KDAJ A' C P i GORENJSKI TISK«
• UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
• GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-NIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TE-KOCl RAČUN "PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133
G L A  S I L O SO
LETO XV.
KRANJ, SREDA, 5. DECEMBRA 1962
ST. 140
CIALISTICNE
OVNEGA    LJUDSTVA ZA
IZHAJA" OT) ORTOrmA" f947KOT
TEDNIK - ODI.JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1, JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
GORENJSKO
Predsednik
TITO
v Moskvi
V nedeljo je predsednik Tito odpotoval na prijateljski obisk v sovjetsko zvezo, s čimer se je od-«al vabilu predsednika ministrskega sveta ZSSR Nikitc Hrušče-ya. Razen soproge ga spremljajo *e Podpredsednik ZIS Aleksander Kankovič. predsednik ljudske skupščine LR Srbije Jovan Vcse unov, predsednik branja Ljupčo
narodnega so-Arsov in drugi.
Na
jugo-živijo \
mejni postaji z Ljudsko re juoiiko  Madžarsko je prcdsedni *a Tita  pozdravil Član prezidija Pandor Barč,   ki je izrazil zado-l4Stvo«       lahko pozdravi visoke .  e ln Jini zaželi srečno potovanje skozi Madžarsko. Na zahodno železniško postajo v Budimpešti je ™H»ri   vlak   prispel okrog osmih zvečer. Tam je predsednika Tita in spremstvo    sprejel   in pozdravil Predsednik prezidija LR Madžarske Istvan Dobi in drugi madžar-I L,.,P°.,UiČn1    roditelji.   Titu so vzklikali  dobrodošlico tudi Slovanski   državljani, ki Budimpešti.
I ^slavnostnem sprejemu na železniški postaji in obhodu častnega bataljona madžarske armade so Z ^S^ovanski gostje skupaj nudzarskimi gostitelji odpeljali y\° madžarske vlade, kjer je bila PTipTavI.iPna    slavnostna večerja,
2n=tVeČer'°' ki l'c mi™'a v prijateljskem   vzdušju, so predsednik
Tito, Dobi in predsednik madžar "je vlade Janoš Kadar izmenjali Mraviće, v katerih so izrazili za •jvoljstvo zaradi tega srečanja in »udaril,, <ja jeilw;v le nekajurno,
!°i,Sr t ,e označuje nov prispe-ek    k    nadaljnjemu razvijanju
Tini;?? °bema državama in h krepitvi miru
na svetu.
Kmalu
večeri* ,52, • poInoCI' k<> & bMa večerja  zaključena, so se visoki
jugoslovanski gostje vrnili na za-j7° bu^»mpestansko postajo, od »oder so v ponedeljek zjutraj nadaljevali p„t v Sovjetsko zvezo. m dan popoldne je modri vlak Pripeljal na postajo Lvov, kjer so Predsednika Tita in člane sprem-«va sprejeli partijski in državni runkezonarji Lvova. Razgovorov v salonu vagona so se udeležili sekretar CK K P Ukraji ne Kazan-eev, podpredsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Ukrajine Kovpak In drugi. Po krajšem postanku je vlak nadaljeval pot proti Kijevu in naprej proti Moskvi, kamor je Itfispel včeraj ob dvanajstih po našem času.
[z sejne dvorane okrajnega ljudskega odbora
Podjetja so na boljšem
Po revalorizaciji osnovnih sredstev povečanje amortizacije in obresti za nad dve milijardi dinarjev
Kranj, 4. decembra — Izmed enajst stvari, ki so bile na dnevnem redu današnje skupne seje obeh zborov OLO, je bilo i posebno važno poročilo o končani revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe in odlok o znižani tarifi na les za gozdne sklade. V obeh primerih gre za večjo stimulacijo*/ proizvajavcev.
Za naše dosedanje navade precej nenavadno čiščenje snega. Pretekli ponedeljek, ko Je poseben stroj očiščeval sneg z velike površine letališča v Lescah, so se številni mimoidoči potniki ustavili ob zanimivem prizoru
S seje upravnega odbora gospodarske zbornice
Revalorizacija je zajela skupno 283 podjetij v našem okraju. V 18 gospodarskih organizacijah — v glavnem kmetijskih — pa so izpustili nekatere nepomembne stroje v skupni vr-dnosti 21,39G.O0Odi narjev, ker so nerabni. Glavni izid tega obsežnega dela je v znatnem povečanju amortizacije, in sicer od okroglo 3 711 milijonov dinarjev (po stanju 31. decembra lani) na 4.992 milijonov po novem. Obresti od poslovnih skladov pa se bodo povečale od 2.289 milijonov na 3.1.7 m'.ijonov dinarjev. To pa skupno doseže povečanje i\ 2.146 milijonov dinarjev. Te '■oremembe v glavnem pomenijo, da bodo na boljšam podjetja o'i-roma gospodarske organi/icijc. \a slabšem pa bodo občinski ljudski odbori  in  druge politično-terito-
Brez obrti ne
Kako poteka odkup zemljišč zasebnih kmetovavcev mora biti osnova občinske politike do obrti _
Analiza potreb
Kranj, 4. decembra - Na zelo obširnem dnevnem redu vče rajšnje redne seje upravnega odbora okrajne gospodarske zbornice so bile štiri še prav posebno pomembne točke: poročilo in razprava o stanju obrtne in komunalne dejavnosti, naloge in problemi v kmetijstvu, razprava o ustanovitvi svetov zbornice in razprava o strokovnem šolstvu, ki je zajela problematiko mreže strokovnih šol na Gorenjskem, kmetijske šole Poliče in gostinskega šolskega centra na Bledu. Na tej seji so člani upravnega odbora razpravljali tudi o novih oblikah sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, o čemer pa smo pred kratkim že pisali. V tem poročilu se bomo omejili le na kratke izvlečke v zvezi s prvima dvema točkama.
Največji del razprave o obrti se je naslonil na podatek, da se je v
Se premalo
za turistično propagando
% Letošnji dokaj visok obisk (v 9 primerjavi z drugimi leti) tujih % gostov je v veliki meri tudi po-% sledica nekoliko boljše turistie-% ne propagande. Ta je sicer se % zelo daleč za tem, da bi bila 9 zares dobra in zadostna, vendar # ji je v zadnjem času le posve-9 ceno precej več pozornosti.
Gorenjska turistična zveza je fcneia letos za propagando na raz-
Problemi planiranja za leto 1963
Prihodnji petek bo v kranjskem klubu gospodarstvenikov predaval VINKO HAFNER, podsekretar za Industrijo ZIS. Tovariš Hainer bo •overil o osnovnih problemih zveznega družbenega plana za prl-bodnje leto. Bržkone bo predava-nje, ki bo ol> 17. uri (7. decembra), zanimivo za vse tiste, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko, uto lahko pričakujemo, da se bodo predavanj *. zlasti številno udeležili direklo~.i:. vodje finančnih in komereinlr»:li »hižb, ekonomisti, predsedniki delavskih svele*, predstavniki državnih ustanov, političnih organizacij in drugi.
polago okoli 18 milijonov dinarjev. Ta denar so porabili za barvne prospekte Bleda, Bohinja in Kranjske gore, za 8 barvnih plakatov, povečave fotografij naših turističnih krajev in lepot, hi mo bile razstavljene na domačih sejmih, ki so poskrbeli tudi za turistične razstave, in v tujini, na primer v Londonu, v Oldbamu in,r ' še na petih drugih Inozemskih sejmih. Finansirali so turistična predavanja, zbiranje poročil za letno in zimsko informativno slu?-bo, izdali turistični koledar, pripravili vse potrebno za izdajo novega prospekta Gorenjske in prospektov Škofje Loke, Kranja in Radovljice in podobno. Kljub temu da 18 milijonov ni majhen dena-. je vsota kljub temu veliko premajhna, da bi zadoščala potrebam po propagiranju naših krajev pri' nas in izven meja.
Razen Gorenjske turistu-nc zveze so v tem letu bolj krt navadno skrbela za propagando tudi neki ters. gostinska podjetja. Tako so svoje prospekte izdali hoteli »Jezero«, -Pod Voglom« in -Zlatorog« iz Bohinja, hotel -Eriku-Kranjska gora in ble:ski hoteli ••Park«, -Toplice«, -Jelovica«. Cenijo, da porabijo tuji turisti pn-bližno 30 odstotkov zamenjanega denarja v» pasfinskth obratih, 7(1 odstotkov pa »• razno drago namene. Vedno ugodnejši je odstotek zapravljenega denarja v Kovinah. — S.
našem okraju v letošnjih prvih devetih mesecih zmanjšalo število zasebnih obrtnih delavnic od lili na 1038. Člani upravnega odbora so opozarjali na razne nepravilnosti, ki povzročajo naglo odmiranje zasebne obrti, na drugi strani pa na premajhno skrb za družbeno obrt, ki bi lahko prevzela vlogo zasebne. Najhujše posledice so v tem, da imamo sedaj na Gorenjskem cele predele, kjer nt mogoče dobiti niti enega kovača, čevljarja, krojača, gostilničarja ali drugega obrtnika. Škodo zaradi neurejene obrti utrpijo torej le prebivavci. Vzroki za to. da imamo vedno manj zasebnih obrtnikov so: enaka merila za obdavčenje uslužnostne in proizvodne obrti, administrativno odmerjanje da-| jatev, pri čemer občinski organi mislili na potrebe prebivav-cev po oosamr-znih obrtnih storitvah, velike možnosti za zaposlitev v industriji in drugo. Po drugi strani pa mnogi ukrepi zavirajo tudi razvoj uslužnostne obrti družbenega sektorja. Da bi bilo lahko drugače, nam jasno dokazujejo primeri servisov stanovanjskih skupnosti, ki so bili oproščeni ne
Iz celotne razprave je bilo mogoče izoblikovati zahtevo, da je nujno potrebno izdelati analizo potreb prebivavcev po obrtnih storitvah in na njeni osnovi naj bi občinski organi potem vodili svojo politiko do obrti. Prenehali naj bi s prehudim pritiskom posebno na uslužnostne obrtne delavnice, ki naj bi jim ne odmerjali dajatev zgolj administrativno, začeli pa naj bi tudi z investiranjem v družbeno obrt. Slednja bi se lahko veliko uspešnejše razvijala, če bi znali obrtne mojstre, ki so opustili svojo obrt, pritegniti v družbena obrtna podjetja.
Zadnji čas je tudi, da bi ukrenili nekaj za razvoj obrti za izdelovanje turističnih spominkov. Potrebe in možnosti prodaje teh zdelkov so velike, vendar so sedaj krite le v neznatni meri.
io ostati
Pomočilo o problemih kmetijstva jc zajemalo jesensko setev, odkup kmetijskih pridelkov, pridobivanje kmetijskih zemljišč, pridelovanje krompirja itd. Zanimivi so podatki o sedanji posesti kmetijskih gospodarskih organizacij. 1. marca letos so imele te skupaj 1606 ha zemlje ali 4,7 odstotkov vseh zem-
(Nadaljevanje na 2. str.)
rialne enote. To velja zlasti,,za amortizacijo po obstoječih predpisih. Nekoliko drugače je za obresti od poslovnih skladov, zakaj del teh povečanih dajatev dobi federacija.
Za urejevanje in razvoj gozdarstva v našem okraju je pomemben današnji pklep, s katerim so odborniki potrdili znižanje prispevkov za les iz zasebnih gozdov, s katerim gospodarijo gozdnogospodarske organizacije. Ta prispevek se namreč zniža pri iglavcih za 15 odstotkov in pri listavcih za 20 odstotkov. Tako se bodo povečala sredstva teh gospodarskih organizacij, toda zmanjšali se bodo skladi za kmetijstvo pri občinskih ljudskih odborih za okroglo,70milijonov dinarjev letno. Občina Kranj , bo prikrajšana na tem skladu za nad 25 milijonov dinarjev, občina Skofja Loka za okroglo 14 milijonov, občini Jesenice in Radovljica po 10 in občina Tržič za več kot 8 milijonov dinarjev.
Na današnji soji so tudi ustanovili posebno komisijo za pridobivanje zemljišč za družbena kmetijska gospodanstva, potrdili so nova pravila gumarskega inštituta v Kranju in sprejeli nekatere druge predloge.
Na predlog kndrovske komisijo so tudi imenovali nova predsednika okrajnega sodišča v Skofji Loki in na Jesenicah, in sicer Milijano Erjavec in Vladimirja Badovinca (oba sta iz Ljubljane).
K. M.
Obisk Železarni
Jesenice, 4. decembra — Železarno Jesenice jc danes obiskala skupina gospodarstvenikov in družbeno-političnih delavcev. Med obiskovavci so bili podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, sekretar okrajnega komiteja ZKS Kranj JAKOB ZEN. predsednik OLO Kranj inž. Tone Tribušon ter predstavniki občinskih organov z Jesenic. V pogovoru o nekaterih težavah tega največjega delovnega kolektiva na Gorenjskem so sodelovali tudi predstavniki samoupravnih organov Železarne, predstavniki sin-kateVih dajatev in so se kaj hitro ,'dikalne organizacije, ožji krog uspešno razvili. vodilnega osebja in drugi. - K. M.
Vsako leto pomeni dan republike za najmlajše še poseben praznik — sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Tako je bilo tudi letos. Po vseh šolah so bile sprejemne slovesnosti, ki se Jih bodo mladi vedno radi spominjali
Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi « Obrazi ln pojavi # Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi
Slišal sem povsem slučajno, prav- Janko odmetal do tja, se je njegov itak navadno ne pridejo s plugom, zaprav »ilegalno*, ko sem sedel v oče oglasil s praga: da mu lopata lepo teče v rokah...
predsobi  ambulante.  Pacientki, ki     »Tam pa kar pusti! Tam pa nas Toda  oče se ni dal pregovoriti:
»NiČ! Tam je občinska stvar. Pusti!* je dejal odločno, da so sosedje slišali.
In tako je tudi ostalo. 2e tisto popoldne pa so se zbrali nekateri stanovavci in se z lopata-^
l •   i -r        L*;.,,z,- ,t.,~,t t*. mi odpravili na čiščenje snega. Pri
ne briga! Jo je občinska  tvor če Uzarfevih SQ pozvonilL odprl je
nam plačajo, bomo astilt, ce pa j^azar
ne — niti lopate!* ' '
Janko je ugovarjal, češ da bi bilo »Ne! Od nas pa ne bo nihče sel!
lepše, da bi Drejček in Metka laiie Za občino pa ie ne bom delal!* je
Občinski sneg
sta o zadevi govorili, sta obsojali ta pojav.
Te dni, ko je zapadel sneg, so tudi pri Lazarjcvih čistili pot, toda
samo tistih dvajset metrov do ce- «■» p —•-/--■-     •......------- ]'"/.'tr"
ste. Ko pa je njihov petnajstletni hodila v šolo itd. Dejal je, da tam dejal odloino.
Prišlo je do kratkega besedičenja. Nekdo z lopato na rami jc trdil, da je občina doima orati sama, če je nad 15 centimetrov snega, da tamkajšnja osamljena cesta itak ne bo več prišla v poštev, ker je letos premalo denarja v občini za ta dela itd. 9
Tako je nekdo glasno pravil. Drugi so mu pritrjevali.
bazar pa je trdil svoje.
Pustili so ga. Očistili so del iettt ob strani za pešce in odšli. Sati > kos ceste ob zavoju k Lazarjevim <o pustili.nedotaknien — pod »občin-skimiisnegom. K. M.
TE DNI PO SVETU
„         .,.   .   a^Zal* & I iudie in dogodki • Ljudie in dogodki Uudje in dogodki © Liudie in dogodki • L|ndJ» te dogodki » Muaje-g--„--
Nasveti, da bi v Ameriki pove- ki jih ameriški skrajneži zagovar-Skoraj štiriurni klepet Mikojana ne bodo potekali brez težav in za- ncam   po «jn g ^ paJJ slroSke 7!V oboroževanje, fio jajo. Vendar jc razpoloženje trez-
v Bell hiši. preden je po vc5 te- stajev. Kubanska kriza bi lab';o precej »TT^J na mi fronti težko Tazumljivl, kljub temu da nc večine povsem drugačno, denskem prebivanju na Kubi cd- služila za J«_™?™ mednarodne dejavnosti. imamo pred očmi ljudi in težnje.    Nih-e ne m0rc prerokovall da
bi po sporazumu na Kubi zdaj de-
Zaviranje s coklami
mogoče
£ POPOVIĆ PETIČ OPERIRAN   I potoval nazaj v Moskvo, je vzbu- hitro  in  učinkovito razčiščevati
Ranjenega juj; slov. uslužbenca,! '-jI optimistično olajšanje. Ker so najtežja vprašanja v odnosih med
ki so ga ranili v usta'kem napadu,13'1* vrata v Beli hiši trdno za- državami. Morda je k tej hitrosti
na jugoslovansko predstavništvo v j Dr^8> «° skori zelo ozke špranje in učinkovitosti  pripomoglo dej-
Bonnu, Momčila Fopovita, so vno- tc'ko »MSall vsebino celotnega po- stvo, da Je v kubanskem primeru
vič operirali. To jc bil že peti 111 čnega pemenka. Vendar pa na šlo za zelo težke posledice, ki bi kirurški poseg.
d NEJASEN POLOŽAJ
Indijski premier 'Nehru je v parlamentu izjavil, da so se kitajske sile, kakor kaže umaknile na nekaterih sektorjih severovzhodnega dela me*e. Nehru je rekel, da je položaj še vedno nejasen in je težko povedati kaj določenega.
# MIRNO SOŽITJE
Na kongresu italijanske komu nistične partije se je začela razprava. Kongres v Rimu jc pozdravil tudi šef sovjetske di-'e1?;1-. cije Frol Kozlov. Kozlov je dejal, da je glavni problem današnjo dobe preprečitev svetovne vojfie.
g) BRITANSKI POGOJI
Voditelj britanske opozicije Hugh Gaitskcll jc izjavil, da je njegova stranka za pristop Velike Britanije k Skupnemu evropskemu trgu, toda samo pod nekaterimi specifičnimi pogoji.
• SOVJETSKI BOMBNIKI ZAPUŠČAJO KUBO
Ameriško obrambno ministrstvo ;, Je sporočilo, da jo Sovjetska zveza ; začela umikati svoje bombnike s Kube.
• SOVJETSKO-AMERISKI RAZGOVORI O KUBI
V New Yorku so se nadaljevali ameriško-sovjelski    razgovori o . Kubi.   Predstavniki   obeh držav Iščejo rešitev za ameriško zahtevo
• o nadzorstvu.
prvi pogled prevladuje v Ameriki izšle iz zavlačevanja. Mesec dni vtis, da je kritično stanje v od- napetosti v Karibskem morju Je nosih med Sovjetsko zvezo in nemara praktičen poduk, da jc ZDA doseglo v kubanjkl krizi potrebno, da je v prihodnje poli-svoj višek In bo nemara vročina, tika bolj zmerna In desetkrat ki so jo izmerili okoU kubanskega premišljena. Po toči jc namreč otočja začela sedaj počasama pa- večkrat prepozno zvoniti, dati. Vračanje na normalno sta- Ta nujen politični pouk pa Jc nje bodo verjetno še zavlačevali pripeljal tudi te do napačnih za-in edlaiaH. Kot kale, ko bili sov- ključkov. Del ameriškega tiska jc •elski obkladki. ki jih je na ku- začel »navijati«, da bi sovjetsko bansko rano pol »ga I Mikojan v popuščanje v Karibskem zalivu iz-Kavanl. uni in prtrebni. Ku- rahljali. Tako so voditelji nckate-bausko napetost to po splošnem rih ameriških desničarskih strank vtisu zdaj popravili med arhiv- začeli govoriti, da bodo ZDA prej sko gradivo, čcc::'v je v tej vr- ali slej morale izvršiti napad na bttaakj diplomaciji, ki se mabO- Kubo, ker se Američani ne mo-nia razvija po telefonskih zvezah rejo »sprijazniti" s smerjo Čamci Moskvo in VVashlnstonom in strove vlade. Tudi iz ust visokih s priložr.ns'.nimi o'-'ki na »visoki vladnih svetovavcev so prišle »-ravni-, težko uskladili odmev gla- jave, da Je »strah pred atomsko sov iz najvišjih strun. vojno v Moskvi brez dvoma večji    „.„.. —
Mednarodni odnosi po preobratu kot v VVashingtonu«. Ti ljudje go-v "kubanski krizi verjetno naprej vorijo na vsa usta. da Imajo Ame- Slovo Fidela
Castra z Mikojanom
la.li državniki čudeže. Za človeštvo bi bilo že dovolj, če bi se uresničilo spoznanje, da jo dosegla krivulja mednarodne napetosti v Času kubanske krize vrhunec in se bo sedaj od tega vrhunca postopoma odmikala. Ponovitev starih napak pa bi utegnila biti lepega dne usodna. Druga sporna vprašanja,  ki  se sedaj  postavljajo v ospredje, verjetno niso težja, vendar pa bo njihova rešitev bolj počasna. Sovjetska zveza Jc ostala prvorazredna velesila in ne bi bilo prav, če bi jo zahodni 6vct zaradi uvidevnosti v kubanskem zapletu začel  podcenjevati   in izsiljevati. Z druge strani pa M omrtvičena in    počasna   politika nerešenih vprašanj lahko postala cokla, če bi jo pojmovali po ameriški razlagi, da so namreč Američani ravno tako sposobni, da isto ploščo obračajo prav toliko časa kot to delajo v Moskvi. Razgovori, kjer bi ponavljali in vrteli stare plošče, nikomur ne koristijo in so v bistvu zaslcpljevanje.
Morda jc sedaj primeren čas, da v VVashingtonu in Moskvi stopijo na zavore in končajo dolgoletno dirko v oboroževanju. S sporazumom o prepovedi Jedrskih poskusov in potrebnimi ukrepi za one-mogočenjc nenadnega napada bi naredili nekaj, kar bi bilo za vstop v novo leto zelo spodbudno.
Zdravko Tomalej
Liudie in do*ndki • Liudie in dogodki
razgovor
Brez obrti ne smemo ostati
(Nadaljevanje s 1. strani) ljlšč na Gorenjskem, do 10. novembra so zasebniki oddali kmetijskim organizacijam 713 hektarov obdelovalne zemlje in gozdov, lako do imalo te organizacije sedal že 0,5 odstotkov vseh zemljišč. Odkup zemllc in sklepanle pogodb za arondacijo se še nadaljuje.
1b Kmetijske zadruge skleoajo ko-
• g) operacijske pogodbe tudi za go-0 spedarjenje z gozdovi, kar pa še 0t ne poteka v tekem obsegu, kot 04 bi bilo zaželeno, posebno šs za-g> radi velikih izvoznih obveznost sti. Na posebnem posvetu so se 04 predstavniki gorenjskih kmetij-0* skih zadrug dogovorili o enol-e nih odkupnih cenah lesa. Kljub 04 temu da so se na posvetu za-O druge strinjale s tem dogovo-0 rom, ga sedaj več zadrug krši 0 (npr. KZ Cerklje, KZ Gorenja 04 vas, KZ Skofja Loka in še ne-04 katere dTuge) in s tem ustvarja % zmedo na svojem področju in na   področjih   drugih zadrug
Rezultati testiranja ne bodo vplivali na šoferjevo zaposlitev
t     Za vzgojo in varnost v cestnem prometu občanov bodo skrbele podkomisije v podjetjih in stanovanjskih oziroma krajevnih skupnostih
fjndle in dogodki • Liudie in dogodki • Liudie in do^odM 9 MM«* ^
Prednosti večjih zavarovalnic
Temeljni Isstnosf zavarovalnice |m niihm//% je izravnavanje nevarnosti. Ig te- vesticiSo naUpoWlbo ■» ta" ga sledi, da mora imeti zavaroval- Možnosti ,men*' niča tolikšen inkaso In tolikšno | rovanja se J^antral"a<3Ja »»-delovno področje, da doseže lastno Lu istovetijo nas~v z*dn^en» **r izravnavanjc nevarnosti, čeprav tni'izač i> Z rno^nos^mi decsiv morda nc v celoti. V kolikor nima cij, to jI /av^rovalr>ui orgaaiss-lastncga izravnavan-a nevarnosti, ni<'  v «1 ' .iaa'-telitvijo zavaroval-
\ZCi ^ j* ^centralte-
Znano je. da za vzgojo in varnost občanov v cestnem prometu skrbijo posebne komisije pri ObLO. Manj znano pa je, da so občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu začele (prve že spomladi) ustanavljati podkomisije v tistih gospodarskih organizacijah, v katerih jc zaposleno več kot 100 ljudi. Teh podkomisij je danes v našem okraju okoli 40 in poslujejo po pravilnikih, ki  so jih potrdili delavski
v razgovoru r. DANILOM FTl.I-PICEM, tajnikom okrajne komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
- »Dolžnost teh podkomisij Je predvsem preventiva. Skrb za varnost članov kolektiva pri prihodu in odhodu iz 6lužbe, zakaj delavci 6e vozijo v 6lužbo s kolesi, mopedi, motornimi kolesi in avtomobili,« — je povzel tovariš Danilo Fillpič.
sveti. Da bo tako preventiva na ,. tem področju učinkovitejša — zakaj
_ Člani upravnega odbora .so se j občinske komisije poslej nastopati strinjali s predlogom, naj bi te pajo le v vlogi koordinatorja - je 9 zadruge klicali pred častno so- povsem razumljivo. Več" o dejav-% dišče. - M. S. I nosti teh podkomisij smo zvedeli
Nič več po dveh tirih
41 Znano je, da pri vsaki novi stvari nastopajo težave. So morda tudi pri teh komisijah?
— »2al, da; kljub prizadevanju te komisije še niso našlo pravo smeri, ker so pač v razvoju. Do izraza bo prišla njihova dejavnost — oziroma, da bo njihovo delo potekalo nemoteno — najkasneje v dveh letih. Težave 60 namreč s kadri. Kljub temu pa so le vidni nekateri uspehi.«
vendar so bila ločena za vsako 4ftanogo>. Bila so zelo dobro obiskana. Med predavatelji so bila razen strokovnjakov v zvezi s pro-p)etom tudi imena zdravstvenih delavcev. Pri tem maj omenim Prizadevnost »TOMOSA«, ki je dal na razpolago svojega strokovnjaka. Predavanja o vzdrževanju njihovih mopedov so bila brezplačna in zelo dobro obiskana. — AMD Kranj in Jesenice sta priredila za svoje člane pregled luči z regloskopom. Skratka »MESEC« je bil uspešen, vendar Je potrebno nadaljevati z aktivnostjo tudi še naprej/«
Med drugim pa smo v tem razgovoru zvedeli, da je bila občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Kranj prva. ki je občutila potrebo, da se podko-mlsijt ustanovijo tudi pri vanjskih skupnostih. — S.
sta u-Skiv.lnr
Gre za reorganizacijo vodenja in finansira nja telesne kulture
Bele moke ne bo manjkalo
Tako zatrjujejo na skupnost podjetij za promet z žitom v Ljub-n^zadovolj-
Je zavarovalnica cdvUna od poza
varovanja, v našem primeru-od republiške zaviMfcMae skupnosti, ki ji pokriva višek (kod, kadar presega njene linamne zmogljivosti. Zaradi tega zavarovalnica z maminim delovnim pedročjem in s takšnimi vrstami  zavarovanj, ki se niti deloma no Izravnavajo na njenem delovnem področju, v zava-rovalno-lchnii'nem smislu ni zavarovalnica,   temveč   le zastopnik (agent) pozavarovalnice. Za gespo-/>a—<••» svojega pcdro'ja zavarovalna, ki  nima  lastnih rezerv, ker jih sproti porablja za Izvrševanji* tekočih obveznosti nima ve-Hke;a gospodarskega pomena. V kolikor takšna zavarovalnica v posameznem letu ustvari nekaj rezerv, jih mora držati v likvidni obliki,  ker vsak  trenutek lahko nastopi neka večja škoda, za katero mora takoj angažirati vsa lastna tekoča in rezervna sredstva Iz tega sledi, da družbeni organi upravljanja (skupščina in upravni odbor) v majhnih zavarovalnicah ' nimajo zadostne materialne pod lage za. delo, ker praviloma ni na razpolago srSdsiev. s katerimi naj bi upravljali.
dja zavarovanju možna tudi na način, da ostane zavarovalna **"
cija v primernem obsogu z dovoi] velikim delovnim podcec-'.n. Pri tem mislim na delovno področje z najmanj milijardo din letnega Inkasa. Kljub temu pa se lahko uveljavite vpliv dniibenih —ganov upravljanja zavarovanja merilu Ijodisi posameznih aH pa občin.
organov
\
ve Tudi
Po vseh občinah na Gorenjskem i kulture v občinah ln okraju preko v tem času obravnavajo zaključke tvelov za telerna vzgojo in okraj-nedavne seje 10 00 SZDL Kranj j ne zveze za telesno kulturo. In okrajne zveze za telesno vzgo- | gmo v času pred razpravami o jo. Gre za ustanovitev posebnih občinskih proračunih in statutih, skladov za telesno kulturo In od- občinske zveze za telesno kulturo pravo dvojnega vodenja telesne KO bodo s pomočjo občinskih od* ■ borov SZDL zavzemale za to, da
bi pri vseh občinah ustanovili posebne sklade za telesno kulturo. Co bi ta sredstva oddvajali od proračunov, potem bi po ugotovitvah okrajne zveze morala znašati najmanj 2 odstotka rednega
V NEDELJO — KAJ VEŠ O PROMETNIH PREDPISIH
Pred časom smo poročali o tek- letnega proračuna občine, zaka, movanjih šolskih ekip v znanju dosedanja    analiza porabljenih
prometnih predpisov, ki so jih pri- sredstev se giblje med 1 in 2 odrejale občinske komisije za vzgo- stotkoma letnih proračunov pešajo in varnost v cestnem prometu meznih občin. Jeseniška občina je v našem okraju. Ta tekmovanja so ie letos ustanovila takšen sklad, potekala  v  obliki  -Pokaži, kaj sredstva pa se zbirajo iz dopol-znaš« in so bila končana v zad- nilnega  prispevka  za alkoholne njih dneh lanskega šolskega leta. Pijače.  Na tu način bodo letos Tokrat smo tudi zapisali, da se zbrali okoli 15 milijonov din. bodo prvoplasirane ekipe na tok-    Tako kot finansiranje pa je Domovanjih v občinskih merilih, po- membno tudi enotno vodenic le-merile tudi v okrajnem merilu, ki ga bo priredila okrajna komisija za vzgojo in varnost y cestnem prometu.
Prav v teh dneh pa potekajo zadnje priprave za to tekmovanje, ki bo v nedeljo, 9. decembra, ob
gospodarsk gledale jih lastniki popravil
pregledi brezplačni
£ Precej govorimo o testiranju poklicnih voznikov. Bi povedali, prosim, kako jc s tem v našem okraju?
- »Pred kratkim so začeli s testiranjem voznikov v kranjskem »Avtocentru«. Prav tako bodo začeli, če že niso, tudi v škofjeloškem -Trans tur istu« in jeseniškem »Avtoservisu« in še v nekaterih podjetjih, kjer je zaposleno večje število boferjev. Voznike, ki so že več let za volanom, preizkušajo s testi, ki so predvideni za izpite voznikov. Pri tem pa naj omenim, da je čutiti kar* precejšen odpor prt voznikih, zlasti starejših. Nekateri so v zmoti, ko mislijo, da bo neuspešno testiranje vplivalo na njihovo zaposlitev. Ta bojazen je popolnoma odveč. Gre namreč le za preizkus šoferjevega znanja in da s! 'manjkajoče izpopolni, lesne   !<'iv.ure.   Sveti   za  telesno hkrati pa bo laže uveljavljal svo-vz!TOJo svoje vloge n'so odigrali je zahteve glede višje kvallfikaci
razgledih za v prihodnje. 'polagale z zavarovalnimi rezerva-wr --katerih predelih nase dr- mi, kakor pa v majhnih zavaro-* v Sloveniji edinole na Go-Jvalnicah. kjer ne bo zavarovanih Srfcem in delno v Ljubljani, sc rezerv ali pa bodo zelo majhne. r x v oktobru pojavila močna Kakor Že rečeno, bodo morale biti je»!ta da bo zaradi slabe letine v majhnih zavarovalnicah vsa re-Prirnanikovalo moke. zato *i je Jzervna sredstva stalno na razoo-
je. Ta testiranja opravljajo podkomisije skupno s podružnicami Združenja šoferjev in avtomeha-nikov.«
tako, kot bi jo morali, zato so njihovo mesto pričele prevzemati občinske zveze za telesno kulturo. Sveti so se v glavnem ukvarjali le ki do v hmww>i i,, ■«..i . . 7. razdeljevanjem sredstev, ki so 8.30. uri v dejavskem demu v Kra- bila mnogokrat porabljena nena-nju. Skupno bo nastopilo^ 43 pio- črtno, ker niso bila pravilno raz-nirjev, zakaj najboljša ekipa je deljena. Njihovo vlogo bodo pre- 1 sestavljena Iz treh tričlanskih ekip. vzele občinske zveze, ki bodo sa- i
druge in tretje te- mosiojno mnogo lažje vodile tc- Predavanj In drugih akcij.
0 Čeprav Je -MESEC VARNEGA PROMETA« precej za nami. smo le radovedni, koliko Jc bilo
Ekipe $o prve, tavnostne stopaje.
St.S.
lesno "vzgojo in šport po občinah. I   - »Bilo Je mnogo predavanj, W
R.   so zajela vse uporabnike cest,
velik del potrošnikov oskrbel zaloge moke za dva ali već mesecev. Ker pa podjetja za predelavo žita meljejo za potrebe sproti in trgovska podjetja ne morejo dobiti naenkrat več moke,   kot jo ' lahko prodajo v enem mesecu, je j razumljivo, da je v novembru na Gorenjskem začelo primanjkovati • belo moke. Kljub temu je bil mo- I žen nakup manjših .količin, one- ' mogočeno je bilo le ustvarjanje zalog, ki pa jih potrošniki navadno tako ali tako nimajo. Mišljenje o obetajočem se pomanjkanju bele moke jo podpirala tudi novica o zvezni uredbi, da mlini lahko predelajo v belo moko le eno četrtino razpoložljivega žita. Ker pa jo določana četrtina Jugoslovan- I sko povprečje, nekatere naše re- I publike pa trosijo le po 5 do 10 odtotkov bele moke v odnosu na črno, lahko dobimo bele moke, kolikor hočemo. Ugotovili so, da je pri nns potrošnja črne in bele moke približno enaka.
Pred kratkim so bile z ZDA sklenjene pogodbe za uvoz 120 tisoč vagonov pšenice, kar pa Je dovolj za potrebe do prihodnjega leta. - S.
lago, zaradi česar ne. bo možnosti
gospodarski račun govori za več^e zavarovalnice, ker Je ekonomičnost dela lahko večja le v večjih zavarovalnicah. Predvsero sre za vpliv splošnih stroškov, kakor na primer za stroške vodstva, vodstvenega, kadra, prostorov in podobno.
V zvezi s procesom integracije, ki poteka v našem celotnem gospodarstvu, majhne 7avarovalnice ne bedo mogle v celoti hitro 1« kvalitetno opravljati svojih nalog-V obdobju, ko bodo gospodarsfcf organizacije v proizvodnji po *»* slugi integracije sposobne specializirati kader in vnesti sodobnejšo organizacijo dela, bo zavarovalstvo zaradi razdrobljenosti organizacije životarilo  v  omejenih možnostih glede modernizacije poslovania in pridobitve ter specializacije visoko kvalificiranega kadra. Sklad za preventivne in repre- . za-|sivne ukrepe bo lahko na posa-last- meznem  področju odigral svojo pozitivno vlogo le tedaj, če bo razpolagal s primemo količino srsjsr stev. Pri majhnih zavarovalnicah bodo celotna sredstva za prcvent:-vo razumljivo msjhna in Iz njih izvirajoča aktivnost ne bo Ovotja preseči čisto organizacijskih in trenutno drobnih potreb.
Ivan Hrovatin
PODJETJE    Vina fUtoi"
Kranj, Mladlntka 2
ZELO UGODNO PRODA:
2 tovorna avtomobila znamke DODGE
- 3 tone, v voznem stanju
1 tovorni avto znamke DODGE
- 3 tone, v nevoznem stanju
več velikih karti, ležalnih transportnih
sodov ter raznih zabojev in gajb
Vse informacije dobite na upravi podjetja v Kranju, Mladinska 2, telefon 2336.
Prvi delovni sestanek
• Čeprav je minilo komaj nekaj
• oni, odkar je bila v Radovljici fj redna letna  konferenca mladih
RADOVLJIŠKA.
KOMUNA
9 občanov,   so   se novoizvoljeni člani   plenuma že lotili svojih
• nalog    x    vso prizadevnostjo.
• Medtem  ko  je bilo na prvem
OTVORITEV DOMA AMD V PODNARTU
Letošnji dan republike so tudi v radovljiški občini proslavili nadvse slovesno. Medtem ko so bile v vseh večjih središčih slavnostne •kademije, so bile razne slovesno-•«ti tudi v manjših naseljih. Med .temi moramo predvsem omeniti otvoritev doma AMD-v Podnartu, ki je bila na dan republike. Po slovesni otvoritvi so se člani AMD *brali tudi na reclnem letnem občnem zboru. V Podnartu je isti dan tamkajšnja šahovska sekcija pri RUD Podnart priredila v kulturam domu tudi. Šahovski turnir.
Slovesnosti ob dnevu republike *a bili tudi na Ovsišah in v Kropi. 2e na večer pored praznikom je Dila na Ovsišah pred spomenikom Padlih borcev komemoracija, zatem pa v osnovni šoli proslava z .bogatim kulturnim sporedom, ki ■"Ju je sledilo sprejetje cicibanov v jpjonirsko organizacijo. Tudi v *Kr<>pl je bila na ve*er pred praz-jnikom akademijo, ki so jo prirc-Wi učenci in učitelji osemletke yt Lipnice ter pevski zbor KUD »Staneta Žagarja« iz Krope.
VSPESNO DELO AVTO-MOTO ŠOLE
2e nekaj let deluje v okviru Avto-moto društva Jesenice tudi •vto-moto šola. Glede na svoje pozivno delovanje je dobila na •HdJog TNZ Kranj z odločbo dr-^noga sekretariata za notranje jBjfeve LRS status regularne šolo. Od ustanovitve (3. 5. 1962) jc organizirala šola že 4 razrede s 162 kandidati. 2a ^ razre<1 predvideva učni nacrt M ur teoretičnega Potika in 15 ur vožnje. Učni načrt <*«"ga prometne predpise, moto-roznanslvo, elektrotehniko, maziva, prvo pomoč, tehniko vožnje in Odnese na cee-ti. Iz teh predmetov !• bilo opravljenih v vseh Štirih nr'*d'h nad! 200 ur predavanj, «ne':em ko -so kandidati pod strokovnim vodstvom inštruktorjev Prevozili v skupnem nad 2.300 ur z tnoicrnimi vozili. Pred izpitno kofniai'r, TNZ Kranj so prepuščal samo tisti kandidati, ki opravijo prej teoretični ;n praktični društveni izpit. Medtem ko je bilo doslej opravljanje izpitov neomejeno, bo smel kandidat v prihodnje opravljati izpit le trikrat, po tfttlem neuspešnem poskusu pa bo moral pred posebno zdravniško-psihološko komisijo II. stopnje v Ljubljani. Tudi zahteva AMZ Slovenije, da smejo inštruktorji 'poučevati praktično vožnjo le. če je voz zavarovan, bo za nekatere kandidate novost.
V dejavnost avto-moto šole na Jesenicah sparinjo tudi tečaji in Izpiti zn mopeH:ste. Ob ustanovitvi šole .«o v i;>tcrn obdobju Izvedli le 9 takšnih tečajev. Ker tudi za mooediste zahtevajo izpit z izpol-njevanjem prometnih testov, bodo tečaji razširjeni na 15 ur teoretičnega pouka in opravljanje praktičnega izpita na društvenem mo-psdu. Tako s« bo komisija lahko srepričala, če je kandidat vožnje K mopedom sploh vešč. — U.
TEHNICMI , PREGLEDI MOTORNIH VOZIL
Avto-moto društvu Jesenice, ki Je v kranjskem okraju eno najbolj delovnih, že nekaj časa pregleduje svetlobne efekte avtomobilov t regloskopom. Da bi do konca leta pregedali vse avtomobile, bodo te opravljali preglede s pomočjo LM tudi na cesti, razen tega pa je TNZ Kranj pooblastilo AMD Jesenice tudi z izvedbo registracije vseh motornih vozil. JfcgiBtracija, ki bo od 15. 12. 1962 do 15. 1. 1963, bo s solidno postrežbo in predvsem točnim delom pripomogla k večjemu ugledu AMD Jesenice. S 1. janurjem 1983 pa bo dobilo AMD Jesenice od TNZ Kranj tudi dovoljenje za tehninče preglede   veh motornih
m J, razen, avtobusov. — U.
9 plenarnem zasedanju le konst!-£ Utiranje novega občinskega mla-£ dinskega komiteja, bo v petek O žfe drugo zasedanje plenuma. $ Prihodnji petek bo torej prvi 0 pravi delovni dogovor mladih 9 radovljiških občanov, ki bo imel £• predvsem organizacijski značaj.
V razgovorih po letni konferenci za delo v prihodnje so se mladi dogovorili, naj bi imeli čim pogosteje plenarna zasedanja, na katerih pa naj bi probleme mladine konkretno obravnavali po posameznih področjih dejavnosti. Na vsa takšna zasedanja bodo vabili tudi ostale organizacije ali ustanove, ki 6e neposredno ukvarjajo z zadevami, ki jih bodo mladi obravnavali na 6vojih zasedanjih. Takšna organizacija dela pa bo možna le. Če bodo za seje plenuma skrbno pripravljene analize in drugi materijali, za kar bodo morale predvsem skrbeti posamezne komisije. Izvolitev komisij pa bo prva naloga petkovega plenuma.
Po dosedanjih predvidevanjih bo v okviru ObK I.MS Radovljica delovalo sedem komisij, in sicer: idejno-vzgojna komisija, komisija za splošno in strokovno izobraževanje, komisija za delavsko samoupravljanje, komisija za družbeno upravljanje, komisija za mladinske delovne brigade, kadrovska komisija in komisija za družabno življenje. Izmed vseh naštetih doslej že obstaja kadrovska komJsf-
ja. ki bo imela v prihodnje verjetno največ dela. V podobnem položaju je bila omenjena komisija že tudi v preteklosti, vendar ' pa doslej svojih nalog ni izvrševala tako, kot bi Jih morala, zaradi česar so bile v delu posameznih mladinskih aktivov tudi precejšnje pomanjkljivosti. V skrbi, da bi bila zadeva v prihodnje bistveno drugačna, so imeli člani kadrovske komisije pred dnevi že enodnevni seminar, ki pa prav gotovo ne bo ostal osamljen.
Razen komisij bodo mladi radovljiški občani na petkovem plenumu Izvolili tudi sedemčlanski sekretariat, ki naj bi v prihodnje pomenil središče vsega dela mladink in mladincev. Med drugim pa bodo v petek razpravljali tudi o nalogah posameznih komisij in njihovem bodočem programu. Sicer o tem še ne bo moč sprejeti dokončnih nalog, ker še ne bodo izdelani zaključki letne konference, ki morajo biti osnova vsega nadaljnjega dela. Bržkone pa bo še ta mesec posebno plenarno zasedanje, na katerem bodo mladi obravnavali predvsem že omenjene zaključke in na osnovi teh sprejeli tudi konkretnejše naloge za delo v prihodnje.
Člani plenuma ObK LMS bodo med drugim, v petek razpravljali še o seminarju za ideološko in politično delo, ki bo še v decembru.
B. F.
Zimsko turistično zoJJJJe v Radovljici
Kako pomagati Plamenu
Da «e Je tovarna vijakov »Plamen« v Kropi v zadnjem času znašla v precejšnjih težavah, <-mo imeli priložnost že večkrat slišati. Gospodarska zbornica je v želji, d« bi pomagala Plamenu na zeleno vejo, z njegovim soglasjem
Imenovala posebno komisijo, Id že dalj časa proučuje težave podjetja In možnosti za njihovo odpravo. Delo komisije Se ni zaključeno.
Največjo težavo predstavlja prodaja izdelkov. Ko so v Plamenu /ačeli planirati rekonstrukcijo, ki so jo izpeljali zares zelo na široko, je bilo pomanjkanje vseh vrst vijakov na našem tržišču precejšnje. Sedaj pa je že zraslo več podobnih podjetij, tako da je teh Izdejkflv v državi več kot preveč. Mixna bi bila prodaja na inozemskem trgu, vendar po znatno nižji;! i enah kot doma, teh pa si Plamen — močno obremenjen z anuitetami za investicijska posojila, i c ;>■ privoščiti. Clanl komisije I odo zaio Skušali skupaj s predstavniki podjetja izdelati dober ni program in rentabll-noitft) izračun.
Med i;;« j;Miincmbncjšimi dosedanjimi URolovitvami komisije o ne-l...v'lnostih. ki so povzročile sc-canje težave, naj omenimo dejstvo, da so v rlamenu veliko na-i orov vložili v izgradnjo novih ..i it.l. da pa so ob tem zelo zanemarili komercialno službo. Ko so o tem razpravljali tudi na edboru za ekonomsko - finančna vprašanja pri gospodarski zbornici, so člani odbora — predstavniki ra/.nlh gospodarskih organizacij -navajali slabo sodelovanje Plamena z Železarno in s trgovskimi uniMMičniml podjetji z železnino, ki bi Inbko rlamenu veliko poma-.a' i po rbno pri usmerjanju v 'proizvodnjo dobro ido:'-lh artiklov. I '• I r pt je Plamen realiziral svojo proizvodnjo mim » grosistov in mu Je tudi sicer lahko očitati počasnost i ;i preusmerjanju na iskane '•■Mil.'f, so velike zaloge pri sedanji konkurrnčnorttj v tej panogi razumljive. Zaključki  in predlogi komisije
Še ta mesec občinska konferenca SZDl
Letne konference krajevnih organizacij SZDL na območju radovljiške občine so v jjlavnem končane. Zadnji, ki se bodo zbrali na letnem obračunu, bodo v Srednji vasi, medtem ko so bili predzadnji Podnartčani, ki so imeli letno konferenco pretekli ponedeljek. O vseh najpomembnejših zadevah, ki so jih na konferencah obravnavali člani SZDL, je še težko poročati, vendar pa že sedaj lahko ugotavljamo, da so bile letošnje konference mnogo boljše kot prejšnja leta: skrbnejše so bile priprave in poročila, razprave pa živahnejše in konkretnejše. Takšna ugotovitev je vsekakor po-| .sledica novega načina udeležbe na konferencah, saj tO bili na krajevnih konferencah le v podružnicah voljeni delegati, ki so pe:!robneje seznanjeni z najrazličnejšimi problemi in so se tvdj za razprav;1 lahko dobro pripravili. Zaradi zadovoljivega poteka krajevnih konferenc upravičeno lahko pričakujemo, da bo tudi redna letna občinska konferenca SZDL, ki bo še ta mesec, dala dovolj predlogov, ki bodo razgibali celotno dejavnost na območju občine, če bodo Ra~ dovljičani želeli vse koristne predloge tudi realizirati. — F. ,
N^Jfcr.aticem valu
0 Za    novega predsednika
DBK LMS Radovljica je bfl. izbran Rajko Kalan, medtem ko bo dosedanji predsednik, Miro Golčman opravljal posle
sekretarja.
d Zanimivo je, da v tovarni
KlMamcn« v Kropi, kljub temu da je zaposlenih nad 100 mladink in mladincev, še nimajo svojega mladinskega aktiva. Že dlje pa razpravljajo o možnostih, da bi gn ustanovili, ker to narekujejo potrebe. Ker pa imajo mladinske aktive v Kropi in Kamni gorici, razmišljajo tudi o možnosti, da bi v »►Plamenu« organizirali vsaj klub mladih proizvajavcev.
Mesarsko podjetje n. Jesenicah gradi novo predeiov.lnico, ki bo zaradi nepredvidenih ovir glede obrt-niških del dograjena nekoliko kasnsj«, kot J. Mlo predvideno. Kljub temu pa bo otvoritev za letos
predvidenih del Se v decembru. V perspektivi, morda že prihodnje keto, ko bodo vse zmogljivosti | fef|ttta znani še ta mesec, predelovalnlce izkoriščene, bodo začeli Se z gradnjo hladilnice
TUDI GOSPODINJSKA ŠOLA BI LAHKO ORGANIZIRALA RAZNE TEČAJE
Pred preselitvijo gospodinjske šc.e iz Poljč na Jesenice je obstajal gospodinjski center, ki je organiziral občasne šiviljske, kuharske in druge tečaje za gospodinje. Letos se jo že nekaj gospodinj vprašalo, zakaj še ni nobenega podobnega tečaja. Predvsem se zanimajo za šiviljiiki tečaj, ki ga je prcj.rnja leta organizirala tvrd-ka BAGAT v sporazumu z gospodinjskim centrom. Morda bi naloga gospodinjske šolo, da bi skrbela za tovrstno usposobiJeno.-t gospodinj, ima pa prav gotovo možnosti, da glede na prostore tn tečaj organizira. S tem bi prav gotovo tudi.letos ustregli prene-kateri gospodinji, ki želi izkoristiti zimske me.->oce za izpopolnitev v šivljsk stroki. - U.
UPAMO,
DA TO NI ZGOLJ ZANIKRNOST
Jeseničani, ki so bi'.i vajeni zadnja leta milejših zim, ae upravičeno sprašujejo, zakaj stranske ceste na Jesenicah niso usposobljene za normalni promet. Do sedaj so namreč vse poledenele ceste redno posipavali s peskom, letos pa ni nikogar, ki bi pomislil na varnost pešcev in voznikov. Podobno je tudi s pločnikom ob glavni cesti.
Deset let uspešnega delovanja
Ansambel narodnih plesov Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah praznuje letos desetletnico svojega obstoja ln uspešnega delovanja, jubileja priredil v Cufarjevem V decembru bo v počastitev tega gledališču samostojen nastop. Prikazal bo kvaliteten napredek, ki ga je dosegel z desetletnim trdim in vztrajnim delom. Jeseniški fol-
JESENIŠKI
KOVINAR
kloristl dobijo od časa do časa koreografa, ki Jih nauči po nekaj novih plesov, sicer pa so samo-rastnlki m pod vodstvom domačinke Rezke Torkarjeve vadijo po trikrat ali celo štirikrat tedensko. Mirno lahko rečemo, da je ansambel narodnih plesov odsek jeseniške Svobode, ki s svojimi nastopi najbolj navdušuje številno občinstvo doma in drugod. Zadnja leta se uveljavlja tudi v tujini. Njihovih nnstopov si želijo predvsem inozemski gosti na Bledu, kjer so v letošnji sezoni gostovali kar sedemkrat. V prihodnje bodo sklenili pogodbo tudi m Turističnim društvom v Kranjski gori, kjer podobnih prireditev se ni. V okviru ansambla deluje tudi instrumentalni kvintet, ki spremlja širok repertoar jugoslovanskih narodnih plesov. Vokalni kvintet pa so zadnje čase nadomestili z dvema mladima pevcema, ki sodelu-
jeta pri nastopih zelo uspešno z
vmesnimi točkami. Da bi poskrbeli tudi za perspektivno dejavnost  ansambla imajo v načrtu
ustanovitev mladinske sekcijo, teta bi se pestopoma uvajala in lahko po potrebi tudi zamenjavala i starejše člane.— P.
Nagrajeni za tehnične izboljšave
Menda na Gorenjskem nI gospodarske organizacije, ki bi v tolikšni meri skrbela in upoštevala novatorsko in racionnlizatorsko dejavnost članov kolektiva kakor jeseniška 2elezarna. Za to skrbi poseben referat v okviru plansko-ekonomskega oddelka, kjer prijavijo člani kolektiva vsako leto blizu 70 tehničnih izboljšav, kar pomeni več milijonski prihranek Železarni. Posebna komisija, kL ocenjuje predloge avtorjev tehničnih izboljšav, je izplačala že letos za nagrade več kot pol milijona dinarjev. Na minuli seji pa je komisija določila, da se 10 novator-jem izplača skupno 136.880 dinarjev. Ti nagrajenci so: Niko Bernard in Jože Gračnar Iz transportnega oddelka, ki sta za boljšo organizacijo dela in mehanizacijo prevoza kamna na apnenico prejela 40.000 din; vrrirževalna zidarska strokovnjaka Franc Osenik ln Rudolf Kalan pa sta bila za izboljšanje oboka normalizirne peči nagrajena z 22.488 din. Ostale nagrade so prejeli še: Janko Zupan, Jožo Petemu, Jože Zorko, Peter E»e-gač, Avgust Vister in Franc Nadd-žar. - St. S.
Na Jesenicah so že pred leti pričeli graditi nov podvoz pod železnico. Podvoz Je sicer že dograjen, Zm ner^Legr.pora med ObLO Jesenice in *TP LJubljana pa še m izročen prome u Z urejs-nllmnovela podvoza so starega skoraj onesposobili in ga ne vzdržujejo več. Podvoz Je brez raz-sveUlave poln lukenj ln dostikrat pribežališče nemoralnih oseb, ki tu iščejo svoje žrtve oz. se žele M poMnaCb izživel. Nujno bi bilo, da sc do ureditve novega podvoza oskrbuje tudi stari podvozId se ga poslužujejo prebivavcl terena Stare Save in Podmelakljs. Posnetek kaže skrajno zanemarjen podvoz pod železniškim kolodvorom na Jesenicah
Ustanovili bodo turistični urad
Razprava o finansirnju — Predlog je vreden proučitve — Obnovili bodo obveščevalno službo — Prihodnji sestanek februarja
Rekonstrukcija strojev v BPT Tržič zahteva tudi nove sposobnosti delavcev. Za priučitev poskrbi tam. SSS^SeSK center. - Na sliki: mlada delavka pri priučevanjuza delo na raztczalnern .troju, pričemer *[poSaga izkušena delavka, ki Je dobila potrebno teoretično znanje v izobraževalnem centru
Vsi otroci bodo obdarjeni
Pripravo za letošnjo novoletno jelko ln za prihod dedka Mraza so V tržiški občini, v polnem razmahu. ObO SZDL in DPM sta skupno poskrbela, da bodo ob novem letat obdarjeni vsi otroci z območja občine in teh je skoraj 3.000. Sredkstva za obdaritev bodo dale gospodarske organizacije, vsak otrok med drugim in petnajstim
I letom pa bo prejel darilo v vrednosti'od 300 do 400 dinarjev. Ra-
[ een tega,so se v tržiški občini tudi dogovorili, da ne bo nihče prirejal posebnih novoletnih obdaritev otrok razen omenjene skupne ekclje, da se ne bi ponavljale slabe izkušnje, ko so bili nekateri otroci obdarovani dvakrat ali trikrat, nekateri pa nobenkrat. Na podoben način so zadevo v tržiški občini uredili že za lansko novoletno praznovanje, z načinom pa so bili zadovoljni vsi občani in razumljivo, najbolj sami otroci.
Izkušnje obetajo nove uspehe
Skofja Loka, 4. decembra — Včeraj je bila občinska plenarna konferenca turističnih ' družbenih organizacij za področje Škofjeloške komune, ki jo je sklicala Gorenjska turistična zveza Kranj in je bila prva v našem okraju.
V zadnjom času veliko govorimo o vlogi turizma v našem gospodarstvu. Pri tem pa vemo, da si ne moremo več predstavljati uspešne dejavnosti in vloge turističnih družbenih organizacij na amaterski bazi kot doslej, če hočemo govoriti o nadaljnjem razvoju turizma. Prav zato pa je potrebno čimprej urediti vprašanje investiranja turističnih družbenih organizacij, kar je eden izmed osnovnih namenov teh konferenc. V tej zvezi so razpravljali tudi škofjeloški turistični delavci. Sprejeli so predlog GTZ. naj bi vsako leto že zgodaj jeseni sestavili podrobni delovni program, ki naj bi obsegal vse organizacijske
gih dohodkov TD. Razliko sredstev za realizacijo finančnega programa pa naj bi pokrila dotacija iz letnega proračuna ObLO.
Pomanjkljivo strokovno izobraževanje je v marsikaterem podjetju precejšen problem, ki ima lahko tudi večje posledice glede proizvodnih uspehov. Ponekod so zadevo skušali reševati z ustanavljanjem izobraževalnih centrov, ki
IHŽ1ŠKI
VESTNI K
skeea biroja in članarine ter dru- ] -Kroni«, domu pod Planino (Tre-... bija) Sorici in vzpostaviti novo,
kot so npr. planinski domovi ipd.. Predlog za ustanovitev občinskega organa turističnih družbenih organizacij v Skofji Loki niso sprejeli, ker je vezan na finančna sredstva, ki jih zaenkrat ni moč zagotoviti. V zameno so predlagali, naj bi bile občasno tovrstne občinske konference. Prihodnja bo februarja. — S. Skrabar
LOŠKI	
BEL/	
Omenimo naj tudi predlog včerajšnje konference v zvezi s fi-nansiranjem turistične dejavnosti, ki bi ga kazalo proučiti: gospodarska zbornica okraja Kranj naj bi svojim članom trgovske, prometne, gostinske in obrtne dejavnosti zvišala članarino za določen odstotek.
Razen tega pa so razpravljali tudi o ustanovitvi turističnega informacijskega urada, ki bi ga vodilo TD Skofja Loka za vse področje škofjeloške komune. Med področja drugim naJ bi ta urad skrbel za po-
BELEŽKA
KJE JE SANITARNA INŠPEKCIJA
O mostu čez Bistrico v Retnjah smo v zadnjem času zapisali več vesti, zadeva pa se je končno le premaknila z mrtve točke. — In sedaj, ko urejajo most, ne bi škodilo, če bi uredili še cesto iz Kri-žcv do mosta. Torej gre za cesto ob Zaplotnikovi \ hiši. Ob cesti je neurejena kanalizacija, razen tega pa je ves predel posut z najrazličnejšimi odpadki, ki povzročajo ogaben smrad. Podobna situacija traja žo iz leta v leto, vendar sanitarna inšpekcija, še ni ničesar naredila. Morda ne bi škodilo, če bi inšpekcija vsaj v prihodnje zadevo kar uredila. — B.
ZA ZAČETEK VSAK TEDEN ENKRAT
O prvi poskusni radijski lokalni oddaji v Tržiču smo na kratko že poročali. Med občani pa je spričo uspeha prve oddaje zadnje dni precejšnje zanimanje, kdaj bodo lahko poslušali prihodnje oddaje. Glede tega smo se pozanimali pri prof. Edu Roblcku, ki je predsednik komisije za tisk in radio pri ObO SZDL in hkrati skrbi tudi za program lokalnega radia ter zvedeli, da bodo nekaj časa radijske oddaje enkrat tedensko, in sieer ob torkih od 17. do 19. ure, medtem ko bodo oddaje kasneje, ko bodo-poskrbeli za boljše delovne pogoje, dvakrat tedensko. — F.
RAZPRAVA O STATUTU
pa se v mnogih primerih še niso dovolj uveljavili ali pa so že po skromnih delovnih začetkih prenehali z delom. Tako kot povsod so se problema lotili tudi v tržiški občini. Pred leti sta bila ustanovljena dva centra: v Peko in BPT. Prvega ni več, drugi pa opravlja svoje naloge z največjim uspehom in obstaja sedaj že peto leto. Razen izobraževalnega centra v BPT rešuje probleme strokovnega izobraževanja na območju občine le še tržiška Delavska univerza, ki samoiniciativno prireja občasne seminarje ali predavanja, po želji posameznih delovnih kolektivov pa poskrbi tudi za posebne oblike strokovnega i/.obra zevanja.
Petletne izkušnje izobraževalnega centra v BPT so že precej bo-
bogato obrestujejo. Spričo rekonstrukcije podjetje nenehno potrebuje vse več Btrokovno usposobljenih delavcev, ki pa si jih preko rednega šolanja ne more zagotoviti. Lani je bilo razpisanih osem delovnih mest za tekstilne tehnike, prišli pa so le štirje, za prihodnje leto pa bi potrebovali 15 novih tehnikov, ki pa jih prav gotovo ne bo moč dobiti. Zadevo glede strokovnih delavcev mora torej reševati izobraževalni center ali z načrtnim štipendiranjem (letos je končalo šolanje 12 izrednih štipendistov) ali pa s priučeva-njem posameznih delavcev za določena dela. Za priučevanje so vsako leto potrebni tečaji, ki so deljeni po programu na teoretični in praktični pouk, največkrat pa trajajo okoli 3 mesecev.
Razen strokovnega izobraževanja omenjeni center v BPT skrbi tudi za izobraževanje na drugih področjih dejavnosti. Redno prireja tečaje za družbeno-ekonom-sko izobraževanje proizvajavcev — upravljavcev, za ideološko politično izobraževanje članstva družbeno političnih organizacij in za splošno izobraževanje. Dosedanje izkušnje kažejo, da je obstoj centra nadvse koristen in da bo potrebno v prihodnje njegovo delo le še popestriti in razširiti, s tem
in operativne nalo?j\ s " gVO!om ! večanje turistične dejavnosti, usta javne turistične sluzoe ^      novjl mcnjalnic0) k. je doslp. §(
območju.  Pri tem pa -    m tPr privabijal' goste in ^rbel
sodelovati predstavni* c„a_ | za njihovo prijetno počutje. Osnov-
spodarskih Sjrffi&F gSovni v turistični  PromL, ,
progra m TD pa H «
za njihovo prijetno počutje. Osnov na sredstva — do 5 milijonov — za ustanovitev tega bo prispevala občina.
V zvezi z obveščevalno službo o kapacitetah pa so sklenili, da jo
se stekala: iz celotne turistične takse na območju društva, iz do- t
hodkov   turističnega   informacij- j-"? potrebno čimorej obnoviti
V decembru na škofjeloškem filmskem platnu
V najbolj primernem mesecu za e&to nekoliko soroden i~ oW»> i» ■ obisk filmskih predstav se Škof-j film »Ncnadom*, v lanske ' jeločanom obeta dober spored. V J ju«, ki jo preostal šo iz nrelftn^l'*" začetku meseca jena sporedu ?n- j meseca. Sledil bo v Berllin gleški film »»Obtoženi ste Osear i grajeni film režiserja Ahtcmr VVilde« - ki prikazuje pretresljivo j »Noč««  - o  ugašajoči l^:^..'1 življenjsko tragedijo znamenitega I angleškega pisatelja. Film je leta 1961 dobil prvo nagrado na filmskem festivalu v Moskvi. Temat-
gate in na osnovi njih ni težko. pa bodo zagotovljeni>za prihodnost zaključiti, da se sredstva, ki so tudi boljši'proizvodni*uspehi, potrebna za obstoj centra, kmalu ' E. F.
Poljanah
0 proslavi
Ob dnevu republike je bila proslava tudi v Poljanah nad Skofjo Loko. Videti je bilo, da so se iz-vajavci (KUD »Ivan Tavčar«) skrbno pripravljali. Program, ki ga je pripravil pevovodja in predsednik KUD Jelo Perme, jo bil zelo pester. Gleda vci oziroma udeleženci proslave, žal jih ni bilo veliko, so bili nadvse zadovoljni.
D. T.
Pred selo ObLO Kranj
Ustanovitev komunalnega sklada
Rešena prošnja kmetdvavcevlz Šmartna za znižanje doklade — Nova združevanja gospodarskih organizacij — Potrditev gozdnogospodarskih načrtov _ _
Iz gradiva — pripravljenega za
jutrišnjo sejo Občinskega ljudskega odbora smo odbrali nekatere predloge, o katerih bodo odborniki razpravljali in sklepali.
Tako je za sejo med drugim pripravljen predlog odloka o ustanovitvi komunalnega sklada obči-
Za včeraj dopoldne je bila skli cana razširjena redna seja komi sije za izdelavo novega statuta tr žiške občine. Na sejo so bili razen članov  komisije  povabljeni tudi vsi predsedniki podkomisij.
Za osnutek novega občinskega statuta lahko trdimo, da je v tržiški občini izdelan že precej dOi potankosti. Kljub temu pa so Se vedno med nekaterimi člani ko-') misije   in   podkomisij različna mnenja v zvezi z osnutkom, ki bodo razčiščena, še proden bodo osnutku novega statuta razpravljali tudi občani. Čeprav je komi 6ija doslej izhajala iz vidika pravic in dolžnosti občanov, sedanji osnutek še vedno dopušča možnosti za konkretnejšo obdelavo gle de obojega.  Predvsem pa je še možno razširiti dolžnosti in pra vice glede vlogo krajevnih skupnosti in raznih zvez, ki obstajajo na območju občino.  Bržkone je glede omenjenih zadev včerajišnji sestanek dal potrebne zaključke, zato tudi pričakujemo, da.bodo,0( rovom statutu kmalu razpeljali tudi občani. - P.
KRANJSKI
G LAS
komisija je res ugotovila, da na obdelovalnih površinah šmarskih kmetov ni mogoča 6trojna obdelava brez obsežnih in dragih hidromelioracijskih del. Prevladujejo travniki in pašniki, njiv je malo in na njih pridelajo le poljščine zase. Zaradi teh ugotovitev komisije — posebno pa še zaradi ugo-
tovljenih nizkih hektarskih donosov — bo odlok ustrezno spremenjen.
Nadalje bodo odborniki na ločenih sejah razpravljali tudi o pripojitvi obrtnega podjetja »Uniforma« k podjetju »Obrtnik« Ljubljana in o spojitvi Kranjskega gradbenega podjetja z gradbenim podjetjem Tržič. Izmed važnejših točk dnevnega reda seje naj omenimo še potrditev gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarski enoti »Preddvor« in »Jezersko — Kokra II« in odločanje o ustanovitvi zavoda za socialno delo.
dveh zakoncev (Jerne Mara U in Maroollo Ma.stroianni). Ljubezensko tragedijo mlade Italijanke pr kazuje francoski film "Dvojni obrat«, j Antonella LualdI je cb tem filmu dobila leta 1959 v Benetkah prvo nagrado za žensko vlogo.
Za občinski praznik — 18. december bodo v Skofji Loki gledali poseben program jugoslovanskih filmov, ki jih bodo vrteli od 17. do 22. decembra. Tedaj bo na sporedu že za november napovedani film o kragujevskem pokolu lota 1941 »Poklicali so tudi 5. c«, lani v Puli nagrajeni in zelo priljubljeni film »Saša« in črnogorski film »Ne ubijaj«, ki prikazuje zanimiv vojaški problem: tisti, ki ubija, je pred sodiščem oproščen, tisti pa. ki se brani ubijati, je obsojen. Vojno tematiko vsebuje tudi film italijansko-franeoske produkcije »Vsi domov!« Režiser Co-mencini in igravec Alberto Sordi sta porok za kvaliteto.
Ta mesec bo na sporedu tudi nekaj tako imenovanih /-komercialnih« filmov, med njimi španski film »Carmen iz Granade«, film »Prestopek na begu« itd. % In še novost: obiskovavci kina £ na Trati bodo odslej lahko ra-A zen ob.sobotah in nedeljah gle-0 dali filmske pretTstavc tudi ob % sredah. Za občinski praznik bo-% do na Trati vrteli domači film 0 »BALADA O TROBENTI IN s) OBLAKU« - J. K.
Iz obeh dolin
9 KOMISIJE   ZA BOLJŠE
DELO — Za danes je sklicana seja sekretariata ObK LMS Skofja Loka. Razen o proračunu za prihodnje leto bodo med drugim razpravljali o pripravah na plenum o idejno-vzgojnem delu, ki bo verjetno prihodnji teden. Za boljše delo pa bodo imenovali 5 komisij: organizacijsko — kadrovsko, za delavsko in družbeno upravljanje, za idej no-vzgojno delo, za društveno dejavnost in komisijo za MDB. Omenimo naj, da bo ena izmed nalog komisije za delavsko in družbeno upravljanje analiza uveljavljanja mladih v samoupravah organih in tudi splošne vloge mladih v kolektivu gospo* danskih organizacij.
* PRELOŽENO ODKRITJE Za dan republike je KO ZB Sovodenj napovedal odkritje spominskih plošč 15 padlim kurirjem na Lani šah in Stari Ose-lici. Le-to je bilo preloženo zaradi neugodnih snežnih razmer za nedoločen čas.
<* SKLEPE PRIPRAVLJAJO — Komisija za sklepe, ki so jo imenovali na nedavnem plenumu ObSS in ObK ZK Skofja Loka o problemih gostinstva in turama, je te dni začela z delom. Z delom bo verjetno končala v enem tednu; o sklepih oziroma realizaciji le-teh pa bomo šo poročali.
• POLITIČNA  SOLA - V ponedeljek so bo v Skofji začela politična šola, ki jo bo na pobudo ObK ZK izvedla Delavska univerza. Za to šolo, ki bo trajala 2 meseca, se je prijavilo okoli 60 članov osnovnih organizacij ZK, LMS, SZDL in drugih. Po končanem seminarju bodo udeleženci pisali seminarske naloge.
ne Kranj. Namen sklada je finan-siranje komunalne ureditve zemljišč. V skladu z zveznimi uredbami je ObLO že sprejel odlok o prispevkih  investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev   stavbnih   zemljišč. Ta sredstva in namenske vloge poli-tično-teritorialnih enot, zavodov in gospodarskih organizacij, posojila, obresti in drugo se stekajo v sklad,'iz katerega se v prvi vrsti finansira    komunalna ureditev stavbnih zemljišč, gradnja novih komunalnih objektov, kot na pri mer glavni kanalski vodi, ceste, vodovod ipd. in razširitev in rekonstrukcija   komunalnih objektov. Ker so v mestu in okolici komunalni objekti zelo dotrajani in bodo nujne mnoge novogradnje in rekonstrukcije, je potrebno tako urejeno   finansiranje, kakršnega omogoča komunalni sklad.
Kmetje iz vasi Šmartno so se pritožili proti dodatni odmeri občinskih doklad za leto 1962, češ da je povprečni hektarski donos večine poljskih pridelkov pod povprečjem ostalih vasi, ki jim je bila občinska doklada povečana Temu je vzrok predvsem ilovnata in močvirna zemlja, precej, zem-jljelje tudjv> gorskijlegi, obdavčena je •pai kot - nižinska,' Posebna
« ZBORI   VOLIVCEV PRI
KRAJU - Zbori volivcev v škofjeloški komuni ee v teh dneh bližajo h kraju. Skoraj polovica jih je že bilo, zakaj do 10. t. m. morajo biti zaključeni. Vsi dosedanji so bili več ali manj uspešni; na vseh so raz pravljali tudi o republiški in zvezni ustavi. Za prihodnje 7.bore volivcev pa naj zapišemo, da ne bi bilo odveč, če bi bili bolj obiskani, zakaj na dosedanjih udeležba ni bila najboljša.
Reorganizacija šolske mreže
j i. i       w,ia v Kranju«  Na šolah, ki imajo več vzpo-V ponedeljek J«        vq™J0 ? rednic v višjih razredih, pa bo redna seja sveta za šolstvo >~"^_.
FrlmskovlJ.nov v Kranju. Pred ''"^"^^um,.Kokra, do
Kranj. Seji so prisostvovali tudi nekateri strokovnjaki zavoda za prosvetno pedagoško službo, predstavniki oddelka za družbene službe, posebne šole v Kranju in drugi.
Ugotovili so, da je razvoj osnovnih šol doslej terjal že nekaj sprememb v šolski mreži, vendar uspehi le-teh niso bili povsod najboljši. Temu pa so bili krivi predvsem slabi materialni pogoji, ki so onemogočali uvajanje sodobnejšega pouka. Večina šol npr. ni m a delavnic, laboratorijev, prostorov za svobodne dejavnosti, telovadnic itd.
Menili so, da je prvi korak v odpravi, navedenih pomanjkljivosti'reorganizacija šolske mreže, ki naj pripomore k izboljšanju ma terialnih pogojev za delo šol. Urediti bo treba tudi kadrovsko vpra sanje in doseči, da se bodo sred stva, vložena v šolstvo res ekonomsko trosila. Zato je treba organizirati ustrezne močne popol ne osnovne 'šolo, ki bodo imele od 20 do 25 oddelkov, na katerih je mogočo strokovnjake za predmetni pouk smotrno zaposliti, tako da bi vsak učil lo predmete, za katere-je res usposobljen.
treba urediti ustrezne prostore za tehnično vzgojo, gospodinjski pouk, svobodne dejavnosti, telovadnice, laboratorije za pouk kemije, biologije in fizike. Ker trenutno zaradi pomanjkanja šolskih prostorov ni mogoče izvesti drugačne organizacije, naj bi bilo za zdaj na območju občine 10 centralnih šol, tem pa naj bi se pridružile še podružnične šole, s pridobitvijo novih šolskih prostorov (v Šenčurju in na Zlatem polju) pa raj bi bilo v šolskem letu 1981/67 samo še 7 centralnih šol.
Ko bodo izdelani konkretni predlogi, bodo reorganizacijo šolske mreže predložili v obravnavo in sprejem že ObLO. — R.
SEJA SVETA 7A BLAGOVNI PROMET
Danes popoldne bo izredno pomembna seja sveta za blagovni promet ObLO Kranj. Razpravljali bodo o gibanju blagovnega prometa v občini Kranj v prvih devetih mesecih letošnjega leta. o ceni ustekleničenega mleka in o nakupu nekaterih poslovnih lokalov. - C.
mali, oglasi > mali oglasi
prodam
Prodam 130-litrski brzoparilnik. Franc Sodja, Jereka 12, Bohinjska ostrica 4049
Kravo s teličkom, dobro mleka-£co, prodam zaradi krme. Alojz Hemenčič, Kovor 46 4830
Prodam enesobno stanovanje v ^«ijiL Naslov v oglasnem od-oelku 4851
Prodam prašiča, težkega od 30 *> 40 kg. Sp. Brniki 63
Prodam 1 kub. meter borovih Wohov in letve. Naslov v ogli -"fcm oddelkti 48.1,1
2   prašiča   za zakol. *ednja vas 41, Šenčur '4ool
Zazidljivo parcelo ob Bohinjkam   if>74^r-11    • -----1..... AT..
*«n jezeru lagodno prodam. Na-? ogla.snem oddelku 4855
•lov V ogl
Ugodno prodani lrodelno omaro • kavč. Kranj, ul. mladinskih fcigad 8 435G
Prodam prašiča za zakol, t« «" 190 kg. Sta-retova 25, Cirče 4875
Prodam kravo s teletom in plemensko telico. Zadružna 3, Prim-•kovo «856
Prašiča. 70 kg težkc«a, prodam. "»«elj 20. Preddvor       - 4859
Prodam kravo in plemensko?:« »ola. Sr. Bitnje 28 4830
Kompletne bate in ležaje od to-wl^a C prodam. Kranj, Koro-■fca 33 436,
Prehodni mladinski dom Predor proda po ugodni Jeni inozemski televizijski sprejemnik in ■»alni stroj ~Singer* 4862
Prodam kuhinjsko opravo Ogled '•ak dan. Kranj, C. 1. maja 2 48G3
Gospodinjsko pomočnico — upokojenko ali tovarniško delavko -sprejmem /a pomoč v gosoorPnj-
stvu. Lampe, Sp. Brniki 69, Ctr* kije . 4865
Izgubil se je pes — MHtlkl OV* čar — Orno »iv. Kdor kaj ve, nn"j javi na Škofjeloško ce^to 49 4W1
Podpisani Anton Ažmnn, M, Naklo 5, preklicujem ka- SOffl Žaljivega izrekel proti Frančiški Nadi zeve? iz Strahinja 79 na lavnem i sestanku dne 1.8.1902 v Nak1"-^
4RS7
Iz'avljam. da moja s'nnva J07« in Franc Poto'mik. Bled, Partizanska 52. n'sta uoravieOSl do pr<'di>;c    moj'h    premičnin, zato
opozarjani vsakogar pred n"ku-pom teh stvFri. Prodano n°promie-nine bom zahteval TOKA], Frane Potočnik. Brezje 37. p. Križe 4863
Suknjo — zamenjano v gof-;'i'o:
Major — vrniti prav tam. 4"10 Zdravstveno knii/ici na ime B.
J., izgubi iono v k;nu Center, vrniti na naslov naveden v njej. 43~0
Zatekla se je belo ttpa lOVfka pslca »Brakir«. Sv. Duh 75 4171
Preklirujem neresnične hov to. ki se širijo o Ivani Derria It Starega dvora. Obžalujem dejanje in so ji zahvaljujem, da jo odstooia od tožbo. Ivanka Brdnik 4872
Kupim več  ležajev odprtino 18
* 23 mm za eizc in kovaško peč •raitno«. Naslov v oglasnem odmiku 4854
Kupim rabljeno mizarsko skomino mizo, enofazni elektromotor
• elektrovarilni aparat. Anton zumer, Kranj, Bene d i kova 11 4802
VSEM RE&EVAVCEM nagradni: križank f.
OB DNEVU REPUBLIKE
Zaradi slabega odtisa klišeja V desnem zgornjem kotu ni čitljiv opis (sojatov), ki bi reševavcom pomagal, da bi lahko vpisali besedo »setev«. Zaradi tega tokrat obveščamo vse reševavce, da bom<-> upoštevali tiste rešitve, ki imajo pravilno vpisan vsaj del besedo -ETEV. Razen tega bomo pri žrebanju upoštevali (zaradi napake v klišeju) tudi nepopolno rešitev pri opisu »letovi.šče pri Opatiji*, kjer bi sicer morala biti pravilna rešitev »IKA«. - Uredništvo
Na podlagi določil 10. in 29. člena zakona'o financiranju gradnje stanovanj (Ur. I. FLR.I št. 47/59 in 12/82) m 20. člena pravil razpisuje upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Kranj v skladu s programom uporabe sredstev za leto 1963
VI. NATEČAJ - ZA DODELITEV POSOJIL 7„\ NAKUP IN GRADNJO STANOVANJ Z\ OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU
Po tem natečaju se bodo dodelila posojila za leto 1963 osebam v delovnem nazmerju in tistim, ki so po obstoječih predpisih / njimi i/cnačenc:
1. /a nakup stanovanj pri .skladu oziroma pri gradbenih podjetjih, ki gradijo stanovanja za trg:
2. za dograditev stanovanj in stanovanjskih hiš. Pogoji u ponudbo:
1. za nakup stanovanj:
n) najmanj 40 odstotkov lastne udeležbe; b) najmanj 20 odstotkov lastne udeležbe, če sodeluje pri nakupu tudi dru/beno-pravna oseba z najmanj 30 odstotkov udeležbe; [ C) najdaljša odplačilna doba je pod a) 25 let, pod b) 30 let, z 1 odst. obrestno mero. Ti pogoji so usklajeni s pravilnikom o namenskem varčevanju za gradnjo stanovanj z doc 27. VI. 1962.
Ponudbi ic treba priložili pogodbo (predpogodbo) za nakup stanovanja iti pod b) *klcp pristojnega organa družbeno-pravne osebe, (ti lOdeluJe pri nakupu z navedbo odst. udeležbe. V ponudbi se mora navesti, da se dovoljuje zavarovanje posojila po 40. členu pravil sklada.
2. za dograditev stanovanj in stanovanjskih hiš:
a) najmanj 60 odstotkov lastne udeležbe;
b) da je hiša zgrajena do tretje laze in da bo vseljena do konca leta 1963; , - ,
c) najdaljša odnlačilna doba za posojilo ie 20 let z 2,3 odst.
obrestno moro. ' *
Obrazce za ponudbo jc možno kupiti v Komunalni banki Kranj. Na osnovnem obrazcu     prošnja - na notranji strani je navedeno kakšno dokumentacijo je treba priložiti, razen tega pa mora biti priloženo tudi potrdilo delodajavca o povprečnih mesečnih
^Preddost^ri1 dodelitvi bodo imeli listi, ki bodo ponudili ugod-
,K'l>'nudbwa natečaj ic treba dostaviti osebno Stanovanjskemu skuS Sne Kranj, Kranj. Tavčarjevi ul 41 - ali pHporoCofl. r>,» noš-i — do 15. januarja 1963.
O izidu natečaja bo ponudnik obvešča z. odločbo. Celptnl Izid natečaja pa bo objavljen na oglasni deski obunskega ljudskega Odbora Kranj, Titov Ul št. 4.
Kranj, 26. novembra 1%2.
Stanovao'tki sklad
obtinc   k r ■ n j
Dve leti za poneverbe
Prod okrožnim sodiščem v Kranju oe je moral v preteklih dneh zagovarjati Franc K„ kmetijski tehnik s Kokricc, ker je grobo zlorabil zaupanje kmetijske zadruge »Sloga« v Kranju in pone-vcril na njeno škodo skupno 436.856 dinarjev gotovine. V času
•S sodišča
od 1. 1. do 2. 7. tega leta si je kot skladiščnik zadruge v skladišču v Zgornji Besnici od prodanega materiala pridržal najmanj za 347.911 dinarjev izkupička. Potem ko je bilo to početje odkrito in ga je vodstvo zadrugo razrešilo te dolžnosti ter mu poverilo p>-i>lc strojnika, pa je poneveril še nadaljnjih 88.945 dinarjev, ki jih I je naplačeval pri raznih strankah
j za strojne usluge. Da bi prikril prisvajanja v skladišču, je falzi-ficiral Se 18 dobavnic, ki naj bi [izkazovalo dobave raznoga materiala lažno navedenim strankam.
Vse te manipulacije je obdolženec sodišču v bistvu priznal, bile pa so tudi dokazane, posebno se po pregledu njegovoga poslovanja in zaseženi dokumentaciji. Svojega početja ni znal niti mogol s čim opravičiti. Vodilo ga je predvsem pač le islepo koristo-ljubje. Solo na obravnavi je vendarle spoznal, da jo zabredel predaleč in je pokazal tudi pripravljenost, da škodo čimprej poravna. Sodišče je upoštevalo njegovo priznanje in to pripravljenost kakor tudi, da mora skrbet] ?<\ dva otroka in da doslej še ni bi kaznovan tor mu jo odmorilo enotno kazen 2 loti strogoga zapora. Naložilo' mu je tudi plačilo vse povzročene škodo.
Kazen za rop
Po sklepu 13. seje upravnega odbora ZAVODA — INVALIDSKA ■ELAVNICA  KRAMI razpisuje delovno mesto
trgovskega zastopnika
za prodajo otroške konfekcije in trikotaže fcatop službe takoj.
Pismene ponudbe z opisom strokovnosti in zadnjega službovanja poslati na naslov.
Svet zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in upravni odbor
razpisuje
delovno mesto
pomočnika upravnika
Pogoji: višja strokovna izobrazba s 5-lctno prakso v upravno-ekonomski službi.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. Stanovanja ni na razpolago.
Miadina in zaščita gorskega cvetja
Devetindvajset mladincev in mladink iz raznih krajev Gorenj-
Milijonska škoda zaradi „rdečega petelina"
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ sprejme takoj
kovinostrugarja in finomehanika
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Informacije lahko dobite v organizacijsko-kadrovskem sektorju kombinata.
,r. To naj bi prišlo v poštev zlasti za tsta planinska društva in .';?ke. ker so pokazali lic Preske si jo ob sedanjih praznikih m'alo razumevanja Za to organi-izbralo Lubnik nad Skofjo Loko. /.acijo. - L II. Prišli so tja iz Gorij, Zcleznkov, iz Loke in obeh dolin, iz Radovljico in Jesenic, iz Kranj.skc gore in Gozd-Martuljka.
Prišli so na 2-dncvnl tečaj gOr-ske straže, ki ga je organ'z'ral koordinacijski odbor mladinskih odsekov planinskih druitev za Gorenjsko ob sodelovanju z mladinsko komisijo pri Planinski zvozi Slovenijo. S predavanji In barvnimi diapozitivi M mlado udeležence seznanili z najvainaj-šim cvetjem v nr.sih <?orah ln 7. drugimi nalog.-m! članov Go-<: -straže. Tn oi-Ranizncija se 1° s tem tečajem še znatno okrepila-
Predvidevajo, da bi pO motnosti organizirali še on oodobatl tečaj za usposabljanje Gorske stra-
Komaj osemnajstletni Franc delavec* iz Moš. je moral stopiti prod sonat petorico okrožnega so-didča v Kranju, kor ga jo javni toživec obtožil hudega dejanja -ropa. Obravnava mu je tako dejanje tudi ms dokazala. Čeprav se obdolženec ni -mogel" oziroma hote! dogodka, ki «<• je 15. avgu-I sta t. 1. končal v Kranju z oro-i panjem Borisa Boz.jaka. več do-I bro spominjati in se ic skušal na vso moč otresti krivde in odgovornosti za to dejanje, ne je so-dUćc lahko prepričalo o njego-vm dejanju.
Obdolženec je. kakor je sam izpovedal, tistega dne najprej popival s svojim znancem Francetom. Proti večeru je naletel na oškodovanci Borisa, ki ga je pridobi z.a to. da mu jo tudi on dal za pijačo. Ko je videl pri njem nekaj več Gotovine, se mu je porodila misel, da bi prišel do njo. Zvabil jo Borisa proti gostilni -Fink«, češ da imajo tam posebno dobro kapljieo. Ko sta bila že v bližini to go-liln". jo Borisa nenadoma krepko zgrabil pod p;t/.-duho in ga odvlekel proti hiši Zivka Adamiča nn Cesti Staneta Žagarja. Tam ga je zgrabil z. ro-
POKOPALIŠČE BODO PREUREDILI
Svet krajevne skupne .ti Trboje je na svoji redni js?ji .sklepal o programu dela v prihodnjem letu. Ena najvažnejših nalog skupno.-'i bo ureditev pokopališ::'. U:i:di'i bodo mrtvašnico, ograjo okoli pokopališča in pota, prebivavci sami pa bodo poskrbeli za notranjost pokopališča. - C.
O pozam ki je v ponedeljek, 28, novembra, uničil ledeni provizorij na Oorettjesavakl cesti v Kranju (le-la Je bil la^t trgovske::,i podjetji »Merkur«, uporabljalo pa ga Je Kranjsko gradbeno podjetje), vmo bravce obvesdli v pred-zrdnll Itevilkl našega Ihta. Danes ra W pndif'line'e odgovorili ni vprašanja: Maj, zakaj. kak;> ln kak na Ikvio Je povtroSI] »rdeči pe!el n-.
Po;.rr je nr.'-'ri med odsotni|o skl«?±S*n!ka • KrrnVke«a (fr»dfee-nega podjetja, ko! so ugotovili. »Davi ob fl. url sen k"t pO navadi •zakuril peč. Okiill 8. ttft sen jo nafbMfi zaklenil vri**:i '.''a-.Tca in nU- badega sluteč od>el na n?r-\ > podjetja« - je kasttejc : izbttr'en'o prloovedoval Ludvik Vr'U--.v:ii.
Ob 9.1S uri so prv! zavrteli telefonsko š'evUko 0.1 pri ».Kurivu--. Gflflivc! kr?n'-ske poklicne čete so trlcoj cdbrzeli rui kraj požara. Ko so prispeli, je bil požar, ki je nastal v notranjosti, že precej razširjen. Njihov boj z neusmiljenim rdečim petelinom Je trajal do 11.13. Kljub njihovi prizadevnosti pa ga je bilo nemogoče ugonobiti. Uspe-
lo jim je le lekr':z/ratj ppft&fj ta*
kaj ofrofen ja b'i tudi i?scn: ata»
novanj.ski provizorij, kl Je bil oddaljen kakih R-H) metrov od og-n|a.   -/.'{orelo je vse, k.'r Je patt | lahko ({orelo. t!spelo je rešiti li-:.
fradbano knjlfo, oaarte za javni aktadlMa In v.«e detajle načrtov In lehnično dokumenlac!jo. ko še ni Ml pivžar luko rn/'!r'ei. Zgorela 'e vsa ■kladlMna kartoteki, Tumi'a te cevi   /a  vedo. uničeno
Jc jrradbsno orodje (krampi, lopate Ip''.). obtoka (le'nvcev, stresna le-po-il.i. * 1'n z.i motorna vozilu (!)...«
'o nrm dojrli na Kranjskem grarl-benem podjetju. In pristavili: ••'''Ue:5o še iii{<.t■ivljamo. Po grn-'•' oceni jc večja od dveh milijonov.«
Zakaj je prišlo do tega požara? Ugotovili so, da je bila lončena peč na eni strani obložena z cirv-mi in da jc bilo poškodovanih nekaj keramičnih ploščic in da jo po v-sej verjetnosti to povzročilo požar.
Ali ne spominja to na kršenje požarnovarnostnih predpisov?
S. Skrabar
ko za usta, z drugo pa mu segel za vrat in ga pričel daviti. Boris so ga ni mogel otros-ti, izgubil jo vso moč m nazadnje ga je nasilnež vrgel še prek ograje na vrt ter mu odvzel denarnico 7. gotovino 40.450 dinarjev. Ker ga jo pri tem opazil Adamič, je pobegnil in na begu odvrgel 14.000 dinarjev "ofovino Z denarnico vred. ostalo pa odnesel. Vendar so njegov beg opazili tudi drugi in tako se je njegov podvig prav kmalu končal z aretacijo na av-tobiiBni postaji.
Ko je obdolženec uvidel, da mu dejanja no bo uspelo zanikati, ee je skušal otresti kazensko odgovornosti z zagovorom popolne pijanosti. Vendar pa takomu zagovoru sodišče ni moglo nasesti že spričo načina izvedbo ropa in poskusa pobega. Sodišče je lahko upoštevalo pri odmeri kazni za hudo in surovo kaznivo dejanje le okoliščine, da je stori-vec se mlad in da jo takoj po rojstvu izgubil očeta. Mati. ki jo ostala sama s tremi otroki, mu ni mogla posvetiti dovolj skrbnosti pri vzgoji niti ni mogla dovolj skrbeti za njegovo šolanje in zato tudi nI dokončal osnovno-n' Mfea obveznosti. Zaradi pomanjkljive vzgoje je zgodaj zašol v piv-nieo. prodal so jo nerednemu življenju in en jo <e mladoletno:;;' Večkrat moral kaz.novoti sodni1; KI nr..'., znrndi pretepov in '•»'»redov v »ovnih lokalih. Le tako !o m:i"0''o nekoliko doumeti ho 'o kasrilvO dejanje ropa.
Sodilco mu je ob upoštevanju vsfiffa iofa prisodilo dve loti stro-<:n:i\ zapora, oškodovancu pa bo mornl povrniti odvzeto gotovino.
150 kegljačev
na prvenstvo Iskre
Na letošnjem prvenstvu l*;kre v kc«ljanju. ki je bilo prejšnji teden na kOflJiiKu Tricdava, jo nastopilo 130 tckrrtovavccv v disciplini 100 lučajev. Borba za prva mesta je bila zelo Ostra, saj je v I.skri vrsta zelo dobrih kegljačev, ki nastopajo tudi v klubski ekipi Triglava. Prvenstvo jc tudi pokazalo, da jo kogljaški šport v tem podjetju zelo množičen, saj tolikega števila tekmovavcov zlepa ne zasledimo na podobni prireditvi.
MI>/.rLT\TI - moški: Zibenvi
436, Kordož 427. Tratnik 424, Marjan Brezar 421, Jelo Ambrožić 410, Antolič 412, Zevnik 407, Kavčič 404, Bregar 398, Valentar 39« kegljev itd.: ženske: Mihelič 344, Znidaršič340, Stružnik.338 kegljev.
14
r a
nme
i-Jv.vv.-.:.----'
Skomignil sem z rameni.
-Brummer me bo uničil, če se izve! Kako naj zbeživa? Kam naj zbeživa? Povejte mi, kam naj zbeživa?« »Mene nikar ro sprašujte,* sem rekel.
Z dlanjo je tlesknil po pismu: »Air France Priglasim naj so za Pariz. Takoj rezervirati. Kakšno gobezdanje? Saj vendar lezi V bolnišnici! Kako se bo izmmjpla?««
••Ne sprašujte me.«
»Potni list potrebuje. Kje ima potni list?«
»Kaj naj počneva v Parizu? Saj no znam francoščino. Nimam denarja. In onu tudi ne.« Pograbil me je za ovratnik: »Ccmu si jc sploh poskušala vzeti življenje?«
»Nikar,*> sern rekel.
»Kaj?«
•   »Ne dotikajte se me. Tega no prenesem.« Izpustil me je.
»Kaj je tako grozotno, da tega ne more prenesti?«
»Ne vem.-
»Saj veni.-v piše.« '  »To je Vii ■ •
»Cemu nek' moin? Saj je vendar porojena!«
Nina Brummer jo »trmela v naju s svoje fotografije, polna in •vetiolasa, zap-eljiva in vredna poželenja - vendar očitno ne dovolj.
»Ne morem ji pomagati. . .« Tony Worm se Je odmajal nazaj k mizi, si nartočil kozarec in precej polil,    . .ničesar nočem, kar je
v zvezi s to rečjo. Vselej sem ji pravil, da jc zame prvo delo!« Čudno penc^no jo vzkliknil: -Nikdar našem jemal njenega denarja! In nobenega darila! Skoraj deaet let mlajši »cm kot ona!- Glaa se mu je zatikal. »Med nama je veljal povsem jasen sporazum - od dne, ko me je nagovorila.* »Nagovorila vas je?«
»Menda že, v baru Eden. . .•< Z dlanjo jo segel k ustom. »Tako prikupna je. Tako lepa. Tako imenitna. Midva . .. midva sva preživela skupaj lepo čase, prav zares. ..« Treščil je po kupil notnega papirja. »Toda tole! Dve tretjini sta končani! Nikdar ji nisem pripravljal teatra !<-
»Oditi moram, gospod VVorm.--
»Povejto ji. da tega rie zmerom. In naj ml več ne piše. Ostane naj mirna Kaone'Je se bova lahko spet sestala. Kasneje. Želim ji vse najboljše.«
»Vendar no boste rezervirali vozovnic za Pariz..* »Ne! In ne bom ji pisal! In tudi poklical jo ne bom prek telefona!-
-Okay,« sem rekel. »In zdaj prenehajte piti pa poskusite zaspati.«
12.
Lesketajoča so in prozorna devetnadstropna poslovna stavba, zgrajena iz. stekla, betona in jekla, jo stala v sredi Dueeeldorfa. Na strehi so se razpenjali drogovi za anteno. Vhodna vrata iz stekla so se sama odpirala pred prišleki. Posebna celica je poganjala tečaje. Nad vhodom so v pročelje vgradili dve pozlačeni črki, jvlsoki dober meter...
V velikanskem preddverju je bila klimatska naprava. Vodomet jo eumljal. V ribniku m plavale majhne ribice. Izmenoma so jih
osvetljevali z rdečo, zeleno in modro lučjo. Preddverje je bilo zamolklo rumeno in sive barve. Poslovni ljudje so hiteli sem ter tja.
Na< širši steni preddverja je bilo videti pi$.an mozaik: kmetje SO orali polja: rudarji s.o delali v rudnikih: zenfcko trgale grozdje: zidarji portfavllali stene: piloti so sedeli v kabinah: učenjaki so se f klanjali nad knjigami in retortami; mornarji so stali pri krmilih ladij, ki so plule prek stiliziranoga oceana. Nad veličastno sliko so bilo zlate besede:
i MOJE POLJE JE SVET
Pod alikO je za pregrado, obloženo v. mahagonijem, sedelo šest Vi-dužboncev. (rije molki in tri dekleta. Vsi so nosili modre uniformo in zlati začetnici. v
Rdečelaska se je nasmehnila, ko sem pristopil.
»Prišel som po gospoda Brummorja. Njegov voznik sem.«
Rdečelaska jo telefonirala Bp^a tajnici in mi zatem ponudila Slulalko. Zaslišal sem Brummcrjcv glas: »Jc vso okay, Holden?«
»Da. Služabnik je pripravil kovček. Srajce. Perilo. Crno obleko.«
»Prav.«
>-Pcs leži v avtomobilu. Kuharica jo pripravila kruhke.« *Cez pot minut bom spodaj.« »Prav. gospod Brummer«
Rdečelaski sem vrnil slušalko in odložila Jo je na vilico. Bila jo dobre volje, čeprav je bilo tako hladno. Povprašal sem: »Kakšna trgovinica jo pravzaprav tole?«
Zastrmola se je vame.
»Novince sem. Solo danes sem začel voziti gospoda Brummorja,-sem pojasnil In se nasmehnil.
»Izvoz,« je rekla rdečelaska in se nasmehnila. »In kaj izvažamo?«
»Marsikaj. Les in jeklo. Stroje in umetne snovi.« »Kam?«
»Povsod. Po vsem svotu.
»Hm.«
»Kako?«
»Nič,* sem rekel. »Se enkrat bi moral telefonirati. Zasebno... »Tamle jc telefonska govorilnica.«
Odšel sem k nasprotni steni, kjer jo slalo .šest telefonskih ROVO-rilnici. Nad vrati je viselo šest ur, kazalo so čas v DCisieldorfu in drugod po svetu. V D(iwseIdorfu sta bili dve minuti prod etvi V Moskvi dve minuti pred drufro. V Now Vorku dve minut) r>rei" peto. V Rio de .laneiru dve minuti pred eedmO, Btooil - f,m v .o o-rilnico. odprl telefonski imonik in poiskal pravo številko.
Potem sem pritisnil.
»Marijina bolnišnica!*
»Gospo Brummcrjevo. prosim.«
►►Obžalujem. Ne smem vezati.« To som pričakoval, In tudi nc slednje: »Gospod doktor Schubtor je prepovedal. Bolnica je še hudo slabotna. Ne sme govorit^.«
•
OB 10-LETNKll PROJEKTIVNEGA PODJETJA V KRANJU
¥ sem
"I • • •
e a poslopja rafinerije v Bosanskem Brodu, ki je izdelana po načrtih PROJEK-Maket\ upr&^nccM      «> »rr>*\Tiri TIVNEGA PODJETJA V KRANJU
V kra-
da pod-
P Začetki so bili skromni 9 projekti so bili za današnje 9 razmere skoraj nepomemb-
Prvi 9 ni, toda že pred desetimi leti — ob ustanovitvi — jc PROJEKTIVNO PODJETJE
Po načrtih PROJEKTIVNEGA PODJETJA V KRANJU so v
številnih naseljih že reševali tudi   stanovanjske probleme. Ker pa je stanovanjska gradnja še vedno v ospredju, bo podjetje tudi v prihodnje z vso prizadevnostjo razvijalo svojo dejavnost na tem področju. - Na sliki: a-stanovanjski blok v Cešnjici
9 V KRANJU lahko zadovolji-9 lo takratnim potrebam. V 9 poznejših letih in vse do 9 danes pa so po načrtih stro-9 kovnjakov PROJEKTIVNE-9 GA PODJETJA V KRANJU 9 že dograjeni.ali*pa so še v 9 gradnji veliki objekti, ki so 9 pomagali k razvoju indu-9 striali/acije ali pa. k reševa-9 nju stanovanjskih proble-9 inov in i drugih^ zadev glede 9 družbenega,standarda,
V desetih lotih so...Je(podii • je usposobilo za1 izdelavo najrazličnejših    projektov glede urbanističnih   potreb, splošne arhitekture, raznih inženirskih objektov, cest, mostov,, kanalizacije, raznih regulacij in drugih projektivnih zahtev. Zato se tudi ne moremo . čuditi, da jc podjetje zaslovelo s svojimi projekti   po   vsej domovini. Omenimo, naj * le1 nekaj H naj ve č-jih   načrtov,   po   katerih so gradbena   podjetja dogradila poslopje   gozdnega gospodarstva na Bledu, šole v Straži-šču, Tržiču,, Gorjah i In: drugod. Tvornico natron-papira u Maglaju, tovarno celulozo v Banja Luki, sedaj je v gradnji tovarna celuloze papirja v Drvarju, dve podobni tovarni st.i v gradnji na Štajerskem, delavska samopostrežna menza v Maglaju (podobno bodo začeli graditi  v  Bosanskem Brodu), dom na Smarjctnl pri Kranju in drugi. Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti vse načrte, ki jih jc doslej že izdelalo PROJEK-
TIVNO PODJETJE NJU. Omenimo naj še, Jefje izdeluje tudi projekte za najrazličnejše firradbcnc montažne elemenic, da skrbi za načrte individualnih stanovanjskih hišic in da je vedno na uslugo glede strokovne pomoči, kadar je potrebna bodisi za novogradnje ali rekonstrukcije.
Odveč bi bilo torej še opisovat«, kakšna dela opravlja PROJEKTIVNO PODJETJE V
KRANJU. Po vsem tem Je morda bolj zanimiva druga plat: Kako so usluge, ki jih lahko daje omenjeno podjetje, izkoriščene v našem okraju? Precej pogoste so razprave o pomanjkanju urbanističnih načrtov (doslej je le tržiška občina naročnik takšnega načrta, ki pa ga bo dobila v dobrem letu), ki so največkrat velika ovira za uresničevanje še tako potrebnih    gospodarskih ali
družbenih zahtev. Vse večje perspektive se obetajo tudi razvoju turizma, za katerega potrebujemo nešteto novih objektov, vendar največkrat nimamo potrebnih načrtov, kadar se je treba udeležiti raznih natečajev glede najetja kreditov. Mnogokrat smo v zadregi tudi zaradi drugih potrebnih novogradenj, ki pa jih ne moremo realizirati pravočasno, češ ker ni načrtov. O problemih družbene prehrane je bilo že nešteto napisanega in razprav, konkretneje pa se zadeve še v nobenem večjem središču Gorenjske nismo lotili. V večini primerov nimamo niti potrebnih načrtov! Bržkone se tisti, ki imajo namen graditi in imajo za novogradnje potrebe — morda celo sredstva — znajdejo v neprijetnosti, ker nimajo načrtov. Zadeva je skoraj nerazumljiva, z uslugami, ki niso doma IzkorlSCeae, pa PROJEKTIVNO PODJETJE V KRANJU pomaga drugod.
9 Morda bo -z. današnjim pri-9 spevkom ob 10-letnici obsto-9 ja PROJEKTIVNEGA POD-Q JF.T.IA V KRANJU dosežen 9 namen — delovni kolektiv t) podjetja želi najprej zado-© voljiti potrebam v domačem • 9 okolišu. Zato naj se vsi in-9 teresenti za kakršnekoli n&-O črte za novogradnje, rekon-9 strukcije ali za nasvete 9 vedno in pravočasno zani-{* majo za usluge, ki jih lahko 9 da PROJEKTIVNO POD-9 JETJU V KRANJU.
, 11 zntvnrček v Kranjski gon Si««^«^^^ za gojitev divjadi urejen za poircue
ki jc posebno pre-
(Ta prostor smo odstopili Projektivnemu podjetju v Kranjul
Ć"e nanese pogovor na varnostni trikotnik, ki se \c v zadnjem času povzpel na seznam nepogrešljivih rekvizitov slehernega avtomobila, tedaj občan Siratka dobesedno pobesni. (Sicer pa ima za to tehten vzrok.
Začetek naše zgodbice sega v čas, ko so se začeli avtomobili-stom obetati varnostni trikotniki. (Rekvizit je dovolj popularen, da ne zahteva posebnega f\ opisa). 2e takoj na začetku pa Siratka tej noviteti ni bil posebno naklonjen — predvsem zato, ker so-f govorili, da bo tak trikotnik' veljal 2600 dinarjev.
»Vraga, kaj mislijo, da denar kradem,* jc klel Siratka. Pa kar 2600 dinarjev za tisto za-•plato pločevine. Za ta denar dobim že dobrih 30 litrov bencina. Končno imam pa nujnejših potreb čez glavo. Tisti trikotnik bo kar lepo počakal na bolne čase.« Tako je zaključil Siratka svoje razglabljanje o varnostnem trikotniku.
Kasneje se je možakar malo »otajal«, zakaj cena trikotnikov je padla na 1.600 dinarjev.
Prišel jc oktober in čas za nabavo trikotnikov jc potekel. Siratka je z nakupom se vedno odlašal. Vendar pa mu vožnje z avtomobilom niso več prinašale pravega užitka. Za krmilom je sedel v večnem strahu, kdaj ga bo miličnik povprašal, kje ima varnostni trikotnik.
Oktober se jc nagnil h koncu in prijatelj ga je vprašal:
»Si ga že kupil?«
»Še ne, pa ga bom te dni,« je zastokal Siratka.
»No, ko ga boŠ kupoval, pa vzemi še zame enega.« Prijatelj mu je odštel 1.600 dinarjev.
Tisto popoldne je Siratka »tankal« bencin in ob tisti priložnosti je na črpalki kupil Še
nikt. Z nesramno izzivajočim nasmeškom, se je vozil mimo miličnikov, toda nihče se ni zmenil zanj.
Dan ali dva pozneje, ko se jc Siratka peljal v sosednje mesto, je nenadno zadnji konec avtomobila nekajkrat čudne zaneslo.
Zadnja desna guma ie bila prazna.
Varnostni trikotnik
varnostni trikotnik — za prijatelja. Rekvizit je odložil na zadnji sedež in se odpeljal po opravkih. Ko se je vračal domov, sc je zgodilo tisto, česar se je bal že od vsega začetka. Ustavil ga je prometni miličnik.
»Imate že varnostni trikvt-nik?«
Siratka se je hotel v zadregi nasmehniti, pa se mu je lice skrcmžilo v groteskno masko človeka, ki ga je grozansko zavilo v črevesju. »Hja, veste ... Vsak dan pravim — danes bom kupil tisto stvar — pa mimogrede pozabim.«
Srečanje z miličnikom se ie končalo tako, da je Siratka odrinil 500 dinarjev kazni. Dogodek ga je spametoval. Na prvi bencinski črpalki je kupil varnostni trikotnik.
Poslej je Siratka kar hrepenel po srečanju s prometnimi milič-
Siratka je kar zablestel od sreče. Avtomobil je postavil na desno stran cestišča in izvlekel varnostni trikotnik. Odmeril je 30 velikih korakov, in ker ie prav tam cesta zavila v ovinek, ]e dodal še 20 korakov. Tam je postavil trikotnik in odkorakal k avtomobilu. Ozrl se je proti trikotniku. Ni ga videl, ker ga je skrival ovinek.
Medtem ko sc jc počasi lotil dela, si je Siratka močno želel, da bi prišel prometni miličnik in videl varnostni trikotnik. Nikogar ni bilo in Siratka je zamenjal rezervno kolo. Potem je sedel za volan in pritisnil na plin. Zadovoljen kot le dolgo ne se je peljal nekaj minut. Nenadoma pa je sunkovito pritisnil na zavoro. _
»"Sioj trikotnik!« je zatulil in ročno obrnil avtomobil. Potlej pa je zdrvel proti kraju, kjer je
zamenjal kolo. Tamkaj je pozabil varnostni trikotnik. Sirat-kov trtjd je bil zaman. O trikotniku ni bilo ne duha ne sluha.
Medtem ko je do kosti preklel tistega, ki mu je speljal trikotnik je razjarjeno obrnil avtomobil. To besno manevriranje sredi ceste pa ni ušlo »letečemu« miličniku, ki sc je prav tedaj pripeljal po cesti. Prijazno se jc naslonil na okno »jička« in vljudno pozdravil.
»Neprevidno ste obračali!«
»No, zdaj pa še vi...« }e ušlo Siratku. »Defekt sem imel, pa
...«
»Imate varnostni trikotnik?« »Saj to jc tisto,« je zastokal Siratka. »Ukradli so mi ga ...«
»Poznamo take izgovore,« je zviška pogledal miličnik in odtrgal blok za 500 dinarjev ...
To je bilo za občutljivega Siratka preveč. Bolj mrtev ko živ je pripeljal domov. Spotoma ie računal: najprej plačaš 500 dinarjev zato, ker nimaš trikotnika, potem kupiš trikotnik, pa ti ga ukradejo — in nato spet plačaš 500 dinarjev, ker nimaš trikotnika, da bi ga pomolil miličniku pod nos...
Ko je Siratka lezel iz avtomobila, se je malone sesedel. Na zadnjem sedežu je zagledal varnostni trikotnik, ki ga je pred dvema dnevoma kupil za prijatelja.
V Siratkov obraz so se zarisale poteze otožnega konja S. S.
BODICE
9 Tako je in nič drugače! Ne bom se opravičeval, temveč bom tudi tokrat napadalen. Komunalni delavci so krivi, da se skoraj štirinajst dni nisem oglasil. Prav mi boste dali, ker sem zaradi snega raje obsedel pri topli peči, kot pa da bi se izpostavljal nevarnosti in morda celo zbolel. Po zasneženih ulicah in slabo očiščenih pločnikih v kateremkoli mestu na Gorenjskem se pa res nisem želel pobijati. Mislil sem si, če tisti, ki bi morali očistiti ceste ne vedo, kaj je njihovo delo, zakaj si še jaz nc bi smel privoščiti nekaj dni ►►zimskega spanja«.
9 Ponekod na podeželju so bili bolj ►»prizadevni«. Med njimi moramo zlasti omenili Otočane, ki so morali očistiti tudi sneg z mosta med Posavcem in Otočami. Sneg jim je vzbudil takšno sovraštvo, da so še precej ograje zmetali v Savo. In da bi sc pred morebitno novo škodo zavarovali pred novimi snežnimi padavinami, naj tamkajšnji prebivavcl že sedaj upoštevajo naslednji oglas:
►►Za otoški most je razpisano oranje snega. Sneg mora biti tako oran, da bo zmetal le preostali del ograje in vodovodno na-
Ipcljavo   v   Savo.   Interesenti s (strokovno izobrazbo naj se takoj prijavijo.  Plača je določena po metrih  porušeno  ograje  in čim
večji škodi.«
9 Sneg  nam  res  vsako zimo
povzroča najrazličnejše probleme. Le-teh pa bi bilo z malo več skrbnosti lahko precej manj. Tako kot je na Kokrici pri Kranju v stanovanjski hiši s številko 43. pa bi sploh ne smelo biti. Na strehi so sc že spomladi pokazale luknje. Z željo, da bi jih zakrpali, je tamkajšnji hišni svet takoj preskrbel strešno opeko, ker pa ni bilo krovca, je čez vse poletje in jesen tekla deževnica skozi luknje, v zadnjem času pa je Še sneg poskrbel za svoje -radodarnosti«. Upamo, da zima ne bo dolga in da bodo tamkajšnji stanovavci vsaj po enem letu pričakali krovca.
9 Nekateri pa imajo vedno težave — naj bo sneg. dež ali so.i-ce. V takšnem položaju so pjr--bivavci ob cesti Podvln-Zapuže. Cesta je skrajno dotrajana In ia promet sploh ni več sposobna. Pešci so še nekako kos številnim kotanjam, vse, kar se vrti na ko-| lesih, pa ne more naprej. V.si ti i morajo po precej daljši poti. ln ker zaradi slabe reste tam (udi ni avtobusnega prometa, mora to tudi pešci — delavci precej di-leč do avtobusne postaje. Ljudje se upravičeno sprašujejo, kaj dela občinska komisija za prometno varnost in kaj delajo kontrolor•! cest.
Do prihodnjič vse prisrčno pozdravlja vaš BodKar!