluens, je tudi mogoče poznamovanje soma. Valvasor omenja kranjske reke Somovica ali Sam o vi ca.
Iz korenike su, stillare, crescere in generare, pa je tuđi sansk. soma, breg; primeri: m o gii a, ber do iz mag h in vred h crescere, zato: So m ina, planina v Hercegovini (Vuk rječnik s. v.) som en, visok, velik; primeri: magnus iz korenike: magh; som, silurus glanis, popravem: velika namreč: riba. Na indiško Soma opominja tudi serbsk: samun, somun, panis delicatior „Somun je svagda u kiselo umijeŠen, piše Vuk (rječnik s. v.) primeri: Soma iz soka „sarcostema viniinalis" in ječmenove moke.
Po vseh teh prikaznih bi sam verjel, da ste besedi Somovica, Somun blizo enak indoperski : Soma — Haoma.
*) Indiški komentator Sajana Soma izpeljuje iz Sa + Uma, (glej Taitto Arany X, 1. 15) to je: z Umo združeni. Uma poKuhnu: „Das strömende Wasser."
146
^ ...^y,..   Glasnik literarni,  ^----'^r.^i.-p-
še nekaj aastran beril MiklošićeTlh. \
(Dalje.)
Rekli smo, da treba gledati  po misli g. M. — pa tudi drugih učenih mož — tudi  na Število  t. j.  na veČino   našega  ljudstva,  ker se množica ne uklanja rada peščici.   Ne veste li, da je „om" nekterim  Še  zdaj  tern v peti,  dasi nas govori tako boje polovica  samih Slovencev   po   „stari   pravdi."    Če pa zabavljajo  takim  oblikam tako, kakor smo slišali, kako bi obirali take,  ki so le še v kakem kotičku doma! n. pr. kamenna klop,  „kamena,  mesenca ali  meseca itd.   Ker izgovarjamo zdaj kambn, mfesbc (celo mese),  zato se sklanja oboje tako  kakor n. pr. oven (ovbn), pevec (—Lc) ;   vendar pravimo razun: kamnje, raesČina tudi še bolj po starem kamenje, mesečina. — Tudi mi vemo, kaj pomeni prav za prav „kamnat," pa smo slišali na lastne ušesa Bog zna kolikokrat tudi reČi:   „kamnata miza;"  vendar naj se  slobodno umakne „kam[e]niti'' s „kamenno" vred zbog veČine. Iz Čijib kot iz Miklošičevih knjig smo se naučili,  da bi bilo treba po železn ih pravilih pisati namesto : muČno, muČivec, mučiti, sužnost, minul . . . tako le: močno, močivec, močiti, sožnost (VI. 16, 20, 25); ali g. M. ni slišal nikdar nikjer in ni mogel z nami vred nikakor zvediti, da govore kje res tako (o); to pa vemo dobro, da pravijo n. pr. pri nas doma: muka, mučiti, mučno, tuga, tužen, sužen, suzna (sužnik,-nica) sužnost.  Čeravno nadomeščujemo  strsl.       (a = o"., o"! ) v vseh drugih besedah z o (o) ; vendar pravimo tudi pri nas : miniti, vzdigniti, mahniti ... (ne pa: minoti : vzdignoti . . .). Glejte prijatelj! da ne terpi tudi slovenščina železnih pravil. Le peščica Slovencev govori še „-noti" (glag. II. v) Zato je vzel  g. M. v berila rajši končnico  „niti;"  celo svojo pisavo brez zamolklega (pologlasnega) e pred r"™- je popustil (v berilih), čeravno uči od nekdaj, da je tak r (pred soglasnikom) samoglasnik tako, kakor je bil v sanskrtskem in staroslovenskem (I. 230), čeravno veli ravno ondi: „die slovenischeu grammatiker sind indessen nicht zur erkenntniss der vocalischen Natur des r gelangt, indem sie serce,  terpeti  und  sogar  kardelo  schreiben  ~ bloss in den für die ungriscben Slovenen  gedruckten  Büchern wird richtiger srce,  terpeti u. s. w. geschrieben,  so  dass auch hier die einfalt richtiger sieht  als der Verstand der Verständigen."   Zbog veČine je spremenjal že v natisu tudi „jega," „jemu" itd. (kakor pravijo še pri njem doma — okoli „Lotmerka" bolj po starem) v „njega, njemu" . . . samo, da bi bil mir, potem ko je zvedil, da so zabavljali nekod že poprej hudo hudo zbog „jega,'^ „jeniu;" v naglici se je spregledal (ali pa tiskar ni popravil tega) le na kakih 3 ali 4 mestih.   Kdov je imel že kaj z natisom posla, ta bo vedil,  kako lahko se to zgodi!
Besedama „učenik" in „odrešenik" primerite nemško „Bedienter, der Bediente" nam. der bedienende;  „učnik,"  „odrešnik" ne pravijo
147
menda nikjer; tako ne pravijo pravi Slovenci menda več nikjer (s) solncem, sercem, učencem," čeravno še po starem (pa ne povsod) (z) mečem, nožem, košem, solnce, serce (ne pa: solnco, serco). — „Bre-zen" ni spačeno, ampak skrojeno po „neželeznih" pravilih. Primeri temu srh. „bezdan" m, s. in „bezdana" (ž. sp.) v Vuk. srp. rj. 20; zastran d prim. dalje „pozno" nam. „pozdno;" spol se pa izverže včasih tudi v tujih jezikih brez kake druge spremembe Cd er teil; das erbtheil), pa se ne bi v besedi „brezdno," potem ko je izpadel poglavitni glas d\ — Ne vemo, pravijo li še kje „brezdnoali brezno, — to pa vemo, da pravijo „brezen'* (m. sp.) tudi ondot, kodar ni še potihnil tako imenovani „srednji spol, kakor je potihnil n. pr. na Gorenskem. Izpod klopi s takimi besedami, pa za mizo ž njimi, pod klop pa s takimi (po nepotrebnem skovanimi), kakoršne so te-ie: „poslu-ževati se,** „deloma," „izraz", (nam. „beseda"} „izraziti se" (nam. povedati), „naobraževati" itd.
Včasih moramo kovati n. pr. „ucene besede," imena za nove „znajdene" reČi itd. — take kujejo vsi narodi — ali le po nepotrebnem ne! — Naj povemo o ti priliki, da se pravi po Kranjskem „najti" 1. finden. 2. entdecken, „znajti" (= iznajti) pa erfinden. Ondot bi se mu smejali, „da" kdo reČe: Kolomb je Ameriko ,,znašel" ali „iznasel" namesto „nasel." Tudi mi vemo, da se veli srb. „iznaći" ausfindig machen, entdecken, finden; izumjeti, izumjevati pa erfinden; ali slovenščina ni serbščina; strsl. se pa pravi „de statu mentis dejici" (s^tcTTac-^-aQ, „izumenije pa „dementia." Miki. Lexic. 56. Ce pa pravijo Slovenci zdaj kje res „izumeti" za serbski pomen, stara slovenščina jim ne sme biti na poti. Čeravno jo čislamo neizrečeno jako. (Konec.)
* „Novice" so naznanile, daje nemško-slovenskega dela slovnikovega natisnjenih sedaj 108 pol do besede „Unterwind" in so razodele tudi željo, da naj bi se prodaja slovnika v posameznih vezkih ber ž ko ber ž začel a. Ta predlog noviČnega vred-ništva moramo tudi mi skoz iu skoz poterditi, ker se na vse strani kaže nar bolji. Željno pričakujejo vsi Slovenci novega slovnika; naj bi se torej prodaja ne odlašala več. — Ob enem so „Novice" tudi naznanile, da je prišel na svitlo drugi natis Potočnikove slovnico (Grammatik der slovenischen Sprache). Namestu berila v 1. natisu je pridjana po Miklošiču izdelana „Lautlehre der slov. Sprache" in pa „Bildungslehre der Nomina; verh tega pa še nauk od „Sufiixov."
* Blizo najimenitniši spomenik staroglagolskega pismenstva je tako imenovani Assemanov ali vatikanski evaudj elistar. Ravno kar naznanja v „Zagr. kat. listu" marljivi zgodovinar Dr. F. Rački, kanonik ilirske cerkve v Rimu, da je te dni doveršil prepisovanje tega preimenitnega evaugelistarja in daga bo dal, kakor hitro napiše za „Prolegomena" nektere zgodovinske in kritične opombo, v zlati Pragi na svitlo. Ni dvomiti, da ga bodo vsi prijatelji staroslo-venŠčine z najvećim veseljem sprejeli.
148
^t' * Bolgarski list „Carigradski vestnik" naznanja, da bo začel po višem dovoljenju g. C an k o v, znani bolgarski pisatelj, izdajati nov Časopis v bolgarskem narečju. Izhajal bode pod naslovom „Bo 1 garij a" dvakrat na tedeu. — Ravno ta list tudi pripoveduje, da seje bolgarska literatura sopet obogatila z nekoliko knjigami jezikoznauskega in veroznanskega obsega. s
* Na Dunaju se natlskuje druga izdava pervega dela „historie literatury a reči češke," ki jo je spisal prof. A. V. Sembera. Ta zelo popravljena in pomnožena druga izdava bo imenitna za vse Slavjane po-;4 sebno zato, ker bo obsegala staročesko chrestomatijo ali polno zbirko pri-kladov (izgledov) starega jezika in češkega pravopisa od najstarše dobe do 1. 1410. Vsi v chrestomatii zapopadeni pisi bodo skoz in skoz verno posneti poleg svojih izvirnikov, kar se tiče pravopisa, kratic, medpičij in celega obsega. Ta knjiga bo natanjčno kazala, kako se je menjal od časa do časa češki jezik in češki pravopis.
* Perva knjiga „ruske Besede" za 1. 1859 obsega mnogo imenitnih sostavkov pripovednih in podučnih. Za nas Slovence je posebno zanimiv sostavek: „Slovenci," v kterem govori g. prof. V. Klun o slovenski literaturi v XVI. stoletju. Dalje se nahajajo v tej knjigi razun drugih zanimivih reči : „Zapiski Gavr. Somanoviča Deržavina," „krestjane na Rusi," „zapiski serbskago protoierea Mateja Nenadovića," „Otrivki iz pisem k ministru narodnago prosveščenja o položenji Slavjan v Evrope od Pogo-dina," „Bosnija" od Hilferdinga itd.
* Pred nedavnim so prišli v nemškem jeziku na svitlo sledeči, tudi za nas Slovence zanimivi, spisi: 1. „Max Büdinger und die Königinbofer Geschwister," v kterem neimenovani pisatelj bistromiselno pretehtuje in spodbija Büdingerjevo modrovanje o kraljedv. rokopisu v Syblovi „Historisehe Zeitschrift." V tisku se nahaja še drug spis zoper Budingerja od prof. Malocha v JiČinu pod naslovom : „lieber die Behandlung der böhmischen Geschichte und Max Büdingers Oesterreichische Geschichte," — 2. „Slawische Ortsnamen der Insel Potsdam und der allernächsten Umgebung." Spisal ga je Dr. Cybulsky, prof, na vseučilišču Berolinskem in 3. „Böhmische Nationaltänze" od A. Waldaua.
Glasnik iz domacili in tujih krajev.
h Beca, ^/^nogo imam glasov, ali nij' mi lazno, nije mi kada povedati, vendar' hoću jih nekoliko očitovati milomu Glasniku, daje raznese na vse kraje, kamo hodjuje. Ovde je vsim pravim domoljubom jako žal, da je „Neven" po vsem iivenul, usahnul, zaglavil: oni se tomu nisu nadjali. Oni sude, da njegova smert je velika škoda našoj književnosti, našemu jeziku silna rana, našoj narodnosti žestok udarac, slabost, poguba. Po vsoj Istri, po vsih onih otocih, po vsem našem primorju od davna ugodno vonjaju tudje rožice, tako, da za njimi neki naši ljudje pogibaju, da jih išću, kupuju, sade, goje, zale-
149
vaju, čuvaju, miluju: a za naše, dapače za svoje nemare, nehaju, neskrbe, po njih gaze i maste, skubu, gnjave, rižu, drobe. A nije ni veliko Čudo, jer onuda naše cvetje je divje, neobdelano, pusto, pak nemarni, nečara, neblazni. Zato smo se mi lani radovali i veselili Ri e Č kom u Nevenu, zato smo blagoslivljali njegovo novo selo. Mi verovasmo, da će njegov miris liepo zavonjati, vse to dalje se širiti^, tudjega cvetja miris mutiti, habiti, kvariti, iz naših vrtov i sadov izganjati, i naš nemarni ili otudjeli sviet vse to već sladiti: mi smo držali, da on bude meka i naslada mnogim po onih krajih. Po našem sudu imel je učiti jezik neke onudnje ljude, koji ga vsaki dan potrebuju a neznaju, ili samo napol, ili krivo, „pol miša pol ptića;" jer su mu se odvadili i odvikli, ili su ga pozabili, bivši mnogo let medju tudjim svietom. Znamo dobro, kako onuda neki učitelji i govornici govore—jecaju! Vendar komu Čast, tomu čast; jer neki, hvala Bogu, veruju, da učitelj ne potrebuje samo znanja, nego i jezik. Što ko--risti, da je ki otok pun zlata i srebra, ako nemoremo k njemu, ako neimamo ladje? Neven je imel učiti, putiti, kazati vse. Stoje našemu narodu koristno, vse što je liepo, dično i slavno; on je imel dremljavce buditi a nehajnike karati. Ovo smo mu mi prorokovali, kada se je ono iz Zagreba preselil a na Rieci naselil : ovim dragim dogodjajem smo se nadjali. Ali se tužni vele prevarismo, drugo dočekasmo! Jošće se nij' bil dobro nastanil, niti mirisati poČel, a žalibog ! nekoji ljudi udri po njem, huđaj ga, koliko moreš, piši svietu o taj no već nego očito, da novoselcu Nevenu za Boga neđaju zemlje, ni vode, ni sunca, koje bi ga toplilo, gojilo, živilo! Vsakako su mu zelili smrt. Morebit su imeli pravo? Neka jim ga da, gdo hoće, mi nećemo. Jer gdo je pomnjivo, mirno i pravično čitival Neven, opazival je, kako se g. vrednik muci i trudi i poti, kako zlobnim napastnikom odgovara, mnogim daje pravo, ako imaju pravo, a sebi krivo — kako vsaki pošten Človek. Ni na jezik nisu se mogli tužiti, jer mu biaše vse to čistiji, vse to lepsi, vse to bliži pravomu duhu našega jezika. Ali genitiv? To je zajec, komu su namerali, v koga su pucali; radi njega vse liepo biaše jim grdo, vse drago biaše mrzko, vse dobro zlo, vse sladko gatno. Ali koga nije samo rodila majka Slovenka ili Hrvatica, nego i govoriti naučila, ta dobro zna, kakov je on padež. Ja sam bil celih Šestnajst lét meju Čistimi, pravimi Hrvati, za tim sam osam let ex professo pazil, kako su nam pisali naši otci od IX. — XIX. vieka, k tomu kadagod sam dočul, da mi je blizu prišel koj Hrvat iz ké druge krajine, teci ja k njemu, pak ti govori a ja slušaj. I v ovom gradu sam vže imal sreću govoriti s težaki mnogih naših krajev: vse i vsi stoje za Nevenovu formu, samo neki pisatelji 18. stoletja jesu krivo pomislili, da samostavnici imaju jednake ili jednolike padeže sa pridevniki! Ja znam ovo pisce, oni su se v Italiji učili, pak svoj jezik zaboravljali. Ovde bih rad vse povedati, kako je bilo i kako je, ali se bojim, da dragomu Glasniku ne bi bilo po volji, zato neću ga srditi.   Od tuge mi srdce puca — u drugih narodov vse to već je

novin, vse to već Časopisov, vse to več knjig, vsakoga leta neŠto naraste: a Jngoslovenom vse to manje ovoga, vse to manje onoga, u njih nije napredka nego ... ! Nu teši me netko govorec : sada budete imali „Jadranske Vile." Ni one nemogu živeti brez pomoći, brez podpore ; a pak i proti njim su uže pisali — prvo nego su nikle, prvo nego su se rodile!
„Kat. list," „Glasnik slov." , „slov. Noviny" i drugi Časopisi rado su obznanili svojim čitateljem, da v Senju jošće žive „edino učilišče jugo-slovensko, v kterem se predavaju vsi uČni predmeti v narodnem jeziku. Ali to nije onde, nego v Sinju, koj grad je v Dalmaciji blizu Turškega, daleko od primorja, kde va Vlašku tikvu pušu. Da bi se probila! Ovde v Beču sta dva Frančiškana, ktera se učita, da budeta učitelja v Sinjskom gimnaziju. A i v Senju je bilo vse hrvatski za mojega djakovanja: kolika mi biaŠe radost, kolika lahkoća ! — S Bogom, dragi čitatelji 1
* V Namesto vu (v oravski stolici) je um eri 31. marca v 70. letu svoje starosti M a r t i n Hamu 1 j a k, ki se je veČ kot 30 let neprenehoma trudil za svoj narod in za povzdigo domače literature. Po vsej pravici se šteje on med perve buditelje naroda ogerskoslovenskega, ki so po imenu: Bernolak, Holly in Hamulj.vk iz Čistoslovenske in Palkovič, Tablic in Rollar iz československo strani. Geslo mu je bilo: „Narod, ktery se sam neopoušti, nebyva opušten."
* Iz sedme „poslanice iz Eima o Rimu i naŠih stvarih," v Zagr. kat. listu, ki so vselej kaj želčne in zanimive, posnamemo tele drobtine: Prenesite se V mislih v pervi polovici mesca januarja v prostorno cerkev sv. Andreja dolskega, v kteri se vsako leto oznanja božja beseda v raznih jezikih. Kakor lani se je glasil tudi letos v tej cerkvi krasni in bogati jezik slovenski vpoljskem in bor vaške m narečju. Za rusko pridigo je bil tudi odločen dan in ura, pa oČe PeČerina, namenjeni pridigar, je bil zader-žan v Londri. Ker pa ni došel o pravem Času t, j. 13, jan. ob enajstih, je bila namestu ruske pridiga horvaška. Pridigal je Dobrovničan o. Sabo Franković, ki slovi po celi Dalmacii ne samo kot izversten govornik, ampak tudi kot skladatelj mnogih cerkvenih napevov. Če ravno je bila ta prememba naznanjena po novinah in posebnih listkih, je vendar prišlo poslušat božjo besedo mnogo mnogo Rusov in Poljakov. Po pridigi, piše g. Dr. R., je pošeptala neka ruska gospa svoji sosedi: „Razumjera istinabog, ali to nije ruski." Na to soseda: Dakako daje ruski, nu propovjednik zateže na talijansku," —
listnica. Zastran „Zornice" naznanjamo, da smo prejeli za-ujo podobšino Urbana Jarnika, Vodnikovega verstnika na Koroškem, in da podaljšamo po želji nekterih gg. pisateljev obrok za pripovedne in pesniške pise do konca mesca junija, za podučne reci pa do pervih dni mesca avgusta. G. F. B, Hvala za poslani spis ; — g. V. K. Hvala. Se bo zgodilo ; — g. B. S. Obljubljene reci se bodo Glasniku prav prilegle; hvala za poslani spis; — g. F, O. Poslani pesmici bi bilo še treba semtertje prenarediti. Le marljivo se vadite!^ Če želite Glasnika, Vam moremo še z vsimi letašnjimi listi postreci. — G. S. S. in
A. U, Hvala!_________
Natisnil Janez Leon v Celovcu.